Izhaja vsak čotrtok
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Via Machiavelli 13/11., Tel. 30-142 — Za Italijo: Gorica. P.zza Vittoria 18/11 - Poštni predal (casella post.) Trst 431. — Pošt. ček. račun: Trst, št. 11/6464
Poštnina plačana v gotovini
Posamezna it. Ur 20.—
NAROČNINA: trimesečna lir 325 - polletna lir 600 - letna lir 1100. — Za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru
Sptdizione in abb. postale I. gr.
ŠT. 55
TRST, ČETRTEK 9. JUNIJA 1955, GORICA
LET. IV
PO ODHODU SOVJETSKIH DRŽAVNIKOV
Hruščevov obish in Iržašhi Slovenci
Vidali se umika - Pošteni Italijani podpirajo Slovence -Predvsem pa je potreben složen nastop naših strank
Hruščevov govor na zemunskem letališču, v katerem je mogočni gospodar Sovjetske zveze prosil Tita javno oproščenja za vse krivice, ki jih je Kominform zagrešil zoper sedanje voditelje Jugoslavije, je izzval velikanski odipor v glavnem tajniku tržaške komunistične stranke Viktorju Vidaliju.
Kdo bi se temu čudil? Komunisti Italije, Francije in ostalih držav so po Titovi izključitvi iz Kominforma zavzeli sicer tudi ostro protiititovsko stališče, toda to je bila več ali manj le postranska vsebina njihovega programa. Za Vidalija je pa bila borba proti Titovi Jugoslaviji tako rekoč temelj vse njegove politike.
Med titovci in protititovci na Tržaškem je leta 1948 zavladalo tako sovraštvo, da so drug drugega metali z nasiljem iz društvenih sedežev ter se med seboj pretepali.
Kdo je mogel pričakovati, da bo Vidali po sedemletnem srditem boju proti Titu sedaj naenkrat javno priznal, da je bila vsa politika njegove stranke zgrešena in krivična? To bi pomenilo-, da je dolgih sedem let govoril množicam neresnico. Takega moralnega samomora ni hotel izvršiti.
Zato je Hruščevov govor odklonil in obsodil, a s tem prišel čez noč v odkrit spor nele s Kremljem, temveč tudi s komunistično stranko' Italije. Togliattijev namestnik I.o-ngo ga je nemudoma poklical na odgovornost in zahteval, da se podvrže Hruščcvu.
Spor je dvignil prah tudi v inozemstvu. Vsi so čakali, kaj se bo sedaj zgodilo. Govorili so, da je Vidalijeva usoda zapečatena: Togliatti bo ustanovil na Tržaškem poseben odsek svoje stranke ter pozval vse prave komuniste, naj gredo v boj proti »iz-dajalcur. Vidaliju. Položaj Vidalijev se je zdel brezupen. Kako naj zmaga v odkritem boju s Hru-ščevom in Togliattijem? Ves svetovni komunizem bo proti njemu.
SPRETEN MOŽ
Toda kaj se je zgodilo? Vidali je v glavnem glasilu italijanskih komunistov FUnita iznenada objavil razgovor, v katerem je spra-vo med Titom in Moskvo javno pohvalil, češ da je treba nvse, kar služi miru, le z veseljem in ponosom pozdraviti«. »Delo« je pa priobčilo članek, ki se končuje s klicem: »Naj živi nerazrušno sovjetsko-jugoslovansko prijateljstvo!«	>■''
Jasno je, da Vidali tega ni mogel storiti s posebnim »veseljem in ponosom«, kakoT trdi Unita, temveč iz golega političnega računa. Najprej je Hruščevov govoT obsodil in tako dokazal tržaškim pristašem, da je še zmerom istega mišljenja o Titovi Jugosla-
viji. On ničesar ne preklicuje! On se ne
ponižuje!
Z očitnim umikom je pa dokazal, da je navzlic vsemu discipliniran komunist. Kremlju se je podvrgel samo zastran »višjih koristi proletariata« in da ne razcepi komunističnega gibanja.
Tako — si je mislil — sem zadovoljil vse: tržaške pristaše, Togliattija in Kremelj. Povrhu sem rešil svoj značaj in. svojo oblast na Tržaškem. Priznati je treba, da je Vidali vsekakor spreten človek: iz zadrege se vleče tako, da bi bil tudi to pot »volk sit in koza cela«. Ali se mu bo to posrečilo, je seve drugo vprašanje. Mi sodimo, da je kljub vsemu
njegov položaj v Trstu zelo omajan. Nov položaj zahteva novih ljudi. Morda ga bodo povišali, ali težko si je misliti, da bi politik, ki se je 7 let boril proti Titovi Jugoslaviji, mogel postali sedaj zagovornik popolnoma nasprotne politike v naših krajih.
Nas pri sporu med Vidalije-m, Togliattijem, Hruščevom in ostalimi komunisti zanima le to, kako bo vse to vplivalo na narodni položaj tukajšnjih Slovencev. Ideološke razprave med komunisti raznih struj se nas ne tičejo. To naj opravijo sami med sabo.
Priznati pa moramo, da pomirjenje med komniformisti in titovci doslej ni bilo v škodo tržaških Slovencev. Nasprotno!
Slovenci in spor s ko m inf orni oni
Ta spor je močno škodoval narodnim koristim slovenskega prebivalstva. Sovraštvo med obema organizacijama je zavzemalo včasih kaj čudne oblike. V Miljskih hribih in Trstu so premnogi kominformisti enačili ti-tovstvo s — slovenstvom. Preprosti ljudje so videli v slovenskih šolah enostavno — titovsko ustanove. V Ro-colu se ,je n. pr. zgodilo, da so slovenske kominformistične matere vpisovale iz sovraštva do Tita svoje otroke v laške šole. Isto je bilo v Miljskih hribih, kjer so bile v nekaterih slovenskih komin-formističnih vaseh ukinjene slovenske in odprte italijanske šole. To v slovenskih krajih in po volji Sloveheev!
Kominformizem se je pojavljal kot razkrajajoča in raznarodovalna silla med našim ljudstvom. Bili smo že ta.ko daleč, da so nekateri slovenske kominformietc enostavno črtali iz slovenskega narodnega občestva. To tem bolj, ker je Vidali ob vsakem še tako o-pravičenem protestu tukajšnjih Slovencev takoj pokazal na cono B, češ da so tam razmere še hujše. Tako je dejansko slabil in oviral borbo našega ljudstva za narodno enakopravnost. Zdelo se je, da je dogovorjen z italijanskimi nacionalisti.
Odkar je pa postalo jasno, da se približuje sprava med Titom in Moskvo, se je začela politika tržaških -kominformistov vidno spreminjati. Njihovo slovensko krilo- se je približalo ostalim slovenskim strankam in zagovarjalo misel, naj gredo vsi Slovenci združeno v boj za uresničenje posebnega statuta.
Slovenski kominformisti so zahtevali ustanovitev Narodnega sveta in postali odločni branitelji enotnega nastopa Slovencev v vseh skupnih narodnih zadevah. To je bilo za naše ljudstvo zelo važno, kajti kominformisti so najmočnejša politična organizacija trža-
ških Slovencev. Vidali je dobil pri zadnjih volitvah 33 tisoč glasov, od katerih je najmanj ena tretjina slovenskih.
V zadnjem času so pa šli tržaški komin-formisti še en korak dalje. Pretekli teden je »centralni kumitet« njihove stranke imel sejo, na kateri je razpravljal o narodnem položaju tržaških Slovencev ter sklenil, da morajo njihovo borbo za uresničenje posebnega statuta podpreti vsi tržaški komunisti, torej tudi italijanski.
Poročilo je imel sam Vidali. Stranka bo delala z vsemi silami na to, da se vse slovenske politične skupine ne glede na ideološke razlike združijo v borbi za posebni statut in narodno enakopravnost slovenskega prebivalstva. Ker je stvar Slovencev pravična, je dolžnost celokupnega proletariata in vseh naprednih Italijanov, da slovenske zahteve podpirajo.
Centralni komitet je mnenja, da je enotnost Slovencev potrebna, čeprav voditelji nekaterih slovenskih strank zanjo niso posebno navdušeni. Toda množice zahtevajo v narodnih stvareh slogo in zato naj ljudstvo vpliva na voditelje, da bo enoten nastop brezpogojno zagotovljen.
POGOJI ZMAGE
Četudi nas od kominformistov ločijo globoke idejne razlike in smo njihovo politiko večkrat ostro odklanjali, moramo njihovo sedanjo pobudo samo odobravati.
Za vsakega mislečega človeka je namreč jasno, da bodo tržaški Slovenci mnogo laže prišli do pravic, ki jim jih jamči posebni statut, ako v svojem boju ne bodo popolnoma osamljeni.
Za nas Slovence je neprecenljive važnosti, da tudi čira več Italijanov zagovarja in pod-
Nadaljevanje na 3. strani
NOVICE Z VSEGA SVETA
ADENAUERJA VABIJO V MOSKVO
■Ni se še polegel prah, ki ga je dvignil Hruščevov obisk Jugoslaviji, ko so sovjetski državniki spet presenetili mednarodno' javnost.
Povabili so nemškega kanclerja Adenauerja, naj pride v Moskvo uredit odnose med obema državama. Pogajati se hočejo naravnost a Nemčijo' in izločiti vse posredovalce.
Kaj to pomeni? Gre lahko samo za obnovo diplomatskih in gospodarskih zvez, ki so danes pretrgane, ali pa za mnogo’ resnejšo stvar.
Zanimivo je vsekakor, da so v Moskvi doslej označevali Adenauerja za »fašista«, »klerikalca« in pomagača »ameriških« imperialistov«, sedaj ga pa iznenada vabijo na prijateljski pogovor, ne da bi mu stavili kakršen ko>li po'goj: od njega ne zahtevajo niti tega, da bi ustavil oboroževanje.
Na zapadu se boje, da bodo Rusi skušali na vse načine odtrgati Nemčijo od njenih zahodnih zaveznikov. Adenauerju utegnejo ponuditi združenje zapadne in vzhodne Nemčije in mu pustiti celo lastno vojsko, gamo da se ne priključi nobenemu taboru in ostane nevtralna.
Kako naj Adenauer tako ponudbo odkloni, ko ves nemški narod hrepeni po zedinjenju in vojaški varnosti? Če pojde v Moskvo, njegovo stališče ne bo lahiko. V rokah 80-letnega Adenauerja leži sedaj usoda njegove domovine in Evrope.
HRUŠČEV V BOLGARIJI
Po zaključku pogajanj s Titom se je gospodar Rusije Hruščev odpeljal z letalom v Bolgarijo. Tu je na velikem shodu poudarjal pomen jugoslovansko-sovjeftsikega sporazuma za delavce vsega sveta in za mir med narodi.
Posledica bo, da se sedaj tudi odnosi med Bolgarijo in Jugoslavijo prav gotovo zboljšajo. Kaj je z združenjem med Bolgari in o-staliini južnoslovanskimi narodi, ki jo je bil Stalin preprečil? Edino če Hruščev to zedinjenje podpira, lahko popravi sHare krivice Mosikve.
OBRAMB/. ZA BODOČO VOJNO
Nemici s o temeljiti in mislijo tudi na morebitno vojno. Zato je njih vlada ukazala, da mora vsaka nova hiša imeti protiletalsko zaklonišče. Ravno tako vse šole in javni o-brati. Ustanovili so posebne skupine, ki naj urejajo beg v zaklonišča; drugi oddelki bi reševali ranjence, prinašali prvo pomoč in se brzo pomikali iz kraja v kraj.
Pri nas se za take stvari nihče ne zmeni.
MED SLADKORNE NASADE
Pretekli teden, je parnik Toscanelli spet odpeljal v Avstralijo 60 Tržačanov. Šli so s trebuho-m za kruhom, ker doma ne najdejo zaposlitve. Delali bodo v nasadih sladkornega trsa, kjer je življenje zelo trdo in naporno. Koliko' jih bo umirlo daleč od rodne zemlje! Ob slovesu so sorodniki jokali.
POMOČ JUGOSLAVIJI
Amerika bo kljub sporazumu, ki ga je Tito sklenil s Sovjetsko zvezo, pošiljala Jugoslaviji pomoč v živilih, da se prebije do prihodnje letine: v juniju in juliju bodo iz-
tovorili v jugoslovanski/h lukah 280 tisoč ton žita in 25 tisoč ton sladkorja.
Pred nekaj dnevi so Ariierikanci sklenili to pomoč povečati in posJati povrhu še 6 do 10 tisoč ton slanine. Iz tega vidimo, da Hruščevov obisk ni prav nič pokvaril odnosov med Jugoslavijo in Ameriko.
ITALIJANI SE ŠE ZMEROM SELIJO
Vsak mesec prihajajo iz cone B trume Italijanov:	en	mesec	1400, drugi 1300, tretji
1200 in tako naprej. Če se to ne ustavi, bodo iz cone zginili vsi Italijani. Njih voditelji si belijo glave, kako bi ta žalostni beg zajezili.
