J
n ft j večji slovenski dnevniin v Združenih državah Vsijszsne leto • • • $6.00
Z* pol leta.....$3.00
Zm New Yorlc celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00
8
GLAS NARODA
Tke largest Slovenian Daily in the United State«.
Issued every day except Sundays
□
Ust slovenskih delavcev v Ameriki.
TELEFON: CHclsea 3—3878
NO. 7. — ŠTEV. 7.
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870
and legal Holidays. 75,000 Readers.	J
TELEFON: CHelsea 3—3878
NEW YORK, SATURDAY, JAN UARY 9, 1932. — SOBOTA, 9. JANUARJA 1932
VOLUME XXXX. — LETNIK XXXX.
A. L SMITH JE NAPOVEDAL BOJ NEZAPOSLENOSTI
* _
Voditelj brezposelmh pri predsedniku
ČE SO BILE TEKOM VOJNE MILIJARDE NA RAZPOLAGO, NAJ BODO TUDI V DEPRESIJI
Bivši governer države New York je nujno predlagal veliko ljudsko posojilo.—Sestanek najuglednejših demokratov. — Kot govornika sta nastopila tudi John W. Davis in J. M. Cox. — Vsi trije so odločno nasprotovali prohibiciji, za katero potrosijo oblasti vsako leto nad sto milijonov dolarjev. — Nobena Hoover jeva obljuba se ni izpolnila.
PREMOGARJEM BODO POMAGALI
WASHINGTON, D. C., 8. januarja. — O priliki Jacksonovega dne se je vršil v tukajšnjem Mayflower hotelu slavnostni obed, katerega se je udeležilo nad dva tisoč najodličnejših demokratov iz cele dežele.
Kot glavni govorniki so nastopili: bivši gover-' ner države New York, Alfred E. Smith, John \V. Davis in James M. Cox, ki je svoječasno kandidiral za predsednika. Vsi trije so dolžili republikansko strailko, da je v veliki meri odgovorna za sedanjo depresijo.
Smith je proklamiral "vojno proti nezaposlenosti, bolezni in slabi prehrani".
Ako je zamogel ameriški narod spraviti tekom vojne skupaj na milijarde dolarjev za ubijanje ljudi, je njegova sveta dolžnost, spraviti skupaj milijarde za ohranitev človeških življenj.
Govornik je predlagal, naj se najame ogromno l judsko posojilo ter naj se imenuje nekakega "diktatorja", ki bo vodil zasilna dela.
Vsi trije govorniki so odločno nastopili proti prohibiciji. Smith je poudarjal, da izdajo oblasti vsako leto najmanj stotisoč milijonov dolarjev za izvedenje postave, ki je sploh neizvedljiva, ker je proti nji pretežna večina ameriškega naroda. j
Nadalje je rekel, da so republikanci vedno za-j trjevali, da imajo nekak patent na blagostanje de-; žele. Leta I 928 so trdili/ da bo delavec sit le v slu- j čaju, če bo izvolil republikanskega predsednika. — Kandidat Hoover se je celo povzpel do trditve, da bo v slučaju republikanske zmage izginila vsa rev-i
Rdeči križ je določil mi-ljon dolarjev za podporo. — Načelnik p o-možnega odbora je bil proti vladni pomoči.
Washington, D. C., 8. jan. — Načelnik predsednikovega odbora za pomoč brezposelnim Walter S. G if ford jo senatnemu odboru naznanil. da je 1 k leči k rož sklenil porabiti en milijon dolarjev za pomoč brezposelnim premoga r-jein v državah: West Virginia, Kentucky, Ohio. Indiana in Pennsylvania.
G if ford je senatnemu odboru tudi povedal, da je nasprotoval, da ho zvez. vlada pomagala brezposelnim ter se je zato obrnil na Rdeči križ. ki je dovolil milijon dolarjev za pomoč.
A. BRIAND JERESIGNIRAL
ščina.
Leto po volitvah so pa začele pokati banke, cena vrednostnim papirjem se je znižala, v industriji in trgovini je nastal zastoj, in posledica tega je, da je v deželi nad sedem milijonov delavcev brez dela in zaslužka.
Smith je dejal, da odobrava "mednarodna odgo-denja*' in podaljšanje kreditov, vsekakor je pa poglavitna naloga, pomagati nezaposlenim in njihovim družinam.
V tem pogledu je zvezna vlada vredna najstrožjega obsojanja, ker je vso zadevo prepustila državam, mestom in okrajem. Čakali smo, kakšen učinek bo imelo to, toda le prekmalu se je izkazalo, da okrajne oblasti ne morejo pomagati.
— Samo v mestu New Yorku, — je rekel govornik, — je sedemstotisoč nezaposlenih, med katerimi je stotisoč družinskih očetov, ki morajo vzdrževati žene in otroke. Jaz sem služil v vseh mogočih odborih, javnih in privatnih, ter zamorem vsled tega konštatirati sledeče: — mesto je dovolilo deset milijonov dolarjev, država osem milijonov, dvajset milijonov so pa darovale organizacije in posamezni državljani. Vse to je bila pa le kapljica v morje. Da rešimo problem nezaposlenosti, moramo popolnoma pozabiti na politiko ter domnevati, da se nahajajo Združene države v vojnem stanju.
Pariz, Francija, 8. januarja. — Aristhle Briand j«' podal svojo, r«**igiiaeijo t«*r naprosil ministrskega predsednika Jjavala, naj imenuje novega fraueoskega zunanjega ministra.
Stari državnik j»- navedel za vzrok svojega koraka bolehnost. Sedem let je bil francoski zunanji minister, v zadnjem času je» pa tako oslabel, da dvomi, da bi mogel vršiti svojo službo v splošno zadovol jnost.
Ministrski predsednik Laval st* še ni odločil, kaj mu bo odgovoril. (Nekateri domnevajo, da ho sam prevzel zunanje ministrstvo ter obdržal Briamla kot ministra brez pontfelja.*
To bo omogočilo "apostolu miru". da bo še nadalje zastopal Francijo v svetu Lige narodov.
BOMBA ZA JAPONSKEGA CESARJA
Korejec je vrgel bombo proti japonskemu cesarju. — Cesar seje vračal z vojaške parade.
Tokio, Japonska, 8. januarja. Pus k us usmrtiti japonskega cesarja Ilirohito je bil preprečen. Oblasfai zatrjujejo, da so Korejci bil zapleteni v zaroto proti cesarjevemu življenju.
Ilirohito se je ravno vrnil z vojaške parade, ko je nek Korejec vrgel bombo v njegov avtomobil Bomba ni eksplodirala in nikdo m bil ranjen. Avtomobil se je ravno bližal vhodu v cesarsko palačo. k<> je bila vržena bomba.
Takoj potem, ko je ministrstvo izvedelo o atentatu, je odstopilo, kajti je v navadi, da ministrstvo takoj odstopi, ko je bil j izvršen kak atentat na cesarja, za ! vedajoe se stare tradieije, da mi-J ni.stri niso dovolj pazili na varnost življenja svojega cesarja.
Cesar najbrž«* odstopa ne bo sprejel.
FARMER JE USMRTIL PET OTROK
S kladivom je ubil pet svojih otrok. — Poškodoval ženo in enega o-troka. — Samega sebe je ustrelil.
GRŠKA HOČE IMETI
AMERIŠKO PŠENICO
Atene, Grška, 8. januarja. — (irška vlada je obvestila ameriško poslaništvo, da se bo pričela pogajati z ameriško vlado «a nakup večje množine ameriške pše-niee na upanje.
MORATORIJ NA GRŠKEM
Atene, Grška, 8. januarja. — Trgovci in obrtniki po deželi so sklenili, da dovolijo moratorij za •■no leto posameznikom in bankam.
Cape Girardeau, Mo., 8. jan. — Oliver Davenport, star 50 let, je k kladivom ubil pet svojih otrok na svoji farmi v Patton, Mo. Nevarno je tudi poškodoval svojo ž«»no in še enega otroka, nato se je pa ustrelil z lovsko puško.
Davenport je najbrže izvršil zločin v trenutni blaznosti. Samo en otrok je ostal brez kake poškodbe.
Mrtvi so: Verda Davenport, stara 10 let. Klara 7, Hajmund 7, Louise H in Vanita, stara 10 mesecev. Vergie je s svojo materjo v bolnišnici. Edini sin "SVoo-ster. star 12 let. je ostal nepoškodovan.
Policija domneva, da je Davenport napadel svojo družino v spa-nju.
ČE NE BO HITRE POMOČI,
NAJ SE BOG USMILI DEŽELE!
WASHINGTON, D. C., 8. januarja. — Glas 10,000 brezposelnih se je razlegal po trgu pred kapitolom, ko so opozorili kongres in predsednika, da je potrebno skrbeti za brezposelne, da dobijo delo. Možje, izmučeni in neobriti so poslušali govor svojega voditelja duhovnika Coxa, ki je pozival kongres, da sklene nekaj, kar bi moglo olajšati delavski položaj.
UČITELJI BODO
DOBILI PLAČO
Nashville, Tenn., 8. januarja. Včitelji v državi Tennessee, ki J nekateri že niso dobili od julija } svoje plače, nekateri pa samo po-! lovi«*o. imajo sedaj lahko upanje, j da dobijo plačo.
Državni kongres je dovolil, da sme izdati država bonde v znesku dva do pet milijonov dolarjev. Državni blagajnik Roy Wallace je izjavil, da bo takoj od denarja. ki se sedaj nahaja v blagajni in ki znaša $700.000. saj <lelo-nia plačal učiteljem. Država je j dolžna učiteljem na zaostalih pla čah $2.600.000.
BREZPOSELNI JE IMEL
PRECEJ DENARJA
Washington, D. C.. 8. januarja. Eden godbenikov, ki je bil udeležen pri pohodu brezposelnih iz Pittsburgha v Washington, je imel pri sebi $10o0.
Xa potu proti Ivapitolu je mu-zikant John Cylkowski omagal in je bil prepeljan v bolnišnico, kjer so pri njem našli omenjeno vsoto.
Cylkowski je pozneje izpovedal. da je v juliju izgubil delo. ter je dodal:
— Imel sem nekaj dnearja in sem ga imel na banki. In ko sem bil brez dela — imel sem tudi ženo. za katero sem moral skrbeti — sem dvignil denar in sem ga od tedaj nosil v svojem žepu.
Rekel je. da ni prišel kot član brezposelne skupine, temveč da je bil najet kot igralec pri godbi, ki je spremljala nezaposlene. Njegovo stanje ni nevarno.
KAČA NI PRENESLA LOČITVE
Paterson, N. J., H. januarja. —| Ravnatelj Washington Market,' John Ifareliek, je pred nekaj fed-' ni dobil med bananami tri čevlje' dolgo, zel«» strupeno kačo boo. Kočo je djal vi zložebeno okno in' ji dal tudi bel«» miš. tla bi jo po-j«*illa. ako bi bila lačna.
Nek uradnik ameriške družbe za preprečenje krutosti živalim! pa j«- to videl in je llarelicku naročil. da mora miš vzeti z izložbenega okna, navzlic temu, da je' bilo videti, da sta si kača iu miš prijatelja.
Kot j«- i zagledalo, je bila miš zelo zadovoljna, ker se je veselo izprehajala po kačnem hrbtu. Ifareliek je djal miš v drugo kletko poleg kače. Miš pa je po dveh dnevih poginila in od tistega ča-so je bila kača zelo nemirna in tudi poginila.
