Štev. 181 s Velja po pošti: == Za celo leto napre] . K 26-— sa pol leta » . » 13*— za četrt » » . » 6*50 za en meseo » . » 2*20 za Nemčijo oeloletno > 29-— ca ostalo Inozemstvo » 35'— s V upravništvu: s Za oolo leto naprej . K 22-40 za pol leta » . » 11'20 z> četrt » » . » 5-60 za en meseo » . » 1*S0 Za pošiljanje na dom 20 v, na mesec. — Posamezne štev. 10 v. i Inserati: ===== Enostolpna petHvrsta (72 mm): sa enkrat......po 15 T za dvakrat.....» 13 » la trikrat.....» 10 » aa več ko trikrat . . » 9 » T reklamnih noticah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objanjraja primeren popnst Izhaja: i vsak dan, izvzem&l nedelje ln praznike, ob 5. nri popoldne. M" Uredništvo Je v Kopitarjevih nlioah štev. 6/IIL Eokoplsi se ne vračajo; nefrankirana pisma se na a sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. ob Političen list za slovenski narod. Upravnlštvo Je v Kopitarjevih ulicah štev. 6. -sa Sprejema naročnino, inserate tn reklamaoije. -1— Upravnlškega telefona štev. 188. == Današnja številka obsega 16 strani. Naš boj. Ob vročih avgustovih dneh navadno .počiva velika politika. Letos iti tako. V svetovnem politiškcm ozračju jc nabrane .toliko elektrike, da se prav nič ne čudimo, da prinaša vsak dan važne novice. V naših časih se vrste res dogodki tako naglo, ,da jim komaj, komaj slediš. Naša zemlja je sicer še vedno enako velika, a daljave 50 se skrčile. Ne obstoje več. Kar se zgodi danes kdosigavedi kje na svetu, ti zna :ie glede na daljavo čez eno uro ves svet. Luč, elektrika, izumi naše moderne vede nam omogočajo stvari, o katerih se našim prednikom pred sto leti niti sanjalo ni. Velikansko napreduje danes veda. Se boli bo. Nikakor pa ne napreduje čut pravičnosti, nikakor nc napreduje misel, da se človek dvigne sam v svojem žitju, v svojem naziranju. Na eni strani doživljamo presenetljive novlice o iznajdbah človeškega uma, ki se pripravlja, da zago-spodari tudi v zračnem zemeljskem kraljestvu, na drugi strani se pa naša doba popolnoma nič ne zmeni, da oblaži tudi človekovo srce, človekov um. Nič čudnega! Krščansko načelo, tako priprosto, tako jasno, tako krasno, tako lepo Izraženo v kratkem svetopisemskem reku »Ljusoi svojega bližnjega« se pozablja, prezira, sovraži. Svobodomiselne puhlice o človekoljubju! Prazne besede koncem jezika. Svobodomiselno človekoljubje se je pokazalo kar je našim bravcem že znano, v krasni družbi barcelonskih liberalno socialistično anarhističnih morilcev katoliškega duhovnika, katoliške nune, katoliškega cerkovnika. Moderna svobodonu-selska barcelonska družba je s svojim grozodejstvi dokazala, da je vredna pohvale najkrvoločnejšega rimljanskega imperatorja Nerona. Pogrezamo se glede na surovost, glede na krvoločnost, glede na brezsrčnost, glede na brezčutje v tiste poganske čase nazaj, ki so vzor tud'i malim našim slovenskim Aškercem in njegovim modernim večjim in manjšim pesniškim tovarišem. Napredujemo! Država je proti državi oborožena, da vzdržuje mir. V rokodelstvu morije naša moderna družba napreduje. Vse, kar iznajde človeški um, mora v prvi vrsti služiti oboroženi moči. Zrakoplov, ki se da voditi? Služiti mora predvsem oboroženi moči in ne napredku človeške družbe. Iznajdba je stroga državna tajnost. Podmorski čolni itd., vse je 'zato izumljeno, da se našemu modernemu času primerno oborožč ljudstva proti ljudstvom. Zakaj? Svet prezira nauk tistega, ki je bil pribit ma križ, ker je učil, da ljubi svojega brata. Naša Avstrija ni obdana s kitajskim zidom. Avstrijci! pardon, prebivalci avstro - ogrske monarhije, govore različne jezike. Živimo sredi Evrope, kjer meje razni rodovi, razna plemena. Največ živi v njej slovanskih naših bratov. A izročili so Slovane na milost in nemilost Nemcem in Mažarom. V Avstriji hoče gospodovati Nemec, ki je v manjšini, nad Slovanom, ki jc v večini, v deželah ogrske krone Ma-žar, ki je tudi v manjšini. Hujše, kakor nam, se god>i našim slovanskim bratom v mažarski kraljevini in celo v »samoupravni« hrvaški kraljevini. Mažar noče le gospodovati, hoče, da okrepi svoj degenerirani, osamljeni, hunski rod s pomažare-njern slovanskih rodov. Pri nas ravno to doživljamo. Tudi pri nas bi radi Nemci okrepili svoje avstrijsko nemštvo s ponemčenjem slovanskih čilih in po pretežni večini zdravih rodov, med tem, ko se nikakor ne more trditi in tega miti Nemci ne trde, da so posebno bistroumni. Saj po pretežni večini! reže avstrijskemu Nemcu kruh olike in izobrazbe navidezni Nemec, judovski učenjak profesor, judovski časnikar, judovski igralec, in iz žuljev ljudstva, delavstva se bogati judovski veliki bogataš in judovski socialno demokraški agitator. In krivonosa gospoda je prva nositeljica tiste svobodomiselnosti, ki ima človekoljubje celo takrat na jeziku, kadar umira ljudstvo po krivdi modernih svobodomiselnih ljudskih krvosesov. Judu pomaga slovanski renegat in duhovnik odpadnik. Brez teh treh faktorjev bi se nemško nad-gospodstvo takoj porušilo. Krščansko načelo, načelo ljubezni, se prezira. Danes prevladuje načelo ošabno-sti, načelo samoljubja, načelo moči, kakor ob tistih časih, ko je v svojo 'zabavo poganski mogotec trpinčil in moril sužnje. Manjka krščanske ljubezni, zato tista nemlška oholost, ki smatra Nemca za rojenega gospoda, Slovana pa za svojega ponižnega hlapca, ki glej zamaknjen v tisti obraz, ki te prezirljivo zaničuje, in po-ljubjaj »gosposko« roko, ki vihti nad teboj bič. Potlačiti Slovane to je vroča žei;a vseh Nemcev. In zato so se združile vse nemške stranke v državnem zboru proti Slovanom. GOspodstvo nad Slovani. Premoč Nemcev. Mi, Nemci smo poklicani, da gospodarimo v Avstriji nad Slovani, to geslo je združilo nemške stranke v državnem zboru proti Slovanom. Na načelo krščanske ljubezni so pozabile tudi krščanske stranke in v znamenju nemštva teK-movale v psovkah nad našimi voditelji s pročodrimovci. osobito štajarski nemški krščanski socialci v svojem »Grazer Volksblattu«. V teh razmerah smo slovenski katoličani izjavili, da letos ne gremo na dunajski katoliški shod. Tudi katoliško naročili.' Čehi so izjavili, da se letos ne udeleže shoda avstrijskih katoličanov na Dunaju, ki bo za to le katoliški shod nemških katoličanov. Postopati katoliški Slovani nismo mogli drugače. Osobito že zato ne, ker zdaj na Dunaju nemška sodrga preganja vsako najnedolžnejšo češko prireditev, kakršne prirejajo Cehi na Dunaju in njeni okolici od pamtiveka sem. Slovani danes na Dunaju nismo niti več življenja varni. Umevno, da ob takih razmerah ne more Slovan obiskati tisti Dunaj, ki ne pozna več gostoljubnosti nasproti Slovanom. Odpoved Slovencev in Čehov dunajskemu katoliškemu shodu je spekla poštene nemške katoličane, tiste ,ki jim svobodomiselna puhlica o nemškem gosposkem narodu še ni zakrknila srca, ki jim še ni otemnila uma. Jih je še takih mož, ki se še upajo naglašati, da se v Avstriji ne sme vladati proti Slovanom. Četrtkov »Vaterland« objavlja uvodnik. ki obžaluje posledice, ki jih rodi politika v narodnih blokih združenih strank. Porabljajo omeniti, da so bili krščanski socialci. ki so omogočili sedanji nemški narodni blok in da je dosledno moral slediti nemškemu narodnemu bloku slovanski blok »Slovanske Unije«, ki še sicer ni popolen, a ki se gotovo še izpopolni in ki ga-i^e bodo mogle preprečiti spletke malostnifi slovanskih podrepnikov in kle-čeplazcev. »Vaterlandov« člankar obžaluje. da niso združene po Vogelsangovem vzoru stranke vseh krščanskih narodov, da porazijo nasprotnike 'krščanstva in da pripravijo pota za krščansko družabno preosnovo. Odkrite »Vaterlandove« besede so izzvale hud odpor v glasilu nemških štajerskih krščanskih socialcev. Na kratek »Vaterlandov« članek odgovarjajo .graški »katoliški« Slovanožrci, prijatelji Ploja in Hribarja, jako obširno. Temeljito pač ne. Kako tri naj temeljito odgovarjali, ko hodijo v šolo dolgoveznih graških orientalskih klobasarjev? Iz vsega članka posnamemo to - le, da si mislijo Gračani tako Avstrijo, ki imej značaj nemške države. Vse drugo, kar pišejo Gračani o narodni spravi je postransko, ko odkrivajo svoj glavni namen, da imej naša Avstrija nemški značaj, ki ga po mnenju Gračanov mora imeti po svoji povestnici. Na nemško premoč delajo danes vsi Nemci. To se pozna povsod. Ponemčujejo Slovane, kar morejo. Naše meje nam to dokazujeio. Danes je položaj tak, da so Nemci prav .vseh barv združeni proti Slovanom. Mogoče se, kakor napovedujejo, še bolj združijo ob septemberskem linškem shodu nemških svobodomiselnih strank. Sicer dvOmimo, da zgrade Nemci svoj babilonski stolp, ki naj bi se dvigal do neba. Znanto, da napuhu sledi vedno razočaranje. Ni vse v redu v babilonskem taboru različnih nemških strank in stran-čic. Saj se prepirajo celo zaradi »taktike« krščanski socialci med seboj, ki se ločijo glede na naziranje v mnogo skupin. Dejstvo pa je, da so tudi neposredno krščanski socialci navzeti tistega svobodomiselnega duha, ki pozablja na geslo in središče krščanstva. In zato se 'mora družiti tudi Slovan. Nemci so s svojo Oholostjo, s svojim poganskim samoljubjem ki pritiska Slovane ob steno, prisilili Slovane, da se združujejo. Vojska je. 'Boj za tiste pravice siovanskih avstrijskih rodov, do katerin imamo pravico po krščanskem in po nrav-,nem pravu! Od nas, Slovanov samih, ki tvorimo večino avstrijskega prebivalstva, je odvisno, ako izvojujemo zmagonosiio vojsko, ki ni od danes, ne od včeraj, vojska, ki divja danes ostrejše, kakor kdaj, ne po krivdi Slovanov, marveč po krivdi tistih »človekoljubnih« Nemcev, ki na$i nočejo dati tega, kar nam gre po pravifct iti po 'postayi._ Ob stoletnici rojstva Linlivita Gaja. (1809—1872.) Danes iti jutri se vrše v Krapini, ne da'eko od štajerske meje, velike slavnosti v proslavo .stoleFnice rojstva Liudevit^ Gaja. Udeleže se teh prireditev i Slovenci v precejšnjem številu. Dolžan pa je prat|v-tako slovenski narod, da se v domovini spominja v tem slovesnem trenutku en&-ga največjih sinov južnih Slovanov. Saj njegov nastop in njegovo delovanje sta zapustila tudi v kulturni zgodovini Slovencev neizbrisne slfedove. Kaj imamo Slovenci od Gaja? Žalostne so bile naše kulturne razmere, ko ie nastopil Gaj. Do leta 1843 Slovenci nismo imeli niti enotne književnosti, niti enotnega pravopisa. Štajerski krog pisateljev je šel svoja pota, dočim se je na Kranjskem jela razvijati posebna kranjska literatura. Črkarske pravde in pravopisni boji so ovirali razvoj enotnega slovstva: bohoričica, metelčica, danjčica, vsak teh pravopisov je imel svoje pristaše in bogvedi, koliko časa bi še Slovenci potrebovali, preden bi se zedinili na tem polju, ko bi ne bil o pravem času nastopil Gaj. Ta je tej brezplodni črkarski pravdi napravil konec s tem, LISTEK. Slovansko pismo. tiermanica fides — nulla fides. — Čehi se vozijo brez voznih listkov. — Visoko odlikovanje. —Resnica zmaguje. — Razstava v Čenstohovi. — Pruska zdravila. — Vojaški zrakoplovni oddelek na Ruskem. — Izseljevanje Mohamedancev iz Bosne. — Bolgarska duhovščina v zadregi. Narodno-politična sprava na Morav-skeni, ki jo potrjuje zakon iz dne 27. novembra leta 1905., je utrpela že marsikateri važen udarec. Glavni del sprave tvori takozvani »Lex Perek«, ki določuje, da se smejo v ljudske šole sprejemati samo tisti otroci, ki SO vešči učnega jezika. A kmalu so iskali ter tudi našli moravski Nemci slabo stran le-te spravne pogodbe ■i pri vpisovanju učencev sc je videlo, da se Nemci ne ravnajo po določilih, ki jih določuje spravna pogodba in katero Čehi strogo in vestno izpolnjujejo. Otroci staršev, gospodarsko od Nemcev odvisnih, bili navzlic Perekovi postavi koman-dirani v nemške šole, tako da so se Čehi "lorali pritožiti pri najvišjem sodišču, ki jc odločilo v prilog Čehom ter zavrglo Nemcem ugoden odlok naučnega ministr- stva. Odlok najvišjega sodišča jc napravil na nemški strani veliko hrupa, ki se ga je uaeležil tudi dunajski list »Arbeiter-zeitung«, in nastalo je ščuvanje zoper najvišje sodišče, ker ni hotelo in tudi ni moglo potrditi znano »fides germanica«. V ponemčenem, zlasti moravsko-šlezijskem ozemlju nočejo nemški železniški uradniki dajati čeških, niti dvojezičnih voznih listkov. Ravnateljstvo severne železnice je sedaj ukazalo, da naj češki popotniki, ki plačajo in nemškega voznega listka nočejo sprejeti, brez listkov se pustijo v kupejc in naj se hkrati brzojavno naznani postajam, skozi katere sc bodo peljali, da so plačali voznino. Po zakonu nočejo dati češkega voznega listka, rajši vpeljejo takšne nepotrebne ovinke! V priznanje odličnih zaslug za izdajanje dobrih čeških glasbenih del. izmed katerih so zlasti Fibiliova dela pri ruskem carju zelo priljubljena in morajo biti uvrščena na njegovo željo na vsakem sporedu. dobil jc po posredovanju ruskega poslaništva ua Dunaju glasbeni zalagatelj F. A. Urbanek v Pragi dragoceno zlato buciko z 25 diamanti. Cela desetletja so znali mažarski vladni krogi slepiti tujino z lažniivimi poročili o svobodi in sreči netnažarskih narodov na Ogrskem. Sčasoma so se našli ljudje, ki so svetu odkrili ničnost tako-zvanega ogrskega ustavnega življenja. Najprej so se oglasili angleški pisatelji, potem se je oglasil Bjornson in konečno tudi Francozi že proučujejo mažarske razmere. Pred kratkim je izšla knjižica pod naslovom »Le proces d'Agram et Popinion Europeene« (Zagrebški proces in javno mnenje Evrope). V knjižici je pisatelj zbral izreke imenitnih evropskih mož o zagrebškem procesu vseskozi proti-mažarskega mišljenja. Izreki so tako rezki in brezobzirni (četudi povsem resnični), da se jih ne upamo niti ponoviti. Tuji pisatelji pač samo tako dolgo prisegajo na mažarsko vitežtvo, dokler nc pridejo na Mažarsko: potem pa hitro izpremene svojo sodbo. V poljskih listih sc sedaj veliko piše o Čenstohovi. Čenstohova je poljski Lour-des; v zadnjih 25 letih jc postala Čenstohova tudi »poljski Norimbcrk«. Nahaja se (udi nekoliko sto tovarn, izmed katerih največji del jc v poljskih rokah; dalje je tu nekoliko denarnih zavodov, nekoliko kmečkih društev in blizu .30 kulturnih društev. V zadnjih letih se ie tu otvorilo tudi precej novih poljskih šol, srednjih in nižjih, občnih in strokovnih. Skratka, le-to poprej zanemarjeno mestece postalo je v kratkem času veliko mesto z blizu 100.000 prebivalci. In v tem poljskem Norimberku se je te dni otvorila poljska gospodarska in obrtniška razstava. Razstava je »ka-teksohen« poljska. Takoj izpočetka so bili iz razstave izključeni vsi izdelki, ki se znabiti izdelujejo v poljskih krajih, a izdelujejo jih tujci. Tega načela se je upravni odbor razstave držal konsekventno; na čenstohovski razstavi sploh ni nemških tvrdk. Izjema se je storila s tistimi izdelki, ki morejo biti obiskovalcem v poduk: nove iznajdbe in izboljšanje starih izdelkov. Navzlic temu je pa čenstohovska razstava tudi — mednarodna. Tuje tvrd-kc — izvzemši nemške — razstavile so to, kar ne izdelujejo Poljaki vobče ali pa izdelujejo na drug način. Na razstavi more se torej vendar našteti kakih 200 tvrdk avstrijskih, ogrskih, belgijskih, francoskih, švedskih in laških. Največ so se razstave udeležili Čehi, ki imajo tu 105 tvrdk. Naloga čenstohovske razstave je v prvi vrsti obiskovalce poučiti. Najbolj poučni so pa trije oddelki: vzorno kmečko gospodarstvo z vrtom, higijenični muzej in muzej domače obrtnije. »Straž Polska« opozarja poljsko občinstvo, da so sc na shodu poljskih z d r a v n i k o v in internistov v Krakovu razglasila kot ničvredna, ali pa z drugimi desetkrat cenejšimi zdravili saj enakovredna sledeča nemška (zlasti pruska) zdravila: sanatogen, samatoza, hemato-gen, h cm atol, sirollna, natron, puro, pire-nol, jodoian, antidiabetin, antimorfin itd. Tako n. pr. v satnatozi plača kupec za eno jajce — eno krono! Puro, ki da je izdal 1. 