" * Naročnina mesečno 4HHP* MHMg^ ^^^^^^^^^ Ček. račun: Ljubka i nožem- ^^ ^ ^^^ ^^^^ » ^^^^^^^ I jana atvo - ne- ^^^^^^ ^ ^^M ^^^ ■ m __10.349 za deljska ce- ^^M M ^^^^^^ M ^^MH^fe ^^M 7563 za jra® M ^^m M ^^M M ^^m ^^m inozemstvo 120 Din ^^^BB ^^m ^^m u ^^H red t ^^^^ JHav JBmmmmššP upr..v«; K«„»nar. Kopitarjevi ul.6/111 jeva 6, telefon 2'J9» Telefoni uredništva: dnevna alniba 2056 — nočna 299*. 2994 In 205« " Izhaja Tank dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniko B Katoliškim vernikom v Jugoslaviji! V smislu sklepa Katol. škofov v Jugoslaviji vas naltopleje vabimo na II. cvhartstiCui kongres ki sc bo za m kraljevino »rSII t Uabljanl t dneh 28.29.30. )uni|a »JS Pridite, da skupno izpričamo svojo vero v Boga in Gospoda našega v presvetem Rešnjem Telesu! Pa sedanji čas, ko je na svetu tako malo miru, srčne zadovoljnosti in tihe sreče, a toliko negotovosti, temnih slutenj in mračnih skrbi, ali ni kaj malo pripraven za tako veliko zunanje slavlje? A vprav sredi težav in tegob teh težkih dni sloji naš Odrešenik Jezus Kristus kakor nekoč med trpečim ljudstvom ter nas vse, ki so nam oči kalne od skrbi in ušesa naglušna od tarnanja, ljubeznivo vabi: »Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obteženi, in jaz vas bom poživil« (Mt 11, 28). Slušajmo ta sladki glas, ki nam obljublja olajšanje in moč, zberimo se kakor ovce okrog svojega Dobrega Pastirja in s sv. Petrom vdano recimo: »Gospod, h komu pojdemo? Besede večnega življenja imaš in mi verujemo in vemo, da si ti Kristus, Sin božji« (Jn 6, 68, 69). Slej ko prej je resnično, da je tudi v časnem oziru rešenje narodov le v Kristusu,6 Odrešeniku sveta. Zakaj »srečno ljudstvo, ki mu je njegov Bog Gospod« (Ps 32, 12). To srečo iščemo sebi in svojemu narodu v krizi naših dni. Našli jo bomo le pri Kristusu. Kajti ni toliko krize kruha, saj ga je v obilju. Ni toliko krize dela, saj nas delo povsod kliče. Kriza duš je, zato nered in ob krivični obilici stradež milijonov. Kriza duš je, zato needinost, nemir in sovraštvo. Iz krize duš vodi le en izhod, Oni, ki je o sebi dejal: »Jaz sem pot, resnica in življenje« (Jn 14, 6). Kristus v presvetem Rešnjem Telesu je naše življenje. Iz njega zajemamo pogum v težavah, veselje v preskušnjah, upanje v brezupu, veliko vse premagujočo ljubezen do Boga in do bližnjega. Iz takšne ljubezni vzklije mir v narodu in med narodi. Iz takšne ljubezni se bo našla prava pomoč v tolikeri bedi in prava rešitev zamotanih vprašanj. Moramo in hočemo pripomagati, vsak po svojih močeh, da se svetovna stiska olajša vsaj v našem narodu in to po Jezusu, našem edinem Rešitelju. Zato pridite vsi, ki verujete v Jezusa Kristusa, v presvetem Rešnjem Telesu med nami živečega. Vabimo vse stanove, pred vsem vse delovne stanove, ki jih je teža naši dni najbolj zadela, da v Jezusu najdejo pot iz stiske. Vabimo katoliško inteligenco, da v Jezusu najde resnico sredi sedanjih zmot. Vabimo zlasti mladino, da v Jezusu najde življenje, pravo lepo in osrečujoče. Pridite, priredimo Jezusu, našemu Odrešeniku, zmagovito slavlje! Pridite, poklonimo se v molitvi in ljubezni našemu Bogu, ki ima svoje bivališče med nami! Pridite, združimo se z Jezusom, ki je kruh življenja, zedinimo se po Njem v medsebojni ljubezni in v trajnm miru! Že sedaj pa pripravljajmo svoja srca z molitvijo, sv. daritvijo in žrtvami na velike dni kongresa, da bodo res dnevi, ki po presv. Evharistiji odprejo našemu narodu vire nadnaravnega življenja v blagoslov naši domovini. V Ljubljani, na praznik Kristusa Kralja 1934. + Dr. Gregorif Rožman, škof ljubljanski + Dr. losip SrebrniC, škof krški, predsednik stalnega odbora za evharistične kongrese. Zasedanje Zveze narodov Svet o jugoslovanski pritožbi Velik tabor, ki nas podpira, mali tabor, ki je za Madjare Brez borbe ni Doba, v kateri živimo, je ena najzanimivejših in najusodnejših naše par tisočletne evropske omike. Kakor v čarovniškem kotlu vro, kipe in bučijo v nji božanske, človeške, živalske in demonične sile. se bore stare tradicije in nove struje ter nu.ja.io sliko popolnega kaosa, v katerem se je časih nemogoče spoznati. Pri enem in istem pesniku in pisatelju — zdi se, da imajo ti da; nes prvo besedo in da skozi nje v prvi vrsti govori duh bodočega časa — pri enem in istem filozofu najdemo najvzvišenejše in najresničnejše misli, pomešane z najstrašnejšimi zablodami, kakršnih menda še nikoli ni bilo ali pa si jih ljudje niso upali izražati. Veliko jih je, ki iz tega sklepajo na popolni in končni propad evropske kulture in tožijo za starimi časi ter se — po pravici — zgražajo nad pojavi, ki razodevajo naj-hujše poganstvo, katero so si vzeli za smernico ludi mnogi politični vodje sodobnega človeštva. Nadvse pa je značilno, rla valovi z vseh strani, z desne in z leve, butajo v katoliško Cerkev, ki mora prestajati ljuto borbo s strujami, ki so med seboj v največjem nasprotstvu, pa so si izbrale krščanstvo za skupen cilj svojih napadov. Znamenja kažejo, rla ta borba še daleko ni na svojem vrhuncu in da lio Cerkev morala šo veliko pretrpeti, preden bo zmagoslavno zasijal skozi nemirne sile duh krščanstva, da jih izčisti in prav usmeri. Zakaj — za to gre. Starih časov nikoli ni mogoče vrniti in tudi nov čas, ki se poraja v sedanji i evoluciji \>oga kulturnega, socialnega in političnega reda, je od Boga. Naša naloga je samo ta. cla znamo dpbro in slabo v sedanjem vrenju .'i trenju ostro ločevati, da lobre ideje in pobude ter vrednote sprejmemo, zle zavračamo in ves tok časa z večnim duhom krščanstvu prešinemo. V to «vvho pa ,ie treba našo dobo razumeti ter spoznati, da skupaj s svojimi dobrimi ustvarjalnimi silami in s svojimi rušefuni skrajnostnimi zmotami pospešuje končni razpad tistega, kar razpasti mora, zato cla na ruševinah ostarelo evropske omike vzklije novo in lepše življenje sveta. Stališče katoličana v sedanjem in bodočem pretresu vsega obstoječega mora biti stališče pogumnega vojaka, ki brani neminljive vrednote krščanskega duha in nravstva, da pomaga dobrim in pozitivnim težnjam našega časa, da ne zaidejo v skrajnosti in da tako dovršijo zgradbo bodoče kulture in reda, ko bodo blodnje do zadnjih mej nihajočega zagona človeške oarneti in srca premagane, zmage oziroma bodo same sebe privedle do absurda. V tej borbi je upravičen in na mestu samo bojevit optimizem, ne pa tarnanje ali absolutno odklanjanje vsega, kar naš čas poraja, zakaj tako stališče je le v prilog živalskim in demoničnim silam. Novi paganizem, ki je v svojem nasprotstvu do Cerkve nehote zaveznik popolnemu brezverstvu komunizma, taječega vsako religiozno vrednoto sploh, predstavlja religijo fašizma oziroma sodobnega nacionalizma sploh in tvori nekako religiozno utemeljitev njegovega političnega in socialnega programa. Ker je fašistični nacionalizem. Izzvan po skrajnostih marksizma, v sveji korenjni silovit prodor zemeljskih, nagonskih, prvin-skili sil naše telesno - dušno narave skozi skorjo večstoletne civilizacije, ki je naše življenje čisto porazumila, postrojila in raz-osebila; ker pomeni reakcijo zoper humanizem in kolektivizem kot posledico pretiranega individualizma liberalne dobe — zato je razumljivo, da povzdiguje zemeljske sile rase, krvi. naroda, bojevitih vitalnih nagonov ali pa vodje v malike svoje vere. Treba je priznati, (la te sile v gotovih m«iah v resnici predstavljajo velike vrednote in da je reakcija na lažihumanizem, ki je po svojem prenapenjanju in pretiravanju golega razuma ogrožal zdrave vire našega telesnega življenja kakor tudi našega srca in duše. bila nujno potrebna. Tudi katolicizem je vedno postavljal moralno kvaliteto pred golo kvantiteto in večino golega števila, vod; sto države prisojal najboljšim in najbolj vrednim, naglašal nujnost avtoritete, povzdigoval neskončno vrednost osebnosti ter vedno odklanjal ono materijnlistično in zgolj ekonomično gledanje življenja, ki ima svoj vrhunec v marksizmu. Toda fašizem je v svojem protiodporu zoper ta materializem zašel v drug materializem, v o b o že v a n ,i e rase, krvi, zemlje in nagonov, tako da njegovi ekstremi že resno ogrožajo pravo kulturo, ki varuje prednost duha in duhovnih činiteljev nad gmoto in varujoč pravice osebnosti, nikakor ne dovoljuje nc tiranije enega ne tiranije množice. Zato je na drugi strani razumljivo, da je katoliška Cerkev, iz katere se je zarodila evropska omika, v boju s fašizmom, ki malikuje narod, državo ali vodjo kot razodetje božestva na zemlji, kakor .ie v borbi z brezbožnim kolcktiviz: moin. Naj lio ta borba še tako huda in naj od Cerkve zahteva še toliko trpljenja in žrtev, nnj časih izgleda, kakor da mora Cerkev podleži —■ ta borba je potrebna, da se reši Kultura pravega humanizma Lu uui- Ljubljana, 24. nov. Za naše nedeljske naročnike moramo ponoviti, da je pretekli četrtek naš zunanji minister Bogoljub Jevtič uradno predal glavnemu tajniku 7.veze narodov v Ženevi pritožbo jugoslovanske vlade proti Madjarski, ker je s tem, da je dovolila, da so se atentatorji na jugoslovanskega kralja zbirali na Madjarskem in tam na atentat pripravljali, postala prav za prav prvi moralni krivec, ki nosi odgovornost za žaloigro v Marseilleu. Jugoslavija zahteva od Zveze narodov, naj nemudoma prouči pritožbo in naj na to ukrene vse potrebno, da bodo v bodoče narodi zavarovani od rovaren a, kot ga je zakrivila Madjarska, ker bi bil v bodoče zares ogrožan mir, če bi Madjarska nadaljevala svoja početja. Jugoslovansko vlado sta s posebnimi pismi na naslov Zveze narodov podprli tudi njeni zaveznici Romunija in Češkoslovaška, ki istotako zahtevata popolno razčiščenje marsejskega zločina. Pritožbo podpirajo tudi države, ki so zvezane v balkanskem sporazumu. Vtis, ki ga je napravila jugoslovanska pritožba, je bil silen po vsem svetu. Vzbudil je na Madjarskem seveda veliko ogorčenja, ki je tem večje, ker kaže, da bo Madjarska v obrambi ostala osamljena. Francija podpira, kolikor more, našo pritožbo. Imamo vtis, da bo naša pritožba sprožila veliko splošno obravnavo vprašanja političnih beguncev in da bo ustvarila v Podonavju nove, bolj zdrave prilike, ker je s prstom pokazala na tista ognjišča nemira in zločinov, ki so s sodelovanjem madjarske vlade vzdrževala sovražnost med podonavskimi državami. V naslednjem poročamo o odmevih, ki jih je povzročila naša pritožba po svetu. V Ženevi mirno Ženeva, 24. nov. c. Korak jugoslovanske vlade se v ženevskih krogih še zmeraj obširno komentira. Vsa ostala debata je stopila v ozadje in povsod se zanimajo samo za izjave krogov iz jugoslovanske in madjarske delegacije. Vendar pa se mora odkrito priznati, da se položaj mirno presoja. Kot najlepši dokaz se 'lahko smatra dejstvo, da so danes skoraj vsi delegati nastopili v Ženevi že običajni nedeljski dopust. Mnogi diplomati so se odpeljali v Montreux, nemalo pa jih je že odšlo v Chamonix na prvi sneg. Precejšnje razburjenje je vzbudila vest, da je predsednik Zveze narodov dr. Beneš sklenil, da se zaključi tudi zasedanje Sveta Zveze narodov. Dr. Beneš predlaga, da se naj skliče Svet Zveze narodov na izredno zasedanje za dan 3. decembra. Najprej se je mislilo, da je bilo to sklenjeno na zahtevo Madjarske, češ da se čim prej prične z debato o noti Jugoslavije. Vendar pa se je takoj izvedelo, za kaj gre. Dr. Beneš se je odločil, da skliče izredno zasedanje Sveta zato na 3. decembra, ker upa, da bo takrat posaarski odbor trojice v Rimu našel ugodno sporazumno rešitev. Po rimskem sporazumu bi nato Svet Zveze narodov imel mnogo lažje posle in bi prav lahko našel ugodno rešitev za obe strani. Baron Aloisi je namreč danes sporočil iz Rima, da delo Sveta trojice tako ugodno napreduje, da bo v najkrajšem času prišlo do popolnega sporazuma med nemškimi in francoskimi eksperti. Baron Aloisi čestita ob tej (Nadaljevanje na 2. strani) verzalizma, ki priznava narod, državo, zem: ljo in dobre strasti, ne dovoljuje pa, cla bi se karkoli povzdigovalo v boga, kar ni Bog. Cerkvi pa je v tej borbi zagotovljena končna zmaga. Cim hujše divjajo danes razni fašistični paganizmi, čim bolj se preko mere pretirava vrednost krvi in rase, čim bolj se božansko častijo volje, kakor se je svojčas malikoval demos, tem bolj se okrep-lja opozicija svobodnega duha, ki bo zaplaval nad kaosom ln ga uredil. Katolištvo bo svojo nalogo umiritelja, ki bo harnionizirnl skrajno nasprotujoče si struje v sodobnem duhovnem metežu, izvršilo v prid prave .imike in bodočnosti srečnejšega človeštva. Le krščanstvo more ustvariti ravnovesje med mvououo Lu avtoriteto, med oravicami posameznika in zahtevami obenosti, med telesom in dušo, med srcem in razumom, med idealnimi vrednotami in potrebo ik> gmotnih dobrinah — in lc ono more s svojim poudarkom, cla je blagor one duše več vreden ko vsa bogastva sveta in civilizacijo, rešiti svet, kadar propada radi preoccnjcva-nja snovnih blag. Seveda mora ta klic biti »družen z dejanskim življenjem po tem načelu. V tem smislu moremo in moramo biti v teh časih le optimisti, ker vemo, rla so človeštvu take vulkanične epohe nujno i Hitre bi ie, da se uničijo vsi ostanki prošnje gnilobe ter da iz vročih tal požene nova doba. priliki Zvezi narodov in sebi, da se posaarski problem nagiba k taki rešitvi, ki more le koristiti miru med narodi. Madjarske intrige Seveda pa ni manjkalo tudi običajnih uganj-Karjev, ki so hoteli na vsak način spraviti sklicanje izrednega sveta Zveze narodov za 3. decembra v zvezo z intrigami madjarske delegacije. Madjarska ilelegacija stremi sedaj predvsem za tem, da s propagando glede pospešene procedure o debati jug©: slovanskega koraka doseže čim več na času. Da bi se preprečilo vse to zakulisno delo proti Jugoslaviji in njenim zaveznikom, se je danes zelo opazila nenavadna manifestacija solidarnosti med Jugoslavijo in njenimi zavezniki. V debati o konfliktu v Južni Ameriki je namreč stopil na tribuno jugoslovanski delegat minister Fotič in podal daljšo izjavo v imenu Jugoslavije in vseh njenih zaveznikov v Mali zvezi in balkanskem sporazumu. Ta nastop v današnjih prilikah je vzbudil silno pozornost in ni ostal brez velikih komentarjev. Izmed važnejših sestankov med državniki v Ženevi bi bilo predvsem omenili, da se je dr. Beneš sestal danes na zelo dolg razgovor z Litvinovim. Oba državnika sta se razgovarjala o odnošajih med Malo zvezo in sovjetsko Rusijo in o vseh vprašanjih, tičočih se vzhodnega pakta. Razburjenje v Italiji Rim, 24. nov. b. V zvezi z italijanskim diplomatskim delovanjem v Ženevi, ki sta ga napovedala »Giornale d'Italia« in »Corriere dela Sera« potrjujejo današnji italijanski listi informacije urednika pariškega »Journala«, da sta pred izročitvijo jugoslovanske note tajništvu Zveze narodov italijanski poslanik v Parizu Pignatti in italijanski poslanik v Londonu Grandi ukrenila korake pri britanski in francoski vladi, naj ti vladi svetujeta Jugoslaviji, da zavzame zmernejše stališče do Madjarske, povdarjajoč pri tem, da bo italijanska vlada že svetovala madjarski vladi, da bo šla Jugoslaviji bol) na roko ln da bo bolj obzirna do nje. Sedaj, ko je jugoslovanski zunanji minister Jevtič izročil v Ženevi jugoslovansko noto, s katero se strinjata tudi Češkoslovaška in Romunija, so postali fašistični listi brezobzirni in so se odkrito postavili v obrambo Madjarske ter povdar-jali, da je Italija njen iskreni in intimni prijatelj. Izjave madjarskih delegatov Eckarda in Gombosa, r katerih se trdi, da Madjarska pozdravlja akcijo ia razčiščenje vseh emigrantskih političnih organizacij, toplo pozdravljajo fašistični listi in izražajo tudi željo Italije, da se razčisti tudi protifašistično emigrantsko delovanje, kateri organiza-siji daje gostoljubnost Francija, od koder so že večkrat bili podvzeti atentati proti šelu italijanske vlade Mussoliniju. Italija bo ona država, ki ne bo iopustila, da se mednarodna debata o terorističnem delovanju omeji samo na marsejski atentat, temveč bo odločno zahtevala, da se na podlagi vseh dokumentov in tudi onih, ki jih bo predložila Italija v Ženevi, razčisti teroristična agitacija vseh emigracij, ki jih izkoriščajo posamezne države. To soglasno trdijo »Giornale d'italia«, »Corriere dela Sera« in »Tribuna« ter poleg njih tudi ves ostali fašistični tisk. Iz vsega tega pisanja se jasno vidi, da je jugoslovanska nota občutno zadela tudi Italijo. V poročilih iz Ženeve, ki so si zelo podobna v vsem tisku, se popisuje položaj precej napačno. Jugoslovanski korak pri Zvezi narodov je povzročil, kakor se je moglo predvideti, mnogo polemike, ki postaja vedno ostrejša zaradi tega, ker bodo jugoslovanski spomenici, ki jo bo Jugoslavija vložila v Ženevi v ponedeljek, priloženi vsi dokumenti, ki obremenjujejo posamezne države. Ker so imeli teroristi svoje organizacije v vseh evropskih državah, je treba sedaj predvsem ugotoviti, na katere država se nanaša jugoslovanska obtožba. Iz vsebine jugoslovanske note, v kateri se pravi, ia bo obtožba podrobno izdelana v spomenici, ki bo podprta z dokazi in izročena Zvezi narodov v ponedeljek, se jasno vidi, da je Madjarska direktno prizadeta. Fašistični listi trdijo, da se je položaj v Ženevi tako poostril, da obstoja nevarnost, da pride lahko do terorističnih izpadov, vsled česar e policija storila stroge ukrepe, da zaščiti številne diplomate in ministre vseh držav, ki so zbrani v Ženevi, kakor tudi da zastraži poslaništva in konzulate. Ugledni politiki, ki so v Ženevi, so stalno v varstvu detektivov, ki jih spremljajo. Znatno ie švicarska vlada okrepila straže tudi na vseh ^otih in postajah ter železniške vlake spremljajo agenti. Na Poljskem Varšava, 24. novembra. AA. Vsi poljski listi prinašajo besedilo jugoslovanske vlade, izročeno v glavnem tajništvu Društva narodov. Li-siti priobčujejo članke pod naslovi »Odgovornost Madžarske za marsejski atentat«, »Marsejski zločin pred 1>N« in podobno. Varšavski dnevnik »Novinii prinaša uvodnik, v katerem naglaša, da je jugoslovanska nota odločna in resna in dn dostojanstveno izraža velikansko bolest, ki jo čuti jugoslovanski narod. Jugoslovanski narod je pokazal veliko disciplino, pravi list, jugoslovanska vlada pa čvrsto roko, ker ni prišlo do ekscesov proti sosedom. Jugoslovanska vlada upravičeno zahteva zadoščenje, ker je Madžarska tolerirala atentatorje na kralja, ki je bil simbol" narodnega in državnega edin-stva. V Bolgariji Sofija, 24. novembra. A A. Vsi bolgurski listi prinašajo obširno poročilo iz Ženeve o noti, ki jo je jugoslovanska vlada izročila svetu DN. »Mir »prinaša uvodnik, v katerem pravi o predaji jugoslovanske note to-le: Čuduo sc nam zdi, dn so nekateri krogi /, razburjenjem in alarmom sprejeli vest, da je jugoslovanski zunanji minister odšel v ženevo, da izroči Društvu narodov spomenico, v kateri navaja rezultate dosedanje preiskave o marsej-skem atentatu in zahteva pomoč od visoke ženevske ustanove pri bodočih preiskavah in pojasnilih. List primerja Avstro-Ogrsko, ki je leta 1914 napovedala vojno mali Srbiji, ne da bi hotela, da se srbsko-avstrijski spor uredi na miren način na konferenci velesil. Današnja Jugoslavija je štirikrat večja kakor leta 1914, pa ne zahtevu posredovanja in se ne zateka k orožju ne k giobi sili, temveč k pomoči človeške vestnosti in nepristranosti. Evo, zato se ne bojimo postopka jugoslovanskega ministra, temveč smo mirni. Po drugi strani pa ne morejo ostati nekaznovani zločini, ki so ugotovljeni. Krito je misliti, da so politični zločini manj nevarni za človeško družbo od prostaških. Kadar se ugotovi, da nasilje pcdoirajo uradne oblasti, pomeni to konec vsake svobode, vsake svobodne volje. Iščite Moskvo! Ženeva, 24. nov. b. Journal de Geneve« obravnava jugoslovansko pritožbo na uvodnem mestu in pristavlja po zelo nepristranskih izvajanih še sledeče: »Preiskava proti povzročiteljem atentata v Marseillu se ne sme ustaviti pri Madjarski in Italiji, iti mora dalje do vseh virov, ki so se stekali v raarstjskcm zločinu. Treba bo predvsem preiskati zveze terorističnih skupin z moskovsko in-ternacionalo (Kominterno). Kominterna se je dolgo trudile, da bi na Balkanu ustvarila kakšno revolucionarno ognjišče. Zastopnik jugoslovanskih komunistov pri Ko-minterni Ivan Rajič, ki je b' '"t soudeleženec atentata v Marseillu prijet in obsodbe, je v decembru 1933 na kongresu »...uuistične internacionale v Moskvi dejal dobesedno; »Naša komunistična skupina pomaga povsodi pri ustvarjanju nacionalističnih revolucionarnih pokretov. Mi nacionalistične pokrete tudi organiziramo. Dosegli smo velike uspehe. Takšne nacionalistične revolucionarne skupine smo ustanovili vsej državi. Toda Rajič ni prvi, ki je razodel to medsebojno povezanost terorističnih skupin s Kominterno. V Moskvi je nastavljen pri Kominterni neki Munzenberg (čistokrvni Rus?), ki ima posebno nalogo, da išče in ustanavlja zveze med komunisti in med raznimi nacionalističnimi revolucionarnimi pokreti v Evropi. Nikdo ne bo sedaj trdil, da so sovjeti organizirali atentat v Marseillu. A njihova kominterna je še hujša kot Janka Pusta, ker se v Moskv stekajo niti vseh revolucionarnih gibanj vsega sveta. Sovjeti se niso udeležili neposredno marsejskega zločina, to je res. Toda oni vlečejo od njega koristi: izginil je kralj, ki je komunizem preganjal, ki je svojo državo in države Male zveze tako dosledno branil pred komunizmom, ki je ostal dosleden in sovjetske Rusije ni hotel priznati tudi svojim največjim prijateljem na ljubo ne, ki je bil torej eden najbolj delavnih nasprotnikov komunizma v Evropi. Ta kralj je sedaj izginil in sovjeti mislijo, da se bodo s tem okoristilL Še več, z veseljem so zgrabili za priliko, da bi na vsak način zanesli zmedo med Jugoslavijo in njene sosede. Sovjeti bodo vse podpirali, kar povečuje evropsko neslogo. Preiskava mora dognati torej tudi, kakšne so bile vezi, ki peljejo iz Marseillea v Moskvo.« Gombos lovi na Štajerskem v družbi s Starhembergom in nekim Italijanom Pariz, 24. nov. Havas poroča iz Budimp?šte, da je predsednik vlade Gdmb6s odpotoval poneči ob 23.40 na Dunaj. G. Gombosa spremlja kmetijski minister Kalaj. Po teh vesteh naj bi bil g. Gombos odpotoval na Dunaj na vabilo podkanclerja kneza Starhenberga, da odide z njim za dva ali tri dni na lov. Gdmbos je imel danes dopoldne daljši razgovor z dr. Schuscbniggcm, popoldne pa se je odpeljal na lov na Štajersko, v okolico Marijinega Celja, kj,?r se bo sestal jutri z avstrijskim podkan-clerjem knezom Starhenbergom. V političnih krogih domnevajo, da se bo tega lova na Štajerskem udeležila tudi neka ugledna italijanska osebnost. ■ Mll—lll Iftl f biskup Ivan Starčevič Senj, 24. nov. m. Senjsko-modruškega škofa dr. Ivana Starčeviča je zadela kap. Njegovo stanje je tako, da vsak trenutek lahko nastopi katastrofa. Duhovščini te škofije jc kapitelj poslal posebno okrožnico, s katero se ji naroča, da opravlja za težko obolelega škofa molitve pro infirmo episeopo. Scnj, 24. nov. Škof dr. Ivan Starčevič je umrl nocoj zadet od srčne kapi. Pogreb bo v torek, 27. novembra. * Škof Starčevič jc bil rojen 7. marca 1877 v Mrkopolju. Posvečen je bil leta 1900. Nato je bil katehet v Senju in pozneje profesor ua bogoslovju istotam. Leta 1915 je bil ime- novan za kanonika v Sen ju. Bil je generalni vikar pokojnega škofa Marušiča, Za škofa je bil imenovan 1. julija 1932, posvečen pp v Zagrebu 28. avgusta 1932. Odlikoval se je najbolj po izredni po-božnosti in svojem socialnem iu karitativ-nem delovanju. Svoji duhovščini je bil vzor duhovnika. Snoval je velike načrte o organizaciji katoliške akcije io izvedbi dušnega pastirstva po najnovejših navodilih svetega očeta, pa mu je, žal, prerana smrt prekrižala načrte. Užival je izredno priljubljenost med duhovščino in med ljudstvom svoje škofijo in izven nje. Naj počiva v miru! 'Uredba o zaščiti kreditnih zadrug Belgrad, 24. nov. m. Ma podlagi § 63. finanč. zakona za proračunsko leto 1934-1935 je ministrski svet na predlog ministra za kmetijstvo predpisal uredbo o zaščiti kmetskih kreditnih zadrug in njihovih zvez. Čl. 1. Isti kot v prejšnji uredbi. Cl. 2. je izpremenjen v določilih glede odločb o zaščiti; po stari uredbi je odločbe izdajal minister za kmetijstvo tudi za zadružne zveze. Po novi uredbi pa pristoja odločba glede zaščite kreditnih zadrug ministru za kmetijstvo, dočiin odloča glede zadružnih zvez ministrski svet na predlog kmetijskega ministra. Odpadlo pa je določilo stare uredbe, da spada v odbor, ki je določen z uredbo o zaščiti denarnih zavodov in njih upnikov, namesto trgovinskega kmetijski minister. V določilih stare uredbe so bili za preglede določeni revizorji zadružnih zvez, v novi uredbi pa stoji, da bo revizorje prvenstveno odrejal kmetijski minister iz vrst revizorjev Priv. agrar. banke. Odpadlo je tudi določilo, pregleda ni treba opravljati komisijsko. V fond za izvrševanje pregledov morajo plačevati vse zadruge in zveze brez ozira na to, ali so prosile za zaščito ali ne. Višino prispevka odredi kmetijski minister, vendar ne sme biti prispevek večji kot 1 promile kot v prejšnji uredbi. Ce zadruga (zveza) ne plača doprinosa fondu za preglede v roku s pravilnikom o fondu za preglede, se mora ta fond plačati kot javna dajatev. Novo je določilo odstavka 3, kjer odreja nova uredba, da je zaslišati ona zadružna zveza, v kateri je zadruga včlanjena (doslej Glavna zadružna zveza), poleg tega pa je po novem zaslišati tudi PAB. Čl. 3. je solistično spremenjen, vendar vsebuje iste odredbe kot v stari uredbi. Čl. 4. je spremenjen v toliko, da lahko poveri Pridna gospodinja skrbi, da so člani njene družine vedno krepki in zdravi. Zato jim nudi za tajtrk skodelico knk-oa Posebno slasten in tečen je Mšrim kakao, ki ga dobite pri vsakem trgovcu Zavitek Mirim kakaoa za štiri osebe velja samo Din 1'-. izvenkonktirzno likvidacijo zadruge Kmetijski minister tudi kakšni zadrugi, dočim je doslej določala uredba, da se to poveri lahko Zadružni zvezi. Drugi odstavek čl. 4. je ostal nespremenjen. ČL 5 določa: 1. Glede jamstva zadružnikov v slučaju izvenkonkurzne likvidacije zadruge (zveze) velja sledeče: a) Če je zadružnik odpovedal članstvo, če je njegovo članstvo po predpisih zakona ali pravilnika prenehalo, preden je stopila v veljavo ta uredba, traja njegovo jamstvo tako dolgo, kakor to določa zakon, odnosno pravila zadruge (zveze). b) Če je zadružnik odpovedal članstvo, preden je stopila v veljavo ta uredba, ali mu po predpisih zakona ali pravilnika članstvo ni prenehalo, preden je stopila v vel avo ta uredba, traja njegovo jamstvo do konca izvenkonkurzne likvidacije. c) Od dneva, ko zadruga (zveza) zaprosi ali pa se ji določi izvenkonkurzna likvidacija, zadružnik ne more odpovedati članstva. č) Pri zadrugi (zvezi) se neomejeno jamstvo od dneva zahtevane ali odrejene izvenkonkurzne likvidacije pretvori v omejeno, in sicer v višini desetkratnega zneska vpisanega deleža. Skupni iznos jamstva v tem primeru ne more biti manjši kakor 1000 Din. 2 Dokler traja jamstvo, bivši zadružnik ne more zahtevati izplačila svojega članskega deleža, niti izplačila obresti za njega, niti onega dela od letnega bilančnega presežka (dobička), ki mu drugače pripaatf po pravilih. 3. Zastaranje jamstva zadružnikov zadruge (zveze) z omejenim ali neomejenim poroštvom se ne prekinja, če se zadruga (zveza) hoče okoristiti z odlaganjem plačevanja ali s sanacijo. 4. Pri zadrugah (zvezah), ki zaprosijo za od-goditev plačil ali sanacijo, traja jamstvo zadružnikov, katerih članstvo preneha po dnevu zahteve za odgoditev plačil ali sanacijo, ves čas trajanja odgoditve odnosno ves čas, dokler traja sanacija, brez ozira na druge odredbe zakona ali praviL vendar s tem, da pri zadrugah z neomejenim jamstvom postaja to jamstvo omejeno v zinislu gornjih določil. Čl. 6 je spremenjen v toliko, da je izrecno določeno v novi uredbi, da lahko Zadružne zveze brez ozira na to, ali so zahtevale zaščito ali ne, ustanove sanacijski fond. Čl. 7 je ostal nespremenjen. Ravno tako tudi čl. 8 in 9. Čl. 10 je izpopolnjen v toliko, da ostane še nadalje v veljavi pravilnik o sestavi bilance in načrta prečiščene bilance in o določitvi obrestne mere za stare hranilne vloge št. 8598-V, z dne 13. februarja 1934, pravilnik'o izvajanju pregleda zadrug (zvez) in o fondu za izvrševanje pregleda št. 17308-V, z dne 16. marca 1934, pravilnik o postopku za volitev likvidatorjev s strani upnikov št 47410-V, z dne 4. julija 1934 in pravilnik o sestavi, volitvi in organizaciji upniškega odbor* št. 48028 z dne 12. julija 1934. Uredba o občinskih uslužbencih V francoski zbornici trdijo t Francija in vojaško zvezo Pariz. 24. nov. b. Poročilo poslanca Archain-bauda o vojnem proračunu je prineslo francoski javnosti izredno iznenadenje. Poročevalec je utemeljeval zahteve vojnega ministrstva, sklicujoč se ua mednarodni položaj, predvsem pa na oboroževanje Nemčije. Položaj je takšen, da bi nekateri vojaški krogi hoteli povišati dobo vojaške službe od I kar na 2 leti. Vojni minister Maurin je nato izjavil, da sc bo Francija trudila na vso moč, da -e izogne podaljšanju vojaške službe. Rajši bo iz-izboljšala vojni materijal in sprejela v armado prostovoljce. Pozornost zbornice je zbudila Arrhamhaiidova ugotovitev, da se je Francija vrnila k stari politiki ravnovesja: poročevalec jc dodal, da Fran-•ijn npn na rusko vojaško pomoč. Čc se je Fran-•ija vrnila k stari politiki, ni to njena krivda, storila je to, da prepreči strahoto nove vojne. V r.j izjavi poslanca Archambauda so poslnnri vi-leli potrditev vesti, da sta Francija in sovjetska -(•publika sklenili vojaško pogodbo. Vest jc zbu-lila takšno senzacijo, da so bdi v prizadetih krosih prisiljeni izjaviti, ila je poročcviiloc pač govoril v svojem imenu in da jc preveč subjektivno razlagal skrb. ki jo povzroča Franciji, sovjetski republiki in drugim državam oboroževanje Nom-"•ijp. Hotel je samo omeniti, da se Francija in sovjetska Rusija trudita, da bi ohranili mednarodni' mir. »United Press- na drugi strani poroča iz Moskve, dn so na komisarijatu zunanjih zadev izjavili. da dvomijo, da hi kdo v francoski poslanski zbornici izjavil, da sta Francija in sovjetska rc- sta skleniti V Moskvi vest zanikujejo Belgrad, 24. nov. m. Notranji minister g. | Zivojin Lazič je na podlagi čl. 91 zakona o i občinah predpisal uredbo o tečajih za stro-I kovno izobrazbo občinskih uslužbencev. Po i tej uredbi ho lahko ban v mejah te uredbe 1 otvarjal tečaje za strokovno izobrazbo in spopninitev občinskih uslužbencev. Ti tečaji bodo lahko trajali najmanj šest mese-ccv, največ pa dve leti. Trajanje in začetek takih tečajev in število slušateljev na njih bo določil ban v odloku o otvoritvi tečaja. V ta tečaj se bodo lahko sprejemali tudi oni, ki imajo najnižjo šolsko izobrazbo, predpisano z banovo uredbo o občinskih uslužbencih za tajnike in blagajnike na stalnih službenih mestih. Vsak, kdor bo hotel vstopiti v ta tečaj, mora obvladati uradni jezik v govoru in pisavi in mora biti dobrega obnašanja. Kandidati bodo morali vložiti pismene prošnje. V tečaj jih bo pa sprejemal ban. V teh tečajih se bo obvezno poučevalo: upravno pravo (temelji javnega prava), gospodarstvo, socialna politika, zdravstvena, verska in prosvetna uprava, občinska uprava, finančna uprava, davki in takse, vojaško pravo, nadalje v glavnih obrisih privatno in kazensko pravo, knjigovodstvo, računovodstvo. Točne načrte za tečaje bo izdelal ban, vodil jih bo pa posebeu upravitelj, ki ga bo v ta namen določil ba.n iz vrste podrejenih uradnikov. Predavatelji na tečajih bodo lahko samo diplomirani pravniki, ki jih bo izbral ban iz vrst državnih uslužbencev v kraju, kjer se bo nahajal sedež tega tečaja. Upravitelju in predavateljem bo ban lahko določil_ posebne nagrade, ki se bodo morale kriti iz banovinskega proračuna. Ob koncu tečaja bodo kandidati polagali pred posebno komisijo, imenovano po banu, pismen in ustmen izpit, nakar bodo po poi-o-čllu te komisije prejeli od bana posebno diplomo. publika sklenili vojaško zvezo. Na komisarijatu nič ne vedo o takšni zvezi. »United Press« dostavlja, da so boljševiki prav te dni ustanovili »vojni svet«, r katerem jo 80 članov. Predseduje mu ge- , neral Vorošilov. Člani sveta so višji častniki voj- j negn ministrstva in višji poveljnik vojske. Sklepe tega sveta mora potrditi Vorošilov, šole nato za- I dobijo izvršilno moč. Neugoden vtis na Poljskem ^Varšava, 24, nov. b. Tukajšnji tisk je brez razlike zelo zmerno sprejel izjavo, ki jo je dal v francoski zbornici narodni poslanec Arcliimbaud o francosko-ruski vojni zvezi. Za Poljsko ne pomeni francoski uradni demanti te vesti prav nič, ker na isti seji ni nihče ugovarjal višini kredita za vojno ministrstvo. Listi trdi o, da je francoski vojni ataše pri sovjetski vladi za zbližnnje med obema državama napravil Franciji neprecenljive zasluge, za katere noben znesek ne bi bil previsok, čo bi bilo treba plačati. Oblačimo res dobro t-:—" ■ ■■—poceni. Športne, promenadne in obleke za dijake kroj m i elegantno in poceui. Velika ubera blaga zu jesenska oblačila. DRAGO 5CHWAB - L.ubllana Aleksandrova cesta Uredba o banovinskih trošarinah Belgrad, 24. nov. AA. Finančni minister je po odobritvi ministrskega sveta predpisal uredbo o višini in načinu pobiranja in nadzorstva pri pobiranju banovinske trošarine na vino in žganje. Po tej uredbi se banovinska trošarina pobira za izredna javna dela, in sicer: na 1001 vina ali vinskega mošta največ 100 Din, na 1001 šampanjca in drugih penečih se vin največ 300 Din, na tiekto-litrsko stopnjo žganja največ 5 Din (kot v prejšnji uredbi). Nova uredba se bistveno ne razlikuje od stare ter v naslednjem navajamo samo izpremetnbe. Novo je določilo: V krajih, kjer je več ko 50 Knez-namestnik Pavle v Angliji Pariz, 24. novembra. AA. Snoči se je pripeljal ob 20.55 v Pariz Nj. kr. Vis knez namestnik Pavle v spremstvu ministra dvora g. Antiča. Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle potuje v London. Na postaji sta ga pozdravila njegov oče knez Arsen, francoski zunanji minister g. Laval, šef protokola g. de Foucquiercs in jugoslov. poslanik v Parizu dr. Miroslav Spalajkovič z osebjem poslaništva. Na njegovem potovanju skozi Švico ga je obiskal v vlaku tudi jugoslov. zunanji minister Jevtič. »Malin« beleži potovanje N). kralj. Vis. kneta namestnika Pavla v London in pravi, d« bo imel knez namestnik v Londonu ze]o važne politične razgovore. tisoč prebivalcev, se bo banovinska nova trošarina ha vino in žganje pobirala takoj pri priirosu v rejon dotičnega kraja, po določbah za pobiranje občinske trošarine v dotičnem kraju. Odpadlo je določilo, da lahko točilec sam spravi sod v klet, če kontrolni organ ne pride v 2 urah. Pri žganju je povečan odstotek za izgubo pri pretakanju od 1.2 na 1.5%. Poleg dosedanjih dveh prestopkov je naštet sedaj tudi tretji, ki se glasi: Ako točilec pijač na veliko ali na malo preprečuje organom kontrolne oblasti izvrševanje nji-i hove kontrolne službe. Osebne vesti Belgrad, 24. nov. m. Za starešino okrajnega sodišča IV. skupine 1. stopnje v Žužemberku je I imenovan po službeni potrebi dr. Karel činkcl, I sodnik okrajnega sodišča v Ribnici. Iz VIII. v VIL i skupino so napredovali učitelji in učiteljice: Silve-■ sler Krkič v Ljubljani, Boris Grad v Mirkovcu, Oi-! zela Kranjc v Dubrovniku, Josip Kobolt v Kopriv-j niku, Mara Sancin na Eregti in Leopoldina Strab j pri Sv. Juriju pod Kutnom. ' Dunajska vremenskn napoved: Mirno vreme : bo trajalo ?e naprej, pretežno jasno z manjšo oblačnostjo. V službi slovenskega rokodelskega v jf • Ob 30 letnici vodstva g. kanonika Stroja naraščaja v Kat. društvu rokodelskih pomočnikov , H^git.......... »Vera in delo — to je zlato dno rokodelstva.« Kolping. »Kaj naj so Kolpingova društva rokodelskih pomočnikov, če ne verna krščansko-katoliška družina!« Pij XI. Prihodnje leto bo Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov praznovalo že svoj osemdesetletni jubilej. Najstarejše naše društvo je in gotovo tudi med najagilnejšimi, kar je pokazal zlasti njegov Jubilejni zbornik ob 75 letnici obstoja. Ob tej častitljivi starosti društva je zanimivo zlasti to, da je imelo ves čas samo tri predsednike: ustanovitelja društva dr. Leona Vončina, graditelja Rokodelskega doma prof. Jan. Gnjezda in od jeseni 1904 kanonika Alojzija Stroja, ki pa je bil od 1. 1895. tudi že podpredsednik. Voditi trideset let društvo, dajati mu in usmerjati vse njegovo življenje in delo, da ostane mlado, sodobno in se ne preživi — ali ni to jubilej, katerega se moramo spomniti? Kakršen predsednik — tako društvo. Od prvega početka se je sedanji predsednik že pod Gnjezdo i vso požrtvovalno ljubeznijo posvetil rokodelskemu naraščaju, saj je kot podpredsednik ustanovil Katoliško mladeniško društvo, ki je bilo namenjeno vajencem, kateri so bili do tedaj prepuščeni še samim sebi. To društvo je dalo povod, da so začeli misliti na »Vajenški dom«, kateri je zdaj že deloma dograjen, kar je v prvi vrsti zasluga kanonika Stroja. — Kakor je kot podpredsednik dan za dnevom delal v društvu pomočnikov, vzgajajoč člane v veri in za delo, tako se je kot predsednik, moremo reči, popolnoma jx>svetil društvu, ki mu ie postalo prava srčna zadeva. Oče je hotel biti članom rokodelskega društva, zato je bila prva njegova skrb, da bi v domu in društvu bilo pravo družinsko ognjišče, ob katerem bi vse duhovno in strokovno uspevalo, uspevalo v prid posameznikom in domovini. Društva neredko kmalu okorijo in zapadejo v letargijo. Da bi se rokodelskim društvom kaj takega ne zgodilo, je novi predsednik pogledal po svetu, da bi videl, kako se Kolpingove ustanove drugod prilagajajo sodobnemu času in njegovim zahte- vam. V letih 1904 in 1905 je ogledal graško in dunajsko društvo rokodelskih pomočnikov, leta 1907 pa je šel na daljše poučno potovanje, na katerem se je seznanil z uredbami rokodelskih društev v Ino-mostu, Monakovem. Manhheimu, pri matičnem v Kolinu in še pri onih v Achenu, Wiirzburgu, Niirn-bergu in v Linzu. Pridobljene skušnje je porabil za vodstvo ljubljanskega društva. Zlasti je novi predsednik skrbel za razne strokovne tečaje, in sicer za splošne, n. pr. za obrtno knjigovodstvo in strokovno risanje, a tudi za j»sebne iz posameznih obrti, kot krojaški, čevljarski, mizarski, knjigoveški itd. Vzpodbudo in navdušenje za tečaje je pač vzbudila jubilejna razstava društvenih članov ob priliki petdesetletnega jubileja v Mestnem domu v Ljubljani 1905, ki je bila prvo veliko delo novega predsednika in obenem prva tovrstna revija našega domačega obrtnega dela, kar so tedaj vsi naši listi s priznanjem povdarili. Tudi po raznih strokovnih tečajih so prirejali razstave, dasi v manjšem obsegu v Rokodelskem domu. Posebno pozornost in priznanje je vzbudila ona v septembru 1911, ko so razstavili krojaški, čevljarski in knjigoveški pomočniki in vajenci. Med vojno, ko so ostali v društvu večinoma samo vajenci m se je bil ukinil pouk na obrtnona-daljevalnih šolah, je poskrbel predsednik, da so v Rokodelskem domu kljub temu uživali domala celoten pouk v vseh predmetih. Poleg tečajev, ki so tako lejx> uspeli, da se je slišala beseda: »Kolikor udeležencev strokovnih tečajev v Rokodelskem domu, toliko samostojnih mojstrov,« je predsednik Stroj skrbel tudi za razne poučne ekskurzije. Da so bile take ekskurzije velikega pomena za strokovno izobrazbo vajencev in pomočnikov, je umevno. Omenimo naj le eno, gotovo največjo: poučen izlet v Monakovo! Poleg neštetih verskih, vzgojnih in tudi strokovnih predavanj, ki jih je imel sam predsednik, je poskrbel teden za tednom za posebne predavatelje, ki so v društveni sobi ali v dvorani nastopali in širili obzorje članov, kar se tiče strokovne in splošne naobrazbe, tako da je rokodelsko društvo postalo pod Strojevim predsedstvom prava ljudska akademija. Družinsko življenje pa ne pozna samo dela, pozna tudi oddih, praznike, pošteno zabavo. Kolping je mislil tudi na to. In predsednik Stroj je s prav tako ljubeznijo in požrtvovalnostjo kakor za strokovno izobrazbo skrbel tudi za razvedrilo: oder Rokodelskega doma naj bi ga nudil. Koliko njegovega dela m prizadevanja je skritega za slehernim nastofiom rokodelske igralske družine, ve le oni, ki je kdaj delal v društvu! Ce bi podčrtal še pregovor o desnici in levici, bi bila očetovska skrb predsednika kanonika Stroja za rokodelsko društvo še vse bolj jasna. Mislim, da bo angelu kronistu zmanjkalo strani za vsa njegova dobra dela ... Ali je po vsem tem požrtvovalnem delu in veliki ljubezni, ki jo jx>sveča kanonik Alojzij Stroj Katoliškemu društvu rokodelskih pomočnikov v Ljubljani, še čudno, da ta ustanova usfieva, da jo spremlja očiten božji blagoslov v prid posamezniku in vsej naši domovini? Gospodu predsedniku ob tej redki slovesnosti čestitamo ob neštetih uspehih njegovega truda in zgledne požrtvovalnosti ter želimo, da bi s svojo preizkušeno roko še dolgo vodil slovenski rokodelski naraščaj! Danes leden - praznik naše krvi na tujem Prihodnja nedelja bo zopet po vsej državi posvečena spominu in ljubezni do onih naših stoti-eočev bratov in sestra, ki so zdoma in se po tujih mestih, državah in delih sveta pehajo za svoj ljubi kruhek. Zapustili so svojo domačo hišo, svoj dom in se razkropili širom sveta. Toda al; 60 s tem prenehali biti člani 6vojih družin? Prenehali biti naši? Ne! Če nas ločijo gore in doline, morda široka morja, vendar smo z njimi ena družina, en narod, ena država. Pesnik lepo pravi, da 60 »Slovenija, Jugoslavija na tujem«. En narod, ena družina smo ostali. Zato pa mi ne smemo pozabiti na nje in oni ne na nas! Vez družinske in narodne ljubezni mora ostati med njimi in nam:! Ne sme se pretrgati! Ker se nismo o pravem času zavedli te haše skupnosti in dolžnosti, ki so z njo spojene, ker je domovina pozabljala na nje, potapljali in še se potapljajo naglo v tujih morjih in se izgubljajo za nas versko, narodno, še najbolj pa družinsko. Drugi rod na tujem je že zvečine potujčen. To nas danes boli. Tu doma žive še starši, še otroci, še bratje in sestre, pa---pozabljeni. Od dragih iz tujine ni več glasu. To nas danes vse peče in skeli. Domovino to boli in kesamo se svoje nemarnosti. Toda ne! V prihodnje se to ne sme več zgodit: 1 Tu doma, ali kjerkoli zdoma, naša kri mora ostati naša, cela naša, po srcu_ in duhu, po veri in narodu, po družini. Ena družina hočemo ostati, pa naj nas stane kolikor hoče! Na tisoče imamo zadnja leta zlasti slovenskih deklet, rožic našega naroda, zdoma po svetu. Kako nas boli 6rce za nje! Kako nas skrbi njih moralni, verski in narodni obstanek! Zlasti teh ne smemo pozabiti! Naš narodni ponos so. Vse, ■ vse hočemo žrtvovati, da si jih ohranimo. Tujina nam jih ne sme zastrupiti, pomendrati v blato! Vsega tega nas hoče opomniti danes teden izseljenska nedelja, praznik naše krvi na tujem. »Družba sv. Rafaela« in »Društvo za varstvo deklet« vabita vso Slovenijo, da se ta dan pridruži ostalim škofijam Jugoslavije in praznuje doma, v cerkvi in dvoran: ta lepi dan. Zlasti prosita: 1. da se po vseh naših cerkvah danes teden spominjamo vseh naših zdoma v vseh pridigah, s prejemom sv. zakramentov domačih za svojce zdoma, s skupnimi molitvami zanje, z darovanjem malih darov za »Družbo sv. Rafaela« in »Društvo za varstvo deklet«, ki vršita v imenu naroda skrb za nje. 2. Da naj bodo v vseh dvoranah predavanja o izseljenstvu, zlast: o vprašanju naših slovenskih deklet in naših po dlaspori. 3 Starši, bratje ln sestre, sorodniki, naj ta dan, ali kdaj v adventu, gotovo pišejo svojcein z doma skupno tiskano pismo, ki sta ga založili »Družba sv. Rafaela« in »Društvo za varstvo de- ZinHka sezona Centralna kurjava Ramofermnlno KopollSče Polenfske Toplice &rem Izbornt uspehi zdravi enja posebno pri revmatir.mu išinsu t>io>inu (giht). živčnih tfcr ženskih bolezn h. Moderna piektrina terapija Tekoča hladna in topla voda v sobah. — Na željo tudi serviranje v sobah klet«. Pa tudi sam: naj jim v lepih besedah dostavijo svoje opomine za zvestobo do Boga, cerkve, družine, naroda in države. Pošljejo naj jim knjižico »Če greš na tuje ..« (stane 2 Din. 100 iztiskov 90 Din). Pismo se deli brezplačno, prosimo samo darov za kratje tiskovnih stroškov. Po pošti naj se pošlje dar v znamkah. Oboje se naroča pr: obeh društvih. Družba sv. Rafaela. Vetevažna iznajdba slovenskega inženjerja \ Ljubljana, 24. novembra. Dne 23. novembra smo poročali, da je avstrijski inženjer-stotnik Hochstatter izumil strel brez poka. Istočasno smo namignili javnosti o sličnem izumu nekega slovenskega inženjerja. Ker smo dobili poročila, da se javnost zelo zanima za ta izum, ki je epohalnega pomena za vso državo, in pa za izumitelja, nam ta gotovo ne bo zameril, če izdamo njegovo ime. Izumitelj neslišnega strela je Slovencem že dobro znani g. inž. Josip Likar iz Kostanjevice. Likarjeva iznajdba je vse bolj praktična in elastična kakor iznajdba avstrijskega inženjerja. Ker £re tu za državne in narodne interese, ki so vodili izumitelja pri študiju, o podrobnostih te iznajdbe ne poročamo. Omenjamo le, da je izum pri raznih demonstracijah z določeno municijo brezhibno deloval. Naj nam g. inž. Likar oprosti, če razodenemo javnosti, da ima na vidiku še drugo epohalno iznajdbo, ki bo neprecenljive važnosti za državo in za vse narode in. kar je tudi nekai vredno, v ponos slovenskega naroda. Slovenec - dvorski slikar Božidar Jakac portretiral romunsko kraljico-mater Marijo, romunskega princa Nikolaja in našega zun. ministra Jevtica Ljubljana, 24. novembra. Te dni se je vrnil iz Belgrada akademski slikar g. Jakac, ki je bil pred mesecem dni pozvan na dvor v Dedinje, da izroči Nj. Vel. kraljici Mariji še ne oddano in neobjavljeno drugo serijo slik kraljeve družine. G. Jakac je bil sprejet na dvoru kot gost in pridržan, da portretira romunsko kraljico Marijo. Izvršil je proti svojemu pričakovanju tri portrete v veliko zadovoljstvo obeh kraljic. Naslikal je tudi romunskega princa Nikolaja, najmlajšega brata naše kraljice, ki je bil z aeroplanom na enodnevnem obisku na Dedinju. Ta p>ortret je bil izvršen v rekordnem času — v eni seansi, ki pa se je zelo posrečil in vzbudil veliko priznanje. V tem času je f. Jakac dovršil tudi ]x»rtret romunskega polkovni-a, maršala in adjutanta romunske kraljice Zwiedi-neka ter našega zunanjega ministra Jevtiča, ki ga je dovršil tik pred njegovim odhodom v Ženevo. G. Jakac je edini slovenski slikar, ki je bil že ponovno deležen visokega odlikovanja s tem, da so mu bili poverjeni v delo portreti članov naše kraljeve družine in sedaj še romunske. Portreti so zasnovani strogo umetniško, izdelani do zadnjih fines v oblikovanju karakterja Zanimivi so zlasti trije literaturi. Prav sedaj se pripravlja nemški prevod njene obširne avtobiografiie. napisane v angleščini. portreti romunske kraljice, ki se udejstvuje tudi v litei ' ' ~ ' ' ...... njene obširne avtobiogratiie. Naslov avtobiografije je »Povest mojega življenja«. Romunska kraljica je tudi avtorica neštetih priljubljenih otroških povesti. Na vprašanje, kakšen vtis je naredila nanj romunska kraljica kot osebnost, je Jakac odgovoril, da ima nenavaden kraljevsko distmgviran nastop, poleg tega pa, da je zelo preprosta in ljubezniva. Pozna se ji najširše obzorje, ustaljenost gledanja in zdrava kritičnost. O Jakčevih portretih se je izrazila, da ne olepšava, temveč daje portretom karak-terno f>odobnost. Morilec od Sv.Kungote prijet Ljubljana, 24. novembra. Umor na meji pri Sv. Kungoti nad Mariborom je izredno vznemiril javnost, zlasti ker oblasti sprva niti vedele niso, kdo je umorjenec z Gra-diške (tako je ime tej vasi pri Sv. Kungoti napi- MEINL KAVA. je vedno sveža in priznano najboljša. Podružnica v Liubijani Šelenburgova ulica štev 3 lU£IO MEINI., uvoz kave sano v poštnem leksikonu) krošnjar in precej mlad človek ter star okoli 30 let. Pozneje se je izkazalo, kakor sino že poročali, da je umorjenec 32 letni Stanko Hacin, doma s Križa pri Kamniku ter pristojen v občino Komendo. Še ko so oblasti v Mariboru in okolici ugibale, kdo bi bil pravi morilec, je bil zločinec že zaprt v ljubljanski [Kilicijski ječi, čeprav osutnjen dosti manjšega zločina. Včeraj okoli 11 je stražnik Poljanec, ki jo šel skozi Zvezdo, ustavil znanega potepuha Viktorja Juhanta. Stražnik je vedel /.a policijsko tiralico, ki jo je že pred tedni izdalo okrožno sodišče v Ljubljani, s katero išče tega človeka zaradi tat vine, ki jo je izvršil. Viktor Juhant, ki je bil do sedaj že devetkrat kaznovan, |>o večini zaradi tat vine, ter je zadnjo kazen, 2 leti robije, odsedel dne 17. septembra, je policiji bil že dobro znan kot ljubitelj tuje lastnine. Ko je kazen odsedel, se je potepal po deželi. Nazadnje je prišel k po sestniku Jakobu Otrobcu v Kozarjah nad Ljubljano. Tam je cepil drva ter je za to delo dobil hrano in plačilo. Za zahvalo je okradel dva hlapca, ki jima je odnesel dve suknji, hlače in čevlje. Vse skupaj je prodal nekemu kmetskemu vozniku za 40 Din, neke manjše stvari pa še nekemu kroš-njarju. Ta Viktor Juhant je sedaj razkrinkan kot morilec Stanka Hacina. Viktor Juhant je star 32 let ler je doma iz iste občine, namreč iz Mlake, sedaj v občini Komenda. Ko je Juhant okradel obn hlapca v Kozarjah, je izginil v neznano smer. Gospodar in hlap- ca sta Juhanta ovadila zaradi tatvine, toda Juhanta ni bilo mogoče dobiti. Juhant jo je mahnil proti Kamniku čez Trojane na Vransko, v Celje, v Konjice in Iloče, od tam pa proti Rušam. Na cesti proti Rušam je srečal svojega mlajšega rojaka Stanka Hacina. Hacin jf tudi živel bedno življenje, vendar pošteno. Po vsej deželi je prodajal ščetke in krtače. Nobena oblast dosedaj ne beleži o njeni niti najmanjšega prestopka proti tuji lastnini. Ljubljanska policija ga v svoji kriminalni razvidnici sploh nima v evidenci. Srečanje obeh rojakov, to je tatu Juhanta in poštenjaka Stanka Hacina, je bilo usodno. V razgovoru je Hacin potožil, kako težko mu je voziti ročni voziček in .hihant se mu je ponudil takoj za uslugo. — Hacin mu je takoj obljubil 50 Din na teden, ako mu pomaga voziti voziček in razproda.jati njegove ščetke in krtače. Na poti iz Ruš proti Sv. Kungoti je Hacin Stanko vpričo svojega rojaka, kateremu je zaupal, preštel svoj denar. Bilo je vsega skupaj okoli 150 Din. Juhanta se je takoj polastil pohlep po tem skromnem denarju. Biilo je v ponedeljek zvečer. Kakor pripoveduje morilec sam, ga zločinski naklep ni zapustil vse do umora. Oba sla prišla do vasi Gradiške. Prišla sta k dobremu posestniku, ki je kupil od Hacina krtačo za 3.50 Din. Ob tej priliki je Juhant zopet videl, kako žvenk-ljajo Hacinu kovinasti novci. Oba trudna popotnika sta prosila za prenočišče. Kmet jima je dovolil, da smeta spati v seniku. Po izpovedi Juhanta Hacin niti ni zaspal, ko ga je že ubil. Preden je šel Hacin spat, se je Juhant še ogledal okoli ter iz veže opazil v ropotarnici močno sekiro. Isti trenutek pa je pristopila gospodinja in zahtevala od obeh popotnikov delavsko knjižico. Oba, Hacin in Juhant, sta delavski knjižici izročila. Ko je šel Hacin spat, se je Juhant še nekaj časa obiral, nato pa neopazno pobral sekiro iz ropotarnice ter šel na senik. Kakor je izpovedal sam, ni udaril še budnega Hacina z ostrino sekire, temveč z ušesi. Najprej ga je pobil s lopo stranjo, nato pa ga še osuval z nožem. Ililro je pobral denar, kolikor ga je Hacin imel s seboj, nato pn legel in za nekaj ur zaspal jropolnonia mirno, kakor da se ni nič zgodilo. Okoli. 5 zjutraj so se domačini zbudili ter vstajali. Juhant je leda stopil j>o lestvi s senika navzdol ter zahteval pri gospodinji obe knjižici. Gospodinja mu je, misleč, da odhajata oba f>opot-nika, obe knjižici tudi izročila. Nato je Juhant odšel v Maribor, tam popival ves dan ter zapravil skoraj ves naropani denar, nato se pa v torek zvečer odpeljal z nočnim vlakom v Ljubljano. Od tu pn je odšel peš domov, kjer je še popival. — Napol vinjen je v sredo prišel nazaj v Ljubljano. Tu je dve noči prenočeval, v petek dopoldne pa ga je stražnik, ki niti ni slutil, da ima v rokah morilca, aretiral. Šef kriminalnega odseka je bil obveščen od kamniškega orožništva, da more priti v poštev kot morilec ludi Viktor Juhant. Po kratkem zašli šanju je morilec gladko priznal svoje strašno de innie i>ri Sv. Kungoti. Ljubljanske vesli: Občine doline bolnišnicam Ljubljana, 24. novembra. Že po prejšnjih zakonih, še bolj določno l>a po novem zakonu so občine dolžne plačevali bolnišnicam prispevke za vzdrževanje plačila nezmožnih, toda zdravljenja potrebnih bolnikov, ki se v sili zatekajo v bolnišnice. Odkar imamo ustanovo zdravstvenih občin, ki navadno obsegajo več samoupravnih občin, so te prevzele dolžnost plačevanja dolžnih prispevkov. V Sloveniji pa je kljub strnenjn bivših malih občin še vedno dokaj občin, ki so samoupravne in zdravstvene obenem. Predvsem velja to za naiša štiri samoupravna mesta, to je Ljubljano, Maribor. Celje in Ptuj, pa tudi za druge občine kakor Kranj, Trbovlje, Novo mesto, šmihel-Stopiče itd. Na te občine pada vedmo težje breme. Splošna depresija zaslužkov prebivalstva, vedno večja brezposelnost, vse to povzroča, da so stroški občin za vzdrževanje bolnikov v bolnišnicah vedno večji. Skoraj vse občine, tako samoupravne, kakor tudi zdravstvene, izkazujejo letos znaten primanjkljaj zaradi dolga raznim bolnišnicam, posebno ljubljanski. Mnogo delavcev jc brezposelnih in zato tudi neza- varovanih pri bolniških blagajnah, mnogo obrtnikov nima nobenega dela, prav lako je vse polno obubožanih malih posestnikov, kaj-žarjev in |K>ljskih delavcev. Za vse te ne pride v poštev socialno zavarovanje, ki bi krilo stroške vzdrževanja v bolnišnici. Občine pa so dolžne plačati bolnišnicam stroške vzdrževanja in zdravljenja za vsakega revnega, plačila nezmožnega bolnika, ki stanuje vsaj 5 let na občinskem pomeri ju. ni pa potrebno, da je bolnik pristojen v občino. Ljubljanska občina je dala v letošnji proračun za stroške v bolnišnici znesek 200.000 Din. Ta znesek pa je daleč prekoračen. Že dosedaj dolguje mestna občina bolnišnici nad "500.000 Din. Kako bo ta znesek krit, je še vprašanje. Občina mora predvsem prebroditi še velike težave, da sploh dolbi od finančnega ministrstva oziroma od banovine dovoljenje, da proračum&ni znesek prekorači in da plača bolnišnici, kar ji je dolžna. Bolnišnica pa je državna ustanova, torej mora občina prositi državo, naj ji dovoli, da državi plača svoj dolg. Isto, kur velja za ljubljansko občino, velja tudi za vse druge občine v Sloveniji. MNOGOLETNE IZKUŠNJE SSSSss! Izhajajo njegove sestavina ia znanstvene ln deloma tudi tz ljudske medicine. PUlNINKA-£aJ BAHOVKC je dober regulator za SlSienje in obnavljanle krvi. Radi tega uSlnknje 6-12 tedensko zdravljenje s PEANINKA-Ca|em izredno dobro: pri slabi želodčni prebavi in zaprtju. pri slabem In nerednem delovanju črevesja In napetosti telesa, pri omotici, glavobolu, nespečnosti In zgagi, pri obolenjih sečne kisline In hemoroidih (zlati »lil), pri obolenju Jeter, • >ri nervozl In živčnih boleznih. Zahtevajte v lekarnah i/,rečno PLANIKKA-Cnl BAHOVEC za Din 20' paket, ki vsebuje snmo tedaj pravi PCA.NINKA-C«J. kadar je paket zaprt ln plombiran ter nosi naslov proiivajnlca: APOTEKA Mr. BAHOVEC — LJUBLJANA, Kongresni trg 12. Mariborske vesti: Po neprevidnosti ustrelil ženo rahv NEW-YOKK-PAHIS stavlja v promet od svojih svetovno znanih sredstev za nego lepoie kremo v tubah v manjši in cenejši opremi, da omogoča tudi manj imovitim damam racionalno nego lepote. Izvolite se obrniti na samoprodajo: LJUBfclANJV: DROOERIJA GREGOR1Č - PREŠERNOVA ULICA 5 Slučaj Fožefa Fiirbasa, ki je v poletju razburjal ptujsko okolico, je prišel danes pred mariborsko sodišče. Kakor znano, je Jožef Fiir-bas dne 26. avgusta ustrelil svojo ženo Alojzijo. Skiraja so ga dolžili naklepnega umora, preiskava j>a je ugotovila, da gre za dejanje, izvršeno v malomarnosti. Radi tega je sodil Fiirbasa danes tudi sodnik-poedinec in ne senat. Obtožnica opisuje tragičen dogodek V nedeljo, 26. avgusta je odpeljal FUrbas na kolesu svojo ženo Alojzijo v Cvetkovce na gusilsko veselico. Na povratku je povabila Marija Jan-žekovič Furba-sovo ženo k sebi na koleselj, Jožef Furbas pa se je peljal na kolesu za vozom. Blizu mosta preko Pesnice pa je nenadoma počil strel, Alojzija Furbas pa se je brez glasu sesedla in zd'rknila z voza na cesto. Stiel je padel iz pištole, ki jo je spotoma potegni! Furbas na kolesu sedeč iz žepa ter jo držal v roki. Furbas je takoj spočetkoma zanikal, da bi bil ženo namenoma ustreli. Trdil je, da je jjotegnil orožje iz žepa, ker so se na tem mestu dogajali večkrat nfnadi. Držal je orožje v desni roki, s katero je obenem oklepal ročaj kolesa. Pri vožnji je zadelo kolo ob kamen ter močno streslo. Nehote je stisnil ročaj kolesa in s tem tudi sprožilo samokresa. Strel je od jeknil v trenutku, ko je cev slučajno merila proti ženi, ki jo je krogla zadela v tilnik. Priče izpovedujejo, da sta se Fiirbasova dobro razumela in da s te stTani ne bi imel obtoženec nobenega vzroka izvršiti naklepoma strašno dejanje. Furbas je bil danes obsojen na 4 mesece zapora. □ Glasbena Matica viteškemu kralju. V i rinsko pošto v novem uradnem poslopju poleg počastitev spomina za blagopokojnim viteškim I kolodvora. Ugotovilo se je pri tej priliki, da se .leksandrom I. Zediniteljem, priredi Občestveni večer ki ga priredita Vincencijeva in Blizabetna konferenca za občestvo župnije Marijinega Oznanjenja v Ljubljani dne 2. decembra 1934 v veliki dvorani hotela »Union« ob 20. SPORED: 1. Beethoven: EGMONT. Overtura. . Izvaja Nar. žel. glasbeno društvo SLOliA. Dirigira Herbert Svetel. 2 POZDRAV GORENJSKI. Narodna. VESELI LETNI CASt. Narodna. Poje Akademski cerkveni pevski zbor. Dirigira T. France Ačko, O. F. it. 3. O OBČESTVU ŽUPNIJE. Govori Dr. P. Roman Tomi nec, 0. F. M. 4 John Prindle Scott: PRIDITE K NJEMU VI PRAVIČNI . . . Mas lUger: MARIJINA USPAVANKA. P<*ie koncertna pevka ga. 1'avila Lovšetova. Pri klavirju Marica Vogelnik. ★ 5 Čajkovski: ROMANCA. , . Izvaja Nar. žel. glasbeno društvo SLOGA. Dirigira Herbert Svetel. , ' 6. ŠTUDIJA K MENUETU. Plesna šola Mete Viduiar- jeve. 7. DOLENJSKA. I-zvaia Mota Vidmarjeva. Pri klavirju Bo.ian Adamič. «. KO SO FANTJE PROTI VASI SLI. Narodna. NA PLANINE. P. Huigolin Sattner. O. F. M. Pt>.le Akademski cerkveni pevski zbor. Dirigira P. France Ačko, O. F. M. ★ t. Dr. P. Roman Tomlnec, O. F. M.: MAGNA RES EST AMOR. Troje slik iz življenja sv. knoginje Elizabete s prologom. Igrajo i15 a ti i dramske šole drž. kon-zervatorija. Režira član Nar, gledališča Edvard Gre Osebe: Elizabeta, kueginja turingijska — Štefka Frat-uikova; Juta. dvorjanka — Šimenčeva; Konrad iz Marburga — Cvetko Švigelj; Henrik, brat odsotnega kneza — Gaile; Razvita, dvorjanka — Iglifieva; Izen-truda, dvorjanka — Carmen Autičeva; Giula, dvorjanka — Polainarjeva; Paž — Kovačičeva; Križarski vite-/. — Frelih; Henrikov brat — Raztresen. Dvor-janice in paži. 10 St. Premrl: MARIJA V GLORIJI. Čudeži. Izvaja Nar. žel. glasbeno društvo SLOGA. Dirigira Herbert Svetel. Občestveni večer za župnijo M. 0. naj bo dokument, da župnija ni samo cerkvenopravna in državno priznana celota in edinstvo — temveč v smislu praikrščanstva vsebolj DRUŽINA, ki jo veže ljubezen in trpljenje. V teh preizkušnjah, ki jih preživljamo, bodi ta večer tud: izraz naše globoke vere v dobroto človeškega srca, vere v lepoto notranjega človeka, ki jo hočejo premnogi enostavno zanikati. Mi verujemo v občestvo svetih in z enakn silo tudi vemo za občestvo onih, ki v borbi tega življenja ranjeni in onemogli po pravici pričakujejo naše pomoči, našega umevanja, naše ljubezni. Predprodaja vstopnic se prične že danes, in sicer: Pri samostanskem vratarju — Marijin trg 4 Tel. 34-28. Trgovina A. Sfiligoj — Sv. Petra c. 2 Tel. 20-12. Trafika pri franč. trnmostju — A. Di-mic. — Cono: Parter I—IV 25 Din. — Sedeži: V—XTI 20 Din; XII—XV' 15 Din; XVII—XX 12 Din; XXI 8 Din; balkonski sedeži po 10 Din. Galerija (sedeži) po 8 Din. Stojišča po 3 Din. PROTI ZNANEMU NAM ZASTOPNIKU neke naše konkurence, ki razširja neresnične vesti o naši tovarniški zalogi na Miklošičevi cesti 32, bomo postopali. — Vsled nizkih cen in izborne kakovosti naših pletenin in drugih proizvodov je naša zaloga vedno bolj priljubljena med vsemi našimi odjemalci. TOVARNA PLETENIN IN TKANIN JOSIP KUNO & K0MP. — LJUBLJANA © Odkritje spominske plošče na Suhem hajerju bo danes ob II. dopoldne (ne ob 3 po-ooidne. ker je takrat pogreb g. Kavčiča.) Šent-jukeltsko pevsko društvo ima krntko pevsko vajo oh 10 dopoldni e v šoli pri Sv. Jakobu. Q Razstava mariborskega umetniškega kluba »Urnzde« vzbuja splošno zanimanje obiskovalcev « svojo raznolikostjo v motivih !n v umetnostnih nazonih. Razstava je odprta brez preeledka od devetih do noči, a čemer je vsnkomur dana- prilika, da si jo ogleda. © Člani gostilniških podjetij sp vljudno vabijo, da se danes popoldne ob 15 udeleže pogreba I. predsednika g. Fr. Kavčiča, gostilničarja in posestnika na Privozu 4. © Združenje trgovcev v Ljubljani poziva cenjene gg. člane trgovce, da se v čim več jem številu udeleže pogreba blagopokojnega Frana Kavčiča, bivšega predsednika gostiloičarske zadruge in dolgoletnega člana davčnega odbora. — Predsedstvo. Miklavžev večer v Umonu dne 5. decembra nb 7 zvečer s pestrim sporedom bo kot običajno vsako teto ena najlepših in najveličastnejših prireditev te vrste. Prireditelji se bodo potrudili, da bo prireditev Mm lei>Sa in popolnejša. Prireditev so bo začela točno ob sedmih zvečer in se bo končalo obdarovanje otrok vsaj že ob devetih zvečer. Cene vstopnicam so leto« znatrto znižane. Vabimo starše, katerim je nn srftn veselje in radost njih otročičev, da iste pripeljejo lut prireditev. kruljem Aleksand Glasbena Matica v Mariboru, dne 17. decembra t. 1. v IJ n ionski dvorani velik koncert. Izvajala se bodo izbrana dela skladateljev Gallusa, Gre-čaninova, Vasilija Mirka in Mokranjca za mešani ]>evski zbor ter Beethovnova »Eroica« za veliki orkester. Ves čisti prinos koncerta je namenjen fondu za postavitev spomenika osvoboditve in zedinjenja v Mariboru. Opozarjamo že sedaj nn to prireditev, ki bo poleg svojega plemenitega namena nudila tudi izreden umetniški užitek. Priprave, ki so v polnem teku, odi dirigent profesor Marijan Kozina. □ Sredstva za spomenik osvobojenja. Na zadnji seji odbora za postavitev spomenika osvobojenja in zedinjenja v Mariboru je podal finančni referent, bančni ravnatelj Bogdan Pogačnik, zanimiv predlog glede zbiranja sred- urad še ne more vseliti, ker še oprema prostorov ni povsem gotova. Tudi obmejna policija še ne more v nove uradne prostore, ker ni dobila kredita za preselitev. Kolodvorska carinarnica se že nahaja v novem poslopju. Sedaj se dogaja, da morajo potniki iz carinarnice tekati na kolodvor k policijskemu pregledu, kar vsekakor ni ugodno. Poleg carinske ekspoziture se je vselil v novo poslopje še železniški nakazo-valni urad. Z uradnimi prostori niso zadovoljnL Predvsem