—	V težkih časih je treba državljanom davčno breme olajšati, — je dejal govornik, — dočim ni vlada v tem oziru ničesar storila.
—	Oči vsega sveta so obrnjene v Združene dr- j žave, ki naj bi prevzele vodstvo ter uveljavile širo-kopotezne izpremembe. Republikanska stranka se je v tem popolnoma izjalovila. Za predsednika je treba izvoliti zmožnega demokrata, ki bo prevzel vodstvo.
KAZNJENEC NE MORE
DOBITI DEDŠČ1NE
Topeka, Kan., 8. januarja. — Mrs. Marv Cunningham je zma-j gala v svoji smrti, da ne bo morilce njene hčere Karoline pomi-loščen.
<Joverner Ilarry Woodring je odklonil pomiloščenje Theodoru Oss-fellerju. ki je star 42 let in je ustrelil svojo nekdanjo ljubieo na stopnieah katedrale v Wiehit-ta. Kans.. 1. avgusta 1020.
Dekletova mati je umrla v avgustu 1930. Xeka določba v njeni oporoki pravi, da določi gotovo vsoto za to. da bodo storjeni vsi postavni koraki, da Otsswel-lerju ne bo odpuščena dosmrtna ječa. Ker je bil morilec dvakrat obsojen zaradi umora, pravi governer, ne vitli vzroka, zakaj naj bi bil pomiloščen.
Osswellerjev oče, ki je star 8*2 let. je skušal, da bi se kazen zni-zala na trideset let ječe. Osswellerjev oče je bogat bankir in je (izjavil, da bi njegov sin mogel dobiti veliko dedščino. Po postavi države Kansas pa je OssWeller, ker je obsojen na dosmrtno ječo, civilno mrtev.
Župnik je bil prijazno sprejet pri predsedniku in v zbornici, kar je bilo v velikem nasprotstvu s prihodom komunistov ob otvoritvi kongresa pred enim mesecem. Tedaj je bila ua nogah vsa policija s strojnimi puškami.
Predsednik Hoover je župnika Coxa sprejel prijazno in je poslušal njegovo prošnjo, da bi vlada skrbela, da ljudje dobijo delo, da oni. ki ne morejo dobiti dela, prejmejo vladno podporo. Predsednik mu je odgovoril, da upa. da bo kongres sprejel njegov predlog za razna javna dela in da bo pomagano v sedanji depresiji. Rekel je. da ga veseli, da ga more sprejeti kot zastopnika de-lavcev. Vlada se bo potrudila, da se zopet vrnejo razmere, ko bo vsakdo lahko opravljal svoje običajno delo. — Svetovna depresija in njene posledice, — je r«-kel. predsednik, — so kakor prava vojna.
Pre«l kapitolom sta senator Jann-s J. Davis in kongresnik Kelly iz države Pennsylvania po-zdravila Coxa in njegove tovariše. Sprejela sta pismeno prošnjo, | ki je malo pozneje bila prebrana v senatu.	i
Ko je Cox izročil prošnjo za pomoč, se je obrnil proti množici in jo pozval, «la zopet prisežejo na zastavo Združenih držav. Vsi so *;«• odzvali njegovemu pozivu in dvignili r«»k«>. Bilo jih je deset tisoč-
Xata so odkorakali na Arling- j ton pokopališče ter so se molče po klonili pred grobom neznanega vojaka.
Pozneje je rekel župnik Cox, da mu je predsednik rekel da vlada stori vse. kar je mogoče, da pa ni mogoče napraviti vse naenkrat.
— Rekel sem predsedniku, — je rekel Cox. — ako ne pride takojšnja pomoč, tedaj naj Bog pomaga deželi.
Coxova proeeaija se je v najlepšem redu obrnila in je zopet odšla na dolgo pot proti Pitts-burghu.
ZDRAVNIK SE JE SAM OPERIRAL
2e drugič operiral samega sebe. — Prvič se jei operiral na slepem črevesu. — Zadnja operacija nevarna.
POPOLAVA NA JUGU
Memphis, Temi., 8. januarja. Dve milji severno od Swan Lake je počil nasip. Voda je preplavila ■40.000 akrov zemlje ter povzročila ogromno škodo. Sama sreča, da so prebivalci pravačasno pobegnili na varno.
NEZAPOSLENOST
NA NEMŠKEM
Berlin, Nemčija, 7. januarja. — Ktevilo nezaposlenih v Nemčiji je znašalo koncem decembra 5 milijonov 66G,000. V dveh tednih se je število nezaposlenih povečalo za tristotisoč.
Kane, Pa., 8. januarja. — Dr. K van O'Xeil Kane, star 70 let, se je operiral sam in se v bolnišnici dobro počuti. Pred desetimi leti si j« .sam odrezal slepo črevo.
—	Operacija je dobro uspela, — je rekel dr. Kane. ko je bil prepeljan iz operacijske sobe. Bolan je bil že nekaj tednov in j«» slednjič dognal, da so čreva za-vita.
—	Ta operacija je bila zelo nevarna. — je rekel dr. Kone, — in bil sem nervozen.
Priča operacije je bil dr. II. M. Cleveland in več bolniških strežnic.
Dr. Kane je oče univerzijskega profesorja, ki je bil pred nekaj tedni pred sodiščem oproščen ob-dolžbe. da je svojo ženo utopil v Virgiuiji. Dr. Kane je zbolel tekom obravnave proti sinu.
Dr. Kane je uporabil krajevno anestetiko. Tekom cele operacije se je šalil. Operacija je trajala eno uro in tri četrt.
Xa koncu pa je rekel: — To je bilo hudo. zelo hudo.
SKRČENJE PLAČ
Washington, D. C., 8. januarja. Posebni zbornični odbor je danes zavrnil vse predolge, ki zahtevajo, naj se kongresnikom skrčijo plače.
ŽRTVE TORNADA
Bata via, Java, 8. januarja. — Začetkom tega tedna je divjal v holandhki Vzhodni Indiji strahovit vihar. Reki Bali in Loinbox sta zelo narasli in preplavili okolico. Kolikor se je moglo dosedaj dognati. je utonilo trinajst belcev. Število smrtno ponesrečenih domačinov je znatno večje. Brzojavna zveza je bila tri dni prekinjena.
POZOR, ROJAKI!
Bl&znikove PRATIKE so ras. prodane. Ne naročajte jih več, ker jih ne bomo reč dobili
. _ Uprava Glas Naroda.
\
"O LAS if Aft O DA*
HEW YORK, SATURDAY, JAKU Alt Y 1933
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A.
|	"Glas Naroda"
Owned and PobMahed by ■LOVEN1C PUBLISHING COMPANY
(A Corporation)
L.
TMl
baslneas of the corporation and Street, Bewgh of Mtohattm,
of shore officers: New York City. N. I.
"Q LAI N A K O D A (Fate* ef the Peepl«)
Iamied Every Day Except Sunday« and Holiday«
Sa cdo leto relja Ust aa Ameriko „Za New York aa celo leto
In Kanado______________$6.00
Sa pol leta_______________J3.00
Sa ftetrt leta____

9TJ00
Za pol leta-----------------IS JO
Za lnosemstro sa celo leto-------.17.00
Za pol leta _____________________________4330
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Olas Naroda" IsbaJa rsakl dan lrrsemU nedrij In prasnlkor.
Dopisi brsa podpisa In osebnosti aa ne prlobčajejo. Denar nai se blagovoli poAUJatl po Money Order. Pri spremembi Kraja naročnikov, prosimo, da AS nam tudi prej in] e blvalltte naznani, da hitre]« najdemo naslovnika.
»GLAS NARODA", 21« W. l«th Street, Nc% York, N I.
Telephone: CHelsea S—3878
ZNAMENJA SE POJAVLJAJO
V	prvem okraju državo Now Hampshire so se vršilo kongresne nadomestno volitve, in ko so zvedeli za njihov izid voditelji republikansko stranko, jim ni bilo posebno prijetim pri šivu.
Y<jllitve so bilo potrebne vslo<l smrti ropnblikanea Fleoliora HaJe-i*, kateri I»i 1 lota lJJIHI izvoljen z vW-i-no 800U glasov. Prvi okraj j<* ž<* odnokdaj veljal kot ne-zavzetim republikanska trdnjava.
Ker jo tu<li senatni poIprodsodnik Moses, o*h'n poglavitnih »tebrov administracijo, zastopal državo Now Hampshire, so si republikanci na vse kripljo prizadevali rešiti mandat prvega okraja.
V	okraj so bili poslani /ullični govorniki, ki so po-ndarjali potrelx> poslati v Washington republikanskega kandidata, bivšega governor ja John H. Bartfetta, da bo pomagal Hoovorju v njegovih prizadevanjih.
Neoziraje se na vse to, jo pa zmagal pri volitvah demokratski kandidat William N. Rogers, ki je že večkrat ostro kritiziral sedanjo vlado ter jo dolžii, da jo ona odgovorna za sedanjo gospodarsko depresijo.
Zmagal je z večino 11000 glasov.
Pri volitvah sta najbolj odločevala nezaposlenost tor nezadovoljstvo, ki je posledica nezaposlenosti.
Vsprieo tega je stopilo eelo vprašanje prohibieije v ozadje. Rogers se, je po ovinkih izrekel za preklic osemnajstega amendmenta, diW-im sc jt* zavzemal Rartlett le Za splošno glasovanje, za strogo izvedbo prohibicijskih določb se pa ni zavzel. Z izvolitvijo Rogers a si je "mokraTT skupina v kongresu precej na dobičku.
Značilno jo tudi. da jo poraženi kandidat odločno zagovarjal visoko carino, češ, da je velike važnosti za industrijo države New Hntnpshm*. predvsem za izdelovalce čevljev.
Volilei mil tega niso hoteli verjeti, ampak s<> izvalili demokrata.
Demokratje so torej v teku dveh mesecev izvojevali Štiri zmage ter imajo v poslanski zbornici 220 glasov, do-čim jih imajo republikanci 214, farmersko delavska stranka pa en ^kts.
Okraj v Now Hampshire je že četrti "suhi" republikanski okraj, ki so jih izza oktobra osvojili protisuha-ški demokratje.
Iz vsega toga jo razvidno, da republikanci ne smejo imeti dosti upanja, da bi zmagali pri prihodnjih volitvah.
Vedno več znamenj je, da so začele republikanske akcij«- padati in da so bodo začetek«un meseca novembra ;>opolnoma zvodcne.lc.
mm \ 4.2 .F" ..«> '"JT 'IL ..A.""-!?: r t UMOBiflOHHMHHBHHHHHHMBH 1!i.Hlii« ..i«. *.. • " "'.	. " /Tli
MaK Oglasi \
pj g
hI	s
imajo velik uspeh |
H
B
Marian Ffeifer, Xew York
JUGOSLAVIJA V NOVI ZARJI
Tokom mojega kratkega bivanja v Xew Yorku sem .spoznal, da mnogi naši rojaki niso zadostno informirani o položaju domovina ali pa celo napačno tolmačijo nje notranjo politiko današnjo dobo. Raditega som so odločil seznaniti vse tukajšnje , rojake s pravilnim pojmovanjem domačih razmer.
Najaktuelnejšo jo brozdvomno gospodarsko vprašanje, zlasti z. o-zironi na svetovno gospodarsko krizo, ki pa je čestokrat značilna z razvijanjem gospodar, programa pojedine države in z vprašanjem notranjepolitičnih prilik.
