DELAVSKA POLITIKA Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podmž-nice: Ljubljana VII, Zadružni dosn — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi »e ne vračajo. Nefrankirana pisma M me sprejemajo. ttev. 105 Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Sreda, 31. decembra 1930. Malih oglasov, la služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu_ stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust, čekovni račun: 14.335. — Reklamacija se ne franksralo.. Lelo V. Naš iubilei. Čitajte »Delavsko Politiko«! Z današnjim' dnem završuje »Delavska Politika« svoj ped letnik. Slaveč ta skromni jubilej petletnice lahko s ponosom1 gledamo na nje preteklost, z zadoščenjem na nje sedanjost in z zaupanjem na nje bodočnost. »Delavska Politika« je edini v slovenskem jeziku izhajajoči informativen list, ki temelji na nazorih socijalizma in ki zastopa in brani edinole koristi proletarskega dela našega naroda, delavcev, nameščencev in konzumentov in prav nikogar drugega. Ne brani pa samo njih ma-terijalnih koristi, temveč tudi njih idealne in moralne interese ter njih vpliv na javno in družabno življenje. To nalogo hoče, v kolikor ji bo po razmerah mogoče, vršiti tudi v bodoče v zvestobi do vzvišenih idealov socijalizma. »Delavska Politika« bo tudi v (bodoče taka, kakršna je, ali pa je sploh ne bo. Če je delavski pokret pri nas razmeroma še šibek in njegov vpliv slaboten, so tega krivi edinole delavci sami in nihče drugi. Ne precenjujemo vpliva delavskega' po-kreta na naše javno življenje, ugotavljamo pa, da je v sedanjem splošnem duhovnem razsulu zlasti v naših krajih delavski pokret edina svetla točka m da mora vsaka uvidevna vlada z njegovimi stvarnimi, resnim, doslednim, vztrajnimi in iskrenim stremljenjem računati in ga respektirati. Nekaterim je sicer »Delavska Politika« premalo radikalna. Ti naj vpoštevajo čas in razmere, pa tudi to, da besedni radikalizem ni vse — delati za uresničenje idealov, to je glavno. Ob petletnici se moramo spominjati vseh onih, ki so pripomogli, da se je »Delavska Politika« srečno prebila skozi prvih in najtežjih pet let svojega obstanka in da ima danes moralno in materialno zasiguran svoj obstoj. Ti so naši požrtvovalni sodelavci, ki ne sodelujejo za denar, temveč iz ljubezni do stvari in dalje naši zvesti naročniki. Ob tej priliki pa ne moremo prezreti niti naših inse-rentov. Nekateri sicer menijo, d!a in-serati ne spadajo v »Delavsko Politiko«; toda »Delavska Politika« se more vzdrževati edinole z naročnino in inserati. Naš zaslužek je pošten in je za list važen, da imamo račun v ravnotežju in da smo gospodarsko samostojni, ker smo tako tudi duhovno lahko neodvisni. Želimo našim inserentom, ki nas v tem oziru podpirajo, najboljšo srečo pri kupčiji in smatramo, da so sami odgovorni, da naše naročnike dobro postrežejo, ker uredništvo ne more prevzemati odgovornosti. Mnogi izražajo željo, naj bi »Delavska Politika« postala dnevnik. To le želja nas vseh. Toda raje hnamo majhen, pa gospodarsko dobro zasiguran list, ki je samo naš in čisto naš, kakor pa velik list, ki bi se moral boriti s finančnimi težkočami. Ustanovitev dnevnika je odvisna od naših naročnikov. Naj naši naročniki iti prijatelji preskrbe, da se število stalnih naročnikov podvoji, potem bomo kmalu imeli dnevnik. Eksperimentov pa z »Delavsko Politiko« ne bomo delali. Vabimo svoje prijatelje, naročnike in čitatelje, da agitirajo za »Delavsko Politiko«, da nam pridobijo novih naročnikov in prijateljev, vsem delavcem pa, zlasti tistim, ki Naročnikom in čitateljem ob novem letu 1931. Pet let izhaja naša »Delavska Politika«. Jubilej! Slovesen trenutek, ki dokazuje, kaj zmore delavstvo ob svojem majhnem naporu in kaj bi zmoglo, če bi le nekaj več svojih moči posvetilo razširjenju »Delavske Politike« med organiziranim in neorganiziranim delavstvom. Naročnik našega lista mora postati vsak delavski zaupnik, vsak delavec, vsak socialist. Le majhna žrtev je to! Uredništvo in uprava »Delavske Politike« sta se potrudila, da je bil list urejevan kar najbolje. Vsa jasnost je mnenja, da je edino »Delavska Politika« tudi v sedanjem času znala čuvati časniški ugled s tem, da je imela in tudi povedala svoje pravo mnenje, ki je bilo pogostoma za kratkovidno javnost senzacija, za javne oblasti pa blagohoten nasvet, kakšni so in kako naj se čuvajo interesi delovnega naroda v državi. Resnost našega lista prekaša daleč našo domačo publicistiko. Požrtvovalnost in žrtve niso bile zaman! Sedaj naprej! V novem letu se mora naše delo, naše žrtve pomnožiti. Zaupanje imamo do Vas, cenjeni prijatelji, zato Vam vsem želimo najsrčnejšo novo leto 1931 zahvaljujoč se Vam za naklonjenost in z iskreno prošnjo, da pomagate list razširiti in utrditi. Noben idejni pobomik socijalizma, noben strokovno organizirani delavec in nameščenec ne sme biti brez lista »Delavska Politika«. Močna je organizacija, močnejši je tisk! Druži naj nas isto prepričanje okoli naših ustanov! Srečno novo leto vsem, ki se bodo tega tudi zavedali. V Mariboru, dne 31. dec. 1930. UREDNIŠTVO UPRAVA. Bojkot Italije potrjujejo — kapitalisti. Nobene pare posojila Italiji! »Newyork Times«- objavlja članek, v katerem dokazuje, da Italiji ni mogoče dati posojila, ki vodi politiko, ki ni samo nepomirljiva, marveč naravnost agresivna; tako dolgo ne more računati na to, da bi imela uspeh pri najemanju posojila, dokler ne spremeni svojo dosedanjo politiko. Inicijativa za ta bojkot je sicer prišla od evropskih finančnikov, vendiar Amerika ne more podpirati teženj, ki streme za rušitvijo miru. Italija naj poizkusi svojo nepomirljiv ost na lastni koži. Tako preseda italijansko hujskanje tudi ame-rikanskim kapitalistom. Gladovna stavka konfinirancev v Italiji. Italija jc ob zadnjih persekucijah konfinirala mnogo Slovanov na raznih otokih. Konfinirancem so bile znižane dnevnice od 10 na 5 Mr (Din 14). Konfiniranci se nahajajo na Ponzi, na kazenskem otoku Gento Tone pri Neaplju in na Liparskih otokih. Vseh konfinirancev je 55 iz Julijske krajine. Ko so se pritožili, so jih postavili pred sodišče zaradi upora. Konfiniranci so pričeli vsled tega z gladovno stavko, ki se je pričela pred božičemi; policija jih hoče z grožnjami ustrahovati. Ministrski obisk. Grški predsednik vlade v Jugoslaviji Predsednik grške vlade Venize-los se je mudil dne 28. dec. v Beogradu. Konferiral je s predsednikom vlade Živkovičem' in zunanjim ministrom dr. Marinkovičenn. Obiskal bo še druga evropska glavna mesta. Grško časopisje ugotavlja ob tej priliki, da grško-turška pogodba ni naperjena proti mali antanti. Zopet politKna iz-prememba v Rusiji. Čiščenje v prvih vrstah. Odstavljeni so bili od! vrhovnega gospodarskega sveta Tompski, Da-godov in Isinski. — Rykov je sam prosil za demisijo ter postane naj-brže poslanik v Londonu. Rykovo mesto je zavzet Vačeslav Molotov in s temi postal novi ruski kancler kot predsednik sveta ljudskih komisarjev. jim slabe razmere ne dopuščajo, da bi se naročili na list, pa kličemo: če že »Delavske Politike« ne morete naročiti, pa jo vsaj čitajte! Naš jubilej, jubilej »Delavske Politike«, bodi opomin, za razširjanje in čitanje našega socialističnega tiska! Sirite naS list! Izjava. V številki 97 z dne 29. nov. 1930 je v našem listu izšel članek s šifro M—č pod naslovom: »Ruški kmet so siti tlačanstva na posestvu italijanskega državljana grofa Zabea na Fali. Za agrarno reformo.« med drugim z vsebino, da graščak na Fali groi dr. Žabeo Alfonz na svojem ogromnem posestvu zaposluje samo 2 osebi, oskrbnika in 1 šafarja, dočim da že od davnih časov obdelujejo graščinsko zemljo mali kmeti in kočarji, ki plačujejo veleposestniku' najemnino v obliki polovice pridelanih poljskih pridelkov, zopet drugi, da morajo delati na grofovi zemlji po 30 dni na leto, da so dejansko odnošaii kmetov v občinah Ruta, Kusnen, Fala, Činžat in Ruše do veleposestnika nespremenjeni kakor so bili v dobi obvezne tlake leta 1848, ko je bila tlaka kakor pravijo odpravljena, da je v o-kolišu graščine naseljenih nad 150 najrevnejših kmečkih družin, ki po večini nimajo niti svoje bajte, veliko jih stanuje v napol podrtih graščinskih kočah, 4 take bajte da so se že podrle, ker jih grof ni hotel dati popraviti, da je vse to stanje prebudilo okoliške male kmete, da zahteva grof sedaj že za nabiranje naravnih darov na graščinskem posestvu (gob, malin, brusnic, črnic, jagod) posebno priznalnino, da na tisoče kubičnih metrov drv segnije vsako leto v teh gozdovih, ki jih nihče ne sme spraviti k svojemu štedilniku, ne da bi plačal zanje visoko odkupnino, da stane 1 meter kubičnih drv v podznožju Pohorja Din 140.— kakor v kateremkoli drugem mestu Jugoslavije, da so oblasti pri italijanskem grofu pred par meseci zaplenile 26 karabink. — Gorenji članek smo objavifi ob nepoznanju dejanskih razmer, zanašajoč se na objektivnost in resnicoljubnost pisca članka. Ker nočemo v e doma delati nikomur krivice, lojalno preklicujemo in obžalujemo vse zgoraj posamič navedene očitke kakor tudi tendenco celotnega članka ter se zahvaljujemo g. grofu drju Alfonzu Zabeo na Fali, da je odstopil od kazenskega progona. — V Mariboru, 27. dec. 1930. — Uredništvo. V organizacije! Cerkev je še vedno za ohranitev kapitalističnega gospodarstva. Novo leto pričenjamo. Če se vprašamo, kaj in koliko smo storili v minulem letu za strokovne organizacije, za gospodarske in kulturne organizacije, lahko sicer trdimo, da smo delali, se trudili, vendar si vsak sam lahko očita, da smo storili premalo, ker organizacijskega in kulturnega dela ni nikdar dovolj opravljenega. Nadomestimo zamujeno v noverru letu! Papež je obljubil novo encikliko, to je nadaljevanje enciklike »De rerum novarum«, v kateri bo razpravljal- o socialnih vprašanjih in o zakonu. Že vnaprej izjavlja papež, da vztraja glede socialnega vprašanja na stališču prve okrožnice, ki v bistvu ne vsebuje nič drugega, kakor da je treba kapitaliste toliko poboljšati in jih vzgojiti v krščanskih čednostih, da ne bodo izkoriščali delavstva, ampak delili z njim kruli pravično. Ta nauk je jako lep. Toda cerkev pozablja, da velekapitalizem nima srca, nima duše in da je zaradi-tega njega vzgoja nemogoča in da čednostni nauki ostajajo, če jih je še toliko, te pobožne želje. Socialne razmere so plod gospodarstva. Gospodarstvo ne deji sadov dela, zato bi se moral cerkveni poglavar postaviti vsaj na stališče, da se mora uveljaviti vsaj načelo pravične delitve sadov dela. Če že ni mogoče poboljšati kapitalizma, so tu politične državne oblasti, ki morajo stremeti za tern, da uživajo sadove dela vsi državljani. To stališče bi bilo po našemi mnenju vsaj praktično, realno, ki mora ob resni volji privesti vsaj do delnega olajšanja socialnih razmer. Ni to naš ideal. Vendar omenjamo to dejstvo zaradi tega, ker stoje na tem stališču zlasti tudi ameriške in angleške delavske strokovne organizacije, ki že več deseletij propagirajo socializacijo indtistrije in podržavljen j e