1830 »Kratko osnovo horvat-sko-slavenskoga pravopisanja«. V tej knjigi je ustanovil po češkem vzorcu pravopis, ki je bil neprimerno pripravnejši za slovenski in hrvatski jezik kakor vsi drugi pravopisi. To je uvidel prvi oče Slovencev Blciveis. ki ga je vpeljal v svojih »Novicah«, katere so začele izhajati leta 1843. S tem letom se nehajo prazni Črkarski boji, kajti Gajev pravopis ali gajica, jc kmalu izpodrinila ostale tekmece. Na podlagi enotnega pravopisa, se je jela boljinbolj razvijati tudi enotna literatura in z njo vred zavest skupnosti vseh Slovencev, ki so bili tedaj brez skupnega imena in brez zavesti skupne domovine, razdeljeni na Štajerce, Kranjce. Korošce, kakor jih je nemila usoda razdelila v preteklih dneh. Velik je bil vpliv Ljudevita Gaja na preporod Slovencev malo pred in po letu 1848. Da je postal Blci\veis za Slovence to, kar je bil, je posredno zasluga Gajeva, ki je začetnik ilirizma, tega silnega kulturnega gibanja, ki je na Slovence imelo gotovo več vpliva, kakor se dandanes sodi. Fakt jc, da je šele ilirizem vzbudi! v Blei-ueisu narodno zavest. Družba slovenskih dijakov, ki so se na hrvatskih gimnazijah navzeli ilirskih idej, Luka Jeran, Lovro Pintar in Anton Zakelj, ti slovenski du-hovniki-iiirci so bili učitelji Blei\veisa. Ta pa je bil prvi, ki se mu je posrečilo ustanoviti slovenski časopis. Neposredno iz-podbujen po Gajcvem vzgledu, ki ie izdajal »Novine Hrvatske«, je dosegel Blei-\veis pri Kmetijski družbi, da se jc leta 1843. odločila izdajati »Novice«. Od tega leta pa datira nepretrgan kulturen razvoj Slovencev do današnjih dni. To sta neposredna vzroka, zakaj smo Slovenci Gaju dolžni hvalo, in zakaj moramo skupno s Hrvati slaviti njegov spomin. Je pa tretji vzrok še, ki leži v golem dejstvu, da je Gaj početnik — ilirizma. Prvič v zgodovini Jugoslovanov se jc pojavila ideja, da se naj Hrvati in Slovenci in Srbi združijo v en narod z istim literarnim jezikom. Delovala je pri tej ideji misel na Napoleonovo Ilirijo, kraljestvo, ki je obsegalo veliko večino Slovencev in Hrvatov, in ki bi bilo brez dvoma pritegnilo k sebi tudi še ostale od Jugoslovanov zavzete zemlje, da ni kratkovidno! Met-ternicha po Napoleonovem padcu uničila te tvorbe, ki je imela vse življenjske predpogoje, in ki bi bila našo monarhijo obvarovala mnogo kriz v preteklosti in kriz, ki ji prete v bodočnosti. Prvi poizkus Jugoslovane združiti v eno politično telo se je z Napoleonovim padcem ponesrečil in Vodnik je moral popravljati svojo najlepšo himno, himno zapeto na »Ilirijo Oživljeno«. Zopet je razpadel jugoslovanski svet v svojo prejšnjo razcepljenost. Komaj dobrih 15 let pozneje vstane Gaj, ki poizkusi to na kulturnem polju, kar se ni posrečilo na političnem. Njegova misel je bila prebuditi vse južne Slovane k zavesti narodne enote s tem, da Slovenci, Hrvatje in Srbi sprejmejo eden, skupen literaren jezik. Najboljši slovenski duhovi tedanjega časa so se oklenili te ideje, vrste slovenskih »ilirov« so hitro narasle: Miklošič, Murko, Vraz, Kočevar, Trste-ujak, Muršec, Jeran. Zakelj, Ravnikar in drugi. Kljub temu ilirizem ni uspel. Da se vpelje skupen literaren jezik za to je namreč treba gotovih predpogojev, katerih pa žal ni bilo tedaj med Slovenci. Gotovo bi bili Slovenci tedaj brez najmanjše škode za svojo narodno individualnost sprejeli štokavsko narečje, ali usoda je hotela, da tisti faktorji, ki so imeli tedaj pri nas v rokah moč vpeljati isto narečje, ki so je sprejeli Hrvatje in Srbi za svoj literarni "jezik, niso bili prijazni iiirizmu. Ccntrali-stlška vlada se ga jc bala kot največje nevarnosti za obstoj države. In naj bfne bilo nič drugega, že ta sama je imela vpliva dovolj, da bi bila pri tedanji politični na-obrazbi Slovencev lahko v kali udušila vsak poizkus vpeljati med Slovenci jezik ■ Ilirov«, ki bi postal hrvatsko-srbsko-slo-venski jezik. To stoji. Zato pa ne gre dol-žiti Prešerna, češ, da jc on kriv, da nimamo skupnega literarnega jezika s Hrvati. Recimo, da bi se bil Prešeren izrekel za ilirizem in pel v jeziku Djulabij. Kaj bi se bilo zgodilo? Slovenci bi bili šli preko Prešerna, kakor so šli preko Vraza. Prešeren bi nam bil tuj, kakor nam je tuj Vraz. Dejanske razmere so bile močnejše kot sila ideje. Zato so vsi zgoraj navedeni Iliri razun Vraza, po daljšem ali krajšem času, odstopili od ilirizma. Ilirizem v Slovencih sicer ni imel nikakega političnega značaja. A njegova glavna misel, združenje vseh južnih Slovanov, je ostala šc živa in vse kaže, da bo v bližnji bodočnosti stopila v novi obliki kot životvoren faktor v naše javno življenje. Ideja združenja Slovencev in Hrvatov v eno telo nc bode nikdar več zaspala, dokler se nc uresniči. Jugoslovansko, vprašanje, kot se je Odprlo Evropi v zadnjem času. pa v bistvu ni nič drugega kot prenovljeni ilirizem. In ta novi politični ilirizem ima vse šanse, da uspe. Slovenci smo iz politično nezavednega ljudstva izza dobe Gajevega delovanja postali narod, ki se zaveda svojih nalog v skupni monarhiji, in ki vidi pred seboj jasno začrtano.pot. Pasivni gledalci v dobi Gajevega ilirizma, bodemo med avstrijskimi Jugoslovani v bodočnosti prvoboriici za jugoslovansko zajednico pod habsburškim žezlom. Sile Slovencev so se od1 tedaj po-desetorile, naša politična zavednost nepričakovano dvignila. Združeni z brati Hrvati iz Dalmacije in Istre imamo v avstrijskem parlamentu močnejšo pozicijo kot delegati iz banovine v Budimpešti. S tem dejstvom morajo Hrvati v banovini računati, računati v svojo korist. V bodočnosti mora biti njih glavna opora v boju proti mažarskemu nasilju zavest, da imajo v avstrijskem parlamentu zastopstvo, pri-piavljeno potegniti sc za njihove pravice, kadarkoli se za to ponudi prilika. Hrvatje pa so dolžni v lastnem interesu ozirati se na Slovence in ne omalovaževati njihovih • teženj. Zato želimo iz vsega srca in kličemo bratom Hrvatom, ki z odposlanstvom Slovencev praznujejo v Krapini .stoletnico Gajevega rojstva: Bog-daj, da .bi v resnih časih, ki se bližajo južnim Slovanom, vladal v Hrvatih duh Gaja, ki je ves živel za idejo, da se ujedini narod, ki 'biva od Drave do Drine. Ta narod, če bo krepak in kulturen, si bo pisal s silo svojega ljudstva zmagovito državno pravo. Gaj je v svojem delovanju objemal tudi '.slovensko zemljo, na kateri meji jc tekla njegova zibeljka. To ljubezen do slovenske zemlje je znal udahnjti tudi svojemu velikemu' učencu Jelačiču, zadnjemu ite-odvisnemu banu Hrvaške. Za t o-smo Slovenci Gaju hvalo dolžni, zato slavimo njegov spomin. Sedanji čas nehote sili, da gledamo nazaj na — Gaja. Njegov duh bo v bodočnosti krepkeje zaživel med. Slovenci in slava njegovega spomina bo navduševala slovenski rod, dokler se ne uresničijo ideje, za katere je gorel on. Slava Gajevemu spominu! * * * m Oritm- Ako sc ima na Grmu poleg letne šole vpeljati zimsko šolo, potem nastane važno vprašanje, ali naj bo zimska šola enoletna aii dvoletna. Enoletna šola bi trajaia pet mesecev, od novembra do konca marca, dvoletna pa dva zimska tečaja po pet ! mesecev, skupaj torej deset mesecev. Enoletna zimska šola se jc natnerava-; la ustanoviti na Gorenjskem. Dotični or-: ganizacijski načrt se je predložil deželne-j mu zboru leta 1902. Po našem mnenju pa te šole nimajo bodočnosti, ker traja ves poduk vendar ie premalo časa. Pomisliti je, da prihajajo v šolo mladenčl s pomanj-; kljivo ljudsko - šolsko izobrazbo in da tre-i ba tej mladini tisto znanje, ki ga prinese iz ljudske šole. popolniti in da je za vse to i;i ; za strokovni poduk vendar le premalo ča-, sa v petih mesecih. Drugače bi bilo, ako bi se uredila zimska šola strogo le kot j strokovna šola. Ali to je izključeno pri sedanji predomiki kmečkih mladeničev. Pa tudi v tem slučaju bi se morala vsa učna tvari.ua preveč na kratko obdelati, brez : utemeljevanja in s samimi recepti. Taka | strokovna izobrazba pa iie velja. Na kme-i tijski šoli je treba strokovni pouk uteme-j ljevati, da kaj zaleže. Zato pa je treba ne-j koliko znanja iz prirodnih ved. Sicer je i vsa strokovna izobrazba površna in po-| levičarska. Saj potrebujemo za mlekarski ! tečaj, ki ga imamo na Vrhniki in ki se peča | z eno samo glavno stroko, pet mesecev, . da se učenci v tej stroki zadostno izuče j in izvežbajo! S prav dobrim vspehom pa delujejo povsod dvoletne zimske šole in z dvolet-i .nim poukom bi kazalo urediti tudi zimsko šolo na Grmu. Pri dvoletni zimski šoli. ki traja skupaj deset mesecev, gredo učenci čez poletje domov, da pomagajo pri domačem gospodarstvu, na žitno se pa vrnejo ' šc enkrat v šolo. S takim šolanjem so se dosegli najboljši uspehi in zato so se te ; šole tako priljubile in razširile. Prvo zimo ' se popolnuje ljudsko - šoisko izobrazbo, i jemlje se, kar je za umevanje kmetijske I stroke naipotrebnejšega iz prirodoslovja ; in podučuje tista poglavja iz strokovnih ! predmetov, ki ne potrebujejo nobene po-| sebne podlage. V drugem zimskem tečaju se vzamejo strokovni predmeti. Prvi tečaj bi bil nekak kmetijsko - nadaljevalen, drugi tečaj pa strokovni tečaj v ožjem pomenu besede, če smemo tako označiti razdelitev učne tvarine, ki se ima obdelati v dvoletni zimski kmetijski šoli. Zimska šola bi se morala po svojem načrtu ozirati pred vsem na potrebe kmet-skih mladeničev iz nevinorodnih krajev. Kar bi se ne dalo tekom zime praktično .poučevati, to bi se moralo zgoditi v poletnih tečajih, ki se imajo prirejati na šoli. V tem oziru so posebno važni praktični tečaji v sad;arstvu, v cepijenju, v porabi sadja itd. Z zimsko šolo bi bilo združiti letno šola, ki naj bi ustrezala potrebam vinorodnih krajev in večjih posestnikov. Pri letni šoli pa nastane tudi vprašanje, ali naj je dvoletna, kakor je sedaj na Grmu, ali naj se pouk skrajša na eno samo leto. Ako bi se šola specializirala samo za vinarsko in sadjarsko stroko, potem bi se dala letna šola skrajšati na eno leto. Take zavode imamo tudi že drugod. Ako pa se hoče šola ozirati še nadalje na potrebe gospodarjev po naših vinorodnih krajih, kr so navezani tudi na dohodke drugih kme- tijskih panog in katerim ie treba pouka tudi v teh strokah, potem pa ne- zadostuje enoletna šola. En sam zimski tečaj nudi v tem slučaju premalo časa za obdelavo potrebne učne tvarine. Ker je pa v enem poletnem tečaju zadosti prilike za praktični pouk v vinarstvu in sadjarstvu, potem je najbolje, ako se Jetna šola namesto za dve leti uredi za poldrugo leto, namreč tako, da obstoji h dveh zimskih in vmes ležečega poletnega tečaja. Šola na Grmu bi ne bila edina tc vrste, ker se take šole nahajajo v novejšem času tudi že po drugih krajih. Tako šolo imamo n. pr. v Striekhofu pri Gurihu v Švici in v Edelhofu na Nižje - Avstrijskem i. dr. Težišče šolskega pobj ektivno dognati id a 1 a. Kako je dr. Stoje padel? Gg. dr. Stoje iz Ljubljane in nadučitelj (Petrovčič iz Kranjske gore odločila sta se, da se napravita v noči od nedelje na ponedeljek na Škrlatico in da zavzameta njen vrh od severne strani po na novo najdeni poti, katero sta sklenila tudi markirati. Krog druge ure v ponedeljek popoldne sta prišla do mesta, kjer bi do vrha še manjkajočih približno 600 metrov marala preplezati po kaminih, stenah, razpokah, meleh, snegovih in policah. Imela sta voliti med kaminom, jako opolzkim in vlažnim, in stensko razpoko, ki je bila videti prikladnejša njihovi nameri. Dr. Stoje, kot boljši turist, je hodil naprej, sondiral teren, poskušal preplaze, in je ' tudi ob tej razpoki v steni dospel na njeno višino, t. j. na mesto, od koder je prišedši tja videl, da ne more od ondot nadaljevati započete poti. Hotel sc je torej vrnit: nazaj, in je na steno se naslanjajoč zagrabil za skalo, katere prepereli, kakih 25 kilogramov tehtajoči del se je okrušil, pomaknil proti njemu in ga jc odrival od stene. Dr. Stoje je moral imeti Obzir na spodaj stoječega spremljevalca, kateremu je velel, naj se umakne, češ, da telebi vsak čas skala navzdolu. Zajedno je seveda ,moral tudi misliti nase, kako se iznebi odrivajoče ga težke skale, katere že več zmagovati ni mogel. Ob sebi navzdol ]e namreč ni mogel spustiti, ker je ne glede na spremljevalca obstajala nevarnost, da ga skala potegne seboj; moral jo je torej s svojim životom pripraviti v tako lego, da bi se ob strani njegovega telesa zdrsnila navzdol. To se mu je tudi posrečilo; toda v tem trenotku se je skušal spraviti sam v ravnotežje, in z drugo roko pridobiti si novega oprijemišča. Toda ker je bil skrajno utrujen, odpovedali so prsti na roki, ki se niso več mogli dovolj trdno okleniti in poprijeti, in tako se mu je pričelo izmuzavati novo zagrabljeno oprije-mišče. Bilo je seveda samo par trenotkov, ki so odločevali — kajti takoj nato je pal dr. Stoje ob stenski razpoki kakih 15 metrov parkrat butnivši ob skale navzdol in je obležal kake tri metre spodaj pod steno stoječim Petrovčičem v snegu in ledenici, odtekajoči se iz razpoke na polico. Ondi je nekaj časa povsem mirno ostal, potem pa se začel gibati in govoriti. i Prvo rešilno delo Petrovčiča. 