je pomanjkljiva ventilacija. Svetlobo dobivajo prostori skozi stekleno streho ter nimajo nobenih oken. Ker se je v teh nizkih prostorih dela neprestano noč in dan, 60 morali v svrho zračenja sneti stekleno šipo v stropu, skozi katero pa zopet vdira mraz. Furnirji, s katerimi so stene obložene, se krčijo, parketna tla j>a ponekod dvigajo. Zelo lepa je čakal- stev za spomenik. Po njegovem načrtu naj bi se i niča za občinstvo, ki ima vhod z Aleksandrove ršila zbirka na najširši podlagi, da bi zajela ceste, mučno pa je, ker ni nobenega stranišča vse plosti naroda na celem področju, ki gravitira v Maribor. Vsi naj bi prispevali;po malih zneskih. Tako naj bi uradništvo od svojih mesečnih plač prostovoljno žrtvovalo jx> 1 Din, šolska deca naj bi doprinesla po pol dinarja, nabiralno akcijo bi nadalje vršili poštni uradi ! pri vplačevanju poštnih položnic, večje zneske I bi pa doprinesli gospodarsko močnejši sloji, Invl.iatviin i* nln n rKirlrn nn t Ki c 1 n n _ . . »» * j - zlasti incnistriia, Celotna zbirka naj bi slonela 0 Danes v gostdni pr. »Kaplanu« domžž/V J£tt na prostovoljnih doprinosih, da bi bil to res narodni spomenik. Zbiralno akcijo naj bi vršilo vsega skupaj 15—18 institucij. Poleg tega so se na njegov piedlog obvezali tudi vsi odborniki, ki jih je nad sto, da bo vsak v svojem krogu nabral 1000V1Din za spomenik. Na krvavice in puran. © Klub jugoslovanskih akademikov h Trsta. Gorice in Istre v Ljubljani, arena Narodnega doma. je daroval za spomenik viteškemu kralju Aleksandru L Zedinitelju 100 Din. Pred-| sodstvo mestne občine se plemenitim da.roval-i ceni mestne občine najlepše zahvaljuje. ' el 31-62 KINO KOPELJ KVO Tel 31'62 ttldl i^i^HH I ------- Danes ob 3, 'AC> in 8 ter jutri ob 8 opereta, jiolna petja in humorja: »POMLADNA BAJKA«. Poje Klara Fuchs, sojiranistinja milanske Skale, in Maris Wetra, finski tenorist. © Javna prodaja, V torek, dne 27. t. m. bo od pol 9 dalje podpisana davčna uprava vršila prodajo različnih zarubljenih predmetov (moške obleke, umetniške slike, puške, gramofone, vozove, kočije, barve, brivske potrebščine, 6trugarske izdelke itd.) iz proste roke v prostorih mestnega poglavarstva na Jegličevi cesti 10, baraka. ZIMSKE SUKNJE OBLEKE I. T. D ZA GOSPODE IN OTROKE V NAJVEČJI IZBERI I. MAČEK Ljubljana. Aleksandrova cesta št. 12. zraven. Tudi pisarne carinske ekspoziture zračijo z odpiranjem vrat. Celfc Oclejte si Miklavževe izložbe v novo otvorjeni trgovini MOCCA - NEBOTIČNIK LJUBLJANA Rnve - fol - kakao - Čokolada © V Ljubljani umrli od 16. do 23. novembra 1934. Suhadolnik Janez, 81 let, Vidovdanska c. 9; Kopač Marija, roj. Lenarčič, 75 let, žena posestnika, Celovška c. 14, Javornik Stanislav, 23 let, pešad podpor., Gradišče 17; Erzin Josipina, roj. Gorenc, 84 let, zasebnica, Zrinjskega cesta 8, — V ljubljanski bolnišnici umrli: Šket Vida, 8 mese- j secev, hči preglednika fin. kontrole. Planina 25; Pančur Frančiška, 25 let, žena voznika električne železnice, Dravlje 135; Fakin Ivan, 19 let, delavec. Litija 55; Nered Ana, 3 leta, hči mesar, mojstra, ] Domobranska 23; Šket Sonja, 8 mes., hči pregled, j I fin. kontrole, Planina 25; Habič .loško, 11 let, sin, I ortoped, mizarja, Lipičeva ul. 2; Žagar Ivan, 62 let, j preglednik fin. kontrole, Gosposka ul, 3; Debeljak , Marija, 52 let, prodajalka, Holzapflova ulica 7; Pipan Marija, roj. Debeljak, 41 let, žena čevljar, pomočnika, Strahinj 50, obč. Naklo; Avsec Anton, 2 leti, Pšata 40, ob:'. Dol pri Ljubljani; Oselj Jožef, 78 let, obč. ubogi Koroška Bela; Vervega Franc, 1 60 let, posestnik, Planina 52. Kako bi bilo pa v Ljubljani? j Santnnder je mestece v Španiji. Malo me- | sto. br/kone podobno Ljubljani in v nekem oziru je tudi Ljubljani podobno. V tem mestu se je nedavno naselil mož, ! Femando Esturio po imenu. Komaj pa se je j ta mož jKijavil nu saii/tanderskem obzorju, so se začele širiti /. bliskovito naglico najrazličnejše vesli in govorice, mirne in pohlevne novice, razburljiva politična poročila, pikantne podrobnosti in kar je še podobnega blaga za čonče. Nekatere »novice« so bile pa raznim Iju-i dem neprijetne in zato so se začeli prizadeti I gospodje in gospe zanimati, odkod vse te stva-j ri prihajajo. Poizvedovali so in poizvedovali, dokler niso prišli nn pravo sled: Novice je širil — Fernando Esturiol širil jih je pa, kakor je sam priznal, namenoma in nalašč. Mož je namreč notel ugotoviti, kako dolgo traja, da se n. pr. opoldne, skuhana laž rn/nesc po celem mestu. Gospod Fernando je delal take poskuse tudi žo v Londonu, toda uspeh jo bil sluh: po & Pozor pred nabiralci novoletnih oglasov! Sporočajo nam iz raznih krajev bivše Šlajerske, da ondi nekdo nabira novoletne oglase z izrezki iz našega lista, pa ne pove, da jih nabira za drug časopis. Opozarjamo, da nabirajo oglase za »Slovenca« samo oni akviziterji, ki se lahko izkažejo z legitimacijo naše uprave. & Proslava Meškove 60-Ietnice. Ljudska čitalnica proslavi jutri, v ponedeljek ob 8 zvečer v veliki dvorani Ljudske posojilnice 60-letnico rojstva pisatelja Fr. Ks. Moška. Pri proslavi sodelujejo pevsko društvo »Celjski Zvon«, g. mag. Fedor Gradišnik, g. Joško Jurač. O Mešku bo govoril urednik Mladike g. dr. Jože Pogačnik. K tej proslavi vabimo prav vse Celjane, posebno pa še številne Meškove častilce in dijaštvo. Naj priča polnoštevilna udeležba, da smo vredni svojih največjih mož. JSr 40-letnica kršč. socialnega gibanja. Danes ob 4 popoldne vsi v Ljudsko posojilnico k proslavi kršč. soc. jtibanja pri Slovencih. •0" Smrtna kosa. V petek je umrla na Miklav-škem hribu v visoki starosti 88 let ga. Stoger Marija, vdova po tovarnarju. — V celjski bolnišnici sta umrla Frangeš Mihael, 74 le!, brezposelni delavec brez bivališča in Jekl Franc, 43 let, ciu-karnUki delavec iz Zadrobove. N. p. v m.! Kros odiemafcev nove trgovine v Cehu, je vedno ve€'i, ker prodaja ta trgovina I vse muriufakturno in mo ino blago no izvanredno niZtith Cenah, kar je že splošno z n u n o t PETEK - CEUE PREŠERNOVA ULICA 21 Ne iščite ugodnejše prilike! gs Žrtve nesreč. V tekstilni tovarni v Sv. Pavlu pri Preboldu je v petek zagrabil stroj za desno roko in jo zlomil 31-letnemu delavcu Haneiiču Stanku z Gomilskega. — Požar Franc, zidar iz Kadeč, je 20. t. m. delal v gozdu; pri podiranju drevja je padel nanj hlod in mu zlomil nogo. 0 Samarijanski tečaji, Sreski odbor Društva Rdečega križa v Celju bo zopet otvoril samarijreraču-nati, kako dolgo dolgo traja, da pride .kakšna »novica« recimo od »Pušeljčkn« na Poljanah do Činkolctn, od tam do Kolovrata in tnko dalje. Raznašalcev novic — pravi Ljubljančani, ki znajo še nemško ,jiin pravijo »iCasino-lrotn-peter« — namreč v Ljubljani ne mnnjka; samo tega ne vprašujte, kakšnih »novic«... četni tečaj. V tečaje vabimo vsakega, ki ima re*no voljo redno obiskovati predavanja. ! namen, da izobrazi udeleežnce v temeljnih nau.un zdravoslovja ter prve pomoči v nezgodah, f e-davala bosta gg. dr. Fišer in dr. Podpecan. 1 n-jave za oba tečaja se sprejemajo vsak dan prihodnjega tedna od 8 do 12 ter jd 16 do Iti v Zdravstvenem domu, 1. nadstr. soba št. 13. Tam se tudi določi začetek in čas predavanj. & Odvetnik dr. Karlovšek Josip vljudno naznanja, da je presilil svojo pisarno v ulico fred grofijo 7, poleg okrožnega sodišča. & Pariške novosti v frizurah, trajni in vodni ondulaciji, barvanju lae, mtubži obraza in o razni kozmetiki je prinesel tukajšnji trizer R. Grobelnik iz Pariza in »e cenjenim damam tojilo priporoča. Kaj smo denarje zabili in slabih reči nakupili, ker ni zalegel noben opomJul Zdaj pa smo se izučili, po bridkih izkušnjah sklenili: Trgovec naš je VAIdENTIN HLAD1N Zanimiv proces v Belgradu Belgrad, 23. nov. m. Pred tukajšnjim sodiščem se je danes nadaljevala razprava proti vseučiliške-mu profesorju mednarodnega prava dr. Mileti Novakoviču, predsedniku trgovskega sodišča v Belgradu Gjorgju Jovoviču, vpokojenemu kasacijske-mu sodniku Mihajlu Jovanoviču, vpokojenemu načelniku promet, ministrstva Miroslavu Lontkijeviču in proti odvetnikom Kosti Trajkoviču, Aleksandru Novakoviču in Dušanu Milkoviču. V sodni dvorani je na poziv predsednika sodišča ostal samo obtoženec vseučiliški profesor za mednarodno pravo dr. Mileta Novakovič, katerega zasliševanje je trajalo več ur. Na vprašanje predsednika, ali se čuti krivega, je obtoženec izjavil, da se ne čuti čisto nič krivega in odgovornega. Na zahtevo predsednika je nato dr. Novakovič obrazložil potek te zadeve. Med drugim je izjavil: Ob neki priliki sta Jovovič in Jovanovič zahtevala od mene, naj sprejmem predsedništvo v razsodišču za spor češkoslovaške tvrdke Ringhofer VVerke A. G. proti naši državi. Na njuno prigovarjanje sem na to pristal. Nato je pojasnjeval, koliko se Stankov je bilo, in izjavil, da na prvem sestanku ni bilo Lontkijeviča. Dalje je izjavil, da so pozneje nadaljevali delo na vseučilišču. Na prvem sestanku na vseučilišču se je sklenilo, da kot akontacijo za honorar zahtevamo za mene, Jovoviča in Jovano-viča po 150.000 Din, za delo tajnika šoškiča pa 20.000 Din. Odvetnik Trajkovič je rekel, da nam ne more dati tolike vsote, in kolikor se spominjam, nam je ponujal .samo po 20.000 Din, tajniku pa 5000 Din. Predsednik sodišča je dr. Novakoviču nato zastavil vprašanje, zakaj ni ob tej priliki preciziral vsote, nakar je Novakovič odgovoril: Zato, ker se je vsota gibala med 150.000 in 200 000 Din; nekateri so zahtevali po 150.000 Din, drugi pa po 200.000 Din. Trajkovič nam je ob tej priliki ponudil garantna pisma. Ce smo jih dobili, se ne spominjam. Na istem sestanku smo se zedimli na to da bo honorar po 150.000 Dim za nas tri, tajnik šoškič pa naj dobi 20.000 Din. Nato mu je predsednik sodišča stavil še več vprašanj, na katera je odgovarjal dr. Novakovič, ki je tudi izjavil, da so na nekem sestanku sklenili, da se mora dolg plačati v zlatu. Naslednjega dne je bilo sklenjeno, da morata izdelati razsodbo Jovanovič in Jovovič kot praktika, on sam pa je imel nalogo, da to razsodbo samo pregleda. Ob tej priliki je izjavil Jovovič, da bo podal k razsodbi svoje ločeno mnenje. Na vprašanje, zakaj bi Jovovič podal ločeno mnenje, je dr. Novakovič izjavil, da misli, da se V znamenju Svoji k svojim'4 1 (K mednarodnemu odlikovanju športne trgovine »xVlpine« v Ljubljani.) Ogromen razvoj smučarstva in zimske alpini-stike v poslednjih dveh desetletjih je imel za nujno posledico tudi razvoj domače smučarske obrti in industrije. Veliko armado najzdravejših sinov ie hčera našega naroda, ki išče razvedrila, duševne in telesne hrane v plemenitem in brez dvoma tudi najlepšem športu, t. j. smučarstvu in zimski alpinistiki, je bilo treba vendar tudi primerno opremiti. Večino te potrebe je v prvih letih razvoja našega smučarstva krilo inozemstvo, danes pa lahko trdimo, da je po zaslugi našega za napredkom stremečega obrtništva, industrije in delavstva ravno obratno. Večino proizvajamo doma. ni strinjal glede naše rešitve o sporu. Ko je bila razsodba izdelana, smo jo korigirali na mojem stanovanju ter sva jo podpisala jaz iin Jovanovič, Jovovič pa se je opravičil, Češ, da je bolan. Na vprašanje, kdo je prvi podpisal, je dr. Novakovič izjavil, da se tega točno ne spominja, da pa misli, da je prvi podpisal Jovanovič. Mogoče je pa tudi, da je prvi podpisal on. Tajnik šoškič istotako ni hotel podpisati razsodbe in je to motiviral s tem, da mu je bil dan premajhen honorar. Sodnik Prvaljevič je začuden vprašal, ali je honorar 20.000 Din premajhen. Dr. Novakovič je odgovoril: »Za podpis je zahteval še 50.000 Din. Ko je dobil menico še za to zahtevano vsoto, je razsodbo podpisal tudi on.« Sodišče je nato dr. Novakoviču stavilo še več vprašanj, med drugimi tudi vprašanje, če je bil po njegovem mnenju honorar za to delo velik ali majhen. Na to vprašanje je dr. Novakovič izjavil, da honorar ni bil velik, ker mu je znano, da so v nekem sporu med Škodovimi tovarnami in ing. Božičem dobili sodniki po 120 tisoč Din za honorar, dasi je bil spor mnogo manjši. Predsednik sodišča je nato stavil še nova vprašanja, tako: kdo je pisal razsodbo, nakar je dr. Novakovič odgovoril: »Uvod je napisal šoškič, Jovanovič pa tekst in razloge.« Ob koncu zasliševanja je dr. Novakovič izjavil: »Nikakor se ne morem dovolj načuditi, da sem radi tega prišel na zatožno klop. Veroval sem in tudi sedaj verujem, da sem s to razsodbo dvignil ugled naše države v inozemstvu. Brez dvoma je vsakemu jasno, da bo večji ugled uživala ona država, ki svoje obveze izpolnjuje, kakor pa ona, ki se skriva za svoje interne zakone.« Nato je pričel stavljati obtožencu vprašanja državni tožilec. Radi teh. vprašanj je prišlo med zagovorniki dr. Novakoviča in državnim tožilcem do ostrega spora, tako da je zagovornik Novakoviča dr. Jankovič izjavil: »To ni ura mednarodnega prava, ampak zasliševanje človeka, ki ga hudo obtožujete.« Drugi branilec dr. Novakoviča pa je vzkliknil: »Dr Novakovič ni študent, vi pa ne profesor, ki ga izprašujete iz mednarodnega prava.« Spor med odvetniki se je radi teh izjav zagovornikov še povečal in se je v času odmora prenesel tudi iz sodne dvorane na hodnike. S tem je bilo zasliševanje dr. Novakoviča končano, nato pa se je začelo zasliševanje drugega obtoženca Mihajla Jovanoviča, kasacijskega sodnika v pokoju. Razprava se bo jutri nadaljevala. niče smuči in ostalih športnih potrebščin, so bili na omenjeni razstavi zaradi solidne, tehnično dovršene in nad vse precizne izdelave ter kakovostno odličnega in prvovrstnega materijala odlikovani z diplomo, zlato kolajno in zlatim križem (Grand prix 1934). Takega odlikovanja na tej mednarodni razstavi oTon/ tno&zfe dali kupujete dobro žarnico, če sta na njej podatka svetlobne množine v mednarodnih dekalumenih in porabe toka v w a 11 i h. Druge žarnice Vas lahko prevarijo, ŽARNICE TUNGSRAMD nitka v dvojni vijačnici - svetlobna množina v dekalumenih ^^^ Novi grobovi ■f" V Ljubljani je umrl splošno znani gostilničar g. Fran Kavčič. Pokojnik je bil rojen 1. 1873 na Jesenicah ter je pričel svojo karijero kot knjigovodja Predovičeve tvrdke, lastno gostilno pa jc odprl pred 36 leti v prostorih sedanje Mrakove restavracije, nakar je zgradil lepo poslopje na Pri-vozu, kjer je odprl gostilno in pozneje kavarno. Bil je 25 let predsednik Gostilničarske zadruge ter nekaj časa tudi član Zbornice za TOI ter raznih drugih gostilničarskih in obrtniških ustanov. Izkazoval je mnogim usluge ter na stara leta užival tudi mnogo nehvaležnosti. Naj v miru počival Pogreb bo danes ob 3 popoldne izpred hiše žalosti na Privozu 4. Užaloščenim svojcem naše iskreno sožalje! Osebne vesti = Prvi doktor inžonjer montanistike slovensko univerze. Ing. Kcrsnič Viktor, večletni asistent profesorja A. Kopylova pr: stolu za rudarsko slroje-slovje je naredil dne 24. t. m. doktorski izpit, in s tem postal prvi doktor-inženjer montanistike naše univerze. Čestitamo! = Diplome. Na ljubljanski univerzi so bili diplomirani za inženjerje elektrotehnične stroke gg.: Franc Avčin iz Ljubljane, Rihard Pom-pe iz Ljubljane, Milan Jenčič iz Kočevja in Ante Radišič z Visa (Dalmacija). Čestitamo! Veliko zaslugo na tem razveseljivem napredku fina brez dvoma tudi naša domača trgovina, ki se je, kakor vidimo, dobro zavedala lepega gesla »Svoji k svojim« in je spravila v promet in denar delo pridnih domačih rok, v obojestransko zadovoljstvo. Zadovoljen je domači kupec na eni strani^ na drugi pa je zadovoljen trgovec, zadovoljen obrtnik in industrijalec, pa tudi naš delavec in kmet. Ne manj je pa zadovoljna tudi država, ker je ostal denar doma, ki je prejšnja leta v težkih milijonskih zneskih romal v inozemstvo. Zal se pn .lobi med nami še vedno dosti nevernih Tomažev, ki še ne zaupajo v domače blago in živijo v krivi veri, da je inozemski izdelek boljši. Da pa tudi tem dokaže, da temu ni tako vsaj v smučarski in alpinistični stroki, se je naše domače podjetje Športna trgovina »Alpina« v Ljubljani, katerega lastnik je gosp. Saša Kovač, odločilo, da razstavi izdelke svoje lastne, najmoderneje opremljene tvor-nice športnih potrebščin, na letošnji veliki mednarodni razstavi y Londonu. In uspeh m izostal, nasprotno, proti pričakovanju je ugoden. — Najfinejši izdelki »Alpine« oziroma njene lastne tvor- Moderna luč! Prispela so nova svetila, lestenci, ampule, pende, nočne svetilke in razne druge praktične električne svetilke. Velika izbera lepih darili Cene za vsakega Neobvezen ogled „Elektroindustrijad. d. Ljubliana, Gosposvetska 13 je biilo doslej deležno le nekaj svetovno znanih norveških in nemških podjetij. Častni ta mednarodni uspeh jugoslovanskega podjetja nam najlepše dokazuje, da delo naših žuljavih in poštenih jugoslovanskih oziroma slovenskih rok ni samo enakovredno tujemu inozemskemu, ampak da ga po kakovosti dela in materijala visoko nadkriljuje in prekaša. Vsak narodno zaveden naš človek bo vesel tega častnega uspeha in priznanja, ki ga je v težki mednarodni konkurenci izvojevalo to vrlo domače podjetje. Zagotovilo, da bo to naše domače podjetje v dosedanji smeri, stremeč zadovoljiti svoje odjemalce z blagom najboljše kakovosti, __ imamo v osebi njegovega lastnika g. Saša Kovača, ki sam kot odličen alpinist-plezalec iin smučar gotovo dobro pozna vse potrebe in želje, ki jih stavlja razvoj našega mladega smučarstva in zimske alpi-nistike na proizvajalca zimsko-športnih potrebščin. Danes je on mojster slovenske oziroma jugoslo vanske športne industrije in trgovine. Njegovo podjetje slovi po svoji solidnosti in kulantnosti širom naše ožje in širše domovine, on sam pa po iskrenosti, odkritem značaju, ki ne pozna sebičnosti in ga je zgolj utelešena postrežljivost. Svoje podjetje (trgovina na Tyrševi cesti 7, tvornica pa na Celovški cesti 74) vodi od uspeha do uspeha in tako kot tihi, skromni delavec pomaga s tem, da skuša kot tvorniški, proizvajalec, kot strokovnjak alpinist-smučar, izpopolniti smučarsko in zimsko športno opremo ter kriti del domače potrebe po njej — graditi zdrave temelje razveseljivemu razvoju in napredku našega mladega smučarskega in alpinističnega pokreta. Najlepše bomo čestitali k znamenitemu mednarodnemu odlikovanju in podprli to naše domače podjetje v njegovem idealnem stremljenju, ako se bomo vsi v bodoče držali lepega našega gesla: »Svoji k svojim!« Ljubljana, 23. novembra 1934. — Kos Ivan, delegat. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča sledeče novosti: Herget; Heiliger Idealismus. Verski razgovori za višje šole. 155 str., kart. 60 Din: P. Iliero-nimus; Das Lied vom neuen Menschert. Misli o pridigi na gori. 123 str., kart +5 Din; Knssicpe; Die katholische Volksmission in der neuen Zeit. Praktična načela za dušno pastirstvo. 200 str., nevez. 56 Din; Lnnge; Im Reiche der Gna-de. 178 str., kart. 58 Din; Lang; Katholische Mhnner. Eine Apologic in Lebensbildern. 185 str., vez. 90 Din; Loehr; Jnlir des Herrn. Mi-sterij Jez. Kristusa v cerkv. letu. 292 str., kart. 98 Din; Nivardus; Glaiibcnsfreudc. Pridige. 150 str., kart 36 Din: Scrtillangcs; Kntechismus der Unglaubigen. III. Die Kirche. 102 str., kart. 25 Din; Sicpe; Ad Mnjorn. Premišljevanja za duhovnike. 132 str., kart. 44 Din; Soiron: Glaube, lloffnung und Liebe. Knjiga o bistvu krščanske pobožnosti. 202 str., kart 64 Din: Somler-geld; Haec ineditare. Kratko premišljevanja za duhovnike. 302 str., vez. 90 Din; Stockums: Der Beruf ziim Pricstertum. Misli in razmišljanja za bogo.slovce in duhovnike, 255 str., nev 70 1). — Cenj. čitnteljc opozarjamo, du redno uživajo Radensko, ki je za zdravje nujno potrebna, Za kaj ' njU IlUVl^llonu, ■■> J* ''' 1 ' " pn istočasno izborna pijača. Koledar Nedelja, 25. novembra: (27. pobinkoštna ne-nedelja.) Katarina, devica mučenica; Mozes, mu-čenec. Ponedeljek, 26. novembra': Silvester, opat; Leonard. Ostale vesti — Pozor pred nabiralci novoletnih oglasov! Sporočajo nain iz raznih krajev bivše Štajerske, da ondi nekdo nabira novoletne oglase z izrezki iz našega lista, pa ne pove, da jih nabira za drug časopis. Opozarjamo, da nabirajo oglase za »Slovenca« samo oni akviziterji, ki se lahko izkažejo z legitimacijo naše uprave. — Poklonitveno potovanje na Oplenac. ki ga priredi »Zveza za tujski promet za Slovenijo« v | Ljubljani, je preloženo na 8. in 9. decembra t. 1. Odhod iz Ljubljane je 7. decembra zvečer ob 20.30 I in povratek v Ljubljano 10. decembra zjutraj. — 1 Cena vožnje II. r. 273 Din, III. r. 178 Din (vključ-i no avtobus). Cena hrane 50 Din (na dan), preno-; čišče 50—120 Din. — Prijave sprejema »Putnik«, | Ljubljana, v Ljubljani do 4. decembra t. 1. — Srebrn venec bo položilo mesto Zngreb na grob blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra Zedinitelja. se je Kamila krema v kratkem času tako priljubila? Ker ve vsakdo, ki jo je lc enkrat preizkusil, da ne doseže z nobenim drugim sredstvom na koži teh uspehov, kakor edinole s Kamila kremo. Dobi se povsod samo v originalnih škatljicah po 10 Din. Razpošilja lekarna j. Oblak, Št. Vid nad Ljubljano. — K predavanju g. stolnega dekana dr. Frana Kimovca o Davorinu Jenku, ki je bilo za soboto, dne 24. novembra napovedano v ljubljanskem radiju, pripominjamo, da smo v včerajšnji številki pomotoma objavili, da bo predavanje o pesniku Simonu Jenku, namesto pravilno, o skladatelju Davorinu Jenku. — Izredno. Gospod Marko Jernej iz Mengša je prinesel v naše uredništvo dve sveži jabolki, dozoreli še v jeseni 1933._ Šm h svojim! Gospodinje! držite se lega gesla in kupujte domače ..Hubertus" milo in „Pe-rion" pralni prašek, ki sta kvalilelno najboljša domača izdelka. — Vincencijevi konferenci v St. Vidu nad Ljubljano je darovalo Društvo jugoslovanskih ! obrtnikov v Št. Vidu nad Ljubljano Din 125.— na mesto venca na grob pokojnega Magistra Jožeta in Din 125.— na mesto venca na grob pokojnega Kremžaria Antonal Za oba Bog plačajl — Banovinska kmetijska' šola na Grmu priredi v nedeljo, dne 2. decembra t. I ob 9 strokovno predavanje. Predaval bo ravnatelj ing. Zupančič: O gnojenju vinogradov. — Vinogradniki vabljeni. — Posnemanja vredno. Zagrebška tvrdka »Našičku« je podarila revnemu prebivalstvu mesta Zagreba 25 vagonov drv. — V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine od 24. I. ni. je objavljen »Uvodni zakon za zakon o sodnem nepravdnem postopku«, dalje »Pojasnilo o taksah za gradbena dela preko pogojnega obsega ali pod njim«, »Popravek v naredbi o zaščiti kmetov« in »Razglas o prenosu sedeža komisije za likvidacijo agrarne reforme iz Maribora v Ljubljano«. Modno suknjo iz kvalitetnega dubla, prvovrstno izdelano, v gladki) in diagonalnih vzorcih — kupite za Din 590'— FRAN LUKIČ, Stritarjeva ul. Velik a izbera! — Sprejem bolnikov obojega spola v umobolnico v Novem Celju se mora do nadaljnega ukiniti vsled prenapolnjenosti zavoda. Ako se bo katero mesto izpraznilo, se bo mogel sprejeti nov bolnik le po predhodni pismeni prošnji, in če ga uprava pismeno pozove. — Stanovska država — vedno glasnejša zahteva vseh narodov. Poznaš njen ustroj? Edina slovenska knjiga o tem je: Dr. Aleksič, Stanovska država. Stane 12 Din. Založila Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. — Udarec po glavi. Po tem naslovom smo dne 15. novembra poročali, dn se je posestnik Tomaž Potočnik iz Potoka v občini Selca nad škof jo Loko udeležil neke lovske zabave, dne 21. oktobra. Med zabavo je nastal prepir in nekdo je udaril Potočnika s jiuško po glavi. K tej notici nam poroča zakupnik lova g. janež Rihitaršič iz Bnkovice nad škof jo Loko. ila med lovsko družbo in Potočnikom ni prišlo do nobenega prepira in ga nihče iz lovske družbe ni udaril s pijško. Lovska družba se je od Potočnika mirno ločila že v zgodnjih večernih urah in Potočnika pustila v veselem razpoloženju. — Korpulentni ljudje morejo s skrbno rabo naravne »Franz-Josef« grenčice doseči izdatno izpraznjenje črev brez napora Številna strokovna poročila potriujejo, da so z učinkom »Franz-Josef« vode zelo za dovoljni tudi bolniki, ki jih muči bolezen na ledvicah, protin, revmatizem, kamene ali sladkorna bolezen. Plašč in kožuh Vam nudita zunanjo zaščito proti mrazu in vetru. Občutljive sluznice dihalnih organov pa Vam najbolje zaščitijo Kais prsne kara — Vrelcc nafte v Bosni. V Tuzli že dalj časa z vso vnemo iščejo novih izvirov nafte. Državni monopol je v to svrho odobril kredit 100 milijonov Din. Mnteriinl zn vrtanje in potrebni aparati so bili kupljeni v inozemstvu in z deli se je takoj pričelo. V razdalji 3 kilometrov sta postavljena dva stolpu, visoka vsak p i 40 metrov, ki služita kot o|K>ra vrtanju. /,a en stolp so |xirabili okrog 40 vagonov železa Kakor hitro je bil postavljen en stolp, so takoj začeli vrtati in prodrli v globino 450 metrov. Upanje, do bodo v kratkem naleteli nn velike žilo te dragocene tekočine, je zelo utemeljeno. — Tem potoni se najtopleje zahvaljujemo vsem prijnteljem in znancem, ki so našega nepozabnega moža, očeta, starega očeta g. Alojzija Boroviča, ženil. |>oslajevodjo v pok., spremili iif njegovi zadnji poti ter vsem darovalcem prekrasnega cvetja. — Rodbina Borovič. Potrjena smrtna obsodba • Ljubljana, 24. novembra. frcd mariborskim velikim kazenskim senatom so bili 14. oktobra letos obsojeni: Ivan Lakner, obsojen poprej na 20 let robije, Stanko Pančur, obsojen na 10 let robije. zaradi raz-lK)jništva in Ivan Lombar, obsojen zaradi umora Bosanca na dosmrtno robijo, prva dva na smrt na vešalih, tretji pa na dosmrtno robijo z izgubo vseh olajšav zaradi umora kaznilniš-kegu paznika Ivana Peterina. Lakner in Lombar sta sprejela sodbo. Stanko Pančur pa je prijavil priziv. Njegov branilec je vložil priziv proti njegovi smrtni obsodbi na apelacijsko sodišče v Ljubljani. To je pred dnevi obravnavalo njegov priziv ter ga zavrnilo in s tem potrdilo sodbo mariborskega okrožnega sodišča, glasečo se na smrt na vošalih. Proti Laknerju in lx>m-barju sta sodbi že pravomočni. Smrtna obsodba proti Pančurju je tudi končnoveljavno rešena, ker nima Pančur nobenega pravnega lc.ka za nadaljno pritožbo. Po kazenskem postopku bodo sedaj spisi predloženi kasacijske-mu sodišču v Belgradu in od tam pravosodnemu ministru, ki bo odločilo, ali se izvršitev smrtne obsodbe proti obema, laknerju in Pančurju izvrši ali se predlagata v pomilostitev. — Pri motenju prebave, bolečinah v želodcu, gorečici, slabostih, glavobolu, migljanju pred očmi, razdraženosti živcev, pomanjkanju spanja, slabem počutju, ne-razpoloženosti za delo povzroči naravna »Franz-Josel« grenčica odprtje telesa in poživi kroženje krvi. Poizkusi na vseuči-liških klinikah so dognali, da so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju, po za-vživanju »Franz-Josef« vode zopet dobili slast do jedi v razmerno kratki dobi. — — Ponesrečenci. Pri gradnji kanala v Šiški je padel 31-letni delavec Andrej Kovač, doma iz Št. Vida, tako nesrečno, da je dobil hude poškodbe na glavi. V Št. Vidu nad Ljubljano je neki avto iz Kranja povozil 7-letno hčer železniškega ključavničarja Antonijo Keržičevo. Deklica je dobila hude poškodbe na glavi in desni nogi. — V vasi Staro apno pri Grosupljem se je ponesrečil 4-letni posestnikov sin Franc Podlogar. Mizarska klop mu je padla na levo nogo ter mu jo zlomila. — V Veliki Loki na Dolenjskem se je smrtno nevarno ponesrečila poljska dninarica Marija Lav-rika. Ko so domačini napravljali drva, ji je veja podrtega drevesa oplazila hrbtenico. Ponesrečen-ka bo težko okrevala, toda tudi v tem primeru bo ostala vse življenje hroma. Vsi ponesrečenci se r.dravijo v ljubljanski bolnišnici. Manj hvale a več Aromatina v klobase, pa bodo Vaši gostje bolj zadovoljni. — Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, shujšanju, bledici, obolelosti žlez, izpuščanju na koži, tvorih uravnava »Frani Joselova« voda izborno toli važno delovanje Črevesa. — Nova založba v Ljubljani ima med svojimi knjigami dve posebno lepi mladinski knjižici, ki sta primerni za Miklavževo darilo. Prva je svetovno znana Buschova humoristična slikanica Ci-pek in Cnpek, druga pa vzgojna povest za odraslo mladino, Ivanrkor sveti veter, odlično delo češkega pisatelja Ignata Herrnianna. — Pri ishijasu sledi na kozarec naravne >Franz Josefove« grenčice, popite zjutraj na tešče, brez truda izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči 'igoden občutek olajšanja. Novo mesto Javno zahvalo in čast gospodu dr. Žigi Milanu Červinki. primariju javne ženske bolnišnice v Novem mestu, izrekajo za srečen izid težkih operacij ter ga vsakomur priporočajo vse Gorenjke. Uspeh samaritanskih tečajev. Tuk. okrajni odbor Rdečega križa je priredil v preteklih mesecih tri samaritanske tečaje, enega za okoliško prebivalstvo, dva pa za tukajšnje dijaštvo in meščanstvo. Vsi trije tečaji so bili polnoštevilno obiskani in tudi rezultati izpitov, katere so polagali udeleženci javno vpričo predstavnikov oblasti in društev, so bili dobri. Za dober uspeh teh teča-ev ima predvsem zasluge primarij ženske bolni-(nice g. dr. Červinka, kakor tudi ostali predava-'elji in okrajni odbor sam. IZKORISTITE PRILIKO! V času obrtnega tedna od 1.—8. decembra je znižala cene vsemu blagu za 10—15%, izvzemši radio aparate, znana tv. M. Vahtar, prej Blažon, v novem lokalu pri Peru. — Philps Super Radio. Cenjenemu občinstvu se sporoča, da se na avtobusni progi Novomesfo-Kršho omeji enkratna vožnja in sicer: Avtobus, ki odhaja iz Novega mesta 6"45, prihod v Krško ob 8'20 ter iz Krškega ob 15'35, prihod v Novo mesto ob 17'20, bo vozil od 28. t. m. naprej samo dvakrat na teden, po istem voznem redu in to vsako sredo in soboto DRAMA (Začetek ob 20) lir: izdatkov je bilo 2,'.'43.000 lir lako. da je preostalo čistesa dobička 1,4 Ljub.jani pozivu dane, dn Je zbor ob !1 do^o.duic v lokalu, odkoder otlidomo k odsiilju ploSce ua Suhem bajerju. 1 Ituska Matica pri rodi v nedoljo, dne 25. t. ra., ob 20 v prostorih N modnega doma predavanje odličnega ruskega znanstven i Ka prof. dr. Ivana Ujma o predmetu: Kuski narodni zmačaj. Vabljeni so vsi pri. Jntelji ruske kulture. Vstoip prost; pri vhoun se bodo pobirali prostovoljni prispevki. I Xočiio službo imajo lekarne: danes: mr. llstnr, Selenburgovu ulica 7; ur. Kmet, flyišovn cesta 41, in uir. Trn,i«e/.y ded., Mestni trg 4; — jutri: mr. Uu, areič, Sv. Jakobu trg 9, in mr. Kamor, Miklošičeva cesta. LJUDSKA UNIVERZA V LJUBLJANI V ponedeljek, dne 26. t. m. ob 20 se bo vrSilo v dvorani DcIiivskc zbornice javno predavanje g. l"'o-rektorja Slavila Matije: Prekmurje. Predavanje se bo vršilo s skioptičninii slikami. Vstop prost. CeVe cDruštvo jugoslovanskih obrtnikov bo imelo na praznik narodnega zedhijenja, t. decembru ob 9 v spodnjih prostorih Narodnega nonia slavnostno zborovanje. — Dne 9. decembra bo ob 9 v mali dvorani Narodnega doma obrtniško zborovanje z dnevnim rclorn: Vprašanje okrožnih odborov ln obrlno-gospodarako zadevo. c Petrovče. Danes popoldne priredi društvo »Gospodar^ v društveni dvorani predstavo misteriju »Božji vir«. Tragedija je iz 17. stoletja in nam prikazuje zlobo, in grozote frunkfurtsklh plemičev. Najlepše vabljeni! Drugi krofi Vrhnika. Študentje iz Ljubljane prirede danes, dne 25. t. m. v Rokodelskem domu na Vrhniki M a urice Rostandovo dramo »Ne ubijaj!* Začetek točno ob pol S zvečer. Cene običajne. Šmartno pri Litiji. Danes popoldne ob 3 priredi skupina .lugosl. strok, zvezo Litija v Društvenem donm v Šmartnem pri Litiji igro loš e 20 50 Zabavna glasbn 21,80 Frankfnrt — Konigsbcrg: 19.00 Wolfove pesmi 20.15 Plesni večer 21.30 Iz novo komedije — Hamburg: 19.00 Ples instrumentov 20.10 Igra 21.30 Frankfurt — 1'rofl-slnva: 20.10 Večerni koncert 31.30 Franklurt — Lipsko: 18 45 Frankfurt — Ko ln: 19 30 Nova zborovska glasba 20.15 Vesel koneert 2130 Frankfurt — Frankfurt: t'- !