obratov, ki služijo javnemu prometu. Kolikor nam je doslej znanega o nameravani papeževi okrožnici, se pa postavlja cerkev še vedno na staro stališče, ki v razvoju ni več utemeljeno. Če pregledamo vse milijone nezaposlenih delavcev po svetu, nam mora biti jasno; da nekaj ni prav in da naraščanje nezaposlenosti vodi družbo v grozno katastrofo, ki mora logično zapustiti grozne posledice. Proti tej katastrofi so dolžne ukreniti potrebno države in tudi mogočna rimska cerkev bi morala konkretizirati spričo položaja pozitivneje svoje stališče, ker je stvar eminentno aktualna in je ne odpravijo ne lepe besede ne brutalna sila. Izpregovorili smo o temi z blagohotnim namenom), da se razpravlja o problemu resno, dasi ne upamo, da bi naš apel naletel na poslušna ušesa. Za nas velja staro načelo: Gradimo in zgradimo svoje delavske organizacije, da si izboljšamo socialni položaj in da s svojimi močnimi organizacijami obvarujemo sebe in kulturo pred nesrečo. Dobre, močne in načelne delavske organizacije so potrebne, so edino naše zatočišče; zato jih gradimo v letu 1931 še bolj pridno in vestno kakor smo jih gradili v minulem letu! Predsednik vlade o sistemu in namenu vladavine. Za pravo in koristno demokracijo je bilo delavstvo vedno. Božične »Novosti« v Zagrebu objavljajo potom B. Straričiča patrio-tičen članek, v katerem citirajo izjave in mnenje predsednika vlade generala Pere Živkoviča. »Povsem gotovo je, da so Srbi, Hrvati in Slovenci en narod. Toda, tudi če ne bi bili, je zopet objektivno povsem gotovo, dsa imajo vsi južni Slovani najvišji interes, da imajo eno državo, močno in urejeno in da v njej žive vsi, zavedajoč se pripadnosti enemu domu.« »Ali z desetletnim napačnim delom se je stvar preobrnila, razburkala, zastrupila z različnimi »mišljenji« in tolmačenjem »narodne volje«. Komplicirala in komplicirala se je stvar do absurdnosti in ni mnogo manjkalo, da ni prišlo do zla, da fal-zificirajo najnesposobnejši narodno voljo.« »Objektivna je resnica, da Jugoslavija ni nastala po kakem računu čistega razuma odi zgoraj, nego po volji naroda.« »Ne maram diskuzije, ne maram prepira. Preveč nam je potrebna vsa sila, vsa energija za delo.« »Kako se more trditi, da je ta režim »diktatura*!« Pa ni! Kakšna diktatura! Namen je, da se preprečijo vse očividne motnjave pravilnega dela čimpreje. Nikjer ni sledu o kakem nasilstvu. Dela se samo to, kar narod hoče. Obstoje banske u-prave, obstoja vrhovni zakonodajni svet, različne korporacije, institucije in druge organizacije, s katerimi vlada sodeluje. Kje še imate kaj takega v državah z diktatorsko vladavino? Vse se dela po gotovih demokratičnih principih in vse se bo postopoma razvilo in uredilo v pravo in koristno demokracijo.« * Svoje stališče o vzrokih, ki so dovedli do današnje vladavine, smo že ponovno povedali svoje mnenje. Pravi vzrok je neumnost neke jugoslovanske buržuazije, ki tudi danes ne molči. Pomembno pa je, da predsednik vlade poudarja, da je cilj režima prava in koristna demokracija. Obeh pristaši smo tudi mi in zaradi nas niso bile potrebne prav nobene izpremembe, ker znamo ceniti pomen najširše, to je splošne demokracije ter se upiramo in borimo samo takrat, kadar gre za naše pravice, to je proti krivicam, ki jih nam hoče delati meščanska družba kot taka, kar je pa naša naravna moralna in z zakoni utemeljena pravica. Ali sl 2e poravnal narol-nlno? Ako Se ne, stori svojo dolžnost takoj! Ant. Zugwitz, ml.: Pot Cez Ocean in Življenje v Buenos Airesu Lepa jesenska sobota je. Cel dan že pohajam pred hišo. Nemiren se poslavljam od gorskih velikanov, preden nastopim svojo dolgo pot čez morje. Dan se nagiba h koncu. Prišel je čas slovesa. Domači me spremljajo na postajo. Poslednjič si stisnemo roke. Vlak že stoji pripravljen, da me odvede v daljne, nepoznane kraje. Pozdravljeni domači, pozdravljena lepa Gorenjska! Vlak je potegnil z domače postaje Jesenice preko meje; v pol uri smo že v Podrožčici v Nemški Avstriji in ob polnoči v Beljaku. Dalje in dalje je brzel stroj. Lepa je bila vožnja med tirolskimi hribi. Ko vstane solnce, smo že v Salzburgu in potem se vozimo po bavarski nižini proti Monakovu. V Monakovu je bilo treba prestopiti za Hamburg. Po-žurim se, da dobim še miesto v brzo-vlaku. Vreme se nam je popoldan izneverilo in je začelo pošteno deževati. Ali nam, ki se vozimo, to pač ne škodi. Še ljubo nam je, da; vsaj ne trpi- Gospodarstvo komisarjev v ustanovah socijalnega zavarovanja. Kritika bivšega komisarja SUZOR-a, nakupovanje neuporabnih stavbišč in manjvrednih objektov za drag denar. Dne 12. dec. se je vršila v Zagrebu plenarna seja Zagrebške zbornice za trgovino, obrt in industrijo, na kateri so odlični predstavniki jugoslovanskega gospodlarstva iznesli svoje želje, načrte in kritike. Z govori posameznih delegatov na tej konferenci se ne mislimo baviti, ker dobro poznamo miselnost naših gospodarskih krogov, ki težnjam delavstva ni nič kaj naklonjena. Omeniti hočemo samo izvajanja člana zbornice in bivšega komisarja Osr. urada za zavarovanje delavcev, g. Amadea Carneluttija, ki mečejo čudno luč na gospodarjenje komisarjev v tei za delavstvo tako važni instituciji. Član zbornice g. Vajda je interpeliral predsedstvo glede skorajšnjih volitev ravnateljstva Osred. urada. Inž. Carnelutti je na to odgovoril približno tole: Ko so leta 1929 delavski zastopniki odklonili sodelovanje v ravnateljstvu Osrednjega urada, ker, odkar je obstojal novi zavarovalni zakon, niso bile razpisane zakonito določene volitve v upravo zavoda, so s svojo abstinenco povzročili, da ravnateljstvo ni bilo več sklepčno. Zato je minister imenoval tako za O-srednji kakor tudi za Okrožne urade posebne komisarje iz vrst delodajalcev in višjih uradnikov. Komisarjem Osrednjega urada je bil imenovan Carnelutti. Ko je v juniju tek. leta mesto dotedanjega ministra za socijalno politiko dr. Drinkoviča prevzel ministrske posle zopet bivši minister Nikola Preka, je ta takoj odstavil prejšnje komisarje in imenoval nove. V bistvu bi se s tem ničesar ne spremenilo, če bi novi komisarji hoteli poslušati nasvete izkušenih vodilnih uradnikov socijalnega zavarovanja, ki so po sodbi govornika skoz in skoz stvarni, pravični, neoporečni in požrtvovalni. Vendar ni bilo tako; ti novi komisarji, ki ne poznajo predpisov zavarovalnega- zakona, izdajajo često odredbe, ki niso v skladu z interesi delavskega zavarovanja, ampak so celo v škodo ugledu in premoženju te ustanove. Govornik utemeljuje to z navedbo dveh slučajev: Osrednji urad poseduje na otoku Rab zdravilišče »Jadran« s 30 posteljami. ki pa je postalo mnogo premajhno in bi se moralo razširiti. V ta namen se je pogajalo za nakup velike vile — panzijona, ki stoji le par metrov oddaljena od sanatorija »Jadran«. S tem bi se brez zvišanja režijskih stroškov in pod isto upravo moglo povečati sanatorij na 70 postelj. Komisar Odič pa ni bil za ta aranžman, temveč je kupil na o-toku Krku »Hotel Bosna« za 1 milimo vročine. Večerilo se je, ko smo postali v Hanovru. Po 24 urni vožnji smo ob 11. uri zvečer prispeli v Hamburg. Mesto je lepo; je pač pristaniško mesto in ne vlada taka čistoča v njem1 ko v drugih nemških mestih. Ima pa svoje zanimivosti: predor pod vodo. mostove čez kanale. kjer vozijo manjši parniki k skladiščem, krasne palače itd. Ogledal sem si, kar sem imel časa v teh dneh, enako delavsko zadrugo »Produkcijo«. Uredba je zelo lepa in povsod vladata red in snaga. Imajo lastno žgalnico kave, mline za dišave, razna čistila i. dr. Vidi sc takoj, ko prispeš v centrum, kjer so nastanjeni delavci, da gledajo Nemci zelo na prospeh in razmah zadrug. Ker zavedajo se, da brez močnih zadrug tudi ni močnega gibanja. Tako se vidi povsod, kjer so stanovanja delavcev, tudi podružnice konzumnih društev ali pekaren. Tudi delavska banka ima svoje podružnice na več krajih v mestu. Stanoval sem v Izseljeniškem do-mitt. Zgradbe so lepe in tudi snažne. Dobil sem takoj po prihodu svojo posteljo v zgradbi, kjer so bili večinoma Nemci. Imel sem* sam svojo kabino. Hrana1 enako ni bila slaba. jon 300.000 dinarjev, dasiravno ga strokovnjaki cenijo komaj za polovico te vsote. Poleg tega bi se moralo — tako se govori — vanj investirati še 1 milijon dinarjev, če bi se ga hotelo napraviti uporabnega za sanatorij. Nadalje se že dalje časa čuti potreba po obmorskem zdravilišču v južni Dalmaciji, z 80 do 100 posteljami. Najprimernejši prostor za tako zdravilišče bi bila okolica Splita radi ugodnega podnebja, ker bi bilo lahko celo leto odprto in pa, ker so tam prometne zveze zelo ugodne, bodisi po suhem ali po morju. Nameravalo se je kupiti primerno stav-bišče ali primerno gotovo zgradbo. Inž. Carnelutti se je odločno zavzemal za zadnje stališče, posebno, ker se je nudila ugodna prilika, da se kupi tamošnji »Park Hotel«, lepa, popolnoma opremljena velika zgradba, z velikim senčnatim parkom1 in zdravo pitno vodo. Tudi cena ni bila pretirana. Ko se je zvedelo, da se pogaja SUZOR za nakup tega objekta, je prihajalo še polno drugih ponudb za prodajo, kakor tudi od občin, ki so bile pripravljene razna lepa stavbišča brezplačno dati na razpolago. Osrednji urad je v sporazumu z bivšim- ministrom dr. Drin-kovičem poslal na lice mesta posebno komisijo, da vse te predloge in načrte prouči pod vodistvom strokovnjaka dr. Dežmana, ki je napravil o tem- tudi izčrpno poročilo. Novi komisar, ki je medtem1 prevzel posle, se pa na vse to ni oziral, temveč je kratkomalo kupil v okolici Dubrovnika zemljišče »Zaton«, v izmeri 60.000 kvadr. metrov po 20 dtinarjev za meter, skupno torej za 1,200.000 dinarjev. To zemljišče je pa za nameravane svrhe čisto neuporabno, ker je oddaljeno od Dubrovnika 20 km proti severu, je nepristopno, ker je najbližja cesta oddaljena 5 km, je popolnoma brez vsakega1 rastlinstva, brez vode, in obstoji edinole iz kraškega kamenja. Zemljišče nima sploh nobene vrednosti. Zakaj je komisar kupil »Hotel Bosna« na Krku in zakaj ta pusti svet na Zatonu, medtem ko so mestne občine Hvar, Starigrad, Vrbovško, Korčula itd. ponujale boljša zemljišča zastonj in je občina Orc-bič ponujala ono krasno obrežje med Orebičem in Kučištem, na katerem se razprostira lep gozd, ki ima cesto in vodovod, v trajni najem za 2.50 Din takse in 500 Din letne najemnine? Vse to kaže nerazumevanje komisarja za potrebe delavskega zavarovanja. Govornik predlaga, naj se pošlje predsedniku vlade spomenica, ki naj prav prvovrstna pa tudi ne. Kakor sem pač pričakoval. Glavno pa je, da je obilna. Vse narodnosti so bile zastopane v Izseljeniškem domu, samo iz moje domovine je bil en sam, in to iz Zagreba. Ta se je pa že naslednjega dne odpeljal v Zedinjene države. Zadnji dan pred odhodom smo imeli še zdravniški pregled. Takoj nato smo zasedli pripravljene avtobuse in se odpeljali v pristanišča. Od daleč že ugledam parnik z napisom »Wiirttemberg«. Mislil sem si: »Na tem parniku zapustim Evropo, toda kdaj in kateri me pripelje nazaj med drage mi domače in znane?!