'Petrovčič je skušal sedaj svojega ponesrečenega tovariša spraviti s snega in vode na mel, kar je pa bilo iz ozirov na teren, kakor na bolečine vsled dobljenih poškodb težko delo. Navzlic vsemu naporu se je konečno vendarle posrečilo Petrov-čiču pomakniti težko ranjenega kakih deset korakov iz snega in ledenice na meli-,no, relativno suho in varno podlago. Ker je ta mel, oziroma polica samo neznatno široka, in je pod njo takoj se nadaljevala druga stena, je sploh sreča, da ni že prt padcu zdrknil ponesrečenec preko nje, in še kakih 50 metrov globoko naprej. Ali ,tudi na tem mestu bi se trajno ne mogel obdržati; zato sta sklenila, da ga g. Petrovčič na pol sedečega na pol ležečega prerine do stene, kjer se je nahajala neznatna niša in ga potem priveže in zavaruje ob skali z vrvjo. V 'tej poziciji je dr. 'Stoje prebil dolge štiri dni in tri še daljše noči. Ker se je nesreča zgodila okrog pol tretje „ure popoldne in ker je prva lokalna rešilna akcija trajala dobre tri ure in se je torej bližal večer, ni bilo več misliti na to, da se Petrovčič vrne še ta dan (ponedeljek) v dolino in da ondi javi nesrečo. Kajti pakirati bi imel pri svoji poti nazaj tako nevarna mesta, da bi jih v mraku ne zmagal, ampak bi upropastil še samega sebe. Prva noč na polici. Pričelo je deževati, bliskati se in grmeti, zraven pa je že na itak nizko tempe-rirani sev. steni pihal neznosno mrzel veter, ki je hujše nego vse drugo mučil prenočujoča turista. Radi nameravane težke partije sta oba izletnika vzela samo najob-•hodnejše seboj, tako: neznatno malo pro-vijanta; svoje haveloke pa sta pustila v Kranjskigori doma, sploh vse. kar bi jih po nepotrebnem obteževalo. Konečno je minila noč, in g. Petrovčič se je pričel pripravljati na odhod v dolino. Pripravil je ob ranjencu nekaj živil, tako, da bi jih ta doseči mogel; odložil je vso svojo obleko, kar mu jo je bilo pogrešati mogoče, zavil vanjo prezebujočega ponesrečenca in odšel v sami srajci in hlačah proti 'Kranjskigori. kamor je po približno Šurni hoji krog pol druge ure popoldne dospel, ter takoj aviziral župana g. dr. Tičarja o nesreči. Dr. Tičar. Tega gospoda izključna zasluga je, da so se pričele rešilne akcije, katerih se je neumorno udeleževal ves čas tudi on sam, dasi bi bilo misliti, da bi bila dolžnost raznih v to poklicanih faktorjev prevzeti to nalogo in izvesti akcijo od trenutka obvestitve. pa do definitivne rešitve in konca! — Da sta turista markirala pot, se je v splošni zmedenosti seveda popolnoma spregledalo; kot bazo vseh operacij pa se je vzelo čisto neprecizno poročilo duševno in telesno skrajno izmučenega Petrovčiča. da leži ponesrečenec 100, 60, 50 metrov pod vrhom, na desno, na levo, gori in doli, ko je obče znano, kako se motijo celo naj-mirnejšl izvedenci glede distanc v planinah, tudi kedar ni megle in deževja in niso preživeli tako kritičnih situacij kakor Petrovčič ravno tiste dni. Razne ekspedicije. A pustimo te kritične glose v stran —i odšlo je več ekspedicij iskat ranjenca. Prva je odrinila že v torek popoldne v spremstvu dr. Tičarja; drugo nočno je vodil g. dr. Tominšek iz Ljubljane; tretje je disigniral za našo turistiko prezasluženi igospod župnik Aljaž iz Dovjega, konečno je tudi nemško planinsko društvo mobiliziralo par svojih vodnikov. S turisti, do-šlimi iz Ljubljane in dvema baš te dni v gorah bivajočima češkima turistoma je bilo v sredo zbrano 'na Škrlatiei krog 20 mož rešilnih ekspedicij. V sredo so pregledali vrhove Škrlatice, spuščali se po vrv§'h po stenah sem in tja in konečno čuli dr. Stojca, kličočega iz neke stene na pomoč. Videl ga seveda iz višine stoječih ni nikdo; pač pa je eden vodnikov spuščajoč se po vrveh in sledeč glasu približal se ranjencu na 50 do 100 korakov bližine, za-klical mu par besed, a se navzlic vsem prošnjam ponesrečenca iz povsem ne-umevnih razlogov vrnil nazaj, dpsi po zatrdilu dr. Stojčevem ni bilo nikake posebne nevarnosti in težkoče priplezali tedaj do njega. Ker rešilcev sploh toliko časa ni bilo, je dr. Stoje mislil, da se je tudi Petrovčič ponesrečil na svoji poti n^zrfj ip da sedaj sploh nikdo ne ve, kje naj jih iščejo. Ko ie čul prve klice ekspedicije na vrhu, je meneč, 'aa so alučajripldošli1 v bližino tuji turisti, katerih pozornost hote! obrniti nase, začel na pomoč %cati. Sto-prv, ko je zaslišal in zagledal' vodnika v, bližini je videl, da ga iščejo in da se 'Be-itrovčič ni ponesrečil. Nesrečna sreda. Kakor je bilo razvidno iz situapije, sg je morala akcija prekiniti in odložiti rešitev na četrtek zjutraj. Vse j£ zijpet odkorakalo v Kranjskogoro nazaj, kjer se je sklenilo čez noč napraviti dva metra dolgo in primerno široko in visoko omaro ali zaboj, to spraviti vedi sam Bog kako po stenah navzgor, potem pa vanjo položili ranjenca in ga spuščati po vrveh navzdol. iNašel se je pa tudi človek, ki se je spomnil na Trento in na njene vodnike in ta je naprosil oba češka turista, da avizirata Trentarje in jih pošljeta čez gore na mčsto nesreče. Junaki Trentarji. Jn res, dočim se je zaboj veličastno pomikal v gore navzgor, so bili vodniki iz Trente že davno po sedmi uri zjutraj žc vojski. Tako Krupp kakor Ehrhardt sta zstavila obilico balonovih topov, monti-ni'h deloma na avtomobilih. Ker pa se orba praktično ne more proizvajati, do-olnjuje neko na način pomorskih pred-av urejeno gledišče našo iluzijo. In ker ne ve, kdo bo zmagal, ali zračna ali po-lorska ladja, so našli najboljši izhod. Uni-la se obe ladji, zračna kot pomorska, in > metrov visoko pljuskajoč vodni steber ori zaključek predstave. Iz tega kratkega skiciranja je razvid-o: razstava je prirejena v velikem slogu, udi nam nekaj v resnici občudovanja rednega. Ali tudi razvrstitev oziroma upacija je vrlo posrečena. Dnevni metati luči naznanja pravočasno, k;e se kaj animivega vrši. Okrog vsega razstavišča odi električna železnica. Metalec luči na-nanja tudi dosežene rezultate in druge animivosti. Vse vožnje se zaznamujejo a veliki tabli. Središče razstave tvori ?romna razstavna palača, ona ogromna alača. v koji so pred par tedni naši Končani dosegli lovor-venec med vsemi miškimi pevci. V sredini palače pluje ba-n-orjak »Preussen«, v kojeni sta leta prodrla Berson in Siiring ao 10.800 'etrov visočine, česar ni niti prej niti slej kdo dosegel. Vanj prihajajo ljudje skozi rata. Nasproti stoji soha Lilienthala, ki a Nemci s ponosom nazivajo »der bahn-fechende Pionier der Flugtechnik«. In talo na okolo so razvrščeni predmeti, °ie je človeška rziialdliivost in človeški konstrukterski talent ustvaril na polju zrakoplovstva. Vodstvo razstave celo prireja razna predavanja, ki jih izvršujejo prve avtoritete. Major Parseval je začel vrsto predavanj o svoji zračni ladji dne 20. julija. Po vsem tem znanstvenem in umetnem si boš poželel odpočitka v zabavnem parku. Tudi ta perivoj je po svoji obsežnosti in mnogostranosti občudovanja vredno delo. Od restavracij, kjer se toči vsaki dan drugo pivo, vodijo kolonade ob »brezalkoholni restavraciji« direktno k japonski čajnici. In kdor je prelen, da hi hodil, tega zanesejo kuliji po razstavišču. Tako je postala »Ila« kraj svetovnega zanimanja, kamor vro tisoči kakor v Me-ko. Kdor je videl obistinitev šele lani izražene ideje, bo priznal, kako ogromno delo je ta razstava. Zvezde so se že zažigale na nebu, ko sem po dveurni vožnji zapuščal balon. Ni mi bilo žal onega denarja. Vprašali me boste, kakšno čustvo me je obdajalo, ko sem priplul nazaj iz višave nad tisoč metrov? Evo vam, posebno častivrednim Liubljančanom bi rad povedal na uho: iz-stopivši iz balona objemalo me je ono skrivnostnosladko čustvo, ki objemlje marsikojega ljubljanskega patricija, ko ob polnočni uri zapušča omiljeno gostišče Balona tam ob Ljubljanici. Capito? Kolin ob Renu. Franjo Krašovec. Boltatu Pepe. Jest s na morem dr-gač mislt, kokr de morja bt naš leberalci prfrk-nen, al kokr prauma pu duma-če:demor-ja mt en važn kule-šček u glau preveč al pa premal. In tu jm hod večkat precej narobe, de na veja prou za prou kua b rad. Le puglej pu Iblan, kuku je usa iz pla-katem puflikana, iz kerem vabja leberalci Idi na soje ta fajhtne veselice. Pa te plakati še nisa zadost; tud »Sluvensk Na-rud« kriči, kokr kašna krota u mlak, de nej ja na zamedeja usi napredn in zavedli ldjc pridet na ta al una 'krokarija in mejč-ken manka, de na reče, de ni nubedn Slu-veuc z a v e d n . če se na leberaln krokari du n a z a v e d n a s t na napije. In M je, ke b bli rad zavedn u soj nejavednast, dereja na te leberalne krokarije, če na gre drgač, iz ta zadnmo krajcerjam, ke ga maja še u varžet, sam de se lohka pol ubčudujeja, kuku sa zavedn in de b jh ta »Sluvensk Narud« ubrajtu in puhvalu, ke sa ga ubu-gal in prnesl soj oblus na ltar dufhuvine. In bi ke sa druh dan pu en tak krokari shi in mačkast, bi se puštrekaja, kuku sa pu-žrtvaln in rodalubn. •Takeh krokari pa naš leberalci ni-maja mal! Pu dve in še clu pu tri jh na-prauja ena sama nedela in člouk b mogu mt želodec ket kašna kamela, varžet pa ket beraška bisaga, de b lohka use tu pre-tiesu in tku zadostu soj narudn doužriost. Tku naš leberalci presaja in izžemaja Idi in kedr sa izžet in izprešan kokr lemo-na, de na morja dat ud sebe tud ta nar majnš kapice žumfta več za narudne pu-trebe, tekat jh pesteja namalat in jh raz-stauja pr Švetnari, de se lohka ta naza-vedn ldje iz nh norca delaja, ta »Sluvensk Narud« jh pa naflika in nagajžla, ket kašn fjakar sojga kojna, če mu muči več na du-pušaja, de b putegnu kučija naprej. Pametna je ta, ke me, ldje boži? Tu je hvaležnast našeli leberalcu: ta nar preh Idi zapel vat, de zabiksaja ta zadn krajcer za soje telesne neputrebe in de jm za dušne putrebe prou nč več čez na ustane, pol jh pa uzmerjat, de sa pijanci in de na druzga na držeja. kokr na cvičk, zraven jh pa šc namalat, kašne packe pijane de sa in jh pustaut u jaun zasmeh, kokr sa soje čase delal iz himpem in liudadelcem, ke sa jh pustaulal in prvezval na prangar, de sa se jm ldje pusmehval in jh zanečval. Prjatli leberalci! Tle se vid, de vam more mankat enga kuleščka u glau. Ce b pri delu: z odločnostjo, pogumom, pregle- j dom situacije, malobesednostjo, a jasnostjo svojih načrtov se odlikujoči. Delali so ,neumorno, plezali po stenah, zabijali kline, spuščali vrvi in so v neverjetno kratkem času dospeli do dr. Stojca, katerega so potem s pomočjo vrvi spustili po 'stenah in policah 150 metrov v skrajno napornem junaškem delu do strmega snežnega plazu, po katerem so ga 'vlekli do mesta, kjer so ga čakali zdravniki in drugo spremstvo z obvezami, obleko, odejami, živili itd. Poškodbe in prva zdravniška poinoč. Ne gle'de na poškodbe, se je bilo vsled hudega mraza, večnih nalivov in viharjev bati, da ranjenec zmrzne, ali da mu vsaj odmrznejo roke in noge, katere bi seveda potem odpale, kar bi izročilo ranjenca, tudi če bi sicer okreval, najžalostnejši usodi. In res, dr. Stoje, ki je bil pri polni zavesti, ki je trpel vzlasti vsled transporta neznansko, je vedel sam, kje mu največja nevarnost preti. Roke in noge so bile čisto odre-■venele in že asfiktične, tako, da se -je bilo bati najhujšega. Ali večurnemu prizadevanju zdravnikov dr. Tičarja in dr. Demšarja, ki sta mu prste na rokah in nogah neprestano drgnila s snegom in jih masirala, se je posrečilo odvrniti to največjo trenot-m nevarnost, tako, da se danes lehko z gotovostjo trdi. da Stoje vsled prestane-ga mraza ne bo trpel najmanjše škode. Po tem poslu jc bilo seveda misliti na uravnavo in imobilizacijo zlomljenih udov. Kot kirurg je dr. Stoje vodil in nadzoroval imobilizacijo sam, ki se je izvišila res tako mojstrski, kakor je to sploh bilo v danih razmerah mogoče. Iz te višine 2000 m so nesli ranjenca na nosilnici v Pišenco, kjer jih je čakal voz, na katerega so položili nosilnico in ranjenca na njej. — Med tem so se pripeljali v Kranjskogoro zdravniki gg. vladni svetnik dr. Šlajmer, prima-rij dr. Robida, prosektor dr. Plečnik in mestni zdravnik dr. Rus, opremljeni in preskrbljeni z vsem potrebnim orodjem in obvezami za morebitne takoj potrebne operacije in ostalim aparatom. Ranjenec je bil pa, hvala Bogu, če tudi težko poškodovan, vendar v takem stanju, da so zdravniki takoj lehko začeli s snaženjem ran in obvezavaniem. Konstatirali so, da ima 'dr. Stoje zlomljeno levo nogo in desno j-oko, levo roko pa zvinjeno; vse ostale poškodbe so primerno neznatne in lahke. Ranjenec, ki je neglede na poškodbe mnogo trpel vsled mokrote in mraza, najbolj pa vsled svojega kamenitega ležišča skozi cele štiri 'dni in tri noči, je celo skrajno mučni transport prenesel s tako neverjetno čilostjo, da mu vzlic vsem mukam ni nedostajalo prijaznih besedi, da eelo ne .dovtipov, s katerimi je pozdravljal svoje prijatelje. Njegova krepka konstitucija je premagala to nečloveško trpljenje in njegov neupogljivi duh, bolečine razmesarjenega telesa. Včeraj ob 4. uri popoldne so