Sredstvo je zelo preprosto:	oblastva naj
pokličejo predse vsakega begunca ter ga vprašajo, zakaj je moral zapustiti cono. Če ni bilo resnih vzrokov, naj mu vzamejo podporo in ga pošljejo nazaj. Namesto da odjeda tukajšnjim domačinom kruh in veča stanovanjsko krizo, naj gre branit svojo rodno zemljo. Cilj bi moral biti, da se čim več beguncev vrne domov. Saj to je bil namen londonskega sporazuma.
DOLŽNOSTI ČASNIKARJA
V Rimu je bilo mednarodno zborovanje časnikarjev, katerim je papež govoril o dolžnostih pisateljev in novinarjev. Vi ste tisti — je dejal — ki ustvarjate javno mnenie. Pri navidezno tako' brezpomembni novici je zelo važno, kako' jo časnikar poda in pobarva. Vesten novinar ne sme prikazovati dogodkov po svoje. Biti mora nepristranski in služiti vedno' in povsod resnici in pravici.
Kako lepo bi bilo, če bi se tega vsaj vsi katoliški časnikarji držali.
NEHRU V MOSKVI
Voditelj Indije Pandit Nehru se nahaja v Sovjetski zvezi, kjer so ga sprejeli s kraljevskimi častmi. Posredovati hoče med vzhodnim in zapadnim taborom.
Na svečani pojedini v Kremlju je čestital sovjetski vladi, ker je »v zadnjem letu storila mnogo, da se odstranijo vzroki mednarodne napetosti. Svet zahteva mir!« je Nehru zaključil.
SEDAJ RAZGOVORI Z ZAPADNJAKI
Po odhodu sovjetskih državnikov bodo i-meli Jugoslovani nov sestanek v Beogradu: to pot s predstavniki zahodnih velesil, da razpršijo morebitno nezaupanje.
Ameriški veleposlanik v Jugoslaviji Rid-dleberger je odpotoval v Združene države na poročanje. Nisem opazil — je izjavil časnikarjem — da bi se bilo prijateljstvo med A-meriko in Jugoslavijo ohladilo. Nasprotno, v zadnjem času je postalo »še prisrčnejše«.
TELEFON SE PODRAŽI
Iz Rima je prišla vest, da bo s 1. julijem povišana pristojbina na telefon za 10 odstotkov. Ukrep vzbuja med občinstvom veliko nezadovoljnost.
NOV ZNAK
Med Avstrijo in komunistično Ogrsko je bil obmejni promet 10 let tako rekoč uki- j njen. Sedaj so ga spet odprli in dovoljujejo ljudem, da svobodno obiskujejo sorodnike in znance v obeh deželah. Nov znak, da se sovjetska politika ublažuje.
Hruščev kot človek
Ko je prišel v Jugoslavijo, so bile oči vseh časnikarjev vanj uprte. Vedeli so sicer, da Hruščev ni niti Lenin niti Stalin, a vsekakor izreden človek, če se je kot bivši rudar povzpel do oblasti nad Sovjetsko zvezo.
Novinarje je vsaka malenkost na Hrušče-vu zanimala: njegova glava, njegov trebuh, njegovo oblačilo in obnašanje. Naredil jim je vtis dobričine, ki ima 3 Stalinom to skupno potezo, da ob ugodni priliki rad srkne dobro in krepko kapljico.
Tako je storil tudi ob poslovilnem sprejemu v Beogradu: pod vplivom izvrstne »vodke« je začel sredi dvorane mahati z rokami in na glas poveličevati mir in razlagati njegove prednosti. Nato je zgrabil zunanjega ministra Popoviča za vrt, ga stresel in dejal: »Eh, Popovič, zdi se mi, da nimaš prav. . .«
Tujim časnikarjem je očital, da ne poznajo Rusije. »Kako naj jo poznamo — se je odrezal ameriški novinar — če ne moremo tja potovati?« — »Ali hočete vizum?« je vprašal Hruščev. »Že jutri ga lahko imate!«
Takoj je pristopil še nemški časnikar, da tudi on želi vizum. Drugi dan sta oba vložila prošnjo.
Mikojan je prijel Hruščeva pod pazduho in silil domov. »Saj res,« se je ta vdal, »mislim, da smo preveč pili.«
Zanimivo je bilo Hru.ščevovo potovanje po Sloveniji. Ko se je vozil z Mikojanom in Kardeljem po Gorenjskem, je nenadoma počila guma in je bilo treba avtomobil popravljati. Medtem sta Hruščev in Mikojan stopila na cvetoč travnik in začela rokoborbo, kakor je ljudteka zabava v Rusiji. Niti slutila nista, da ju skrivaj fotografira časnikar. Za sliko mu sedai ponujajo mnogo denarja, a je noče dati. Visoko ceno ima tudi druga fotografija: ona, ki kaže, kako Hruščev poljublja roko Titovi ženi Jovanki. Stane baje 1000 dolarjev ali 635 tisoč lir.
ŠOPEK MARJETIC
Ko sta končala borbo na travniku, sta začela trgati marjetice. Nato je Hruščev z le njemu lastnim poklonom in smehljajem podaril šopek Kardelju.
V tovarni Litostroj je dokazal, da se zna tudi šaliti. »Povejte mi,« je vprašal zastopnika delavcev, »kaj vam je ljubše: da imate mnogo ali malo dela?«
»Razume se. da imamo mnogo dela!« Hruščev ga je potrkal po rami: »Ste pa pridni, prav zares pridni . . .«
Hruščev je hotel nadalje vedeti, ali daje komunistična stranka delavcem v Litostroju navodila, kako treba delati.
»Delo je delo,« so mu odgovorili, »in se mora opraviti po predpisih stroke in ne stranke. Ko nam naročijo turbino, izgotovimo pač dobro turbino in se ne sprašujemo, kai misli o turbinah stranka.«
»Glej, crlej.« je vzkliknil Hruščev, »vi torej delate tako. Saj je menda res dobro. Moram celo izjaviti, da ima stvar lahko svoje prednosti ... O tem bom poročal v Rusiji, brž ko se vrnem.«
Časnikarji so se zanimali tudi za Hrušee-vove hlače. Ko je prišel, so imele Ifepe, ravne gube, pozneje so> se hudo zmečkale: na kolenih so zadobile obliko dveh velikih lon-jcev, ki sta mahedrala zidaj na levo, zdaj na desno.
Toda mož se za to ni prav nič menil. Pravijo, da so mu tudi v Rusiji take reči deveta briga.
Hrušcevov obisk i
(Nadaljevanje 3 1. strani) pira naše zahteve po socialni, .politični in narodni enakopravnosti.
Bivši neodvismeži iz Fronte delFIndipen-denza in Blooco Triestino, ki »o pri zadnjih volitvah zbrali 27.000 glasov, so se že izjavili, da se mislijo boriti za brezpogojno spoštovanje posebnega statuta. Po odhodu zaveznikov so se združili v novi enotni organizaciji Unione Trieslina in proglasili načelo, da morajo Slovenci naših krajev uživati v vsakem pogledu iste pravice kot Italijani. Ta organizacija ima zelo mnogo pristašev in bo igrala v Trstu še precejšnjo vlo-*°'
Med branitelje posebnega statuta je stopila sedaj tudi Vidalijeva stranka, ki je imela pri zadnjih volitvah 33.000 glasov.
Že sedaj vidimo, da Slovenci v svojem boju ne bodo> osamljeni. Saj se tudi v drugih italijanskih strankah oglaša čedalje več ljudi, ki pravijo, da v naših krajih ne bo nikdar miru, ako se Slovenci in Italijani ne po-
■ NOVICE
OGROMNO POSOJILO
Mednarodna banka je posodila Italiji 70 milijonov dolarjev. Denar bodo uporabili za gospodarski razvoj Južne Italije in Sicilije. Zgradili bodio nova industrijska podjetja, električne centrale in namakalne naprave.
To je le prvi obrok, kajti Italija bo prejela vsega 210 milijonov. Posojilo je lep Scelbov uspeh, ki so ga razglasili tik pred volitvami v sicilijansko pokrajinsko skupščino.
ZASLUŽEN VZGOJITELJ
Na binkošti je Cerkev proglasila za blaženega Francoza M. Champagnata. Kdo je to? Ustanovitelj reda maristov, ki zbirajo zapuščeno mladino v posebne šole. Champagnat je vpeljal nova moderna sredstva poučeva-
na Je Sole kaj se uzakonuoi
Slovenski profesorji v Gorici so sestavili spomenico na ministrstvo prosvete, v kateri zahtevajo uzakonitev naših srednjih šol.
To ni prva spomenica. Prvo so poslali že leta 1948 in dobili odgovor, da predscdni-štvo vlade že proučuje zakonski načrt. Ker proučevanja ni hotelo biti konec, so upotili v Rim dve novi vlogi, ki sta pa ostali — brez odgovora.
Kasneje je prišla vest, da bo vlada uzakonila šole v Gorici istočasno z nemškimi na južnem Tirolskem, vendar tudi to so bile prazne besede.
Sedaj je pa dr. Palamara obljubil, da bo Rim uzakonil slovenske šole na Tržaškem se pred začetkom solskega leta. Zakaj naj bi zakon ne veljal tudi za Goriško? Slovenci srno vendar ena sama narodna skupnost.
To je napotilo naše goriške profesorje, da eo sestavili četrto spomenico. Ker gre za važno zahtevo vseh Slovencev, stoji vse naše ljudstvo odločno in sklenjeno na strani profesorjev. Skrajni čas je že, da Rim uredi naše šolstvo na Goriškem, na kar naš narod že 10 let zaman čaka.
tržaški Slovenci
ravnajo ter najdejo obliko poštenega sožitja. Prvi korak v boljšo bodočnost je uresničenje posebnega statuta.
Naš cilj bi moral biti, da se število pravično mislečih Italijanov toliko časa veča, dokler ne dobi na Tržaškem večine ter prevrne italijanskega javnega motenja, o katerem vemo, da je danes Slovencem sovražno. Fdino tako je mogoče ukrotiti zagrizene italijanske nacionaliste, ki so žal na oblasti in zastrupljajo odnose mod sosednima narodoma in državama.
Kar Slovenci krvavo potrebujemo, je dvoje: najprej čvrsto in borbeno edinost v skupnih narodnih zadevah med nami samimi in pa čim izdatnejšo pomoč dobromislečih Italijanov.
Slovenci bodo zmagali, ko postanejo njih zahteve splošna stvar demokracije, socialne pravičnosti in človeškega napredka, za katero pojdejo v boj vsi pošteni ljudje obeh na-lodnosti naših krajev.
nja. Iz učilnic je odpravil palico in združil učence in učitelje v nekako družino. Učenci naj ne samo poslušajo in prejemajo, temveč tudi sami sodelujejo pri oblikovanju lastnega znanja in značaja.
Njegov red šteje danes 13.000 članov in poučuje četrt milijona učencev.
MEDNARODNO ZBOROVANJE
V Gradežu so se te dni zbrali številni zdravniki iz Nemčije, Avstrije, Švice in Saarske-ga ozemlja. Vseh skupaj jih je 1200, spremlja jih pa še nad 1300 oseb. Tako imenitnega zborovanja ni še videl Gradež.
Hotelirji in gostilničarji bodo lepo zaslužili.
ZAREKLO SE MU JE
Dva dečka v Trstu sta našla listnico, polno bankovcev. Mimo pride šofer z bencinsko posodo v roki in jima odvzame denar, češ da ga »ponese na policijo«. V resnici ga je pa nesel v svoj žep.
Zadeva se je res končala na policiji: tu se je šofer zaklinjal, da mu je stvar neznana, da njega v tisti ulici sploh ni bilo in da o bencinski posodi nič ne ve.
»Ali je bila posoda polna?« vpraša policaj.
»Seveda,« odgovorita dečka, »saj jo je komaj nosil.«
»Vidite,« zavpije šofer, »kako lažeta! Posoda je bila prazna.«
TIČEK SE JE UJEL
Kakor prej o zadevi Montesi tako pišejo zdaj vsi listi o zadevi Jacopetti. Ta je mlad časnikar in sin bogatega očeta. Ker ni več vedel, kako bi se zabaval, je v družbi odličnih prijateljev in prijateljic zvabil k sebi 13 letno ciganko Jolando Caldaras, ki je pozneje povedala, kaj vse je lep« družba z njo počenjala.
Posledica je bila, da so tička obsodili na dolgoletno ječo. Tedaj jo je lepo iztuhtal: sklenil je vzeti ciganko za ženo in po poroki so ga res takoj izpustili. Brž ko je bil na svobodi, je pa dal Jolandi 1 milijon, zato da naj izjavi, da noče z Jacopetitijem živeti, in zakon naj se razveljavi.
Toda Jolandini sorodniki so mu načrt prekrižali. Sedaj mora ciganskega otroka obdržati za ženo ali romati spet v ječo!
„KD0R ZANIČUJE SE SAM ..