Svetovna gospodarska kriza, katero občuti danes ves svet, tako tudi nr prizanesla .Jugoslaviji, lci pa jo mogoče veliko manj občuti kako? marsikatera izmed evropskih držav. Predvsem je treba ugotoviti, da je Jugoslavija poljedelska država, ni pregosto naseljena, in naravna posledica tega daje možnost življenjskega obstoja. Tako imamo upoleg poljedelskih produktov, ogromno količine lesa in živine, kar daje našemu kmetu priliko eksporta. Imamo zadostne vodne inoči. ki niso izčrpane, ogromne množine premoga in železne rude, kar u-u god no upliva na razvoj domače industrije. Vendar pa je naša industrija še le več ali manj lokalnega značaja, ki zoper izključuje možnost velikih industrijskih centrov, — ki bi vsled svetovne gospodarske kriz«* povzročali brezposelnost.
Tudi pri nas se posveča največja pažnja gospodarskim problemom in brezposelnosti. Vendar pa se lahko Trdi, da kdor hoče delati, še vedno najde delo. (V bi primerjal povprečnega delav-ea Amerike z našim, je gotovo, da zasluži delovna moč v Ameriki mnogo več kaknr pa pri nas. Na drugi strani pa je to vprašanje valutne politike ozir. vprašanje življenjskega standarda, ki pa je pri nas povsem drugačen kot pa v Ameriki. Ako zasluži delavec v domovini 1 dolar dnevno, pa četudi ima. ženo in enega otroka. bo živel svojemu stanu primerno in ne bo trpel nobenega pomanjkanja. Cene življenjskih potrebščin so zelo nizke in s tem je zajamčeno življenjsko vprašanje posameznika. Jugoslavija je bo ga.ta poljedelska država, ni pa finančno tako močna kakor kaka druga evropska država in ker je denar dražji, je življenje cenejše. Zato je naloga vlade, da se našega kmota podpre. Kajti naš kmet predstavlja celoto naroda in če nima ta denarja, potem se pojavljaj0 posledice v trgovini in in-•I ust ri ji.
Današnja vlada pa je podvzola energično vsa sredstva za zaščito in .povzdigo našega kmeta. Tako je stopil v veljavo zakon o razlastitvi veleposestev. ki daje našemu kmetu priliko ugodnega nakupa zemlje in s tem so zajamči-jo njegovi življenjski interesi. Vsepovsod se prirejajo poučni kmetijski tečaji, ustanavljajo se kmetijsko šole raznih panog in dajejo možnost izobrazbe kmetijskega naraščaja v duhu modernega časa. Z ozirom na ugodni razvoj poljedelskih prilik pa zavisi naš izvoz in trgovinska bilanca, ki pa jo zelo ugodna. Od tega pa zavisi zopet čvrstost dinarja.
Jvar se tiee valutne politike Jugoslavije. je treba poudariti, da jo zelo zdrava, kar je jasen dokaz stabilizacije dinarja. Velikokrat so skušali neprijatelji jugo-
slovanske države s svojimi farno znimi izmišljotinami oslabiti našo valutno politiko, toda ves — Srečno novo
S pota. I naselbini naredila niti nega ših-
leto
Tisti, ki pa delajo, so dosednj
...	, . ... „ »# i -1 * . * j . .	-naredili 30 šihtov. tako so jako
njih-ov trud je bil zaman. Zakaj prlasdo dne 1. januarja in ze prej-.	,	J
, , , i » i •	.. - •• i i	» o i i malo na boljšem. In tudi v bodo-
narod kakor država, ki živita v snji dan. Jaz sem imel na Silve-!.	■ ,	...
i u - *	' ^	- i -	i r*.	n0 moremo kaj pričakovati,
enem samem duhu rn stremita po strov večer nekaj opravka v	^ ^^ kmal iz"r
napredku, tak narod in država luthski bolnišnici. l*ri tem sem o-i ,„ r x	ma u 1Z< rPa™-
. - , •_ _____ j , , , . . ...	\ eekrat berem, da to in (»no
zamoreta biti kos vsakim nepo- pazil par letnega otroka, ki je bil	, ,
' , - , , -., ... . .	društvo v tem in onem kraju na-
vstal rz bolniške postelje ter pri-	. , ,
.,11-.- o* - • •	pravi veselico, zabavo, koncem in
Taki nezdravi politični pojavi klicat! mamo Strežnica ga je	^ ^^
zamorejo škoditi samo narodnim nagovarjala, naj bo miren pa ga ^ ^ ^ ^ ^	M	^
interesom. Tudi takrat, ko je pre- ™ bdo mogoce potolažit,. Ko sem ^	^ ^ ^	^
TEŽKA JE LOČITEV OD DOMA
ŽaloigTa v enenr dejan ju.
(Nadaljevanje.)
št enim napadom.
kipelo politično sovraštvo do vi- ™ obljubil, da mu bom pripelja 1<isat-f ^^ f|ni-tVM|a h\ ^ hunca in ko je izprevidel narod	kon,n-ka. je reked: - He!	lnoma	nis™f)
nezdrave in jugoslovanski ideji I ripomnil som, da bom tudi gaj-, ^ .	i
naravnost pogubonosne politične ŽIo prin^el in zopet je rekel: - ^ ^ ^
IIo! — Potolaženega sem zapustil
vemo.
pri naj-da nima
pert.urbacije, je nastopil kralj	......""	niti en član toga društva drugega
Aleksander znan kot moder poli-■ >» sel prenočevat k dobn Zabu-	kakor ?nmb na hla.
tik,-« svojim znanim januarskim I koverjevi družim v Dulnth. Mina.
aktom, čez noč so bilo oclstranje-1 Družin. «e jo odpravila v neko y	,nsih j(l nnjboIj^.
ne politično- nezdrave r,zmore. ?rugo hiso čakat novega lota, do-«^ more1,^ zholoti. pa Jvo. Državna politika je krenila ^ j somem »ronhv	| (la. tla jo v ve, dril5tVoh. Mati
svojo novo pot. katere gla^a na- ^	heorko Rowmaiy.	rada , sVojp
loga je bila zaščita narodnih in- 01,01	kn nasta,° vrvenje,}	l I	J
teresov. Xarod pa je <lobil v vladarja novo zaupanje, zaupanje v
boljšo bodočnost. ki moro prive- i (lilo> da s(lm Pričakal novega leta sti do blagostanja.
Opolnoči, ko ye nastalo vrvenj ..	.	...
- 1 11	i-i; \ ve« saJ za drugega itak ne bo po-
je prieolo dekletce jokati in kli- > , , . " . .	1
J	, t * i ___Itrebovala tistih tisočakov.
eati: —i.uama ! — In tako se zgo-
Večkrat so nie opozorili znanci. da je bila. prejšnja vlada diktatura. Tako se je tolmačilo morda v Ameriki. Kdor pa je poznal nalogo vlade "narodnega spora-
z malim otrokom v naročju.
Pred menoj so prva pisma, ki sem jih dobil v letošnjem letu iz cvetočo države Pal if orni je.
Letos so ho nudila priložnost volilcem, ako bo še zanaprej Iloo-vor obljuboval dobrote in polne bokale državljanom to dežele, j Boljše bi bilo. da se vsi skupaj j upremo in popolnoma preobrne--Rojak J. R. Siiuouicli. kateri (mn njegov voz z v>o njegovo re-mnogokrat kaj poroča v Glasu} publikansko šare vred, da bo en
znma". pa je položaj preudaril iXaroda, mi piše iz Porter vil le. j krat za vselej vedel, kdaj jo ta-d ruga če. Vlada, sestavljena po Oal.. da so mu prišli od blizu in ko blagodaril svoje ljudstvo. d;i
it i'L______ ^" in.vi i-J...	..	_ _____ .1_________* I - ...	. ' .
daleč člani njegove družine voš- ■ j« od lakote umiralo, črt novo leto ter mu prinesli dra- i	, - ...
gocona darila. Pravi, da je pose- ^«krata bi volil pa je zopet
jal nad sto oralov pšenice, pa še na	ta	Ak'» b' bl«
več je bo. toda že nekaj dni mu	^ Ameriki. 'Mar-
dež nagaja, da ne more orati.
Družina 1'dovč mi poroča iz E1 prano, Pal., da je v San Fran-
m ma t 111 j ,	,
...	... ... . cisco zaspala za ta svet rojakinja
rojaki vprašanje, ce so bile zad- j , 1	. ... „.. .
. .... 1 Hoben. iioroecna Golobie. 'Rila je nje volitve v narodno skupseino j
svobodne." Trdilo se je celo. da so bile izvršene v nasprotju z volilnim zakonom.
11. februarju 1020 leta, je bila v resnici vlada dela. miru in reda. Nikjer ni bilo opaziti nobenih znakov nasilja, ki naj bi ga izvajali funkcijonarji vlade. Nasprotno. državna uprava jc nemoteno nadaljevala svoje delo. vlada pa
jo izvajala politiko narodnega spo.j y^j^Pal., da j7 v San Pran- . 1>n,f ^	^
razuma. Kavno tako so nn stavili j . _ _______, _	i tiste kapitalistične podrepnike
poročena lioionie. ^isua je vrlili' ker so vsi on:iki ',az ho»1 nad leto dni v postelji. Doma je bila z Dolenjskega in na Elv, Minn, ima ožje sorodnike Ivo je bila pred leti v domovini, je pri-Volrlni zakon je bil izdelan v nesla s seboj nekaj pristne dolenjske kapljice, s katero smo se "■ostili na KI v.
smislu želje bivših političnih še-' fov. In po konzultaciji z bivšimi političnimi voditelji, je prišlo do načelnega sporazuma, da se po-t stavi za celo državo enotna lista, katero je sestavila vlada sama. Tako so bili izvoljeni kandidati vseh bi vsi!; političnih strank in so zastopani v novi vladi vsi sloji. Poleg odvetnika. trgovca, obrtnika, delavca in kmeta boste opazili v novi skupščini mnogo več duhovnikov kakor v vsaki prejšnji skupščini. Je to resnično vlada pravega narodnega sporazuma. narodne sloge. Volitve so pa bile izvršene povsem svobodno in nikjer ni bilo opaziti prav nikakih znakov nasilja. Sicer pa. če komu no bilo všeč iti na volišče, je kratkomalo doma ostal. Tako pa lahko smelo trdim, da jugoslovanska ideja še nikdar nr zavzela tako močne forme kakor ravno pri zadnjih skupščinskih volitvah. Kako ugodno pa je uplival izid volitev na mednarodni denarni trg. je jasen dokaz, da je takoj drugi dan poskočil jugoslovanski dinar v Ziiriehu za celih pet točk.
Gospodarske in politične prili-T«o Jugoslavije so danes tako čvrste. da zre ves jugoslovanski narod na svojo domovino s ponosom. mednarodni denarni trg pa z največjim zaupanjem. In lahko trdim, da je kljub svetovni gospodarski depresiji Jugoslavija še ena najbolj urejenih central-no-evropskih držav.
KNJIGE
VODNIKOVE
DRUŽBE
štiri krasne knjige stanejo s poštnino vred
$1.35
"G L its NARODA"
216 W. 18th St.
New York
CENA
DR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNIŽANA
Angleško-slovensko Berilo
(ENGLISH SLOVENE READER)
Naratite n prt
RUKARNTGLAS NARODA'
tU W«t ltth Ste* New Itrk City
Nadalje mi poročajo, da je v St. Helena, <"al. umrla Mrs. Katica Brozovič. Ko sem jo pred dobrim letom videl, je bila še živahna in vesela. Pokojna se je preselila z družino iz Fiutte. M on t., v Kalifornijo.