pripeljali dr. Stojca v deželno bolnico. Počuti se sorazmerno jako dobro in če ne bo kakih komplikacij, -je upati, da popolnoma okreva in da v nekaj mesecih vodi kirur-gične operacije zopet na drugih, o katerih bo sedaj tim bolj vedel in znal, kako se trpi! Naj bi spomin na prestano nesrečo uplival blažilno nanj in na vse, ki so z bojaznijo in upom težko pričakovali za-željene rešitve! Naročafte ..Slovenca" 1 SHOD MLADENlCEV RIBNIŠKE DE- ! KANIJE. bo na nedeljo, dne 22. avgusta. Nekaj no- i vega za vas, fantje! Zbirajo se možje na važnih shodih, kaj ne bi enkrat zborovali fantje! Zbrali se bomo pri Svetem Grc-goriju, od koder je tako lep razgled po naši krasni slovenski domovini. Mlada srca silijo v višave, mladostni duh kipi kvišku, vrh Sv. Gregorija si bomo podal; roke fantje iz ribniške, dolenjske, sodniške. potoške in poljanske župnije z vrlimi Gregorci, Laščani, Dobrepoijci; tam od severa pa bodo v našo sredo prihiteli fantje iz Škocjana, Roba in Turjaka. Nastopila 'bosta dva govornika iz Ljubljane, pa tudi t'ant'e sami se bomo kaj oglasili, kajneda! Moški zbori iz posameznih krajev bodo pokazali, kaj znajo in čuii bomo morda tudi milozvočrri glas tamburu' Oo-brepoljski Orli pa pokažejo, kakn j si fantje urijo svoje mlade moči. — l atančni spored prinese »Slovenec«, tačas pa marljivo delajmo za prav obilno udeležbo! Delavske stvari. Iz Idrije. Pri slavnosti petindvajsetletnice »Delavskega bralnega društva« jc govoril g. Novak, da je to pijonir, ki je dvignil rudarje iz gmotne bede ter idrijskega dc-lavca dvignil na stališče, katerega zavzema danes. »Naprej« mu to oporeka ter svetuje, naj ne omenja preteklosti rudarja, ki je bila tako žalostna, pač pa sc imajo za vse zahvaliti lc strokovni organizaciji socialne demokracije. Ker novejše zboljšanje idrijskih rudarjev vsaka. stranka sebi pripisuje, treba zgodovinsko nepristransko pokazati, od kod izvira sedanje stanje. Do leta 1900 je imel stalne plače 44 krajcarjev rudar, ki je lahko že 40 let bil v službi. Po tej plači umerila se mu je tudi provizija. Da tako ni moglo ostati, spoznali so vsi. A kako so se zadržale stranke? Socialna demokracija je grozila s štrajkom. Ako se ob novem letu ne zboljša, ne pojde nobeden sodrug na delo, tako se je zatrjevalo in v Ljubljani je bilo že vojaštvo pripravljeno in žandarji v Idriji zbrani, da bi varovali erarično posestvo in skrbeli za red. Znano pa je, da so v zadnjem momentu socialni demokratje se premislili. O polnoči naj bi se bil pričel štrajk, a ob pol 11. so ga odpovedali, češ, ni denarja za to v centralni blagajni in mi še nismo pripravljeni. Ker nekaj rudarjev res ni šlo na delo, ker so menili, da se je štrajk v resnici pričela romala je socialno-demokraška deputacija k direkciji na Dunaj prosit, naj bi ta korak ne imel slabih posledic za rudarje. Ko sedaj »Naprej« bahato povdarja, da je le njih organizacija gmotno povzdignila rudarja, nam pride nehote na misel boj dveh gorenjskih fantov. Jaka je rekel, da se. Janeza nič ne boji, in že sta bila na tem, da bi se sprijela in poskusila, kateri je močnejši. A Jaka zadnji hip odstopi, češ, pa se ne bom metal s teboj. Drugi dan pa; je na vsa usta pravil, kako je Janeza premi-kastil, da bode pomnil njegovo moč in se ga že oddaleč bal. Tak Jaka je bila tudi socialna demokracija. Grozila je Janezu — ministrstvu — s štrajkom, češ, kateri bode močnejši, in že se je imel boj pričeti, pa je Jaka sodrug odjenjal v zadnjem hipu. Če se sedaj Jaka sodrug košati, češ, naša organizacija je dosegla zboljšanje, ker se nas od zgoraj bojd, je to bahanje ravno tako smešno, kakor gorenjskega Jaka. Resnica je le, da je dr. Šusteršič vam ga na mankal, b pusti Idi lepu pr-gmali, ke veste, de ste jh sami h temu pr-pravl, de držeja več na cviček, kokr pa na use ta druli, in namest jauneh razstau, napravi b pud Tibull raj jauna kurita, de b se lohka nsak zavedn naprednak lia-žlampou iz nh cvička, kulkr ga more pre-nest za narudn blagor. Prou za prou je res tku, de udkar maja leberalci na ush konceh in krajeh bele Iblane soja izubražvalna, gespudarska in prusvetna društva, kar je zavedneh in napredneh Idi res na nč druzga več na misl, kokr na sama pijača in punučvajne in za ta nar bi zavednga in izubraženga naprednaka maja tistga, ke ga ta nar več sprau pud kapa. In glih u nedela, ke ie mou spet u Udmat tist izubražvaln driištu ena teubražvalna krokarija, sa enga tku iz purajklnem izubrazl, de je ubležu u grabne in mou druh dan nse poufrin plaveli fleku in bunk pu soj du tekat še neizubra-žen leberaln lahtern. Dc jh pa pol pesteja leberaln zapeliuci še namalat za tu in jh ldem razstaulat u zasmeh, tu pa spet ni prou. Sej vaš pr-staši spet nisa uržah, de sa tku 'deleč pr-šli: u kakršna šula edn hod, tu sc pa navad. Tu je že neki starga. Pusebn pa zatu na zaslužja zanečvajna, če nečja še ta zad-,nc groše, ke sa jm murde še ustal ud le-beralneh krokari, znest pud Tibuli u tku-zvana umetnška razstava, ke se na dubi .not nc za pit ne za jest in šc za gledat ne velik, ampak sam za mižat. Prprost Jdje čja pa za soj gnar kej videt, al pa kej zaužit. Pa ne sam prprost Idje; tud leberaln prvaki maja glilh taka gusta, tu se je mikat pukazal, ke je pršou en leberaln dohtar, prvak prvaku u ta tkuzvana razstava in se ustavil iz soja gespa pred tista ta velka pudoba, ke sa zajna pr Zakotnike vs holcplac spraznil, de sa dubl dost lesa in brunu za ukvir in je začeu soj gespe prpoudvat, de sa tle gor namalan Indijanci, ke vogu žreja in nagi ukul grmade plešeja. »Le zamiž, pa uš vidla, kuku je tu fajn narjen!« ji je še dustavu. In gespa je mežala in mežala, pa le ni mogla nč videt, nazadne jc pa le pugledala u buklce, ke jh je za dvejst krajcerju kepila pr kas in vidla not. de tu tiisa Indijanci, ampak svet Janez. Pr en glfh tku se je gudil tud dvema drugm leberalnem izubražencem: edn je trdu, de je na pudobc namalan razburkan umrje, ta druh se je pa kregu, de jc zimska nuč, nazadne ke sa tud pugledala u tiste buklce, sta pa dvidla, dc sa prou za prou gulobi tu in nč druzga. Tku sc gudi izubraženem u te umet-nšk razstau; kuku se pa če pol gudit tistni, ke se na zastopja na »umetnast«? In zavle tega, kc ldjc neseja soje grošc raj u ušta-,rlja za soje telesne putrebe, kokr pa, dc b martral soja duša iz ta »umetnastja«, jh vi smešte in se iz nh norca delate? Na bodte na situ! Usi skp druzga na zaslužtc, kokr dc Vas prou pusten nakrca Boltatu Pepe iz Kudeluga. vplival pri ministrstvu in dosegel, da je rudar prišel do 80 krajcarjev stalne plače in prišel v novem normalu do III. razreda. J)a so se nekaterim odprla vrata v II. razred, jc dosegel prejšnji deželni poslanec Arko, ko je s posameznimi prošnjami kazal zasluge tega ali onega rudarja in dokazal, da se mu po njegovem delu krivica godi, če ostane vedno v III. razredu. Tako jih je več spravil v višji oddelek in tako jc bil led prebit, ki je prej ločil profesijo-nista od rudarja. Najnovejše zboljšanje pa je doseglo strokovno društvo rudarjev, pa nc socialnih demokratov. To društvo je sestavljalo razne tabele živil in plač drugod, stopilo v zvezo z državnimi poslanci S. L. S., osobito z »malim Jožetom« Gostinčarjem, kakor ga »Naprej« imenuje. Strokovno društvo je vložilo prošnjo in naznanilo ter povabilo nasprotni društvi, naj sodelujeti. A ravno socialni demokratje se niso za to nič zmenili. Sc-le čez par mesecev, ko so zvedeli, da se res na Dunaju nekaj dela, jc začel Kristan na shodih udrihati po klerikalcih, da zapeljujejo rudarja, hoče pa sedaj trdo na noge stopiti socialna demokracija. Zopet so začeli groziti s štrajkom in pobirali vsaki mesec kronce, da bodo podpirali ž njimi v brezdelju potrebne. In ko je prišlo do sedanjega zboljšanja, so res nekateri verjeli, da je organizacija socialnih demokratov to dosegla, kajti ta je zelo glasna in celo zbrane kronce niso vrnili plačujočim, temveč obrnili le v namene svoje stranke, če tudi so plačevali rudarji drugih strank. To je stvaren razvoj, tako se je prišlo do sedanjega zboljšanja. .Tulče pripisuje vse svoji stranki, ki je pa zelo malo delala, »Naprej« plete venec svoji organizaciji, ki se pa pri tem ni kaj obnesla, pač pa je bila bogata v zabavljanju čez klerikalce. Idrijske novice. i Ta teden je pr! nas prenočeval eskadron dragocev na poti iz Vipave v Škofjo Loko. Sicer se redkokedaj zgubi v naš kotel kaj vojaščine, a v zadnjih letih se opazuje, da se vojaščina na jugu precej giblje. Posebno mladi častniki imajo svoje poučne vaje na Notranjskem in na Krasu. Mladi oficirski aspirantje potujejo skupno pod poveljstvom kakega stotnika, da spoznavajo ozemlje, pota, kraje in vasi osebno, ker za slučaj vojske je velikega pomena, ako poveljniki dobro poznajo kraj, v katerem se nahajajo. i Med delavci S. L. S. so le backi, nerazsodni rudarji, je na shodu rekel Straus. Predsednik ga je le rahlo opomnil, naj ne žali nasprotnike, a med poslušalci je nastal takrat splošen pomilovalen nasmeh. Saj je znano, kak terorizem vlada med nasprotnima strankama. Če se nočeš slepo pokoriti temu, kar ti ukažejo višji, te obdelajo in vstrahujejo, da izgubiš svojo prosto voljo in svoje prepričanje. To je občno znano. i Kaj bode z javno čitalnico? vprašuje zadnji »Naprej«. Vso krivdo, da delo ne gre naprej, zvrača na klerikalce. Ljudstvu v koristi bi ti prostori služili, a se zavira vse, ker ljudje, ki so čisto duševno in gospodarsko propadli, gredo slepo za popom, ki mu ni mar nič druzega, kakor lastni trebuh in nikdar polni žep. Tako jadikuje socialno-demokratično glasilo. Mi pa menimo, da ako bi bili res socialni demokratje tako preudarni, kakor se sploh hvalijo, bi bili iz zadnjih dogodkov spoznali, koliko bodo taki prostori služili v ljudsko korist. Da oni sploh ne marajo dvorane v svojo korist, so pokazali zadnjič, ko so šli prosit uradnika iz ministrstva, naj se jim prepusti staro gledališče za njih shode. Takrat so sami javno pri-poznali, da od javne čitalnice ne pričakujejo bogvč kaj. Sedaj metati kamenje na one, ki so rekli, naj se Čitalnica v prejšnjem obsegu popravi, a ne zidati poleg nje drage stavbe, ne kaže kaj politične zrelosti in razsodnosti. Nadalje so tudi zvedeli ob priliki županove odsotnosti, kako visoko jih ceni liberalna stranka, ko občinske posle župan ni izročil svojemu namestniku podžupanu — socialnemu demokratu — pač pa liberalcu, ki je dobil za čast občinskega svetovalca najmanj glasov. Ker sc demokratje tudi prej niso nikoli posluževali čitalniškjh prostorov, sklepajo lahko iz teh dejstev, da tudi v bodoče ne bi bili domači v javni Čitalnici. Pa povej našim nasprotnikom desetkrat, kaj jih najnovejša zgodovina uči, je vse zastonj. Na kakem shodu jih bo ogrel njih pristaš za nasprotno in takoj bodo vsi slepo za njim govorili, kar so slišali, ne pa kar jim narekuje pamet. JeseniJke novice. j Naš nadučitelj je srečno prijadral tja, kamor ga je srce vleklo, odkar biva na Je-scnicah, namreč v liberalni tabor. Mi ga sicer nismo nikdar šteli za svojega, toda sam pa jc kaj rad po vda rja 1 in če kaže, še sedaj trdi, kako ic v srcu naš itd. Dejstva seveda govorijo popolnoma nasprotno. Kaj pridno se udeležuje liberalnih pri- riditev, izobeša iz šolskega poslopja i Slave ob takih prilikah, na sokolskih v selicali v poznih nosnih urah zabava | beralno občinstvo s prodajo različnih like jev itd. Vse to nas 'bi nazadnje prav ma brigalo, kratkomalo mu pa prepovemo m še poštene in vrle delavske žene, ki j tiudapolneni delu žrtvujejo večerne ure »Domu« za izobrazbo mlajših žensk članov, zmerjati s »tercijalkami« in p( dobnimi stvarmi. Gospod nadučitelj neki liko se brzdajte v vaš lastni prid! j Na upravo državnih železnic. Toži o slabih železniških vozovih na progi T biž - Ljubljana se vedno bolj množe. j po vsej pravici; kajti tako škandalozn vozov menda ni nikjer na svetu. Potni! si bodo morali nabaviti prav poselit obleko, ker vsaka 'druga poštena oblel se pokvari v teli prostorih. Marsikak Ji seničan, ki se je v lepo svetli obleki peli po tej progi proti Ljubljani, v LJubljani mogel izstopiti, ker vsled zamazane obli ke ni bil za med ljudi. Voz s posebnimi oi delki za dame ali za nekadilce že nism videli par mesecev. Razsvetljava je v te vozovih tudi taka, da bi bilo boljše, 'da je sploh ne bilo, ker samo oči kvari. Pi polnoma verjetno se mi zdi, kar mi pred kratkim pravil neki železniški uslu beiiec. da so to tisti vozovi v katerih s se Bošnjaki pred meseci peljali na Dum poklonit se cesarju in bi bili kmalu v, med potjo zmrznili. Ali res ni človeka,! bi tu red napravil? j Vedno nekaj Iščejo nekateri ljudje; vedno jih nekaj skrbi. Ker smo usmiljer jilii bomo nekoliko popraskali. Za dani .financarja s Save, ki brez povoda na; Orie pita s »čuki« po gostilnah in po c ,sti. Če ne postane pameten, ga bomo tak prijeli, 'da se bo skušal skriti, kakor pi nočna sova. USTANOVNI SHOD pododbora »Slovenske dijaške zveze« i Štajersko se vrši dne 22. avgusta t. I, Šmarju pri Jelšah. Ob pol 9. uri je skupna sv. maša. Ob 10. uri zborovanje v prostorih Habjana. Na dnevnem redu ste dve pr davanji, tičoči se »Slovenske dijaške zv ze«, pristop novih članov, volitev odbo in slučajnosti. Popoldan ob 3. uri prirede dijaki istih prostorih ljudsko veselico s petjci tamburanjem in igro »Trije tički«. Po v selici prosta zabava s šaljivo pošto it . Šmarčani in sosedje, ne zamudite te p like, ampak pridite polnpstevilno k tej J reditvi. Tukaj boste imeli priliko se ves liti v sredi vašega katoliškega narodne! dijaštva. Na svidenje! Z Grobelnega ima vlak zvezo Šmarjem zjutraj in zvečer okoli osme ui Dijaki, ki aktivno sodelujejo pri veseli naj pridejo tjekaj že v soboto zjutraj. Hovtce z Beneškega. Znamenit tat je postal neki Avgu ,Zamparutti, izprijeni študent iz Šempetr Začel je s tem, da je pobegnil od vojako Zalotili so ga na potu in ga zaprli v K drojpu, a ptiček je ušel čez noč iz zapo skozi prevrtano streho. Odnesel je pete Trst. Sam Bog zna, kaj je ondi počenjal s čim se je bavil; to je gotovo, da se spretno izuril v vlomilni stroki. Iz Trs je prihajal v svoji predrznosti bolj : manj »ineognito« v staro domovino, ki je izvršil z dobro osnovano tatinsko dru bo razne večje in manjše tatvine. Nap sled je padel pravici v roke. Gnali sol v Benetke; ondi se je delal bolnega in bil premeščen iz zapora v bolnico. To« poln zdravja in veselja do novega del vanja, je na prekanjeni način pobegi tudi iz bolnice. Kodi se je potepal in sk val, je vedel le on sam. Toda zadnjič mu je potožilo po^ domovini, zato pa se kmalu oglasil v Šempetru in okolici. N: novejše njegovo podjetje preseza v Ji nosti vsa druga. Sredi trga je vlomil sk( štiri trdno zaprta vrata v občinski uri odprl in preiskal razne omare in skril ter med drugim ukradel tudi nov revolv in neki nož in pa napravljen potni list v Ameriko, in morda s tem jo je tudi f pihal v novi svet, kjer se nudi obširne! pozorišče njegovi delavnosti. Oblasti smatrajo sploh za jako nevarnega. Utonil je te dni neki tarčentski Slov nec, po imenu Hrast. Sestanek na Matjanu so imeli dne t. m. naši dijaki in bogoslovci in nekat1 mlajši duhovniki. Imeli so tudi mašo.; kateri so krasno peli. Zavest in navdu; nje za slovenščino se čedalje lepše v vija med njimi. V tem že ni več razli med Terskimi in Šenpeterskimi, amp skupaj prav lepo in složno napreduje .Na katoliško - dijaški sestanek v Ljubila jih pojde lepo število. Slovenska knjižnica. Ker sem orne dijake in bogoslovce, naj še omenim, sc jc osnovala za nje primerna in potre na slovenska knjižnica. Glavna zasluga nio gre veleč. g. 