Prvi pogoj, da se naš narod na svoji zemlji uveljavi, je, da se Slovenci znajo boriti za svoje pravice.
Kako naj pričakujemo, da se drugorodci zavzamejo recimo za posebni statut, če ga mi sami ne spoštujemo? Saj je to nemogoče! — poreče marsikdo. In vendar se je to zgodilo.
Mi se načelno ne spuščamo v prepire in mnogi nam hudo zamerijo, da niti na najkri-vičnejše napade ne odgovarjamo. To delamo premišljeno, ker vemo, da je naše ljudstvo prerekanj že do grla sito. Toda v tem primeru nam najosnovnejša dolžnost do naroda nalaga, da spregovorimo jasno besedo.
Občine Dovin-Nabrežina, Zgonik in Repen* tabor imajo skupen konzorcij, ki vzdržuje gradbenega inženirja za javna dela na njih ozemlju. To službo je začasno vršil Slovenec inž. Šturm in bi jo lahko še danes, da ni posegla vmes prefektura: zahtevala je, naj se razpiše natečaj za stalnega vodjo tehničnega urada.
Vsakomur je bilo jasno, da bo službo dobil Italijan in da bomo Slovenci spet zgubili pomembno postojanko, in to v samem slovenskem podeželju. Predsednik konzorcija nabrežinski podžupan g. Egon Floridan bi se bil moral z vsemi silami zavzeti, da odvrne od Slovencev škodo, ki jim je grozila. O položaju bi bil moral obvestiti vodstva vseh slovenskih strank, da v zadevi nekaj skupnega ukrenejo.
Namesto tega se je »opozorilu« prefekture takoj vdal, sklical na tihem sejo odbora kon-zorcija in razpisal natečaj, v katerem mu niti na um ni padlo zahtevati, da mora novi inženir poznali poleg italijanščine tudi slovenščino.
To je storil, četudi je v posebnem statutu jasno rečeno, naj bo na našem ozemlju uradovanje dvojezično. Po mnenju tega prvaka Slov. dem. zveze je torej znanje slovenščine navzlic londonskemu sporazumu celo na slovenskem podeželju — nepotrebno!
Po besedilu natečaja bi prišel lahko v naše vasi kakršenkoli tujec iz Sicilije: domačini naj bi se učili jezika prišleka in ga povrhu lepo vzdrževali.
In na mesto g. Šturma je res bil imenovan italijanski inženir Fulvio Uxa. Mož je Tržačan in mi nimamo nič proti njegovi osebi, trdimo le, da ne more vršiti službe med Slovenci, ker ne razume našega jezika.
Ravnanje g. Floridana je izzvalo v slovenski javnosti po pravici vihar nevolje.
Dr. J. Agneletto je na zadnjem občnem zboru svoje stranke trdil, da sta »danes na Tržaškem edino SDZ in Slov. kat. skupnost«, ki nosita »dosledno in neustrašno in neomajno« pokonci prapor slovenske narodnosti.
Kar je njih prvak naredil, je pa nekaj drugega: prapor slovenske časti in slovenskega ponosa je urnih korakov nesel na kaščo. Proti toliki politični nezrelosti in narodni mlačnosti bodo morali ostali Slovenci nekai ukreniti!
SVETEL PAPIR
Na tehnični visoki šoli v Darmstadtu na Nemškem so iznašli papir, ki se v temi sveti. Nanj lahko tudi tiskajo in z njega v temi berejo. Izum je koristen posebno za etikete v mračnih kleteh.
LEPA KULTURNA PRIREDITEV NA KONTOVELU
Moški zbor proseško-kontoveLskih fantov in mešani zbor b a r ko vi j a nsk e,g a prosvetnega društva sta preteklo nedeljo nastopila v društveni dvorani na Kontovelu. Oba zbora di pevovodja g. Milan Pertot. Koncertni spored je bil izredno' lep, saj je vseboval umetne in narodne pesmi, ki sta jih izvajala bodisi moški, bodisi mešani zbor.
Ne pretiravamo, če rečemo, da se na Kontovelu že zdavnaj ni slišalo tako lepo petje. Proseško-kontovelski fantje, 14 po številu, tvorijo nekak dvojni oktet. Mlado pevsko skupino odlikujejo izredno lepi in krepki glasovi, ki jih morejo' dati le mlada grla. V zboru ne izstopa noben glas. Pesem doni, kakor da bi prihajala iz orgel. Med izvajanjem smo ugotovili izredno ubranost, umerjeno'dinamiko in lepo izgovarjavo zbora. Če bo zborček nadaljeval z marljivim delom — in o tem ne dvomimo, ker je še mlad — bomo v doglednem času lahko slišali od njega petje na najvišji umieitnišlki ravni.
Tudi barkovljanski mešani zbor je izborno izvršil svojo nalogo. Kljub pomanjkanju pravih tenorskih glasov se zbor odlikuje po natančnem izvajanju tudi težjih pesmi, izmed katerih so bile nekatere zelo zahtevne.
Nekaj svojstvenega so bile nad 100 let stare barkovljanske pesmi, pete v domačem narečju, ki. so občinstvo navdušile zaradi svojega posebno navihanega besedila.
Vsa čast gre pevovodji g. Milanu Pertotu. ki sie je prav gotovo moral močno truditi, da nam je predstavil oba zbora na taki, lahko rečemo, zavidljivi stopnji ter nam pripravil večer, poln lepote.
V NABREŽINI
V nedeljo, 29. maja, je po kruti jn zavratni bolezni preminil v tržaški bolnici g. Bogomil Makovec. Star je bil šele 44 let. Pokojni je bil po poklicu klesar, po značaju pa miren in pošten človek. Bil je zaveden Slovenec in krščanski mož ter zelo vnet član pevskega zbora v Nabrežini. Na njegovi zadnji poti ga je spremila številna množica, domača godba pa mu je igrala žalostinke.
Na pogrebu smo pogrešali pevce, da bi svojemu pridnemu sodelavcu zapeli v slovo, kot je v navadi.
Pokojnikovi ženi, gospe Lički, ter ostalini sorodnikom izrekamo ob kridki izgubi naše globoko' sožalje. Blagi Bogomil pa naj v miru počiva.
Naši malčki iz vrlca so zaključili šolsko leto s primernim nastopom ter z odlično u-spelo razstavo. Vrtnarici gospodični Mariji Boletovi naj gre naša zahvala in priznanje.
CEROVLJE
Naša šola je priredila v nedeljo, 5. junija, na šolskem dvorišču zaključno prireditev, ki je kot vsako leto prav odlično uspela. Dekla, macijam so sledili prizorčki in petje, a najlepše soi bile rajalne vaje. V burki Pred sodnikom so nastopili vsi učenci in želi burno ploskanje za živahno podajanje, ki j« vzbudilo obilo smeha. Tudi najmanjše deklice s svojimi punčkami so se kar imenitno odrezale.
Ponosni smo na naše malčke in se ob tej priliki s hvaležnostjo spominjamo naših
učiteljic, ki so položile v prireditev nemalo truda.
SALEŽ
V nedeljo, 5. junija, so nas naši malčki razvedrili z zaključno prireditvijo. Rajalne točke — Rajajmo . . ., Navzgor se širi rožmarin . . ., Kad si cigo zaželi . .., ki so jih izvajale deklice, so bile res ljubko podane. Prizorček s petjem in z rajalnimi vajami Čudežne punčke je vse navzoče, ki jih ni bilo malo, očaral. Mali igralci so nastopili pogumno in brez vsake zadrege. Višek smeha pa je nudil prizor Tinček in Tonček.
Veseli smo zapustili naše šolsko poslopje in ponosni smo na naše male umetnike. Učenci morajo biti zelo hvaležni učiteljem za trud in potrpljenje, ki ga imajo z njimi. Tudi odrasli smo našim šolnikom hvaležni in jim tudi na tem mestu izrekamo javno pohvalo.
RICMANJE
Zaključna šolska prireditev povzroča letos našim otrokom in njihovim učiteljem neverjetne preglavice. Težave so nastale, ker manjkajo v vasi primerni prostori za nastop. Druga leta je bila na razpolago društvena dvorana, a je ta sedaj zaprta.
Oblastva, ki so dvorano dala zapreti, trde, da so to ukrenila, ker ni bil oder še tehnično odobren. Tako namreč zahtevajo obstoječi predpisi, za katere se zdi, da je policija šele letos zvedela.
Učitelji so najprej mislili, da bi šolsko predstavo imeli kar v učilnicah, čeprav so prostori tesni in nerodni in bi zaradi tega uspeh prireditve prav gotovo trpel. Vendar je tudi v to zadevo posegla policija, ki sedaj zahteva posebno dovoljenje, kakor da bi šlo za nastop kakega gledališča. Nekateri so predlagali, naj otroci nastopijo v dvorani v Borštu, a je bila večina učiteljev mnenja, da je Boršt za otroke predaleč in bi jih pot pre-
RAZSTAVE ROČNIH DEL
V nedeljo, 12. t. m., priredijo osnovne šole v Devinu,, Cerovljah, Mavhi-njah, Slivnem, Šempolaju, Saležu, Gabrovcu in Sesljanu vsakoletne zaključne razstave ročnih del. Razstave sc-odprte ves dan.
PRIREDITVE
V nedeljo, 12. junija, ob 3.30 popoldne bo v šolskih prostorih v Mav-hinjah zaključna šolska prireditev. Na sporedu so prizor, pevske točke in deklamacije.
* • •
Osnovna šola v Nabrežini priredi v nedeljo, 12. t. m. ob 17. uri v kinodvorani krstno predstavo Skalarjeve pravljične igre v treh dejanjih »Princesa pastiricam.
Vabljeni!
ZAHVALA Bivši učenci katinarske šole, organizatorji proslave 160-letnice ustanovitve slovenske šole na Katinari, izrekajo svojo zahvalo vsem kulturnim skupinam, ki so sodelovale na proslavi, dne 5. junija t. L, v Lonjerju kakor tudi vsem udeležencem.
več utrudila. Zato so sklenili, da bo prireditev 12. t. m. popoldne na šolskem dvorišču v Ricmanjih. Starši in prijatelji mladine so vabljeni, da se predstave polnoštevilno udeleže!
FERNETIČI
Naša vasica je postala znana širši javnosti, ko' sc leta 1947 potegnili v njeni neposredni bližini državno mejo. Kateri Tržačan je danes ne pozna? Nekateri meščani prihajajo k nam iz radovednosti, saj si še vedno predstavljajo, da je onkraj meje drugačen svet z drugačnimi ljudmi. Veliko večino pa privablja naš dober zrak in izvrstno vino ter gnjat, ki se dobe v naših gostilnah. Ni ga dneva, da bi nas ne obiskali domači gostje, še bolj pa tujci, ki prihajajo iz Jugoslavije ali vanjo odhajajo.
V zadnjih letih se je tu raravil živahen tujski promet, ki se zna še bolj razviti, če mu bodo vaščani in naša občina posvetili večjo pažnjo. Na tujce namreč zelo ugodno vpliva, če je kraj, ki ga obišče, čeden in smotrno u-lejen. Hiše naj bodo lepo ometane in pobarvane, dvorišča snažna, ceste ponoči razsvetljene in dobro ohranjene. Vse to SO' malenkosti, ki gospodarja seveda nekoliko stanejo, a mu z druge strani ogromno koristijo. Veliko tega je pri nas bilo' že napravljenega, a nekaj bi se lahko še izpopolnilo. Upamo, da bodo naši ljudje uvideli in se sami prepričali, koliko gospodarsko korist prinaša celokupnemu ljudstvu tujski promet.
Že več časa govore, da bodo pri nas zgradili ljudsko hišo. Imamo namreč nekaj družin, ki bi nujno potrebovale stanovanja. Re-pentaborska občina je svoj čas že kupila zemljišče in ga dala na razpolago ustanovi IACAP, ki bi morala hišo sezidati. Upamo, da načrt ni šel v pozabo, temveč da ga bodo čimprej potegnili na svetlo in poskrbeli potrebnim družinam streho.
Resno opozorilo
Mnogi naši naročniki so se pritožili pri naši upravi proti raznim pismonošam v mestu in na deželi. Marsikateri izmed njih si hoče prikrajšati pot in nerad prinaša Novi list na določeni naslov. Nekateri godrnjajo, češ da morajo delati dolge poti le zaradi našega lista, drugi pa si dovoljujejo na račun naših naročnikov celo neokusne šale in razne surovosti. Zaenkrat povemo vsem prizadetim, da naša uprava ne bo trpela zanemarjenja službenih dolžnosti s strani pismonoš. Če tale opomin ne bo zalegel, bomo vse one, ki točno in dostojno ne izvršujejo svoje službe, javili poštnemu ravnateljstvu.