V	bližini za Slovence zgodovin-ltajske doline v Oaliforuiji hira znani rojak Kuhar v zavodu za nervozne. Lani o Rožiču bi bil kmalu povzročil v družini precejšnjo nesrečo.
Taka žalostna poročila prihajajo rz cvetoče Calif orni je. Tudi poročila, ki prihajajo iz domovine, niso nič kaj razveseljiva. Do-sedaj so hranilnice plačevale vlagateljem že vsaj po sto dinarjev, sedaj na ne dajo nikonvuV ničesar.
V	Ameriki polomi, tuga v domovini — to je začetek leta 1J>32.
Pozdrav!
Matija Pogorele.
Pittsburg, Kans.
Ker se nihče ne oglasi iz tukajšnje naselbine, bi si kdo mislil, da .smo že vsi šli po gobe, kar bi tudi ne bilo čudno v teb časih Ilooverjeve prosperitete. Tako, mislim, še nismo dočakali, kakor je sedaj.
Tukaj v Kans, so delavske razmere pod ničlo. 'Nekoliko rovov obratuje od enega do dva dni na teden, včasi pa tudi nič, več jih je pa popolnoma zaprtih. Tisti, ki no toliko srečni, da imajo delo, tudi ne zaslužijo za najpotrebnejše, kaj šele tisti, ki so že leto brez vsakega dela in zaslužka. Teh zadnjih je skoro polovico v tem okrožju. Toraj naj si rojaki širom Unije predstavijo, kakšno življenje je v tukajšnjem premogovem okrožju.
Pa naj se omejim samo na naselbino, v kateri živim že dvanajst let. Tukaj v bližini je samo 'eden rov, kateri je pa zadnjih pet let samo po zimi delal od 4 do 5 mesecev, lansko jesen je prešel v druge roke in je še slabše. Poprej je bilo zaposlenih v tem rovu 250 delavcev, sedaj obratuje s petinsedemdesetimi, vsi drugi smo pa
na listi. Eni bodo prišli enkrat na vrsto, eni pa nikdar. Lansko leto so zaprli ta rov zadnjega februarja, a od tistega časa ni več kot polovica delavcev v tukajšnji
ška", potem smo fuč. mnenje nekaterih.
pa >'oei jal ista, pa dobro vem. da ne bo izvoljen.
Tisto je pa tako, kot bi farmer po robido v j n pšenico seja I, pa ve. da ne bo obrodila.
ON (išče in išče klešče za zvijanje las ter jih slednjič iztakne v predalu za žlieet : — Ja, saj pravim, je pa res olrajt. če je vsaka stvar na svojem mestu.
ON"A (segreje klešče in si prične zvijati lase) : — Škoda, da nisem šla k frizerki, ali hi si pa vz«*-la parlament vejf. tisto jc enkrat za vselej, nima človek nobenih sitnosti več.
ON : — .la, ne bo drugače. (Sh>-če suknjo, odloži ovratnik m se prične zopet britit.
ONA i sc maže in pudra tako na debelo, da gleda ko miš iz moke : Je precej huda sapa zunaj. si» je treba malo bolj natresti. «"-e ne ti vse sproti oil nese.
ON <se umije in počeše j : — Tako. Zdaj pa pojdiva. Ce greš. je dobro, če ne. je pa tudi vseeno. l'ra gre ž«» na polnoči.
ONA: — Tak. kam se ti vendar tako mudi' Pred polnočjo tako ali tako ni nič-. Moški se šelf okoli polnoči nekoliko omajajo, l*rej so, -a m h ne vem. kako bi rekla — nekoliko pretrdi. Niso ne za pogovor, ne za ples.
ON: — Kaj ti nisem j,-iz dovolj.' Le glej, da ue ho tako k«»t je bilo zadnjič. Že veš.
ONA: — No, ali si zopet začel ! Ali me je kaj manj. če me je
. kn.šnilKaj pa ti. ko si šel za ba-tako je].	,	. , . .
! nami. da se te ubraniti niso mo-
; gle.
ON: — Nobene nisem poljubil.
ONA: — Seveda ne. Katera 1 • i se ti pa pustila / So te nemara že • sprobale. Tebe poljubiti je kot j da bi človek kruh s kruhom ma-( zal.
j ON: — Tak pojdiva no. Pusti i te neumno>tL
'Nikakor nisem nasproten delavski ali socijalistični stranki, ampak se zavedam, da ni še zrel čas za to stranko.
Ta dežela ho ena zadnjih, ki bo sprejela socijalizom. če ga sploh
bo kdaj. Domačini se jako malo | y.^jnj],-. tv
ONA: — Oh. kakšna reva som jaz. Menda jc ni talce rove na svetu. 7. njim hočem iti. da bi m*
p«>kveka. malo postavil /. menoj, za zahvalo me pjt zmerja. <S»>ile na stol in zajoka K
ON: — No, ali greš ali ne greš-?
ali nič zanimajo za to stranko, ve čina je pa vsekakor pri domačinih. V drugič pa tudi zato slabo napreduje, ker nje člani ali vodje vse drugače mislijo kakor narod uče. Naj navedem primer iz tukajšnjega okraja. Pred nekaj leti je bila socijalistična stranka v Craword okraju precej močna. tako da je bilo upati, da bo kandidat uspel, ako «r:i bo stranka podpirala. In tako se je neki tukajšnji farmer prelevil čez noč iz trdega demokrata v naprednega biocijallsta. in stopil z lepimi obljubami pred svoje somišljenike. 'Pri prihodnjih volitvah so ga ros izvolili za county šerifa. Tako si je pripravil jako pripraven stolee za dve leti.
iNekaj let potem se mu je še zmiraj kolcalo po tistem stolu, je začel zopet ugibati, kako bi se ga dalo doseči. Njegova stranka je skoro usahnila, in tako je bil mož čez noč brez stranke in prepričanja. l^rihtna glava si naglo pomaga. Tisto leto je bila demokratska najjačja stranka t okraju. Malo po joka in potarna, da je bil zašel na kriva pota prejšnja leta in da se bo poboljšal v bodoče. Volilei so mu vrjeli in obenem so imeli usrniljenje s skesanim grešnikom ter so ga zopet izvolili na ravno isto mesto. Nadalje je bil izvoljen mirovni sodnik, tudi socijalist. in kakor hitro jc dobil urad, ga je takoj prodal za primerno odškodnino nekemu republikancu.
Ako voliš in obenem dobro veš, da dotični ne bo izvoljen, je ravno tako, kakor je Ribničan šel Iskat konja v dolino, ko je dobrp vedel, da ga ni tam. Vsak trezno misleč človek dobro ve, da imamo samo dve stranki, kateri •prideta vpoštev, republikanska in demokratska. Uprimo se vsi, da republikansko popolnoma izpodrinemo, .ker smo se siti njenih dobrot.
Pri tem čakajmo, da bo tretja dozorela, ker jabolko ko je zrelo, samo odpade, ako pa zelenega odbije«*, nima nikdar pravega okusa«
Pozdrav vsem Slovencem po širni Ameriki!
John Ewtelic.
prasam.
ONA: — Kake naj grem taka. vsa objokana.' Kodo mislili, da si me že zopet zbil.
—On : — Zbil Za božjo voljo, sedem let - v ti poročena, povej mi. če sem se ie že kdaj v slabem namenu dotaknil.
ONA : — Samo poskusil hi. pa hi videl zlodja in pol. No. še tega bi manjkalo! Tako som se veselila nocojšnjega večera, dovolila sem ti. da si ves teden kuhal, kr.r si sam hotel, zdaj mi pa za zahvalo s klofutami pretiš.
ON: — Tak pojdiva. no. Drset minut manjka do dvanajstih
ONA: — -la. kdo mi bo p« solne zavezal !
ON: — Kaj jih nisi samaf
ONA: — Seveda ne. Mar ne veš. da me križ boli. Oh, to ste dedci pozabljivci. Seveda, če si ti zt^av, ne pomisliš, koliko moram jaz trpeti. -Moj Hog. kako me je začelo zbadatii. Ne vem. če bi šla ali ne.
ON: — Pa kar doma ostaniva. Saj bo res najboljše tako.
ONA : — Ja, kaj pa še. Ves teden -sem sc veselila, novo obleko sem si kupila, ves večer sem to čakala, da si se očedil in napravil, zdaj naj bi pa doma ostala. Da ti le kaj takega v glavo ne pade.
ON (ji zaveže čevlje): — Tako, pa pojdiva v božjem imenu.
ONA: — Zaklenila boni pa jaz. Ja, št* vodo moraš zliti izpod ajs-bakse. Če ne, bo jutri zjutraj luža v kvartirju.
(Na ulici. Nikjer nobenega človeka ).
ONA: — Jejmenesta! — Pa si'dal vode kanarčku *
ON": — 'Nak, sem pozabil.
ONA: — Pa kar hitro mu jo boš dal. In malo okno odpri, da ne bo smrdelo, ko prideva domov.
ON (se vrne v hišo).
0>3A (nemirno čaka na ulici. Okno v tretjem nadstropju se odpre).
ON: — Le počakaj, bom takoj doli. (Preko njegove glave sfrči kanarček v temno noč).
ONA: — Pomagajte, pomagajte! Tieka je izpustil! Ob vse me je spravil. Pomagajte! (JCo opazi. da se ji bliža mlad in čvrst, polieman, počasi in previdno o-
(Konec.)
^Isr^ -r------P-^
_■■ :■•J
r *
LiS NAB O DA'
J-....... ■ ■n.l«)aga«
■ ■ ■ *M' i| ■
NEW YORK, SATURDAY. JANUARY 9, 1932
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A.
FR. MILČINSKI:
ZGODBA O VLJUDNOSTI
Drugi so morebiti drugačni, jaz pa si ne moreih kaj, nego mislim, da sta prijaznost in vljudnost vredni tudi nekaj in da ni prav in lepo, odkloniti prijaznost in vljudnost in jo zatajiti samo zaradi enega kovača (kovač — 10 dinarjev • ali dveh. Prijaznosti in vljudnosti itak bolj malo najdeš na svetu, prsebno čim prihajaš v leta in so se ti stari dobri prijatelji že preselili na oni svet upam, da je boljši oziroma vsaj ni slabši od vic.
Zdi se mi, da bolj pičli postajata vljudnost in prijaznost; brez očal tudi ne vidim tako dobro kakor nekdaj tn se potem včasih zadenem v koga na cesti, kar mi je jako neljubo in je p;vod marsikateri neprijazni in nevljudni besedi z druge strani.
Zato se gneči rad umaknem in hodim tam kjer je ni.
Pa me oni dan z jako spoštljivim klobukom pozdrav: mlad mež, ta-korekoč gospod in me ogovori prijazne. — O. — je dejal, — pozdravljeni, gospod profesor! Srečen tem. da ras zopet vidim, gospod profesor! Vaši nauki niso padlt na peščena tla, nego so vzklil?, pognali, zacveli in obrodili so in sem vam zelo hvaležen.
Resnično me je razveselila izredna prijaznost mladega moža, ta-koreč gc»poda, in njegeva hvaležnost, zlasti ko z azirom na svoj poklic ne zaslužim profes:rskega naslova, kajti sem prav za prav ta-korekoč davčni uradnik. Tudi davčni uradniki so vredni vsega spoštovanja.