'dr.Al. Nastranu C. M 1 v Ljubljani, kateri jc z občudovanja vf< 10 požrtvovalnostjo nabral v ta namen n poslal dva velika zaboja prekrasnih, ■ečinoma lepo vezanih knjig. Njemu in •sem velikodušnim darovalcem in daro-alkam iskrena hvala in zahvala! Konsumno društvo pri sv. Lenartu avnokar ustanovljeno, žc prav lepo dc-uje. Ljudstvo jc kar navdušeno za pre-;oristno napravo. Upamo, da bodo kmalu udi drugod posnemali Šentlenarčane, in ako bomo imeli začetek organizacije med leneškitni Slovenci, kateri so doslej v tem iziru popolnoma zaostali. Tudi o vohunih se mnogo govori na ej in na oni strani meje. Te dni so prijeli u imajo še zdaj zaprtega v Bovcu na Pri-lorskem meni dobro znanega mladeniča, ateri je pa tako kriv, kakor najnedolž-ejša ptica pod nebom. Volitve v Čedadu, občinske seveda, o popolnoma dobro izpadle za katoličane roti osnovanemu antiklerikalnemu bloku, zvoljen je tudi Slovenec Kručil. Novo mašo je začetkom avgusta pel . g. Ambrož Gujon, Slovenec iz Erbeča. [alibog, da mora v službo pod škofijo Ro-igo, kjer je študiral tudi bogoslovje. In endar nam je potreba slovenskih duhov-ikov! Župnijski izpit za Dreko je napravil . g. Anton Domeni. Na njegovo prejšnje iesto v Oblico pride iz Platišč odlični ilovenec č. g. Natal Monkar; v Platišče aje da pojde č. g. Jušič iz Mižerol. ^ Župnija v Fojdi je izpraznjena. Zup-ik, jako nasproten Slovencem, je resigni-al. Zdrava pamet bi zopet zahtevala slo-enskega župnika za obširno in čez polo-ico slovensko župnijo. Dnevne novice. + Št. 111 v Slovenskih goricah. Novo- lovljeni občinski odbor naše občine elnica ob Muri je na predlog našega od-ornika Zebota sklenil dvojezični občiti-io-uradni pečat mesto dosedanjega sa-lonemškega. Celo Slovenci ob Muri se ibljejo! + »Dom« v Št. llju se že pridno gra-i. To leto ga spravimo pod streho, spo-iladi pa izvršimo vsa ostala dela, tako a bo otvoritev že maja ali junija 1910. -r- Ciril - Metodova družba največja kodljivka naroda. Glasilo koroških Slo-encev »Mir« piše: Letošnja glavna skup-čina družbe sv. Cirila in Metoda, ki se je ršila na Jesenicah v nedeljo, dne 8. t. m., t prereza1 a zadnjo nit, ki je še vezala oroške Slovence z družbo. Zastopnike Slovenskega šolskega društva«, oziroma ficijelne zastopnike koroških Slovencev 0 nekateri družbini odborniki opetovano aravnost žalili. Nismo mnogo pričakovali d skupščine, kar jc naš list že davno v aprej odkrito povedal, mislili smo pa kljub temu. da bodo naši zastopniki moli vsaj odkrito govoriti in zastopati svoje tališče; saj je Ciril-Metodova družba, ziroma njen odbor izjavil, da ni odbor ompetenten izjaviti, ali sc pogoji šolske-a društva sprejemljivi, ali ne, ampak lavna skupščina. »Mir« je o tem posto-anju družbinega odbora že povedal svo-) sodbo. Na skupščini pa našim zastop-ikom kratkomalo ni bilo mogoče govo-iti, o kakem pogajanju pa sploh ni bilo go-ora. Namesto pogajanj smo slišali le aljivke na naše zastopnike, pozivu gosp. modeja, da se skupščina naj izreče, ali prejme pogoje šolskega društva ali ne, e niti g. prvomestnik, niti kak drug od-ornik, niti skupščina kot taka ni odzvala, ili ni to farbanje? Prej se nas takorekoč ■• poziva na skupščino, češ, da v poga-inju s šolskim društvom ni kompetenten ružbin odbor, ampak le skupščina, ko pa ridejo zastopniki šolskega društva na kupščino, pa o pogajanjih ni ne sluha ne ulia. Res, prav smo sodili. Glavna skup-čina v Bohinjski Bistrici je bil le prelij. Družba se je delala po tej skupščini edno samo le narodno, čakala pa je ko-iaj, da se otrese na lep način zadnjih rščanskomislečih narodnih Slovencev in c pokaže v javnosti kot liberalnonarodna. jasi je namen družbe bil, reševati Slovenko deco s šolstvom na verskonarodni odlagi, je vendar na Jesenicah skupščina loskala g. dr. Rostoharju, ki je v nekako btožbo sedanjih slovenskih voditeljev na oroškem očital dr. Artiejcu, češ, da se je iti zavzemal za katoliškonarodno pro-vetno društvo. Skupščina slovenske šol-ke obrambne družbe se je vršila to pot od odkrito egido strankarstva, in sicer beralnega strankarstva, in nismo slišali ' čutili toliko opravičenega ogorčenja roti prodirajočemu nemštvu, nego proti lovenskim klerikalcem, ki jih je družba ama brez povoda odbila, iu proti oficijel-fii zastopnikom koroških Slovencev, ki & bili na skupščino zato poklicani, da so t jim tam zamašila usta. Koroški oficijel- 1 zastopniki so to dejstvo z ogorčenjem 1 obžalovanjem opazovali, dobro se za-ednjoč, da je družba naredila s tem ža-!stcn, morda usodepoln korak. — Tako ! postopala družba 8. velikega srpana |ta 1909 z oficijelnimi zastopniki koroških •ovencev. Povabila jih je na odgovor k glavni skuščini, tam jim je zamašila usta, jih žalila in po oficijelnih zastopnikih izjavila, da bo še naprej delovala z denarnimi prispevki za razdor koroških Slovencev. Tista korporacija, ki bi bila prva poklicana v to, da varuje med nami edinost in nas napravi tako v narodnem boju močne, jo je začela prva rušiti in se jc vsled tega prelevila za nas koroške Slovence iz narodno obrambne družbe v grobokopa koroških Slovencev. Bodimo na straži! + Proti liberalnemu narodnorazdiral-nemu delu krščansko narodnoobrambeno! .»Straža« piše: Slovensko ljudstvo jc liberalizem vrglo skozi politična vrata, in to krščansko ljudstvo tudi nc bo trpelo, da bi poraženi in zavrženi liberalizem skozi duri narodne obrambe prišel nazaj. Zato bomo vedno stali na vidiku in na braniku. Pokazalo se bo pa tudi kmalu, da ljudje, ki imajo sedaj Ciril-Metodovo družbo v rokah, niso sposobni za delo, katero so si prilastili. Saj je liberalizem po svojem bistvu zanikanje in se zgolj udejstvuje v razdiranju, kako bi bil torej sposoben za ohranjevanje in zidanje? Naj se družbi tudi posreči, pomnožiti svoia sredstva, kaj bo to pomagalo, ko pa ljudstvo liberalizmu po vsej pravici ne zaupa? Saj se že zdaj dogaja, da ljudje nočejo svojih otrok poslati v družbino šolo, ker nimajo zaupanja, in mora domači kaplan — za to je seveda dober kak od liberalcev zasmehovani in zaničevani kaplan — prositi starše in z vso močjo agitirati, da taka šola ni napol in še bolj prazna. Od zdaj naprej bo to zaupanje ginevalo vedno bolj. — Nam in našim somišljenikom je za bodočnost odkazana pot. Liberalizem ie na Štajerskem razbil politično slogo in kmalu potem so deloma isti in njim sovražni elementi razbili Ciril-Metodovo družbo kot vzajemno slovensko obrambeno društvo ter jo pretvorili v popolno liberalno trdnjavo. Kakor smo že z liberalci politično obračunali, tako so tudi sedaj sklenjeni naši računi s Ciril-Metodarji. Naš cilj. ki mora dobiti vidne oblike v bližnji bodočnosti. je krepko vseslovensko obrambno društvo, v katerem bo od krščanske ljubezni prešinjena narodna liubav požrtvovalno in vztrajno hranila in branila mili naš narod! + »Škodljivci ljubljanskega mesta«. Kdo so ti? »Narod« že v dveh člankih dokazuje, da so to »klerikalci«, ker je deželni odbor spoznal, da ni kompetenten, dovoliti prodajo sveta kreditni banki za 225.000 kron, ker je to zoper ljubljanski mestni statut. Liberalci, ki imajo le velika usta, pa malo niožgan, zdaj upijejo, da se godi s tem ljubljanskemu mestu velika krivica. A deželni odbor ne more tega storiti, česar po jasnem besedilu zakone ne sme. Ljubljanski mestni statut, ki so ga liberalci sami naredili, določa, da se mora skleniti deželni zakon za prodaje glavin-skega premoženja, ki presega 20.000 K. Ko dobimo odlok deželnega odbora v roke, ga priobčimo. Za zdaj pribijemo le to, da so škodljivci ljubljanskega mesta le tisti, ki so sklenili tak občinski red, po katerem fe ljubljanska mestna občina bolj vezana, kakor vsaka kmečka občina. Strašno kratkovidni so bili liberalci, ki so sklenili tak statut, a ko je v veljavi, se ga mora deželni odbor držati, ker mora deželni odbor zakonito postopati. Ker se drži deželni odbor statuta, pa zdaj isti liberalci vpijejo, da uganja deželni odbor postavo-lomstvo, da krši postave itd. Liberalec tli za drugega, kakor da vpije. Zato bo pa tudi treba, da vzame S. L. S. stvar v roke in izdela za Ljubljano nov, modernejši občinski red. »Slovenski Narod» vedoma laže, ko piše, da je S. L. S. preprečila prodajo. To ni res, kajti deželni odbor je le izjavil, da treba po statutu za to prodajo zakona. Mestna občina se mora torej obrniti do deželnega zbora, ki bo najbrže v enem mesecu že sklican, in tam se bo stvar zakonito obravnavala. Kdo ie torej škodliivec ljubljanskega mesta? Največja škodljivka ljubljanskega mesta je kričava neumnost in sirovost, ki je koncentrirana v liberalni stranki. + 1^1.000 kron odpisanih Kranjski deželi. Finančno ministrstvo je odpisalo Kranjski deželi 121.000 kron obresti od posojila 1.100.000 K. ki ga je dala država Kranjski deželi po potresu za popravo deželnih poslopij. — To se je zgodilo ravno takrat, ko je Hribar v »Narodu« koval kapital zase iz svote, ki jo je država odpisala ljubljanskemu mestu in prorokoval, da poslanci S. L. S. nc morejo absolutno nič doseči. »Klerika na strahovlada« vedno bolj straši po »Narodu«. To so že smešni ti ljudje, ki delajo sami sebi strah in grozo. Zdaj se je oglasil s »klerikalno strahovlado« tudi »rudniški podjetnik« Ivane-tizh, ker je deželni odbor izjavil, da ni kompetenten, izplačati mu za njegovo učiteljevanje svot, ki jih deželni odbor ne more dovoliti, ampak le deželni zbor. To je vendar jasno, Ivanetizh pa vpije »klerikalna strahovlada«. • Znano nam je, da hodijo okoli deželnega odbora različni ljudje, ki se v obraz delajo prijazne in čez liberalce zabavljajo, za hrbtom pa po liberalnih listih vpijejo »klerikalna strahovlada«. S takimi naj sc obračuna! + Poziv gorenjskemu katoliško mislečemu dijaštvu! Odbor gorenjskega pododbora S. D. Z. vabi tem potom vse člane, da se udeleže ustanovitve pododbora S. D. Z. v Ribnici dne 16. avgusta t. 1. (Natančni program glej »Slovenec«, št. 178. z dne 7. avgusta t. 1.) Kako važni so pododbori S. D. Z. za združitev slov. katoliško mislečega dijaštva in za organizacijo počitniškega dela, se jc v tem kratkem času, kar obstojč nekateri pododbori, opetovano pokazalo. Zato sc uljudno va-bjio vsi naši somišljeniki iz Gorenjske, da se udeleže tega važnega sestanka in sc navzamejo novega navdušenja za nadalj-no počitniško delo. Torej 16. avgusta na svidenje v Ribnici, da manifestiramo za naša sveta načela! + Vse dolenjsko katoliško narodno dijaštvo v ponedeljek, dne 16. avgusta v Ribnico! V ponedeljek, dne 16. t. m. se vrši ustanovni občni zbor pododbora S. D. Z. za ribniško okrožje. Vabimo Vas na ta dan, da pridete v naše vrste. Ta dan naj bi bil manifestacija vsega našega dolenjskega dijaštva! — Tovariši! Pokažimo, da gremo naprej, da nas ni strah! — Spored: Dopoldne ob 10. uri po prihodu vlaka skupna sv. maša. Nato zborovanje v dvorani »Hranilnice in posojilnice« v Ribnici. Po zborovanju skupno kosilo. — Popoldne ob 4. uri se uprizori narodni igrokaz »Zaklad«. Spisal Ksaverij Andrejev. — Drugi dan izlet: Nova Štifta-Loški potok. — Pripravljavni odbor. + Vabilo k predstavi, ki jo priredi pripravlialni odbor za pododbor »S. D. Z.