- Popisi Iz ftorižke
IZ PODGORE
V zadnji številki smo obvestili javnost o hitrem napredovanju gradbenih del za nove rayon-tovarne. Izrazili sjno tudi upanje, da bo sprejeto v službo nekaj stotin brezposelnih delavcev. Naj poročilu še dodamo, da so se v zadnjem času izboljšale tudi delovne razmere. Uprava predilnice zaposluje vsak dan od 5 do 10 novih delavcev. Nedavno tega je bila namreč uvedena v predilnici trojna dnevna izmena. To pomeni, da je lepo število tkalnih strojev zaposlenih trajno po 24 ur dnevno. Trojna izmena omogoča vedno večjo proizvodnjo ter zaposlitev novih, tudi mlajših delavcev.
12
IZ PEVME
Pri nas je vedno kaj novega, a žal le malo dobrega. Preteklo nedeljo smo zopet imeli pogreb. Po težki, dobro uspeli operaciji je preteklo soboto ujnrl domačin Peter Brešan, upokojeni užitninski uslužbenec in posestnik, star 71 leit. Bil je dober, priden gospodar in veren mož. Velika udeležba, zlasti moških iz naših vasi in mesta pri pogrebu, ki je bil preteklo nedeljo, je izpričala, da je bil pokojnik spoštovana oseba. Pevci iz domačih vasi in Gorice so mu pred odprtim grobom zapeli pretresljivi in prelepi žalo-stinki »Vigred se povrne« in »Blagor mu. ki se spočije«. Blagi mož naj v Bogu počiva, užaloščeni družini, zlasti ženi in sinu, pa naše globoko sožalje.
Da ne bodo v dopisii le žalostne stvari, naj še povemo, da srno imeli v nedeljo prvo sv. obhajilo. Otroci, kakih 15 po številu, so bili zelo veseli svojega dne. Vse je bilo v redu, le vreme nam je nagajalo. Kljub temu pa je bila udeležba vernikov lepa. Ganljivo je bilo videti ob vrsti presrečnih in veselili otrok pri mizi Gospodovi toliko' ljudi.
OSLAVJE
Avtobusno podjetje ATA, ki vozi s št. 8 iz ulice IX. avgusta do Pevmc, je s 1. junijem določilo nov vozni red. Ob delavnikih: Iz Gorice: 7.10, 8, 9.30, 12.40, 14, 15, 16, 17.20. Iz P e v m e : 7.30, 8.30, 10, 13.15, 14 30	15.15,	16.30,	18.	Ob	praznikih:	iz
Gorice: 14, 15, 16, 17, 18, 18.50, 19.40. 20.40. Iz P e v m e :	14.30,	15.30, 16.30,
17.30, 18.30, 19.10, 20, 21.
Oslavoi smo se kar začudili nad novim voznim redom, ker vidimo, da ni vodstvo ATA prav nič upoštevalo, naših upravičenih zelja, ki smo jih razložili po listih in tudi ustno. Naše žive gospodarske potrebe nujno zahtevajo, da se /proga št. 8 podaljša d« spomenika na Oslavju. Saj moramo poleti vsak dan na trg, -ker smo vrtnarji in sadjarji. Tudi županstvo ni storilo svoje dolžnosti, čeprav szno ga javno naprosili, naj pri ATA posreduje, da se vožnja .št. 8 podaljša do Oslavja. Ne razumemo, iz katerih razlogov ne ugodijo našim potrebam. Zato .ponovno pozivamo upravo' ATA, da cirmprej podaljša vožnjo do okostnice.
ŠTEVERJAN
V četrtek, 2. junija, se je z dvema avtobusoma pripeljalo k nam kar 90 profesoric in profesorjev iz Tržaške. Bili so na izletu v Ogleju in so si hoteli ogledati še goriško ravan in naše gorske velikane, zato so si izJirali Steverjan, ki nudi zares prelep razgled na vse štiri strani, zlasti pa na naša Brda. Usta- | vili so se pred ponosnim spomenikom, ki smo ga Števerjanci zgradili žrtvam druge svetovne vojne. Ko so si ogledali vse krasote naše zemlje, so se zbrali v gostilni na Dvoru, kjer jim je za glasbo in petje vneti pevovodja g.
H.	Srebemič zaigral na harmoniko.
Zadnja toča, ki je na vnebohod razsajala ».lasti v jugoslovanskih Brdih, nas hvala Bogu ni prizadela. Pač pa nam je sodrica povzročila na sndju in zlasti še na češnjah želo občutno škodo. Češnje so pordečile in zato odpadajo z dreves. Leto« bo znatno manj češenj ko dani. Ni jih težko prodati, a trgovci nam nudijo zanje prenizko ceno, saj so jih
nakupovali v zadnjih dneh preteklega tedna le po 70 lir za kg. Na goriškem trgu pa smo jih v nedeljo prodajali po 140 lir kg. Zlasti dobro ceno ima na goriškem trgu letošnji grah, saj smo v zadnjih dneh zanj dobili po 100—125 lir za kg. Vidimo, da so pametno ukrenili kmetovalci, ki so ga veliko nasadili.
Ne bi bilo prav, ako bi se ne spomnili prve obletnice Novega lista, ki je skozi celo leto posvečal veliko skrbi in ljubezni našemu trpečemu ljudstvu, zlasti kolonom in kmetom ter se dosledno boril za naše gospodar-ske koristi. Saj ni bilo skoro številke, da bi v dopisih iz Števerjana ne sprožili enega ali drugega -vprašanja živLjenjs/ke važnosti za vas. V vprašanju vodovoda sicer nismo še u-speli, upamo pa, da bo že letos ta naša borba kronana z uspehom. Dragemu Novemu listu pa kličemo: Zvestoba za zvestobo!
IZ DOLA
Že večkrat smo v listu poročali o raznih naših potrebah. Ena najvažnejših je zahteva, da se naša ljudska šola spremeni v dvorazred-nico. Ob koncu šolskega leta ponovno opozarjamo oblastva, da enorazrednica nikakor ne more dovolj pripraviti naših otrok za srednjo šolo. Slovenski starši pa hočemo svojim otrokom dati srednješolsko izobrazbo, katere prvi pogoj je temeljita ljudskošolska izobrazba. Ne razumemo, zakaj se šolsko skrbništvo' v Gorici tako krčevito protivi tej naši upravičeni kulturni zahtevi. Tudi letos ga opozarjamo, da je že skrajni čas, da nam vsaj z nOvim šolskim letom otvori dvorazred-nico. Šolsko poslopje imamo in še kako lepo, učiteljev ne manjka. Kaj torej še čakate? Šolsko skrbništvo se večkrat ob takih prilikah opravičuje, da mora varčevati. Prav je, da varčujete, a ne delajte tega, ko gre za duhovni razvoj naših slovenskih otrok. Ako nam z
IZ ČEDADA
Binkoštuc praznike smo Čedadci preživeli v znamenju vinskega sejma, ki je trajal od binkoštne sobote do naslednjega ponedeljka. Otvoritve so se udeležili deželni oblastniki in drugi odličniki iz Vidma; govorov v čast vina ni manjkalo. Nato se je začelo pokušava-lije zlate kapljice. Taki sejmi imajo veliko privlačno silo za »vinske bratce«: iz vseh krajev pridejo in ga srkajo tako dolgo, da zlepa ne najdejo steze, ki bi jih peljala domov.
Letos so bile ulice in trgi za njih množice preozki. Mesto je to pot prav gotovo obogatelo za več milijončkov.
Najnovejša je, da so zaprli cerkovnika naše bazilike. O tem se v mestu mnogo govori, saj je bil naš »mežnar« doslej na zelo dobrem glasu. Pri zadnjih volitvah so ga izvolili celo /a občinskega svetovalca.
Ljudje, ki prihajajo iz nadiških dolin, nam pripovedujejo, da se je gonja proti slovenskim duhovnikom v zadnjem času poostrila in da so proti njim izvedli velikopotezno preiskavo, kakor da bi so šlo za kake bandite. Za vso to gonjo se moramo zahvaliti zloglasnemu »odboru za obrambo vere in domovine«. In vendar bodo nekateri še trobili, kako slabo ravnajo z ubogimi duhovniki le onkraj
novim letom ne ustanovite v Dolu potrebne dvorazirednice, bomo vedeli, da hočete ovirati zdrav razvoj slovenske ljudske šole in napredek slovenskih srednjih šol.
JAZBINE
Še huje kot v Števerjanu je sodrica na vnebohod poškodovala sadje, zlasti češnje v jazbinah. Tu so kmetovalci zares pravi bedniki, ker jim je toča že lani na Petrovo pobila ves pridelek, a so dobili le malo podpore. Beda je še toliko večja, ker je zemlja po večini last veleposestnikov, ki žal nimajo razumevanja za kolone. Saj je znano, da so morali koloni kakor tudi svobodni gospodarji lani plačati polno najemnino, čeprav niso imeli niti desetine običajnega pridelka. Trije so načini, s katerimi oblastva in zlasti kmetijsko nadzorništvo lahko vsaj nekoliko pomagajo kmetovalcem v Jazbinah, da jih rešijo pred obupom in jim vlijejo nekoliko upanja ter veselja do dela: 1. prične naj se takoj gradnja nove cerkve v Jazbinah in naj se pri delih zaposlijo le najpotrebnejši domačini, v kolikor ne gre za strokovne delavce; 2. pristojna komisija naj pregovori trdovratne gospodarje, da primerno znižajo dajatev kolonov v naravi ali pa najemnino v denarju, saj je z ozirom na kakovost zemljišč najemnina več ko za polovico prevelika. Upoštevati morajo tudi sko-io popolno uničenje lanskega pridelka in letošnje hudo oškodovanje nasadov po sodri-ci; 3. Kmetijski urad naj pa končno priskoči na pomoč kmetovalcem z državno pomočjo v katerikoli obliki. Nadzornik dr. Marsa-110, ki ima srce za kolona in kmeta, ho že našel pot, ki vodi do zaželenega cilja.
ŠTANDREŽ
V naši župniji je nadškof msgr. Ambrosi ustanovil za begunce na Kampanjuci nov samostojen vikarijat. Za novega vikarja je nadškof imenoval g. Lucijana Manzinija.
železne zavese! Ob tej priliki so postale histerične zlasti nekatere učiteljice. Messagge-ro Veneto je 22. maja priobčil pismo, v katerem mala skupina učiteljic iz podboneške občine protestira proti pisanju Trinkovega koledarja in poziva oblastva, naj vendar enkrat preprečijo propagando slovenskih nacionalistov.. Pismo so podpisale naslednje čjleljice: Iva Mucig, Angela Spagnut vdova Manzini, Angela Mucig vdova Rago, Antonia Gubana in Ennio Dorbolo; mednje se je pomotoma pomešal tudi Giuseppe Blasutig. No, mi jih ne poznamo, četudi nain njihovi priimki jamčijo, da niso iz Toskane; ni pa težko' uganiti, kdo je dal pobudo za to histerično pismo in s kakšnim namenom. Mes-saggero pravi, da je pismo najlepši dokaz, kako je vzgoja otročičev iz Nadiške doline v najboljših rokah.
Ke.r je v podboneški oibčini okoli 30 učiteljic in učiteljev, se nam res čudno zdi, da se je ujelo na limanice tete Ive in njenega duhovnega očeta le šest kalinov. Revčki se nam pa smilijo, ker na ta način le zapravlia-io svoj usrled pred slovenskimi starši in njihovimi otroki.
rti! bi že, fJoVrt
Churchillov osebni policist pripoveduje
Churchill se je tudi med vojno proti koncu vsakega tedna umaknil na sveži zrak na podeželje. V vile Chequens je prihajal navad-no' že v petek popoldne, in sicer v velikem spremstvu. S-seboj je vlačil tuje ministre in generale in šumo sotrudnikov. Pri sebi je imel stalno troje tajnikov, osebnega pribočnika, poleg Thompsona še dva policista, sobarja, tri šoferje in dva kinematografska mehanika.
Ko je dospel, se je najprej okopal. Kopeli ni nikdar opustil. V tem je bil nepopustljiv. Kopanje je zanj nujna življenjska potreba.
Spominjam se — pripoveduje Thompson — kako je nekoč dal ustaviti vlak sredi puščave v Sudanu in ukazal, naj mu prinesejo tople vode iz parnega kotla, da bi se okopal. Postavili so velikansko- kad poleg železniške proge in minister je sredi gruče zijajočih in na pol nagih črncev zlezel mirno v vodo. K« so vanj strmeli z začudenimi očmi, je vzkliknil: »Zdi se, da niso še nikoli videli nagega človeka!«
Kopel je bila zanj tudi med vojno zelo važna stvar. Ko je dospel v Chequers, je bilo prvo opravilo kopanje. Iz kopalnice sei je vrnil osvežen in v modri delavski opravi in ostal v njej tudi pri večerji. Kako so bili drugi imenitni gostje oblečeni, ga ni brigalo.
Za Churchilla je bil med vojno pravi počitek tudi kinematograf. Zato je jemal redno s seboj dva mehanika, da sta mu vrtela filme. Čim bolj je bilo dejanje zapleteno, tem bolj se je spočil. Zdelo se je, kakor da se na dnu njegovega duha medtem snujejo in razvijajo globlje zamisli.
