GDK; 903 : 901 : (497.12) 
Posebnosti pri prometu z gozdovi 
Jan ko BOSTJANČIČ* 
1 UVOD 
Živahnejši promet z gozdovi, ki ga opažamo v zad-
njem času v Sloveniji kot posledico clenacionalizacije 
in vse večje deagrarizac ije l)<lS sili v ro, da spoznamo 
osnove in posebnosti postopkov prometa z gozdovi. 
Zaradi občih koristi gozdov in zagoravljanja optim~l­
nega delovanja gozdnih ekosistemov, so namreč po-
stavljene številne omejitve pri prometu 7: njimi. 
Z izr<Eom promet z nepremičninami zajamemo vse 
pravne posle, s katerimi nastajajo, se sprcminjnjo ali 
prenehajo p~emoženjske pravice na nepremičninah. 
Najpomembnejši so: 
- prenos lastninske pravice, 
- ustanovitev zastt~vne pravice (hipoteke), 
- nstanovitev služnosti) 
- ustanovitev najemnega oz. zakupnega razmerja. 
2 PRAVNI VIRI, KI UREJAJO PRO!\'IET Z GOZ-
DOVI 
Promet z nepremičninami se dotika razi ičnih prav-
nih področij in zato razum lj ivo ni enotno urejen v enem 
predpisu. Najpomembnejši pravni viri, ki urejajo pod-
ročje prometa z nepremičninami so naslednji predpisi: 
- zakon o temeljnih lastninskih razmerjih (ZTLR -
Ur. l. SFRJ 6/80); 
- zakon o obligacijskih razmetjih (ZOR- Ur. l. SFRJ 
29178); 
- nkon o zemljiški knjigi (ZZK- Ur. l. RS 33/95); 
- zakon o nepravdnem posmpku (ZNP- Ur. l. SRS 
30/86). 
Navedeni viri veljajo za celotno nepremičninsko 
področje, če predpisi ne določajo drugače. Ob tem velja 
pripomniti, da je v RS v reku reforma ci vi \nega prava 
in dl"l se v kratkem pričakuje sprejem novegn zakona o 
lastnini in drugih srvamih pravicah, ki naj bi zamen_ial 
ZTLR in obligacijskega zakonika, kot nadomestilo za 
ZOR. 
Gozdovi spadt"ljo po naši zt~konodaji med tiste ka-
tegorije nepremičnin, za katere velja poleg splošnih 
• J. B .. dipl. inž. gozd .. Gozdno gospodars1vo Postojn::~. 
Vojkova 9. 6230 Postojnr., SLO 
GozdV 56 (1998) 10 
Iz domače in tuje prakse 
predpisov tudi posebna ureditev. Za promet z gozdovi 
sta bistvena n<'slednja podrobna predpisa: 
-zakon o gozdovih (ZG- Ur. l. RS J0/93); 
- znkon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ - Ur. l. RS 
59/96). 
Poleg vsega tega pa na režim obsega in vsebine lt~st­
ninske pravice ter posledično tudi na pravila, ki do-
ločajo način odvijanja prometa z gozdovi, vplivajo še 
naslednji predpisi; 
- zakon o varst\'U okolja - Ur. l. RS 3 2/93, 44/95; 
- zakon o zemlj iš kem katastru- Ur. l. RS 16!74, 42/ 
86; 
- nkon o i7vršilnem poscopku- Ur. l. SFRJ 20/78; 
-zakon o dent~cionaliznciji- Ur. l. RS 27/91, 31/93~ 
- zakon o VJrstvu naravne in kulturne dediščine-
Ur. l. SRS 1/83.42/86, 8/90, 26/92. 75/94. 
Že sam obstoj posebnih predpisov, ki urej<1jo ne-
premičninsko področje, kaže, daje za presojo pravnih 
razmerij v zvezi z nepremičninami odločilnega pomena 
btegorizacija nepremičnin glede na vrsto rabe. Kate-
galija zemljišča se v praksi praviloma določa po zem-
lj iš kem katastru. Njegova neažLHllOSI ob l<lko incen-
zivnih procesih spreminjanja vrste rt~be predswvlja 
veliko pomanjkljivost. 
3 POSEBNOSTI PRT PROMETU Z GOZDOVI 
Omej itve in po:;ebne določbe, ki veljajo za pravni 
režim prometa z gozdovi, so predvsem posledica jav-
nega interesa držllve v zvezi z izrabo tal in jih lahko 
zdru:Zimo v tri .skupine. 
-prepoved drobljenj<l zasčitcnih kmetij; 
- rn~dkupna pravica; 
-odobri tev upravne enote. 
3.1 Prepoved drobljenja zaščitenih kmetij 
Prepoved drobljenja zaščirenih kmetij izhaja iz 2. 
člena zakona o dedovanju kmetijskih gospodJrstev. Le 
izjemoma se lnhko namreč proda posamezno kmetijsko 
ali gozdno z em lj išče, kije se sta v ni del takšne kmetije. 
479 
Iz clotnače in ttlje prakse 
3.1 Predkupna pravica 
Predkupna pravica je pravica predkupnega upra-
vičenca do prednostnega nakupa stvari. 