« Ob 5. uri popoldan smo bili vsi, kar nas je bilo potnikov, že na parniku. Točno kakor je bilo napovedano, ob 6. uri, zatuli parniška sirena za odhod. Stroji zapojejo svojo pesem in začnemo se pomikati od suhe zemlje. Začelo se je temniti in mi se vozimo dalje, dalje. Gledamo še razsvetljeno obalo, ali po nekaj urni vožnji nam izginejo tudi te luči izpred oči. Le tu in tam srečamo kak zakasneli obrežni parnik. Večina potnikov je bila na krovu in gledala v temino Šele pozno ponoči se začne krov noč prazniti in se potniki podajajo k po- mu predoči škodljivo postopanje komisarjev v zavodih socijalnega zavarovanja in ga naproša, da čimprej imenuje nove upravne odbore, ki naj podvržejo delo komisarjev strogi reviziji. Tako g. Carnelutti. K temu pripominjamo z našega stališča: Delavske organizacije in njih zastopniki že leta in leta opozarjajo, da ko-misarijati v avtonomnih socijalnih ustanovah ne prinašajo koristi in so vedno in vedno zahtevale razpis v zakonu predvidenih volitev. To pa. se tekom celih osem let, odkar obstoji zavarovalni zakon, ni zgodilo. Danes so celo podjetniki proti komi-sarijatom. Zakaj je komisar v predmetnem slučaju privzel po mnenju inž. Carneluttija najneugodnejše in najdražje ponudbe, nam ni znano. Značilno je, da razen »Jutarnjega lista« ni noben drug meščanski list prinesel izvajanj g. Carneluttija. Volitve na Španskem Diktatura popušča sedal, ko so temelji monarhije resno omajani. Zadnja ponesrečena revolucija, ki se je pričela v severni Španiji v Jaci, je bila resen opomin režimu in kralju. Republikanci trdijo, da je upor ponesrečil, ker so v Jaci predčasno napravili pričetek, in sicer za tri dlni. V borbi sta obenem nastali dve fronti: za republiko in za sovjetsko republiko, kar je povzročilo čimprejšnji polom, čeprav je bila vlada nepripravljena. Vlada obvešča sedaj, da se bodo vršile dne 8. marca 1931 volitve v parlament, kar se je zgodilo ua pritisk meščanskih politikov, češ, da drugega izhoda ni. Narod se je naveličal diktature, ki zatira vsakršen duševni razmah. Nekaj upornih oficirjev je ubežalo na Portugalsko. Tako major Franco. Španska vlada je izdala zanje potne liste za južno Ameriko in nekatere evropske države, ker bi se preveč zamerila upornikom', če bi zahtevala njih izročitev. Obsedno stanje na Španskem traja še vedno. Puč, ki je imel značaj oficirske pobune, ni posebno u-godno vplival na delavske organizacije, ki so videle v gibanju tendenco nove diktature. Naročniki, pozor! Današnji številki smo priložili poštne položnice ter prosimo vse one p. n. naročnike, ki so v zaostanku z naročnino, da isto nemudoma poravnajo, ker le na ta način bomo v stanu, naš list vzdrževati in ga tudi redno dostavljati. — Vse one pa,ki so naročnino že poravnali, prosimo, da si poštne položnice shranijo in jih porabijo prihodnjič. — Uprava. čitku. Podal sem se v kabino, kjer sem imel posteljo pripravljeno. Bilo nas je v eni kabini po 8 do 10. Jaz sem imel za sopotnike Slovane in to dva Poljaka, dva Bolgara, dva Rusa in enega Turka. Razumeli nismo eden drugega. Razen enega ni znal nobeden izmed njih drugega jezika kot svoj domači jezik. Mislil sem si, kako mi bo šlo na tej vožnji s temi ljudmi. Bil sem že znan nekoliko z nekaterimi Nemci, ki jih je bila večina na parniku. V mislih na vožnjo in na domače sem zatisnil oči. Spal pač nisem dosti. Stroji delajo naprej in človek, navajen mirnega spanja, se mora ropota navaditi. Ko se ,ie začelo daniti, sem bil že na krovu kakor tudi dosti drugih potnikov. Lep dan, toda ne vidiš drugega kot vodo in zopet vodo in nebo. Le tu-intam vidiš kak ribiški čoln, ki hiti v pristanišče. Ob 8. uri ie zajtrk. Dobiš kavo, sadje in tudi kaj gorkega od mesa ali od jajc; opoldan juho. meso, krompir, prikuhe; popoldan ob kavo ali čokolado in zvečer ob b. uri je večerja: meso, krompir, salata ali kaj sličnega im čaj. Hrane je pač dosti! ali ni taka kot smo jo mi vajeni. (Dal}e prihodnji*-) Stran 3 Pape2 proti nacionalizmu. Božični nagovor na kardinale. Papež je imel v sredo pred božičem važen nagovor na kardinale. Predvsem je govoril o silno težkem gospodarskem položaju in o nezaposlenosti. Nezaposlenost oropa mnogo delavcev in njih rodbin potrebnega kruha. To stanje zahteva bolj in bolj izboljšanje socialnega in mednarodnega reda. Izboljšanje mora sloneti na večji pravičnosti in večjem sodelovanju med posameznimi deželami. Odpraviti se mora sedanji boj. Papež želi vsemu svetu mir, toda biti mora Kristusov mir, ne pa na »sentimentalnem, zapletenem in zunanjem pacifizmu«. Biti mora mir splošne pravičnosti. Toda težje, da ne rečem nemogoče, pa je, da bo mir med narodi in državami, če bo namesto prave naravne domovinske ljubezni prevladoval sebični, trdi in neobzirni nacionalizem, ki je enak sovraštvu in zavisti, namesto medsebojni dobrohotnosti. Papež je naznanil tudi novo papeževo encikliko o krščanskem zakonu v zvezi z novimi potrebami glede nereda v rodbini in družbi. V svojem nagovoru je papež tudi poudaril, da se naj socialne razmere urede ob ohranitvi načela današnje družbe. Papežev govor je naperjen predvsem proti Italiji, v kolikor govori o »egoističnem, trdem in neobzirnem nacionalizmu,« ker je to načelo te- melj Mussolinijeve fašistične politike. Papež je razočaran, ker fašizem, kateremu je Vatikan nudil vso svojo moralno pomoč, ne drži pogodb, katere so bile podpisane med Vatikanom in Kvirinalom. Razentega se obrača papež kot vrhovni poglavar katoliškega sveta na katolike drugih dežel. Ali bodo poslušali njegov opomin? Ali niso ravno francoski katoliki že od nekdaj po svoji večini identični z najbolj zagrizenimi militaristi in šovinisti? In ali morejo nemški, avstrijski, poljski katoliki trditi, da zanje ni potreben ta opomin? V Nemčiji ravno sedaj daje katoliški centrum v zunanji politiki najbolj nevarne koncesije nacionalistični ideologiji. Tudi imperialistično ni katolicizem manj navdahnjen kakor nacionalizem in je torej papežev opomin tudi tukaj na mestu. Zgleda monguškega škofa, da je katolikom prepovedano pripadanje Hitlerjevi stranki pod strogimi cerkvenimi kaznimi, še ni posnemal noben nemški cerkveni knez, tako da sme gojiti še nešteto katolikov grdi nacionalizem in oznanjati revanžno vojno. Prav radovedni smo, če bo kaj zalegel opomin poglavarja katoliške cerkve, da postane drugače. Iz uspehov opomina bo razvidno, kako razumejo posamezne veje rimske cerkve »Kristusov mir« in če ter v koliki meri se more spraviti teorija pridige na gori v sklad s politično prakso. Boj za kolektivno pogodbo v tovarnah Kranjske industrijske dru2be. Kovinarji enotni in solidarni. — Gibanje vodi Savez kovinarjev Jugosl. Pod1 tem naslovom prinaša »Jutro« št. 296 z dne 23. dec. 1930 na tretji strani članek odn. dopis, ki ga v celoti priobčujemo, da bomo potem o stvari povedali svoje mnenje: »Z Jesenic nam pišejo: Kranjska industrijska družba na Jesenicah je odpovedala dosedanjo kolektivno pogodbo. Delavske organizacije so takoj iskale medsebojnih stikov zaradi sporazuma, da se sestavi enotni predlog delavstva za novo kolektivno pogodbo. Kakor pa čujemo, je večinska organizacija, Savez Metal-skih Radnika, odn. njega predsednik g. Jeram odklonil vsak sporazum in je sam izdelal osnutek nove pogodbe. Razume se, da je vse delavstvo razen pristašev g. Jerama ogorčeno, ker sodi, da hoče nekdo tudi iz tega kovati politični kapital. Narodna strokovna zveza in Jugoslovanska strokovna zveza sta se že sporazumeli za skupni nastop. Predsednik Save-za, ki je obenem glavni delavski zaupnik, ne bi smel v teh težkih časih igrati take igre. On bi moral kot glavni zaupnik stremeti za tem1, da sodelujejo pri tako važni akciji vsi delavci ne glede na to, kje so organizirani. Večina delavstva je itak skrajno nezadovoljna z glavnim obratnim zaupnikom1, sedaj je nezadovoljnost še narasla zaradi takega postopka. O stvari bomo še poročali. Delavec.« Tako »Jutro«. Koliko je resnice na tem, jasno pove sporazum, tukajšnjih delavskih organizacij, katerega priobčujemo istočasno. Sporazum dogovorjen radi sklepanja nove kolektivne pogodbe za delavstvo KID. med zastopniki podružnic delavskih organizacij, in sicer: S. M. R. J., sekcijo težke železne industrije Jesenice: Jurijem Jeramom, Bručanom Henrikom in Tomanom Francem; Jugoslovansko strokovno zvezo, skupinama Jesenice-Javornik: Pukšičem Alojzem, Arnežem Petrom in Rozmanom Joškom. Narodno strokovno zvezo, podružnico Jesenice: Ferbežerjem Alojzijem, Globočnikom Andrejem in Ravnikom Jankotom — na seji, dne 22. decembra 1930 v Krekovem prosvetnem domu na Jesenicah: 1. Vnese se 23. točka v osnutek nove kolektivne pogodbe, ki se glasi: Pravico odpovedati to kolektivno pogodbo ima s strani delavstva samo Savez Metalskih Radnika Jugoslavije. 2. Vse tri organizacije, podpisane po svojih zastopnikih, ki so bili na tej seji navzoči, se solidarizirajo popolnoma in izrekajo za enoten nastop in enotno borbo za spomenico, ki vsebuje vse predloge, zamiš- ljene od strani Jugoslovanske strokovne zveze, kakor tudi vsa mnenja in želje NSZ, katero je zasnoval savezni svet SMRJ. Je senice. Obe manjšinski organizaciji se popolnoma disciplinirata, v svrho, da se z enotno borbo skupno s SMRJ doseže to, kar spomenica vsebuje. Obe organizaciji in sicer JSZ. in NSZ. pošljeta k razpravi po dva svoja zastopnika kot eksperta. Kdaj pošljejo organizacije svoje izjave solidarnosti podjetju, o tem ima obvestiti obe sodelujoči organizaciji SMRJ. podružnica Jesenice. SMRJ. vloži to spomenico v imenu vsega organiziranega delavstva KID. v smislu tega sporazuma. Prečitano in podpisano: Za S. M. R. J. Jesenice: Jurij Jeram. Bručan Henrik. Toman Franc. Za S. J. S. Z.: Peter Arnež. Pukšič Alojz. Rozman Joško. Za N. S. Z.: Ferbežer Lojze. Globočnik Andr. Ravnik J. Da bi bil sodrug Jerami proti temu, da delavstvo enotno nastopi v tej borbi, je popolnoma izmišljeno, res pa je, da je on izjavil na skupni seji, da so Savezni zastopniki pripravljeni razgovarjati o možnostih skupnega nastopa, vendar le, ako se gospod Kravos, centralni tajnik NSZ odstrani. Ker se pa na tisti seji tej zahtevi ni ugodilo, se je v ta namen sklicala ponovna seja, na kateri so bili navzoči samo zaupniki podružnic organizacij delavstva KID, ki so sočasno delavci v tovarni. Na tej seji pa gospoda Kravosa ni bilo in se je dosegel popoln sporazum. Resnični bremzar enotnega nastopa vsega delavstva, organiziranega pri KID, je torej tajni dopisnik v »Jutru«, ki se skriva za hrbtom urednika in pod imenom1 »Delavec«; kdo je to, ve on in mi, ko bo pa mezdno gibanje pri kraju, bomo pa lahko več spregovorili. Zaenkrat ugotavljamo le, da ta dopis ni bil poslan z Jesenic. Značilno pa je, da je na prvi skupni seji, ko so se že odstranili zastopniki Saveza, g. Kravos izJavil, da si pridržuje proste roke glede pisanja v časopisih. Mi sedaj ne dvomimo v iskrenost članov NSZ, podružnice Jesenice, in pričakujemo, da bodo svojega tajnika primerno poučili. Jeseniški kovinar hoče biti sam svoje usode kovač in ne potreb"'emo