■' Igra s peljem 20.30 Olasbn okoli Goetheja 21.30 Versuj Bka pogajanja za Posaarje — Stuttgart: 19 00 Astrolo gija nikoli ne laže, igra z glasbo 20 30 Plesna nra -Monakovo: 19.15 Lepe narodne pesmi 20III Ra 'l,|*k'l Cirkus — Ziirteh: 20.00 Kadilski orkester 21.20 O e etn' koneert — Strassburg: '9.30 Radijski orkester 21.30 Kon cert dol MoiiUuullturdu. Strahotna slika iz Amerike Otroci džungle Četrt milijona ameriških otrok je šlo v divjino propadat Tomaž Minehan, profesor za sociologijo na ameriški univerzi v Minesoti, je v september-ski številki newyorške revije »The Readers Digest« napisal članek o življenju zapuščenih otrok v srečni Ameriki. Otroke džungle — otroke divjine imenuje dečke in deklice, ki so šli med pohajače. Da bi preštudiral njihovo bedo, je šel med nje in hodil z njimi. Takole piše: »Dežuje, ko sva z malim Alfredom o mraku avgustovega večera kolovratila po tovornih tirih neke postaje. V temi zlezeva v prazni tovorni vagon. Iz dežja in teme se naenkrat prikaže dekle: »Kam pa, fantiča?« Glasek je otroško zvenel. »V Jowo«, je odgovoril mali Alfred. Prižgal sem ei cigareto in ogledoval najino novo tovarišico. Mlajša je ko Alfred. Brez klobučka in plašča, v kratkih hlačah stoji kakor poba, ki je oblekel hlače starejšega brata in ga je dež zalotiL Tiho je sedla sama za se v kot vagona in začela moliti, spočetka po tihem, potem pa vedno bolj na glas, dokler nisva čisto razločno razumela njenih besed: »Zgodi se Tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji...« To sta bila zasopnika mladostnih postopa-čev in pohajačev Amerike, otroka še, ki bi morala mesto v vagonu ali v džungli biti v šoli in doma. Dve leti sem živel med njimi ter se oblačil kakor drugi pohajači brez doma. Zbral sem zapiske o usodi 500 dečkov in deklic, občeval z več tisoč med njimi kakor bi bil njihov, se potikal po 6 državah ter se oib vsakem letnem času in v vseh okoliščinah sam prepričal, kaj doživljajo ti dečki in deklice, ki do-mujejo po tovornih vagonih. Videl sem slike »podvijanih« otrok iz revolucionarne Rusije. Bral sem o prosti mladini povojne Nemčije. Vedel eem, da v vsaki deželi po kaki kužni 'bolezni, sovražnikovem vpadu ali po revoluciji otroci zapuščajo dom staršev in gredo pohajat. Vedno pa sem veroval, da bomo mi Amerikanci to bolje opravili. In aedaj — v tej gospodarski stiski — je šlo več ko en četrt milijona naših dečkov in deklic na cesto. Zakaj? Svojo zgodbo mi je pripovedovalo 463 otrok In "587 med njimi mi je povedalo, da jih je beda pregnala od doma. Alfred mi je dejal: »Sedem otrok nas je bilo doma. Ko je prišla velika beda in nisem mogel dobiti dela, mlajšim nisem hotel odjedati kruha 8 krožnika. Zato sem šel na valjar.« »Moj stari je bil pohabljen,« mi je pripovedovala Jeni: »Mati je ponoči pomivala, pa ni vzdržala in je umrla. Oče nas je hotel pre-živiti, a nihče mu ni hotel dati dela. Male je »prejelo zavetišče, očeta je vzela k sebi poročena sestra, jaz sem pa šla.« Septembra je in v zraku že čutiš znanilce zime. V grmičju blizu železnice je 12 dečkov iin 3 deklice. Svoje perilo so oprali na bližnjem 6tudencu. In sedaj so po grmovju razobešene srajce, nogovice in drugo perilo. Drobna 151et-nica krpa deške hlače. Druga kuha kavo in krompir ter pazi, da se ne osmodi prešiček na ražnju. Farmarji so bili prijazni z otroki. Vreče sočivja, melon in sadja so dali. Prešička pa je najbrž povozil kak avto. Nedaleč odtod je druga džungla 34 dečkov in deklic. Sredi se kadi velik ogenj, da odganja komarje. Dva dečka stražita, dokler ju drugi ne zamenjajo. Vsako grmič je ob progi je menda taka džungla. Ti mladostni postopači imajo svojo ustavo. Zbirajo se v tolpe, ki pa niso prevelike. Prevelike so nerodne, premajhne prešibke za varstvo. Vsaka ima poglavarja, ki je najpametnejši in najpogmmnejšri med njimi. Vodja zahteva le zvestobo. Nihče ne sme goljufati, ampak vse oddati, kar je dobil. Vsak dečko ima svoje oparvilo: eden kuha, drugi berači, tretji brije, četrti krade. Vse tolpe potujejo do 1000 kilometrov daleč. Poleti nudi obed vsak vrt na farmi, in vsak gozdiček je spalnica. Pozimi pa silijo v mesto, kjer je doma organizirana dobrodelnost. Tja se zatekajo. Toda prenočišča ne morejo sprejeti niti vseh domačih brezdomcev. Sploh so ta zavetišča zelo stroga z otroki. Odrasli dobi v njih 6 obedov in 2 prenočišči, dečki pa le en obed in eno prenočišče. Deklice pa takoj zapro. V deželskih mestih so ječe pozimi zanje odprte. Velike povodnii v južni Angliji so nastale po hudi nevihti. Na sliki vidimo ulice angleškega kopališča Vat-bourne pod vodo. Frassosks podmornice so prišle na obisk na Holaudsko ter »o se usidraie v amsterdamski luki Štiri oodmornica so: »Medu«««. »Dante* »fayche< ia »Amazone«. Kedaj morajo začeti hoditi v šolo Povsod prenočujejo, v tunelih, v kanalih, pod mostovi. Koliko teh mladih postopačev je zvečer leglo spat in se niso več zbudili! December je in silno mrzlo. Alfred in jaz sva prenočila v misijonišču. Toda mestna izkaznica nama veleva, da morava do opoldneva mesto zapustiti. Izhojena steza naju vodi do opuščene ledenice ob jezeru. Ko ustopiva, za-gledava v poltemi obrise 40 dečkov in 10 deklic, ki čepe okrog zasilne peči. Po jedi po-kramljamo. Mraza je 15° C. Nihče si ne upa ven. Blink in jaz imava prvo stražo in morava paziti na ogenj. Tretji stražnik je štirinajst-letka, ki je še le pred 6 tedni prišla iz Ne-braske. Oblečena je le v jumper, deške hlačke in dežni plašček. Da ne bi zmrznila, si ne upa ven. Kmalu nas izmenjajo drugi. Potegnemo čepice čez ušesa, zapnento površnike in se odpravljamo spat. »Noge pokrij z žaganjem, Nalvecie vodno Največje vodno letalo na svetu so zgradili v Toulousu na Francoskem. Dolgo je 32 m, s krili pa 50 m široko ter 9 m visoko. Šest motorjev po 850 k. s. goni zračnega orjaka, ki leti do 260 km na uro. Letalo bo čez atlantski ocean prenašalo pošto in popotnike. Med črnci, hi delajo sirup in ogenj Poročila člana znanstvene ekspedicije v Afriki Dr. Kohl-Larsen popisuje doživljaje med črnci srednje Afrike. S pomočjo tolmača je dal reči zamorskemu glavarju — »šungviou«: »Rad bi enkrat videl, kako pripravljate strup za pušice. Veš, da sem zdravnik in da zato poznam mnogo strupov. Lahko mi pokažeš, ne bom izdal vaše skrivnosti.« Z debelo klobaso tobaka, ki ga »šungviča« ima tako rad, sem svoji prošnji dal večji poudarek. »Rastlina raste več milj daleč v pustinji,« je odgovoril. »Saj se ne mudi, ne bomo še tako hitro odšli od vas. Prinesi mi cvetja in listov te rastline, kadar boš imel časa. Kadar boš pripravljal strup, me pa pokliči!« Strup so kuhali zunaj taborišča Vatindi-gov. Večkrat sem gledal, kako ga »šungviča« pripravlja. Na dveh koreninah je stal velik lončen lonec, poln vode. V njem pa se je kuhal nevarni strup. V vodo je vrgel dve vrsti zelišč, ne samo eno. Cvet in liste ene rastline sem že odposlal domov, da jim doma določijo ime. Kuhani strup, nekaka črna testena snov, pa je dobro shranjen v moji steklenici. Pravijo, da zdrži dve leti, ne da bi izgubil svojo moč. Zato ni čuda, če sem svoje roke dobro ogledal, ali ni kje kake ranice, ko sem šel k ognju, kjer 6e je v glinastem kotlu kuhal črni strup. Cele štiri ure vre v loncu. Ko bi me oprasnila le kaka suha vejica, na kateri bi bilo kaj tega strupa, bi bilo dovolj, da bi Upihnil lučko mojega življenja. Pri človeku gre to hitreje ko pri nilskem konju, katerega umori ta strup še Le čez 4 ure. Tudi črnci so previdno hodili okrog kotla. »Ali zoper ta strup ni zdravila, če koga zadene strupena strelica?« sem prašal. — »Ne, veliki gospod, treba je umreti.« Pri meni je zopet »šungviča«. Na mizi v šotoru je škatljica vžigalic. Ž njimi si prižgem pipo. On pa radovedno in začudeno opazuje. To je njetnu nerazumljivo. Naj mi on pove, kako Vatindigi delajo ogenj! Gre in se čez nekaj minut vrne. Prinese ozko desko in lahko paličico, s katero vrta. Z nožičem je zvrtal v deščico malo okroglo luknjico. Vanjo je zarezal še mal žleb nazven. Palčico, ki je nekak sveder, vtakne v jamico in začne naglo vrteti, vmes pa včasih pljune v roke. V 15 minutah šine prva iskrica na tla. Zaman sem potem še sam poskušal. Nisem naredil ognja, kar je starega otročje veselilo. Ogenj delajo možje. Ženske in otroci so za to prešibki. Ogenj gori noč in dan. Če pa poide, nt nesreča; naredi si pač nov ogenj ali pa gre ponj v sosedovo kočo. »Odkod prihaja ogenj?« vprašam. Pove mi, da jih njihova vera uči, da je ogenj poslal ljudem solnčni bog. Njihova poganska vera je zelo preprosta. Razen solnčne-ga boga ne poznajo nobenega drugega božanstva. Preden gredo na lov, zakličejo, zroč proti vzhajajočemu solncu: »Solnce, nimamo mesa!« Pri tem pa nalahko pljujejo proti solncu. Svoje mrliče pokopavajo, zavite v živalske kože, blizu taborišča. »Poglej, stric, zvečer pajka! Ali veš kaj to pomeni?« >Seveda vem! Da vaš strop že dolgo ni bil ometen.« »Ah, moj Janko je strašen birokrati« »Kako pa to?« »V zadnjem pismu sem ga vprašala, kako so mu všeč moje oči. Pa mi je odgovoril, da se sklicuje na svoje poročilo z dne 25. novembra lanskega leta, kjer je to vprašanje izčrpno obravnaval.« »Snoči je pa k nam vlomil vlomilec.« »Ali je kaj dobil?« mali,« opominja deklica, »da te nc bo zelblo, če poide ogenj. Pred enim tednom je bil eden, ki ni zakopal nog, sedaj pa leži v bolnišnicL« Druga zimska džungla je v jami na gričku ob bregu reke Mississippi. Ti mladostni trampi - pohajači spoznavajo življenje. Vedno več deklic sledi svojim bratom. Vsaka peta tolpa ima ženske člane. Vsak 20. tramp je dekle, navadno v hlačah, toda ravno tako strašno brez doma ko dečki. In tako mlade! Vse deklice, ki sem jih spoznal, so bile mlajše ko 20 let. V železniških vagonih se pogovarjajo o vladni politiki, o komunizmu, revoluciji, veri. Domovinske ljubezni ne poznajo. Tatvina in beračenje jim je poklic. Res obupno je, gledati, kako gine mladina naše dežele! Kar potrebujemo, jc ustanova za reševanje teli otrok — »Conservation corps« za otroke!« letalo na svetu Desetletnica Puccinijeve smrti. Dne 29. novembra bo minilo 10 let, odkar je umrl slavni skladatelj Puccini. Njegove opere »Boheme«, »Tosca« in »Ma-dame Butterfly« so svetovnega slovesa. Snemanje glasov na gramofonske plošče V Pariz se je pravkar vrnila francoska znanstvena ekspedicija, katera je v Bataviji in drugod po Holandski Indiji preiskovala še neraziskane pokrajine. Ekspedicija je vjela na gramofonske plošče jezike najrazličnejših domačih plemen, kar pa ni bilo vedno brez težav, posebno ker so tamkajšnji domačini še polni praznoverja. Ker domačini niso vedeli, zakaj gre, so kar mirno govorili pred aparatom, ki je lovil njihov govor. Ko so pa pozneje iz aparata zaslišali svoj glas, so mislili, da so jim bel: tujci ukradli glas ter so začeli groziti. V 6ti6ki se je nekdo spomnil zvijače. Brž so narezali kose kruha ter jih namazali s temno marmelado, da so koisi bili podobni gramofonski plošči. Te kose so ponudili domačinom, češ, naj jih pojedo in z njimi pojedo tudi 6voj glas, ki bo tako ostal v njih. Na ta način je bil nevarni položaj rešen. Mednarodni urad za vzgojo »Bureau International d'Bducation« je izdal te-le podatke o obveznem obiskovanju šole: Od 5. do 14. leta morajo hoditi v šolo otroci na Angleškem, Škotskem in v Paragvaju; od 6. do 13. leta v Albaniji in Luksetn-burgu; od 6. do 14. leta v Belgiji, v Gdansku, Nemčiji, na Irskem, v Italiji, Mehiki, Avstriji, Španiji, na Češkoslovaškem, v Urugvaju; od 6. do 15. leta v Švici in na Madjarskem; wl 7. do 12. leta v Egiptu in v šestih braziljskih državah; od 7. do 13. leta v Ekvadorju, Franciji in Panami; od 7. do 14. leta v osmih braziljskih državah, na Danskem, v republiki Domingo, na Haitiju, Ho-landskem, /Islandskem, v Jugoslaviji, Nikaragvi, Novi Zelandiji, Poljski, Romuniji, Švedski in Siantu; od 7. do 15 leta v Kanadi in v Čile; od 7. do 16. leta na Letonskem in v Združenih državah: od 8. do 14. leta na Estonskem in Finskem; od 8. do 15. leta na Norveškem; od 8. do 18. leta na Ruskem. Velika letalska nesreča Iz Bankonga v Siamu poročajo, da je 21. novembra s tamkajšnjega letališča hotelo odleteli neko letalo. Odlet pa ee je ponesrečil, ker je letalo zadelo v neki avto in padlo med množico gledalcev. Pri tem je bilo pet ljudi na mestu mrtvih, 19 pa hudo ranjenih. Ko je gospa Novoporočena prvič pomila posodo. ★ »Kako se ti godi v zakonu?« »Moja ženka je naravnost zlata vredna. Pomaga mi celo sobe pospravljati in tudi kuhati in prati.« MLAD! SLOVENEC Smrečica sred gaja Čez jesensko polje veter jo zavel, mrtvim rožam pesem žalostno zapel- Smrečica sred gaja rahlo trepeta, ptičku nekaj sladko, sladko Šepeta. Kmalu v gaj priroma revna žena in jo poseka — konec vseh bo bolečin: v daljno mesto nesla bo jo in prodala, o božiču v svečkah vsa bo lesketala .,. Perzijska pravljica (Nadaljevanje.) Zares sta dosji, a v oviuiajiuin urah in obstala sto korakov pred mestom v velikem gozdu, ki je bil poln groznih zverin in čudovitih ptic. Ko se je zmračilo, je rekel volk kraljeviču: »Pojdi zdaj v mesto. Štirideset vrat vodi vanj. Poleg vsakih spita dva orjaka. Ne boj sc ju, ker se ne bosta prebudila. Mirno stopaj skozi vseh štirideset vrat Ko prestopiš zadnja vrata, boš zagledal štirideset palač, kjer je shranjeno blago gospodarja te dežele. Te palače so razvrščene na obeh straneh ceste. Kreni po cesti in ko prideš do dvajsete palače z leve, vstopi. Zagledal boš tri ptice, med katerimi je tudi tista ki jo iščeš. Te ptice, ki jih domačini imenujejo ankakuš, so podobne velikim orlom. To so rajske ptice. Vzemi eno ali vse, kakor hočeš, in se takoj vrni k meni, toda nikar ne glej nazaj. Ce pogledaš, bo slabo zate.« Kraljevič se je ravnal točno po nasvetih volka. Srečno je prehodil štirideset vrat, preštel palače do dvajsete z leve, vstopil in zagledal rajske ptice, popolnoma enake oni, ki je jedla čudežni sadež na drevesu štiridesetega vrta njegovega očeta. Kraljevič Hasan je vzel vse tri ptice in se vrnil k vratom, vendar ni mogel ukrotiti svoje radovednosti. Obrnil se je in zagledal čudovito lepo zlato stojalo, na katerem so sedele ptice. Všeč mu je bilo in hotel ga je vzeti s seboj. Toda komaj se ga je dotaknil, je nastal strašen hrup. Stojalo je bilo namreč po nevidnih žicali zvezano z zvonci pri posameznih vratih, kjer so spali orjaki. Ko se je Hasan dotaknil stojala, so zazvonili vsi zvonci. Orjaki so se prebudili, ujeli kraljeviča in ga odpeljali pred kralja. Kralj je hotel llasaua usmrtiti, toda ko je zvedel za smoter njegovega pota, se je premislil in rekel kraljeviču: »Dobro, dal ti bom vse tri ptice in še zlato sto jato povrh, če greš zame v daljno deželo, kier živi kralj, ki ima štirideset hčera, in mi privedeš najlepšo.« Kraljevič je obljubil. Ves potrt se je vrnil k volku, ki ga je čakal v gozdu pred mestom. Volk je videl, da se kraljevič vrača žalosten in brez ptic. in vprašal ga je, kaj se mu je zgodilo. Kraljevič Hasan mu je vse po resnici povedal: »Nisem te ubogal in sem pogledal nazaj. Orjaki so me ujeli in odpeljali pred kralja. Kralj me je že hotel usmrtiti, a se je premislil in mi rekel, naj mu privedem najlepšo hčer kralja v daljni deželi, ki jih ima štirideset, nato mi bo dal vse tri ptice in še zlato stojalo povrh.« Volk se je razjezil, ker ga kraljevič ni ubogal, tn ga je zapustil. Kraljevič je ves dan sede! pod drevesom in bridko jokal, ker si brez volka ni znal pomagati. Volk je ostal v bližini. Ko se mu je zjutraj jeza polegla, je začel tako-le sam s seboj modrovati: »Zakaj naj bi kraljevič propadel v tuji deželi? Bil je tako dober z menoj in mi pomagal, ko sem bil lačen in sem ga prosil za kruh. Še enkrat mu pomagam. Ce me tudi zdaj ne bo ubogal, ga zapustim za zmeraj.« Odšel je h kraljeviču in rekel: »Nehaj jokati, še enkrat ti pomagam. Ce me tudi zdaj ne boš ubogal, te zapustim za zmeraj. Poslušaj: do dežele, kjer živi lepa kraljeva hči, je tri mesece hoda, toda jaz te na hrbtu prenesem tja v enem dnevu. Sedi name in se primi za rep.« Kraljevič se je zahvalil volku in ga zajahal z obrazom proti repu. Njegov štirinožni prijatelj ga je kot veter odnesel čez gore in vode. Ko se je dan približal koncu, sta bila v deželi, kjer je živela lepa kraljeva hči. Deset korakov pred glavnim mestom je volk obstal pred prazno kočo. V koči sta sedela do večera. Ko se je zmračilo, je volk dejal kraljeviču: »Pojdi zdaj v mesto. Poleg mestnih vrat leži pošast s tremi glavami, toda ne boj se in kreni dalje. Prišel boš pred velik dvorec, kjer stanuje štirideset kraljevih hčera. Hčere bodo spale. Pojdi v dvorec, poišči deveto z leve in jo odnesi. Hiti z njo k meni in nikar se ne oziraj, sicer ti bo slaba predla.« Kraljevič je ubogal in odšel v mesto. Srečno jc mimo pošasti s tremi glavami skozi mestna vr;,ta in prišel v dvorec. Kraljeve hčere so res spale. Prestel jih je do devet z leve, vzel deveto v naročje in jo odnesel. Ko je odhajal, se je nehote ozrl in videl prekrasen telovnik kraljeve hčere. Telovnik je bil vezen z zlatom, pretkan s srebrom in okrašen z dragulji. Kraljeviču je bil močno všeč, zato se je vrnil in ga hotel vzeti, l oda komaj se ga je dotaknil, je nastal velikanski hrup. Prihiteli so kraljevi služabniki, kraljeviča zvezali in ga odvedli pred kralja. Kralj se je hudo razjezil in ukazal, naj kraljeviča ugrabitelja takoj usmrtijo. Hasan se je ustrasil in povedal kralju, kako je šel po svetu, da prinese svojemu očetu rajsko ptico, ki je jedla z drevesa sredi štiridesetega vrta čudežen sad, kako je hotel ptico odnesti, pa so ga ujeli, kako je zahteval kralj qA njAg-a, rtaj mij n rrr n 11 i najlepšo krnlievo hrerko. za kar mu podari pire, kako je hčerko že drža! v Mladi Slovenci odgovarjajo Kakšne knjige najraje čitam? Dobre knjige so naše prijateljice. Skoraj vsak človek, če le zna Citati (in med nami, Slovenci, bi težko našli človeka, ki ne zna), jih rad bere. Z vsem srcem spremlja osebe, ki nastopajo v povestih. na vseh njihovih potih. Če je konec povesti vesel, je vesel tudi on, če pa je žalosten, ee tudi on žalosti. Tudi jaz rada čitam knjige. Najljubši knjigi sta mi »Skrivnost najdenko« in »Iz dnevnika malega poredneža«. Pa tudi »Storžek« mi ugaja, a ta knjiga je bolj za majhne otroke. Da se Ti ne zamerim, T: povem, da sem tudi Tvojih knjig že nekaj prečitala in so mi zelo ugajale. Prilagam Ti, dragi striček, pesemeo, katero sem sama sestavila. Če so Ti zdi dobra, jo objavi v »Mladi gredi«, če se Ti pa ne zdi dobra, je nikar ne objavi, ker bodo sicer moje prijateljice norčevale iz mene. (Kakor vidiš, pesemeo objavljam. Požrešnemu košu je nikakor ne privoščim, zato sem jo malo, ampak zares prav malo opilil in jo vsadil v »Mlado gredo«. Le še kakšno takšno pošlji! — Kotičkov striček.) Marica Langerholc, učenka III. razreda meščanske šole v škofii Loki. ★ Izmed vseh knjig, ki 6em jih dozdaj prečitala, mi je najbolj všeč »Najdenček Jokec«. Kako se mi je smilil ubogi grbec, ko je moral tako sam romati po svetu in toliko pretrpeti! Knjiga je tako napate in zanimive vsebine, da sem jo že trikrat prečitala in jo bom v kratkem še četrtič. Razen te knjige sem čitala še mnogo drugih, tako »Rudija« od Seliškarja, ki mi Je tudi na vso moč všeč, potem Bevkovega »Škorca«, Ri'bičičevo »Miklavževo noč« itd. Katera pa Je najboljša slovenska mladinska knjiga, menda nihče izmed nas otrok ne more reči, ker vseh gotovo ne bomo nikoli dobili v roke. Ves, striček, men: se zdi, da tisti, ki imajo dovolj denarja, niso posebno vneti za knjige; drugi pa. ki so revni, ei morejo le tupatam kakšno knjigo kupiti, čeprav bi najraje pokupili vse. Narobe svet! Majda Mihevc, učenka meščanske šole v Mariboru. Če bi imel milijon ... Če bi dobil milijon, bi ei kupil aeroplan in ee odpeljal v Afriko. Tam bi kupil demantno njivo in kopal demante. Seveda bi si s tem jogastvo še pomnožil in se neznansko bogat vrnil domov. Doma bi si kupil takšno imenitno točilnico, kot je »Daj-dam«. Brezposelnim očetom in revnim otrokom bi dajal kosilo in sladoled zastonj. Tako bi postal priljubljen pri ljudeh, časopisi bi piwil: o meni in deležen bi bil vse hvale. Ker pa je malo verjetno, da bi me obiskala takšna sreča, si ne belim sivih las preveč s tem, kaj bi napravil z milijonom. Če bi ga dobil, bi v prvi vrsti na.ibrž poskrbel, da mi ne bi bilo treba v življenju tako trdo delati in 6e pehati za vsakdanji kruh kakor nekaterim siromakom. Da tudi staršev, bratov in sester ne bi pozabil, če bi dobil milijon, se razume samo po sebi. Zlatko Tomšič, dijak III. razreda realne gimnazije v Ljubljani. Ne verujem mnogo v bogastvo. Po mojem mnenju je največje bogastvo na 6vetu Si^ta duša in pošteno srce. Vendar bi vzela tudi milijon, če bi mi ga kdo ponudil, in sicer zato, da bi ga uporabila v koristne namene. Najraje imam svoje starše. Dala bi jim toliko, da bi si lahko kupili hišo in živeli v njej brez skrbi do smrti. Tudi bratcem in sestram bi dala mnogo denarja. Edino, kar bi ei privoščila, bi b!lo, da bi se enkrat v svojem življenju pelja-a na morje, kjer bi občudovala krasote sveta. Nekaj malega bi prihranila za stara leta, vse drugo pa bi raadala bolnikom in revežem. Mimica Bizilj, učenka IV. razreda v Liehtent. zavodu v Ljubljani. Kačji človek pri kosila Če bi dobila milijon, kaj bi storila? Če bi dobila milijon, bi postavila v spomin in zahvalo lepo kapelico, v kateri bi duhovnik enkrat v letu daroval mašo za zdravje ljubih staršev. Kupila bi tudi revnim otrokom čevlje in obleko, da bi v zimskem času lahko hodili v šolo. Nekaj denarja bi dala za prehrano najbednejših med bednimi: otrokom gla-dujočih rudarskih družin v Trbovljah; Hrastniku in Zagorju. Postavila bi dostojen spomenik tudi tistim zapuščenim revežem, katerih grobovi ležijo povsem zanemarjeni in od vseh pozabljeni v samotnem kotu pokopališča. Ostanek milijona bi skrbno shranila v varni posojilnici za prvo pomoč v bolezni ali nesreči, ki bi doletela mene ali moje starše. DešicaJan, učenka I. razr. višje nar. šole v Zagorju ob Savi. : * -i Če bi bil bogat, bi polovico svojega premože- i nja uporabil v dobrodelne namene. Sezidati bi dal I veliko sirotišnico, kjer bi našli drugi dom vsi oni , otroci, katerim so pomrli starši. Tudi za tiste revčke bi skrbel, katerih slarši so brez službe. Drugo polovico bi podaril svojim staršem, bratu j in sestri. Savo Vi z Jak, učenec III. razreda v ŠiSki. Tiho vam povem na uho, da bi milijon pravično in pošteno razdelila. Bratcu in sebi bi prihranila po eno desetino, da bi lahko študirala, če bova bposobna in zdrava. Tretjo desetino milijona bi podarila gladntm in zmrzujočim otrokom. Četrto desetino bi dobili slovenski misijonarji za odkup poganskih sužnjev. Peto desetino bi podarila hiralnicam, šesto gluhonemnicam, sedmo desetino zavodu za slepe, osmo desetino Klaricam, Križarjem in Marijinim vrtcem, deveto desetino nesrečnim gobavcem, doseto desetino pa bi obdržaJa, da bi lahko delila vskadanjo miloščino najrevnejšim, ki morajo hoditi od praga do praga. Kaj praviš, ljubi striček, ali se bo našel kdaj kakšen stric tam v Ameriki, ki se bo opomnil name in mi poslal milijonček? Jaz zelo dvomim in Ti tudi, kajne?! Oba dobro veva, da tisti, ki imajo milijončke, prnv nič na mislijo na to, da bi enega ali dva komu poklonili, ampak noč in dan tuhtajo, kako bi svoje bogastvo še pomnožili To je žalostno za nas, zanje pa veselo ... Blanka Marija Bataj^ učenka III. razreda v Petrcvcah. ★ Če bi imela milijon, bi takoj odpotovala v Afriko. Tam bi odkupila uboge sužnje. Potem bi sezidala cerkvico in postavila zraven tudi misijonsko hišo. Učila bi zamorčka in jih epreobračala v katoliško vero. Koliko srečnih dni bi preživela med njimi! Cirila Pogačar, učenka IV. razr. v Liclitentur. zavodu v Ljubljani. ★ Če bi zadela v državni loteriji srečko za en milijon, bi ustanovila kakšen velik, koristen obrat, v katerem bi vsi brezposelni prišli do pošteno zasluženega kruha. Milena Knavs, učenka III. razr. višje nar. šole v Loškem potoku. Moj najveselejši doživljaj V svojem dosedanjem življenju sem imela dva vesela doživljaja. Prvi moj najveselejši doživljaj je bil dan prvega svetega obhajila. Nestrpno sem pričakovala ta dan. Čeprav je bilo tega dne grdo vreme, je bilo v mojem srcu vse lepo, svetlo in jasno. Drugi moj najveselejši doiivljaj je bil, ko sem bila sprejeta v Marijin vrtec. To sta bila moja najlepša doživljaja. Milena Šegula, učenka IV. razri la v Lichten. zavodu v Ljubljani. ★ Moj najveselejši doživljaj je bil 5. maja, ko sem šla k prvemu svetemu obhailu, saj sem takrat prvič sprejola Jazuščka v svoje srce. Zelo sem bila vesela. Oči so mi žarele, kakor mi niso še nikoli. Še solnce se je z menoj veselilo. Nikoli ue pozabim tega lepega dne. Cvetka Germek, učenka ? razreda v Liehtent. zavodu v Ljubljani. ¥ Dan prvega svetega obhajila je bil moj najveselejši doživljaj Ko sem bila še majhna, sem večkrat spraševala mamico, kdaj bo prišel Jezu-šček v moje sroe. Ko je napodil tisti srečni dan, sem bila tako vesela, kakor nisem bila še nikoli prej in tudi nikoli pozneje. Marica Pristavec, učenka V. razreda v Novem mestu. Razen teb so nam poslali odgovore na razna vprašanja še tile: Renata Paulič, Valentina Maligoj, Milena Šegula, Bornarda Kredar, učenko IV. razr. v Liehtent. zavodu v Ljubljani; Anica Šimenc, uč. 1. razr. gimn. na Poljanah v Ljubljani; Karel Illner, dijak I.' razr. gimn. v Ljubljani; Zvonko Drobne, uč. II. razr. n. šole v Šmarju pri Jelšah; Ivanka Jare, uč. III. razr. vadnice v Mariboru; Marjan Jamnik, uč. I. razr. drž. real. gimn. v Ljubljani; Evelina Illner, uč. III. razr. v Spodnji Šiški; Kari Brinor, uč. ? razr. iz Holandije; Vili Polajnar, uč. IV. razr. v Zg. Dolini in Jožica Baje, učenka ? razr. v Lichtenturnovem zavodu. Za nagrado so bili izžrebani t 1. Štefka Mehle, učenka IV. razredi v Lichtenturnovem zavodu v Ljubljani. 2. S o n j a S i m o n 6 i č, učenka III. razreda meščanske šole v LJubljani. 3. Francka Šimenc, učenka I. razreda gimnazije na Poljanah v Ljubljani. 4. Franc Nolinal, učenec IV. razreda višje narodne šole v Zagorju ob Savi. 5. Anica Šimenc, dijakinja I. razr. gimnazije na Poljanah v Ljubljani. Vsi izžrebanci, oziroma izžrebanke naj nam sporočijo z dopisnico, katero knjigo si želijo za nagrado izmed teh: Mali lord, Pravljice, Zakaj — zato, Najdontok Jokec, Ptiček z dvema kljunčkoma, Za židano voljo, Krojaček veseljaček, THbi, življenje deklice, Martin Krpan z Vrha. Mladost v džungli, Mala trojka, Prigode malega Nonnija, Nonni, Storžek. Vse knjige so vezane in ilustrirane. in si zaželel prekrasni kraljičin telovnik in kako so ga nato ujeli in privedli predenj. Ko jc kralj slišal kraljevičeve doživljaje, se je premislil in rekel kraljeviču: »Dam li svojo hčerko in njen telovnik pcivrh, če mi pripelješ rumenega konja, ki ga varuj-- velikan na oddaljeni gori.« Kraljevič je obljubil Prelivajoč grenke solze, sp je vrnil k volku. »Zakaj jokaš?« ga je vprašal volk. Kraljevič je ves skesan priznal: »Spet te nisem ubogal in sem se ozrl. Ujeli so me in odvedli pred kralja. Kralj mi je obljubil hčer, če mu privedem z neke gore rumenega konja, ki ga vam je velikan.« Volk se je razjezil in hotel kraljeviča zapustiti, toda kraljevič ga je jokajoč milo prosil, naj mu vsaj še enkrat pomaga: »Ce te zdaj ne bom ubogal, potem me lahko mirno prepustiš usodi.« (Konec prih. nedeljo.) Učiteljica: »Miha koliko je ena petina od irt-h šestnajstin?« Miha: »Čisto uutančno ne vem, ampak, prav rokah pa ga je radovednost zapeljala, da se je ozrl dosti ne bo.« Iz burheževe torbe Kakor kača klopotača zvijati se zna: tako juho s krožnika posreblje. To ni zanj prav nič težko! Potlej pa sledi omaka: kačji človek tudi te ne poje kot mi; prečud io krivi čeznjo vam noga ... Zraven sa seva prileže čaša vinca: ne z roko, kar z nogo kozarček prime in natoči si lepo ... A nazadnje si privošči kačji človek še kompot. Hej, kako strmi natakar! — »To je vrag, pa ne gospod!« Kako delajo čokolado Še nekaj tednov in božič, veselje odraslih in otrok bo tu. ž,e vidimo v duhu pred seboj ja-selce ln zraven njih božično drevesce, razkošno obloženo z najrazličnejšimi dobrotami. Stavim, da se je že komu izmed vas vso noč sanjalo o čokoladi, ki jo bo trgal z božičnega drevesca. Čokolada je, kolikor mi je znano, najbolj priljubljena sladkarija po vsemu svetu. Odltod dobimo čokolado? Iz mamine torbe, bo vsak odgovoril. In odkod jo prinese mama? Iz trgovine. In odltod Jo dobijo trgovine? Iz tovarne. To dobro veste vsi. Iz česa pa tovarna dela čokolado? Tega pa najbrž še ne veste. Dela jo iz kakava. In odkod je kakao? Kakao raste tako, kot naš fižol v kakavnih strokih. Ti stroki vise na grmih, ki jih je največ v Južni Mehik:. Poleg kave, sladkornega trsa, banan, vanilije, bombaža in drugih koristnih reči raste pod vročim tropičnim soln-cem tudi kakao. Še preden so leta 1521. Španci osvojili Mehiko, so tamkajšnji prebivalci poznali kako. Njegova zrna so jim služila za denar in za hrano. S kakavnimi zrni so kupovali orožje, nakit in celo sužnje. Da so bila kakavna zrna užitna, so jih moral', najprej pražiti na ognju, da ee je izcedilo iz njih olje, potem pa so jih zmleli v prah. To eo napravili s posebno kamenito pripravo. Kakavni prah so kuhali ali pa ga toliko časa mešali z mrzlo vodo, da je nastala gosta mešanica. Včasih eo to mešanico tudi posušili in iz nje izrezovali kipe, podobe itd, Mehikanci so nam zapustili mnogo krasnih umetnin, ki so jih napravili iz strnjene kakavne mešanice. Če so kakao uživali pomešan z vodo, eo mu primešali medu. Šele Španci eo prinesli čokolado v Evropo :n jo začeli na debelo izdelovati. Postopek za izdelovanje čokolade eo pa hranili v najstrožji tajnosti. Toda kmalu eo ee naučili izdelovati čokolado tudi Holandci, za njimi pa še Italijani in Francozi. Danes ekoraj ni več na svetu dežele, kjer bi ne bilo vsaj ene tovarne za čokolado. Tovarne izdelujejo čokolado v najrazličnejših oblikah in tudi okus ji dajo različen. Boljše vrste čokolado zavijajo v srebrn ali zlat papir. Izdelujejo tudi čokoladne eladkorčke, ki jih polnijo z likerjem, marmelado !n drugimi dobrotami. Čokoladne tovarne imajo zmerom dosti dela in ga bodo tudi imele toliko časa, dokler bodo na evetu živeli sladkosnedni otrooi. Nadloge našega Tončka Naš Tqnček se obupno joka. iz vsega grla javka, stoka. Ojoj, ojoj, kaj revčku je, da take sitnosti počne? Na vrt je šel brez kapice, pa glavo so mu sapice, prepihale in premrazile — ušesa ga bole od sile. Brž naša skrbna mamica, eladkorčka dva mu v usta da, v ušesa pa mu olja vlije — in Tonček naš nič več ne vpije Marinka Langerholc, učenka III. razr. mešč. šole v Škofji Loki. Učitelj (v računski uri): »Janezek, poslušaj! Če imaš v žepu 10 Din in izgubiš od tega 5 Din, kaj imaš potem še v torbi?« Janezek: »Luknjo, gospod učitelji« Poštevanka. Poštevanka je bila za Francka Ird oreh Ni in ni mu šla v glavo. Učitelj je hotel napraviti še zadnji poskus. Dejal mu je: »Poslušaj, Francek! Misli si, da znese vaša kokoš pet jajc v enem tednu, v drugem tednu pa šest. Koliko jajc je to skupaj?