Pravo blodišče stez in poti pod latniki • cvetja vodi okrog jezerc in močvar z lokvanji in črnimi labodi. Grički in kipi so vsepovsod razsejani. Mimo njih gredo steze v mali grajski pristan, mimo prave sfing« iz Egipta. Ta kip, pol žival in pol človek, se steguje kot varuh belega, zakletega gradu. Tam poleg so vklesani verzi velikega pesnika Car-duccija, ki je gtra-d in park obiskal 1. 1875; tako se berejo:
»O Miramare, alle tue bianche torri attediate per lo ciel piovorno fosche con volo di sinistri augelli vengon le nubi.«
Res, hudourni oblaki se kot zlovešče pticc zbirajo nad belimi stolpi.
Dolgo let, skoraj sto, se je pletla zgodba za zgodbo in pozno so prišli na sled, da nekaj temnega visi nad tem belim, a zakletim gradom in nad človekom, ki si upa pod njegovo streho.
Kdor prebira zgodovino zadnjih sto let, mora s tajno grozo spoznati, kako se dvoje kletev, ki visita kot temni oblaki nad dvema nekdaj mogočnima vladarskima hišama, preipleta in strne prav tu nad Miramarom. Ti dve dinastiji sta Koburžani, ki še vladajo v Belgiji, »n Habsburžani, ki so razkropljeni po svetu. Njihovi potomioi, ki so se med sabo
Zelo ga je vedrila tudi glasba. Če je le u-tegnil, je odprl radio in poiskal primeren napev, najraje kako vojaško koračnico in pri tem po taktu brundal in čestokrat strumno korakal po sobi. Thompson trdi, da je Churchill brez vsakega posluha: poje krivo, in je tako muzikalen kakor — psi.
Kar je Churchilla držalo med vojno pri moči, je bilo to, da je redno po kosilu zaspal. V svojih spominih pripoveduje, da bi brez tega ne bil mogel vzdržati hudih naporov, ki mu jih je nalagala vojna. Naj je bil položaj še tako nevaren, naj je stala pred durmi še tako odločilna bitka, Churchill je vedno po kosilu zlezel v posteljo.
STRAŠEN DELAVEC
To mu je pomirilo živce in obnavljalo moči za delo. Delal pa je kakor črna živina in tudi-sotrudnikom ni prizanašal. Njegovi trije tajniki so imeli vedno posla čez glavo-. Ko se je z njimi umaknil v pisarno, je ostajal navadno tam do 3. ali 4. ure zjutraj, večkrat je pa delal kar vso noč.
Od sotrudnikov je zahteval, da delajo hitro in zanesljivo. Njegovo načelo je bilo: kar lahko takoj napraviš, tega ne odlašaj!
Thompson navaja zanimiv primer. Nekoč je Churchill potreboval neke podatke iz ministrstva vojne mornarice. Vzel je v roke telefon in poklical zanesljivega in vestnega kapetana: »Tu govori Winston Churchill. Želim, da mi poiščete . . . « to in to.
»Dobro, pokličem Vas, gospod Churchill, takoj po kosilu.«
»Ne, počakam kar na telefonu,« je odvr-
• poročevali, so po čudnem naključju prihajali v Miramar, od tu pa kot zaznamovani s prekletstvom zopet šli v nesrečno življenje. Z njimi pa vsi, ki so kakor koli v tem gradu ukazovali.
Zapisovalci uradnih zgodb so to- vedeli, ali se niso smeli tega zavedati. Šele po drugi svetovni vojni, ko so ameriški ali angleški generali bivali v Miramaru in usodno končali, so se mnogi začeli zanimati za preteklost, ki tako čudno ovija ta grad.
SOBA ST. 203
Poveljnik ameriških zasedbenih čet na Tržaškem ozemlju, generalni major Mac Fa-dyan, sedi v svoji delovni sobi v južnem krilu miramarskega gradu. Prav tam je imel svoje pisarne nekdanji mehiški cesar Maksimilijan.
Zunaj je jesenski mrak že legel na grljan-ske brajde in paštne. Daleč tam na morju se svetlikajo lučiee jadrnic in lampar ribičev iz Križa, ki spuščajo mreže. Z »vene« pod Prosekom in Kontovelom se že oglaša burja, ki zavija čudno pesem med borovci in kostanji miramarskega parka.
General bere v razsvetljeni sobi zadnja poročila in časopisne članke. Nenadoma ga nekaj presune, ko bere o smrti generala Moo-
nil in položil slušalko- na posteljo, ne da bi dal uradniku priliko za kak odgovor. Nadaljeval je svoje delo, medtem ko se je oni lotil iskanja. Po1 preteku nekaj časa je zabrnel telefon in Churchill je imel zaželene podatke.
»Vselej najdejo hitreje,« se je nasmehnil Thompsonu, »če vedo-, da morajo oni sami takoj poiskati.«
Tudi z ministri ni imel obzirov. Nekoč — pripoveduje Thompson — smo bili štiri dni zaporedoma v Parizu. Opravili smo- težko in izčrpu-joče delo in nismo takorekoč zatisnili očesa. Ko smo se vračali, so- nas nad Rokav-skim prelivom napadla nemška bombna letala. Nemci nas k sreči niso zadeli in proti mraku smo zdravi pristali v Londonu.
Vendar smo vsi bili telesno izčrpani. Dovolj je bilo pogledati ministra !Ialifaxa. Celo Churchill se je komaj držal pokonci. Zdelo se je, da se vsak čas zgrudi, -ko se obrne k skupini in reče: »Seja ministrskega sveta je sklicana za 10. uro zvečer.«
»S svojimi močmi smo pri kraju, Winston!« je zastokal Halifax. »Ali bi ne mogli seje odložiti?«
»Res je, imamo -težke dneve za seboj, seja je preložena.«
»Hvala Bogu!« se je izvilo iz duše Hali-faxu.
»Preložena je na 10. uro in pol,« je pojasnil Churchill in stopil v avtomobil.
Tedaj se je Churchill bližal 70. letu starosti. Kar je normalen človek naredil v 2 ali 3 dneh, je on o>pravil v enem.
(Nadaljevanje)
ra, svojega prednika, ki je tudi tu stoloval. Razburjene misli švigajo generalu skozi možgane; saj je šele pred1 nekaj dnevi nek» časnikar v častniškem klubu razkladal, da visijo hude kletve nad gradom. Fadyen, nevoljen udari po mizi in odloži časnike. Mar je res kaj na teh pravljicah? Stopi k oknu in se zazre v daljavo čez plivkajoče morje. Se se tam zaznajo obrisi Tankega in Debelega rtiča in prav zadaj na obzorju kipi pod večerno nebo šilasti stolp katedrale v Piranu. Mac Fadyen se obrne in z jezo pozvoni. Ma-jordom se tiho prikloni na pragu.
»Ekscelenca ?«
»Žarometi naj se pripravijo, grad naj se razsvetli! Ljudem bom pokazal, da ameriški vojak ne veruje v pravljice. Ste mar tudi vi kaj slišali o miramarskih strahovih?« se zaničljivo posmeje in nervozno premetava papirje na pisalniku.
»Ekscelenca,« si upa prigovarjati dvornik z zalisci, »pomislite, da je v tej hiši cesarica Elizabeta in cesar M . . .«
»Nič, nič,« preseče general, »seveda vi menite soho šftevilka 203, ki je vendar za-->rta. Tudi ta soba naj se odn-re i-n prezrači, da zgine z vetrom vred tudi tisto strašilo, nrazmo in votlo . . .« A njegove oči spet preletijo zadnji stolpec tržaškega večernega lista, kjer stoji novica, da je genem-l Monr^ daleč na KoTeii — nenadoma zarinil.
Sluga se prikloni i-n gre, da izip-olni ukaz. Maije s plešo in s čudno slutnjo v srcu prižiga sveče v srebrnih svečnikih po vseh sohannh.
(Nadaljevanje)
ELiCR
AKLETi CRA!
JZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
160 , LETNICA USTANOVITVE SLOVENSKE ŠOLE NA KATI N ARI:
PROSLAVA V LOAJERJU
Dne 5. junija t. 1. je bila v Lanjerju proslava 160-letn.ice ustanovitve slovenske šole jia Katinari. Pripravili so jo njeni bivši-učenci na dvorišču pri »2upanovih«. Spored je obsegal pevske in plesne točke, prizore g petjem in govor. Medtem ko so se ljudje zbirali, je igrala domača godba na pihala. Po kratkem pozdravnem uvodu, katerega je pa zbrano občinstvo naslovil g. Karel Cok, je nastopil mešani pevski zbor Lonjer-Katinara, ki ga je vodil najprej mladi, toda v svojih kretnjah prožni Karel Cok, nato pa zborov pravi in iz prejšnjih naslopov že znani vodja Just Lovrenčič. Vidno je, da je zboru všeč in drag glasbenik ip narodni buditelj, Boljunčan Fr. Venturini, saj so od štirih pesmi, ki jih je zbor zapel, bile kar tri njegove: »Pozdravljena domovina«, »Milica« ip »Na vročem Vzglavju«. Opaziti je bilo, da neka sopranistka izstopa iz celotnega zbora: pevka bi morala svoj sicer lepi glas krotiti In paziti, da ga spoji z ostalimi, kajti vzor vsakega zbora je doseči ubrano lepo petje, kar pa dosežemo samo, če se posamezni glasovi zlijejo v eno.
Nato je domačinka, učiteljica Ana Kalanova, podala pregled zgodovine katinarske šole, v koliko: je mogla črpati iz zapiskov, ki so za nekatera časovna razdobja popolni, za druga nezadostni ali pa sploh manjkajo. Iz govora je bilo razvidno, koliko je preteklim rodovom na tem nemirnem koščku zemlje bila slovenska šola pri srep.
Sdlski otroci so pod vodstvom iste gospe Kalanove pogumno jn S primernim poudarkom zapeli Maksa Pirnika »Mravljico« in »Tam doli za našo vasjo« ter odigrali prizor s petjem »Mladost«. Ta del sporeda je bil najbolj prisrčen in ljubek. Prizori so se odigrali na besedilo narodnih pesmi, kakor »Venček pa glavi se« (Slovensko dekle), »Jaz pa vrtič bom kopala« itd. Lep je bil zlasti tisti, ko so tri deklice v prikupno pisanih oblekcah med pesmijo »Delaj .delaj, dekle pušeljc!« pri besedah »Za klobuk t’ga bom pripela« res pritrdile vsaka svoj pušeljc za klobuk trem dečkom. Lep in duhovit je tudi zadnji prizor: ob besedilu pesmi »Bratci, veseli vsi« so namesto yinca sladkega ip čistega kot sonce, kakor poje narodna pesem, nalili v kozarce mle ka ip jih ob petju »Glažke nalijmo si, ven ga popij mo vsi!« pogumno izpraznim.
Mešani pevski zbor iz Boljunca, ki ga vodi Drago Žerjal, ima vse pogoje, da se razvije v dober zbor. Malokdaj vidi človek pred seboj razmeroma tako številen zbor (bilo jih je 34), sestavljen iz samih mladih pevcev. Zapeli so: Venturinijevo »Mornarja«, Vodopivčevo »Ptici« in Aljaževo »Opomin k veselju«.
Moški pevski zbor »Lipa« iz Bazovice je odpel tri pesmi: Foersterjevo »Planinska«, Maroltovo »Dobil sem pisemce« in Zajčevo »U boj . . .« Res je, da
je pogum hvalevredna vrlina, vepdar često ni na mestu. Hočem reči, da je bolje, če se maloštevilen zbor s šibkimi tenorji ne loti zahtevne skladbe, ko! je Zajčeva »U boj«, ki ima za značilno oznako »Allegro con fuoco, con forza«, ki se na koncu povzpne do poudarjanja As v ff, da ne omenjam besedila. Ta pesem pride do pravega in polnega izraza šele, če jo izvaja številno in glasovno močan zbor Moder zborovodja mora poiskati in izvajati skladbe, primerne zmogljivostim svojih pevcev. .Zbor sta vodila izmenoma Rafael Grgič in Viktor Stopar.
Mešani zbor iz Boršta, ki ga vodi Drago Petaros, poje občuteno in z dobro dinamiko. Novost je predstavljala »Naša pesem«, posvečena Bregu, ki jo je zložil Ferluga.