nobenih mešetarjev. »Jutru« pa svetujemo samo to, dia naj v tem boju ne daje svoje predale na razpolago za poročanje objektivne neresnice. Upravni odbor SMRJ Jesenice. Svobdda strokovnih organizacij v Angliji. Delavstvu sovražni zakon ukinjen. Konservativni Baldwin je pred nekaj leti izdal zakon proti strokovnim organizacijam. Sedanja vlada je izdala nov zakon, ki dovoljuje sim-patijske stavke in straže ob stavkah, če se ne vrši nasilje. V organizacije smejo vstopati tudi uradniki; dovoljene so splošne stavke. To vse velja za vse organizacije, ki jih ni proglasilo najvišje sodišče za ilegalne. Dalje postane vsak član strokovne organizacije, če se temu posebej ne odreče, avtomatično član delavske stranke. Baldwinov zakon pa je zahteval v svojem zakonu, da morajo člani delavski stranki pristopiti posebej. Pomorsko oboro2e-vanje. Italija odstopa od paritete s Francijo na morju. Italija je zahtevala pariteto s Francijo v pomorski oborožitvi. Za-raditega se ni priključila londonskemu paktu med Anglijo, Zedinjenimi državami in Japonsko. Predvsem je intervenirala v tem pogledu v Italiji angleška delavska vlada, pozneje tudi Zedinjene države. Delegat, ki je prišel iz Rima, je izjavil v Parizu, da je Grandi pristal na premoč Francije v nekaterih kategorijah mornarice in je zaraditega pričakovati, da utegne priti po odločnem posredovanju angleške vlade še te dni dd sporazuma. — To je uspeh angleške delavske vlade in protifašistične akcije v Italiji in zunaj Italije. Uspeh vztrajne borbe. Atentat na nemškega krščanskega socialca. Na nemškega ministra dela, Stegervvalda, je izvršil 36 letni soboslikar Kristjan Schaffer atentat, ki pa ni uspel, Schaffer je že več let brez posla. Minister Stegerwald je med prvimi nastopal za znižanje mezd, češ, da se bodo s tem — sanirale gospodarske razmere. Izmišljotine WolIove agencije, — Nemška Wolfova tiskovna agencija je po zunanjih listih razširila izmišljeno vest iz Jugoslavije, da je bilo aretiranih 17 jugoslovanskih višjih oficirjev, ki da so snovali neko »ligo za pravico in svobodo«. Uradna agencija »Avala« kategorično demantira to vest kot neresnično. Srečno No želimo vsem našim odjemalcem. Kolinska tovarna Cikorije, Ljubljana Doma in Priprava hišnih posestnikov. V pondeljek, dne 22. decembra 1930 so organizirani hišni posestniki poslali k predsedniku vlade v Beograd de-putacijo, da mu je povedala, kako težko so obremenjeni z davki in dokladami. Seveda so se jim smilili tudi najemniki, ki jim plačujejo tako visoko najemnino, da v tridesetih letih dvakrat plačujejo njih hiše. V glavnem pa gre pri tem za to, da bi kdo ne spoznal, da so hiše bogato rentabilne. »Jugoslovenski Glasnik« in Slovenci. Prijatelj našega lista nam piše: Slučajno mi je prišel v roke »Ju-goslovenski Glasnik« od 27. decembra, ki se peča v uvodniku s Slovenci. »Jugoslovenski Glasnik« je pričel pred tremi meseci izhajati v Beogradu kot dnevnik. Njegov glavni urednik je Mihajlo Živančevič, bivši glavni urednik »Samouprave«, bivšega strankarskega glasila radikalne stranke. V imenovanem uvodniku pretaka Hinko Sirovatka, ki ga v Ljubljani že iz časa Khuna Heder-varyja dobro poznamo, debele solze nad sedanjimi Slovenci, češ, da so med njimi na delu zopet elementi, ki bi hoteli Slovence izdvojiti iz naše edinstvene jugoslovanske familije. Povod k tej jeremijadi mu je dal članek »nekega kulturnega delavca« v 'Naši Dobi«, ki ga on sam sicer ni čital, pač pa, da je »Jugoslovenski Glasnik« označil kot veliko zablodo. Ker sem čital dotični članek v »Naši Dobi«,’ ki ga je spisal Anton Lajovic, lahko rečem, da je v njem precej pametnih misli. G. Sirovatka pa ni poklican, da bi Slovencem dajal lekcije in tudi »Jugoslovenski Glasnik« nam ne bo pameti solil, ker se jugoslovanstva vsaj toliko zavedamo, kakor g. Živančevič. Ljubljanski ban sprejema stranke ob torkih in petkih (če ni praznik) od 10. do pol 13. ure. Ob istem času sprejema stranke tudi podban. Dovoljeno je intervenirati le v lastni zadevi in potom zakonitih in pooblaščenih javnih zastopnikov. Strankam se priporoča, da se obračajo predvsem na referente, oziroma načelnike. Nov generalni inšpektor prometa. Za generalnega inšpektorja celokupnega prometa je bil imenovan Dragoljub Blagojevič, ki je že nastopil svoje mesto. Konkurenca. Že dalje časa zavaruje »Jutro« svoje naročnike, ki smrtno ponesrečijo, za 10.000 D. To je reklama za list, ki prav malo velja, pa tudi nihče noče zaradi 10.000 Din svojevoljno ponesrečiti. Bolj splendiden je »Slovenec«, ki uvede z novim letom za enake slučaje kar 15.000 Din. Tudi to je malenkost in le konkurenčna reklama. »Slovenec« a nudi poleg tega še duhovne do-rote. Mi pa pravimo k tej konkurenci: Socialist, delavec, delavka, nameščenec in nameščenka se na tak konkurenčni boj’ne more ozirati, ker listi, ki potrebujejo tako reklamo, vendarle niso zastopniki delovnih slojev. Zato naročajo in čitajo predvsem delavsko časopisje. Njih renta je izboljšanje socialnega položaja. Princip agrarne reforme v naši državi. V kmetijskem ministrstvu je bil imenovan za načelnika, ki naj izvede agrarno reformo, Zvonimir Turin. Turin pravi, da je agrarno vprašanje v državi treba rešiti lokalno, j ker so razmere različne. Princip pa 1 je povsod: Težakom je treba dati | zemljo, posestnikom pa odškodnino. V najkrajšem času se predloži zakon za severne kraje, to je o veleposestih, kakor tudi zakon za južne kraje in kolonizacijo v južni Srbiji. To so glavna vprašanja. Naprednjaki snujejo organizacijo. V nedeljo so imeli v Ljubljani v Kazinski dvorani ustanovni občni zbor Zveze jugoslovanskih naprednih voditeljev. Navzoči so bili: dr. A. Kramer, Zupanič, ljubljanski župan dr. Puc, mariborski podžupan dr. Li-pold, dalje zastopniki iz Celja,, Ptuja, Kamnika, Kranja, Novega mesta itd. Člani nove zveze so tudi minister dr. Shvegl, dr. B. Vošnjak, ban dr. Marušič, podban dr. Pirkmajer itd. po svetu. Železniških nameščencev je v Jugoslaviji 201.058 in 13.893 uradnikov. Število nameščencev se v prihodnjem letu še poveča, da se promet popolnoma uredi. Otvoritev ljudske šole v Dvorski vasi na Dolenjskem. V Dvorski vasi na Dolenjskem so otvorili novo ljudsko šolo, za katero se je bivši minister Pucelj prav resno potrudil in so ji bivši klerikalci jako nasprotovali. Slavnosti se je udeležil ban dr. Marušič kot predstavnik najvišje oblasti v banovini. Navzoč pa je bil tudi podban dr. Pirkmajer, ki si je hotel ogledati to slavnost. Davek na samce. V Jugoslaviji uvedejo z januarjem 1931 davek na samce. Davek morajo plačevati tudi samci, ki imajo nezakonske otroke in iz kakršnegakoli vzroka ne skle* nejo zakona. Utegnejo biti prav tehtni razlogi ali celo nepremagljive ovire. To s tehnične strani. Moderni čas in socialne razmere pa naravnost kategorično demantirajo manjšo vrednost zakonca od nezakonca. Nezakonski oče ima danes ravno tako dolžnost skrbeti za otroke, kakor zakonski. Kriza v rudnikih. V rudnikih kovin v Trebči (rudnik je bil letos slavnostno otvorjen), je nastala kriza in odpuščajo rudarje. V državnih premogovnih jamah se konjimktura boljša. Dopisovanje z organi SUZOR-a v krajevnem prometu ni oproščeno poštnine. Po obvestilu drav. direkcije pošte in telegrafa z dne 13. dec. 1930, št. U.288/IIa-1930 Okr. urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani in njegove ekspoziture niso oproščeni po-Starine za poštne pošiljke v krajevnem prometu. Vse delodajalce, delojemalce in druge interesente, ki stanujejo na sedežu urada ali ekspozitur vljudno vabimo, da oddajo vse prijave, odjave in druge dopise osebno v pisarnah urada, odnosno ekspozitur. Ako pa hočejo te pošiljke dostaviti potom pošte, pa naj jih pravilno frankirajo, kakor druga zasebna pisma. Pisma, ki v krajevnem pio-metu ne bodo opremljena s predpisanimi znamkami, bo moral urad neodprte zavračati, da se izogne plačilu kazenskega porta. Oskar Nedbal, češki operetni komponist, ravnatelj bratislavske opere, je predi par dnevi prispel v Zagreb, da je na tainošnji operi dirigiral svoj balet »Priča o Honzi«. Radi svojega omajanega finančnega položaja je zadnje čase trpel na duševni depresiji. V četrtek dopoldne se je vrgel skozi okno drugega nadstropja zagrebške opere na cesto in se je ubil. Pokopali so ga na svečam način v soboto na zagrebškem Mirogoju. Izmed njegovih del je najbolj popularna opereta »Poljska kri«. Boga sta ukradla. V okolici Novega mesta sta se potikala dva Hrvata, ki sta z dveh na samoti stoječih križev snela podobe boga, jili na novo preslikala in sta jih hotela nato prodati. Žandarji so ju prijeli. * Dr. Beneš predsednik razoro-žitvene konlerence? Nemčija odklanja predsedstvo v mednarodnih ustanovah, ker hoče energično braniti svoje zahteve. Tako postane predsednik razorožitvene konference najbrže čehoslovaški zunanji minister dr. Beneš za leto 1931. Predsednik ima predvsem nalogo, da obišče vse važnejše države med letom ter skuša doseči z njimi v glavnih točkah sporazum. Dr. Beneš je vsekakor pacifist osebno, a tudi čehoslovaška republika ima velik interes na svetovnem miru kot država, ki je navezana gospodarsko na svoje sosede. Rezerva pšenice. — Mednarodni kmetiški urad v Rimu ugotavlja, da preostaja raznim državam 345.000 meterskih centov pšenice. Države, ki nimajo dovolj pšenice, pa potrebujejo 225.000 meterskih centov. Potemtakem preostane v prihodnjem letu na svetovnem trgu okoli 120.000 meterskih centov pšenice, ki je nihče ne kupi. A kljub temu je taka draginja kruha, pšenico pa morajo sežigati in potapljati v morje, da ji ne padajo preveč cene. Major Pabst ne bo več sodeloval v Heimwehru. Avstrijski kričač in fašist major Pabst, generalštabni šef Heimwehra, se je odpovedal nadaljnjemu sodelovanju zaradi notra- Praznovanje novega leta. Novo leto se ne praznuje povsod 1. januarja. Pri nas začenjamo novo leto s 1. januarjem, Indijci praznujejo po svojih verskih obredih z ozirom na poljska dela novo leto. Eno novo leto imajo 12. januarja. Na Kitajskem praznujejo novo leto kot zmago nad krivoverstvom, ko se nahaja solnce v petnajsti stopinji vodnarja ob mlaju, kar je navadno februarja meseca. Tibetanci imajo »kraljevsko novo leto« februarja meseca. V marcu mesecu imajo zopet Indijci svoje novoletne slavnosti. V Perziji je novo leto 21. marca. V aprilu je novo leto za celo Indijo (državno). V Siamu je pričetek leta 1. aprila. Mo-hamedanci v Maroku imajo novo leto julija meseca; to novo leto velja za vse dežele, v katerih vlada Islam. Parsi imajo novo leto 1. septembra, Malajci na nizozemskem otočju pa šele v oktobru. Tako se naše novo leto proslavlja le v manjšem krogu človeštva, dasi ga praznuje skoraj vsa Evropa. njepolitičnih razmer. To pomeni, da ga je sram, ker so avstrijski fašisti pri volitvah v parlament sijajno pogoreli celo s svojimi zavezniki, krščanskimi socijalci. Celovec v denarnih stiskah. Po podatkih, ki jih je objavila nedeljska »Tagespost«, se nahaja mesto Celovec v hudi denarni stiski. Majhno mestece ima samo takozvanega