« »Ampak gospod učitelj, eaj mi nimamo nobene kokoši 1« ie trmoglavo zaklical Franoek. ZENA IN DOM Žene na branih! Izrazito bojevit narod smo Slovenci, znani kot dobri, pogumni vojaki, a žal tudi kot vetoki pretepači. To pretepaštvo je bilo začelo vidno upadati, ko se je proti koncu minulega in začetkom novega stoletja po našem podeželju in med delavnimi stanovi mest razmahnilo izobraževalno delo na izira-zilo versko-nravni podlagi. Če bi bilo to delo trajalo neovirano vsaj še petdeset let, pa bi bilo sirovo ipretepaštvo po vsej priliki med nami samo še redka izjema. Tako pa doživljamo, da gre po naših vaseh in mestih nov val pral rovi jen ja in zločinstva, kakršnega v prejšnji dobi nismo poznali. Glavni del krivde na tem nosi čas s svojimi kulturnimi, političnimi in gospodarskimi razmerami (kino, marksistično brezbošlvo in prevratnost, fašistični nauki in praksa, splošna korupcija ln splošno malikova-nje zlatega etelta, brezbrižnost posedujočih nasproti bedi itd.), katerim ni podlegla samo mladina, ampak tudi velik del odraščenih, tudi tistih, ki nosiljo odgovornost. Podleglo jim je tudi ženstvo, ki je v veliki mer! izgubilo čut za žensko čast in žensko dostojanstvo in imenuje nezakonsko materinstvo svojo — pravico, čutnost tn če treba zakonolomstvo — »pravo do življenja«. Kakor ogromen plaz se vali splošno nravno propadanje, splošna nravna raizrvanost, javna varnost za imetje in življenje je manjša, nego je bila v vojnem času. To so usodna znamenja časa, ki kličejo na obrambo vse dobre duhove brez razlike stanu in spola, v prvi vrst: pa tiste, ki Imajo v rokah možnost velikih odločitev. Prav prisebno velika pa je v tem času tudi naloga mater, da vzgajajo 6voje sinove in hčere po trdnih nravnih načelih in jim same dajejo zgled v zveitobi do teh načel. Pokristjanjeni Anglosa6i so proslavljali ženo kot »freodowebbe«: tkalko miru. Saj ao bile ravno plemenite Icraljerve žene, ki so pripomogla k širjenju krščanstva :n s tem blagih, miroljubnih običajev. Za časa northumbTiiskeg* kralja Edvina, ki ga je bila spreobrnila h krščanstvu njegova žena, je bil v deželi tolik red in tolika javna varnost, »da je mogla mati z dojenčkom brez katerekoli nevarnosti potovati od morja do morja«. Toliko je celo v tistih divjih časih premogla krščanska nravnost tn toliko zaslug so utegnile storiti za njeno razširjenje plemenite lene. Tudi danes nt drugega leka proti nravniim ranam današnjega sveta, kakor vrnitev h kT&čanski nravnosti, ki ni predpis katerekoli ceckvo, marveč naravni in nravn; zakon; k tisti nravnosti, ki }e za v»e enaka, ki velja za moža in ženo, za kralja in prosjaka, za ministra in zadnjega služabnika. In to ne samo v strogo zasebnem, marveč tudi v vsem javnem življenju, brez vsake Izjeme Delo v ta namen je najzaslužneje, prav posebno tudi z narodnodomovinskega gledišča. Saj zgodovina neizpodbitno priča, da nravno trhli narodi neizbežno propadajo kljub vsemu zunanjemu sijaju in oblasti, nravno zdravi pa »Majajo in se krepko razvijajo. Kakor pred davnimi stoletji, ko si je krščanstvo utiralo pot med nravno propadajoče in napol divje narode, in so korakale žene v njegovih prvih vrstah, tako zove tud: današnji čas žene na branik za krščanstvo in krščansko nravnost. Ne eamo visoko stoječih žena, ampak vse, ki so dobre volje, vsako na tistem mestu, kamor je postavljena, Z zgledom tn • molitvijo, z lastnim samozatajevanjem proti vsej samopašncsti duha in telesnosti more vsaka krščanskn žena sodelovati pri obnovi krščanstva med nami, pri obnovi blagih krščanskih običajev miru in ljubezni ju svetega spoštovanja do ženskega dostojanstva DELAVSKI VESTNIK SES Javna deta in zavarovanje V vseh deželah in dTŽavah je velika potreba po izvršitvi javnih del. med katere štejemo predvsem zgradbo cest, mostov, cistern, vodovodov, nasipov, kanalizacij, namakanja in izsuševanja barij, regulacije potokov, rek itd. To so v prvi vrsti dela velikega obsega, ki naj služijo splošnim koristim prizadetega dela države in pokrajine. V rednih časih so se izvajala taka dela nekaj iz rednih kreditov, nekaj pa iz posojil po investicijskem programu. V času gospodarskih stisk, ko privatni kapital ne zaposluje potrebnega števila delavstva in radi tega vlada brezposelnost, pa je nujno potrebno, da priskoči ua pomoč država, ki ima nalogo zbrati potrebna sredstva in organizirati izvedbo najpotrebnejših del, ki naj služijo splošnosti in znifejo brezposelnost. Po nekaterih državah smo videli naravnost velikanska dela in zato tudi pri nas nismo mogli prezreti tega važnega načina za pobijanje brezposelnosti. Prvi tak zakon o nujnem izvajanju javnih del in pomoči v siromašnih krajinah, oškodovanih po elementarnih nezgodah, je izšel v letu 1928. Po tem zakonu so se izvajala vsakovrstna javna dela večinoma v državni režiji. Zaslužki, ki eo jih prejeli delavci, pa so se smatrali le za neko vrsto jav- •lomoči siromašnemu prebivalstvu. Zato ti de-prvotno sploh niso bili zavarovani ne za pri-bolezni in ne za primer nezgode. Ker pa 6e je nekaj delavcev pri teh delih precej poškodovalo, in celo zaradi nezgod umrlo, je bila e posebnim pravilnikom določena posebna odškodnina. Podpore je delil OUZD iz dovoljenega kredita. Rok zn prijavo pa je potekel 1. aprila 1034. Če pa so javna dela po tem zakonu izvajali privatni podjetniki, so morali prijaviti v zavaro- diti iz tega zakona pa so bili v tekočem letu že pn večini izčrpani. Največ javnih del v tekočem letu pa je bilo izvršenih po uredbi o izvajanju javnih del po poseb-nem pravilniku, ki je nedavno izšel. Uredba predvideva dvoje vrst kreditov, oziroma skladov, in sicer državni sklad za javna dela in banovinski sklad za javna dela. Ta razdelitev pa je važna samo zaradi določitve, odkod se naberejo sredstva za taka javna dela. Vsi ti delavci so zavezani zavarovanju samo za nezgode, skupno, bodisi da so plačani iz državnih, bodisi iz banovinskih kreditov za javna dela. Tudi ti delavci so zavarovani na temelju dnevne zavarovane mez>de Din 14. V tej vrsti zakonov in uredb pa tvori uredba o bednostnem skladu dravske banovine dvoje vrst podpor. Med prvo vrsto štejemo javna dela, pri katerih je delavec plačan za svoje delo. Druga vrsta podpor pa se deli za prehrano onemoglim, brezposelnim in njihovim rodbinam ter otrokom in kot prispevek javnim kuhinjam in humanitarnim institucijam. Gotovo je, da ima naredba v glavnem isti j>omen in namen, kot ga ima uredba o izvajanju javnih del. Uredba pa glede zavarovalne obveznosti ne določa nobenih načel, določil ali izjem. Zato bi bilo pričakovati, da bo v tem pogledu moral veljati zakon o 'zavarovanju delavcev. Vendar pa do danes še ni končnoveljavno rešeno, ali bodo tisti delavci, ki so zaposleni iz teli kreditov pri raznih javnih delih zavezani zavarovanju za bolezen in nezgodo, ali 6aino za nezgodo, ali pa sploh za nobeno panogo. Javna dela po uredbi o javnih delih se bodo izvajala tudi v bodočem letu. Brez dvoma se dajo izvesti iz obranega denarja večja javna dela v korist splošnosti, kar je Zcicirmžnč* Iclet, Kongresni trg 2 | Dobro pijačo in jedačo, po zmernih, nizkih cenah, dobiš v gostilni Čaj m njegov čar Čaj je pijača miru in sporazuma, prava konferenčna pijača. Naj bo zvok njegovega imena v svetu še rtako različen — naj se zove thč, tea, tcha, čaj ali kakorkoli že — v čislih ga imajo vsi civilizirani narodi, ker osvežuje telo in dušo. Ob čaju odleže vsaka napetost, odpade vsako moranje. No- Čajna ročka in skodelica — španska novost benib splošno veljavnih pravil ni ne za posodje ne za strežbo. Na Kitajskem so v davni dob: uporabljali 24 orodij za pripravo čaja po svetih predpisih. Danes more pripraviti čaj vsaka gospodinja po svojem lastnem receptu in navadi. Nobene vloge ne igra niti vprašanje, ali naj bo posodje iz kakor j dih tankega porcelana ali pa prst debele ke- j ramike. Le na to se bo vsaka tenkočutna gospodi- i nja ozirala, ali ljubi gost svetlorumen ali kavno- j rjav čaj. Vse je dovoljeno, kar more pripomoči, da j razvije čarodej čaj vse svoje dobre dubove. Potem bodo imeli uživalci »čaj v sebi«, kakor so v starem Kitaju rekli o ljudeh, ki imajo smisel za vsednje lepote. Praktični nasveti Pazimo na nege! Od zdravja nog je odvisen dobršen del našega počutja iu delo-sposobnosti. Ce nas kakorkoli bole noge, se čutimo kakor ohromele in obenem diiševno potrte, malodnšne. Ne veseli nas ne delo ne razvedrilo, lcakor ptič smo s polomljenimi perotmi. Dostikrat nam odpovedujejo noge z a. r a/l i raznih notranjih bolezni; v vseh takih primerih je treba brezpogojno k zdrav-Biku. Velikokrat grešimo proti zdravju nog s pretesno obutvijo, ki povzroča zloglasna kurja očesa in obtiske; razen tega povzroča neprimerna obutev dostikrat tudi poploščenje nog, kar je že rosna stvar in zahteva zdravniškega nasveta. Nogam moramo sploh posvečati več nege. kakor so to na splošno godi. Noge si moramo prav tako umiti vsak večer, kakor si umijemo loke. In potem: vsak dan sveže nogovice! To ni luksuz, marveč zdravstvena in gospodarska zahteva. Večkrat ko menjamo nogavice, manjkrat jih jo treba Šivati. Komur se noge pote, naj si jih, preden se obuje, napudra. Kable, banje, vodovodne školke in druge iz-livke najenostavneje očistimo s starimi časniki. Ce je predmet zelo zamazan, najprej omočimo z vročo vodo, namilimo in drgnimo s časniškim papirjem. Nato oddrgniino s suhim papirjem do dobra. Ce pa nesnaga ni zastarana, zadostuje, da odrgnemo sanio s papirjem. Papir vržemo v smeti ali se-žgemo. Na ta način si prihranimo veliko truda in mila ter opravimo delo temeljito. Kako so o«naži politura klavirja. Zmešaj enake dele petroleja in mlačne dežnice. Najbolje je, da mešanico pred uporabo dobro streseš v steklenici. S to tekočino zmoči mehko krpo in v krogih temeljito drgni pollturo. Nato spoliraj klavir še s suhimi, mehkimi krpami. Madeži rdečo tinte na suknu pisalno mize. — Takšni mrulež; se morajo, če mogoče, odstraniti takoj, ko so še sveži, in sicer s čistim alkoholom, ki smo mu dodali nekaj kapljic kisove kisline. Ste- j klenico s tako mešanico postnvi v toplo vodo, da se alkohol segreje. S čisto, v tej tekočini namoče- ; nn krpo drgni potem sukno. Krpe menjavaj toliko časa, dokler madež ne izgine. Madeži, nnstall po kopirnem svinčniku. TakSne madeže odstranimo ■> leni, da jih namakamo s špiritom. Krpo, s katero to delamo, moramo večkrat , menjati. 1 Novo gospodinjstvo V zadnjih dneh minolega avgusta je v Berlinu zboroval V. mednarodni kongres za gospodinjski pouk. Zastopanih je bilo nad 20 narodov. Poročila in razprave na zborovanjih so izzvenele v naslednje smernice: Gospodinjski poklic zahteva temeljite strokov-! ne tn splošne izobrazbe; razen tega mora vsako gospodinjo prevevati zavest socialne dolžnosti ;n odgovornosti nasproti družini in splošnosti. Zato mera dekliška vzgoja temeljiti na globoki verski izobrazbi in vzgoji značaja. Poleg naravoznanskih ved morajo zavzemati enakovredno mesto duševne znanosti in umetnosti, da 06tane človek gospo-' dar snovnega sveta in dnševno-nravne vrednote i ne izgube svojega prvenstva nad snovnimi dobri-i nami. Kongres pozdravlja tehnični napredek in smotrno delo, ki naj razbremenita gospodinjo in ji dasta časa, da more izpolniti vse svoje naloge v družini in narodu in sama dozoreti v skladno . osebnost. Gospodinjsko delo je neprecenljive nravne in socialne vrednosti, ono more pospešiti, da se začne družba vračati v družinsko življenje in pravo domače občestvo. Gospodinjski pouk mora biti tako temeljit in smotrno organiziran, kakor pouk za druge poklice, z učno pogodbo, pomočniško izkušnjo in sklepnim spričevalom. Čim bolj bo napredovala dobra gospodinjska izobrazba, tem ugodnejši bodo pogoji za srečen razvoj kmetskih in meščanskih družin ter vzgojo otrok. Kar se tiče vprašanja, kdaj naj se začne z gospodinjskim poukom, so poročevalke naglašale, da čim prej, v mijranejii mladosti, ko se otrok uči dela igraje ter z žarom otroške vn*me sprejema vase prve pojme in veščino. Te začelke naj potem izpopolnuje in nadaljuje osnovna šola, in to po naslednjem rodu: Od 1. do 4. razreda naj se uče otroci spoznavati kuhinjska orodja in posodo po imenu, velikosti, obliki, namenu, uporabi; od 5. do 6. razreda: ustroj, oblike in snov kuhinjskega orodja, strojev in priprav s fizikalnega in kemičnega stališča. Sem spadajo posebno ludi kurjava, vodovod, razsvetljava, parni lonci, čistilna sredstva itd.; 7. razred: živila; izbira najboljšega kuhinjskega orodja in pripomočkov; smotrna delovna tehnika; 8. razred: času odgovarjajoče, disciplinirano, pravilno organizirano, smotrno gospodinjsko snovanje in ravnanje. V šoli naj ee vsi predmeti, ki so kakorkoli uporabni v gospodinjstvu (posebno tudi fizika in kemija), poučujejo praktično tudi na gospodinjskem področju, ker le tako preidejo učenkam v meso in kri in jih usposobijo za samostojno, umno gospodinjstvo. Kongres Je znova temeljito poudaril, da gospodinjstvo ni nekaj, kar bi znala vsaka ženska že kar ob 6ebi, marveč je treba zanje temeljitega in obsežnega pouka, trdne volje in resnega nravne-ga hotenja. vanje vse delavce za bolezen im nezgode pri pristojnih okrožnih uradih in zanje plačati predpisani prispevek. Druga vrsta javnih del se je izvajala po pravilniku o uporabi narodne sile, ali tako zvani »kuluk«. Pri kuluku so bili prvotno zavezani zavarovanju le oni delavci, ki so to delo opravljali kot namestniki zavezanca. Kdor je opravljal to "delo osebno, ni bil zavezan zavarovanju. Od leta 1931 dalje pa tudi namestniki zavezancev niso bili podvrženi zavarovanju. Z zakonom o naknadnih in izrednih kreditih pa so bili vsi delavci zavarovani samo za primer ne- ; zgode, in sicer skupno, brez poimenskega zavaro- i vanja. Zavarovanje se je izvajalo po V. mezdnem j razredu z dnevno zavarovano mezdo 14 Din. Kre- samo pozdravljati. Vprašanje pa je, če je določeni dnevni zaslužek, ki ne sme presegati za navadnega delavca Din 20, za kvalificiranega pa Din 40, zadosten za preživljanje za vse kraje države. Še veliko težavneje pa je za delavce, ki delajo pri javnih delih v slabih vremenskih razmerah, da ne uživajo niti za sebe niti za svoje družine blagodati, ki jih nudi ostalim delavcem zavarovanje za bolezen. Najnujnejša zahteva je, da se z novimi krediti določijo primerne delavske mezde vsaj od 20 Din navzgor in da se tudi ta delavec zavaruje za bolezen in nezgodo. Tako bodo izvršena javna dela prišla res v korist splošnosti in bodo delavci dobili vsaj tisto pravico, ki jo ostali od vsega početka uživajo. 9lise za volane v različnih gubah čpecielni entel oblek, volan, Salo? itd. Sijutiranje — predtiskanje. Velenje monogramov, zave*, perila. Navaden lis enlel vložkov in tipk. - Hitro, lino in poceni! Matek <$ Mlkeš, Ljubljana (poleg hotela Strultel|) Premog - koks nudi najceneje BRANKO MEJOVŠEK — MARIBOR, Telefon 24-57. - Tattenbachova ulica 13. TeL 24-57 I Duro | Durax I Durocrat Prvovrstni angleški popelini za moške srajce ne oblede ne na solncu, ne na traku in no pri prauju ■ ne m Nameščenci na plan! Nad institucijami, ki jih je zgradilo slovensko delovno ljudstvo, se zgrinjajo črni oblaki. »Slovenec« je že med tednom stalno poročal, da so na delu resne sile, ki hočejo urediti pokojninsko zavarovanje delavstvu in nameščenstvu — kar je sicer vse hvale vredna misel — na tak način, da bi bili bistveno oškodovani interesi pridnega in skromnega slovenskega delavstva in nameščenstva in poleg njega tudi interesi slovenskega podjetnika. SUZOR namerava centralizirati starostno delavsko zavarovanje in centralizirati nameščensko pokojninsko zavarovanje in nam vzeti še tiste drobtinice, ki smo jih dosedaj imeli. Kaj pomeni centralizacija, vemo vsi prav dobro Saj so spregledali celo tisti, ki so se dolga leta ogrevali za centralizacijo. Vse slovensko nameščenstvo in delavstvo mora pričeti borbo za čim večjo samostojnost svojih socialnih ustanov in odločno nastopiti proti rušenju tega, kar si je s težavo zgradilo. Slovenski katoliški nameščenci, organizirani v Društvu združenih zasebnih in trgovskih nameščencev, se bodo o tej stvar5 podrobno pogovorili na rednem članskem sestanku ki bo v petek, dne 30. novembra 1934 oh 8 zvečer v Rokodelskem domu v Ljubljani, kamor vse članstvo toplo vabimo. Društvo združenih zasebnih in trgovskih nameščencev za Slovenijo, O našem delavskem tisku Tisk je velesila, ki more znova zgraditi že razpadajočo družbo, jo navdužiti za vse dobro in lepo, ki pa more tudi lazdejati trdmo stavbo urejenega skupnega sožitja in uničiti sadove stoletnega truda. Tudi mi Slovenci se moramo tega dobro zavedati Ln moramo od časa do časa to velesilo kontrolirati. Med našim delovnim ljudstvom je zdrav katoliški tisk najbolj razširjen. Hvala Bogu, da je tako. Posebno v zadnjih mesecih opazujemo, kaj more jasna, odločna in resnična besedn napraviti. Slovenec je s svojimi članki, s katorimi je razkrin-kaval židovski marksizem, ljudem tako odpri oči, da zapuščajo potapljajoče se marksistično ladjo tudi njeni stari borci kar v trumah. Vendar moramo vedeti, da je še vedno precej tiska, ki seje strup med naše ljudstvo, ki dornornlizuje naše delavstvo, ki oknžuje našo mladino in jo napeljnje k nepremišljenim dejanjem, za katera morajo potom brezupno trpeti vse življenje. Zato je ema niših glavnih dolžnosti ustvarjati, podpirati in razširjati med delavstvom dober tisk in z vsemi silami boriti se zoper slab tisk, posebno zoper žido-sk', materialistični in komunistični tisk, ki ga plačujejo inozemske Intemacionale zato, da nam iztrgajo iz srca vero in našo slovensko narodno zavednost, da ubijajo spoštovanje in ljubezen do države iin s tem c sežejo 6voj cilj — zanetiti revolucijo, uvesti anarhijo in si ob tej priliki zasužnjiti ves svet ir vladati nad vsem človeštvom tako, kot ee to dogaja v Rusiji. Sevoda se bo židovskim komur, osocialis'oni posrečilo to šele tedaj, kc bodo i/.trgali ljudem iz srca to, kar dela iz njih ljudi La jih loči od črede, to je vero. Zato je v njihovih glasilih toliko zasmehovanja vere, toliko protiiarske borbe. Tudi v glasilih naših marksistov opazimo isto. Ni številke njihove . publikacije, ki bi se ne borila zoper vero in Cerkev in zoper vse, ki to priznavajo. Oglejmo si njihove liste »Delavsko Politiko«, »Svobodo«, »Mladi Plamen«, dalje knjige njihove Cankarjeve družbe in njihove nove založbe »Enka«, ki nimajo druge naloge, kot da napadajo katoliško Cerkev, smešijo vero in se norčujejo iz Boga. Ne kapitalisti, ne Mussolini in ne Hitler (k: sta zadala soclaldemokraciji največji udarec) niso deležni tolike pozornosti, kakor katoliška Cerkev. Mnogo bojev 6mo že uspešno dobojevali. Čaka nas še boj za dober liek. To bo boj materije duhom, boj teme z lučjo. In ta boj mora končali z našo zmago! Vajeniško vprašanje v Zagrebu Nedavno je v prilogi zagrebškega Zdravniškega vestnika izšla razprava o higijenskih. socialnih in zdravstvenih razmerah zagrebških vajencev, ki jo je napisal dr. Pavel čepulič. Raziprava je velike važnosti tudi za nas, ker so razmere pri nas nedvomno podobne zagrebškim. Dr. čepulič ugotavlja predvsem, da je življenje vajencev in vajenk zelo težko. S 14. letom (j>o obrtnem zakonu smejo stopiti v obrt že otroci z 12. letom) se prične za te otroke že življenjski križev pot, ki je brez sonca, zraka, dopusta in brez najmanjše zabave. Saj so določbe obrtnega zakona o zaščiti vajencev še dokaj dobre (čeprav pomanjkljive), ali kaj to pomaga, ko jih nihče ne izvaja. Dr. čepulič je preiskal življenje 647 vajencev in vajenk iin ugotovil sledeče: Delovni čas zagrebških vajencev znaša n. pr. pri 70 vajencih (-kah) 8—9 ur dnevno, pri 156 vajencih 9—10 ur, pri 85 vajencih 1.0—11 ur, pri 16 vajencih 11—12 ur, pri 7 vajencih 12—13 ur. To velja za one vajence in vajenke, ki stanujejo pri starših ali sorodnikih. Še slabše se godi onim, ki stanujejo pri delodajalcih. Pri teh se je ugotovilo, da delajo nekateri tudi do 18 ur na dan. Mnoigo vajencev dela tudi ob nedeljah. Ogromna večina jih je brez vsakega najmanjšega zaslužka. Dalje se je ugotovilo, da slnnujejo v prenatrpanih prostorih, da so slabo hranjeni in so zato pogosto bolni. Prav bi bilo. da se ludi pri nas napravi tak pregled in bi ee pogledalo, kako živita naš vajenec in naša vajenka. Nedvomno bi se ugotovilo, da vladajo tudi pri nas isle nevzdržne razmere, kot vladajo v Zagrebu. Delavska literatura Vsak fant, vsak delavec in vsak nameščene", pa tudi vBaka delavka in nameščenkn vzami in f čitaj: Bodočnost št. 8., ki govori o našem srednjem ! stanu, ki propada, o nalogah naših žena in deidet ! in o pomemu zadružništva. Dalje prinaša strokovne članke: Izjeme od dolžnosti pokojninskega zavarovanja, Obratni zaupniki, Porod, Zavarovanju občinskih nameščencev po ZZD, Zadružni nameščenci, Naša naineščenka, Iz društva in Drobit. Katoliški slovenski nameščenci so na svoje stanovsko glasilo lahko ponosni. — List se naroča pri upravi v Ljubljani, Miklošičeva cesta 6. Kros št. 11 prinaša med drugim poziv katoli-, škim vernikom v Jugoslaviji na 2. evharisličiil i kongres, odlomek iz knjige dr. A. Ušeničnika: Na-čelnonti ni brez žrlev, Razmišljanje o obrestih (Smersu), Ocena Ušeničnikovega Socialnega vpra-I Sanja, Dodatek k poglavju o našem »Krščanskem socializmu« (na platnicah). Naši delavsko-kmečki i mladini iisi iqpio priporočamo. ff SLOVENCEV" SVETOVALEC Naš domači zdravnik J. Z. T. Kržne žile na golenih (del bedra med kolenom in gležnjem) ee dajo odpravljati na več načinov. Opuščeno je ovijanje goleni, oz. nošenje golenic kot zdravljenje (kot začasno pomagalo in preprečevalno sredstvo je pač časih umestno), razni so načini operativnega zdravljenja (izrezavanja in podvezavanja krčnili žil samih in njihovih podaljškov), v zadnjih letih se čezdalje bolj uveljav- ; lja »izsuiševanje« krčnih žil, ki je lahko izvršljivo i tudi na domu in daje zadovoljive uspehe. Kajpada 1 je treba po izsušenju krčnih žil odstraniti vzroke nastajanja (zaprtje, dolgo stojo in dr.),sicer se napravijo nove krčne žile. K. P. L. Občutljiva, suha koža na obrazu, ki krvavi po vsakem britju? Težka zadeva, pa še na daleč. Opustite za kaj čas samobritje in ga prepustite »strokovnjaku«. Ce pa menite, da obvladujete i to ročnost, premenite brivno milo in ga nadome- -stite s kakšno »kremo«. Suho kožo si otirajte zvečer z lanoliinovo ali glicerinovo niažo. Če vse to ne pomaga, saj vsaka koža ne prenaša britja, pa naj vam raste brada, ki jo lahko 6trižete po mili volji in vsakem oku6u, ne da bi trpela koža. Saj menda ni 6amo gladko obrit obraz odraslega moža — spodoben in lep. Zdi se, da 6e vračamo v »kosmato« dobo. F. K. V Pretres možganov ni vedno enako huda zadeva. Ako ni v prvih tednih kakšnih zaplet-ljajev, premine ta poškodba navadno brez posle- j dic. Za vspešno zdravljenje ohromele mišice ni parna kopel nujno 'potrebna, morda še boljše opravite s priložnostnim potenjem. Vživanje sadjevca (mošta namreč, ne žganja) vam menda ne bo škodilo. Menim tudi, da pojdete drugo leto brez skrbi na kolo in gore, če se vam ljubi, tudi na smuči, že | po božiču! B. C. L. Egiptovska bolezen na očeh ali trahom je zares mučna in trdovratna. Pred vojno 6e je dala ta bolezen ozdraviti ali vsaj v mirno stanje spraviti, da je mogel človek za svojimi posli, po vojni pa se je tako pohujšala, da je kar ni mogoče oganjati. Bolnik spada vsekakor v bolnišnico, da | pride do znosnega stanja, dama pa naj se po na- j ročilu zdravi in posebno varuje škodljivosti (veter, j prah dim itd.). M. K. L Jetra so zares »visoka moda« proti raznim krvnim boleznim; pri vas pa da jih ni dobiti tako zlahka? Vporabna so vsakovrstna jetra, posebno mladih živali, telet, prašičev, gosi, pur, kur itd. Menim, da zdaj, ko bodo začeli na kmetih klati prašiče, ne bo težko, da s: dovolikrat pre-skrbite to zdravilno in hranilno poslast. Jaz priporočani. ko ni dobiti jeter, sirova sveža jajca, na dan zadošča po en rumenjak. Ista. Zoper malokrvnost je mnogo zdravil in nešteto lekarniških priprav. Katero zdravilo je primerno. v kateri obliki in množini, naj določa zdravnik. Glede lekarniških priprav (tudi tiste, ki jo vi omenjate) je sodba vseh razsodnih ljudi izjemoma soglasna in enaka. Ista. Vnetje v goltu se vašemu sinu ponavlja, dasi so mu odstranili drgalke že pred tremi leti? Običajna zgodba! Večkrat namreč je pri zastarelih in ponavljajočih se vnetjih v goltu ves goltni obroč, j. polerr obeh drgalk še jezični koren, zadnja ste-ia v goltu in žreinica nad njo (zadaj v nosu), časih celo nosna duplina prizadeta. Z odstranitvijo drgalk, ki je inanjkrat potrebna kakor se navad/no sodi, ni še odpravljeno vnetno stanje v drugih delih tistega obroča. Mnogi istovetijo utrjevanje z zanemarjanjem, kar je zelo kvarno. Menim namreč, da treba prav skrbno zdraviti majhna vnetja in v po-četku, in po končnem vnetju je umestno in priporočljivo pametno, ne pretirano utrjevanje. P. Š. P. Luskine na glavi z izpadanjem las utegnejo pomeniti različne bolezni, ki se tudi različno zdravijo, zato je najboljše, da se posvetujete z zdravnikom, ki ga imate pri rokah. Nekatere luskine se dajo odpraviti kaj lahko in trajno, druge pa znatno teže in se še rade povračajo Pa ne odlašajte zdravljenja že radi oči ne, ker tista krmežljavost je bržkone istega izvora, kakor so luskine. R. R. V. Bazedovova bolezen ima svoje ime po pruskem zdravniku Basedovvu, ki jo je prvi popisal pred skoraj sto leti. Bolezen nastaja zavoljo premočnega delovanja ščitne žleze (ali predsapnice, znane v povečani obliki kot golše). Če prihaja preveč izločka te žleze v kri, je delovanje vsega telesa nekako pospešeno in pretirano, vse se vrši hitro. Tako nastajajo raznovrstne motnje živčevja in čutil, 6rca in krvnega obtoka, prebavljanja in notranje presnove, tak človek »živi« prenagljeno in zato tudi kmalu shira, če si ne pomaga. Zdravljenje ni lahko, časih se posreči, da 6.e bolezen ublaži ali celo premine z zdravili in preureditvijo življenja, večkrat treba premočno delujočo žlezo manjšati ali celo odstraniti. Samozdravljenje ali zdravljenje z domačimi sredstvi je nezmiselno. J. V. Lj. Naglušno«! v operiranem ušesu se vam časih znatno izboljša, ko zazijate ali zdehnete ali »globoko« požrete. To pomeni, da je srednje uho slabo »zračeno«, to je, da je troblja (ali cev) med srednjim ušesom in nosno duplino zaprta in da se časih, kakor navajate, še sama odpira. Svetujem vam, da si vsak dan spirate nos, kakor je bilo večkrat svetovano, in če vam tako spiranje nosa ne »odpre« ušesa, pojdite k zdravniku za take bolezni ali pa v ambulatorij bolnišnice ali šolske poliklinike, kjer vam »spihajo« trobljo in vas nauče »samospoštovanja«, kar se ne da tako lahko opisati, kakor nazorno pokazati. Isti. »Dvonožni« soprog vaše gospodinje je nesrečen zavoljo obeh nog pozimi in poleti, ker ga v obe nogi pozimi zebe, poleti pa 6e mu obe potita. Siromak zavoljo dvojnega trpljenja in srečni človek zavoljo enotnega zdravljenja l Zdaj, ko zapade sneg, naj hodi, predno zleze pod pernico, z obema nogama bos na sprehod 10—15 minut, poleti pa naj z obema nogama hodi brest po hladnih potočkih! Z. N. K. Zdravniško spričevalo za ženine naj vam ne dela skrbi! Zavoljo mozoljev na hrbtu vam pristojni zdravnik ne odreče ugodnega spričevala, ako ste sicer zdravi, ker je po zakonu poglavitno, neokužen. Da se izognete morebitnim nevšečnostim tik pred poroko, pojdite že prej k dotičneinu zdravniku in povejte, da pridete k njemu po spričevalo in vprašajte ga, kaj sodi on o tistem spuščaju. Tako z gotovostjo preprečite vse nevšečnosti. M. Z. Lj. Radi brezimnosti — ničesar. Kmetijski nasveti Trebl.ien.ie. smrečjega nasada. A. T. R. S smrekami zasajeno parcelo sta trava in grmovje tako zarasla, da se bojite škode za nasad. Kako naj bi ga očistili, da mu treb-Ijenje ne bi škodovalo! — V starejših nasadih ali v mladih gozdovih se grmovje enkrat poseka, potem ne more več tako bujno poganjati, ker mu odraslo drevje jemlje prostor, ga zasenčuje in duši. Težje je zatreti plevel in grmovje v mladih na; sadili. Jesensko a.li zimsko trebi jen je tu ni vedno na mestu, ker plevel in trava varujeta mlade sadike pred pozebo. Razen tega požene grmovje spomladi še bohotneje, da je škoda tupatam večja, nego pred trebi j e-njem. Pravi čas za to delo je julij ali avgust, ker štorovje tedaj najprej opeša. Še bolj kakor sekanje se obnese zalamljanje vej in omajanje kože na spodnjem delu debelejših stebel, katero delo lahko izvršujete v vsaki letni dobi. Tako nalomljena in omajena stebla se potem posuše in jih jc tedaj lahko odstraniti. Poganjki iz korenin se pa ne morejo več dovolj krepko razviti, ker jih obsenčuje lin prerašča že krepko razviti mladi gozd. .Te-li za travnik boljša gnojnica ali To-maisova žlindra? L M. R. — To vprašanje je ravno tako, kakor če bi hoteli vedeti, je-li za človeško hrano boljši kruh ali jajce. Ne eno, ne drugo ne zadostuje, ampak oboje je potrebno. Rastline rabijo za razvoj različna hranila, izmed katerih so glavna: dušik, fosfor, kali in apno. V gnojnici je precej dušika in kalija, zelo malo pa fosforja in apna. Teh dvoje ima pa Tomasova žlindra dovolj. Razen omenjenih hranil^ ima pa gnojnica enako kakor hlevski gnoj še hrano za bakterije, ki je nobeno umetno gnojilo ne nudi. Zato je koristno in potrebno, da gnojimo travnike izmpnično z gnojnico in s Tomasovo žlindro. Toda ne sinemo obeli gnojil naenkrat uporabljati, kajti apno v Tomasovi žlindri bi izgnalo dušik iz gnojnice, istočasno bi se pa fosforna kislina žlindre spremenila v težko topljivo obliko. Zguba bi torej bila na obeh straneh. Zato postopamo pri gnojenju travnikov tako, da gnojimo eno leto z gnojnico ali s hlevskim gnojem ali s kompostom, prihodnje leto pa s Tomasovo žlindro, tretje leto pa nič. Tako dosežemo najboljše košnje, ne da bi nam travniki opešali, — Ne pozabite pa travnike povrh še branati. Kaj storiti z mesom: ko se prašič razdene v kose. kako ga soliti in kako dolgo? J. R. C. Eden glavnih vzrokov, da 6e posušena svinjina ne drži dobro, da ima oster okus in slabo diši ter razpada, ko jo režemo, je v tem, da marsikje meso solijo in vlagajo v kad, preden se je popolnoma ohladilo. Nikdar ne smemo torej soliti in vkladati mesa v kad že isti dan, ko smo klali, tudi ne smemo pustiti, da leži na kupu ali ga imeti' v sobi, kjer kurimo. Posamezne kose obesimo za 24 ur na mrzlem zračnem kraju, ali jih v mrzli kleti položimo na tla, pogrnjena s čistim prtom. Posoda, v katero bomo vložili meso, mora biti snažna in ne «me propuščati. Neporabne so kadi od kislega zelja, ker prehaja duh po presnini na meso. Tudi nova hrastova posoda ni porabna. ker vpliva na barvo mesa. Meea ne smemo soliti premalo, ker se spridi, pa tudi ne preveč, ker izgubi svoj značilni okus. Meso mladih živali solimo manj, drugače je po prekajanju tako mehko, da razpade pri kuhanju. Soli primešamo raznih dišav, solitra in sladkorja. Previdni moramo biti glede solitra. Dodamo ga zato, ker povzroča rdečo barvo mesa. Če ga je preveč, strdi površino in jo stori tako trdo, da sol ne more prodreti v notranjost kosa. Meso je kakor izsušeno. Dišave vplivajo na okus mesa, sladkor pa omili oster učinek solitra. Navadno vzamemo na 50 kg mesa 2 kg soli, 2.5 dkg solitra, 20 dkig sladkor ja, 2 žlici debelo zdrobljenega popra, nekaj brinjevih jagod, par glavic stolčenega časna in nekaj lorberjevih listov. Polovico pripravljene mešanice porabimo za to, da vsak kos temeljito obdrgnemo. Posebno skrb moramo posvečati plečetu in gnjati, zlasti ob kosti je treba močno soliti. V prav debele plasti mesa napravimo tudi zareze in jih natlačimo s soljo. Nasoljeno meso vlagamo prav na tesno v pripravljeno posodo in potresamo vmes brinjeve