« v Ribnici v ponedeljek na dan svetega Roka. dne 16. avgusta t. 1. ob četrti uri popoldne v dvorani »Hranilnice in posojilnice« v Ribnici. — Vprizori se narodni igrokaz »Zaklad« v štirih dejanjih. Spisat Ksaverii Andrejev. — Vstopnice se dobivajo pri gdč. Slemenčevih in pri g. or-ganistu. Sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 60 v, stojišča 30 v. — K obilni udeležbi vabi pripravljalni odbor. + Shod beneških Slovencev. Pomemben sestanek vršil se je dne 11. t. m. na Mataiurju in pod Matajurjem. V cerkvici na vrhu, ki so jo sezidali, kakor pravi slovenski napis na pročelju »domači Slovenci«, opravljal je ob asistenci dveh duhovnikov matajurski kurat č. g. A. Bla-žutič slovesno daritev svete maše. Temu svetemu opravilu prisostvovalo je poleg drugega občinstva 20 mladih fantov. Tako mladi, a tako že resni. Neko sveto navdušenje jih preveva. Nekteri pošiljajo tiho Vsemogočnemu svoje srčne vzdihe, drugi pa dajo v lepih pesmih duška svojim srčnim čuvstvom. Kdo so neki ti mladi orli. Sinovi so te lepe zemlje, ki se tja do ,Čedada in Humina razprostira. Od kod pa ona resnost in sveto navdušenje? Da izveš, stopi za njimi tje doli v vas Matajur. Zbrani so tu pod gostoljubno streho ma-tajurskega kurata. Okrepčani od truda-polne poti prihajajo ti z besedo na dan. Izvolijo si predsednika in tajnika. Potem se pa vrsti predavanje in pesem. Govore o svoji bedni zemlji in o svojem zanemarjenem rodu, ki od pamtivekov tu prebiva. Kličejo si: združimo se, pripravljajmo se za delo med narodom. — Upajo od bratov onkaj meje pomoči za sveto domovinsko stvar. Z lepo rodoljubno pesmijo si srca .ogrevajo. Ginjeni gledali smo te mlade navdušene rodoljube. Marsiktero oko se je solzilo. Še ena kratka pobožnost pred Najsvetejšim, od kterega so si nadebudni mladeniči izprosili blagoslova svojim načrtom — sveti pravični stvari, ktero hočejo zastopati — in Matajur z Odrešeni-kovim znamenjem na vrhu gledal je svoje mlade sinove, vračajoče se domu vesele in upapolne . . . — Nesreča z motorjem. Včeraj popoldan je srečal neki voznik iz Podcerkve, ki je iz Rakeka seno vozil, na cesti med Bloškopolico in Ložem, pri znamenju v ovinku z motorjem vozečega gospoda komisarja finančne straže iz Postojne. Konji so se prestrašili in skočili v stran, da se je voz zvrnil. Pri tem je voznik tako nesrečno skočil ali padel , z voza, da si je zlomil tilnik in na mestu mrtev obležal. — Shod duhovnikov ribniške deka-nije bo v Škocijanu v četrtek, 19. avgusta. — Nedeljski počitek. V vseh odvetniških in notarskih pisarnah v Brežicah je upeljan od 15. avgusta 1909 naprej popolni nedeljski počitek. Ob nedeljah in praznikih miruje vsak promet s strankami, ker ostanejo pisarne zaprte. Uradniško osobje je žc dolgo pričakovalo, da sc odločijo gg. šefi za ta sklep. Opravičena želja zasebnih uradnikov se jc vendar enkrat izpolnila. Gospodom šefom vsa č9st! — Obolel jc nevarno č. g. župnik Rudolf Gregorič v Lahovčah. Priporoča se v molitev! — Muljava. Pri nas vladajo čudne razmere. Ali je znano županstvu, kakor tudi orožništvu, kako so pobirali pred nekaj časom znani trije Mulavci po vsej fari brez vsakega dovoljenja za križev pot v mulavski cerkvi? Nabrali so precej denarja, a križevega pota še sedaj ni. Kam je precejšnja vsota denarja izginila, pa tudi ni nikomur znano. Prosimo tedaj za to postavljene oblasti, da poizvedo, kje je tisti denar, in da ne puste več pobirati brez dovoljenja, ker kaj takega se nam zdi nepostavno. Županstvu in orožništvu pa se naj naroči, da kaj takega takoj naznanijo sodnijskim oblastem. I- Ravnokar je izšla v založništvu v Ljubljani naša »Družinska prati k a « za I c t o 1 9 1 0. z zelo raznovrstno zanimivo vsebino ter mnogimi slikami. Dobiva se od danes nadalje v vseh trgovinah. Cena 24 vin. izvod, po pošti 10 vin. več. Kdor bi je ne mogel dobiti pri domačem trgovcu, naj si jo naroči v Ljubljani pri »Katoliški bukvarni« ali pa v prodajalni Katol. tiskovnega društva«. Zahtevajte povsod le našo »Družinsko pratiko«. s podobo sv. Družine. Razprodajalci dobe znaten popust. OBČNI ZBOR »LEONOVE DRUŽBE«. Dne 30. t. m., ob pol 4. uri popoldne, bo občni zbor »Leonove družbe« v knjižnični dvorani »Katoliške tiskarne« (III. nadstropje) po naslednjem dnevnem redu: 1. Nagovor društvenega predsednika. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajnikovo poročilo. 4. Volitev odbora. 5. Slučajnosti (predlogi). 6. Predavanje. Predaval bode prof. V. Marinko o pogojih za si o-ve n -s k o vseučilišče. Pred občnim zborom bode v mali dvorani »Katoliške tiskarne« (I. nadstr.) posvetovanje odbora »Leonove družbe« z zastopniki znanstvenih odsekov »Danice« in »Zarje«. .. Ljubljanske nevfce. lj Razstava katehetskih učil. K včerajšnji notici pristavljamo v pojasnilo gg. veroučiteljem, da bo ostala razstava v bistvu celotna in trajna. Nekatere zbirke slik se bodo pač zložile skupaj, da se na ta način dobi prostor za razstavo drugih šolskih predmetov. Odstranila se bodo pozneje pač taka učila, ki so manj priporočljiva. Razstava katehetske knjižnice ostane v celoti. Gg. katehetje bodo torej imeli še priliko do 20. avgusta, da si ogledajo (popoludne od 2. do 3. ure) celotno razstavo, pozneje pa v nekoliko skrčenem obsegu. Priliko za to bodo imeli zlasti pred in po duhovnih vajah koncem avgusta. Razstavni lokal: Dvorana poleg uredništva »Slovenca«. lj Na potu od mestnega kopališča čez Frančiškanski most po drevoredu do »Katoliške Tiskarne« je bil v torek ob 12. uri izgubljen zlat križec. Pošten najditelj naj ga blagovoli oddati proti primerni nagradi pri uredništvu »Slovenca«. lj »Društvo dobrodelnih gospa« se najiskrenejše zahvaljuje gospodu Francu Pustu, tesarskemu mojstru v Ljubljani, ki jc podaril »Dijaškemu Domu« 1 voz trsak, kakor tudi gospodu Klavcu iz Ribnice, ki je daroval v isti namen 6 K 50 v. Iskrena zahvala! — »Društvo dobrodelnih gospa«. Ij Umrl je gospodu Ivanu Milavcu, iz-delovatelju orgelj v Ljubljani, desetletni sinček Ivan. Nesrečni rodbini, ki je izgubila v teku enega meseca dva sina, naše iskreno sožalje! lj Še en »detektiv« pod ključem. Včeraj popoldne je prišel v neko hišo v Hrenovi ulici nek neznan človek. Ko ga je hišni gospodar vprašal, kaj pravzaprav hoče, se tujec razkorači, češ, da ima v hiši več pravice kakor gospodar. Dejal je, da je poslan od tržaške policije ter da je detektiv. Ko je gospodar velel nekemu dekletu, da je šla po stražnika, je začelo tujcu smrdeti in se odreže: »Saj grem jaz sam ponj« ter odide. Med potom pa ga sreča stražnik in ga povabi s seboj na magistrat. Izgovarjal se je, da ga je tržaška policija poslala semkaj iskat sestre ter trdil, da bode res vstopil v službo k policiji v Trstu. Ko so ga preiskali, so dobili pri njem vojaško knjižico, glasečo se na ime Ivan Travižan iz Št .Petra pri Gorici. Kaj je s tem novim »detektivom«, bode dognala preiskava. IJ Nepreviden kolesar. Ko je šla v Gosposki ulici 761etna Matilda Wuitscherjeva čez ulico, je v istem trenotku pridirjal neki kolesar in ker ni zvonil, se mu Wut-scherjeva ni mogla izogniti. Podrl jo je na tla im je zadobila pri padcu znatiro poškodbo na glavi. lj Z drugega nadstropja na dvorišče jc padla včeraj popoldne v hiši na Dunajski cesti št. 29 (Bavarski dvor) štiriletna Vida Juvanova, hčerka mizarja in obležala na tleli nezavestna. Deklica je bila na miostovžu brez nadzorstva in je splezala na železno ograjo, kjer je izgubila ravnotežje. Bila je z rešilnim vozom prepeljana v deželno bolnišnico. lj Nesreča. Ko je v torek v Toronieso-vi tovarni ključavničarski vajenec nesel s kleščami kos razbeljenega žeieza in se ustavil za svojim tovarišem Andrejem Až-mamom, je ta, ko se je obrnil nazaj, zadel z glavo v železo, ter se tako opekel, da so ga 'marali prepeljati 'domov. lj V šali. Tonniesova vajenca Franc Nebec in Anton Potočnik sta se v torek obmetavala z ilovico. Ko je Potočnik zadel Nebca v oko, je ta pograbil za ostro železo in 'tako nerodno z njim ravnal, da jc Potočnika na pršili tako poškodoval, cia so ga morali prepeljati v deželno bolnišnico. lj Šentjakobski most bo prihodnji teden radi poprav za vozni promet zaprt. lj Samoumor. Danes ponoči se je v kozolcu na Tržaški cesti za hišo št. 17 obesil 661ctni na Glincah stanujoči oženjem drvar Ivan Lavrič. Na lice mesta došla policijska komisija jc zamogla kon-statirati le smrt in jc odrcdiia, da so truplo prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. Vzrok sanioumora je neznan. — To je oni Lavrič, ki je prišel po zimi iz neke kleti v Nunski ulici na glavi težko ranjen in jc dejal, da ga je nek neznancc s sekiro udaril po glavi brez vsakega vzroka. Izpovedi pa so si tako nasprotovale, da se ni moglo nič pozitivnega dognati in je bila ostala cela zadeva temna. Sumili so, da se je bil mož nalašč ali pa po nesreči sam poškodoval. li Spopad na cesti. Ko sta snoči peljala Bugeniggov in Schreyev hlapec Friderik Maroit in Franc Noliman po Blei-\veisovi cesti vino, jima nasproti pripeljalo Treotovi hlapci Jurij Dižman, Alojzij Kovačič in Alojzij Pance premog. Ker niso ti premoga peljali po pravi strani ceste, jih je Maroit na to opozoril. Nato pa skočijo vsi trije proti njemu, ga potegnejo z voza ter ga začno neusmiljeno bičati. Mimo došli mizar Jožef Rtipar je hotel Ma-rolta sirovežem iztrgati, a je zadel na slabo. Naskočili so še tega in ga z biči hudo pretepli. Rupar, kakor Maroit sta znatno poškodovana. li Nesreča. Danes ob pol treh zjutraj ie v kolodvorski ulici št. 27 raz podstrešnih stopnic padel delovodja pri tvrdki Se-ravalli Dominik Venturini ter pri padcu zadel z desno nogo v poleg stopnic se nahajajoče kuhinjsko okno in se na nogi tako obrezal, da so ga morali peljati z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. lj Izdelovanje kotlov. Opozarja se nas obaviti našim cenj. p. n. bralcem, da namerava tvrdka G. Tonnies svojo kotlar-sko delavnico izdatno povečati in preurediti z najmodernejšimi stroji. Obenem moramo še omeniti, da ima ta tvrdka izključno dovoljenje na Kranjskem za izdelovanje parnih kotlov in v to stroko spa-dajočih naprav, kakor tudi pravico do poprave istih. Opozarjamo cenj. p. n. čita-joče občinstvo na današnji inserat te tvrake. — Duhovniške izpremembe v ljubljanski škofiji. Premeščeni so čč. gg. kaplani: Ivan Baloh iz Dobrepolj v Staro-Loko, Ivan Mikuž iz Stare Loke v Škotjo Loko, Andrej Orehek iz Ribnice v Dobrcpolje, Matej Dagarin iz Št. Jerneja v Ribnico. Nameščen je č. g. novomašnik Peter Likar za kaplana v Št. Jerneju. Čč. gg. Josip Frohlich, kaplan v Kranjski gori, in Ivan Kmet. kaplan v Boštanju, odstaneta na dosedanjem mestu. + Pozor! Slov. katol. narodno dija-štvo priredi dne 30. in .31. avgusta in dne 1. septembra svoj letošnji glavni sestanek v Ljubljani. Pripravljalni odbor pričakuje, da ga dijaki mnogobrojno posetijo. in se obrača tem potom do vseh prijateljev in somišljenikov v Ljubljani z uljudno prošnjo. da bi mu bodisi proti mali odškodnini bodisi zastonj dali na razpolago nekaj prenočišč. Oglase hvaležno sprejema: Stanko Mašič, stud. iur., Ljubljana, Zalokar-jeva ulica 10. — V varstvo narodnih noš. Smisel za narodne noše se pri našemu ljudstvu žalibog vedno bolj in bolj ohlaja. Vsled tega nameravajo nekateri rodoljubi osnovati še tekom letošnje zime deželno društvo za ohranitev narodnih noš. + Ciril-Metodova družba jc iz vodstva, oziroma iz nadzorstva in razsodišča vrgla vse krščansko misleče može. Povrhu so koroške krščanske rodoljube, osobito požrtovalne in za narod neumorno delavne duhovnike, kakor župnika Ražu-na, župnika dr. Arnejca, urednika Smo-deja, nesramno in pobalinsko opsovali in ozmerjali ter jih po listih blatijo kot laž-njivce. Na njih mesto so izvoljeni sami zagrizeni liberalci, na primer velenarodni koroški advokat Miiller in izmed Štajercev Miloš Stibler. Kako razume Miloš Stibler narodno obrambno delo, je pokazal pri posojilnici na Prevaljah na Koroškem. katero je pomagal spraviti v nem-čurske roke. Blagor družbi, ki ima take voditelje in delavce pri narodno-obramb-nem delu! X Koliko je žc storil g. dr. Rostohar za slovenski narod! Na jeseniški skupščini Ciril - Metodove družbe, sc je vzdignil med drugimi liberalnimi in psevdo-radi-kalnimi velenarodnjaki tudi g. Rostohar in očital gospodu župniku Ražiinu, da za narod še nič ni storil. Morebiti smatra g. dr. Rostohar ženitev z Nemko v dnevih po radikaiciii med akademiki prerojene narodne zavednosti za začetek ali vrhu- nec narodno - obrambenega dela. Seveda tukaj mu gosp. Ražun ne more slediti... + Nečuveno udarjeni so slovenski liberalci. Kar je storila preteklo nedeljo ,na Jesenicah družba sv. Cirila in Metoda, piesega že vse meje. Najdelavnejšim koroškim duhovnikom, ki žrtvujejo vse svoje moči za prospeli slovenske narodnosti na Koroškem, so na skupščini vzeli besedo; jim očitali, da so nenarodni; jim dejali, da se samo širokoustijo itd. In zakaj vse to? Samo za to, ker so duhovniki, jn ker ne morejo trobiti v liberalni rog in čivkati s kakimi žerjavi. In to napravi c naši liberalni skupščinarji na Jesenicah, kjer lii se moralo pokazati Slovenstvo solidno? Čemu prihajate na Jesenice in se. tukaj razgaljate pred vsem svetom, da se potem Nemci lahko posmehujejo taki slovenski 'šolski družbi? Sedaj pač ves svet lalrko vidi, kdo se širokousti in komu je (narodnost le pretveza. r Kranjski liberalizem v vsej njegovi nagoti so spoznali koroški narodni delavci na skupščini v Jesenicah. Saj so v svoji narodni navdušenosti Korošci toliko časa obsojali naš kranjski boj kot bratomor-stvo. A ta boj se je bil za najvišje svetinje narodove, za verstvo narodovo. Skupščinarji pa hočejo videti koroškega Sjovenca brez vere in duhovenstva. Zato pa na stražo, bratje koroški! + Veselica, skupščinarjev na Jesenicah se je zaključila z velikim krokoni in z velikanskim ponočnim tuljenjem, ki so ga nekateri vprizorili v poznih nočnih, ali bolje v zgodnjih -jutranjih urah pred nekaterimi neljubimi jim hišami. Ne 'moremo razumeti, zakaj tudi nekateri naši ljudje ,takim »narodnjakom« razobešajo zastal ve. — Slavna jeseniška godba je neutrudno ponavljala pri veselici svoje tri komade. Za ljubljanskega župana Hribarja, ki je ponosno hodil po Jesenicah in čegar ime leži na aktih slovensko - nemške pogodbe, so dejali, da je bila godba dovolj dobra. ZA OBMEJNE SLOVENCE. 