letečega dolga preko 11 milijonov šilingov in ne vedo, če bodo mogli 1. januarja uradništvo sploh izplačati. Da bi se mestne finance saniralo, mislijo prodati tramvaj in električno podjetje. Pred tako daleko-sežnimi transakcijami pa imajo gospodje okrog »Tagespost« strah — da strah ima velike oči — radi volitev, ki se bodo vršile v prihodnjem februarju, ker bi to znalo socijali-stom koristiti. Da, to pa je res — »Misswirtschaft«! Kako bi šele »Tagespost« pisala, če bi sociiaJisti takole zavozili gospodarstvo? Težke obdolžitve proti predsedniku nemške gospodarske stranke. »Wirtschaftspartei« v Nemčiji je ena najreakcijonarnejših strank, ki se večinoma rekrutira iz malih trgovcev, obrtnikov in hišnih posestnikov. Predsednik te stranke, ki je pred kratkim izstopila iz vladne večine radi tega ker da se daje socijali-stom preveč koncesij, je neki Dre-\vitz. Temu Drewitzu očitajo, da je strankine volilne fonde izpraznil ter za denar (100.000 mark) nakupil delnic, ki jih je pri neki banki deponiral zase. Nadalje se Drewitzu še predbaciva, da je 13.000 mark strankinega denarja porabil za zgradbo svoje vile in še mnogo drugih nerodnosti. To je pa res prava »Wirt-schaftspartei«, ki ima takega predsednika, da pobaše kar cele stotiso-čake v svojo malho! Dr. David Eduard umrl. Dne 24. decembra je umrl 67 letni nemški državni poslanec dr. David Eduard1. David je bil najboljši sodelavec pred desetimi i^ti umrlega strokovničar-ja Karla Legiena in med akademiki eden najbolj lojalnih sodelavcev v delavskem gibanju. Stal1 je na stališču, da se mora socijalistično gibanje nasloniti na znanost in socijalne razmere ter rekel v svojem govoru na strankinem kongresu v Hanovru 1899: Dvignimo zastavo upanja ne le v boljšo bodočnost, marveč predvsem tudi za boljšo sedanjost. To tezo je postavljal tudi revizijonist Edvard Bernstein in David je s svojo intervencijo in razlago dosegel, da je delavsko gibanje v Nemčiji ostalo enotno. David je tudi zlasti zagovarjal pomen agrarnega vprašanja in rekel, da je neobhodno potrebno, da sodelujeta industrijski in kmetiški delavec. David je bil energičen in pošten politik, ki je svoje naziranje povsod odločno zagovarjal, tako odločno, da se mu niti morebitni nasprotniki niso upali postaviti po robu. — V parlament je bil izvoljen že 1903. Po prevratu je bil predsednik narodne skupščine, mo- Stenski holedor 1931 Kakor že več let, tako tudi letos, pošiljamo »Stenski koledar« Delavske Politike za leto 1931 kot prilogo našim cenjenim naročnikom popolnoma zastonj. Naš stenski koledar je postal priljubljen vsled svoje praktičnosti pri vseh naših naročnikih. Zato priporočamo, da se naj v vsaki hiši, kamor zahaja naš list, razobesi na vidnem mestu, ker bo na ta način skozi vse leto služil vsaki umni gospodinji kot dober svetovalec pri nakupu vseh vrst potrebščin. ral pa je kmalu vstopiti v Scheide-mannovo vlado, pozneje je prevzel notranje ministrstvo, a je kmalu odstopil. Nato je predaval na darm-stadtski univerzi, dokler ni bil upokojen. V pokretu je pa delal dalje v Berlinu, Desetletnica smrti Karla Legiena. Karl Legien je bil predsednik Splošne nemške strokovne zveze. Rojen je bil 1. dec. 1861, umrl je 26. dec. 1920. Starše je izgubil v prvi mladosti. Vzgojili so ga v sirotišnici. Potem se je izučil strugar-stva. Učna doba je trajala pet let Delal je po raznih krajih. 1886. se je naselil v Hamburgu, ustanovil tam 1889. zvezo strugarjev in bil nameščen kot tajnik. 1890 je prenehal po dvanajstih letih izjemni zakon. Strokovne organizacije so sklicale konferenco v Berlin ter ustanovile generalno komisijo strokovnih organizacij. Predsednik je postal Legien, kjer je ostal do smrti kot vzoren, stvaren organizator. V socijalno demokratično stranko je vstopil Legien že leta 1886, ko je prišel v Hamburg. Občina je skrajšala delavnik. Nemško mesto Hamburg je precej veliko. Delavci so tudi tam nezaposleni. Zato je hamburški senat sklenil, da se delovni čas v uradu in v mestnih podjetjih skrajša na 44 ur tedensko, in sicer, s 1. januarjem 1931. Nameščenih je bilo na podlagi tega ukrepa senata v mestnih obratih 1500 nezaposlenih občanov. Dr. Karl Krama? sedemdesetletnik. Dne 27. decembra 1930 je obhajal dr. Kramar sedemdesetletnico svojega rojstva. Ta češki politik je igral v političnem razvoju češkega naroda važno vlogo. Kramar je bil prvotno realist, ki je zaradi svoje govorniške zmožnosti imel v avstrijskem parlamentu velik vpliv. Pozneje je postal vodja mladočeške stranke, bil je prijatelj splošne volilne pravice, a silno nezadovoljen je bil z zvezo z Nemčijo ter je zagovarjal zvezo z Rusijo. Za Avstrijo je želel narodnostno zvezno državo; to misel pa je opustil ob izbruhu vojne. Leta 1915 je bil z dr. Rašinom obsojen na smrt, potem pa pomilo-ščen na 15 let ječe, ob splošni amnestiji pa izpuščen iz ječe. Tik pred polomom je odšel v Švico. V tem je prišel polom in Cehi so proklamirali republiko. Ko sc je vrnil v Prago, je dne 5. novembra poročal narodnemu odboru o ženevskih dogovorih ter poudaril zasluge Masaryka in dr. Beneša za Cehoslovaško. Na prvem revolucionarnem narodnem zboru dne 14. novembra 1918 je dr. Kramar odstavil liabsburško-lotarinško dinastijo in je bil na njegov predlog izvoljen Masaryk za prvega predsednika čehoslovaške republike. Takrat je bila tudi izvoljena prva vlada, ki ji je načeloval dr. Kramar. Poskušan je bil nanj leta 1919 atentat. Nato je Kramar odpotoval k mirovnim nogajanjem, doma pa je naraščal odpor proti njemu zlasti zaradi socijalnih zahtev. Tako je bil Kramar izločen iz politike. Mož je absoluten nacijonalist in konservativen meščan. 117.000 delavskih telovadcev v Čehoslovaški. Zveza čehoslovaških delavskih telovadnih enot je izdala svojo statistiko za leto 1929, iz katere je razvidno, da je štela koncem lanskega leta 117.000 aktivnih članov, kar znači od prejšnjega leta porast za 8537 članov. Članstvo sestoji iz 46.338 moških, 15.160 ženskih telovadcev, 8454 dečkov, 6988 deklic, 20.095 naraščajnikov in 20.587 nara- ščajnic. Na j večji porast se šteje pri mladini, kar je pripisovati pojačeni agitaciji med mladino prilikom priprav za letošnji dan delavske mladine v Pragi. Zveza se pridno pripravlja na udeležbo pri 11. delavski olimpijadi na Dunaju. Ventila Bratianu, bivši romunski liberalni voditelj, je umrl. Pritlikavo kneževino Monaco je doletel absolutizem. Knez je razpustil narodno skupščino, suspendiral deloma ustavo in proglasil izjemno stanje. Knez bi postal rad velik mož današnje dobe. Celokupno sovjetsko trgovinsko zastopstvo v Parizu odpoklicano. Glasom poročila nekega boljševiške-ga glasila, ki ga izdajajo v Parizu, je bilo s prvim januarjem odpoklicano celokupno sovjetsko trgovinsko zastopstvo v Parizu. 60 oseb po številu, med katerimi je tudi pravni zastopnik, ki je obdolžen, da se je pustil podkupiti, čudno je, da se v Parizu vsi boljševiški zastopniki izpridijo! Stalin je prevzel prvič oficielno mesto. Svet ljudskih komisarjev sovjetske unije je imel dne 25. t. m. sejo in je potrdil sestavo novega sveta dela in obrambe: Predsednik: Molotov, namestniki: Rudsutak, Kurbyšev, Andrejev. Člani sveta: Stalin, Ordšonikidse, Vorošilov in poljedelski komisar Jakolev, finančni komisar Grinko, dodeljeval-ni komisar Mikojan in direkcijski predsednik državne banke Kalma-novič. Stalin je s tem prevzel prvič mesto izven čisto strankinih mest. Trockij je baje v Carigradu težko obolel. • Prehlajenje, iniluenca, gripa ter vobče pri vsakem meraispoložeaju, kjer je nekaj ■vročine poleg, j« treba, da ■drgnete telo s •preparatom Alga. Vročina popušča, spanje •je lahko in zdravo. Skrbite, da bo telo sveže in duh čil. Advokati štrajkajo. V Lyonu na Francoskem so se odvetniki sporekli s predsednikom sodišča. Odvetniška zbornica je na to sklenila, da se raz-rav tretjega kazenskega sodišča ne o več udeleževala. In res ni bilo nobenega advokata k razpravi ter se obravnave niso mogle vršiti. To sicer ni razreden boj, je pa stanovska zavest, ki se ne ozira ne na sodišče in ne na klijente. Smola španskega revolucionarja. Med voditelji španskega upora je bil tudi častnik Franko, ki je pobegnil z aeroplanom na Portugalsko. Ko je bil še doma, je kupil srečko državne božične loterije in zadel en milijon peset (okoli 550.000 Din). Španska vlada mu zneska najbrže ne izplača. V gorenji Birmi v Indiji je nastala vstaja. Vstaja je resnejšega pomena. Za dijamante ni več denarja. Zveza juvelirjev v Amsterdamu je sklenila, 11. januarja reducirati industrijo brušenja dijamantov za 50 odstotkov. 50.000 tihotapcev alkohola pod ključem. Na podlagi ugotovitev nekega izvedenca Zveze proti obstoječi prepovedi alkohola, je točasno najmanj 50.000 oseb zaprtih, ki so se pregrešile proti zakonom o prepovedi alkohola. Ječe so prenapolnjene. SILVESTROVANJE. Strokovne organizacije v Ljubljani priredijo letos v dvorani Delavske zbornice silvestrovanje. Namen te prireditve je, da se funkcijonarji, zaupniki in članstvo naših strokovnih in kulturnih organizacij s svojimi dragimi sestane na prijetnem društvenem večeru. Večer bo izpolnjen z raznimi zabavnimi točkami in plesom. Opolnoči sprejem Novega leta. Vstop je brez vstopnine, vendar mora vsak imeti vabilo. Vabila se dobe pri ljubljanskih strokovnih organizacijah, pri »Svobodi« in v Strokovni komisiji. Dobi jih vsak, kdor pride po nje. Začetek silvestrovanja ob 8. uri zvečer. Na svidenje! Družabni odsek Strok, komisija. Ljubljana. Revizija ljubljanskega občinskega sveta. Razrešeni so občinski svetniki v Ljubljani: dr. Vinko Gregorič. Janko N. Jeglič, Viktor Meden, Josip Malenšek, Josip Bahovec, Ivan Hribar, Karl Čeč in Ivan Mohorič. — Na njih mesta so imenovani: ing. Ladislav Bevec, 1. Čotar, dr. Modic, kanonik dr. Tomaž Klinar, Avgust Martinčič. Peter Podboršek, Ivan Frelih, Drago Kosem, Josip Pipen-bacher in dr. Milan Šubic. Hišni posestniki že stavijo zahteve. Hišni posestniki v Zagrebu, ki so stanovanja podražili, enako kakor pri nas, visoko nad predvojno zlato pariteto, zahtevajo, da se zniža občinska doklada od 35 na 20 odstotkov, enoodstotna doklada za ognje-gastvo se naj odpravi, zniža naj se gasilska doklada za najemnike, zniža naj se hišni davek od 12 na 10 odstotkov, dopolnilni diavek naj se zniža, da bo znašala najvišja stopnja 8 odstotkov, odpravi naj se davek za kuluk v mestih, končno naj se izvede z energičnimi odredbami znižanje cen kruha in kuriva. Če se to zgodi, so pripravljeni razpravljati o znižanju stanovanjskih najemnin. — Zahteve so balzam za vse. Ni dvoma. da so stanarine previsoke;, napačno pa je, če se to vprašanje ventilira samo s stališča hišnih posestnikov z namenom, dia bi njim ostal še večji dobiček. Ogledati si moramo stvar drugače. Primerjati moramo socijalne razmere najemnikov in stanarino, višino hišnih rent, ki jih prejemajo hišni posestniki brez truda in brez rizaka. Visoke rente prejemajo, tako visoke, da je vsaka hiša najkesnejc v dvajsetih letih še enkrat plačana. Če hočemo to vprašanje