Zadnji je nastopil moški zbor iz Rovt pod vodstvom Celestina Vekjeta. Ljudje so se spraševali, kje in kako so se mogli v tak.o majhnem kraju najti tako številni pevci. Na odru je bilo zbranih 28 moških. Se v večjih vaseh je dokaj težko uresničiti kaj takega! Kot prvo so zapeli Vogričevo »Lahko noč«, kjer so bili pevci nekoliko negotovi, bodisi zaradi netočnih vstopov, bodisi zaradi razvlečen er tempa in nezlitosti visokih glasov- Ostale, narodna
V ponedeljek, 30. maja, so gariške Slovence razveselili s svojim pestrim sporedom kulturnega večera Korošci. Prireditve, koroških Slovencev so za nas vedno svojevrsten kulturni dogodek. To pot sd v glavnem nastopili. Selani, ki sta jih vodila za lepoto pesmi in slovenske besede vneta koroška duhovnika, g. Zaletel in pevovodja prof. Mihelič. Mešani in moški zbor Selanov sta nam podajala v dovršeni obliki religiozno* narodno in umetno slovensko pesem. Občinstvo se je zlasti navdlušilo ob lepem rajanju in recitiranju mladenk iz gospodinjske šole, ki jo odlično vodi č. sestra Gonzaga. Naj'-: bolj živo so na nas vplivale pesmi Milke Hartmanove, ki je brez dvoma, najboljša koroška pesnica, kajti vs® njena lirika je zares občutena in globoko doživeta. Ob nastopu koroških Slovencev vsak izmed nas prav živo občuti, da nam je ob Zdli1 stekla naša narodna zibelka in da 'je zemlja pod Dobračem in ob Gospe sveti prešinila z nedosegljivo globino in milino slovenskega narodnega duha. Zato vsi, tako radi poslušamo slovensko koroško pesem, ki je poleg vse melodiozne lepote prenapolnjena tudi z zares zdravim in šegavlm ljudskim humorjem. Hvaležni smo vam, dragi koroški bratje in sestre, za vso veliko požrtvovalnost lin ljubezen do naroda, ki jo( tako jasno izpričujejo vaj vpši kulturni nastopi.
Zakaj
smo nervozni:
V ameriški revija »The American Weekly« nam Priznani zdravnik za živčne bolezni Richard H. Hoffman opisuje vzroke nervoznosti človeka 20. stoletja. V srvoji štiridesetletni zdravniški Praksi je Preiskal na tisoče in tisoče bolnikov, ki so tožili žaradi glavobola, nespečnosti, visokega krvnega pritiska, pomanjkanja teka in splošne živčnosti. Pri Večini bolnikov je dognal, da pojavi nervoze v itej ali oni obliki niso organskega izvora, ampak da se Pojavljajo zaradi neurejenega življenja. Kakšno toa-avilo je predpisal svojim bolnikom? Morda kaka pomirjevalna, sredstva, injekcije ali kaj drugega? Kaj še! Vesrte, kaj jim je svetoval? Poslušajte ln začudili se boste: »Ne bodite sužnji telefona in Pfe! To je ključ do vtašoga zdravja«.
TELEFON •
• »Kaj pa ima telefon opraviti z našimi živci,« me Poste vprašali. O, veliko! Pomislite kolikokrat na vam hreščeči zvonec nenadno prekine delo, v katerega srfce zatopljeni, ali kolikokrat na dan vam Pfekine blaženiL počitek. Da, še v postelji vam ne miru niti pri jedi. KdO more potem trditi, dl^ Patn telefon! ne pije živcev!
Telefonu se v današnji poslovni dobi prav gotovo moremo odreči, pač pa se lahko omejimo na legovo uporaba ali oglušimo do skrajnosti zvonec, ajbolje pa je, če ga namestimo izven delovnega
prostora, da nas ne pretresa njegov rezek klic.
Na vsak način pa ni treba slušalke takoj nervozno dvigniti, ko vas pokliče zvonec, ampak opravimo to počaki, da se duševno pripravimo na spremembo dela.
URA
Tudi ura nam pogosto pije kri. Omenjeni zdravnik celo trdi, da je pravi zasužnjevalec modernega človeka ki žirvi v veri, da nima nikdar časa. Prav zaradi tega napačnega mišljenja preganja človeka čas od ranega jutra do poznega večera. Statistično je dokazano, da je 9 desetini vseh nesreč n® cesti, dom® in pri delu kriva pretirana naglica. Človek živi namreč v prepričanju, da mora vse hitro oprar viti, da ga čas ne prehiti.
Kako odpravimo to zlo, ki je zasidrano v naši duševnosti? Predtvsem ne smemo biti sužnji dnevnega reda. To se pravi: če se veliko dela in nam zato časa zmanjkuje, ne smemo nervozno hiteti, ampak odložimo nekaj dela na naslednji dan. Bo treba pač bolj zgodaj vstati, in nadoknaditi zamujeno. To je sicer preprost nasvet ln vendar kako malq ljudi se ga poslužuje.
Človek naj bo gospodar dneva, ne pa dan trinog človeka.
Mnogotere umetnosti obvlada človek, vendar na) eno je pozabil: znati živeti, t. j« izločiti vse škodljive ln uničujoče člnltelje, ki k Varno vplivajo na naše žlvfiešrje.
»Primorska fantovska«, balada Borisa Krnica »Kre-šimir I.« in Zajčeva »Slepec Marko«, so bile boljše. Zbor razpolaga z dobrim glasovnim materialom in s polnimi in globokimi basi. Z rednimi vajami in s temeljitim učenjem bi ta zbor utegnil doseči visoko umetniško ravep.
Folklorna skupina iz Brega, ki je trikrat nastopila ip z venčkom jugoslovanskih kol zaključila proslavo, je veliko doprinesla k pisanosti celotnega sporeda. Skupina nastopa prožno in naravno, kar je zasluga njene vaditeljice Olge Gorjupoye.
Prireditev se je končala ob 19. uri, nakar so ljudje posedli okoli miz ali pa so se začeli razhajati.
'Za lep spored ip številno udeležbo gre čast tistim, ki so proslavo zamislili ip izvedli. Zj
Uspehi Slov. filharmonije
Orkester Slovenske filharmonije je 20. maja začel .gostovati po raznih italijanskih mestih. Najprej je nastopil v Aquili z dvema koncertoma. Na prvem je izvajal uverturo k Verdijevi operi Moč usode, Čajkovskega IV. simfonijo in dva Beethovnova kravirska koncerta, na drugem je pa bila osrednja točka večera III. Beethovnov klavirski koncert. Na prvi prireditvi je kot solistka nastopila Rosanda Corradini, na drugi pa znamenita italijanska pianistka Orpelia Santoliquido. Koncerta je vodil ljubljanski dirigent Jakov Cipcl. Občinstvo, ki je obakrat napolnilo do zadnjega kotička dvorano, je z velikim navdušenjem pozdravilo izvajanje orkestra ki je moral ponoviti Gotovčevo simfonično kolo.
Se večji uspeh so ljubljanski filharmoniki doživeli v Sa&sariju pa Sardiniji, kjer so imeli štiri koncerte. Tudi tam je občinstvo popolnoma zasedlo dvorano in sprejelo goste s tako prisrčnim in navdušenim odobravanjem, kot ga pri nas le malokdaj poznamo. Vsakokrat je moral orkester dodajati točke izven napovedanega sporeda. Razni sardinski listi, kot n. pr. La Nuova Sardegna in Corriere dellTso-la, so se na široko razpisali o Slovenski filharmoniji in priobčili o koncertih izredno laskave ocene.
V drugi polovici turneje je prevzel vodstvo dirigent Lovro Matačič. Ljubljanski filharmoniki bodo nastopili še v Bariju, Bologni, Ferrari, Milanu, Bre-sci, Trentu in Treyisu.
Kulturne vesti
Pred kratkim so na Švedskem predvajali jugo-slovamsko-norveški film Krvava pot, ki prikazuje trpljenje jugoslovanskih internirancev V nacističnih taboriščih na Norveškem. Vsi tamkajšnji listi so toplo pozdravili delo ter poudarili dobro igro jugoslovanskih in norveških igralcev, uspešno režijsko sodelovanje Kore Bergstrčma ip Radoša Novakoviča ter filmsko zgodbo Sigurda Evensmoa.
* * #
Eden največjih sodobnih slovenskih grafikov Miha Mlaleš je pretkli mesec razstavil v Mariboru svoja grafična dela. in sicer razne monotipije, litografije, akvatinte, jedkanice, lesoreze in barvne keramične izdelke. Razstavljena dela so ponovno potrdila, da je Maleš izurjen v vseh grafičnih zvrsteh ter da je zrela umetniška osebnost, ki druži v prijetnem ravnovesju sodobne likovne pridobitve s svojskostjo lastnega liričnega občutja in navezanostjo na domača likovna tla .
• • •
Znani sovjetski operni pevec A. Pirogov, ki je nedavno gostoval v Jugoslaviji, je v moskovskem listu Večemjaja Moskva zelo ugodno ocenil sposobnosti jugoslovanskih pevcev in dirigentov, zlasti nastope pevcev beograjske opere Melanije Bugarino-vičeve, Petroviča in Starca ter izkušenega in talentiranega dirigenta Danona.
* # •
V Moderni galeriji v Ljubljani razstavlja svoja dela znani angleški kipar Henry Moore, ki je izrazit predstavnik sodobnega kiparstva ter spada med najuglednejše moderniste v svetu. Leta 1948 je prejel na Biennalu v Benetkah mednarodno nagrado za kiparstvo. Izmed njegovih del so znani zlasti relief za postajo podzemske železnice v Londonu, Mati božja in dete, spomenik v Darlington Hallu, trije stoječi liki v londonskem parku in mnoga druga.
* * *
Letos julija bo v Benetkah mednarodni kongres umetnostnih zgodovinarjev. Na njem bodo Jugoslavijo zastopali trije umetnostni zgodovinarji, med njimi profesor ljubljanskega vseučilišča dr. France Stele.
GOSPODARSTVO
ZATIRANJE KOLORADSKEGA HROŠČA JE OHVEZNO
Opozarjamo vse, ki so sadili krompir, da morajo zatirati krompirjevca ali koloradskega hrošča. Tako govori oblastvena odredba.
Pa četudi bi ne bilo ukaza, je v korist posamezniku in skupnosti, da se ta škodljivec, če ne že zatre, pa vsaj omeji. Če pa bi vsi napravili svojo dolžnost, bi ga ‘laliko zatrli.
Za uničevanje koloradskega hrošča je v trgovini na razpolago vse polno sredstev, tako' da je izbira težka. Naše navodilo pa je:
1. Arzenati uničijo vse ličinke, ne uničijo pa hrošča. Arzemat uniči namreč škodljivca, ki je použil z arzenatom oškropljeni list, torej je samo želodčni strup in zato neprimeren, ker imamo boljša zatiralna sredstva, in sicer:
2. DDT v obliki »gesarola« in gamezan v obliki »Lingex 25«. »Gesa.rol« rabimo lahke v dveh oblikah, in sicer kot prah za praše-nje z žveplalnikom aili pa kot raztopino v vodi. Z »gesarolom 50« napravimo iz enega kilotgrama 500 litrov učinkujočega škropiva. »Lingex 25« uporabljamo samo kot škropivo. S 100 grami »Lingexa 25 napravimo 200 litrov škropiva prjti koloradarju. Z isto količino pripravimo 100 litrov škropiva proti listnim ušem. Torej' je proti ušem potrebno močnejše škropivo kot proti koloradarju. Kdor se mora boriti proti ušem in proti' koloradarju, naj napravi najprej močnejše škropivo in poškropi proti ušem. Ostanek škropiva naj potem razredči z enako množino vode in poškropi proti koloTadarju.
»Gesarol« in »Lingex 25« vplivata kot želodčni strup, pa tudi kot dotikaJni in dihalni, medtem ko lahko- črva povaljate v arzenalu in bo kljub temu ostal živ.
SADNEMU DREVJU PRIMERNO OBLIKOI
Sedaj je za to najprimernejši čas, ko so poganjki še mladi, še nežni in se z lahkoto dajo pravilno usmeriti.
Pravilne kotlaste oblike ne boš dal breskvam, če ne boš s primernimi opoTami — trstikami ali palicami — usmeril poganjkov v zaželeno smer. Seveda ne smeš poganjkov preveč pripogibati, da se ne nalomijo. Podlaga kotlaste oblike naj bodo trije poganjki, iz katerih naj se razvijejo 3 glavne veje, tako imenovane vodnice. Če nimaš na mladem breskovem drevesu potrebnih treh vejic, temveč samo en močan poganjek, ki se je razvil iz lansko poletje vcepljenega spečega očesa, potem prikrajšaj ta poganjek nad tremi dobro razvitimi očesi, iz katerih se bodo razvile 3 potrebne vejice.
OBVESTILO KMEOVALCEM
Fitopatološki zavod sporoča, da se je tudi letos pojavila, posebno na Krasu, listna gosenica (Ly-mantria dispar), ki dela hudo škodo na gozdnem listnatem drevju, predvsem na hrastu. Pričela je •napadati tudi sadno drevje, ki ga popolnoma ogoli in s tem ograža letošnji pridelek.
Listpa gosenica — Lymantrla Dispar — je metulj, ki kot gosenica uničuje razno sadno drevje. Gosenica je rjave barve s sivimi marogami, kosmata, ki lahko doseže dolžino 7 cm.