201., 202., 203. Katol., slove n s k o i z o b r a ž e v. društvo P o d -b r e z j e 60 K; 204. Jos. Svete, South Lovrain America, 20 K. 219. Ivan Gorišek, vikar, Celje, 20 K. X Za »Slovensko dijaško zvezo« so darovali: dr. Janežič, prof. bogoslovja v .Ljubljani 5 K. — Dijaki v kn. škof. žavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano 6 K 20 v. — Alojzij Markež, prefekt v za-,vodu st. Stanislava v Št. Vidu 2 K. — Avgust Mehle, dijak 20 v. — Franc Tršar, abiturijent 2 K 20 v. — Ignacij Leban, župnik v Batujah 3 K. Bog povrni! MUSICA SACRA. Jutri na Veliki Šmaren se bo ob 10. uri v stolnici izvajalo: Missa in bon. s. Christinae, V. et M., zl. Stan. Premrl, Graduale »Propter veritatem«, zl. Ant. Foerster, ofertorij »Assumpta est Maria in coelum«, zl. R. Burgarell. NEMŠKA PROTIČEŠKA GONJA. Nemci se vzgajajo v svoji mladosti s tisto slavno pofelnasto literaturo, ki jo splošno nazivamo indijanarce. Najmlajša nemška mladina je storila že drug napredni korak. Poleg indijanarc hlastno požira tudi kolportažni pofelj po 25 h zvezek. Vsak zvezek mora imeti vsaj deset krvavih umorov, zastrupljenj in drugih takih čednih stvari, ki oblaže nemškemu buršu srce in um. Pred vsem Vsenemci so morali hlastno požreti in prebaviti »najmodernejšo« »indijansko« in pa »kriminalno« literaturo. Na Nižjem Avstrijskem živi veliko Čehov. Čeških »belokožcev« so se vsenemški Indijanci na Nižjem Avstrijskem ustrašili. Boje se, da Čehi poplavijo Nižje Avstrijsko in počehujejo deželo. In zdaj je nastopil veliki vsenemški apaški glavar, ponemčeni Malik. Poklical je na pomoč velikega apaške?a Manitua in vsenemškega Vodana, izkopal vojno tomahavko in pozval vsenemške nižjeav-strijske apaše na vojni pohod proti Če hom. Vojno nesem hruli zdaj proti nižje? avstrijskim Čehom v svojem glasilu, zvesto mu pomaga Moric Benedikt v svoji »Neue Freie Presse«. Konstatiramo resnici na ljubo, da huronski Malikov bojni ples obsojajo krščansko-socialna glasila. Jutri pripravlja Malik velik vojni pohod v Melk, kjer je napovedanih nekaj čeških turistov. Malik naprej pripoveduje, da jim bo že dal in pravi, da privede v Melk 4000 do 5d00 vsenemških apašov. Vsenemški apaši so se obrnili na Schrcinerja, naj prepove češkim turistom izlet v Va-liavo, a Schreiner je odeovoril, da ne more ničesar storiti. Policiste, ki so »apaše te dni razgnali, pozdravlja s to-le apaško pesnitvijo: »Hie rohe Staatsge\va!t fiirdic Tschechen! Hie deutscher Mut und deu-tsehe Kraft fiir deutschcs Gut!« Počenja-nic nonemčenega Slovanožrc.a Malika bo rodilo to, da se združijo na Nižjem Avstrijskem v narodno češko organizacijo tudi dozdaj narodno indiferentni Čehi iu da že zdaj po Malikovi zaslugi Nižja Avstrijska nima več samonemškega značaja, marveč da jc žc zdaj nemško-češka pokrajina. PRESTOLONASLEDNIKOV OBISK PRI BIENERTHU. O prestolonaslednikovem obisku v Kitzhiiblu pri ministrskem predsedniku Bienerthu se poroča baje z zanesljive strani, da je obisk tudi politično važeiu Prestolonaslednik .zasleduje z največjim zanimanjem notranje dogodke, o katerih se bo posvetoval ž njim, ne da vzbudi preveliko pozornosti. ŠPANSKA V MAROKU. Špansko posadko v Melilli ojačijo na 38.500 mož. Španci napadejo Kabile začetkom bodočega tedna. — Kabili so poleg 27. julija izgubili največ ljudi 11. t. mes. Španska baterija je razstrelila hišo 'v Gu-rugugorovju, ki so jo zasedli Mavri, ka-\or tudi nek nasip, ki so ga zasedli Mavri. Nasprotniki so 'imeli velikanske izgube. • Dne 13. t. m. so Mavri ponovno stre-Jjaii na trdnjavo. Ponoči so se še bolj približaii trdnjavi. Španska artMjerija jih je prisilila, da so se umaknili. Mavri so zažgali velike ognje, da so boljše videli streljati. Proti polnoči so prekinili napad. - Vjetili je do 300 Špancev. Kabili ž njimi prav lepo postopajo. — V Melillo odrinejo vse španske vojne ladje. — V Madridu so odpravili cenzuro razven poročil z bojišča. — Topničarka »General Couch« je ustavila ladjo z 20 Kabili, ki je peljala smodnik. Kabili so zapustili ladjo, poska-kali v morje in ušli Špancem. ITALIJANSKI STRAH PRED OGLE-DUHI. V Italiji so zaprli avstrijskega poštnega oficijala Zimmerja kot ogleduha in ga odpeljali v Tolmezzo. DEFRAVDACIJE V SRBSKEM VOJNEM MINISTRSTVU. Ustrelil se je blagajnik 7. srbskega pešpolka Jukovič na grobu svojega sina. V pismu, ki ga zapušča, izjavlja, da je posodil zaradi defravdacij v vojnem ministrstvu zaprtemu Blagojeviču iz blagajne 21.000 frankov, ki so zdaj izgubljeni. TURKI ZA VOJSKO PROTI GRŠKI. Turška armada je za vojsko. V Carigradu je bila na čast generalissimu Mah-rnud Šefket paši pojedina, na kateri so govorili navdušeno turški častniki o potrebi vojske z Grško. Na shodih v Peči in v Djakovi so Turki odločno za vojsko. Peč in Djakova dasta v slučaju vojske 40.000 mož. Mladoturki in Albanci zahtevajo, naj odstopi Hilmi paša, konec vojaške diktature, odstavo Šefket paše in vojsko z Grki. Danes so pričeli v Carigradu z bojkotom grškega blaga. o o e © b s b o s so s b k e e Ali ste že odposlali na položnici dar za sklad obmejnih Slovencev? Nabirajte, odpošiljajte! Nobena položnica naj ne :: ostane neizpolnjena! :: se a BBBSB se s ČEŠKO-NEMŠKI KONFLIKT. Praga, 14. avgusta. Češki listi poživljajo vsa češka društva, da se udeleže kongresa čeških nlžjeavstrijskih društev, ki se vrši 22. t. m. v Themenau. IZVOLSKU ODSTOPI. Peterburg, 14. avgusta. Minister za zunanje zadeve Izvolskij odstopi in gre za poslanika v London. Londonski ruski poslanik se poda v Berolin. GRŠKI ODGOVOR TURČIJI. Atene, 14. avgusta. Grčija je Turčiji odgovorila, da grških častnikov iz Krete ne more odpoklicati, ker so slednji že davno iz grške oficirske liste črtani. Atene, 14. avgusta. Poslaniki velevla-sti so Turčiji naznanili, da se bo na Kreti grška zastava odstranila. RUSKA TAJNA POLICIJA. Pariz, 14. avgusta.Ruska vlada je za šefa svoje tajne policije v Parizu imenovala nekega bivšega častnika. ZENA ZNORELA. Reka, 14. avgusta. Zena blagajnik Miloša, katerega so trije vlomilci ustrelil jc znorela. STAVKA NA ŠVEDSKEM. Stockhohn, 14. avgusta. Črkostav so začeli delati. Stavka se jc ponesrečil; 2241 1-1 V nepopisni žalosti naznjamo vsem dragimsoroduikom, prijateljem inznan-ceni prebridko vest o izgubi našega iskreno ljubljenega sina, oziroma brata ki ga je Vsemogočni v svoji neskončni previdnosti včeraj 13. t. m. v nežni starosti 10 let poklical v boljše življenje ter ga pridružil njegovemu preljubemu bratcu Josipu, ki se je pred štirimi tedni preselil h angelcem. V Ljubljani, 14. avgusta 1909. Mina Ivan lilavec. T^esna ženiibeaa ponudba! jVilad trgovec v lepem kraju zelene Štajerske dobro idočo irgovino se želi seznaniti z izobražeJ gospico 18—24- let staro y syrho skorajšnje ženi|y| katera naj bi imela 20 — 30 tisoč premoženja veselje do trgovine. <£e resne ponudbe s sliko polnim imenom naj se blagovolijo pošiljati i 25. t. m. pod „Srečna bodočoosl" 1909, na upraJ nišivo ..Slovenca". Slike se takoj vrnejo. Jtajslrožj 2245 tajnost zajamčena. 1- pozorT III lil je naprodaj. Prodaja se posamezno ali vi skupaj. Poizve se na Dolenjski cesti v ga stilni »pri Plankarju«. 212?j Proda se radi bolezni izvrstno vpeljani modna in galanterij ska trgovina v Gori v najbolj prometni ulici, postaja električned tramvaja, sredi mesta. Naslov pri upral ništvu »Slovenca«. _ 2192 2-[ (licbro preSarane) I škatlo se po ia| prodajo. - Knaflov ulice stev. 10, Hi, nadstropje. 8. vratj spejme v trajno delo in proti dobri r. K. Čufer, Jesenice (Gorenjsko). 2244 3- išče službe pri kakem župnišču i sploh pri duhovniku. Nastop takoj. Ni slov pove uprava „Slovenca." 22032 la zeli ugodnem prostor lokal za prodajaln uGlammtrguvKamilli se odda takoj v najem. Natančneje p upravnlštvn ..Slovenca". 2224 2 niso tako zanimive, kakor pa naši platneni in bomba-ževinasti vzorci cefira, da-masta, kanevasa, platninc, oksforda itd. Izvolite poskusiti! Ttai "35-41 in naročite 6 komadov rjuh, obeljenih 1» brez šiva 150/200 cm velikih I< t3'50. 1695 bratov Krcjcar, Dobruška 9180, Češko. Tkalnica (D Lep hlev za dva konja in dve šupJ s podstrešjem za krmo se takoj odda. — Več pri D. Rovšeku, fotografu, Kolodvorske ulice 35. 1774 (l) za čevljarsko obrt sprejme takoj Ivan Bernik, čevljarski mojster v Škof ji Loki št. 93. 2178 2-1 Proda se 2091 4-1 v občini Zreče, Štajersko, 58 oralov travnikov, njiv, gozdov; enonadstropna hiša, gospodarstvena poslopja, potem gostilna, žaga, kovačnica, pe-karija, mlin, opekarna. Več pove lastnik Ludovik vitez Matthieu, Zreče pri Konjicah. Popolna s e se lahko poccni kupi.. 2127 3—1 Naslov se izve prJ upravništvu Slovenca. Zatekel se je lovski pes prepeličar ki sliši na ime »flskar«, bel, rudečkasto lisast, z dolgim repom, krepak, srednje velikosti; kdor kaj izve o njem sc prosi, da to naznani v pisarni Ed. Smarda na Dunajski cesti štev. 18, kjer dobi nagrado. 2205 2—1 295 1-1 prav močni za vino pripravljeni, eden del od žganja, v obsegu od litrov 56—70 od litrov 180—250 „ „ 100-120 „ „ 250-450 „ „ 120-180 „ „ 500-700 nadalje sodi z vraticami od 800, 900, 1100, 1200, 1500, 1800, 4000 in 5000 litrov se dobijo prav po nizki ceni M ff ftPMnvf!, |Tn v Ljubljani, poleg pri tvrdki IU. ItUalsO GSL6.U. Kosler. pivovarne. Priporoča se: (nasproti glavne pošte) v najprometnejši legi mesta. — Sobe za tujce od 1'20 K naprej. restavracija v hiši. Oddajajo se tudi mesečne sobe po znižani ceni. 484 52-1 Popolnoma nova se proda pod ugodnimi pogoji. Kje, pove upr. »Slovenca«. 2247 1—t Vsem svojim cenjenim gostom in spoštovanemu občinstvu sploh vljudno naznanjam, da sem se preselila z Dolenjske ceste z gostilno „ZUPAN" >8 {dala ti| Srr. 3 feagsl Miki ulic), kjer bodem po staroznani vestnost: postrezala s pristno pijačo in s priznano izborno kuhinjo. Gostilniški prostori so nanovo urejeni in razsvetljeni s plinom. Zahvaljujem se za prijazno dosedanjo naklonjenost in se priporočam tudi v bodoče k številnemu obisku 2240 s spoštovanjem iHaflja ^UPSU, gostilničarka in mesarica. Hikako potenje nog, kurja očesa žn trdo kožo, nobenih pekoč in utrujenosti, kratko prerojen se čuti Človek po eni kopelji fkSpasirilillftlM " za noge s pralnim praškom »bllll ulji ijIUSU. Dobi se v vselt lekarnah, drogerijali in parfume-rljali. Koder se ne dobi, obrne naj se naravnost na izdelovalca Mag plinrm. 2103 10-1 VIKTOa OTTOHEPETZ, Gradec I. v Ljubljani v lekarni fflager, Trnkozcy, droger. Kane. Razpisuje se v siuai v Št. Jerneju, Dolenjsko. Organist je obenem tajnik pri posojilnici. Ne zahteva se že popolna izvežbanost, ker to si bode lahko tu pridobil. Plača 850 K in prosto stanovanje. Oni, ki so zmožni poučevati v tamburici imajo prednost. — Nastop lahko takoj. Prošnje naj se pošiljajo na cerkveno predstojništvo Št. Jernej, Dolenjsko. 2210 Zahtevajte moj gg||j| zastonj in franko. Železn. patent. $oskopf ura |f| 1&3U 5 K s a* ima 6 kanjnov, pristen nikel-nast okrov, ki ostane vedno bel, kazalnik iz emajla, 86 ur idoča natančno na pol minute. Pristne srebrne ure K 6 50 S 3 srebrn, pokrovi »9-50 Stenske ure . . . „ 2'70 Budilke....... 240 u z dvojnim zvoncem . „ 3'40 c ■8 = O c« j«___ o > - »M M fl" S S m 2 največja tovarna ur, zaloga, izvoz zlatnine in srebrnine Poprej I. Vošnjakova tovarna za usnje in elektrarna v Šoštanju se od strani sedanje lastnice daje za daljšo dobo v najem. — Promet na vodno silo do 80 HP, letna produkcija 9000 kož. Elektrarna do <55 Amperov, napetost 2 krat 150 voltov, parni stroj za rezervo 15 HP. — Ponudbe sprejme in daje informacije DR. F. MAVER v Šoštanju. — Ponudbe se 2259 prosijo do 20. avgusta 1909. i ž^ol Hazpis služb, 1© Dobroidoča = čevljama : išče za specialiteto v poletnih čevljih S za planinske dežele proti visoki proviziji. Zahteva se tudi zmožnost nemške korespondence. 2246 1 — 1 Dopise pod „soiid 55" na upravo lista. V konkurzno maso Ferdinanda Martina v Kamniku spadajoča zaloga špecerijskega se proda povprek ponudbenim potom. Konkurzna masa ne prevzame nobenega jamstva za kakovost in množino blaga, niti za morebitne nedostatke v inventarnem zapisniku ki je na vpogled pri upravniku konkurzne mase. Cenilna vrednost blaga znaša vkup 7423 K 97 v. Ponudbe je vlagati pri podpisanem upravniku konkurzne mase do opoldne 21. avgusta t. L fn je vsaki ponudbi priložiti 10% vadij cenilne vrednosti kot varščino. Odbor upnikov ima pravico do 25. t. m. sprejeti ali odkloniti ponudbo, do tje pa je vsak ponudnik vezan na svojo ponudbo. Tisti, čegar ponudba se sprejme'mora pred koncem t. m. prevzeti blago po poprejšnem plačilu kupnine, sicer zapade varščina na korist konkurzni masi. Blago sc more pregledati od 16. do 21. t. m. dopoldan od 9.—12. ure in popoldan od 2.-5. ure Upravnik konkurzne mase: Dr. Alojzij Kraut, odvetnik v Kamniku. 2248 1-1 Pri podpisanemu nadzorništvu je spopolniti več provizoričnih mest dežel, užitninskih uslužbencev (dacarjev) z začetnimi plačami po 1040 K (namreč: s plačo 800 K in dejalnostno doklado v izmeri 30°/o vsakokratne letne plače) ter s pravico do 3 triletnic in 4 petletnic po 130 K tako, da po zadovoljivo dovršenih 9 službenih letih znašajo prejemki 1430 K, po dovršenih 29 službenih letih pa 1950 K. Poleg tega dobivajo nameščenci na samostojnih mestih tudi prosto stanovanje in pavšal letnih 84 K. Posebno sposobnim in marljivim uslužbencem dajejo se tudi osebne dokiade po 200 do 500 K na leto. Prosilci, ki so poleg ljudske šole dovršili tudi nižje razrede kake srednje šole ali kakšno primerno strokovno šolo, imajo prednost in se takoj pri vstopu v službo lahko na drugo stopnjo prejemkov (letnih 1170 K, v Ljubljani 1260 K). Prošnje za vsprejem, ki naj se pišejo lastnoročno od prosilcev, je nasloviti na deželni odbor v Ljubljani, vložiti pa pri nadzorništvu deželnih naklad v Ljubljani do 15. septembra 1909. r Prošnjam je priložiti: 1. Rojstni in krstni list; 2. Zdravniško spričevalo, da je prosilec povsem zdrav In krepak za vnanjo službo; 3. Spričevalo županstva o nravnosti, in 4. Zadnje šolsko spričevalo. Madzoraištvo deželnih naklad v Ljubljani, dne 12. avgusta 1909. hf? Vin Podpisani izjavljam v imenu stavbnega odbora za zidanje nove župne cerkve v Šmiiielu pri Žužemberku, da je gospod Rajko Sušnik, umetni steklar v Šiški napravil v imenovani cerkvi enajst novih oken, krasno in umetno v gotskem slogu izdelanih, v splošno zado-voljnost in po zmerni ceni ter je zato v svoji stroki vreden najboljšega priporočila. VŠmihelu, dne 12. avgusta 1909. 