pravilno reševati v današnji »socijalni« družbi, potem se moramo vprašati, v kakšnem razmerju so službeni prejemki raznih najemnikov s stanarino. Pred vojno je bilo razmerje 15 do 20 odstotkov, danes pa je to razmerje najmaaij 25 do 35 odstotkov, kar je oči vidno preveč, ker mora najemnik plačati okroglo eno tretjino svojih prejemkov za stanovanje in hišnim posestnikom ostane 60 do 70 odstotkov plačane najemnine za lastno porabo. Pri vprašanju regulacije najemnine je potrebno, da se ustvari zdravo razmerje med višino stanarine in socijalnim položajem stanonajemnikov. Povsem krivo pa je naziranje, da naj javna bremena navidezno sicer črtajo hišnim posestnikom, na drugi strani pa prevale na konzumente v drugih oblikah kot indirektni davki. Zagrebško društvo hišnih posestnikov ima tak namen, da si obrani svojo visoko hišno rento, za katero ni treba nič delati. Jurij Brozovič umrl. V petek 26. t. m. je preminul v Ljubljani upokojeni nameščenec Okrožnega urada za zavarovanje delavcev Jurij Brozovič. Dosegel je 65. leto starosti. Pokojni Brozovič je bil po poklicu krojač in se je dolgo let udejstvoval v delavskem gibanju kot predsednik strokovne organizacije in odbornik ter v letih borbe za volilno pravico kot politični govornik. Bolehal je na naduhi in oslabelosti ter končno podlegel težki bolezni. Pogreb je bil v nedeljo popoldan. Počivaj v miru- Manija hišnih posestnikov ▼ Ljubljani. V letu 1930 je bilo v Ljubljani odpovedanih 1202 večinoma majhnih stanovanj. Odpovedi so se izvršile zaradi zahtev po investicijah v stanovanja po najemniku, zaradi številnih otrok in zato, da posestniki na lepši način podraže stanovanja. To prakso opazujemo že dalje časa. Ljubljansko tobačno delavstvo pohvaljeno. Monopolska uprava je izdala poročilo za leti 1927/28 in 1928/29. Čisti dohodki v teh dveh letih znašajo 1.804,314.502 Din. Poročilo pravi, da je ljubljanska tovarna najbolj rentabilna in po svojem poslovanju najpopolnejša. Tovarna je v zadnjem poslovnem letu predelala 1,800.000 kg križanega tobaka za pipo in cigarete, nadalje 1 milijardo cigaret, 21 milijonov cigar, 180.000 kg tobaka za žvečenje, 18.000 kg tobaka za noslanje in 60.000 kg tobačnega ekstrakta. Večina tobaka se izvaža na Čehoslo-vaško in Poljsko, deloma v Belgijo, Holandijo in Nemčijo. — Ta tobak predela nekaj nad 1000 oseb in stroji. — Pohvala in priznanje dene sicer prijetno, vendar bi bilo predvsem potrebno, da se izboljšajo mezde tega delavstva. Maribor. Vlom v naše upravništvo. Predrzen vlomilec je v noči od 23. na 24. decembra poskusil svojo srečo v našem upravništvu. Vdrl je neopažen v pisarno, kjer se je nahajala ročna blagajna in v njej nekaj čez Din 6000 gotovine. To blagajno je enostavno vlomil, pobral ves denar, vse ostalo pa pustil in zopet izginil v temni noči. Vse poizvedbe za vlomilcem so ostale doslej brezuspešne. Kdor krade delavski denar, je dvojne obsodbe vreden. Čitajte roman »Na zapadu nič novega«. Preko Nemčije se je razširil sedaj boj nemških nacijonalcev proti filmu Remarquejevega romana »Na zapadu nič novega« tudi v Avstrijo. Ker film tega romana ni izdelan v nemško nacionalističnem Hu-genbergovem filmskem podjetju, so dvignili zagovorniki vojske velikanski krik proti filmu, ter predvajanje istega deloma tudi onemogočili. Ni še znano, če bomo mogli videti ta film tudi v Mariboru. Vsekakor pa smatrajo vsi, ki so preživeli vojno na lastni koži, da- je ta Remarque-jev roman verna slika trpljenja vseh narodov na fronti in za njo. Tudi literarno je knjiga na takšni višini, da je dosegla prevode v vse evropske jezike. Kdor še torej tega znamenitega romana ni čitah tistemu nujno priporočamo, da si knjigo čimpreje izposodi v knjižnici »Delavske zbornice«, poslopje Pokojninskega zavoda, ali v »Ljudski knjižnici«, ki imata obe ta roman v nemškem izvirniku in v srbohrvatskem prevodu, v latinici. izdaje Noht. Poceni meso. Dne 31. dec. t. 1. od 8. ure zjutraj naprej se bo na stojnici za oporečno meso pri mestni klavnici prodalo 300 kg govejega mesa1 1 kg po Din 10.—. Prodaja samo na konzumente po 2 kg. Prijava nepremičnin. Davčna uprava v Mariboru opozarja vse javne konporacije, (politične, cerkvene, šolske), občine, društva, družbe (javne trgovske družbe in slične), zadruge itd., ki posedujejo kakršnekoli nepremičnine (zemljišča in stavbe) ter morajo plačati dopolnilno prenosno takso, da predložijo glede vsega nepremičnega premoženja s pritiklinami vred predpisane taksne prijave v svrlio odmere dopolnilne prenosne takse za novo petletje, ki iprične s 1. januarjem 1931 ter traja do 31. decembra 1935. Te prijave je predložiti davčni upravi najpozneje do 15. januarja 1931. Kdor ta rok prekorači, temu se bo predpisala ta taksa v dvojnem znesku za celo petletje. Studenci pri Mariboru Občni zbor »Svobode«. Podružnica »Svobode« v Studencih vabi vse društvene člane na občni zbor, ki se bo vršil dne 4. januarja 1930 ob 2. uri popoldne v gostilni Klemenščak. Društveni člani, kakor tudi prijatelji kulturnega dela se vljudno vabijo k polnoštevilni udeležbi. Zahvala. Podružnica »Svobode« Studenci pri Mariboru se iskreno zahvaljuje vsem onim cenjenim tvrdkam, ki so z raznimi darili prispevale k lepi obdaritvi revnih otrok ob priliki društvene božičnice. KINO »DIANA« STUDENCI Četrtek 1. in petek 2. januarja 1931 Šolnini vzhod eden najlepših filmov z napeto vsebino In s spremljevanjem godbe Predstave dnevno izvzemšl pondeljka med tednom ob 20. uri, ob nedeljah in praznikih ob 16. (4), »/,19. (V,7), ya21. C/,9) uri. Ptuj. Kolesarski odsek »Svobode« priredi s sodelovanjem pevskega društva »Naprej« Silvestrov večer, ki se bo vršil v sredo, dne 31. decembra 1930 s pričetkom ob 8. uri zvečer v prostorih hotela »Slon«. VaZna bilanca celjskega delavstva. Pretežna večina delavstva smatra, da delajo bilance le obrtniki, trgovci in indu-strijci, pa moramo, žal, konštatirati, da se pri današnji splošni krizi tisočerim posameznikom v resnici ne izplača pogledati svojo revščino v velikih številkah pasivne bilance, kajti takšna bilanca bi le še bolj potrla že itak bednega delavca. Nepobltno dejstvo pa je, da je važno, potrebno in koristno, da bi tudi vsak posamezni delavec imel ob zaključku leta svojo bilanco. Važnejša za posameznika je bilanca skupnosti, izrazito za delavski razred. Pravilne bilance bi nam bile najboljši kažipot za bodoče delovanje. V mislih imami bilanco, ki bi dala točen pregled našega skupnega delovanja v preteklem letu. Na pasivni strani bi bilo točno razvidno število zaspanih, padlih in omahljivih (bivših) borcev, kakor tudi eventuelne taktične napake našega dela v preteklem letu. Ni dovolj, da se bijemo po prsih, kaj smo, temveč je treba, da tudi naše dolžnosti izvršujemo ter delamo nesebično zato, kar smo spoznali za pravilno. Potreba bo, da se onemogoči popolnoma ribarenje v kalnem v naših vrstah. Če si ob strani stoječi mislijo, ker so s parletnim delovanjem pridobili eventuelno zaupanje delavstva, da ga bodo imeli na veke. so v zmoti. Ob velikem tarnanju, da se Ti v srce zasmili, ti pove tiho, da ne more več plačati delavskega časopisa, ker, da je zadolžen do vratu. Takoj nato, če že ne preje, si naroči meščanski dnevnik, ki je seveda stoodstotno dražji ter ga plača že vnaprej. Da pa ne bo sumljivo, spremeni svoj naslov na ženo ali bližnje sorodnike, sam pa se še naprej bije po prsih ter sili k avantgardi delavstva. V naše zadovoljstvo moramo reči, da je malo takšnih, vendar je treba biti na straži. Mnogo bi se dalo pisati o pasivah delavske bilance, vendar je važno, da si ogledamo tudi aktivo, katera je steber vsakega gospodarstva. Gori omenjene omahljivce smo dvakratno nadomestili z novimi in mladimi borci, kar je vsekakor velevažno. Tiskovni sklad pa raste lepo počasi, kljub veliki krizi prav razveseljivo. Tako smo tudi pri gospodar, vprašanju skoro vsako leto za eno panogo ali inštitucijo bogatejši. Preteklo leto je bila otvoritev Ljudske kuhinje v Delavski zbornici. Strokovni pokret pa je delal preteklo leto velikanske skoke, kar je seveda le draga šola za vse prizadete, vendar so uspehi vidni. Posebej pa je treba govoriti o napredku na kulturnem polju. Tega pa ni treba omenjati na dolgo in široko, ker to postavko aktive vidijo nehote tudi naši nasprotniki. Važno pa je, da se spomnimo ob tej priliki, da imamo udobnejše prostore kot pred leti po kleteh in raznih zakajenili gostilnah. Tistim, ki hočejo i*rati kameleone, naj bo ta naša aktivnost za vzgled', vsem drugim pa le bodrilo k nadaljnjemu skupnemu delu. Celjan. Celje. Božičnica »Svobode«. Naša »Svoboda« nas je v kratki dobi enega meseca že v drugič prijetno presenetila. Kako veličastno je potekel pevski koncert, smo že zadnjič poročali. Da je rodil najboljše posledice, se vidi vsepovsod. Komaj mesec po tem koncertu je pa priredila »Svoboda « prireditev, tokrat le za ožji krog svojih članov. Na božični dan se je vršila v dvorani Delavske zbornice nad vse lepo uspela božičnica, pri kateri je »Svoboda« pokazala«, da druži v sebi vse elemente napredka, ki garantirajo celjskemu pokretu lep razmah. V dvorani se je zbralo lepo število članstva, tako da je bila do zadnjega kotička zasedena. V najlepšem razpoloženju so nastopili pevci z več lepimi pesmimi, lepo se je pa izkazal na novo organizirani godbeni odsek »Svobode«, ki je prvikrat pred svojim članstvom pokazal že lepo izvežba-nost. Čajanko je otvoril z lepim nagovorom s. Alojz Leskovšek, s. France Svetek nam je pa z daljšim nagovorom predstavil s. Viktorja Frica, ki je recitiral lastno sestavljeno pesem »Svobodi«. Prireditev je bila zelo animirana in tvori najlepši zaključek delovanja »Svobode« v tem letu. Bivši minister dr. Koroiec je te dni posetil tudi Celje in kakor poročajo, tudi svoje prijatelje. Jako lepo uspevajo skioptična predavanja, ki se vrše vsako sredo ob 8. uri zvečer v dvorani Delavske zbornice. Tudi ta predavanja je organizirala »Svoboda«. Dosedaj so se vršila štiri predavanja, ki so bila vsa ' lepo obiskana. Prvo predavanje je. imel s. Svetek o temi Jugoslavija. Predavnaje so lepo pojasnjevale krasne skioptične slike. Drugo predavanje je obdržal zdravnik OUZD, g. dr. Hočevar, ki je predaval o spolnem vprašanju mladine. Tretje in četrto predavanje, istotako s skioptičnimi slikami, je bilo namenjeno temi »Razvoj stroja«. Prihodnje predavanje se bo vršilo v sredo, dne 7. ja- nuarja istotam o temi »Razvoj življenja«. Predaval bo o tej velezanimivi temi g. prof. Skoberne. Tudi to predavanje bodo spremljale zanimive skioptične slike. Na Silvestrovo priredi naša »Svoboda« svoj običajni Silvestrov večer s koncertnimi točkami pevcev in godbenega odseka. Na svoj račun bo prišla tudi mladina pri plesu in prosti zabavi. Uredništvo in upravništvo »Delavske Politike« je ustanovilo svojo podružnico tudi v Celju, ki posluje v hiši Delavske zbornice. Korespondenco je pošiljati na gornji naslov. Istotam se dobe tudi ustmene informacije. Opozarjamo vse naše čitatelje na današnja novoletna voščila celjskih tvrdk, da se bodo znali ravnati pri eventuelnem nakupu raznih potrebščin med letom. Vsa nadaljnja pojasnila se dobe pri naših zaupnikih, oziroma pri upravništvu in uredništvu »Delavske Politike«, podružnica Celje (Delavska zbornica). Za tiskovni sklad so darovali: »Svobodaši« Celje Din 50.