Mladi mož pa je kar prekipeva! obilne prijaznosti, tresel mi r.oko in je pravil, da je seda i slednjič dovršil v s ? kolokvije in indekse, prebil da je obsoiutorij z odličnim uspehom in je srečno prijadral v varni pristan državne službe v mestu Kranj. Prav dobro da se zaveda, da se mu je na tem uspehu zahvaliti v najobilnejši meri meni, gospodu profesorju.
Čestital sem mu in izrazil upanje, da mu življenje v Kranju u-gaja. Kranj poznam, Kranj da ima jakc upoštevano vredno davčno moč in tudi drugače da je v Kranju dober zrak.
V živih besedah se mi je zahvaljeval ra prijazno zanimanje, tresel nnl je roko In potem dejal, da ga sedaj pot pelje na desno o-koli vogala. Se enkrat mi je segel v ro-ko in jo oberoč tresel in še to je rekel, da bi mu lahko storil izredno uslug:: njegova karijera da se namreč šele pričenja in so mu prejemki ta mah še bolj skromni oziroma Jih prvi mesec spaoh nič ni, skratka, če mu lahko pome rem s kakim kovačem — in mi ves čas ni izpustil roke, nego jo je prisrčno trntl,
Pa sem mu odogcvril, da mu rad ust režem s kovačem, in je bil zelo vesel In je dejal, da ne bo pozabil name. čim bo nanesla prilika, in je krenil na desno okoli vogala.
Resnično bil je jako vljuden mlad gospod in mi je le žal. da se ne spominjam, kedaj in kje je bil moj dijak. Seveda se ga ne spominjam in mi ni mogoče, da bi se ga ko sploh nikdar nisem bH profe sor. Pa j« nemara bila zgolj netju ba zmota na njegovi strani. Toda *e mi zdi, da je prav, da sem mu dal kovača, kajti nikakor ni kasa-lo. da zaradi boreča kovača odurno odklonim vso njegovo obilno pri jaznost in vljudnost. Pa si bom
kovača odtrgal pri drugih izdatkih.
Ni bilo tega 14 dni in sem šel po Dunajski cesti — namenjen sem Ml
m staro pokopališč*, ondm m gneče, ne ttre, ne mrtve — pa začujem
za seboj hitre korake in se ml na ramo pot oil prijazna roka. Ozrem ae, pa me pozdravi jako dohrovo-ljeti obraa, iarelo mu Je lice in prikupno mu Se dehtelo iz ust. — Preeveu,— je dejal, — oprostite, ali me res več ne poznate? Ofcme-ni ate postali, gospodine! V vašem oddelku sem aluiU »roj čas. Potem me je pad zanesla kruta usoda v Beotrad. Sedaj vW moja prttofea na drtavnem	upam da mi
bedo prisodili vse saoatale prinariji* ba
Ondukajle, prevzvišeni, pri onemle DalmaUncu praznujemo moj vratefk v Ljubljano. Moj delež na pijači znaša 22 Din, hc, ho! Pa sem denar pozabil doma. oprostite, prevzvišeni, ali mi priskočite na pomoč s temi 22 Din? Ho. ho, jutri vam jih vrnem!
Za vse na svetu ne bi mogel, da prijazne vljudnost prikupno deh-tečega gospoda zavrnjen nevljudnostjo, pa sem mu dal 22 Din in sem dejal, da se ga nič ne spominjam in ali se morebiti ne moti v osebi? Ne. se je čudil: saj sem vendar gospod direktor, predobro da me pozna.
Rekel sem, da se mi je takoj zdelo, da se gospod moti v osebi, kajti da sem policijski inšpektor.
Pa se je gospodu s priloupnim duhom. nenadoma mudilo, o, — in
— vsaj meni se zdi
ki je oduren tako!
Pa sem potem ob marsikaki priliki .preudarjal kako bi se uredilo, da ne trpita vljudnost in prijaznost in tudi ne trpe cbutev in druge takisto nujne potrebščine.
Pa se m: je zopet zglasil jako u-ljuden gospod in topet kar v stanovanju in je dejal, da po tolikih letih slučajno prihaja skozi Ljubljano, pa je čui v hotelu, da še živim. Zato da me poseča, da mi prijazno stisne roko kot nekdanjemu sotrpinu Iz predzadnje gimnazijske klopi in da poljubi roko mi-1 osti vi. Milostiva — to je moja stara.
Kakor rečeno, prijaznost in vljudnost vsikdar čislam in sem jo čislal tudi to pot. Toda te izkušnje uče in postajaš previden in sem
BIVANJE V INOZEMSTVU IN ZGUBA AMERIŠKEGA DRŽAVLJANSTVA
V spremstvu takozvanega stro- deželi, od koder je prišel, ali pet kovnjaka je neki naturalizirani dr- let v vsaki drugi inostranski drža-žavljan pred nekoliko dnevi obiskal vi. smatra, se, da je prenehal biti urad za potne liste. Prišel je ne- j ameriški državljan. Ta domneva pa davno nazaj iz Italije, kjer je bil j se more ovreči, ako se ameriškemu ostal s svojo družino dve leti. Ko konzulu predloži povoljen dokaz ob je bil še v Italiji, je vprašal za na- j pogojih, ki jih državni department svet nekega parobrodnega agenta, i predpisuje v tem pgledu. ki se baje razumeva na take za-j v zmislu tega zakona je državni deve. Hotel je znati, kako naj bi department določil, kake dokaze ostal v Italiji, ne da bi zgubil a- naj sprejmejo konzuli, da se ovrže
meriškega državljanstva. Agent mu je nasvetoval, naj se vrne v Ameriko za eden ali dva meseca in naj prtem zaprosi za nov pasport. Ako bi se tako vračal v Združene države vsaki dve leti, hi lahko o-stal ameriški državljan za večno.
je krenil onkraj ceste in mi je žal,, se spomnil: zdaj je prilika, da se
da sem se mu zlagal, kajti nisem policijski inspekt:r niti kakorkoli v stiku s policijo in je morebiti smatral ?a odurno žalitev, da sem vzel v usta besedo o policiji.
Ne, žaliti ga nikakrr nisem nameraval niti m zasluži! žalitev s svojo prijaznostjo in vljudnostjo in bom onih 22 Din prlšt-^dil kod drugod, morebiti pri templjancih, saj je vreme suho.
Ampak je jako žalosten pojav, cia ne razpolagaš vsak dar s potrebnimi zakladi. da bi bil kos vsa-kteri prijaznosti in vljudnosti, ako in koder jo naletiš. Prijaznost in vljudnost jako čislam, tembolj na cesti in od tujih ličnosti. Ne vem j pa. ali se dogaja tudi drugim lju-i dem, da jih vljudno in prijazno; pozdravljajo tuje ličnosti in jihi šolec in nele profesor in direktor, nazivajo profesorje in direktorje in j nego še kaj več. Moja zena ga je so potem v hipnih denarnih za-1 celo pozrtala, odurno mi je stopila dr eg ah.
ALi sem le jaz tisti? To bi ne bilo prav. Ne tiči v denarjih, škeda se ti jih zdi da bi jih po nemarnem zapravil. Toda je še bolj škoda vljudnosti in prijaznosti, da jo naj odurno zavrneš in je taka odurnost vsakikrat zelo mučna tudi onemu.
Nasvet mu je ugajal in kupil je potne listke od agenta. Dobil je tudi adreso od čleveka v New Yorku, ki ima baje vpliv in mu bo pomagal.
V presenečenje tega državljana n: vkljub "strokovnjaku' dobil nl-kakega pasporta in prošnja za pasport je bila cdkazana v Washington. od koder je prišel odgovor, da se mu ne izda pasport, češ da prosilec ni v stanu doprinesti deka-ze, ki utegne ovreči domnevo, da se je vsled bivanja v rojstni deželi čez dve leti < oziroma v drugi inostranski deželi čez 5 let* s tem pod j odrekel državljanstvu oziroma eks-' patrijiral*, kot se temu pravi. Da-
DRUŠTVA
KI NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE,
ZABAVE OGLAŠUJTE
—-r*-—-------------
"GLAS NARODA" ne čite tamo tam članstvo, pač pa vsi Slovenci ? vati okolici.
CENE ZA OGLASE SO ZMERNE
rešim kovača ali dva da pa vendar nisem nevljuden. Poset je. bil prav dobro oblečen in izredno ljubezniv in sem se moral bati, njegova denarna zadrega ne bo 4 kovači.
„	u . .	„„„ „,nin i li so mu le kratko podaljšanje pr-
Pa sem sbral se jaz vso svojo	^
.. , „ „	„oi vega pasporta, da se mu omogo-
pnjaznost in vljudnost. Kar naj- e **	6
...	, „ .	či povratek v Italijo, da tam likvi-
pnsrcneje sem posetu tresel roko ^
, . , ,	o; dira svoje pesle. Po tem roku naj
in sem mu dejal profesor in di-i	J f	J
, .___s! izbere: ah naj se povrne s dru-
ektor .n mu previdno nisem .pustil * _	1 H
^	______zmo v Združene države in ostane
do besede, nego sem ga prehitel.
. . , ,	.. . , . ' državljan ali pa naj ostane v Ita-
kako zelo da me veseli in to in eno	J	j
. . , - „ , liji in zgubi ameriško državljan-m absolutory in rigorozi in držav-! '
I CTVQ
ni svet in Dalmatinec in skratka,^
ako mi ne bi mogel pomagati iz nuj j	pasportni a*ent fede"
kovačem ali * ralne vlade je	Foreign
ne zadrege z enim dvema. Računal sem: zdaj ne bo mogel, da mi sam reče za denar. Pa sem se topot uračunal. Bil je resnično mej nekdanji so-
I na nogo in ga prijazno in vljudno pozdravila. Smejala se je in me opravičevala, češ, da sem sotrud-nik pri šaljivih listih. Prisrčno se je smejal še naš poset in ga je zelo razveselila najina vljudnost. In j stalno. Zakon v tem pogledu je ja-je manjkalo le za las, da ni ostali sen.
pri kosilu. Toda tod se je nehala j Zakon pravi: Ako naturaliziran vljudnost moje milostlve.	! državljan je stanoval dve leti
Language Information Service na-glasll, da enakj slučaji so jako pogosti, zlasti pri Italijanih. Vse te težave izvirajo iz neznanja, kar se tiče določb zakona glede ekspatri-acije. Dostikrat je kriv napačen nasvet parobrodnlh agentov in drugih "strokovnjakov".
Naturaliziran ameriški državljan sme iti v inozemstvo, kolikokrat ga je volja, ako ne ostane tam predolgo in se tam ne nastani za
Knjigarna "Glas Naroda"
216 Weal 18th Street	New York, N. Y.
MOLITVENHCI
SVETA URA*
v platno vez.................... .9Q
v fino usnje vez ............1.50
v najfinejše usnje vez 1.80 v najfinejše usnje trda vez .....................................1.80
9KRB1 ZA DUŠO
v platno vez..................90
v fino usnje vez ............1.5t
v najfinejše usnje vez lJt
RAJSKI GLASOVI
v platno vez................80
v usnje vez. ...................1.20
v fino usnje vez. _____.1.50
v najfinejše usnje vez. 1.60
KVIŠKU SRCA
v imitirano usnje vez. .60
v uenje vez..................8a
v fino usnje vez.........1-—
v najfinejše usnje vez: 1.29 v najfinejše usnje trda
vez .................................1.50
v bel celluloid vez.........1.20
NEBESA NAŠ DOM
v ponarejeno....................1.—
v najfinejše usnje vez 1.50 v najfinejše usnje trda vez ....................................L8f
MARIJA VARHfNIA
fino vez ............................i.st
.. , v fino usnje .
v najfinejše usnje trda
YCZ ..............................