jagode, poper in češenj. Tudi par kosov bukovega oglja denemo vmes. Drugo polovico solne mešanice kuhamo eno uro. Za pol kile soli vzamemo 3—4 litre vode. Popolnoma mrzlo vlijemo po mesu. Slanica mora meso pokri-j vati. Na vrh položimo križem par desk in nekoliko obtežimo. Če bi se primerilo, da bi postala slanica gostljata, jo moramo takoj zamenjati 6 svežo. Kad z mesom naj 6toji na mrzlem, najbolje v zračni kleti, kjer ne zmrzuje. Ne smemo je pa imeti v sobi, kjer prebivamo. Meso medtem, ko je v razsolu, enkrat preložimo, vendar pustimo tudi tokrat velike kose na dnu, le da jih obrnemo. One s kožo pa položimo zopet s kožo na dno. Manjši kosi so dovolj razseljeni v 8—10 dneh, srednji v treh tednih, gnjati, če eo velike, v šestih tednih, manjše tudi v štirih. Kako delati mesene klobase, da bodo trpežne tudi čez poletje, in kakšne začimbe je treba dati. ter kak« dolgo jih sušiti v dimu? J. R. C. Meso za klobase mora biti sinho in čvrsto, torej od starejših živali. Prašič mora biti vsaj deset mesecev star. Iz premladega meea napravljene so mazaste in mehke. Včasih naletimo na klobase, ki so kakor izsušene in z žaganjem napolnjene. Temu je krivo prevroče . prekajanje in preobili dodatek 6olitra. Pri polnjenju moramo paziti na enakomerno in trdo polnitev. Nadevano črevo mora biti čvrsto. Mehurčke sproti prebadamo z iglo. Meso je boljše, če je nekoliko obležano. Če se je meso pri mletju z meso-reznico ali gnetenju ogrelo, moramo počakati s polnitvijo črev, dokler se ne shladi. Klobase ne postanejo žaltave, če oberemo iz mesa vso mast, preden ga zrežemo in jo nadomestimo s špehom, zre-zanim na drobne kocke grahove debelosti. Vzamemo tisto plast špeha, ki leži ob koži, ker je tu špeh čvrstejši. Take klobase 60 ludi sočnejše. ker se pri kuhanju mast ne izceja. Preden denemo klobase v dim, jih obesimo za 1—2 dneva na suh, mrzel, zračen kraj ali na prepih, da se osušijo. Pre-kajamo počasi dva in pol dneva e popolnoma mrzlim dimom. Klobasa, ki jo v dimu primemo, mora bili popolnoma mrzla. V krajih, kjer je suh zrak, zadostuje, če jih imamo v dimu le 4 do 5 ur in jih naknadno sušimo na zraku. Sušimo jih lahko tudi brez prehajanja, kar je pa tožko izvedljivo v krajih z vlažnim podnebjem. Med prekajanjem moramo klobase enkrat prevesiti, da se povsod enakomerno povojijo. Za 7.5 kg mesa brez žil in kož ter 1.25 kg na kocke zrezanega špeha vzamemo 25 dkg soli, 5 g popra, 2 glavici stolčenega česna, pomešanega v pol litra vode (in precejenega), 2 dkg sladkorja in 1 g solitra (če hočemo). Polovico mesa lahko zrežemo s strojem, polovico pa zrežemo na koščke grahove debelosti. Med mešanjem se pridene najprej sol, nato česnova voda in končno poper, sladkor in soliter. Kakovost raznih oljnih tropin. Katere oljne tropine napravijo krave bolj mlečne in katere zvišajo tolščo v mleku? R. S. V. — Vse oljne tropine delujejo tudi na mlečnost, ker pri krmljenju mlečnih krav je dozdaj primanjkovala v pokladani krmi predvsem prebavljive beljakovine. V oljnih tropinah pa je obilo beljakovine. Kolikor dopušča podedovana osnova živali, lahko z vsakim obilnim in primernim krmljenjem zvišamo tolščobnost v mleku. Preko podedovane osnove pa lahko nekoliko zvišamo tolščo v mleku le še s kokosovimi tropinami, dalje s tropinami palmovih jedrc in morebiti tudi še z lanenimi tropinami, vendar pa moramo tedaj pokrmiti večje količine teh oljnih tropin, kar 6e največkrat ne splača. To pa ne zategadelj, ker je prav v navedenih oljnih tropinah najmanj beljakovin. Zatorej pa se največkrat raje odrečemo tej posebnosti omenjenih tropin in skušamo z dobrim in obilnim krmljenjem doseči vsaj podedovano mlečno tolščobnost mlečnih krav. Zelo dobre so in med najbolj beljakovinaste oljne tropine spadajo na pr. orehove, bučnične (iz oluščenih bučnic) in sezamove tropine. Pripust mlade svinje. Imam svinjo za pleme, ki je zdaj stara devet mesecev in je nad 100 kg težka in lepo razvila. Ali je godna za pripust? L. H. Č. — Godnost mlade svinje za prvo pripustitev je odvisna od njenega razvoja in od njeaie starc«ti. Je popolnoma v redu, če pripustimo rano zrele, hitro rasle in dobro razvite živali razmeroma zgodaj, da zaibranimo prezgodnje zamaščenje iin usmerimo ves nadaljni razvoj živali bolj na proizvodnjo mleka. Ravna se pa zelo nepravilno in se lahko napravi zelo veliko škodo v prašičjereji, če se vodi, kakor je marsikje še precej v navadi, šibko razvite, šest do sedem mesecev stare svinje k merjascu. Takšne žival: imajo dovolj opraviti še z raščo in razvojem lastnega telesa in ne morejo postati pozneje nikdar več dobre plemenske živali ter VOINENE NOGAVICE ROKAVICE - MAJfCE KOMPLETNE POTREBŠČINE za KROJAČE iN ŠIVIUE, nadalje: bogata zaloga zimskega triko-perila, žepnih robcev, toaletnih potrebščin, kravat, vsakovrstnega modnega blaga itd., po najnižjih cenah pri tvrdki Josip Peteline. Ljubljana za vodo (blizu Prešernovega spomenika) vzrediti zdravo in dobro razvito potomstvo. Vaša svinja spada očividno med rano zrele, hitrorasle ter ste pospešili njen razvoj s primernim krmljenjem, držanjeni in nego. Zato pa je dosegla z devetimi meseci nad 100 kg ži ve teže in jo lahko takoj pripustite, ker bi ne bilo prav, da bi še dalje čakali z njenim pripustom. Krmljenje krmske pese. Ali naj pokladam mlečnim kravam celo ali zrezano krmsko peso? F. J. V. — Pri nas je najbolj v navadi pokladati mlečnim kravam zrezano krmsko peso. Zrezati pa jo smemo vedno šele tik pred krmljenjem, da ne sčrni. Če dobijo krave zrezano krmsko peso, jim prihranimo precej dela, ki bi ga sicer imele z njenim žvečenjem, kar gre v dobro njih donosu. Kjer I je več krav, katerim pokladamo obilo krmske pese, povzroči rezanje pese v zrezke že precej dela, i pa naj ga opravimo že na roke ali s strojem na | ročni ali kak drug pogon. Da se prihrani gonilno silo in človeško delo, so mnogokje opustili rezanje i krmske pese v zrezke za mlečne krave in prešli h krmljenju cele krmske pese. S pokladanjem cele I krmske pese kravam, se njih donos na mleku baje ni nič znižal. Ako hočete preiti k pokladanju cele I krmske pese kravam, potem storite to prav pola-I goma, da 6e krave počasi privadijo na celo krmsko i peso in njeno drobljenje in žvečemje. Pokladajte pa krmsko peso vedno dobro osnaženo. Pravni nasveti Gostilniška koncesija. L. Z. Kupiti nameravate hišo, v kateri je gostilna. Načelnik gostilničarske zadruge je izjavil, da drugi ne bo dobil koncesije v tej hiši. Vprašate, če je zadruga upravičena zavrniti prošnjo za koncesijo in kaj vam je v tem slučaju storiti? — Gostilniške koncesije podeljuje upravno oblastvo, ki o tem zasliši tudi zadrugo. Kakšno mnenja da zadruga, je pač odvisno od nje in si ne morete pomagati, ako je to za vas neugodno. Obrnite se v tej zadevi na okrajno načelstvo. Gradbene takse. D. J. V. V »Službenem listu« kr. banske uprave dravske banovine z dne 1. novembra 1938 kas 88 je bilo objavljeno pojasnilo o taksah za gradbeno in za uporabno dovoljenje. Po tem pojasnilu, ki ga je izdalo ministrstvo za finance sporazumno z ministrstvom za gradbe se za gradbeno ali za uporabno dovoljenje glede pritličnih zgradb ali zgradb z enim nadstropjem v vaseh, bodisi stanovanjskih ali gospodarskih, ki ga izdaje občina, ne plačujejo nikakšne takse iz tarifnih postavk 253 do 271 zakona o talreah. Kljub temu zahteva občina plačilo gradbene takse. Vprašate, če to pojasnilo še velja. — Kolikor nam je znano, to pojasnilo izrecno ni bilo preklicano. Pač pa bi 6e moglo trditi, da je deloma spremenjeno po § 15 zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah, ki je objavljen v 17. kosu letošnjega »Službenega lista«. T a zakon je dodal zakonu o taksah novo tarifno postavko 259-a, ki se glasi: »Za gradbeno dovolitev glede zgradb vseh vrst, če znaša proračunska veota do 50.000 Din, se plačuje 0.5%; nad 50.000 Din do 200.000 Din 1%, nad 200.000 Din 1 Vi%. To takso pobirajo v gotovini oblastva, ki dajo gradbeno dovolitev in jo izročajo pristojni davčni upravi. Ta taksa se pobira tudi na dovolitve, izdane po predhodni tarifni postavki,« t. j. po tar. poet. 259, ki predpisuje takso tudi za zgradbe v vaseh. Tako zakon. Ako ste v konkretnem slučaju v dvomu, obrnite se na finančno direkcijo. Ako ste pa takso že plačali in mislite, da je bila taksa od Oblasti neumestno pobrana, zahtevajte v roku 90 dni od dne, ko je bila taksa plačana, povračilo. Za povračilo takse je pristojna finančna direkcija do 10.000 Din, nad tem zneskom pa ministrstvo za finance, oddelek za davke. Zakup prestane s prodajo. K. L, G. Imate posestvo, ki ga nameravate dati v najem zato, ker imate priliko, da gospodarite na ženinem posestvu. Na vašem posestvu je tudi precej dolga, za katerega so se upniki vknjižili. Vprašate, če lahko vaše posestvo daste v najem, četudi vaši upniki niso s tem zadovoljni, in se bojite, da bi vaši upniki najemnika kratkomalo zapodili. — Dokler ste vi posestnik, lahko delate z vašim posestvom, kar hočete: lahko ga sami obdelujete, lahko ga daste v zakup. Upniki imajo le pravico od va« zahtevat; plačilo dolga. Ta dolg morajo najprej iztožiti in šele potem lahko prisilnim potom zahtevajo plačilo dolga z izvršbo. Če bi torej vi imeli na svojem posestvu najemnika, bi ga ne 6meli upniki sami pognati s tega posestva, ampak bi mogli predlagati, da se zarubi za njihovo terjatev zakupnina, ki jo je dolžan zakupnik plačati vam, bodisi v denarju ali v naravi. Lahko tudi predlagajo prisilno dražbo ter b: se na dan dražbe moral zakupnik umakniti s posestva izdražitelju. Zaraščen gozd — zadnje upanje. Isti. V kupni pogodbi, ki ete jo napravili s prodajalcem posestva, je tudi zapisano, da kupec ne eme sekati lesa v gozdu, dokler ni kupnina popolnoma izplačana. Po vašem mnenju bi mogli samo s prodajo lesa iz kupljenega gozda spraviti skupaj še dolžno kupnino. Vprašate, če lahko v to evrho odprodaste les iz gozda. — Dokler ni kupnina popolnoma plačana, ne sinete sekati lesa v gozdu, če vam to prodajalec izrecno ne dovoli. Svetpjemo vam, da se s prodajalcem sporazumele glede tega, kajti, če je res les v vašem gozdu toliko vreden, da bi se z njim plačala še dolžna kupnina in če imate zanesljivega kupca zanj, potem upamo, se boste lahko sporazumeli s prodajalcem, da bo od kupca lesa za vaš dolg Sprejel denar. Seveda, če nimate zanesljivega kupca, bo težko kaj iz te kupčije. Česa sc pri posestvu nc sme zarubiti. F. L. G. Živite na zadolženem posestvu, ki ga sami s evojo družino obdelujete ter imate pet krav In enega konja. Svojemu bratu ete dolžni nekaj denarja, pa bi mu mesto plačila dolga hoteli dali nekaj predmetov s tega posestva. Vprašate, če to lahko eto-rite in če ni nevarnosti, da upnik bratu vzame to, kar bi mu dali. Dalje vprašate koliko glav živine se vam lahko zarubi. — Četudi je vaše posestvo zadolženo, imate VBeeno pravico, da svobodno raz- polagate z vsemi predmeti, ki se nahajajo na tem posestvu. Bratu torej lahko daste s posestva, kar hočete, če ste mu res dolžni. Če pa je proti vam v teku izvršilni postopek, potem ne smete s svojega posestva nobene stvari dati v brezcenje niti odstraniti niti uničiti, ker bi bili sicer oškodovani upniki. Za tako delo bi bili lahko kaznovani. Od velikosti vašega posestva je odvisno, koliko živine da bi pri cenitvi izločili kot pritikline posestva. Kot pritiklina se vzame ona živina, ki je neobhodno potrebna za obdelovanje zemlje, kakor tudi orodje in stroji, ki so potrebni za urejeno gospodarstvo (vozovi, plug, brana, mlatilnica, posoda itd.). Vse te premičnine se pa lahko zarubijo istočasno s celim posestvom in se potem 6kupno s posestvom na dražbi prodajo. Čim je posestvo s pri-tiklinami sodno precenjeno, se ne sme nobena stvar več odstraniti s posestva, kajti to bi bilo kaznivo. Prezadolžena kmetija. F. L. G. Leta 1930 ste kupili posestvo in ostali dolžni precejšnjo svoto na kupnini. Vsled padca cen kmetskih pridelkov je postalo posestvo sedaj mnogo manj vredno, tako da je ostanek vašega dolga večji, kakor vrednost posestva. Na tem posestvu živi tudi orevžitkar. ki si je izgovoril velik prevžitek. Ta vam dela sitnosti in ste 6e odločili, da posestvo pustite in se odselite. Vprašate, če lahko napravite prisilno poravnavo ali če lahko napoveste konkurz. — Lahko zaprosite za prisilno poravnavo, vendar morate v tem slučaju imeti vsaj nekaj premoženja, ki še ni zastavljeno niti zarubljeno, s katerim bi mogli plačati vsem upnikom vsaj sorazmeren del njihovih terjatev. Če pa imate samo posestvo, na katerem je ostanek kupnine vknjižen in je ta vknjiženi dolg večji od vrednosti posestva, je prisilna poravnava izključena. Tudi konkurz je brezpredmeten, če nimate razen preobremenjenega zemljišča nikakega premoženja. Če bi vi posestvo kar zapustili, bi pač upniki predlagali prisilno upravo na vašem posestvu in bi prisilni upravitelj imel V6e pravice in dolžnosti gospodarja. Če ne bi prisilni upravitelj iz gospodarstva dobil vsaj toliko dohodkov, da 6e pokrijejo stroški obdelave in če upniki ne založijo zanaprej potrebnega denarja za obdelovanje, bi moralo sodišče prisilno upravo ustaviti ter ne bi preostalo upnikom drugega, kot da predlagajo dražbo vašega posestva. V kolikor proda;alec vam prodanega posestva ne dobi poplačane kupnine s prodajo posestva, ste mu ostanek kupnine še vedno osebno dolžni. Čim bi vi dobili na kakršenkoli način kaj premoženja, vas lahko toži in s silo iztirja ostanek. Ali je uredba o zaščiti kmetov obvezna? I. H. Kmetu ©te posodili denar proti 5% obrestim. Ali sme še v naprej plačevati obresti v tej višini, ča bi se tako dogovorila, ne da bi se poelužil ure- e o zaščiti kmetov? — Jasno je, da Vam siup plačevati obresti v navedeni višini, ako hoče. Tudi dogovorite se lahko drugače. Toda v primeru spora bi dogovor, ki nasprotuje uredbi ozaščiti kmetov, pred sodiščem ne veljal, ker je neveljavna pogodba, e katero se kmet obvezuje, da se ne bo okoristil z odredbami uredbe o zaščiti kmetov. Zasilna pot. I. V. B. Posedujete vinograd, nimate pa do njega nobenega voznega pola. Prejšnji mejaš Vam je na prošnjo vedno dovolil voziti po njegovem travniku, kjer pa ni vozne poti, marveč le pešpot. Sedanji mejaš Vam je spomladi še dovolil zapeljati gnoj čez njegov travnik v Vaš vinograd, zdaj pa je napravil ob svojem travniku ograjo in Vam je sporočil, da ne bo pustil več voziti. Vprašate, če ee da doseči zasilna pot vsaj proti odškodnini. — Pravico imate zahtevati pri sodišču, da se Vam za Vašo parcelo določi pot, po kateri boste mogli voziti vse, kar potrebujete za obdelavo vinograda. V to svrho bo na Vaš predlog določilo sodišče razpravo tla licu mesta, kjer bodo zaslišani tudi Vaši mejaši, čez katerih svet bi se morala dovoliti zasilna pot. Ti mejaši bodo mogli slaviti svoje odškodninske zahtevke ter bo sodišče po potrebi zaslišalo tudi še izvedence zaradi primernosti zahtevane odškodnine za pot. Vse stroške takesra postopanja, to je stroške sodne komisije, stroške izvedencev, mora plačati stranka, ki za svoje zemljišče zahteva zasilno pot. Draginjska doklaila za sina. V. I. Sin je gojenec vojne glasbene šole. Ali ima oče, ki je državni upokojenec, pravico do rodbinske doklade za njega? — Oče nima pravice do rodbinske doklade za sina, če živi ta v vojaškem vzgojnem zavodu in uživa brezplačno vzdrževanie. čiarar vrednost presega 200 Din na mesea CITATELJEM ZA NEDELJO Kraljestvo tekočega zlata Baku, prestolica olja. Brezkrajne karavane 6C pomikajo po njenih ulicah, mehko in prevdarno stopajo kamele, noseč v dlaki puščavski prah, v očeh pa hrepenenje step. Na vratovih jim vise majhni zvončki in njih zvok je kakor klic Azije. Čavaldar, vodja karavane, koraka poleg in je kakor kamela, pouosen, miren in malobiseden. Začudeno zro njegove velike oči, iz njih govori: »Baku, kraljica mest.« Na velikem trgu pred trdnjav-6kimi vrati stoje kamele, množica jih obkrožuje, poulični paglavci lazijo pod njihovimi trebuhi, tekajo skozi labirint njihovih vitkih nog. Stari imam pride iz mošeje, z učenim pogledom nvotri puščavski prah, ki ga otresa karavana. Brez glasu zdrknejo kamele na kolena, na njihovih grbah leže težki tovori. Odlični trgovec v črni vse cm j i suknji in črni okrogli kučmi stopi iz trgovine, pozdravi imama in čavaldarja in da novo naročilo. Potem se karavana zopel dvigne na pot skozi puščavo. Za njo ostanejo pred trdnjavskimi vrati s pušav-skim peskom pomešani oljnati madeži. Vroči severnjak prinaša iz puščave novega peska, vrtinči peščena zrnca in jih zanaša v morje. To morje, ki Obliva trdnjavo Baku, je zeleno in motno, pokrito z oljnimi madeži. Njegove temne vode se gibljejo enakomerno in odbijajo na strmih obalnih skalah. Kaspiško morje, na vseh straneh v okovih izsue-nega peska, hrani v sebi srd tisočletnega izgnanca. Ta srd gubanči površino morja, se vzpenja proti nebu in preliva v srca ljudi, ki prebivajo na njegovih obalah. Veliko zlih činov, umorov in zločinov povzroča ta srd. Blizu morske obale se koncu>ejo velike puščave in po soncu ožgane stepe. Med puščavo in motnim morjem se dviga mesto, kraljica olja. Dih črnega vetra badkube veje iz pu-čave proti morskim bregovom, udarja ob mestno zidov-je in prinaša v mesto rumeni, drobno zrnnti puščavski pesek. Ta pesek zasipa mestno obzidje, sili v domove in na debelo posipa ozke ulice,- Dih črnega vetra bad-kuibe gospoduje v deželi. Badkube, Bedkju, Baku. Baku, glavno mesto olja. Pestro pisani ljudje hodijo po njegovih ceslah, čez vsa p'emena in jezike pa sipa veter pesek velike puščave: čez Riv-e in Aserbejdžance, Georgijce in Perzijce. Armence in Jude, Švede in Nemce, Poljake in Grke Človek mora biti jezikovni vseznalec ali- petrolejski rno-gočnik, da razume jezik tega mesta. V njegove trdnjavske zidove so vklesani modri reki iz korana. Toda zanje 6e menita samo še karavanski gonjač in imam, morebiti tudi še pobožen kme z dežele. Mesto samo pa služi drugemu bogu — črnemu, lepkivetnu olju. (FPf I 11 !! iVira*. IM TTffrT TTPTr T I' fi; ir.l . pil i', 'U ' !|h- i&SUMril ,,l ! «i! 11, ,1 ,.!,!,;;, U 'i" HJir ,||,l|,i|i;pii|'i, 'j 'A 1,1'!',;" ijl,,. 'I H,i,'|., ,;,! K||||'! ',h ,8 "...........ri ,,11,i i, j"1 ,J „i..'m Hi If !'wi 11 5;'l „,11,"! I«.M' ,5'j I;I h-ial'1 ffl /'> I lin 'Mt in petrolejski magnat, je pobegnil. Z njim je izginila skrivnost petrolejske industrije in karavade iz Perzije. Prvi ruski guverner je sicer poročal v Petrograd o nenavadnem »naravnem čudesu , a ni i zbudil nobenega zanimanja; šele čez mnogo let so izjavili učenjaki, da je »gnoj temne barve, ki se izločuje iz zemlje, znanstveno in praktično brez vsakega pomena«. Celokupno olj-no ozemlje je dobil kot monopol v najem podjeten Arnienec za 5000 mbljev najemnine na leto. Vsekakor so pogodbo čez malo let razdrli, a Armenec je bil v tem postal najbogatejši človek Transkavkazije. Kmalu nato 6e je začel viharni, nezadržljivi razvoj oljne industrije, ki je postajala od leta do leta pomembnejša in je danes največja in najbogatejša industrijska panoga celokupne USSR. Dane6 zanje država, kar so v dolgoletnem trudu in prizadevanju sejali podjetni posamezniki, inozemci, ki so odkrili pota za Izkoriščanje kamenega olja in po ožgani 6tepi zasadili nepregleden gozd vrtalnih stolpov. n ■■ >r ^i4II|ITI»I tfiFl/ nf ,.' j-' » j,| t| ne puste medse nobenega tujca, in če kateri le ne razume migljajev in se vsili mednje, si prste do živega opeče. To so izkusili posebno Angleži, ki so se skušali že dolgo pred svetovno vojno udomačiti v Ba-kuju. Milijone funtov so vtaknili v to stvar, pokupili najdražje parcele, imeli najboljše delovne moči, pa so morali nazadnje le odnehati in se umakniti, svoja ozemlja pa za počen groš proda.i domačinom. Kako so to dosegli, bo pač za vselej ostalo skrivnost prizadetih oljnih po.ijetnikov Tudi Nemci so prišli v Baku, a so bili previdnejši kakor Angleži in ee niso spuščali v petrolejske posle. Nemške tvrdke so položaj hitro razumele in vpoštevale ter zaslužile s stroji, ki so jih dobavljale, več, kakor marsikateri petrolejski magnat. Za sovjete, ki so pred sedemnajstimi leti vrgli bakuške petrolejske oblastnike s prestola, so bili to seveda le kapitalistični banditi. Ko so Aserbej-džan proglasili za socialistično sovjetsko republiko, so oljne vrelce z vsemi napravami enostavno raz lastili; lastnike, ki niso pravočasno pobegnili, so izročili čeki. Oljna industrija je prešla v državno last in — propadla. Šele po letih se je začela zopet dvigati in se razcvetati. Danes je Baku najbolj razvajeno in najbolj pestovano mesto ruskih sovjetov. Komunisti ravnajo z njo kakor s princezinjo in je to edino iiio«'o USSR, ki je po revoluciji še povečalo svoj zunanji sijaj. Sovjeti dobro vedo, kaj delajo. Kajti že davno bi se bila njihova oblast zrušila v prah in pepel, če ne bi Baku dan za dnem pošiljal v žile celokupnega orjaškega telesa USSR črnega, poživljajočega 60ka: olja. Mesto, ki goni ruske železniške stroje in ladje, ki donaša iz inozemstva obilne devize, ki omogočuje sovjetski državi uspešno konkurenco z najmogočnejšimi petrolejskim; velikaši sveta — to mesto že zasluži, da se z njim ravna uslužno in prijazno. Vrhu tega je Baku danes središče sovjetske orientalske politike, kamor prihajajo Perzijci, Indijci, Arabci in odposlane; drugih orientalskih dežela. Že zato mora Baku ludi nn zunaj blesteti. G.Beaumont: Ključavnica v modri sobi Bivši klub petrolejskih magnatov v Baku-ju, zdaj »Palača telesne kulture« Zgodovina mogočne petrolejske industrije v Asrrbejdžanu je 6tara. V davnini je teklo kameno olje iz zemlje, ne da bi se kdo brigal zanj; le tod in tam so se popotniki začudeni ustavili pred tem zanimivim naravnim pojavom. Vendar se more Baku ponašati, da je zibelka petrolejske industrije. Ko je bila korist kamenega olja v Evropi in Aziji še docela neznana, so v Aserbejdžanu že izkoriščali petrolejske vrelce. Pridobivanje olja je bilo državni monopol bakuškib kanov. Ze pred stoletji so zbirali črno tekočino, jo polnili v mehove in na kamelah odpravljali v Perzijo. Do 4000 me' ov olja na leto so pošiljali kani iz Bakuja in krili z izkupičkom zelo znaten del svojih izdatkov. Še več: skrivnost pridobivanja petroleja, ki so jo v Evropi odkrili šele v 70. letih minolega stoletja, je bila bakuškim kanom že davno znana in v stari Perziji so že dolgo imeli v rabi petrolejke, ko si je vsa Evropa svetila še s svečami. Ko so Rusi osvojili Baku, je bilo petrolejke industrije zaenkrat konec. Hasan Kuli, zadnji kan I, H- u^fl-Ru ' . "P^nin -la«. ~r r,"" "Hi " ' Oljna polja pri Baku-ju Zgodovina kavkaške oljne industrije je prav tako krvava in pustolovska kakor one na divjem Zapadu ali kakor zgodovina zlatih rudnikov v Afriki in izkoriščanje vseh dragocenih naravnih zakladov kjerkoli na svetu. Uspehi so izredni. \ Ožgana in mrtva Je ležala plan za Bakujent, pre-j den so prišli v deželo možje kamenega olja. Revni j kmetje so se ubijali i oljnato zemljo in ji šiloma i iztrgali le skromen pridelek. Borne vasi, napol razpadle ilovnnte koče so stale med skopimi polji. Potem so prišli v deželo petrolejski gospodje ln zaslužili zase in za kmete milijone in milijone. Kajti kmet, na čigar parceli se je pridobivalo olje, je dobil 30—40 odstotkov vsega pridelanega olja. Po-stal je milijonar in je petrolejskemu magnatu hvaležno poljubljal roko. Knravanski gonjači in zdravniki, kaznjenci in odvetniki, knezi in kmetje so se lesno strnili v novo kasto: kasto petrolejskih mogočnikov in govorili vsi — neglede na narodnost in poklic — on sam jezik: jezik olja. Način pridobivanja nafte se je stalno izpopolnjeval, iznašli eo nove izborne stroje za dviganje tekočega zlata iz osrčja zemlje. Vendar življenje petrolejskih magnatov tudi poslej ni bilo lahko. Predvsem muči takega podjetnika neprestan eirah pred »rdičifn petelinom« — pred ognjem, pred katerim ni nikdar varen in ki mu more čez noč uničiti vse stolpe. Proti ognju ni pomoči in njegov izvor je vedno zagoneten. Maščevanje kakega sovražnika, cigaretni ogorek, majcen kamenček, ki je prišel v cev z oljem, udaril ob železo in ukresal iskro? Kdo bi si ga vedel! Posledice pa so vedno enake. Po več mesecev u'egne trajati požar. Oljni stolpi, rezervoarji, vse bogastvo je čez noč uničeno — in zraven še sosedovo. Nobena zavarovalna družba ria svetu se ne upa zavarovati kakega oljnega stolpa. Nobene pomoč: ni proti ognjenemu elementu. Šele ko vse zgori, požar ugasne, prizadeti oljarji pa morajo začeli od početka. Pa še druga velika skrb gloje oljnega magnata: da inu kdo ne bi navrtal njegovega vrelca z bolj ali manj oddaljene parcele. To je namreč mogoče, ker leže oljne plasti v zemlj: poševno in segajo še na daleč od mesta, kjer jih je kdo navrtal. Če kdo tako plast navrta na nižjem mestu, potem teče olje njemu, sosednji vrelec pa usahne. Pred tako »tatvino« ne varuje petrolejske^a podjetnika noben zakon. Zato mora biti podje'nik vedno pripravljen, da t zlatom preplača sosednja zemljišča, le da si zagotovi izkoriščanje na dosedanjem mestu. Razen tega preže na petro-lejskega magnata tolpe raznih pustolovcev in izsiPevalcev, ki se jim ne more oteti. Posebno la' ko torej ni življenje oljnih magnatov, zato pa tudi trdno skupaj drže, kadarkoli so v nevarnosti skupne korsti, pa najsi se inače še tako sovražijo med seboj. Tako »Povej, dušica, kaj boš delala danes popoldne?« je vprašal Oktav svojo ženo. Marija se je njlhala v svojem naslonjaču. S svojimi velikimi otroškimi očmi se je ozrla v moža, zazehala in odgovorila: »Nič, Oktav.« »Če je tako, bi mogla iti v vas. To bi bil zate krasen izprehod. ln če boš že tam, bi mogla prositi Kreta, da pride čimprej k nam.« »Kdo pa je ta Kreto?« »Ključavničar.« >Saj menda ne nameravaš povabiti Kreta na večerjo?,-. »Marija, ne bodi no smešna! In potem se nikar ne delaj, kakor da ne bi bila zapazila, da je ključavnica v modri sobi za goste pokvarjena.« >Kaj pa ji manjka?« »Ah, kaj neki! Kljuka se je omajala in se je treba ne vem kako mučiti, predno odpreš vrata.« >Pa saj teh vrat sploh ni treba odpirati, ker v to sobo itak nobeden ne bodi.« »Marija, presenečen sem in obžalujem, da li moram reči, kako zanemarjaš svoje gospodinjske dolžnosti. Ti si odgovorna za vse v hiši iu skrbeti moraš, da bo vse v redu in na svojem mestu! Ali se ključavnica uporablja ali ne, to je postranska stvar, glavno je, da je v redu.« »A zakaj sam ne naročiš temu Kretelu, da naj pride?': >Kretu, ne Kretelu. Še enkrat ti povem, da se popravek ključavnice mene nič ne tiče. To je tvoja stvar. In potem, po šestih mesecih odpočitka je čas, da se začneš brigati za gospodinjske opravke!« »Dobro, Oktav!« Oktav je odšel v svojo sobo ter se zatopil v svoje mednarodno pravo. Marija pa je legla in zaspala. Ko je popoldne vzela svojo mrežo za lovljenje metuljev, ji je rekel Oktav: »Marija, mislim, da bl morala v vas.« Mlada žena se prime za čelo: »Prav imaš I Ukažem napreči.« In čez pol ure ee je odpeljala, vesela kakor «iama pomlad. Toda spotoma — bilo je še5t kilometrov do vasi skozi gozd — ji je prihajalo na misel sto drugih stvari, in je tako pozabila na tisto, kar je bilo glavno. In ko je dospela tja, je najprej obiskala staro, hromo ženo, potem je bila pri župnikovi gospodinji in si nap;sa!a recept za vkuhavanje sadja. Domov se je vrnila dosti pozno. »Ali si vsaj vse opravila?« vparaša strogi Oktav. »Sem, Oktav,« je raztreseno odgovorila Marija. »Kdaj bo mogel priti Kreto?« »Kateri Kreto?« »Kaj se pravi to: kateri Kreto? Bila si pri Kretu in ne veš. o kom govorim?« »Ali je to nemara novi zdravnik?« »Ampak to je vendar ključavničar! Ključavničar, ki mora popraviti kljuko v modri eobi za goste!« zagrmi Oktav. »Oh, kako si smešen, kadar tako vpij&š!«- de Marija. Vendar ji je glas malo zadfbtel, ko je dodala: »Res bi se ti ne bilo treba razburjati zaradi tega, pojdem pa jutri.« Toda tudi naslednji dan ključavnica ni bila popravljena, ker je Marija zaradi glavobola ležala ter je Oktav, ki mu je njegovih petintrideset let svetovalo obzirnost, rok za popravo ključavnico podaljšal »Saj bi sam šel v vas,£ je rekel sam pri sebi, »ampak, če Marije ne začnem takoj vzgalali, če ji ne preženem te njene raztresenosti. pojde v ; naši hiši vse narobe. Vraga, e svojimi devetnaj-j stimi leti ni več otrok!« A bilo je žal lako. Marija je bila še otrok. In ' pozabila je popolnoma na to nesrečno ključavnico. najprej iz raztresenosti, potem pa Iz objestnosti. Poslej je bila še menda dvajsetkrat v vasi, a še vedno ni poznala Kreta. Tedaj jo je Oktav nekega dne, ko se ga je že loteval obup, spremil prav do Kretovih vrat. In zgodilo se je nekaj zelo čudnega. Marija, ki jo je ključavničarjev udomačeni krokar vso očaral, se je polni dve uri igrala s ptičem in se sprijateljila 6 starim Krelom. Ko pa jo je ta vprašal: »Ali nimate nemara kakega dela zame v dvorcu?« mu jo povsem inirno odgovorila: »Nič, mojster Kreto. Hotola sem se samo spoznati z vami. Moj mož mi je velikokrat pripovedoval o vas!« Ta večer je prišlo med Oktavom in Marijo do velikega poloma. Oktav je grajal svojo ženo, da ima pamet ko kokoš, da je prazna lutka, da zanemarja hišo in dn je bil norec, ko je poročil tako lahkomiselno žensko. Marija pa je samo vila roke in venomer ponavljala besede šibkih bitij: »Grem! Grem! Grem!« A ni šla dlje, ko do svoje postelje, v kateri je dala življenje novemu stvoru, deklici; nato je malo poležavala in poleni umrla. Oktav se proti splošnemu pričakovanju ni v drugo oženil, marveč se je ve« posvetil vzgoji svoje hčerke. Njegov 6vet se je začenjal pri njegovi hčerki Marti in se pri njej tudi končaval. Bila je nežno bitje, močnega značaja, praktičnega razuma in prevdarna v vsakem oziru. S šestnajstimi leti je bila Maria vzorna gospodinja: vodila je gospodinjstvo, nadzorovala zemljiške najemnike, skrbela za žetev in sprejemala goste. Nekega jutra je prišla v knjižnico, ker je njen oče Oktav sedel za mizo, si podpiral glavo ob dlan in sanjaril »Tak jaz, očka,« se je iznenada oglasila, »dam zapreči in se odpeljem v vas. Pregledovala sem sobe, v katere ne hodiva, in videla, da se vrata v modri sobi za goste slabo zapirajo. Pokvarjena je ključavnica. Naročila bom mlademu Kretu, naj jo pride čimprej popravit. Res sem bila malomarna, da tega nisem že prej opazila.« »Marta!« ie vzdignil Oktav glavo in bolestno pogledal svojo hčer. »Marta, ljubi otrok, pusti to ključavnico v miru.« »Ampak, očka, če ti pa povem, da je ključavnica popolnoma pokvarjena!« »Vem... To Je... namenoma...« »Namenoma! Ah, pojdi no, očka, ne zbijaj šal! Ključavnica je ua vratih zato, da se morejo prav odpirati in zapirati. Kakšna hiša je pa to, v kateri ključavnice niso v redu?! Tega ne razumem.« Prvi pot je tedaj rekel Oktav svoji oboževani hčerki z ostrejšim glasom: »Tudi ni treba, da bi razumela ... Prepove dujem ti, da bi poklicala Kreta.« Nato je, komaj zadržujoč solze, tiho dodal: »To je skrivnost med tvojo materjo in menoj. AKO ŽELITE. DA BO VAS OTROK ZDRAV IN VESEL, mu daite »Energin« za krepitev krvi živcev in teka »Energin« krepi kri tači živce dela apetit pospešuie razvoi otroka Otrokom trikrat na dan po malo žličko okusnega »Ener-tfina«. »Energin« se dobi v vseh lekarnah v poliltrsklh steklenicah. Steklenica 33 Diu. Reg S br 4737'32. Jontes Gelč: Zastavljalnica (Konec.) V ponedeljek jo je nesla noter in po praznikih na torek jo bo spet prinesla. Tako dela že vsa leta, odkar je poročena. Sluga Pavlinček noče videti. Ženska se opogumi, zaklče: »Pavlinček.