Ako kmetovalci zapazijo v njihovih sadovnjakih poškodbe po tej gosenici, se lahko obrnejo na Kmetijsko nadzorniStvo v ulici Ghega 6, lcl jim bo nudilo potrebna pojasnila in pomoč za umno In takojšnjo borbo proti škodljivcu.
Če imaš mlada hruškova drevesa, katerih ne misliš vzgajati v piramido, temveč v prosti špalir (sistem Feragutti), ki ne sme biti nikdar previsok, skrajšaj že sedaj premočne poganjke.
Sploh moraš, večkrat pregledati drevesca, ki jih želiš vzgajati v nizkih oblikah, posebno pa kotlastili. Pravilno ravnaš, če že sedaj odstraniš vse poganjke, ki ne rastejo v pravilno smer ali ki bi bili pozneje v na-potje drugim. Sedaj napravljene male ranice se na drevesu hitro zarastejo in drevesce trpi mnogo manj, kot če ga obrezuješ pozimi.
Če si precepil češnje, jablane ali druge vrste sadnega drevja v precep ali v glavo, ka-mor’si vložil več cepičev in so vsi pognali, potem pusti v glavi samo najmočnejšega: iz tega se bo razvil močan vrh, medtem ko bi več poganjkov iz iste glave dalo le šibke veje in nikdar močnega, enotno oblikovanega drevesa.
PRESADITE KORUZO!
Marsikje je 'koruza preredka, ker ni na pravem mestu izšla, ali pa je mlado rastlinico kaj uničilo. Mnogi kmetovalci tožijo, da jim delajo velikansko škodo strune, ki uničujejo korenine in se zarijejo tudi v stebelce, ki kmalu ovene, ker ga strune razjedajo od znotraj.
Uničevanje strun je poglavje zase, o katerem smo že pisali in bomo ponovno v kratkem. Od strun napadeno stebelce je obsojeno, ker mu v tem stanju ne moremo pomagati.
Pridelek koruze pa bo najvišji, če bo ko-lirza pravilno gosta; ne sme biti ne presredka in ne pregosta. Koruza s šibkejšo ra-ščo mora imeti na vsakem štirjaškem metru površine po 5 do 6 stebel, z močnejšo raščo pa 3,5 do 4,5.
Če ni na štirjaškem .metru toliko stebel, je pač potreibno koruzo podsaditi: vzeti stebla, kjer so pregosta in jih presaditi tja, kjer manjkajo. To delo opravljamo proti večeru ali pa v oblačnih dneh. Najprej napravimo jamico, kjer naj novo steibllo raste, potem pa z lopato dvignemo za presaditev določeno stebelce z vsemi koreninami in ga prenesemo v pripravljeno jamico, kjer stebelce nekoliko pritisnemo v zemljo in malo obsujemo. Če presajeno' stebelce še nekoliko zalijemo, ne bo' v rasti prav nič zaostajalo. Seveda ne smemo presajati premočnih stebel, ki imajo že zelo razvito koreničevje. Najprimernejša so stebla, ki so 15 do 20 cm visoka in ne višja od 25 cm.
ŠTEVILO KONJ PADA
Na vsem svetu je danes še okoli 70 milijonov konj. Njihovo število se iz leta v leto krči, kar je pač posledica mehanizacije. Po mestih ni več kočij, bogataši ne kažejo reč svojih razkošnih kolesljev, temveč se vozijo z avtomobili. V kmetijstvu traktor nadomešča konjsko vprego bolj in bolj.
Po' posameznih državah redijo' konje (v tisoč glavah):	Rusija 10.000, ZDA 9280,
Argentina 7200, Brazilija 6500, Kitajska 3800, Meksika 2600, Francija 2350, Nemčija 2200, Kanada 2000, Poljska 1800, Pakistan 1500, Anglija 800, Italija 700, Rumunija 700, Jugoslavija 620.
»
Q)portni pregled
NOGOMET
Jugoslovanska liga. 24. kolo: Izidi: BSK-Proleter 3:1 Crvena zvezda-Lokomotiva 4:0, Zelezničar-Haj-duk 3:2, Spartaik-Radnički 0:1, Zagreb-Sarajevo 2:1, Voj vodina-Dinairvo 0:1, Vardar-Partizan 0:0,
V lestvici vodita Hajduk in BSK s 34 točkami. Sledijo Dinamo 31, Crvena zvezda 29, Partizan 28, Sarajevo in Vojvodina 24, Zagreb 23, Radnički in Spartak 21, Proleter 18, 2elezničar 17, Vardar 15, Lokomotiva 9.
Dve nedelji pred koncem prvenstva je BSK dohitel Hajduka na vrhu lestvice. Splitčani, ki so igrali brez Beare, so morali pustiti v Sarajevu' obe točki domačemu moštvu. Kljub temu pa imajo vedno še največ možnosti za zmago; igrali so namreč eno tekmo manj kot Beograjčani In zato jim bo težko ušel naslov državnega prvaka.
Lepo igro je pokazal1 zagrebški Dinamo proti Vojvodini. Ze drugič zaporedoma je ta klonila na lastnem igrišču. Moštvo, ki šteje v svojih vrstah tri četrtine državnega četverokota (Boškova, Hrstiča in Veselinoviča), očividnoi ni v polni moči. Omembe vreden je usipeh Radničkega nad Spartakom in pa gladka zmaga Zvezde nad Lokomotivo.
Italijanska liga. 32. kolo: izidi: Fiorentina-Torlno 2:2, Genoa-Milan 0:8, Inter-Lazio 2:1, Juventus-Bologna 5:1 (odigrana v soboto), Napoli-Atalamta 1:0, Navara-Udinese 3:3, Pro PatriarCatania 2:1 (odigrana v četrtek), Roma-Sampdoria 1:1, Spal-Triestina 1:0. Stanje po 32. kolu: Milan 45, Udi-nese 41, Napoli, Roma, Bologna ln Fiorentina 37, Juventus 36, Inter in Torino 33, Sampdoria 31, Cata-nia, Genoa in Triestlna 29, Lazio 27, Ajtalanta in Novara 26, Spal 23, Pro Patria 20.
Italijanska nogometno prvenstvo se je dejansko že končalo. Ve se, kdo bo prvi in kdo drugi. Ravno tako vemo, kateri dve moštvi bosta zadnji. Edino še za tretje mesto, ki je pa le častno, tekmuje(l) pet moštev.
Milan je V nedeljo zaigral, kot se spoddbi prvaku. Osem golov je natresel ubogemu Franzosiju, ki je
bil pa kljub temu najboljši od svojega moštva! ; Nordihal je s tremi goli, ki jih je zabil v nedeljo, učvrstil prvo mesto v lestvici strelcev. Liedholm, Schiaffino, Ricagni in Nordhal so Igrali, kot jih že dolgo nismo videli. Udinese je dosegla 21. zaporedno uspešno tekmo in tako izenačila Juventusov rekord. Vse druge tekme so se pa zdele dolgočasno oprav-ljanje dolžnosti, ki se ji ne moreš izogniti. Zato pa je občinstvo nagradilo igralce v marsikateri tekmi — z žvižganjem.
KOLESARSTVO Končal »e je »Giro dlltaliia«. Popolnoma nepričakovano je v predzadnji etapi Magni pobegnil s Coppijem in tako odnesel nesrečnemu Nenciniju končno zmago pred nosom. Nencini, ki se je dobra branil v gorskih etapah, je v predzadnjem teku ravno v kritičnem trenutku, ko je sledil Magniju in Coppiju v njunem begu, preluknjal zračnico M tako izgubil dragocene minute, katerih ni mogel več nadoknaditi. Fiorenzo Magni je tako dobil svoj tretji »Giro«.
Vrstni red: 1. Magni, ki je porabil 108 ur, 56 minut in 13 sekund. 2. C app v s presledkom 13”, 3. Nen*' cini 4’08”, 4. Gemdniani 4’51”, 5. Coletto 7*19 ^
6 Moser 8’01”, 7. Fomara 9’16’', 8. Botella 14’10’.
9. Wagtmans 16’03”, 10. Koblet 20’16,\
Delne zmage so si osvojili Fantini v Trstu, nato Conterno, Dotito, Coppi in Koblet.	,
BASEBALL
6. kolo: izidi: L. Inter-Roma 10:3, Giantis-Firenz« 7:6, Lazio-CUS Milano 16:1, Nettuno- Calze Verdi 9:3-
S A H	.
2.	t. m. je bilo odigrano v prostorih »Socdet* Scacchistica Triestina« šahovsko srečanje meTi omenjenim kluibom In »Partizanom« iz Beograda, K je jugoslovanski moštveni državni prvak.
Zmiagali so gostje 6:4, kar pa je bil za domačin uspeh.	.
Posamezna' srečanja: Tra j kov ič-Pi liipovič /»■' Božič:dr. Berginc 1:0, Andtrič-Lakovič 0:1, •ToYa®-vič-Daveglia Vi:1/*, Molerovič-Baša V»:Va, Stojan vič-Spinetti 1:0, Petnovič-Prey 1:0, Ce g are vi* Palulin 1:0, Lazarevič-Pirona 0:1* gospodična* ^ Ijič-Sohreiber '/»:’/>.	„
Prvi Imenovani so gostje.	c-	|
ZA NASE NAJMLAJSE
♦aaaaaaaaaa)
st. IG
Ua&zcut, džungle- —-—
Mesec dni hoda proti jugovzhodu, tako so pravili, je živel čuden narod. Ti ljudje so nosili bleščeče rumene okraske in njihovo orožje ter celo kuhinjska posoda, vse je bilo iz take kovine. Bili so divji. Njihovo mesto je obdano z visokim zidom.
«»mm.
Drugi, dan se je vmil oddelek) lovcev z vestjo, da Se nedaleč odi vasi pase čreda* slonov. Vse se .ie pripravilo na lov. Carovniik je opravil obrede za srečen lov itn ob zori je odšla četa vitkih vojščakov na Pohod.
»Hudobni so«, je rekel Buzuli1, »(barve niso ne bele ne črne. Vsi pa so poraščeni kakor gorila Bolgani. Od nas jih je videl samo glavar. Ko je bil) mlad, je spremil svojega očeta in oddelek vojščakov v njihovo mesto. Pomisli, ujete vojščake so požrli.«
'Copyright, 1929, by Edgar R»c« Burroughs, Fnc AH right* re*«rved.
Zvečer je Tarzan vptrašal glavarja o nekdanjem pohodu. Ta mu je .pripovedoval, kako je romal k njim ob mogočnih rekah in čez divje gore. »Počakaj, da mine deževje, pa vzamem nekaj vojščakov in pojdem s teboj,« je končal.
Tik pred odhodom so vojščaki še divje zaplesali. Tudi Tarzan je z njimi poskakoval in tulil. Bil je pravi divjak med divjaki. Ko so jo ubirali po sledi slonove črede, se je veselo smejal in šalil! s črnimi možmi.
Tarzanovi beli zobje so se večkrat vesielo zableščali, ko je pomislil na svoje bele prijatelje. Ce bi ga zdajle videli! »Kako hitro semi padel«, je pomislil. A v srcu se mu to ni zdelo padec. Pomiloval je Evropejce, sužnje oblek, opravkov in zabav.
Skrivnost
DRJA FU-MANCUJA
ROMAN » Spisal: Sax Rohner m Prevedel: A. P.
Fu-Manču se je dotaknil nekega skritega zvonca. Ogaben, ru-•He® človek z brazgotino* na licu je vstopil, s seboj pa je prinesel 'Pladenj, na katerem je bila skodela z neko kadečo se tekočino, Oajbrž juho, in steklenica rdečega vina.
Ko deček ni več kazal nikakih posebnih znakov in kakor da bi se bil pravkar prebudil iz običajnega spanja, je začel svoj °t>ed. Karamaneh pa nre je previdno vodila po hodniku nazaj v ®obo, v kateri sva najprej bila. Sroe mi je poskočilo, ko je opica Nenadoma skočila mimo naju v spodnji del sobane in iskala gospodarja.
»Vidite,« je rekla Karamaneh z drhtečim glasom, »da ni mrtev!
*oda brez Fu-Mančuja je zame mrtev. Kako naj ga pustim, ko ll&a življenje Aziza v svojih rokah!«
v. »Dobiti mi morate tisto steklenico ali pa nekoliko tiste tekalne,« sem ji razlagal. »Toda povejte mi, kako napravi videa
»Ne vem'povedati,« je odvrnila. »Nekaj dene v vino. Čez kako uro1 bo Aziz spet tak, kakršnega ste videli. Toda glejte!« Odprla je malo slonokoščeno škatlo in vzela iz nje stekleničko, ki je bila do polovice napolnjena z motno1 rumeno tekočino.