Hrvatski molitveniki: Utjrtia j star osti, fin a vez.............1
SUt» Bogu. s mir Ijudtn,- fina ves 1J5*
najfinejša vrx .........................1.88
Ztsofoe nebeški, v platno..................88
fina ve* ....................................1*—
VleMMV najfinejša ve* —..............1.C8
Angleški molitveniki:
.lift
Key of Heaven:
fino rezano .................................3a1
v usnje v«*zano ...........................10
v ..-jfinejie usnje vezano ........1.20
(ZA cmitAsi.r:,
Kc.v of Heaven:
v <-el»iM vezano ........................l.tO
v eeloM najfinejši ves ............1.50
v fino usnje vezano ................1JM
Mlekarstvo ........................................1.—
Netnško-angleški tolmač ................1.40
XujJtoljxa slov. Kuharica, r.<;s str.
lejto v«'z. <Kalinš*'kt ...............5,—
NEURJE V SEVERNI AFRIKI
domneva ekspatrijacije. Vsega skupaj je sedem pogojev, pod katerimi naruraliziran državljan sme ostati daljšo dobo v inozemstvu, ne da bi izgubil ameriškega državljanstva. Ti pogoji so sledeči:
1.	Ako naturaliziran državljan biva v inozemstvu kot zastopnik a-meriške trgovine, ali se končno hoče povrniti v Združene države.
2.	Ako se nahaja v inozemstvu radi zdravja ali poduka v posebni stroki, pa se končno hoče povrniti v Združene države.
3.	Ako jc ostal predolgo vslcd višje sile.
4.	Ako zastopa kako priznana | ameriško prosvetna, znanstveno, dobrodelno ali versko organizacijo.
5.	Ako so neodvisno zaposleni v inozemstvu me pa v rojstni deželi» v kakem j?oklicu. za katerega so bili vzgojeni v Združenih državah.
6.	Ako sc učitelji v kakem za-v:du v Kanadi ali Centralni Ameriki ali pa ako so tam zaposleni od ameriške družbe.
7.	Ako so storili potrebne priprave za takojšnji pevratek v Združene države v svrho stalnega j bivanja v Ameriki.
Ne zadostuje samo. da se eden j »««-<* '» luninimi obrati ustaviti j izmed teh pogojev naglaša. mar-hW"- T,l,,i ecstnoželeznuski pn»-več treba doprinesti potrebne do- met popolnoma pr«"ivs». nkolim kaze. Ako naturaliziran! državljan 'Tirni*« j.- po«| votlo. N;i stotine odpotuje v svojo rojstno deželo in| rt«1 ves je neurje > koreum.mii je tam zaposlen ter ostane več kot vre«l iznivnlo i/, zemlje. Promet dve leti, nastane domneva ekspa-jz vlaki je ustavljen, v neurju >e trijacije. Ako bi se hotel povrniti j«' v Združene države ie za kratek čas. ne bi odgovarjal določbi, da se mora povrniti v svrho stalnega bivanja. Dotični naturalizirani držav-1
Ijan. o katerem smo začetkoma1 govorili, bi bil lahko *;prašal. da se mu polni list podaljša za kratko dob-. Ko pa bi se vrnil v Združene države po dveh letih bivanja v
POZOR ROJAKI IN UPNIKI SAKSER STATE BANK V LIKVIDACIJI
l/. Pariza poroeajo: - Izredno slabo vreme, ki že m-kaj »Ini traja iue«l alžirsko in tuniško o|>;i-Io. ji' <Io*e<_rlo notranjost »ležele posebno težko je nskoilnvan Tunis in njegova okolica. V Tnni->u in Bizerti so brzojavne in telefonske naprave popolnoin?i prekinjene. — Zarmli p« manjkanju j pošlima na Sak eh ktrienejra toka s<» niorub- tvor , bode vrnjena.
Vsa pi>ma. ki se tieejo Glasa Naroda, naročnino, naročila za. knjige itd., je treba pošiljati na naslov: Glas Naroda", 216 West 18. Street, New York City. Pisma, ki se tičejo (»las Naroda, pa
State. I tank.
potopilo mtiojro ribiških bark.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
H. B., Detroit, Mich. Pošlji-J te. da bomo pi eeitali. t V bo za-i nimivu in primerno, bomo ohja-
inozemstvu, bi dobil potni list pod vili. pogojem, da se vrača v svrho stalnega bivanja v Združenih državah Ker je kratks po svojem povratku iz inozemstva zope.t zaprosil za pot- j ni list, je s tem dokazal, da nima ; namena tukaj ostati. Zato mu je bil potni list odrečen.
Nemščina brrz učitelja:
. JL «le! .....................
.30
Nrtnško-slovenski slovar ................2.35
Najvefji spisovnik ljuhavnih in
drugih pisem .................................75
v fino usnje vezano ................1.3« Ojacen beton .....................................50
i Obrtno knjigovodstvo ......................2.5®
> Perotninarstvo, trdo vez.................1.80
broširano ..................................1J»0
Catholic Forket Manual:
Ave Maria:
v fino usnje vezano
.....1.40
POUČNE KNJIGE
Angleško slovensko berilo ............t.—
Angle*ke<t>lov. in slov. angl. slovar ^0 Amerika in Amerlbanri (Trunk) 5.—
Amcetjska služba ali nauk kako se naj streže k sv. masi ..............
.10
Prva čitanka.......................................75
Pravila za oliko .................................6T>
Psihične motnje na alkolioiski podlagi ..............................................73
Boj nalezljivim boleznim ...................75
CerknlKkii jezero................................1.S8
Domači iinnozdmirik broširano .1.35
Domači zdravnik po hntipu:
broširano .............................1.35
Govedoreja ........................................1.50
Hitri račtinar ..................................-73
Jugoslavija (Melik) 1. zvezek 1J»0 2. srvostek. 1—- snopi«- ____________l.ftO
Kletarstvo (StuUirky) ...................Zj—
Kratka srbska gramatika .................30
CMMTi PrafcrbMkc
v liarvaste platnlee vezano
Orno recano
Kratka zfedovina Slovencev. Hr-
«t«T In SrtW¥ .....................
-.3»
Kako se postane državljan Z. D. .35 Kako sv postane iwrrliki državljan .15
Knjiga • dostojnem vedenju .........50
Kal. Katekizem ................................60
.......................75
.......................................5t
Ljobavna in snubilna pisma ________M
Materija in eoeriljm ___________________1.25
Mlada leta dr. Janeza Ev. KrcJts .75
1* nr, -----------
Ameriški državljan, ki hoče o-; stati nedoločeno dobo v inozemstvu,! naj se vsa^o leto priglasi pri naj -! bližjem ameriškem konzulatu. Kajti, dekler tam sprejmejo njegovo registracijo, je on gotov, da pridržuje ameriško državljanstvo. Ko pa konzul ne sprejme več te registracije, mu ob enem psve, naj se povrne v Združene države, ako
Prehlad v prsih
Večkrat privede do nevarnih bolezni.- Zaustavite ga hitro z linimentom
PAIN-EXPELLER
IŠE SE SLOVENKO
dobro in pošteno, ki bi bila zmož-< na in izkušena nejrovfiti malepra otroka in vzdrževati stanovanje. Plaea po (lo^ovoru. Pomidbe J>;i : "Slovenski vdovec", c o Glas Naroda, 216 W. 18. St. New York City.
Y>e zadeve, ki se tieejo Sakset Siate llank. kot na pr. terjatve, vprašanja itd., j«* tj*tl)a pošiljati na njen iu»slov S2 f'ortl.iudt St.
Kdor od tanke še ni ^prejel »i-sk »vin za terjatev, naj takoj pUe banki p . nje. Nekatera pisma, vsebujoea tiskovine, je nnrnree pošta vrnila.
Ako je bila izstavljena banena kujižiea na d ve os«*bi, nu»rata terjatev obe (»sebi podpisati. (; M udi se nahaja ena v Ameriki ena pa v Evropi.
Ako sta imeli napriiner mati in hei naložen denar na eno baneno knjižico, morata terjatev <»i»e podpisiiti. bodisi da živita «.Un-paj. bodisi da se nahajata v dveh razlieiiiii deželah.
I*odpis na terjatvi mora biti istotak kot je podpis na karti, ki se nahaja v banki. Vsaki terjatvi t "Proofs of Chums"' je treba priložiti baneno knjižico, ako se pa terjatev tiee neizplaeane denarne pošiljat ve. ji je treba priložiti originalno potrdilo.
Kdor je poslal banki terjatev, pa ni »W»i| o«l nje potrdila, naj piše ponj.
D: iv.
it
Praktični računar ...............................75
Pravo in revolucija (Pitamie) .........30
Predhodniki iu idejni utemelji ruskega idejatiznui ....................1.50
Radie, osnovni pojmi iz Radio
tehnike, vezano ........................3.—
broširano ....................................1-75
Račtinar v kronski In dinarski
veljavi :...........................i_______75
Ročni slov. italijanski in italt-
janski slovenski slovar .............90
Ročoi spisovnHi vsakovrstnih
pisem ..........................................šM
■Solalenje ____________________________________50
Slike it žifatatva, trdo retain_______JO
Slovenska narodna mladina
<obsega 432 strani) --------------
Spretna kuharica, trdo vezana ____1.45
Sveto Pismo stare in nove zavete.
lepo trdo vezana.......................k—
Sadno vino .........................................4*
v gospodinjstvu ____________75
Slavonic American Year Book ....l,— l:čtmiik aacleftkefa jezika
trdo vez.....................................1.50
• broširano ..................................1.25
Učita ktjjga-in heeUo lsHumi jo-
sMoi _____________________________________N
Uni v Wii^ii (fHM	LH
hoče ostati ameriški državljan. Ako je ameriški državljan ostal v ino-; zemstvu čez dve leti, naj doprinese konzulu potrebne dokaze, da o-vrže nevarnost izgube ameriškega državljanstva.
Potniki dostikrat mislijo, da je boljše zaprositi za nov pasport. ki traja dve leti, kot za podaljšanja starega na kratko dobo. To je krivo. Navadno State Department ne bo izdal novega pasporta za daljšo dobo, kot bi dovolil za podaljšanje starega pasporta. Sploh državni department skoraj nikdar ne izdaje novega pasporta, ako star: pasport je še v veljavi in se daje podaljšati.
I!
Univerzitetni profesorji v ČSR
Konec lanskega šolskega leta so našteli na raznih češkoslovaških
visokih šolah 626 rednih profesorjev, 148 izrednih profesorjev in 964 asistentov visokih šol. Poleg tega je bilo na češkoslovaških visokih šolah nastavljenih še 260 uradnikov, 119 poduradnikov in 818 služiteljev.
Mireč}! dimiki daemik v Zflra«
KNJIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI
SPISI ZA MLADINO
*
se dobi pri
"GLAS NARODA"
216 W. 18th Street New York, N. Y.
Telephone: CHELSEA 3878
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN
IBM
G L A 8 NARODA"
NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 9, 1932
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S.
Pomladni
aiaiBissiBiBiaiBigg roman iz življenja. •siBigfgfaisifafBiBfi j i Za Glas Naroda priredil I. H. gaaigiaiiMaiaiaia^^
"»4	I Xntlaljcvaujc.)