Republika Slovenija ima predkupno pravico pri 
nakupu varovalnih gozdov in gozdov s posebnim na-
menom. Pri slednjih lahko preide predkupna pravica 
na lokalno skupnost, na območju katere ležijo gozdovi. 
če je izjemna poudarjenost funkcije zaradi katere so 
bili gozdovi razglašeni za gozdove s posebnim name-
nom v interesu loka Ine skupnosti. Razen v primeru 
varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom, 
daje zakon o gozdovih predkupno prllvico lastniku, 
katerega zemljišče meji na gozd, ki se prodaja. če ta 
prednostne pravice pri nakupu ne uveljavi. ima pred-
kupno pravico drug lastnik, katerega gozd je najbližje 
gozdu, ki se prodaja. Zakon je ru nedorečen, saj ni 
nedvoumno jasno, kaj naj raztJmemo pod besedo "naj-
bližje". Ali je to samo drugi mejaš, ali pa je to tudi 
lastnik gozda, katerega gozd je oddaljen morda nekaj 
kilometrov daleč? 
Prodajalec mora svo_jo ponudbo za prodajo gozda v 
treh i7vodih izročiti upravni enori. Ponudba mora ob-
vezno vsebovati zemljiškoknj ižno označbo zemljišča 
in ceno. Upravni organ ponudbo objavi na oglasni des-
ki. Zainteresirane osebe jo lahko sprejmejo v roku 
trideset dni. Iskanje predkupnih upravičencev bi za 
prodajalca predstavljalo veliko breme, tako pa obj<wa 
na oglasni deski ustva1ja publiciletni učinek. Pogodbo 
s tretjo osebo se lahko sklene sarrw, če predkupne 
pravice ni uveljavljal nobeden od predkupnih upravi-
čencev. V primeru, da se na ponudbo javi več pred-
kupnih upravičencev je odločilen vrstni red predkupnih 
pravic. Nadzor nad izvajanjem določb o predkupni 
pravici opravlja upravni organ v postopku izdaje odob-
ritve javnega posla. Neupoštevanje predkupne pravice 
ali vrstnega reda predkupnih upravičencev je razlog 
za zavrnitev ponudbe. 
Predkupno pravico na naravnih in kuhumih spo-
meniki!\ ter znamenitostih določa zakon o varstvu na-
ravne in kulturne dediščine v 40. členu. Predkupno 
pravico imata občina in država, pri čemer se mora 
ponudbo najprej izstaviti občini in če ta pravice v tri-
desetih dneh ne izkoristi, še državi, ki ima na voljo 
šestdesetdnevni rok. 
480 
Tudi zakon o varstvu okolja (20. člen) določa pred-
kupno pravico na nepremičninah., ki so na s statusom 
zavarovanem območju, v korist države ali občine. 
3.3 Odobritev upravne enote 
Pridobitev lastninske pravice s pravnimi posli med 
živimi na kn1etijskih zemljiščih in gozdovih je možna 
le z odobritvijo upravne enote. Upravna enota ne izda 
odobritve v primerih, ko je prišlo do: 
- nespoštovanja določil ZKZ glede postopka prodaje; 
- neusposobljenosti rridob[telja za kmetijsko oz. gozd-
no proizvodnjo ali obstoj okoliščin, ki kažejo, da bo 
pridobitelj razpolagal s kmetijskim oz. gozdnim zem-
ljiščem v nasprotju z namenom; 
- neustreznosti prodajne cene: 
- nastajanja veleposesti: 
- pndobivanja z namenom preprodaje. 
Postopek za pridobitev odobritve se začne z vlogo 
pri upravni enoti, kjer leži nepremičnina. Vlogi je !reba 
priloži ri podpisano neove1jeno pogodbo, zemljiško-
knjižni izpisek in mapno korijo za obravnavane parcele 
ter potrdilo o državljanstvu kupca. V vlogi je treba tudi 
navesti vrsto dejavnosti s katero se nameravll kupec 
ukvarjati in št evi !ke zemljiškoknjižnih vložkov s ka-
tastrskimi občinami kupčeve posesti. Upravna enota 
odloči o odobritvi v tridesetih dneh od prejemll popolne 
vloge. Molk upravne enote po zakonu ustvatja dom-
nevo, da odobritev ni danll. Če upravna enota pravnega 
posla ne odobri. ni mogoča overitev podpisov na po-
godbo, s tem pa je onewogočen tudi prenos lastninske 
pravice, saj je za vknjižbo lllstninske pravice pridobi-
te lja v zemljiško knjigo potreben overjen podpis. Te 
odločbe se uporabljajo tudi za sklepanje zakupnih po-
godb, saj mora tudi zakupnik pridobiti odobritev uprav-
nega orgllna. 
4 ZAKLJUČEK 
Poseganje države kot nosilke javnega interesa v 
promet z ne premični nami je pri gozdovih zelo izrazi to. 
Z Jlaraščanjem pomena splošnokoristnih funkcij goz-
dov pa lahko pričakujemo le še intenzivnejše poseganje 
države v tovrstni promet. 
GozdV 56 (1998) 10