—, neimenovani Din 50.—, F. W. Din 30, F. Z. Din 10.—, nabrano na čajanki Din 10.—. Skupaj Din 150.—. Čita-teljem v posnemanje. Trbovlje. Zadrugar umrl. V Trbovljah je umrl zaslužni prvoboritelj našega zadružništva, vpokojeni rudar Peter Groblar, v 74. letu svojega življenja. Bil je načelnik zadruge Delavski dom. Pogreb je bil na Štefanov dan popoldne. Slava njegovemu spominu! Rudarji so njegov spomin kar najlepše počastili z udeležbo na njegovi zadnji poti. Trži«. Netočne vesti o redukciji plač v predilnici. Pred nokaj dnevi je objavilo »Jutro« dopis iz našega ikraia, v katerem napoveduje dopisnik, da namerava vodstvo ipre-dilnice Glaozmann in Gassner znižati plače vsemu delavstvu. Vest ie naravno vzbudila med prizadetim delavstvom splošno razburjenje. Naknadno smo ®e o tej zadevi informirali na pristojnem mestu, kjer se nam je pa izjavilo, da o kakšni redukciji plač zaenkrat ni niti govora. Kje je dobil dopisnik »Jutra« svoje informacije, ne vemo, svetovali bi mu pa, da naj s preuranjenimi vestmi v prihodnje ne razburja delavstva. Kar se tiče razmer v tovarni, delavskih plač in delovnih .pogojev, bodo v teh vprašanjih predvsem odločali delavci dn nameščenci ter upamo, da bo vodstvo tovarne imelo tudi vedno toliko uvidevnosti, da se .bo z delavskimi zaupniki predhodno posvetovalo, ako bo hotelo današnje stanje kaj dzpre-minjati. Guštanj. Le nikar preveč pokonci, delavci tudi nismo kar tako. Pred leti enkrat je prišel lačen in betežen v naš kroj, s trebuhom za kruhom. Tedaj so se delavski zaiupnaki zavzeli zanj, da je dobil .delo in kruh. Komaj ipa se je čutil na toplem, so mladieniču pognale peroti in začel je kazati svojo pravo barvo. Stremel je za višjo šaržo iin hotel je na vsak način postati več kot pa je »navaden« delavec. Njegova stremljenja niso ostala neprikrita podjetju, oz. vodstvu. Znana je stvar, da vsak podjetnik išče med ■delavci primerne ljudi, ki radi svojih osebnih koristi rajši gredo s podjetnikom kot pa z delavcem. Ko je podjetje odkrilo njegov talent, ga je pomaknilo višje in možu se je zazdelo, da je dobil ostroge in da sme sedaj na delavstvu jahati kot na konju. Ukazovati je seveda lažje kot pa delati Pri vsaki priliki kaže ta gospod svojo mogočnost, zlasti nad mladimi delavci se rad znaša, če ni drugače, jih kar napodi z dela: »Kar vzemi rehelc pa pejd dam, dokler te ne pokličem I« Mi ibi mu prav odkrito svetovali, da naj «e včasih spomni na .preteklost in naj pa tudi pomisli, da nič na tem svetu ne traja večno! Kdor visoko leti lahko še nizko obsedi. »Prijatelj prirode". Smučarska skupina »Prijateljev prirode« na Lisci. Podružnica »Prijatelja prirode« je priredila za božične praznike, dne 25. in 26. dec., izlet na Lisco, katerega se je udeležilo deset članov, deloma s smučmi, deloma brez njih. Na tem izletu se nam je nudilo toliko lepega in zanimivega, da ga je vsekakor vredno omeniti. Že sama pot, posebno od Razborja naprej, je bila tako romantična, da smo nehote večkrat obstali ter nemo občudovali to krasoto. Zakaj besedi za to- nismo našli. Vsak grm, vsako drevo je okinčano z vsemi darovi lepe zimske narave, ki ne štedi v prikazovanju svojih lepot nobenemu, ki to vidi in čuti. Tako smo prispeli v najboljšem razpoloženju na vrh, ki je pokrit s 30 do 35 cm debelim snegom. V koči smo si uredili skromna ležišča ter nestrpno pričakovali drugega dne, ko bo glavna točka dnevnega reda — smučanie. Ni še ugasnila zadnja zvezda na jasnem nebu, že si je nadel naj-nestrpnejši tovariš smuči na noge in — smuk — je sfrčal z največjo naglico v dolino. Brž so mu sledili še ostali in pričela se je smuka, da je bilo veselje. Nande se je izkazal kot dobrega vaditelja, ki ni zastonj že pred leti uspešno dovršil smučarski tečaj. Sneg je bil v jutranjih urah jako ugoden, •proti poldnevu pa je postal vsled toplega solnca skoro južen. S tem pa je tudi prispel čas odhoda. Kajti proletarci smo in za zabavo ter razvedrilo nam je le kratko odmerjen čas. Vsi pa so zatrjevali, da v tako veselem razpoloženju še niso božiča praznovali. I Dober glasbeni instrument Vas naj zvesto spremlja celo leto in imeli boste marsikako veselo urico. Obiščite nas čisto neobvezno, pomagamo radi vsakemu z nasvetom. TVORNICA GLASBIL MEINEL & HEROLD PRODAJALNA: MARIBOR, TRG SVOBODE 6 Zbirajte za tiskovni sklad Razno. Korupcijska afera v amerikan-skem sodstvu. Štirinajst odvetnikov in več porotnikov v New Yorku, ki so v zvezi z detektivi in sodnimi funkcijonarji izsiljevali obdolžence in obtožence ter mnogo kriminalnih zadev zatajili, je obtoženih, kakor poroča časopisje. Iz svojih žrtev so izsilili dva do tri milijone dolarjev ter znesek razdelili med seboj. Krilati pismonoše. Na Dunaju je te dni prirejena razstava poštnih golobov, na katero so razne države po- slale svoje poštne in vojaške golobe. Golobje so na razstavo sami prileteli z okrog vratu privezanimi izkaznicami. Najdaljši polet so morali napraviti holandski golobje iz Haaga in pa iz Harwicha na Angleškem, ki znaša do Dunaja 1180 kilometrov. Najbolj razširjena nemška rodbinska imena. Po neki nemški statistiki je ugotovljeno, da nosi v Nemčiji 600.000 oseb ime Muller, 420.000 ime Schmidt. Na tretjem mestu je ime Mayer, na četrtem Schulze itd. Koliko Kranjcev, Dolinšekov, Goriše-kov, Kramarjev je neki v Sloveniji? ■% ■ ■ V ■■ Reumaticarn Nabavite še danes 1 steklenico ZA MASAŽO kajti že jutri Vas bo USPEH IZNENADIL Če Vas boli ali trga [kosteh - rokah - nogah sklepih - plečih - zobeh kolkih - žilah - glavi DOBIVA SE POVSOD 1 steklenica Din 16-— w M PREMAGA BOLEZEN TAKOJ LABORATORIJ .ALGA. SUŠAK 4 steklenice »ALGE* Din 77'— 8 steklenic »ALGE* Din 131-— 14 steklenic »ALGE* Din 205-— 25 steklenic -ALGA* Din 3z0‘— TOVARNA VINSKEGA IN SPIRITNEGA KISA I. KUŠAR VIČ PRI LJUBLJANI PRODAJA NADROBNO IN DEBELO! lili lili 99 PRISTOPAJTE K ZADRUGI DELAVSKI DOM Maribor, Frankopanova ulica 1. .. STROJEPISKA inteligentna gospodična, se sprejme v pisarno. Lastnoročno pišane ponudbe na upravo lista. ilnlomite svole prihranke v Štajerski hranilnici In posojilnici v Mariboru, RotovSkl trg Stev. 6. Posojila dajemo po ugodnih pogojih! Blok obrestalemo pa 7 proti trimesečni odpovedi Novoletna voščila Sreftio in veselo Novo leto 1 ~ * Vrl Vlil«. * vOVim jeje cenj odjemalcem, naročnikom kakor tudi vsem znancem sledeče tvrdke : Srečno in veselo novo leto želi vsem članom Konsumno društvo rudarjev Hrastnik Srečno in veselo novo leto želi vsem obiskovalcem gostilne Pavla Malovrh gostilničarka v Konsumnem društvu Hrastnik Trgovski nameščenci Konsumnega društva rudarjev Hrastnik MILOŠ HERZOG autopodjetje Hrastnik DRAGO LISAC brivec Hrastnik IVAN LOGAR mesar in gostilničar Hrastnik ALOJZ ŠTRAUS trgovina z mešanim blagom Hrastnik PAVEL BAUERHEIM trgovina z mešanim blagom Hrastnik SLAVKO BIRTIČ mesar in gostilničar Hrastnik ALOJZ LOGAR mesar in gostilničar Hrastnik FRANJO RIBNIKAR mesar in prekajevalec Hrastnik ANTONIJA ČEPLAK-VIZJAK trgovina z mešanim blagom Hrastnik VINKO IN MILKA DOMITROVIČ gostilna Hrastnik PETER BAUERNHEIM mizar Hrastnik USLUŽBENCI PARNE PEKARNE Konzumnega društva rudarjev Hrastnik Kinopodjetje JOŠKO VALEND Zagorje Splošno konzumno društvo „Posavje“ > •; - V"" i ■ " ’• Zagorje CERAR ALOJZ sodavičar Trbovlje I ČERK JOŽEF mesiar na občinskem prostoru' in pri g. Dolinšek Trbovlje I. Srečno in veselo Novo leto želi vsem svojim odjemalcem JOŽE LETNIK mlekarna Trbovlje I KOZINA KARL slaščičarna Trbovlje I IVAN IN IVANA TERŽAN gostilna »Delavski dom« Trbovlje I RUDOLF JAPELJ IN DRUG sobno in dekorativno črkoslikarstvo ter pleskarstvo Trbovlje I ZVEZA RUDARJEV JUGOSLAVIJE podružnica Trbovlje I KOVAČ DRAGO mesar in prekajevalec Trbovlje I MARKO IN NEŽA ZALOKAR gostilna, podružnica »Del. dom« Trbovlje I SITTER KLOTILDA restavracija Trbovlje I RADEJ DRAGOTIN trgovina z mešanim blagom Trbovlje I »SVOBODA« podružnica Trbovlje I PETRETIC KONRAD podružnica »Delavski dom«-Terazija Trbovlje I VARGA JOSIP parna pekarna Trbovlje I PUŠKAR SLAVKO brivec Trbovlje I ROMIH FRANC sodavičar Trbovlje I PODBREGAR JOŽE mesar Trbovlje I POŽUN FRANC čevljarstvo, prodaja usnja in koles Trbovlje I Damsko frizerski in brivski salon MAKS HUTER Trbovlje I VRANEŠIČ JOŠKO brivec Trbovlje I IVAN PODPEČAN čevljar Sp. Hudinja 59 ALBERT JARH trgovina z meš. blagom Celje-Gaberje SIMONIŠEK ANTON frizerski salon za dame in gospode Celje-Gaberje REZI ZAKOŠEK natakarica gostilne Ceček Celje-Gaberje FRANJO ŠELIH krojaška delavnica Celje IGNAC GRILEC strojno mizarstvo Gaberje, Prečna ulica 140 JAKOB BATIČ splošno slikarstvo in pleskarstvo Celje-Zavodna 27 PREBIL ANA trafika in branjarija Celje, Mariborska c. 3 Josip Gorenjak mesar in klobasičar — zajutrkovalnica Celje Kralja Petra cesta ALBERT RUTAR strok, puškarsko-tehnična radionica Celje MIHAEL BOŠTJANČIČ mizarstvo Celje-Gaberje 158 VEKOSLAV BORNŠEK špecerija in kolonijalno blago JOSIP LEBIČ trgovina in gostilna MARICA FILIPIČ Celje ŠALAMON GERŠANOVIC strojnik Celje, Prešernova 8 vCI]č*oPI. Iluuillju Celje Novoletna voščil at SreJno in veselo Novo leto ^ v v 1 * vjViitt* jeje cenjs odjemalcem, naročnikom kakor tudi vsem znancem sledeče trvdke: Kavarna ,.Evropa'* Lastnica Helena Krušič Celje F. S. Lukas žganjarna in tovarna likerjev Celje Kavarna „Merkur“ Ignac Lebič Celje I. Vegi trgovina z mešanim blagom in delikateso Celje Gaberje Vegi & Bevc modna in manufakturna trgovina Glavni trg 10 Celje JOŽEF KRELL potrebščine za šport in potovanje (pletenine, špecijalist za ženske nogavice) Kralja Petra c. 8 Celje ALOJZ DROFENIK pri »Solncu« Glavni trg Celje L M. ŠONC zajutrkovalnica Vodnikova ul. Celje ANTON DROFENIK mesar Celje Gaberje IGNAC ŠIMENC izdelovanje krtač in čopičev Celje BRATA ŠUMER Glavni trg 8 Celje TEREZIJA PERMOZER za gostilni »Plevčak« in »Jugoslovan« Celje Gaberje 158 ANTON LEČNIK urar Glavni trg Celje ANTON REBERŠAK gostilna »Zeleni travnik« Celje J. JELLENZ trgovina z usnjem in sirovimi kožami Celje MARTIN OREHOVC krznar in izdelovatelj raznih čepic Celje FRANC KRAJNC frizerski salon za dame in gospode Celje podružnica Gaberje GRILEC FRANC trgovina z mešanim blagom Celje Gaberje 118 S IVAN MASTNAK trgovina z manufakturo in konfekcijo Kralja Petra c. 15 Celje ADOLF VOJSK mesarija Celje Gaberje 42 DRAGO BERNARDI hotel »Hubertus« in prekajevalnica Celje »ELIDA« frizerski salon za dame in gospode Celje DEČKO IVAN trgovec Celje Štefan Hohnec mesar na trgu Celje Ljudska kuhinja Celje Hotel „Beli vol“ Fani Lebič Celje Hotel in kavarna „Evropa“ Konzum. društ. za Slovenijo r. z. z o. z. Domača zdravilna zelišča priporoča Drogerija Sanitas Celje Okrožje Celje Celje Ljubljana Trbovlje Novoletna vošoilal Sreino in veselo Novo leto vivuiu w