VIII.
Tu hit« jcittUija p« »t Marij«*. Vsled m»kr<-<rii in inrzl«*»r:i vre-HM-iia s«* je /Ho prehladila in njrn« slabotno telo. s«' bolj oslabljeno v.vI*mI pr«Viitih no«'-i t» mu prvhladu ni bilo kos. !'o bo I ozn i. ki je trajala v«'- t«ilnov. jo vedela, tla se ji bliža k oner. Tiho in udano je ležala /. zaprtimi n.'iiu po»l bt»|o odejo. (Jos^ui Omanova je vedno jnka.ie sedela pri njeni postelji.	0
Nikar ne jokajte, ljuba tetka. — pravi -Marija in odpre <x*i. privoieite uii mir. ki -.i j?a tako želim. — Marija preneha, ker ji j«' bilo jrovorjenje težko. — Celo veseli me. — potem bom saj zopet vidri« moje ljube stariH«- in Lazota —
Moj <lra«ri otrok, nikar ne govorite tako. Sree se mi trpra. Tako vat» imamo radi. da kar ne moremo razumeti, da nas hočete /apnst it i.
Za mene je najboljše, teta. Tako sem udna. da se veselim •ia doljro spanje. J'r«>xim. nikar ne jokajte! — Njeni tanki prsti »■primejo r<>ko jrospe in po kratkem odmoru pravi: — Xiinam več veliko ."asa. Povedati vam moram o svoji osebi, ker sem vam dolžna toliko hvaležnosti.
Nikar te«ra. Marija: nikar se ne mnrite z nepotrebnim govorjen "eni.
-	Zdaj je vseeno. - se nasmeje Marija. — Ali mi hočete storit i majhno u*liigo? |"rosim vos. dajte mi i/. one«ra predala škatu-'.«• <i<«pa l hiKtmiva ji prinese, za kar je prmila. Marija vzame / Kkatnlje majhno škatljieo in pravi: - To boste položili v mojo listi . 1'rosiin. obljubite mi to. Nikogar drugega ne zanima. In tV itšcl<• go*i]H*j Walterjt-vi. tedaj jo prosite, da naj n«* pozabi mojega
groba.	Ti-le li>ti ]>;• so vas. go-^pa. .Marsikaj sam naj>isala
z.i	Ali l»«M*ete se<laj brati.' Ne.' Dobro. jv>tein pozneje. In imej-
te malo potrpljenja / menoj. Nikar pa mi. prosil« vas, ne očitajte tiiih skrivnosti. — Trudna zapre oči.
JVav tiho so od pro vrata.
\"e. stri«-, satno pridite. pravi Marija, obrne glavo in se »kiiKa smejati.
I*a gotovo ste dobro spali. Ali ini»te še kaj vročine? — prati «lr. (huitii nekam prisiljeno prijazno. Kot zdravnik j«* vedel naj-i»oljse. kako j.- z njo da za njo ni rešitve — kvečjem se dva dni.
Marija, zunaj je nekdo, ki bi vas rad videl — ,'ili sine.'
Kdo.' Lahna rdeeic-a se ji razlije po lieih; spomin na Wolf a jo preitin«'. Toda to ni bilo mogoče. Saj ni mogel vedeti, da je bolna. Ali ne morete uganiti.' Dr. Kornelius.
Marija prikima. Takoj nato stopi mladi dontor poleg njene postelje. V sled ginjenosti n«' more govoriti besede.
Marija mu ponudi majhno, ovenelo roko.
—	Lep«» je to. da ste me prišli še enkrat {»ogledat. Kaj ne. bila tv.1 dobra prijatelja in sva po^iunnn delala skujiaj.
Trdno ji stisne roko; govoriti ne more. Kot skozi zaveso glodaj«! njegove solzne oči ljubki obraz njo. ki jo je ljubil.
Poglejte. — govori Marija z nasmehom. — ako bi sedaj bila v jih« nevesta, bi vendar bilo mnogo briilkejše za naju. Samo ne pohabite svoje dohrp prijateljice.
Dr. Kornelius j«- 1«. z veliko silo zadušil jok, ki s<> mu je silil. \e da bi rekel kako besedo, zopet naglo zapusti sobo. kajti solzo so ga hotele premagati. Tako rada ga j«* inola. ker je bil tako dober in žal ji j«- bilo. «la mu je povzročila b«de«"ine.
Kako je zunaj.' Kmalu mora biti lložič. — vpraša po kratkem odmoru.
Nikar ne govorite pre ver: morate paziti nase.
O. zdaj jo vseeno. Samo pustite me. Tako dobro mi jo — takt* svobodno se čutim; soj nimam več nobenih bolečin. — Ali sije solnee.' Se enkrat bi ga rada videla, prodno grem — tako sem ga ljubila.
Mesto odgovora vstane gospa Omanova in odgrne zastore. da so s«' solnčni žarki razlili po sobi. Snejr je ležal po strehah in solnee j«- hliščalo na snegu. Marija sklone roki in reee:
—	Kako lopo! Ali je mrzlo.'
—- Da. zelo mrzlo. — odgovori gospa Omanova.
Marija ni ve«" godvorila : zopet je zaprla oči in je izgledalo, kot «la spi.
Proti večeru se je zopet zbudila, (lospa Omanova je zopet sedela pri njej.
—	Pr«»sim vas. tetka. dajte mi papir in svinčnik.
tiospa Omanova ji da. k.-ir j«* želela iu Marija napiše nekaj besed. Kmalu pa vpraša :
—	Ali ste brali.' Saj niste hudi na mene? — Zdaj se tudi pokorim za svoj greli.
Nežno ji gospa Omamiva gla«li lase in pravi:
—N'e. moj ljubi otrok: čutimo z vami — no, s teboj; rekla ti bom ti. Tako radi 1 >i t«- imeli svojo hčer.
Soznih «m*i p«>1 juhi Marijo roko dohro «rospe.
—	Hvala ti. mati! Kako dobro mi de! O. mati!
" — Ljubi otrok, moraš ozdraviti! — 4lospa Omanova se obrne Vstran. <la Marija ne bi videla njenih solz. ki so ji neprestano polzele po lieih. (iinjenost iu bolest sta jo premagali.
S«> eno željo imam. — prične zopet Marija.
In ta želja jo.' Kar je v mojih močeh, Marija, boni st«»rila.
Ako Iti mogla — ako bi hoteli — ali mi hočeš posredovati. «\i Marija prestam'. Tako t«-žk«i je bilo Mariji izgovorito to. kar ji je ležalo na srni.
—	< lovori vendar, moj otrok. Vse rada storim, kar želiš.
—	l!a«la bi — tako rada bi še enkrat govorila s stotnikom Woll'oiii. — S«- ji Z veliko težavo izleče iz njenih ust in lahna rde-čiea so razlije po njenih bledih lieih.
(iospa Omanova jo začudeno pogleda. Ta jo tedaj bil. ki ga ji Marija pred leti tako zelo ljubila. Zdaj ji je bilo mnogo jasno. Njena trdna volja streči njegovemu otroku navzlic njeni slabosti — pojrosta pota na pokopališče — to<la ničesar ji ne omeni o tem.
-	Kajpada: to s«» bo zgodilo, lloeea še dane*.'
— Prosim. ak«» mnjroee. Iu »ko ne m«»re priti, »lajt«* mu to — o. da. ti. moja mati. z
Iu izr««"i ji listek. ki «ra je ravnokar napisala. Bilo je samo nehaj Ik's«'«I : — "Zadnji "z llogom"! Misli včasih na svojo Marijo".
(iospa Omanova takoj telefonira na Wolfov dom. Wolf jo bil sani pri telefonu in ga prosi, naj pride na obisk. Takoj ji obljubi in ui bilo <lolgo. ko tudi pride. Pozdravi ga in pravi:
—	Moja prošnja, da pridete k nam. s«« vam gotovo y.«li čudna. Toda t«» je bila želja mMre Konsuolo, ki h«»čo z vami še enkrat govoriti — zelo jo b«»lna.
Kaj! Marija bolna.' In tega nisem vedel!
Te liesede so ji potrdile njeno slutnjo.
—	Da, — odgovori gospa Omanova, — in ne morem vam ta-
jiti. da je z«*lo slaba — nobenega upanja vee. No pokopališču je bila na ilan Vseh svetnikov in tam j«* dobila bolezen.
—	O Bog. — zavzdihne Wolf in si z rokami zakrije obraz. Po-'agoma mu gospa Omanova razlaga potek njeno bolezni «lo časa. I:o ji je izrazila željo. da hoče se enkrat videti gospoda stotnika.
—	Hvala vam. — pravi Wolf. — da ste me o tem obvestili Ali jo morem sedaj videti.'
—	Da! Pred vsem pa vas prosim. «la se premagujete, gospod stotnik. Najmanjša stvar jo razburi. Moj mož najbrže no bi bil za-«iev«>Ijen s tem. -Toda t«' njeno, želje ji nesom mogla odreči. — Tukaj. to je dala Marija za vas. — konča gospa Omanova in mu iz^ roči listek.
V tem trenutku se zasliši zvonce.
—	Oprostite za trenutek, gospod st«*nik. to je Konsuolo.
—	Ali je tukaj? — vpraša Marija in poizvedljivo pogleda g«»-vpo Omanovo.
—	Da. otrok moj. ravnokar jo prišel. Toda prosim to. ne razburjaj se.
—	Naj tedaj pri«lo — on j«*, ki sem ga tako neizmerno ljubila. — š«*poče — o. kak<» sem ti hvaležna!
Koprneče zrejo njene oči proti vratom, skozi katera je moral priti oni. ki jo tako vročo hrepenela po njem. Konečno zagleda iskreno ljubljenega moža na pragu svojo sobe. Skuša se dvigniti, pa ne moro. Obe roki mu iztegne v pozdrav.
—	Wolf! — šepetajo njeno trosoačo s«- ustnico in blažen smoli s«' ji j«- razlije «»koli usten. — Hvala tli. da si prišel, ti drag. ti moj ljubi!
Z dvema korakoma je bil pri njeni postelji. 1'ljudno se odstrani gospa Omanova. «la jima dovoli nekaj minut nemotenega svi-denja.
Wolf poklekne pre«l p« *st el jo in položi svoj obraz na njeno ro-z drugo r«»ko pa Marija gladi njegove črne lase. Vsled ginjenosti "Voir ne inure govoriti niti besedo.
Slednjič pa pravi Marija s tresočim glasom:
—	O. Wolf, to j.- moje največje veselje. <Ia to še enkrat vidim! Zdaj pa lahko v miru umrjem.
—	Nikar ne govori tako. moja ljuba Marija; ne morem vrjeti. > tem govorjenj«»ni mi trgaš sree.
pa so deležni še podpore za izdajanje versfc*h publikacij.	j Zanimal sem se je za značilne posebnosti rjihove sekte, ki mi jih je Ulu Hazan tudi radevolje obrazložil. j Talmuda ie priznavajo, marveč poznajo samo Stan testament. — Njih biblija je turška, prav tako kakor njih turško tatarski jezik. Jezusa priznavajo samo kot prero- ^ ka ne pa kot sinu božjega. j Na mojo pripombo, da se menda drže nekaterih življenjskih pra-j vil, ki so slične židovskim, mi je duhovnik priznal, da sicer res ne jedo svinjskega mesa, drugače pa nimajo njihovi zakoni ničesar sli- 1 čnega z židovskimi zapovedmi.