« Toda Pavlinček ne mara videti. Že pozna reč. Doma samo pijejo. Čez pol ure je v velikem prostoru vroče. Ženske se drenjajo nervozne. Na trg morajo še... In denarja še ni nikjer... Gospe v starih klobukih nežno stokajo; modistka ne da več na račun, a popoldne so procesije. In ženske stoje zadaj pred medeno ograjo in stezajo roke Ponujajo svoje rjuhe cenilcu, ki stoji na drugi strani. Mogočni gospod te ure, masten, sopeč, zad rčen, da se ženskam tresejo bedra. TrepeSajo: bodo imele nov klobuk popoldne? Od uslužbenčeve volje je odvisno! In tale važni človek je danes grozen... Sto rok sili te ure v njega s svojimi beraškimi zavoji. Same zaprane cunje. Vrag z njimi! Cenilec renči že vse dopoldne in zraven debelo pljuje; Najrajši bi babam pometal vse cule v glavo Odveč mu je že ta gnuena beračija, ki se iz vsega meela steka ta dan v ta prostor. Gospe, ki zunaj ne poznajo imena »zastavljalnica« in zardijo že samo ob misli na njo — se razgaljajo tukaj, da sloje nage, ampak flepe, neestetične — ne zaradi ubošlva samega Zaradi svojih laži. Gnusne, ekve-čene. majhne, nage, revne so. Prav to so, kar se tako bojijo biti... Majčkene... Ženska, ki je bosa. zato da bo prinesla črnih hlebčkov svojim, je velika med njimi, veličastna e svojo odkrito bedo. Tukaj kažejo svoje poslednje zaprane rjuhe Zlati poročni prstani so tenki, oguljeni in ozki. Tu in tam ne veliko vredni zlati uhani, se s strnjenim blatom v kamenčkih, ker jih niso utpgnil« očistiti rjutrai. ko eo šle v zastavljalnico. j Ze celega pol leta ni bilo zbrane tukaj toliko beračije, kot je je te dni. Cenilec še pojužinati ne more. Zbaše na skrivaj iz predala masten zavojček, pobaše ga v žep in se umakne. Pride nazaj, je potolažen. Toda za ograjo je črno. Ženske v klobukih drže komolce narazen. Vsaka hoče biti prva. Sluga Pavlinček teka v skladišče čez tri stop-nlce. Cenilec renči, za mrežo so nervozni, zakaj sredi najhujšega navala je naenkrat zmanjkalo sluge. Ampak že je tudi prisopihal z zavoji in culami natrpan, da je bil kot Miklavž Odložil je in smejoc je bil njegov obraz Nič mu ni bilo mar, da cenilec renči, kot da je on učenček in da ga na stelaži čaka že cel kup listkov. Ampak za mrežasto ograjo je polom. Pri velikem oknu za »efekte« stoji pravkar otrok. Cenilec razgrinja hlače. Zagleda zašito zadnjo stran, raztogoti ga. Vrže hlače pohcu v obraz in zarenči: »Nesi domov! Te hlače so za drek!« Otrok pa ne verjame. Stoii tam, kakor je bil, ves beraški in smrkav in drži široko razgrnjene hlače. »Mama je rekla, da so hlače še dobre!« Zajoče. »Hlače so zaničl Slišiš, saj eem že povedali Zgubi 6e z njimi. Naprej!« Majhna, večno se smehljajoča ženska z desetletno glavico in z ogromn;m nosom in e smešno ozkimi ustki brž porine v roke zavojček v rdečem svilenem papirju. Cenilec razgrne. Pograbi obleko in papir in zaluča oboje ženski v obraz. »Preklete cunje babje!« renči. »Surovina!« zagode zadaj bas. In zavoji in cule... Cenilec ne vidi že več obrazov. snik 13. zaimek, 14. Kra-Uch. 15. det voza, 16. ud evropskega naroda 20. mera, 25. del vo*a, 22. del ni've, 26. podzemehski hodnik, 27. zaimek. 28. reua v Rus |i 30. lepo vedenje, 32. zob, 34. turšKi sodnik. 35. jed 36. del plačila, 37. poglavar. Navpično: 1. ptič, 2. del zidu, 3. hišni bog, 4 zemlja, 5. kratica, 6. pisarna potrebšč na, 7. rastlina, 8. zvezda, 10. zaimek. 12. drevo, 14. kaplja, 17. slavnost, 18. kraj v Mezopotam ji. 19. pris ov, 21. rokodelec, 23 del obb ke, 24. žensko ime, 29. davščina. 31. prislov, 32. Stevnik, 33. rimski bog 35. tekočina. Za kratek ca s Težki pogoji. Starejši gospod, prijetne in prikupljive zunanjosti vstopi v delavnico znanega krojača Jerneja. »Ali je res, da vam moj sin dolguje že tretje leto za obleko?« — »Da, res je,c vzdihne mojster Jernej. »Ali bi morda hoteli plačati?« — »To ne! Prišel sem vas samo vprašat, ali ne bi hoteli napraviti tudi meni nove obleke pod istimi pogoji.« Stari vrtnar je bil silno nevoljen na obiskovalce vrta, ki se niso nič razumeli na vrtnarstvo, pač pa vedno stavili najrazličnejša vprašanja. Nekega dne je vrtnar presajal drevesa, ko pride zopet tak radovednež mimo in vpraša, kakšna drevesa so to. »Lesena«, je odvrnil vrtnar na kratko. LEPO KOICOSJE PERJE nečehano po Din 5"— kg odpošilja po povzetju iz Maribora VILJEM A BI, exporl, Marmor Najmanjša količina 15 kg. — Oijemalci čez 50 kilogramov posebno ugodne cene Ant. Adamič: Požigalec (Nadaljevanje.) Pri kosilu ga je vprašala: »Ali naj res pripravim tamkaj, — v izbici?« . Nasršil je obrvi. »Kakor sem velel. Zakaj naj bi se bil premislil?« Molčala je. Vse popoldne ni nihče prestopil praga krčme. V mraku je prišel, kakor vsak večer, stari Bogataj, spil četrtinko vina in odšel. »V nedeljo pridejo; popoldne jih je vedno polna hiša. Ob delavnikih ne utegnejo,« je dejala Metka. »Za goste mi ni; še ljubše mi je, da ni nikogar.« »Kaj si tako razmišljen? Zaupaj mi. Kaj te boli in skrbi?« 0, , . Po kratkem premiolku je odvrnil: »Skrbi me — noč.« »Bog nam je dal noč, da se odpočijemo od dela. Jaz sc je veselim. Ti ne?« Globoko in izpod čela jo je pogledal; nasmešek mu je razjasnil obraz. Luč pod stropom je motno brlela. Metka je stonila za vrata k stenski uri z uteži ter jo ro-Staje z verižicami navila. Mimo hiše je s težkimi koraki stopal nočni čuvaj, ki je otožno zategnil r zaspanim glasom: »Ura je deset odbila.« Luč je ugasnila. • * * Po poldanskein nauku v cerkvi so priha jali * krčmo drug za drugim nedeljski gostje. Polagoma so zasedli dve mizi. Bilo jih je manj ko po navadi, kajti tudi vsemogočni župan je točil vino, pa je deli.1 tudi milosti. Miha in Kle-j»ec sta bila med gosti najmlajša, toda najbolj glasna. Sivolasi očanci in kotarji so poslušali in kimali. Vsi so kadili tobak, ki je smrdel po dračju in grizel v oči. Klepec, ki je prišel s prvimi, a se ga je vino le prijemalo, ie srovoril za obe mizi. Zdaj pa zdaj je skrivaj pogledal za Metko, ki je stregla. « Njen mož se je vsedel kraj klopi k očancem, j kakor bi tudi sam bil gost. Pil je svoj kozarec 1 vina in se razmišljeno oziral po vaščanih. Vendar pa je tudi kajkrat skočil na noge ter postregel, kadar ni zmogla žena. Sinček je bil pri teti Rezi onkraj ceste. Govorili so o vojski, o dajatvah cesarju, de. želi ter občini; potožili so si o velikih nadlogah in težavah, ki so jih tlačile. »Ti, Klepec, ki vse veš in znaš, povej nam, kdaj bo koncc vojske?, se je oglasil stari mlinar, ki je imel dva sinova v vojni. »Prej ne, da bo tudi cesarju nedostalo kruha,« se je odrezal. »Pa bo kruha prej, ko smodnika,« je pristavil Miha. »V?ega je malo ali nič, le vina je vedno dovolj.« je pripomnil kmet Vičar in si prižgal pipo. »Prav imate, oče. Vina je ved.no dovolj, zato že skrbe krčmarji. ki so pametni. Pa neumnih ljudi nas je tudi zmerom dovolj. Kaj zato, da ni kruha in da je /daj celo niti zmanjkalo našim ženskam.« Svetlinov je naročil nov polič. »Nemec ie tak tič, da bo vse zmagal,« je spet povzel besedo Klepec. »Talijan pa ie od muh; saj ga slišimo, kako rohni in grmi. Nikamor ne more od Soče. Francoz, hm, je premehak. Rusi pa so reveži. Ali sem vam že pravil, kako smo jih speljali nn travnike, ki so bili križem prepreženi z žico?« »Tak molči, trobuzlja. V mlinu se pove dvakrat, ti pn že prav vsako nedeljo neprestano goniš isto storijo,« ga je zavrnil Miha. Skale naj pove, ta, ki je pravkar prišel z vojne. Ti klepetec bodi lepo tiho pn poslušaj.« Možje so kimali in se radovedno ozirali v Skaleta, ki je vse dotlej molčal. »Povej povej, France, kako je bilo. Ali si tudi ti nažigal Ta-lijana?« »Nažigal, ho-ho. Pojdi in ga nažigaj ti... Pravim pa, da ie v Srbiii bilo še huiše. Ali nc veste?« »Ali tam doli si bil? Kakšni pa so Srbi?« Napeto so čakali odgovora. »Vam rečeni, da so vražji, strašni ljudje. — Švaba si, ti odgovore, in če tudi razumeš njih govorico« se je razvnel Skale, toda samo trenutno, kajti potem je zopet brezbrižno gledal v svoj kozarec. »Vojna ne pozna brata,« se je oglasil stari Bogataj. Vsi so prikimali in dejali, tla je res tako. »Povej kaj o Srbih,« je napeljeval Klepec. Skale pa ie molčal, vstal ter prižgal luč. Vstopila sta dva nova gosta; molila sta Ska-letu roko: »Si prišel? Kako je kaj? Slaib in zdelan se mi zdiš, France,« sta ga pozdravljala in sedla k peči. »Pravi, da so Srbi ko hudiči. Jaz pa trdim, da so Rusi hujši.« Klepec je bil že vinjen. Metka je šepnila srvojeinu možu na uho, da gre po otroka. Skale ji je pokinial in šel, da natoči novima gostomn polič vina, ki sta ga naročila. Ko je k njima prisedel, je premeril Klepea z zaničljivim pogledom in odpil iz kozarca. ki sta mu ga ponudila znanca, se zahvalil in si obrisal brke. »Ti Klepec, ki toliko govoriš o Rusih, kakor bi jih bil ti pohrustal, jxivej nam vendar, zakaj so sklenili mir z Nemci! Ali zato, ker so slabi vojaki?« se je zopet oglasil mlinar. »Klepec se je popraskal za ušesi in je odgovoril: »Nemec je podkupil njihove generale.« »Ni res, nego zato, ker so Rusi pametni eha letošnjega izvoza jabolk, češ, da ga je povzročila samo neugodna konjunktura na nemških tržiščih. , , , .. Izvajanja »Prizada« so netočna in v nekaterih primerih protislovna. Prizad zavrača naše trditve povsem na splošno, brez navedb konkretnih dajatev. Na široko govori samo o kontingentiranem izvozu jabolk v Nemčijo. Pojasniti ie treba, da je bilo ne-motoče izvažati v Nemčijo jabolka samo v okviru »kontingenta«, vsak drug izvoz je bil radi previsoke carine nemogoč. Carina za jabolka izven kontingenta je znašala za 100 kg 7 RM, to je 126 Din, če računamo marko po 18 Din, kakor se običajno trguje. Ker pa je bila cena jabolk v Nemčiji izredno nizka, je razumljivo, da je bil izvoz izven kontingenta nemogoč in to tudi za jaboika v razsutem stanju, za katere je znašala carina do 25. septembra 5.5 RM za 100 kg. »Prizad« sam priznava, da je samo on odločeval o kontingentiranem izvozu jabolk v Nemčijo, to je o oni količini, kf jo je bilo zaradi nizke carine sploh mogoče izvoziti. Imel je tako rekoč monopol za izvoz naših jabolk. Ker sam »Prizad« ni mogel izvažati jabolk, saj nima potrebnega aparata, ne prostorov in ne izkušenj, pa tudi ne — kar je glavno — odjemalcev v Nemčiji, je moral prepustiti izvoz kontingentirane količine našim izvoznikom. Kasneje je »Prizad« zahteval, da se mora ustanoviti neka ožja organizacija izvoznikov sadja, ker da ne more razpravljati z vsakim trgovcem. To se je zgodilo in ustanovilo se je »Priložnostno združenje za izvoz jabolk iz dravske banovine v Nemčijo«. Nu razne pritožbe ie prepustil nato izvoz zoj>et »Združenju sadnih eksporterjev in sadnih trgovcev«. , V dravski banovini je letos dozorevalo sadje najmanj 14 dni jx>prej, kakor druga leta. »Prizad« je bil o tem pravočasno obveščen, vendar pa ni obvestil sadnih izvoznikov, da ni mogoče izvažati jabolk v Nemčijo brez njegovega dovoljenja. Ko se je ustanovilo nato »Priložnostno združenje za izvoz jabolk«, je to pismeno in ustmeno opozarjalo »Prizad«, da dozoreva sadje v dravski banovini predčasno ter je prosilo za carinska potrdila, brez katerih ni bilo mogoče izvažati sadja. Obenem so zaprosili »Prizad«, da sjx>roči višino premije, da se zamore določiti nakupna cena za jabolka. Vse to so naši izvozniki sporočili že julija ter pričeli obenem nakujx>vati zgodnje sadje. Imeli so od »Prizada« obljubo, da dobijo carinska potrdila pravočasno. Vendar pa so prispela carinska potrdila šele 9. avgusta, obvestilo o višini premije pa je prišlo 10. avgusta. Namesto, da smo začeli izvažati zgod- ' 1.-11.- i - t._ .. .-I .... • ««1 • < n ca ia /-i/T r-i f 1 voziti po večini vse rano sadje v Nemčijo, ako bi bili dobili izvozniki od »Prizada« pravočasno potrebna carinska potrdila in obvezno sporočilo o višini Jeremije. Dokaz temu s«-' nešteta pisma, ki jih imajo tukajšnji izvozniki od svojih odjemalcev v Nemčiji. Vse to bi pa moral »Prizad« urediti vsaj do druge polovice julija, ne pa šele na pritisk in vseobče ogorčenje izvoznikov in pridelovalcev v času, ko je bila sezona že v največjem tiru ter nas i'e prehitela konkurenca drugih držav. Posledica je »ila, da je večina zgodnjega sadja segnila ter niso mogli kmetje prodati niti jabolka več. S tem, da nismo mogli vnovčiti našega ranega sadja v Nemčiji — naši največji odjemalki zgodnjega sadja že od nekdaj, smo izgubili tudi trg za poznejše sadje. Naši izvozniki so si običajno zasi-gur.di nemška težišča z ranim sadjem tudi za poznejše sadje. Pa še drugo napako je zakrivil »Prizad«. Izvoz poznih jabolk v Nemčijo bi se še bil izplačal, če ni se dovolilo izvažati jih po 25. seplcmbru v raz- sutem stanju. Sadni izvozniki so prosili pri »Pri-zadu« pravočasno za to dovoljenje. »Prizad« pa je rešil prošnjo šele v drugi polovici novembra ter dodelil pod gotovimipogoji še 75 vagonov ra izvor v razsutem stanju. Dovoljenje je prišlo zopet prepozno, ker so se med tem zaloge jabolk že izčrpale. Dokaz, da se letos pri našem izvozu jabolk ni prav postopalo, nam nudi sosednja Avstrija. Dne 22. t. m. je poročal na javnem zborovanju predsednik Kmetijske zbornice v Gradcu Avgust kraft o uspehu sadnega izvoza v Nemčijo. Kmetijska zbornica zavzema v Avstriji nekako vlogo našega »Prizada« ter daje dovoljenja za izvoz. Začeli so pa v Avstriji že aprila meseca akcijo za izvo. Dosedaj je izvozila Avstrija 1300 vagonov jabolk, dočim je po njegovih besedah »Jugoslavija, ki se hvali s svojo trgovsko jx>godbo in prijateljstvom z Nemčijo, izvozila v istem času iz cele države samo 100 vagonov vsega sadja na nemSke trge.« Tu se vidi, kaj je pomagala pravočasna inicijativa. »Prizad« pa je svojo krivdo tudi drugače nehote priznal. Sadni izvozničarji iz dravske banovine zahtevajo od »Prirada« povračilo škode, ki so jo utrpeli. Vršijo se že nekaj časa pogajanja. »Pri-zau« je samo iz tega razloga povišal premijo od 6000 na 8000 Din jx> vagonu za pakirana in za ne-pakirana od 1000 na 3000 Din. Sadni izvozničarji pa tudi s lo rešitvijo niso zadovoljili ter grozijo s tožbo, če se jim vsa škoda ne povrne. Aktualna davčna vprašanja Nemčiji. Nemški trgovci so dobili potem sadje doma mnogo ceneje, kakor pri nas. Ni torej točna trditev »Prizada«, da bi bil letos ves izvoz v Nemčijo nerentabilen. S početka so bile cerie v Nemčiji ugodne in [»vpraševanje po naših jabolkih tolikšno, da bi dravska banovina mogla iz- Ta teden so se začele pred davčnimi odbori razprave o oceni dohodkov, katero so predložile davčne uprave za zavezance pri-dobnini. Iz teh ocen je bilo vidno povečanje osnove, od katere se računa pridobnina in dopolnilni daveJk. To veliko povečanje osnove je bolj občutno kot pri drugih davkih, ker je treba upoštevati se banovinske, občinske im druge doklade in se tako osnovni državni davek znatno povišt s temi dokladami. Iz govorov na zborovanju zavezancev pri-doibnini posnemamo, da je lani davčni odibor ocenil dohodke ljubljanskega obrtništva na 7,314.460 Din, letos pa je znašal predlog finančne uprave 15,606.300 Din, kar pomeni pomeni povečanje za 113%. V razpravah pred davčnim odborom je bila ta cenitev dohodkov znižana na 12,401.390 ali še vedno 69% več kot leta 1933. Za trgovino je znašala cenitev dohodkov 22 milijonov za leto 1933, 50 milijonov pa za leto 1934. Izmed jjosameznih strok omenjamo, da je znašala ocena dohodkov pri čevljarjih v Ljubljani 475.000 Din za leto 1933, kot so tO ugotovili davčni odbori, prvotna cenitev finančne uprave za 1933 pa je znašala 1,221.000 dinarjev. Ko . bila postavka za proračunani donos pn. nine povišana od 200 na 320 milij. Din, torej za 120 milij. ali 60%. Potemtakem bi bilo pričakovati, da se bo predpis zvišal samo za 60%. V tem smislu je treba tudi razumeti izjavo g. rinanonega ministra, ki jo je podal dne 6. februarja letos ob pretresu predloga novele k zakonu o neposrednih davkih. Dejal je, da je treba dnvčnega obvezanca štediti, da se ne zahteva več od njega, kot more plačati. Nadalje je dejal, da bo pridobnina povišana samo za del obvezancev, dočim bo za drug del ostala neizpremenjena, deloma pa bo celo nižja, kot je bila. V toku razgovorov je bilo ugotovljeno, da je treba omiliti davčno prakso. Pri tem pa se se je sestavljal proračun^ za 1934-35,^6 Oskrbite si za Vaše leposlovne, znanstvene in druge knjige primerne preproste ali fine Poslužite se za vezavo revij: Dom in Svet, Mladika, Ilustracija, Zena in Dom trpežne vezave originalnih platnic katere Vam nudi Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne r. z. z o. z. Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/II. najložje vpošitevajo težke lazonere slovenske trgovine in obrti pri razpravah v davčnih odborih. Tu se lahko v smislu zakonitih določil uvede takšen postopek, ki bo faktično do-vedel do omiljanja sedanje prakse. Reklama-cijski odbor pa bo letos imel veliko dela, zato ie prav, ee se skličejo že v januarju 1935. Nadalje je potrebno pri razpravah v davčnih odborih predvsem ščititi male in srednje obrate, dočim naj se potrebni detajlni izkazi zahtevajo le pri večjih obratih. Važna in vsega upoštevanja je vredna zahteva, da se tudi onim davčnim zavezancem, ki so dobili zakonito baziran odlog svojih plačil ali jim je bilo dovoljeno obročno plačilo, dajo izkazi o plačilu davkov. Naveden je bi zanimiv slučaj, ko je šlo za večjo dobavo v inozemstvo, ki bi podjetju dala izredno zaslužka, pa se ni mogla efek.tuirati, ker podjetje ni dobilo potrdila radi tega, ker med njim in davčno upravo niso rešeni vsi spori. ludi vpiašanje državnih dobav je v ozki zvezi z davčnim vprašanjem. Pri presojanju kompenzacij dolžnih davkov z zneski, ki jih dolguje država istemu jKidjetniku, bi bilo treba postopek jjoenostaviti iu pospešiti, da ne nastajajo za zavezanca neljubi stroški radi zamude. Za obrtnike prihaja v prvi vrsti v poštev pavšaliranje, ki je nujno potrebno, seveda vpostevajoč težke življenjske razmere, v katerih se nanaja obrtništvo vsepovsod v dr- ■%,.V'". . i* ' Iz težJcoč, ki so nastale pri izvajanju zakona, se vedno bolj vidi, da bo treba pristopiti k splošni novelaciji zakona. Ravno v časih krize se izkaže, če je zakon dovolj elastičen in da ne vsebuje neprenosnih trdot, še druga stvar pa je vprašanje davčne morale. Temu bo treba posvetiti vso pozornost, ker je od tega problema odvisno sploh vse davčno vprašanje. Če jjostaja davčno breme pretežko, potem začne tudi pešati davčna morala. Tako bo treba spraviti v sklad zahteve s tem, kar se dejansko more izterjati, in tako bo tudi v ne-mali meri odstranjena podlaga za šarjenje davčne nemorale, ki laliko zavzame nevarne oblike. To vidimo baš v državah, kjer je zelo kompliciran davčni sistem, kot n. pr. v Franciji, kjer je Število davkov in taks orezprimer-no veliko. Boljše so v tem pogledu razmere v nekaterih drugih državah. Seveda pa ob vsem tem ne smemo pozabiti, da je višina davčne morale v najožji zvezi sploh z gospodarskim, socialnim in kulturnim stanjem. Kaikor smo zvedeli, prispe v nedeljo v Ljubljano pomočnik finančnega ministra g. Stanoje NeJeljkovič. ^ Likvidacija: Obrtno-kreditna zadruga v Ljubljani, reg. z. z o. z. v likv. Prometna zadruga za blagovni promet v Ljubljani, r. z. z o. z. v Ljublj. Končana poravnava: Sulgaj Viljem, lastnik avto-delavnice v Celju. Odpravljena konkurza. Konkurz I. Goreč nasl. Auerhammer-Ogrin, d. z o. z. v Ljubljani, je odpravljen na predlog uprave. Odpravljen je tudi konkurz Lukan Zore, posestnlce in gostilničarke na Vrhniki, ker ni kritja za konkurzno postopanje. Nadalje je bil odpravljen konkurz o imovini prezadolžencev Pernek Franc in Antonije, ker ni kritja za stroške postopanja. Nova agrarna zajednica je osnovana v koloniji Dušanovec—Dolga vas, zajednica je zadruga z neomejeno zavezo. Zaposlenost v oktobru (Po statistiki OUZD r Ljubljani) Razvoj posameznih industrij kaže cele vrste zanimivosti v konjunlcturnem in 6ezijskem pogledu. Najvažnejša je ugotovitev, da konjunkturno naraščanje tekstilne industrije že pojenjuje. Letni prirast te industrije je znašal letos: v juniju plue 2725, v juliju plus 254,6, v avgustu plus 22-18, v septembru plus 2253, v oktobru plus 1079. — Pozdraviti moramo, da predvsem javna dela (to je gradnja železnic, cest in vodnih zgradb), kemična industrija, tujski promet (to so gostilne, kavarne in prenočišča) in poleg lega več drugih industrijskih panog že več mesecev izkazujejo pozitiven letni diferencial. Letni padec nekaj nad 100 delavcev opažamo samo pri dveh industrijah, in sicer predelovanje lesa in predelovanje kože (Bata?!). Delovni trg kaže torej v glavnem zdravo in po-voljno tendenco. Javna dela (gradnja železnic, cest in vodnih zgradb) so v sezijskem pogledu zelo na-predovala. Prirast od septembra do oktobra a. c. znaša 400 delavcev. Radi nove investicijske politike SUZOR-a (dolgoročna hipotečna posojila banovini, občinam itd.) bo pa ta »industrija« v bližnji bodočnosti brez dvoma precej napredovala. Oblačilna industrija (krojači) proti koncu lela vedno napreduje zaradi -zimske mode. Sezijski prirast znaša 214. Isto velja za predelovanje kože (čevljarji) ; sezijski prirast znaša 143. Obratno je pa začelo stavbarstvo zaradi vremenskih razmer nazadovati. Gradnje nad zemljo so padle od septembra do oktobra za 589 oseb; industrija kamenja in zemlje pa za 387 oseb. Zaradi odhoda letoviščarjev izkazujejo gostilne, kavarne in prenočišča sezijski padec 255 oseb. Vprašanje odkupa sladkorne pese. Leta 1933 so plačevali vojvodinskim in sremskim kmetom sladkorne tovarne sladkorno peso po 18 Din za 100 kg. S to ceno pa kmetje niso bili zadovoljni in so dosegli, da je prišla znana uredba, s katero so se cene določile [>o vsebini sladkorja. Nakupna cena je po^ skočila na 19 Din za 100 kg. Ker pa kampanja še ni končana, čakajo sladkorne tovarne s plačilom. Kmet pa zojjet ni zadovoljen, ker hoče imeti denar na roko in ne mara obročnega plačila. Poleg tega so sladkorne tovarne za leto 1935 odpovedale vse kredite, katere kmetje nujno rabijo za prva fx>mladna poljska dela. Zaradi tega je organizacija produ-centov sladkorne j>ese zojiet zahtevala za 1935 nakupno ceno 18 Din, poleg tega pa naj bi se še nadalje dala sezonska jx>sojila. Na ta predlog bodo pristale tudi sladkorne tvornice. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Vrbovšek Fani, šivilje in sejmarke v Celju, Go-sjx>ska ulica 35, narok za sklej>anje jx>ravnave 3. januarja, rok za oglasitev do 30. decembra 1934. Združenje trgovcev za okraj Ljubljana-okoliea v Ljubljani sklicuje za v torek, 27. novembra ob 9 dopoldne v Trgovski dom, Gregorčičeva ulica, širšo sejo uprave. — J. Sporn, predsednik. Zvišanj glavnice Maloželezniške družbe. Sploš. maloželezniška družba v Ljubljani sklicuje za 10. december ob 18. redni občni zbor delničarjev v mestno posvetovalnico. Na dnevnem redu je bilanca za 1933, nadalje volitve treh članov in treh članov nadzorstva. Sklepali pa bodo tudi o zvišanju delniške glavnice. Sedaj znaša delniška glavnica 300 tisoč dinarjev. Promet na belgrajski borzi. V mesecu oktobru je znašal frromet na belgrajski borzi 79.2 milj. Din, dočim je znašal septembra samo 68.3 in oktobra lani 39.4 milj. Din. Od tega jc znašal v oktobru promet v vrednostnih papirjih 30.4 milj. Din in je tako prekoračil stanje v septembru. Največ pro meta je v vojni škodi. Skupno je ves promet na belgr. borzi znašal v prvih 10 mesecih letos 665 milj. Din.. dočim je v prvih 10 mesecih lani znašal 301 milj. dinarjev. Borza Dne 24. novembra. Denar Ta teden je bil promet nekoliko manjši in jc znašal 3.136 milj. Din v j>riineri s 4.243, 3.8, 8.609 in 2.04 milj. Din v prejšnjih tednih. Največ prometa je bilo 20. novembra, v torek, z 1.4 milj. Din, in sicer v devizi Pariz. Curih. Pariz 20.335, London 15.40, Nevv York 308.625, Bruselj 71.9375, Milan 26.32, Madrid 42.15, Amsterdam 208.625, Berlin 124.10, Dunaj 73.22 (priv. 56.85), Stockholm 79.45, Oslo 77.40, Kopen-hagen 63.75, Praga 12.89, Varšava 58.20, Atene 2.90. Carigrad 2.50, Bukarešta 3.05, Buenos Aires 0.78. Mio teltnioma popolnoma perfektnega v popravilih in hitrega v poslu, sprejme — za takoj ali s 1, decembrom vodilna tvrdka v Zagrebu. Pismene ponudbe pod šifro ,,Radio tehničar" na oglasni oddelek Slovenca 13JI 8. Tekma okrog sveta 3 »Allright. Torej pojutrišnjem — to bi bilo desetega — zvečer z bootstrainom proti kontinentu.« »Pa zakaj ne že jutri z letalom?« je pripomnil sir Arthur. »Ali naj jim dovolimo uporabo letal?« je vprašal v dvomu lord Northman. »To bi jim dulo preveliko prednost pred Francozom, kateri ni imel kaj takega na razpolago. Preveč jim olajšamo iz-podbitje rekorda.« »Po mojih mislih ne smemo polagati tolike važnosti na rekord,« je odvrnil sir Arthur z re-snobnejšim glasom, po katerem je bilo spoznati, da pripisuje pravkar s svojima tekmecema sprejetim sklepom vendarle več praktičnega pomena, nego je kazal doslej po svojem površnem športnem načinu, s katerim je bil med jjogovorom obravnaval zadevo. »Prav za prav mislim tudi jaz prav tako kakor vi, da naj bodo uporabljena sredstva in sile v primernem razmerju s smotrom, kateremu so namenjene. S tega vidika pa rekord sam na sebi nikakor ni poglavitna stvar. Mnogo važnejša je ugotovitev, katero razvojno stopinjo je dosegel promet danes v primeri z letom 1911 in 1872. Pri tem pa ne smemo izločati uporabo letala, ▼ kolikor se podaja okviru splošnega popotnega programa kot že davno uvedeno prometno sredstvo.« Ako «e ne motim. «te nadzorni svetnik pri Im-perial Ainvays Ltd.,« je pripomnil sir George z rahlo hudobnim nasmeškom. »Res je,« Je povsem mirno priznal sir Arthur. »Zatorej tudi vem, da je že minil vas, da kdo nastopa hitro potovanje okrog sveta še približno v taki obliki in na tak način kakor mister Phileas Fogg. Zaenkrat Imajo naši zastopniki zračno zvezo samo do Moskve in poznem v Zedinjenih država«. | Samo delne proge. Kmalu bo mogoče prepotovati i ves svet z letalom in bomo potrebovali za to največ j dvanajst do štirinajst dni. Pa še to bo samo etapa, ker pozneje bo raketno letalo nadomeščalo motorno letalo ;n potovanje bo trajalo samo nekaj ur.« »Allright,« je dejal lord Northman. »Tudi jaz mislim, da prepustimo našim zastopnikom izbero prevoznih sredstev, ker bodo sami odgovarjali za zmago ali poraz. Ako pridejo na potovanju narazen, nima to nobenega pomena. Za publiko bo še večja draž, ko bo iz poročil zvedela, da je dospel eden tja, drugi sem, in si ne bo mogla predstavljati, ali je to ali ono bolje; z ozirom na zveze za nadaljno pot, mislim. Samo to,bi dejal, da morajo vsi trije ubrati isto smer, najbolje na vzhod, zakaj s tem je publiki primerjanje olajšano.« »Velja,« je izjavil sir George. »Zdaj še eno vprašanje: Ali naj se med sabo jxxznajo, ali--« »Pod nobenim pogojem,« mu je segel sir Arthur v besedo, »to bi jim stvar preveč olajšalo. Naj sami uganejo, kateri so njih tekmeci — če morejo. Pa še eno. Zdaj, ko imamo senzacijo, sem se odločil, da jo izrabim do skrajnih razvojnih meja. Prav tako, kakor je napak oklepati se katere stvari preko skrajne točke in puščati, da se preživi — to velja lako za ljudi kakor za stvari — še bolj napak bi hilo, ne izrabiti je do njenih poslednjih meja. Na drugi strani pa ne bi hoteli imeti kake prednosti pred vama. Radi tega vaju lojalno obveščam, da bom — kakor hitro se naši ljudje vrnejo s potovanja in naj zmaga katerikoli — začel objavljati v enem svojih časopisov o tem roman.« »Saj to je že nefair prednost,« je zatrdil lord Northman. »Pri tem podjetju smo udeleženci z enakimi pravicami, jaz in George pa vendar ne moreva objaviti romana z enako snovjo, ki se bo morda izluščil nazadnje še kot vrhunec vse senzacije.« »Zakaj ne? Imam idejo. Poslušajta! Torej jaz objavim v enem ovojih listov roman —< »Vi seveda —« »Seveda najprej —« »Počakajta vendar 1 Jaz torej objavim roman. Ko bo končan, Objavite vi, sir George, ali pa zaradi mene vi, lord Notrhman, na lepakih, ki jih nalepijo povsod, in pa v vaših časopisih, da je ta roman spisan čisto enostransko v prid zmagovavca, in da niti najmanj ne upošteva napora, poguma, inteligence in kar še k temu spada, vašega zastopnika. Da so v mojem romanu vprav njegova doživetja, in premnoge ovire, ki so mu bile pripravljene, vee premalo vpoštevane. Zatorej naznani vaša založba nov roman, ki bo izhajal v enem vaših Časopisov, ter prosi čitateija, naj si ga prečita, pTe-den si ustvari končno sodbo. S tem postane stvar še bolj senzacionalna in poleg vaših lastnih, pridobite tudi čitatelje prvega romana. Well, kaj pravite k moji ideji?« »Manjka ji popolnosti,« je odvrnil lord Northman. »Postala pa bi popolna, ako bi sir George ali jaz, kogar pač zadene, objavila še tretji roman v najinih listih — z isto utemeljitvijo kakor za objavo drugega romana.« »Seveda, tako sem mislil. Zdaj, ko je Objavljeno potovanje z vsemi težavami, nevarnostmi in napori, ki jih je nosil vsak izmed treh tekmecev, in sicer z dveh stran: objavljeno, smatrate čisto enostavno za stvar pravičnosti do vašega zastopnika, ako objavite v posebnem romanu njegove posebne doživljaje in uspehe, ki so se odigravali mimo drugih dveh. S tem izigra poslednji svoj ndut.« »Allright,« je pritrdil lord Northman. »Pogoj je samo ta, da začne z romani tisti, čigar mož se vrne domov kot zmagovavec. — čemu pa ravno z romani in ne rajši s potopisi brez vBakega okraska?« »Brez vsakega okraska?« je zbadljivo ponovil sir Arthur. >Mar sploh objavljamo v naših časopisih porodila brez okraskov? Mar ne postane vsak dogodek pomemben šele rad; adjustacije, ki mu jo damo v naših časopisih? Nešminkana poročila v naših listih bi učinkovala prav tako kakor igravec brez šminke na odru. Seveda eo ljudje, ki bolj ljubijo nešminkana poročila, toda taikih je malo. V glavnem se moramo ozirati na naše čilateljice, ker šele tedaj, ako v njih zbudimo živo zanimanje za stvar, postane senzacija. In ženske prido bimo najbolje z romanom.« »Well, kako pa z ostalimi pravicami do teh romanov?« je nadaljeval lord Northman svoja i« vajanja. »Filmske tvornice se bodo trgale zaiij^ in tekmovale bodo do skrajnih moči; revije — ali 6i morete misliti boljše snovi za revije, kakor pestre podobe iz vseh krajev sveta, ki jih bo pisatelj nedvomno razgrnil pred čitatelji? In gledališče! Aiko postane senzacija, bo gledališke blagajne polnila « »Kako bi označili igro: kot burko, farso, veseloigro ali tragedijo. Saj tudi možnost tragedije n' izključena.« »Nič takega ne bo, ali vsakega j>o malo. Le nikar ne tlačimo v ta ali oni predal. S tem doibi samo kritik točko za napad. S svojim vzvišenim znanjem dokaže pisatelju, da nikakor ni to, kar naj bi po označbi bilo, marveč nekaj čisto drugega. A to je naposled postranska stvar. — Mislim, da ostanejo pravice avtorju. Prav za prav je to tudi samo ob sebi umevno. Hotel sem le, da se tudi U točka nifad nami pojasni, ker je gotovo vsak Izmed nas interesi ran tudi pri filmski industriji. Saj teh si nočemo kratili, a pridobijo naj ne v svobodnem tekmovanju. — Torej smo 6e sporazumeli?« »Popolnoma.« »Torej se kar lotimo stvari. To sem vedel, da ne bomo presedel! skupaj urice, ne da bi iztuhtali ali kako veliko budalost nli pa kaj bistrega.« Pomignil Je klubskemu utrežaju. »Je-li telefon prost?« »Yes, sir.