»Dobro!« sem rekel in jo spravil v žep. »Kdaj bo najpriklad-nejei čas, da zagrabimo Fu-Mančuja in rešimo! vašega brata?«
»0 tem vas bom obvestila,« je zašepetala, odprla vrata in mo hitro gnala iz sobe. »Nocoj odide proti severu; toda nocoj ne smete priti. Brž! Brž! Po hodniku. Vsak hip me lahko pokliče.« Tako som imel v žepu stekleničko učinkovitega sredstva, ki je bilo neznano zapadni znanosti, in še enkrat sem se zazrl v Karamane-hine oči* potem pa stopil ven v ozko ulica, iz ozračja blagih vonjav skrivnostne hiše v smrad obrežnih ulic.
Proti severu
»Ukreniti moramo vse potrebno, da bo hiša nemudotma napadena,« je dejal Smith. »To pot sva si najinega zaveznika gotova!«
»Toda držati morava njej dano obljubo',« sem ga pretrgal.
»Za to se brigaj ti, Petrie,« mi je odvrnil prijatelj. »Jaz posvetim vso svojo pozornost Fu-Mančuju!« je srdito dejal.
Sprehajal se je po sobi, grizel svojo pipo, da so mu čeljustne mišice kar izstopile. Bronasta barva njegove polti mu je še povečala sijaj sivih oči.
»Kaj sem ves čas zatrjeval?« mi je zdajci nazaj čez ramo zabrusil — »četudi je bila Karamaneh eno izmed najbolj ncvarnili
RADIO TRSTA
Nedelja, 12. junija ob: 9.00 Kmetijska oddaja;
10.00 Prenos maše iz cerkve sv. Justa; 11.30 Vera in naš čas; 12.00 Oddaja za najmlajše: Čarobni klobuk; 13.30 Glasba po željah; 15.00 Verdi: Izbor iz opere Ernani; 16.00 Malo za šalo, malo za res; 19.00 Lehar Franc: Luksemburški grof, 3 dej.; 20.30 Cilea: Adriana Leoouvreur, 4 dej.
Ponedeljek, 13. junija ob: 12.55 Poje ženski duet;
14.00 Lahke melodije; 18.00 Hi beli us: Koncert za violino in orkester; 19.-5 Mamica pripoveduje; 21.15 Slovenski vokalni oktet; 22.00 Književnost in umetnost.
Torek, 14. junija ob: 13.30 Glasba po željah; 18.27 Smetana: Vltava; 18.40 Koncert Vide Jagodičeve;
19.15 Radijska univerza: Kemijska sestava živih bi tij; 19.30 Rihard Strauss: Suita iz opere Kavalir z rožo; 21.00 Radijski oder: Squarzina: Zadnji krajec.
Sreda, 15. junija ob: 13.30 Lahke melodije igra duo Marris-Primani; 18.30 ,Z začarane police: Tri verižice in biser; 19.00 Respighi: Rimski vodnjaki;
19.15 Zdravniški vedež; 21.00 Predavanje: Demokratični in totalitarni socializem; 21.15 Poje Helena Plevel; 22.00 Zadnja knjiga Pregljevega izbranega deda.
Četrtek, 16. junija ob: 12.00 Potovanje po Italiji: Assisi; 18.00 Dve Viva-ldijevi skladbi; 19.15 Radijska univerza: Carnelutti: Stranke pri procesu; 20.30 Gorenjski kvartet; 21.00 Dramatizirana zgodba: Me-rirnče: »Colomba«.
Petek, 17. junija ob: 12.00 Predavanje: Umetni diamanti; 13.30 Glasba po željah; 18.00 Koncert v Armolu za violino in orkester; 18.30 Z začarane police: Deklica in roparji; 18.40 Poje Pavel Pokorny;
19.15 Sola in vzgoja: Z naših šolskih razstav; 21.60 Tržaški kulturni razgledi; 22.00 Književnost: Misli ob branju Shawa.
Sobota, 18. junija ob: 12.00 Povrtnina in zdravje: Paradižnik; 13.30 Iz opernega sveta; 15.30 Pogovor z ženo; 16.00 Salonski orkester; 17.30 Rossini: Pe-pelka; 19.15 Radijska univerza: Oblačila starih Rimljanov; 21.00 Malo za šalo, malo za res.
VALUTA — TUJ	DENAR	
Dne 8. junija si dal	oz. dobil aa:	
ameriški dolar	624—629	lir
avstriiski šiling	23,75—24,50	lir
100 dinarjev	85—88	Ut
100 francoskih frankov	166—169	lir
nemško marko	146—148	lir
pesos	18—21	lir
švicarski frank	145,75—146,75	lir
zlato	712—715	lir
napoleon	4075- 4175	lir
Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska zadruga tiskarjev »Graphis« z o. z. v Trstu Ulica Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477
TEDENSKI KOLEDARČEK
12. junija, nedelja: 2. pobiukoštna, Janez F.
13. junija, ponedeljek: Anton Pad., Zlatana
14. junija, torek: Bazllij, Brislav
15. junija, sreda: Vid, Dragomir
16. junija, četrtek: Tratimir
17. junija, petek: Adolf, Bod!p
18. junija, sobota: Efrem, Bogdan'
VPRASMM m ODGOVORI
Vprašanje št. 112: Na vi tu mi polži pregrizujejo sadike paradižnikov, žrejo mi radič, solato in sp'ob vso zelenjavo. Kako bi to preprečil?
Odgovor: V treh zaporednih navodilih za mesečna vrtnarjeva opravila smo svetovali razkužiti vrtno zemljo z »geodrinom«, katerega raztrosiš koma 1/2 kg na 100 kv. m površine. Ker tega nisi napravil, imaš sedaj .polže. Proti tem uporabljaj seda zastrupljene otrobe, ki jih razstavi v malih kupčkih po pol žlice okoli gredice, ki jo želiš zavarovati.; kupčki naj bodo na razdalji ene pedi. Ce zveče’ razstaviš take kupčke, boš že naslednje jutro našel vse polno mrtvih ali napol mrtvih polžev.
Vprašanje št. 114: Ali lahko sadim v vinogradu med trte nizki fižol?
Odgovor: To zavisi od sarosti trt in razdalje, na katero so trte vsajene. Med letošnji in lanski nasad trt prav lahko sadite nizki fižol, med starejše trte pa samo v primeru, da znaša razdalja med trtami vsaj .poldrugi meter. Seveda morate fižolu posebej gnojiti, ker ne sme fižol krasti trtam gnojila, ki je njim namenjeno. Ce pa je vinograd v sušni legi, odsvetujemo sajenje fižola, ker bi izčrpal še ono malo vode, ki je trtam na razpolago.
Vprašanje št. 115: Pred 3 leti sem vsejal večno deteljo ali lucerno in vmes tudi nekoliko trave. Da-nes je ostalo prav malo detelje ip skoraj sama trar wa. Ker pa je detelja z malo trave mnogo bolj izdatna za živino, vprašam: Zakaj se detelja (lucerna) tako hitro izgubi, saj bi morala trajati več let, zaito ji piravijo 7-letna? Ali bi se njeno življenje dalo podaljšati s kakšnim umetnim gnojilom? Ali naj podse jem deteljo še enkrat?
Odgovor: Lucerna ali večna detelja oziroma 7-letna detelja ni večna in le redka stebla dočakajo 7. leto. V trgovini pi pristnega semena, ker so žlahtna stebla pomešana z mnogimi drugimi, kar slabša dobroto pridelka. Pridelovalci semen V okolici Par dove vzgajajo že nekaj let dolgotrajno lucerno, a pridelanega semena je premalo, da bi ga stavili v prodajo: seme prodajo kar pod roko. Detelje se poleg tega hitreje izgubljajo kot trave, ker nimata ti dve vrsti rastlin enakih zahtev glede življenjskih pogojev. Trave so manj zahtevne kot detelje. Posebno velja to glede kalija. Detelje ga zahtevajo v laihko dosegljivi obliki in v velikih količinah, trave se zadovoljijo z manjšo količino ipi tudi v tež-
je dosegljivi obliki. Zato pa poženejo detelje na vsaki senožeti, katero pognojite s kalijem. Zato je gnojenje s kalijem edino sredstvo, s katerim podaljšamo dolgotrajnost deielje, ki je za tako gnojenje tuidii hvaležna. Ne zadostuje samo .podsejati deteljo, potrebno je tudi gnojiti s kalijem.
Iz Gorice
RAZSTAVA
Dijaki učiteljišča, nižje srednje in strokovne šole bodo od 11. do 20. junija razstavili risbe in ročna dela v prostorih nižje srednje šole v ulici Randaccio.
Otvoritev riaizstave bo v soboto, 11. t. m., ob
11.	uri. Razstava bo odprta vsak dan, tudi ob nedeljah, od 10. do 12. ure.
NOVI NAJEMNINSKI ZAKON
S prvim junijem t. 1 je stopil v veljavo novi najemninski zakon za stanovanja, ki uživajo najemi-nirsko zaščito. Gre torej le za tako imenovana »blokirana« stanovanj®. Ta stanovanja bodo uživala najemninsko zaščito še do 1960. leta. Ako se pa stanovanjska kriza do tedaj ne izboljša, bo pač predvidoma zakonodajalec prisiljen najemninsko zaščito zopet podaljšati. Po novemi zakonu sme gospodar povišati od' 1. junija dalje najemnino stanovanj za 20 odstotkov, najemnino javnih lokalov pa za 40 odstotkov. Ne sme pa povišati najemnina vojnimi -invalidom, upokojencem, ki nimajo drugih dohodkov, in vsem onim',, ki živijo v težkih gospodarskih razmerah in v slabih ter nezdravih stanovanjih. Za reševanje najemninskih sporov je pristojna pretura.
Iz Trsta
VESEL DOGODEK
'V družini dr. Edija Zelka, profesorja v 'Dolini, praznujejo te dni zelo vesel dogodek. Rodtl se je sinček Aleš, ki je osrečil starše in posebno še »no-note«. Iskreno čestitamo.
TOVARNA
Pomele
KRMI N ■ CORMONS _ | j TELEFON ŠT. 32
Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, kuhinje itd. Izvrši vsako delo po naročiln. Prodaja po tovarniških cenah, jamči za solidno delo.
doktorjevih orožij, je vendarle bila orožje, ki se nekega dne obrne proti njemu. Ta dan se začenja.«
»Počakati morava na njeno obvestilo.«
»Tako je.«
Ob mreži je iztresel pipo, potem .pa rekel: »Ali si lahko količkaj misliš, kakšne vrste tekočina je v steklenički?«
»Niti najmanj. In prav nič je ne morem odvzeti za kemijsko preiskavo.«
Nayland Smith je iznova stlačil tobak v razgreto pipo, pri čemer ga je skoraj prav toliko stresel na tla. »Ne morem čakati, Pe-trie,« je dejal. »Kar skeli me, da bi se lotil dela. Vendar, napačna poteza, pa . . .« Nažgal si je pipo in strmel slkozi okno.
»Seveda bom vzel s seboj iglasto vbrizgalko,« sem pojasnjeval.
Smith ni ničesar odgovoril.
»Da bi le vedel, iz česa je sestavljeno sredstvo, ki povzroči dozdevno smrt,« sem nadaljeval, »pa bi moja slava za dolgo preživela moj pepel.«
Ne da bi se obrnil, je Smith odgovoril: »Rekla je, da je nekaj dal v vino.«
»Da, v vino.«
Zavladal je moiik. Moje misli so zabredle h Karamanehi, ki jo je imel Fu-Manču v sponah, ki so bile močnejše ko vezi suženjstva. Ker je njen brat Aziz visel med življenjem in smrtjo, kaj je mogla storiti drugega kot izvrševati povelja prekanjenega Kitajca? Kak pokvarjen Yeleum je 'bil 1® človek! Ako bi mogli
zaklad skrivnostne modrosti, ki jo je nakopičil morda on, edini živeči človek, uporabiti za bolne in trpeče, bi ime doktorja Fu-Mančuja z zlatimi črkami zablestelo poleg drugih v zgodovini zdravilstva. Iznenada se je Nayland Smith obrnil, izraz njegovega lica pa me je presenetil.
»Poglej za naslednji vlak v L. . . .!« se je zadrl.
»V L....? Kaj...?«
»Tam je vozni red. Niti minute ne smeva zgubiti.«
V njegovem glasu je bil ukazovalni poudarek, ki sem ga prav dobro poznal, iz oči pa mu je žarela neizogibna potreba po udejstvovanju.
»Čez pol ure — zadnji.«
»Morava ga dobiti.«
Brez kake nadaljnje pojasnjujoče besede je oddrvel oblačit se, zakaj vse popoldne je bil v svoji domači halji korakal po sobi in brez prestanka kadil. Kmalu sva odhitela ter skočila v prvi taksi, ki je privozil mimo. Smith je spodbujal moža k naglici in z mrzlično naglico, ki je bila značilna za prijateljevo delo ob važnih prilikah, sva se odpeljala. Nestrpno je pogledoval skozi okno in si mečkal uhelj.
»Vem, da mi boš oprostil, stari fant,« je dejal, »toda v gl«v! imam majhen načrt, s katerim se ukvarjam. Imaš e seboj reči, ki sem jih omenil?«
»Da.«
(Nadaljevanje v prihodnji številka)