Karaimov je precej in živijo raztreseni po vsem svetu. Posebno velike pa so njih verske občine na Poljskem. V Tr:kiju jih je nad šest sto.
SANATORIJ IN TOVARNA ZA KRSTE
ZNIZANE CENE ZA TJA IN NAZAJ
Do LJUBLJANE
IX NAZAJ PREKO HAMBURGA
d* f *7 A _ V TRETJEM
i T". RAZREDU
(U. S. Davek Posebej)	•
Ta cena je zdaj veljavna na vseh naših parnikih
Za podrobnosti vprašajte lokalne agente ali
Hamburg-American Line
V* BROADWAY
Neki ryju si
zdravnik v tiargan-Liv-je ustanovil poseben sa-
—■ Xa to'misel moreš navaditi, gel tsuli še spominjati, ne <la bi imel lie moreva hiti skupaj.
Wolf. Potom s«' m«* boš nn»-pri tem kak greli. Saj tako
( Konec prihodnjič.)
PRI POGLAVARJU SEKTE KARAIMOV
V	Vilnu so mi naročili: — Ne zamudit0 se peljati v Troki In po-retiti tamkaj Ulu Hazana, poglavarja verske ločine Karaimov.
Odkrito povem, da detle j nisem orav nič vedel o kakih Karaimih in njihovem patrijarhu. Zaradi tega sem se odločil, da ne zmudim ugodne prilike, da se seznanim s to zanimivostjo in tako sem nekega popoldne sedel v avto, pa ha j d v Troki. ki leži blizu litovske meje kakih 40 km od Vilna.
V	Troki ju leže hiše kakor venec -krog jezera istega imena. Semkaj hodijo prebivalci V-lna na letovišče in tod prirejajo svoje majske piknike ali majovke, kakor se imenujejo te prireditve v njihovem narečju.
Trokiško jeeero je posejano s pet in tridesetimi otočiči, med katerimi so nekateri prave drcbtince, skriti kotički kakor nalašč za izletnike. Na nekaterih so še razvaline srednjeveških gradov in trdnjav. Po jezeru me je prepeljaval zastaven čolnar domačin, s katerim sva obiskala otočič Kieptut in z razvalin gradu, k ise je dvigal tod v davnih časih, sem opazoval življenje in vrvenje na neštetih ma-jovkah pod seboj. Kar zabavno je bilo, samo dolgo se nisem utegnil zadrževati ker so me vabili Kara-imi.
Karaimi, tako so mi pravili in tako je zapisano tudi v vsakem vodiču, so židovska verska ločina, ki se drži Sv. pisma in ne priznava niti jeruzalemskega niti babilonskega Talmuda, to je verskega pisanja rabinovske tradicije, zbranega v dveh knjigah, ki datirata iz drugega stoletja po Kristusu.
Pripadniki te sekte na Poljskem tvorijo v Trokiju, Lucku in Halic-zu verske občine po nekaj sto članov. Njih duhovni se imenujejo Harani, višji duhovnik, ki ima prestolnico v Trokiju pa Ulu Hazan.
Čeprav so židovskega porekla, se vendar razlikujejo od njihovih rojakov po veri in dbičajih, zlasti pa po poklicih. Ti ljudje se bavijo skoraj izključno le z ribarstvom, vrtnarstvom in kmetijstvom, kar je za Žide nekaj nenavadnega. Medtem ko sem ogledoval njihov tempelj, v katerem pa razen hebrejskih napisov in lepe navade, da mora človek ostati pokrit, ni posebnih zanimivosti, je vstepil Ulu Hazan. ki je bil po vsej priliki obveščen o novinarjevem obisku in me povabil k sebi na dom.
Veliki duhovnik karalmske sekte je lep mež visoke rasti, visokega čela in ravnega pogleda. Iz njega sije hkrati moč in dobrota.
Vprašanje, če so Karaimi res židovska sekta, sem mu nastavil menda preecj nerodno, ker me je zavrnil ves ogorčen:
—	Nikoli! Nismo Žid je in nimamo z Židi nobenega opravka. Ka-raim se nikoli ne bi poročil z Ži-dsvko. Običajno se ženijo Karaimi med seboj, §em pa tja pa tudi s Poljakinjami.
—	Ampak hebrejski napisi v vaši cerkvi?
—	Table zakona — deset zapovedi — so v hebrejščini kakor v ortodoksnih ruskih cerkvah. S tega pa se ne sme kar tako naglo sklepati, da bi bili Židje. Karaimi prihajajo s Krima, kjer jih je zelo mnogo in kjer je v Euputorji tudi seminar za karaimske duhovnike. Na Poljsko so jih poklicali pred šest sto leti poljski kralji, ki so jim tudi zajamčili svobodo vere in njihovih tradicij.
natorij, ki mu j«» lani prinesel !."»() tisoč frankov dobička. Letos pa so njegovi dohodki padli komaj na eno petino. V t«uu času se je j namreč bila nasproti sanatorija ustanovila tvorniea za rak ve. Zdravnikovi bolniki niso imeli samo priliko v«'s božji dan gl«'-jdati krste .ampak so tudi morali od zore «lo mraka poslušati monotono pesem tvorniške žage. ki j«* pela svojo p«'s<Mii lie I«* ob »1«'-lovnikih. ampak tu«li ob nedeljah. l»olniki. ki so s,' prekmalu nave-li«"ali hreščanja žage. so kakor hitro so jim dovolilo telesne im»-«'-i. vzeli slovo •►«! sanatorija. Zdaj j«' vložil zdravnik proti tvorni«-! za rakve tožbo. Opiral se j»* v
POZOR, ROJAKI
Iz naslova na listu, katerega pre. jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte tora* da se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov
CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco. Jacob Laushln
COLORADO
Denver. J. Schutte Pueblo, Peter Culig. A. Saftlč Salida, Louis Costello Walsenhurg, M. J Bayuk
INDIANA
Indianapolis, Louis Banich
ILLINOIS
6 DNI PREKO OCEANA
Najkraji« In najbolj ugodna pot ta potovanj« na ogrsmnih oamitOh;
PARIS 15. jan. (10 P.M.)
I LE De FRANCE 30. jan.; 17. feb.
(12.05A.M.) (12 05A.M.)
Najkrajfta pot po telesuld. Vaakdo J. » poffbnl kabini z v »fini m..d*ruim> ud.ibn»atml. — Pijuta in slavna fr«D ro»k» kuhinja, itrtdnu nizka cen«.
Vp.«<Ujt« kateregakoli |>«-..bl-iii-efirjc* a|tnu
FRENCH LINE
1» STATE RT MEET NEW YORK. N. V
Aurora, J. Verbich Ch.cago, Josepn B.ish. J. Bevčlč, Mrs. J. Lukanich. Andrew Spillar Cicero, J. Fabian
. . ■ . . i • • * * * . i Joliet, A. Anzelc, Mary Bambich. glavnem na t«,, da je .zgubd bol-; j Zaletc, Joseph Hro/at
ni ko zaradi hrupa. Zahteval jo <>«l La Sa.Ie. J. Spelich '
tvorniee denarno odškodnino v znesku 200.0011 frankov, sodišče pa nm jo priznalo pravico •!«> l.">0 tisoč frankov.



Mascoutah. Frank Augustln North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barbcrich VVaukegan. Jože Zelene
KANSAS
Girard, Agnes Močnik
Kansas City. Frank Žagar
MARYLAND Steyer, J. Cerne Kitzmiller, Fr. Vodoplvec
MICHIGAN
Calumet. M. F. Kobe Detro;t. Frank Stular
POZIV!
Vsi naročniki katerim
j MINNESOTA
Chisholm, Frank Gouže. Pucelj
Ely. Jos. J. Peshel. Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouže Gilbert. Louis Vessel Hibbing, John Povše Virginia, Frank Hrvatlch
Frank
In Ulu Hazan mi je pokazal in odprl krasno masivno skrinjico iz mahagonija — dar. verske občine, — v katerj so spravljene potne li-; .
stine. nekakšni urbariji Karai- J®, oziroma DO V kratkem 1 MISSOURI
pošla naročnina za list, so st Louis. A Nabrgoj naprošeni, da jo po mo mont^na
. y.	.	KJein. John R. Rom
znostl Čimprej obnove. — I Roundup, M. M. Panlan
Washoe, L. Champa
Uprava "G. N.*
mcv.
Karaimi, ki slove za zelo pogumen red, so služili včasi v poljski kraljevi gardi. So polnopravni poljski državljani in lahko zavzemajo najvišja politična mesta. Duhovnike jim plačuje država, vrhu tega
NEBRASKA Omaha, P. Broderlck
Koledar
za L 1932...
Cena
50c
VSEBUJE poleg spisov dveh naših najboljših opazovalcev—Marka Rupnik in Franka Troha — dosti čtiva za ljubitelje povesti; tudi več zanimivih člankov, tehničnih razprav in drugih zanimivosti. Bogato je ilustriranih več člankov s slikami, ki bodo vsakega zanimali.
Vpostevajoč slabe gospodarske razmere, smo ga tiskali le omejeno število. Vemo, da boste popolnoma zadovoljni z letošnjim koledarjem in zaradi tega ne odlašajte, pač ga naročite še danes.
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street	New York, N. Y.
NEW YORK
Gowanda, Karl Strnisna Little Falls. Frank Masle
OHIO
Barberton. John Balant. Joe H.:I C.eveland. Anton Bobek. Chaa Karlinger. Jacob Resnik. John Slap-ink, Frank Zadnik. Euclid. F. Bajt Girard. Anton Nagode Lorain. Louis Balant in J. Kurrše N.les. Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Younestown Anton Kikelj
OREGON
Oregon City, Ore.. J. Koblar
PENNSYLVANIA
Arnbridge, Frank Jak&*» Bessemer.. Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton. Anton Ipavec Claridge. A. Yerina
Conemaugh. J. Brezovec. V. Ro_ vanšek
Crafton. Fr. Machek
Export, G. Previč, Louis Zupan, čič, A. Skerlj
Farrell, Jerry Okorn
Forest City, Math Kamin
% Greensburg, Frank Novak
Homer City in okolico. Frank Fe_ renchack Irwin, Mike Paushek Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz Krayn, Ant. TaulelJ Luzerne, Frank Balloch Manor. Fr. Demshar Meadow Lands. J. KoprlvSek Midway. John Žust Moon Run, Frank Podmilšek
Pittsburgh, 2. Jakshe. Vine Arh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar
Reading. J. Pezdirc Steelton, A. Hren
Unity Sta. in okolico. J. Skerlj. , Fr. ScUifrer
West Newton, Joseph Jovan I Willock, J. L'etemej
UTAH Helper. Fr. Krebi
. WISCONSIN
i Milwaukee. Joseph Tratnik In Jo*. ' Koren
Sheboygan, John Zormaa
; WEST ALLIS | Frank Skok
| WYOMING
Rock Springs. Louis Tauch^r Dlamondvlile. Joe Rollck
j Vsak sastopnik izda potrdilo za
svoto. katero Je prejel. Zastopnike
rojakom toplo priporočamo, j Naročnina za "Glas Naroda": j Za eno leto $6.: za pol leta $3.;
za Stlrl mesece $2.; za četrt leta
$1.50.
New York City je |7. celo leto.
Naročnina sa Evropo i« rt. za celo leto.
ADVERTISE in "GLAS NARODA"