« Mali oo lavi V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženitovanjski oglasi Din 2'—. NajmanjSi znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značeja •e računa enokolonska, 5 mm visoka petitna vrstica po Din 2 50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Kaj hitro je po lepoti novih, še tako finih in trpežnih čevljev. Vlaga in potenje nog zmehčata usnje, da ga noga z lahkoto razrine v grdo obliko. SETA-vložek vsrka vso vlago, zato v vsake čevlje vložke SETA. Kavarna Stritar Vsak večer koncert, (h) Žegnanje na spodnjem trgu pri Matevžu! — Vse prijatelje, znance, okoličane in one, ki si žele od te nedelje do četrtka vesele zabave s koncertno godbo v večernih urah, domačih jetr-nic in pečenic, piščancev, svežih grofov, potic in k temu izbomo kapljico — vabi v svoj krog - Matevž ZiherL (h) Hlapca za kmetska dela sprejmem. Ponudbe: Dravlje, p. Št. Vid nad Ljubljano. II c ■ v • v » • Službe Hcejo li Mlinar zmožen kmečkega in valčnega mlina, z dobrimi spričevali, vojaščine prost — želi zaposlitve kjerkoli v Sloveniji. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13194._(a) Prodajalka pridna in poštena, izurjena v mešani stroki, vešča slovenščine in nem-Jčine, išče službo s 1. januarjem 1935. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Pridna in poštena« št. 13206._(a) Dober organist neoženjen, član KA, želi službo. Najraje v zvezi s slvžbo na občini ali podobno. Nastopi takoj ali pozneje. Naslov v upravi • Slov.« št. 13259. (a) Gospodična želi službo blagajničarke ali praktikantinje v pisarno za takoj. Ponudbe prosim upravi »Slovenca« pod »Vešča nemščine« št. 13308._(a) Službo išče absolvent kmetijske šole. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13201. (a) Manufakturist mlajši, dober prodajalec, išče nameščenje. Cenjene ponudbe upravi »Slov. pod št. 13286. (a) Katera upokojenka srednjih let, snažna, brez pohištva, bi šla za hrano in stanovanje v pomoč gospodinji. Ponudbe podružnici »Slov.« Trbovlje pod »Priprosta« 13262. b Dva pekovska raznašalca že upeljana, sprejmem takoj z zelo dobro eksistenco. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Vesten« št. 13304. (b) Učitelja ki popolnoma obvlada slovnično italijanščino — iščem. Ponudbe upravi »Slov.« pod št. 13248. (b) Hlapca za vsa kmetska dela — takoj sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13207._(b) Kmetsko dekle za vsa gospodinjska dela, se sprejme. Martin Lor-bek, vrtnar, Grajščina Hausampaher, Hoče. (b) Zastopnike v večjih krajih, sprejmemo. - Nabavna zadruga »Poroka«, Maribor. Priložiti znamko. (b) Iščemo zaupnike ki poznajo peke in trgovce z moko. »Perssons«, Ljubljana, pp. 307. (b) Starejšo prodajalko mešane stroke, zmožno kavcije in samostojnega vodstva podružnice — sprejmem. Ponudbe upra vi »Slov.« pod »Vestna« št. 13391. (b) Trgovska vajenka se sprejme v trgovino z mešan, blagom na deželo. Hrana in stanovanje prosto. Dekleta z meščansko šolo imajo prednost. Ponudbe po možnosti s sliko na upravo »Slovenca« pod »Poštena in pridna« it 13324. (v) 15 let star fant iz poštene hiše, se želi učiti pri dobrem katoliškem mojstru krojaštva. -Naslov v upravi »Slov.« Maribor pod št. 1120. (v) Pouk Kako postaneš šofer? Ako se vpišeš v J Če-hovo šofer, šolo na Tyr-ševi cesti 36. ki Ti pošlje na zahtevo prospekt zastonj. (ul Knjižico Zadružne gospod, banke kupim proti gotovini. — Ponudbe upravi »Slov.« Maribor pod »Ugodno«, d ..TOALETA" prva strokovna knjiga za prikrojevanje damskih oblačil, prirejena za strokovnjake, samouke in šolski pouk. Cena 100 Din. TEODOR KUNC lastnik strokovne prikro-jevalne šole, Ljubljana, Sv. Petra cesta 4/II. Maturantinja instruira latinščino in vse predmete nižje gimnazije. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13301. (u) Krojači — šivilje! Krojna knjiga za damske obleke in perilo, ki ima 156 strani in preko 100 rizb - je izšla. - Naslov: Knafelj Alojzij, učitelj, Križevniška ulica, Ljubljana. (u) Mlinarski pomočnik zmožen vsakejla dela — želi premeniti službo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Marljiv« 13331. (a) 500 Din dobi kdor mi preskrbi službo sluge ali kaj sličnega. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zanesljiv« 13369. (a) Gospodične in gospe sprejmemo v stalno službo s fiksno dnevno plačo 50 Din za nabiranje naročil za važen nov predmet, kateri je nujno potreben vsaki ženski. Za žepno kolekcijo je treba poslati 10 Din, lahko tudi v znamkah, katere se Vam kasneje vrnejo. Ponudbe podružnici »Slov.« Maribor pod »Resno« 13408. b Trgovska pomočnica mešane stroke, boljša moč z dežele, se sprejme takoj na deželo. Slika za-željena. Ponudbe upravi »Slovenca« pod značko: »Poštena« 13323. (b) Šiviljo sprejmem na dom. Medvedova 22. Telefon 38-10 Posredujem denar na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. (d) Posojila na vložne knjižice daje Slovenska banka. Ljubljana. Krekov trg 10 Prodam knjižico Hranilnice na Jesenicah z vlogo 15.000 Din. Cena po dogovoru. - Ponudbe podružnici »Slov.« Jesenice pod »15.000 Din«, d Ureditev dolgov, sodne in izvensodne poravnave, konkurzne zadeve, vpeljavo, vodstvo, revizije in stalno nadzorstvo knjigovodstva, sestavo bilanc, izdelavo proračunov ter kalkulacij, nabavo kreditov, likvidacijo kmečkih dolgov in uvedbo kmečke zaščite, vse trgovsko - obrtne informacije in druge neurejene poslovne zadeve poverite zaupno koncesiio-nirani komercijalni pisarni Lojze Zaje. sodni zadr. revizor in zapriseženi knjigovodski strokovnjak — Ljubljana, Gledališka ulica št. 7/1. Id) Posojila na hranilne knjižice dajemo pod ugodnimi pogoji na daljšo dobo. Preko 2000 zadružnikov Pučka štediona Zagreb Naš zastopnik: Zore Rudolf, Ljubljana, Gledališka ulica 12 Telef. 38-10. Pismen odgovor 3 Din znamka. Kompanjona ki ima nekaj gotovine ali knjižico Zadružne gospodarske banke, sprejmem. Ponudbe pod »Prepričaj se« št. 13239 upravi »SI.« v Mariboru. (d) Kdo posodi za novo zgrajeno hišo tik kolodvora v Savinjski dolini 30.000 Din. Naslov ▼ podružnici »Slovenca« v Celju._(d) Kupim knjižice Ljubljanske kred. banke, Gotovina takoj. Posredovalci izključeni. Ponudbe takoj pod »Knjižice LKB 1934« št. 13290 na upravo »Slovenca«. (d) 30.000 Din posojila rabim na I. mesto na novo hišo z gostilno v ožji mariborski okolici. - Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Varno posojilo« 13406. (d) Vlogo 15—20.000 Din Banovinske hranilnice v Celju kupim. Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Gotovina 1«. (d) Vlogo 10.000 Din Mariborske mestne hranilnice kupim. Cenj. ponudbe na upravo »Slov.« pod »Gotovina 2«/13328. Zagorje Hranilne knjižice Ljudske posojilnice in hranilnice v Zagorju - kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zagorje« št. 13411. (d) Vtanovanja Štirisobno stanovanje v Dalmatinovi ulici št. 11 oddam. (č) Sostanovalko sprejmem z vso oskrbo ali brez. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13383. (s) nffffffsrn Dvosobno stanovanje prvo nadstropje, se odda mirni stranki takoj ali s 1. decembrom. - Moste, Zaloška cesta 1. (c) Dvosobno stanovanje kabinet, kopalnica, pritikline, oddam poceni na Kodeljevem stalni, maloštevilni družini. Istotam tudi enosobno. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13302. (č) Enosobno stanovanje oddam v najem. Poizve se: Sv. Petra cesta 34. č Enosobno stanovanje se odda. Rudnik 68. (č) Dvosobno stanovanje oddam za 200 Din. Jur-čkova pot 67, pri ižanski mitnici. (c) Dvosobno stanovanje majhno, takoj oddam (za gostilno Čad), Pot na Dre-nikov vrh 1. (č) Boljša inteligentka dobi zelo poceni stalno bivališče. Ponudbe pod »Slov. Konjice« št. 13383 upravi »Slovenca«. (č) Dvosobno stanovanje v sredini mesta, primerno za gospodične, katere imajo hrano v menzi — se takoj poceni odda. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13366. (č) Stanovanje dvosobno in enosobno — oddam dvema mirnima osebama za januar. Rožna dolina c. XIX. št. 14. č Štirisobno stanovanje se odda v sredini mesta. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13397. (č) Stanovanje z eno ali dvema sobama se odda. Zg. Šiška 256, poleg šole. (a) Lepo mesečno sobo oddamo za 300 Din. Naslov v upravi »Slovenca« št. 13333. Dve gospodični 2 skladišči v izmeri 150 in 250 m! prostornine, izredno svetli, pripravni tudi za atelje, delavnice itd. — se oddasta na Rimski cesti št. 2 (Napoleonov trg). -Vprašati pri hišnici. Trgovino dobroidočo, na deželi — dam poceni v najem. Potrebno do 2000 Din. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor št. 1111. (n) Skladišča in velik hlev oddam s 1. decembrom. Maistrova ulica 10. (n) Trgovino z meš. blag. na prometni točki, dobroidočo, vsled družinskih razmer takoj prodam. Za prevzem zaloge z inventarjem potrebno 35.000 do 40.000 Din. Samo resne ponudbe upravi »Slov.« pod »Sigurna eksistenca«. Restavracijo center Ljubljane, oddam takoj v najem. Potoči se veliko vina, žganja, piva; velika kuhinja, nizka najemnina. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13370. (n) Gostilna na prometnem kraju v trgu Savinjske doline, blizu cerkve - se odda v najem s koncesijo in inventarjem, Naslov v upr. »Slov.« pod št. 13365. (n) Velik prostor na dvorišču, v centru mesta, svetel in zračen, oddam za obrt ali skladišče. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Lep prostor« 13394. II Pohištvo i Spalnice orehove korenine, hrastove in šperane, od 2000 D. dalje, prodaja mizarstvo Josip Goljar, Gosposvetska 13. (š) Spalnice moderne, u orehove korenine, pleskane in kuhinjske oprave ter drugo pohištvo dobite naiceneie pri Andlovic, Komenske-ga ulica 34 (šl Novo spalnico sprejmem na stanovanje s psiho, prodam za 1800 po 110 Din. Sv. Petra ce- Din. - Naslov v upr. »SI.« sta št. 44. (s) pod št. 13393. (š) murna Sposobnega potnika električne stroke, iščemo. Fiksum in provizija. — Prednost poznavalcem radio aparatov. Avto na razpolago. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Slovenija« 13197. (b) Zobotehnika zmožnega vseh zoboteh-niških del, sprejmem. Pisati na naslov: Dr. Haj-darovič, Sarajevo. (b) Dobro kuharico popolnoma samostoino — išče za takoj ali kasnele samostojen gospod. - V poštev pride le res prvovrstna kuharica. Ponud-)e z navedbo dosedanjih mest in zahtevkom plače upravi »Slov.« podružnica Mn-ibor pod »Izvrstna kuharica« št. 13270. (b) Mlajšo služkinjo pošteno, skrajno čisto, ki razume pospravljati fine sobe, lepo pere in lika, ler razume tudi kuhati, iščemo. Samo one, ki so r teh poslih popolnoma lzvežbane, naj se oglase. Ljubljana, Celovška cesta 246/1. (hi Služkinjo sprejmem. Poljanska c. 15, 1. stopnišče, I. nadstropje, vrata 2. (b) Zaslužek Pletilji dam delati nogavice na dom. Naslov t upravi »Slov.« pod št. 13398. (z) 14 leten deček zdrav, krepak, dobrih in poštenih staršev, s srednjo šolo, gre kot učenec v trgovino ali brivnico. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13227. (v) Krepkega vajenca poštenih staršev, iščem za mesarsko obrt. Drugo po dogovoru. Naslov v upravi »Slov.« št. 13306. Pošten fant s 4 razredi mešč. šole, s prav dobrim uspehom, bi šel kot vajenec v trgovino ali v pisarno. Naslov v upravi pod it 13352. (v „Racl bi kupil radio aparat pa imam istosmerni tok; kot pa slišim vsak dan, bomo imeli izmenični tok. Zato moram čakati" Kupite zato takoj aparat ORION SUPER 403 Ta je idealen za vse toke. Sedaj ga pri. lopite na istosmerni tok. Ko dobite izmeničnega, je treba v aparatu prestaviti le vijak, pa je aparat urejen za izmenični tok. Aparat Orion Super 403 je delan za vse toke, za vse valove in za vse postaje. Zahtevajte takoj, da Vam ga predvaja »RADIO , reg. zadr. z o. v Ljubljani, Miklošičeva ces&a 7 Sv. Miklavži Spomni se, da dobiš igrače vseh vrst v zelo veliki izberi pri tvrdki F. M. SCHMlTT Pred škofijo 2. L3UBu3ANA, Llngarjeva 4. Pridi 1 Poglej izložbe in razstavo! Posestva ii i .................................... Droben oglas r *Hkivrnai-oosestvo ti hitro prodaj če ie ne z gotovim denarjem nai kupca ti s kniii/eo dn ................................. Manjše posestvo iščem v najem. Najemnina plačljiva takoj. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 13183. (p) Trgovska hiša sredi trga Žalec — pod ugodnimi pogoji naprodaj. Vprašanja je nasloviti na poštni predal št. 9 v Žalcu. (p) Vinogradno posestvo najlepše, v ljutomerskih goricah, se proda proti hranilnim knjižicam in delni gotovini. Ponudbe upravi »Slov.« Maribor pod »Vinograd«. (p) Posestvo kupim v okolici Ljubljane. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Hiša« št 13228. (p) Posestvo z gostilno blizu postaje Jevnica -prodam ali zamenjam. — Skubic, Poljane, p. Kresnice. (p) Nova hiša dvostanovanjska napro-daj za 55.000 Din. Mala vas št. 60, p. Ježica pri Ljubljani. (p) Krasno posestvo ob banovinski cesti, blizu rudnika in tovarne, 10 minut do kolodvora in farne cerkve — ugodno naprodaj. Pojasnila daje: Stojan, Loče pri Poljča-nah, (p) Komfortna vila pri Celju, pripravna za upokojenca, posebno kakega duhovnika, tik postaje in farne cerkve, z lepim zelenjadnim in sadnim vrtom - se radi družinskih razmer takoj proda. Plačilni pogoji zelo ugodni, ker se lahko prevzame hipoteka. Ponudbe upravi »Slovenca« v Celju pod »Vila« 13402. (p) Malo zemljišče kupim ob glavni, najraje ob Zaloški cesti. Ponudbe na upravo pod »Plačam takoj« 13351. (p) Ugodna prilika! Moderna, davka prosta večstanovanjska vila naprodaj. Kot plačilo se sprejmejo vložne knjižice ljubljanske Mestne hranilnice, Ljudske posojilnice — v polni vrednosti. Potrebna gotovina do Din 250.000. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Rentabilna vila« 13339. (p) Kupim parcelo proti gotovini z navedbo cene in kraja. Ponudbe na upravo »Slov.« pod: »Parcela« 13360. (p) Novo hišo na griču, tik gozda, ob glavni cesti, eno uro od L|ubljane, poceni prodam. 600 m® vrta, elektrika. — Poleg avto- in železniška postaja. Ponudbe upravi »Slov.« pod šifro: »Najugodnejše« 13358. (p) Nova vila enonadstropna, ki donaša mesečno 1700 Din — se takoj proda. Ludvik Pre-volnik, Celje, Komenske-ga ulica. (p) Majhno posestvo v bližini Šmarja pri Jelšah - naprodaj. Poizve se pri g. Pezdevšku, Šerovo, p. Šmarje. (p) Prodam ali zamenjam manjše posestvo za drugo blizu Ljubljane, prevzamem tudi užitkarja. — Rifelj Martin, Gor. Kam-nje, p. Mirna Deč. (p) Novo hišo dvostanovanjsko, podkle-teno, prodam. — Rožna dolina cesta XIX. št. 14. Enodružinsko hišo solidni stranki ugodno oddam ali prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13373. (p) .Gozdno posestvo 175 ha, ob banovinski cesti Litija—Sv. Križ, naprodaj. Gozd je star povprečno 60 let, večinoma smreka. Zraven spada hiša z gostilno in mlinom ter hiša za gospodarja. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13374._(p) Nova hiša štiristanovanjska, z lepim vrtom, električno razsvetljavo in vodovodom - naprodaj. Pripravna za upokojence in obrt. — Cena ugodna. Pojasnila pri g.: Kenda, Kranj, Kokriško predmestje 5, Oddaljeno 15 min. od kolodvora, (p) Nova vila naprodaj. — Gotovina in knjižice Kmetske. Državni uradniki posebno ugodnost. Naslov v upr. »SI.« pod št. 13395. (p) Novo hišo v Celju tristanovanjsko, lepo, z vrtom in verando, ugodno prodam. Mastnak, Spodnja Hudinja, pred vhodom v »Majdičev mlin«. (p) Lisice, kune in vidre se najlažje in najsigurne-je zastrupljajo z Letoli-nom. Vsaka zver pade v par sekundah kot od strele zadeta. Mamilo mami zveri že iz velike daljave. Informacije in prospekte daje »L y k o s «, Zagreb, Jurjev. 8 Mnogo domačih priznanj! (r) Shramba dvokoles čez zimo. Emajliranje z ognjem in elektriko, po-niklanje in pokromanje -najceneje pri »Tribuna«, F. Batjel, Ljubljana, Kar-lovška cesta št. 4. (r) do tretjega leta — se sprejme v oskrbo. - Najboljši zrak, prvovrstno mleko, zanesljiva i»«ga. Plačilo po dogovoru. Pojasnila daje M. Sajovic, Mala Rupa 35, p. Kranj. I Zahvala! Skozi šest let sem bil podpisani težko živčno bolan. Gospod dr. Kamin v Ljubljani me ie z enkratnim obiskom popolnoma ozdravil, za kar se mu najtopleje zahvaljujem. - Janez Bizjak, Mirna. (o) V oglasnem oddelku »Slovenca« dvignit« sledeča pisma: Češarki, Lokomobila, Mesar, Nekaj gotovine, Pošteno dekle, S'oveniia, Smrekovi storži, Udobno. Zanesljiva, Zanesljiv, Za nesljiva in resna. (o) IEEBE3I 20 sedežni autobus in dvetonski tovorni auto ugodno naprodaj pri auto-podjetju Časi, Gornjigrad. HRANILNICA IN POSOJILNICA V KAMNIKU - ŠUTNfl 22 - LESTNfl HIŠA registrovann zadruga z neomejeno zavezo Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po dogovoru do 5% — Jamstvo presega večkratni znesek vseh vlog. LOVCI! Vse vrste orožja za lov. šport in obrambo, mun cijo najboljših svetovnih in donia-čh izdnikov Vam nudi po najnižjih ceuah F r. Šsvčik - Liubliana Židovska ul 8 Tel. 33-78 Prodaja na veliko in malo Lovska društva dob jo znaten popust Zahtevajte cenike! I I Kupim štedilnik že rabljen. Anton Frbe-žar, Smarje-Sap._(1) Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. Vsakovrstno zlato kupuie po na,višjih cenab CERNE, luvelit. Liub ana Wolfova ul.ca št. 3. Staro železo vseh vrst, tudi pločevino in druge kovinske odpadke plačuje najvišje Fr. Stupica, železnina, Ljubljana, Gosposvetska 1. (k) Hrastove plohe 5 do 6 cm, lepe, popolnoma suhe, kupi A. Pavlin, Podbrezie - Podnart, Gorenjsko. (k) Zlato, srshro, platin po najvišjih dnevnih cenah Mariborska Afinerija zlata. Oroznova ul 8. Peči za žagovino najboljšega sistema, katere ne povzročajo nobenega smradu, izdeluje in razpošilja na osemdnevno poskušnjo R. Jakelj, Bled. Usii aie suKn iCe od Din «0- - do 180.— Zalokar Menfle* 4'. Obrtni list Kdor želi pričeti trgovino z mešanim blagom in ne more dobiti Obrtnega list?, zaradi učne dobe -mu ga nudim pod ugodnimi uoiioii Ponudbe v upravo -SI.« pod »Obrtni list« št. 13256. (z) Muzika Za Miklavževa darila globoko znižane cene in sicer: ZA GOSPODE: modne srajce iz vseh vrst cefirja in poplina v najnovejših desenih, modne in športne zimske srajce, bele fine in navadne, trpežne delavne srajce, spodnje hlače bele in barvaste, zimske m letne, spalne srajce, triko maje in hlače, pletene vestje in puloverje, volnene, bombažastfe kratke in dolge nogavice, žepne robce, dežnike, naramnice, velika izbera kravat i. t. d. ZA D A M Ej Velika izbera damskih plaščev od 240 Din naprej, dekliški v vseh velikostih od 180 Din, dekliške flanel obleke od 45 Din, damske domače flanel obleke od 70 Din, boljše od 150 Din, jutranje zimske halj« od 90 Din, pisarniške v najnovejših fazonah od 90 Din, športna krila in flanel bluze od 48 Din, boljša modna zimska krila od 90 Din, svilene bluze od 120 Din, največja izbera vseh vrst predpasnikov že od 17 Din, najmodernejše volnene jopice, vse vrste trikotaža in pletenine kakor tudi vse vrste damsko perilo. ZA OTROKE; Otroški plašči od 2 let vse velikosti od 90 Din naprej, boljši otroški plašči, beli in barvasti, iz pliša in krimerja od 170 Din, flanel oblekce od 24 Din, predpasniki od 7 Din, triko skoki od 20 Din, triko maje in hlačke za dečke in deklice od 18 Din, deške flanel srajce od 20 Din, pletene vestje in puloverji od 30 Din, otroški dežniki od 30 Din, rokavičke od 10 Din, nogavice od 2.50 Din naprej — nudi F.l. Goričar, Liubliana, Sv. Petra Oglejte si naše izložbe! c. 29 MMHffiafflMl>BlffllWllllB Ct avto tvo/ Muri i/rvau/u* aT motor/a bi tnebil se rad hri kuncev ti ir.a^vo oriženi Slnvriifrv nnrmanit' insrral Takoj se kupi brzotekoči polnojarmenik, v dobrem stanju, 55 cm šfriiie. Ponudbe upr. »SI « pod »Gotova kupčija« št 13384. (k) Za Miklavža se Vam nudi zaradi izpraznitve zaloge zelo ugoden nakup raznih aluminijastih igrač, orodja za otroke itd. — pri tvrdki Stanko Florjančič, železnina, Resljeva cesta št. 3 prodaja prvovrstne ino-! (vhod skozi dvorišče). V zemske klavirje in piani- račun se vzamejo tudi ne. Popravlja in uglašuje hranilne knjižice Kmetske strokovnjaško, najceneje, j ter Ljudske posojilnice v Izposojuie in prodaja tudi Ljubljani. Trgovci znaten SLAVA GRIL kozmetični salon, Ljubljana, Beethovnova ul. 15 se priporoča cenj. občinstvu z mojsterskim izvrševanjem moderne nege Cenjene damel Damske klobuke in preoblikovanje dobite najceneje: Salon Mira, Pasaža Nebotičnika, Ljubljana. (t) Modroce posteline mreže, železne zložhivc oostelie otoma-ne divane in tapetniške izdelke o ud' naiceneie RUDOLF RADOVAN tapetmk Mestni trg 13. Ugodni o a k u p morske trave žime. cvilha za modroce io blaga ta prevleke pohištva preigrane instrumente — Ljubljana, Knafljeva ul. 4. ZAL.TOVARNE GLASBIL iMAftlBORSt.io*- čitajte in širite »Slovenca«! popust. — Ne zamudite ugodne prilike! Mlekarne in sirarne ikupuieio kemikalije za preiskavanje in kvasilo za sirenie in kisanje, barve in ostale potrebščine najugodneje pri »Lykos«, Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjev. 8. (1) Brinje dob te najceneje v JAVNIH SKLADIŠČIH Tyrševa cesta št. 33 pri tvr Iki Fran Pogačnik d. z o. z. Večja množina novih šivalnih strojev, raznih in pogrezljivih, se prav ugodno proda - že od 1600 Din naprej. Franc Batiel, Ljubljana, Karlovška cesta 4. (1) Radi velike zaloge damskih plaščev Vam nudimo vseh vrst plašče po zelo znižanih cenah Oglejte si cene I. Tomšič, Sv. Petra cesta 38, (D Dolžniki - pozor/ Prevzamemo po ugodni obrestni meri in proti daljši odplačilni dobi večja in manjša posojila pri sledečih denarnih zavodih: Banovinski hranilnici v Celju, v Ljubljani in v Mariboru, Jadransko-podunavski banki, Ljubljanski kreditni banki, Mestni hranilnici v Ljubljani in Mariboru in Zadružno-gospodarski banki. Ponudbe z navedbo višine posojila in zavoda ter možntm zavarovanjem (na zemljiščih ali z menicami) je poslati čimpreje na oglasni oddelek »Slovenca« v Ljubljani pod značko »Posojila 1935« št. 13283 laboratorij RniOAl v Slov. Bistrici naznanja cenj. občinstvu nove znižane cene svojega preparata KEVIGAL proti kožnim boleznim. REVIGAL mast ali mikstnra malo pakovanje • Dill 50'- REVIGAL mast ali mikstura veliko pakovanje „ 60- Komhinirano malo pakovanje (mast in inikstura) „ 50'- Komhlntrano pakovanje veliko (mast in mikstnra) „ 80'- Medicinalno REVIGAL milo kom..............„ 16'- Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1) Površnike, usnjene suknjiče, obleke itd. kupite najcenejše pri A. Presker, Sv. Petra cesta 14. (1) Koruza nova, umetno sušena, zdrava, sposobna za mle-tev, se dobi vsako množino po nizki ceni pri tvrdki M. Ogrizek, Osijek I., Gunduličeva ulica 60. Vzorec koruze pošljemo na zahtevo. (1) Kislo zelje, repo, sarmo, prvovrstno, po brezkotikurenčni ceni dobavlja vsako množino Homah. Ljubljana. Sv Petra c. 83. telefon 27 66. S. Rebolj & drug Gosp"svetska cesta IS Vam nudi globoke otroške vozičke ic za Din 500 — Oalle i udi vsakovrstne tri-oikljc, ho enderje. aviomo-nilčko. iruiralne konje, vo 7,i(Vk« /a nunčke Ud. /a M . klavŽH po reklimnih oeoair Premog. drva. koks prodata Vinko Podobnik Tržaška cesta 4tev 16 TeletoD 13 13 Kanarčke Harcerje prvovrstne, samce in samice, prodam. - Sever, Florjanska 9. (1) Šivalni stroj na električni pogon, za vreče in usnie, takoj za uporabo, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13303. (1) Koruzno moko za krmo in koruzo fiSr Javnih skladiščih Ljubljana. Tvr eva c. 33 pri tvrdki FRAN POGAČNIK d Z e. z. Sir polnomasten ala trapist, edamec, grojer — čaino maslo, izdelano po danskem načinu, razpošilja po povzetju po primernih cenah Križ. mlekarska zadruga, Križevci, Savska banovina. 0) Pisalni stroj poceni naprodaj. SokliE, Aleksandrova cesta 43, Maribor. C) PERNICE izgotovljene — velikost 180*115, iz puhastega peria 220. 300 in 340 Din la puh pa 450, 550 Din Garantiramo, solidna postrežba — pri: RUDOLF SEVER Marijin trii 2, Ljubljana Kolesa naprodaj! Imam več malo rabljenih moških in ženskih koles poceni naprodaj. Krmelj Pepi, Ljubljana VII, Celovška cesta 115. (1) Dve zlati uri damsko in moško, vredni 4000 Din, prodam za 1500 Din. Naslov v upr. »SI pod št. 13154. (1) Naprikladnejša darila za Miklavža in Božič so: Rot ne torn ce isln ce denar-n ce. It bačn ce. aKt v e, ka or tudi omi kovCo«! v veliki Izberi. Po ni stopstvo in zaloga: Barre-Iaki: R. Hafner, Ljubljana VII, Celovška cesta 61. Uradnik zmožen srbohrvaščine, slovenskega in nemškega lezika v govoru in pisavi ter bla-gane, knjigovodstva in korespodence, ki ima prakso z občevanjem v uradih in davčnih zadevah; želi se reprezentiven nastop; in po možnosti vešč železninarske stroke se Išče za takoj Ponudbe z natančno navedbo dosedanjega de ovanja ter zahteva plače na upravo lista pod »Versirana moč 1935« Pitana perutnina, piščanci, štajerski pulardi, kapuni, kokoši in druga perutnina iz lastnega pi-tališča po zmernih cenah vedno v zalogi. Naročila pri Kmetiiski družbi, telefon 2105 ali 3755. (1) Mošanjčki, zlata parmena i druga zimska jabolka stalno na zalogi pri GOSPODARSKI ZVEZI Liubliana, Tvrševa cesta. VINO pristno in poceni dobite pri Centralni vinarni v Ljubliani 2 šivalna stroja Piiaf čevljarska cilinderca - in krojaški, par mesecev rabljena - prodam za 2000 Din pod kupno ceno. — Kladezna 26. (I) Izposojamo Plašče . . a?Din Gramofone i 10 Din .Elehtrofoir Ljubljana TavCa-jcva ulica 3 Za Miklavža igračni vozički, skiroji, triciklji, holenderji, konjički - se dobe najceneje pri »Tribuna«, F. Batjel, Ljubljana, Karlovška cesta it. 4. Ceniki franko. I Za šport in promenado, najnovejši vzorci, dospeli — pri LENASI & GERKMAN oglejte si jih. Sveže najfinejše norveško ribje olje iz lekarne dr. G. Piccollj« « L|ubl|ani se priporoča bledim m slabotnim osebam. Cele orehe in jedrca nudi naiceneie Sever & Komp., Liubliana v Zage remseheidske, izberete tudi na knjižice naiceneie pri »Jeklo«, Stari trg. — Zahetvajte ponudbe! (1) Širile »Slovenca«! Suhe deske za mizarje, orehove, hrastove, bukove, črešnjeve, javorjeve, jesenove in brestove - nudimo po zmerni ceni. Bukove frize ob 5 do 8 c'm široke, od 30 do 50 c/m dolge, 50 m". Hrastove letve 27x27 m'm, 27x 40 m/m, 27 x50 m/m, dolge 1 do • 2 metra. Odpadke od žage bukove in hrastove, suhe. povezane v snope, po 10 par kg — nudi »Zora«, Črnomelj. PERJE Oisporfna hiša „9.una" tfartttor cele in luščene, zamenjujem za pristno bučno olje. Priporočam veliko izbero vedno svežega špecerijskega blaga in zalogo že-leznine. JO S. JAGODIC Celje Glavni trg 14, Gnbčeva 2. Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta S 'paviljoni lahko plačate naročnino za »Slovenca«. »Domo-liuba« tn -Bogoliuba« naročate mserate m dobite razne inlormacue — Poslovne ure od Dol 8 ziu-trai do pol t popoldne m od 2 do 6 popoldne. Teletonska Številka 3030 k0 ^Patentirano fucnsto-kivinsko zatesn lo (Oichtung( /A Zacreb ■ Gaieva 20, tel 55 66 m. L'ubljana - Zr«ec Franjo, Cankarjevo nabrežja 5 Preselitveno naznanilo! Podpisani si dovoljujem vljudno no/.naniti, da sem preselil svojo zlatarsko In Juvolfrako oelavn eo i/ Dr. Rozinove u ice 12 v Stolno ulico 3 polt g modistneiiH sni na mn e žen«- M ,lahn Moja delavnica Je ure ena za specijalnb prede avo br liantnega nnk'ta ter vseh v mojo tn ko spada .očih del. — Priporočani so ceni. ob 'inst»u AVGUST JAHN, zlatar in juvelir Maribor, Stolna ulica 2 I Priporočamo Ia. kvas naSe tvornice, z Izborno shajalno močjo in vzdržljivostjo — pekarnam in trgovinam. — Celjska tovarna kvasa in slada, Jos KirbU. Celje._(1) Karbid priporoča poceni železnina Koutnv, LJubljana Šiška, Medvedova 28. (1) Zahvala Hvaležnih src se zahvaljujemo vsem in vsakomur za izraze globokega sofuvstvovanja in za i.slcrenn ljubezen, izkaza,no naM dragi materi Josipini Erzin )ia poslednjem polu. Žaluj oči ostali Stran MHMH Oft 100 Ictnlcl imena (vrdhc Ani. Krispcr daiemo v času od 22. do 30. novembra 1934 na vse naše cene še poseben popust mi MHSPER ijrnm IZKORISTITE TO PRILIKO ZA MIKLAVŽEV NAKUP! MESTNI TRG 26 STRITARJEVA ULICA 1-3 MIKLAVŽEVA DARILA KAKOR: križe in zraven pripadajoče svečnike najnovejše moderne oblike, lepe kipe, slike, podobice, krasne okvirčke za fotografije in razg eunice, albume za razglednice in fotografije, spominske knjige, fin in eleganten pisemski papir v blokih in mapah, vse šolske potrebščine, slikanice za deco in druga primerna darila Vam po konkurenčnih cenah nudi Podrui. Dugosl. knjigarne H. NI CM AN, Ljubljana, Kotftareva ul. 2 MIZARSKO PODJETJE RUDOLF KOMPAR\ Aleksandrova c. 48, MARIBOR Moderne notranje opreme sob. salonov, pisarn — portalov in vsa stavbena dela kakor okna, vrata itd — Zaloga pohištva lastnega izdelka. Izvršujem po lastnih načrtih ter jamčim za solidno delo Pri liubljunskem srezkem sodišču, soba 16, se bo vršila dne 30. novembra 1934 novozgrajene, enonadst opne podkletene, tros anovanjske, solidno zidane vlfte s lOOOm2 obdelanega vrta. (parcela zem. vi. št. 583 k. o. Udmnt) na Pov etovi c. 7 poleg Cndellijevega gradu. Vila stoji na idiličnem, zdravem in mirnem kraju, je davka prosla, ograjena, ima eno petsobno, eno šlirisotmo in eno dvosobno stanova je z vsem komfortom, telefonom, plinom, elektriko in vodovodom. Priložiti st dobre in varne naložbe denarja interesenti vabljeni. Beograjčani! Cvetlice kupujte v cvetličarni MATEJ LAP Slavija 2 Telefon 28934 Šopki — ko«arice — venci in vsakovrstne cvetlice v lončkih zmerom največja izbera. Cene solidne! Postrežba točna) IIASAO, P01AR ln KROKOS pelroplinske svetilke od 50—3000 sveč so svetovne znamke! Pazite na zgoraj označene znamke ter zavrnite manj vredne falzifikate! PETRO-lUX, ZAGREB. RAPISINA BUČA 9 CENIK POŠLJEMO ORAT1S IN FRANKO! Ljudsko posojilnica v Celju registrovana zadruga i neomejeno zavezo v novi lastni palači sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje Denar je pri nfei naložen popolnoma varno, kei jamči zani poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-po sestnikov z vsem svojim premoženjem. ZBORNICA ZA TRGOVINO, OBRT IN INDUSTRIJO V LJUBLJANI SPOROČA ŽALOSTNO VEST, DA JE NJEN DOLGOLETNI ZASLUŽNI SVETNIK, GOSPOD FRAN KAVČIČ DOLGOLETNI PREDSEDNIK ZVEZE GOSTILNIčARSKIH ZADRUG, GOSTILNIČAR IN POSESTNIK V LJUBLJANI ITD. V PETEK, DNE 23. NOVEMBRA 1934 UMRL ZBORNICA, V KATERI JE BLAGOPOKOJNIK V INTERESU GOSTILNIČARSTVA DOLGO VRSTO LET POŽRTVOVALNO SODELOVAL, MU OHRANI TRAJNO HVALEŽEN IN ČASTEN SPOMIN V LJUBLJANI, DNE 24. NOVEMBRA 1934 PAVLA KAVČIČ naznanja v svojem in v imenu otrok BELE, BOŽE FRANCITA, DUŠKOTA. SANDITA in SREČKOTA ter ostalih sorodnikov pre-žalostno vest, da je njih iskreno ljubljeni soprog, papa, opapa, brat, stric in svak, gospod Franc Kavčič posestnik in gostilničar itd. itd. dne 23. novembra zvečer po kratkem, mučnem trpljenju odšel v večnost. Na zadnji poti ga bomo spremili v nedeljo, 25. novembra ob 3 popoldne iz hiše žalosti Privoz št. 4 na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga bomo položili v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. V Ljubljani, dne 24. novembra 1934. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. ZDRUŽENJE GOSTILNIŠKIH PODJETIJ V LJUBLJANI obvešča vse članstvo, da je nenadoma umrl njegov dolgoletni član, podpredsednik in predsednik, gospod v Franc Kavčič gostilničar in posestnik Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 25. novembra ob 3 popoldne iz hiše žalosti Privoz št. 4 na pokopališče k Sv. Križu. Blagopokojnemu predsedniku ohranimo trajen spomin! V Ljubljani, dne 24. novembra 1934. UPRAVNI SVET IN RAVNATELJSTVO OBRTNE BANKE V LJUBLJANI javljata tužno vest, da Je njen član upravnega sveta in dolgoletni predsednik, gospod Franc Kavčič gostilničar in posestnik, svetnik Zbornice za TOI itd. v petek, dne 23. novembra nenadoma umrl. V blagopokojniku izgubi naš zavod zaslužnega sodelavca, ki se je od ustanovitve zavoda neumorno udejstvoval v njegovi upravi. Ohranili mu bomo trajen spomin! V Ljubljani, dne 24. novembra 1934.