vuvim« ^e|e cenj odjemalcem, naročnikom kakor tudi vsem znancem sledeče tvrdke: ANTON FAZARINC, špecerijska in delikatesna trgovina, CELJE Prva celjska mizarska zadruga, r. z. z o. z. v Celju splošno mizarstvo in izdelovanje mrtvaških krst Gaberje štev. 52 F. K6NIG veletrgovina galanterije in igraS Celje FRANJO PUŠNIK prej Šušterič, gostilna Teharje 7 Celje JAKOB KOVAČ krojaški atelje Celje A. ROBEK gostilna »Branibor« Celje IVAN ZDOLŠEK trgovina z mešanim blagom Celje Gaberje 45 VIKTOR ŠKOFLEK ključavničarstvo, vodovodne instalacije Celje Gaberje 76 IVAN OBERŽAN pekarna Zavodna Celje FISCHER & DRUG manufaktuma trgovina Kralja Petra c. 22 Celje ROZA ZAMPARUTTI delikatesna trgovina Celje »SANA« čokolada, bonboni, keksi Aleksandrova 2 Celje Karl Koštomaj splošno kleparstvo Celje Gaberje 56 L. Junger prekajevalnica Celje Vlado Cajhen kolarstvo, izdelovanje tovornih in luksuznih vozov Celje Gaberje 118 LEKARNA »PRI KRIŽU« Ph. Mr, Fedor Gradišnik palača »Ljudske posojilnice« Celje A. M. BALDASIN tovarna sodavice in pokalic Celje Gaberje GRUDNIK VILJEM slikarstvo Celje Gaberje BOŽIC ALOJZU poslovodja Konzumnega društva za Slovenijo, oddajališče Celje B. SODIN parna žaga in lesna industrija Celje A. ZELENKO cvetlični salon in vrtnarstvo Kocenova ul. Celje REZI ZAKOŠEK natakarica gostilne Ceček Celje Gaberje KOS JOSIP čevljar Dečkov trg 6 Celje FRANJO KUNŠEK fotograf Celje JOSIP PEČNIK veletrgovina z vinom Celje ŽIGA WEISS konfekcijska trgovina Celje Gaberje 3 GOSTILNA »SOKOLSKI DOM« Celje M. Rauch trgovina s steklom in porcelanom Prešernova ulica Celje Vsem našim odjemalcem peciva želimo srečno in veselo Novo leto Delavska pekarna r. z. z o. z. Celje in Gaberje V - ■ ■- ''iV Hotel „Pošta“ Franc Rebenschegg Celje JULIO MEINL D. D. uvoz kave — uvoz čaja Gosposka ul. 7 Maribor Ljudska tiskarna d. d. knjigoveznica in papirnica Maribor, Sodna ulica 20, Slomškov trg 6 JOSIP PESEK trgovina z mešanim blagom Fochova ul. Maribor MARKO ROSNER veletrgovina z manufaktumim blagrom1 Slovenska ulica 13 Maribor FRANC SCHOBER Magdialenska parna pekarna Kralja Petra trg 2 Maribor Novoletna voščila! . Sreino in veselo Novo leto žele cenj. odjemalcem, naročnikom kakor tudi vsem znancem sledeče tvrdke: L. Ornik manufakturna trgovina Maribor Koroška cesta 9 RUDOLF KALLE mehanična delavnica in prodajalna pisalnih strojev Slovenska ul. 28 Maribor Slomškov trg 1 Celje JOŽEFA OSIM kemična čistilnica oblek Koroška cesta 17 Maribor Kavarna „ASTORIA“ ALOJZIJ STREHAR Maribor SlovensKa ulica 2 ANA MATKO gostilna »Ljudski dom« Ruška cesta 7 Maribor IVAN ZAMUDA pekarna Frankopanova ul. 9 Maribor FRIDERIK WUTTE mesarija Frankopanova 33 Maribor F£RD. KAUFMANN glavna zaloga kvasa, trgovina s špecerijo in dež. pridelki Kralja Petra trg 1 Maribor IVAN TRPIN manufakturna trgovina Vetrinjska ulica 15 Maribor PAVLA JANCER hotel »Pri zamorcu« Gosposka ulica Maribor FRANJO TRAVISAN trgovina z mešanim blagom Frankopanova 31 in 55 Maribor STRASCHILL & FELBER trgovina z lesom Pristaniška ul. 8 Maribor SREČKO PIHLAR trgovina z manufakturo Gosposka ul. 5 Maribor VALENTIN SENEKOVIČ krojaški atelje Mlinska ul. 9 Maribor KATICA KOTNIK-GOLOB kavama »Bristol« Vetrinjska ul. 28 Maribor MIHAEL KOKOT kavarna »Evropa« Aleksandrova 45 Maribor F. BINDER zlatar in graver Orožnova ul. 6 Maribor BOGOMIR DIVJAK trgovina koles in zimskih športnih potrebščin, mehanična delavnica, poniklovalnica in izdelovanje otroških vozičkov MARIBOR Glavni trg 17 Ključavničarska ulica 1 JOSIP RATAJC kleparski mojster Pobrežka c. 8 Maribor FRANC NEGER & SIN tovarna koles in šivalnih strojev Vetrinjska ul. 17 - Slovenska u. 29 Maribor ANTON FEIERTAG parna pekama Betnavska cesta 43 Maribor S. AMON konfekcija, kolesa, šivalni, pisalni in pletilni stroji, gramofoni in gramofonske plošče itd. Glavni trg 5 Maribor FRANC DOVECAR trgovina z mešanim blagom Koroška c. 84 Maribor LJUDEVIT VLAHOVIČ gostilna in mesarija Aleksandrova 38 Maribor ERNST GERT trgovina stekla in porcelana Gosposka ul, 13 Maribor VINCENC BEZJAK kovač Maribor Tezno HENRIK MULEC pekama Na Obrežju 3 Studenci pri Mariboru GUSTAV JELENC pekarna Nasipna ulica 6 Pobrežje pri Mariboru KARL ROBAUS pekarna Koroška cesta 24 Maribor M. RANTAŠA trgov, z mešanim blagom Aleksandrova c. 47 Studenci pri Mariboru EKSPORTNA HIŠA »LUNA« lastnik A. Pristernik Aleksandrova c. 19 Maribor IVAN KRAVOS trgovina s torbarskimi izdelki Aleksandrova c. 13 Maribor ŠTEFAN RUSL mizar Kralja Petra c. 18 Studenci pri Maribora JOSIP MAJDIČ restavracija »Grajska klet« Grajski trg Maribor FRANC AMBROŽIČ slikar in pleskar Grajska ulica 3 Maribor ALOJZ REČNIK elektrotehnično podjetje Pobrežka cesta 6 Maribor STANISLAV VIDOVIČ krojaški atelje Gledališka ulica 10 Maribor VIKTOR VIHAR mesarija Ruška cesta 8 Maribor HINKO KOSIČ restavracija »Vetrinjski dvor« Vetrinjska ulica 24 Maribor L PREAC trgovina z manufakturo Glavni trg 13 Maribor FRANC in MARJETA VERZEL kovačija in gostilna Frankopanova c. 25 Maribor ' * MAKS PUCHER modha trgovina, perilo, pletenine itd. Gosposka ul. 19 Maribor 1. marib. delavska pekarna r. z. z o. z. Maribor Tržaška cesta AVGUST ŽLAHTIČ razpečevalnica amerikanskih mineralnih produktov in kemikalij Grajski trg 1 Maribor JOŽEF KREMPL špecerija in kolonijalno blago. — Dnevno sveže žgane kavine mešanice Meljska c. 9 Maribor ANTON PAŠ modna trgovina Slovenska ul. 4 Maribor INŽ. ARH. JELENC & INŽ. ŠLAJMER gradbeno podjetje in tehnična pisarna, družba z o. z. Vetrinjska ul. 30 - Tel. 2212 Maribor Nnvnlpfna voščila^ Srečno in veselo Novo leto iiUVUlCIftlil V val/llll* £e|e cenj> odjemalcem, naročnikom kakor tudi vsem znancem sledeče trvdke: Ciril Kampi izdelovatelj soda-vode Maribor Kettejeva ulica 1 FRANC LEPOŠA trgovina s kolesi in šivalnimi stroji Glavni trg, pod Veliko kavarno Maribor JUSTIN GUSTINČIČ mehanična delavnica in trgovina Tattenbachova ul. 14 Maribor JOSIP MAREK gostilna Mlinska ulica 15 Maribor M. RENČELJ trgovina z mešanim blagom Pobrežje pri Mari bom J. M. DOLNIČAR pivovarniška restavracija Aleksandrova c. 3 Maribor ANTON TAVČAR tovarna za mesne izdelke Jurčičeva ulica 3 Maribor MARIJA JAHN modistinja Stolna ulica 2 Maribor Kavarna „Central“ IDA STICKLER Maribor Gosposka ulica Jakob Lah modna trgovina in konfekcija Maribor Glavni trg 2 DOLCEK & MARINI manufaktuma trgovina Gosposka ul, 27 Maribor IVAN in HELENA KVAS trgovina s klobuki Aleksandrova cesta 32 Maribor • ■ —rrr----tr=r,—- r- r~r—12 -r——. — -7.= FRANC LAH manufaktuma trgovina Vetrinjska ul. 13 Maribor FRANC REICHER modni atelje Tržaška cesta 18 ' Maribor ANDREJ HALBWIDL hotel »Stara pivovarna« Jurčičeva ulica Maribor L N. ŠOŠTARIČ manufaktuma trgovina Aleksandrova c. 13 Maribor KARL JANCIC manufaktuma trgovina Aleksandrova c. 11 Maribor PRODUKTIVNA ZADRUGA KROJAČEV r. z. z o. z. Ruška cesta 5 Maribor JOSIP ŠEREC kavama »Jadran« Aleksandrova c. 36 Maribor USSAR FERDINAND trgovina z mešanim blagom Glavni trg 1, pod Veliko kavama Maribor A. PLATZER trgovina s papirjem in knjigoveznica Gosposka ulica 3 Maribor JOSIP SULIC trgovina s čevlji in usnjem Aleksandrova 30 Maribor FRANC KORMANN trgovina z galanterijskim blagom Gosposka ulica 3 Maribor FELIKS MICHELITSCH modna trgovina Gosposka ul. 14 Maribor FRANC WEILER Billerbeckov naslednik trgovina barv Gosposka ul. 29 Maribor FRANC ZEMLJIC hotel in restavracija »Pri orlu« Grajski trg Maribor JOSIP KLIMA trgovina z mešanim blagom Frankopanova c. 35 Maribor A. DURJAVA tovarna perila Gregorčičeva 24 Maribor FELIKS SKRABL manufaktuma trgovina Gosposka ulica 11 Maribor ALOJZ in ANTONIJA SENICA gostilna in kavama Tattenbachova ul. 5 Maribor ALOJZ GNIUŠEK manufaktuma trgovina Glavni trg 6 Maribor PUGEL & ROSSMANN veletrgovina z vinom Trg Svobode 3 Maribor IGNAC LIPUŠ mehanična delavnica Koroška cesta 90 Maribor FRANJO KOREN pekarna Slomškov trg 6 Maribor Smetanova 51 ANTON BUTOLEN strojama Loška ul. 18 Maribor JAKOB MULAVEC zaloga ur, zlatnine in srebrnine ter optičnih predmetov Kralja Petra trg 1 Maribor VIKTOR MEDEN veležganjarna, tvomica likerjev, ruma, vinjaka in brezalkoholnih pijač Celovška cesta 10 Ljubljana AVGUST GUSEL čevljarski mojster Frankopanova 55 Maribor F. BERNHARD SIN lastnik Gustav Bemhard skladišče stekla Aleksandrova c. 17 Maribor IVAN BONAČ trgovina s papirjem in pisarniškimi potrebščinami Ljubljana PAVEL HERICKO lončar in izdelovatelj peči Tattenbachova ul. 6 Maribor R. DETICEK mesarija Frankopanova ul. 35 Maribor IVANKA TOMŠIČ manufaktuma trgovina Sv. Petra c. 38 Ljubljana „DEPA“ parna pekarna r. z. z o. z. Telefon št. 31-71 Ljubljana Postojnska ulica 11 Prva radnička pekarna r. z. s. o. j. Zagreb kod poslovodja. Zadružna banka Ljubljana Luka Menard „lmport čaja“ Ljubljana Dalmatinovo 10 Novoletna voščila! -, . , Sreino veselo Novo leto __________________________ ze cenJ» odjemalcem, naročnikom kakor tudi vsem znancem sledeče tvrdke Ljubljani TOPILNICA MASTI mesna industrija Evald Popovič Ljubljana TISKARNA »SLOVENIJA« d. z o. z. Wolfova ul. 1 Ljubljana TOMAŽ BIZILJ gostilna »Kolovrat« Pred škofijo Ljubljana J. PERDAN nasledniki Ljubljana Higijenična pralnica FR. ŠIMENC kemično snaženje oblek Kolodvorska ul 8 Ljubljana ANA MIHOLIČ kavama in gostilna »Central« Ljubljana M. TIČAR trgovina s papirjem' in pisarn, potrebščinami Šelenburgova 1 Ljubljana Sv. Petra c. 26 PETER PODBORŠEK veletrgovina; z vinom Telefon št. 3072 — Cek. rač. št 14.923 Ljubljana-Šiška Celovška cesta 34 L. MIKUŠ trgovina z dežniki Ljubljana F. M. SCHMITT na debelo Pred Škofijo 2, na drobno Lingarjeva ulica 4 Ljubljana Vnovčevalnica Fr. Klemenc tvornica mesnih izdelkov in konserv Ljubljana Vič FRANC JEREB tiskarna nasproti velesejma Ljubljana VII. Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev vpisana zadruga z omejeno zavezo THE REX Co. pisalni stroji Ljubljana A. KLASEK & A. ROTH restavraterja Hotel »Slon« Ljubljana GOSTILNA SLOBODNIK Medvedova ul. 24 Ljubljana VII. Konfekcija Frande K. Derenda Ljubljana LEKARNA DR. O. PICCOLI Ljubljana Dunajska c. 6 LUPŠE IVAN konfekcija in manufaktura Karlovška c. 30 Ljubljana Naj koncem leta vsak priseže, da s prvim dnem svečano se zaveže: Uživati na zemlji raj in piti pravi »»Buddlia14 ll|! TEA 1MPORT Ljubljana Aškerčeva ulica 13 NOVA »JUGOMETALIJA« družba1 z o. z. Aškerčeva ul. 3 Ljubljana JOSIP BRESKVAR čevljarstvo Škofja ul. 10 Ljubljana JOSIP PEKLENIK čevljarstvo Kolizejska cesta 20 Ljubljana »PRODUKTA« tovarna za kis d. z o., z. Ljubljana Ježica PROJA, družba z o, z. Ljubljana DE SCHIAVA FRANČIŠKA gostilničarka Kolodvorska c. 24 Ljubljana FRAN IGLIČ krojaški atelje Pražakova utica 1 Ljubljana MEDIČ-ZANKL tovarna olja, lakov in barv družba z o. z. Podružnice: Maribor, Novisad Centrala: Ljubljana KONZUMNO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO Delniška družba pivovarna „UNION“ Ljubljana I. poštni predal štev. 45 Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavitelj Jošlp Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru. Stev. 105.