2238 Za stavbni odbor: Frančišek Gabršek, župni upravitelj. M. ^Va Podružnice Spljet, Celovec In Trst - Delnl&ka glavnica -K 3.000.000. Ljubljanska kreditna banka v LjnMiani Stritarjeve niice 2 Promese zemaljskih srečk« I. izdaje. Žrebanje Že 16. avgusta. = Glavni dobitek K 90.000. = ===i= cena K 5. Kupuje iii prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev in po dnevnem kur z a. Podružnice Spljet, Celovec tn Trst Rezervni lond K 300.000. ■flHB vsem reši bosenski sabor. — Poslanec Pergelt želi. naj Šusteršič natančno formulira zahteve z ozirom na italijansko pravno fakulteto. Vprašanje bosenskega kmeta po njegovem mnenju ne spada v svoji celoti v avstrijski državni zbor. O delozmožnosti češkega deželnega zbora sodi. da taktike ne morejo odločiti nemški državni, marveč edinole nemško - češki deželni poslanci. Razmere se po njegovem mnenju niso izboljšale, marveč še poslabšale. KOMPROMIS MED NEMCI IN ITALIJANI GLEDE NA ITALIJANSKO PRAVNO FAKULTETO V TRSTU. Iz Trsta poroča »Die Zeit«, da so skienMi Nemci in Italijani glede na italijansko pravno fakulteto v Trstu kompromis. Pogajnja med Nemci in Italijani je vodil tržaški namestnik Hohcnlohe. Po dolgotrajnih pogajanjih so sklenili Nemci in Italijani sledeči kompromis: Utrakvizira se naVtična šola, ustanovi se nemška državna gimnazija v Trstu. Zadeva se odloči po tem poročilu v jeseni. S Slovenci se Hohenlohe ni pogajal. Do zdaj poročilo šc jr dementirano. Ako je to poročilo resnično, potem seveda ni veliko upanja na uspešno državnozborsko zasedanje v jeseni. Slovenski poslanci se ne puste več pritiskati ob zid. Tržaški Slovenci naj bodo uverjeni, da store poslanci naše stranke vse, da se ne vresniči nakana naših klevetnikov. Za kranjske in štajarske liberalne poslance seveda ne znamo, ako se bodo zavzeli za slovenske koristi, ker kakor pišejo, se jim ne gre za drugo, kakor da prijadrajo v mirno vladno zavetišče, kjer se v o'bliki darov in v stiskanju j-ok cedita zanje mleko in med, slovenske iii slovanske koristi so jim pa deveta briga. ZAKAJ SE GRE GLABINSKEMU? — BILINSKI GRE? »Zeit« objavlja s strani, ki je dohro poučena, da se gre Globinskemu pred ,vsem za to. da sestavi veliko delovno večino; ker ni misliti na nadaljnje delo z ma-Jo večino. Pred vsem se ugodi Stapinske-mu in bo kljub vsem dementijem igralo veliko vlogo vprašanje o odstopu Bilinskega. Sledi mu dr. Glabinski, kar ni ni-kaka tajnost. Upajo tudi, da se pridruži večini češka katoliško narodna stranka. Mogoče, da dobi stranka ministra. Gla.binski dela na svojo pest. Tisti ki gii vodijo, jločejo iz prihodnje večine izključiti Slovence, češke agrarce, češko ljudsko stranko in Rusine. Upajo, da bo zboroval češki deželni zbor in da se zato skrči obstrukcija. Prorokujejo, da predlože jeseni vladne stranke pred obstrukcijskimi nujnimi svoje nujne predloge, kar bi bilo edinole s hrupno obstrukcijo mogoče preprečiti. Če se pojavi hrupna obstrukcija, se razpusti državni zbor. »Zeit« smo lahko hvaležni, ker tako lepo odkriva tajne načrte, o katerih seveda ni znano, če so tudi resnični. Prezgodaj je, da bi že danes izjavili svoje mnenje o glasovih s političnega pogorišča. Nemci izjavljajo, da ne odnehajo, Italijanom -zagotavljajo z vladnim sodelovanjem italijansko pravno fakulteto preko ,Slovencev, položaj še poostrujejo proti-češki vsenemški kravali na Dunaju. 1H1H V vročem letnem času je priporočati dobro in ugajajofio osveževalno in mizno pijačo pripravno za primešanje vinu, konjaku ali aidmm sokovom, za to opozarjamo na Ne zboruje šc ne. Kljub temu so žc končane prave parlamentarne počitnice. Sicer je sklical načelnik Poljskega kola« dr. Glabinski konferenco načelnikov raznih strank šele na 1/.. a že včeraj so dohajali na Dunaj v državni zbor poslanci raznih strank, ki so se razgovarjali o tem, jeli doseže Glabinski kak uspeh. Poroča se, da .ne donese Olabinskijeva konferenca posebnih uspehov. V zboru, palači izgleda vse narobe. Prizidati nameravajo namreč še eno nadstropje. Olabinskijeva konferenca se bo zato vršila v prostorih »Poij-skega kola«. POSVETOVANJE KRŠČANSKIH SOCI-ALCEV. — NEMŠKI BLOK OSTANE. Včeraj dopoldne je zborovala na dunajskem rotovžu parlamentarna komisija krščansko socialne stranke. Navzoči so bili malone vsi njeni člani, med njimi tudi bivša ministra dr. Gessmann iii dr. Eben-lioch. Simpatično so pozdravljali konferenco, ki jo sklicuje Glabinski. Sklenili so, da stranka podpira vsako akcijo, ki ima namen, da omogoči državnozborsko delovanje. O razmerju z nemškimi svobodomiselnimi strankami se je sklenilo, da se goji vzajemnost ž njimi in da stranka z ozirom na rešitev položaja .ne stori ničesar brez nemških svobodomiselnih strank. Na -uspeh kršč. soc. stranka ne računa posebno. Zbornični predsednik dr. Pattai je izjavil o položaju: Kiiuč položaja je v tem, ako se skliče češki deželni zbor in omogoči njegovo delovanje. Pattai se je izrekel proti slovenski pravni fakulteti v Ljubljani. SLOVANSKA UNIJA. Predsednik »Slovanske Unije« Udržai /je razposlal včeraj vabila članom parlamentarne komisije »Slovanske Unije«, s katerimi jih vabi k seji Unije, ki bo 17. t. m. ob deveti uri dopoldne v parlamentu. Povabljen je tudi načelnik »Rusinskega kluba« dr. Romanczuk in rusinski poslanec dr. Levicki. Na sporedu je političen položaj z ozirom na akcijo Globinskega in z ozirom na sklicanje češkega deželnega zbora. KDO JE ZMAGAL V ZADNJI PARLAMENTARNI BITKI. Čisto hladno in trezno zapišemo tole. Iz strankarskih in še bolj iz razlogov osebne mržnje do načelnika naše stranke so varali kranjski liberalci slovensko javnost, da je v zadnji parlamentarni bitki bila poražena obstrukcija. Glasilo Bilinskega »Die Zeit«, objavlja včeraj članek, v katerem odkrito priznava, da so bile poražene vladne stranke in da je zmagala obstrukcija. IZJAVE Z OZIROM NA DR. ŠUSTER-ŠIČEVO IZJAVO O POLOŽAJU. S kratko dr. Šusteršičevo izjavo o položaju, ki smo jo i mi včeraj objavili, se pečajo voditelji raznih strank. Prvi se je oglasil dr. Silvester. Izjavlja z ozirom na sklicanje češkega deželnega zbora, da bo češki deželni zbor deloval, ako izpolnijo Čehi znane nemške zahteve. O odvezi bo-isensko - hercegovinskih kmetov pravi Silvester, da tudi nemške stranke žele ugodno rešitev tega vprašanja, a da so za drugo obliko. Italijanske pravne fakultete ,na Dunaju ne dopuste Nemci. Nemški svobodomiselni poslanci stavijo razne zahte-.ve. ako se ustanovi v Trstu italijanska pravna fakulteta. O kmečki odvezi sodi Silvester, da se mora pojasniti zadeva v delegacijah. Kmečko odvezo naj pred železnato JCina-Vtno Higijenlčna raistava na Dunaju 1006: Državno odlikovanje in častni diplom k dati __ kolajni. jm Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri ila in je rekonvaiescentom jKjSfL iu malokrvnlm zelo pri-poročeno od zdravniških IIIe^ Izborni olzus. K,'"" 'aa Večkrat odlikovane, fc^r^jg&a Nad6000zdravniških spričoval. Ta pijača vpliva ohladilno in oživajoče, vzbuja slast do jedi, pospešuje prebavljenje. Po letu je ta pijača pravo krepilo. tVIII.) Izvirek: GiessMifol Sauerbrunn, želez, postaja, zdravilno kopalliče pri Karlovih varlb. jProspekti sastonj in franko. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, vodjih Špecerijskih prodsjalnicah in trgovinah z jestvinami n vinom. Znlngo pri Mihael Kasiner-ju, Peter Lastniku In Andrej Sarabunu, LJubljana. 114 52—15 J. SERRAVALLO, c. ia kr. dvomi »vitalj — TRST-BarkovlJe. Najboljši svetilni Škrob zložna, cerm in varna vožnja s H 541 52 Bližnji odhod: iz Trsta, domačega pristanišča: Ultonija, 24. avgusta, Pannonia, 7. sept., Curpathia, 21. sept. 1909. Iz Liverpoola: Lusitania, največji in najlepši par-rik, 28. avgusta, 18. septembra, 16. oktobra 1909. Mauretania, 14. avgusta, 4. septembra, 25. septem-::: bra, 23. oktobra 1909. ::: Pojasnila in vozne karte pri Jlndrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, bi. cerkve Srca Jezusovega. GLRNZiNE da najlepše !> i. ...v . '-V Dobiva so povsod v škailjah po 10 vinarjev. Cena 4-— krone in po 2 K 50 v. Velika zaloga Model V 28 tipk, B4 pisni, je priznano Model VI 32 tipk. OSflism, Dobi se tndl na mesečne obroke. Zato zahtevajte takoj brezplačno raznih plofič .*. urar in optik .*. Ljubljana. Stari trg 26 HLOJZIJ ZMITKO s takoj vidno pisavo, pripravo za črtanje in ra-striranje, tabulatorjem in najboljšo uredbo za £009 slovenščino. 24-1 Cenike pošilja na željo zastonj in franko Glavno zastopstvo za južni del monarhije Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 20, kjer se stroj vsak čas lahko pogleda in poskusi. velika tovarna z električnim obratom za GODBENO ORODJE M v meeh .krafovo. bh izdeluje vsa vrste tjlasbll Iz lesa in kovine, pihala za obhode (signale). Izvršitev in harmonija brez napake. STROKOVNA OPRAVA M 1051 vseh godal In bobnov 26-1 I fioslarskl atgll^j i Ceniki zastonj"! Izdelane postelje tffeEatfMnbT^ w rdeCega posteljnega inleta. Prav dobro napolnjene. Pernica ali blazina 180 cm dol-^EjSbaar ga, 116 cm široka K 10--, 12"15 —, in - ' vP*^ 18* — ; 2 metra dolga, 110 cm Široka K 11"-, "ffiEISSSSEiiSffiB 16"-. 18'-- Zglavnik 80 cm dolg, 58 cm Širok K 3 -,3 K) in 4 90 cm dolg. 70 cm Širok K 1 50 in 5-60. Izdelujem tudi po kakršnikoli drugi meri. Tridelni modroci iz žime za eno posteljo K 27'-, boljši K 33 —. Pošilja se poštnine prosto po povzetju od K 10 — naprej. — Zamenja ali nazaj sc vzame proti povrnitvi poštnih stroškov '025 6-1 se zelo naglo privadi zaslužek s trajnim pisanjem na domu. Rob. Gruss, zaloga naslovov Kolin ob Renu. 2121 3-1 pripravljanje najfinejše goveje juhe ko Zvezda trs ™ ^HEJfc iffS3fi& HB s kritem in se dobro razvija. Zahtevajte cenike, prospekte in brošure o preizkušenih krmilih za pse, perutnino, fazane, kunce, divjačino od tvrdke Henrik Polsterer, tovarna za Fattingerjeve pogače za pse in krmila za perutnino Dunajsko J^lovomesto. Lete so čista (najboljša) goveja jaha v strjeni obliki in vsebujejo tudi potrebno sol in dišave. Kocka ae samo z vrelo vodo polije in da takoj 1 krožnik izboru© goveje juhe, ki se nič ne razlikuje od na-— -: vadne domačo goveje juhe. .. Zaloge v Ljubljani: Fr. Grošelj in Peter Lassnik, V lastnem interesu zavračajte vselej odločno vsa ponarejanja. Pri nakupu pazi naj se točno na to, da ima vsaka kocka na zavitku ime MAGGI in varstveno znamko zvezdo 3 križem. Druge kocko niso MflGGI-jeve. 2ie M, (M), GloURS. Regent m nrnglh ^ueclalnlti zsnmh ter posamezni!! delov. Izposojevanje koles prejem koles za emajilraoje, : ponlKlnnje ter popravila : solidnes in oens. ......Karol čamersih Ljubljana, Dunajska c. št. O. Učene s primemo šolsko izobrazbo se sprejme 2225 v trgovino z mešanim blagom 3—1 IV. VHHtlČ, Cerklje pii Krškem. Ugodna prilika! V zalogi imam dva rabljena, in še popolnoma dobro ohranjena valjčka za drobljenje pšenice Schroter, katera 2207 3-1 prodam po nizki ceni in pod jako ugodnimi plačilnimi pogoji. losip trefssik, se^tfK&a^r nasproti dolenjske mitnice se pod ugodnimi pogoji cene proda. Zraven je tudi vrt in gospodarsko poslopje. Zelo prilično za gostilno ali trgovino. Več pove lastnik Dolenjska cesta štev. 19. 2236 6-1 Za lesno trgovino se išče kontorist za sprejemanje in oddajanje mehkega lesa. franc Križaj ^KnSflftu: v v Veliko milijonsko podjetje išče izurjene zastopnike, ki so znani daleč na okolu. Izurjeni in zanesljivi ljudje, ki si žele zaslutiti mesečno nekaj sto kron, naj pošljejo svoje ponudbe z naredbo 2234 dosedanjega službovanja pod šifro »Bedentender Verdienst 77981" na anončno ekspedicijo M. DUKES NflCHF. Dunaj I/l. POZOR! Naprodaj je okoli dva in pol orala velika stavbena parcela tik postaje Žerovnica (Gorenjsko) na kateri bi se dala zgraditi restavracija ali hotel, ker ta kraj zelo hitro napreduje. Izve se v gostilni pri Gašperju v Mostah, pošta žerovnica na Gorenjskem. 2204 (3-1) Proda se pod zelo ugodnimi pogoji zaradi odpotovanja v Ameriko več strojev za kolarska obrt Stroj za kolesa na katerem se lahko izvršuje enajst del, nadalje trakovna žaga (BandsSge) in parni motor s 3 konjskimi silami, kakor tudi drugo orodje spadajoče k tej stroki. Ivan Intihar, ko-lar, Studenec — Ig štev. 187. 2202 3-1 KilmUEEC n BKoraHircaMH 2757 kateri so ne samo po izreku enega samega, nego na Kranjskem že od več sto posestnikov, ki te stroje že več let vporafaljajo koi najboljši in za naše kraje najpripravnejši spoznani. Vsakdo naj se torej sam prepriča in kupi le kosilni stroj Opozarjamo posebno na naše nove nože z gostimi zobmi, ki po--sebno globoko režejo, za nizko in redko travo. Edini zastopniki za Kranjsko: Karol Kavšeka nasled. 1USEK, Liu&liana, DunalsHa oesta is. v Postoja UM in postafollfče Zagorske železnice »Stubičke Toplice". Sezona ©d L msjsa do 30. oktobra. Termalni vrelci 53" C toplote in močvirne kopeljl so prav posebno primerni proti trganju revmatizmu, isehiji, dalje ženskim boleznim, kroničnim katarom, eksudatom, nervoznosti. kožnim boleznim, ter tudi za rekovalescente. — Najboljša vporaba studenskega blata, podobno franeovarskemu močvirju. Kopališki zdravnik. Zdraviliška godba. Krasen gozdni park, najlepša okolica. Najceneja brezkonkurenčna prav dobra prehrana in bivališče. Zdravljenje s svitlobo. Sobe od K 1»— nadalje. Pojasnila in prospekte daje kopališka uprava v Stubičkih Toplicah, Hrvatsko. Pošta Zabok, brzojavna postaja Stubica. Interurbanska telefonska postaia. 1049 1 azrianilo. Vodstvo »Pogrebnega društva uslužbencev c. kr. državne, c. kr. priv. južne železnice in c. kr. poštnih in brzojavnih uradov v Ljubljani" naznanja, da je spremenilo svoja pravila v toliko, da je odslej omogočen vstop vsem državnim uslužbencem ter se društvo glasi: „Pf io društvo uMfš in Mih AžUcev ? Eliji ter prične svoje poslovanje po izvanrednem občnem zboru, ki bo prihodnji teden. Novi člani se sprejmejo, do otvoritve lastne pisarne, vsako sredo in soboto od 5. do 8. ure zvečer v gostilni ,.International" na Resljevi cesti št. 22, kjer se istočasno podajajo tudi potrebna pojasnila. Interesenti naj blagovolijo to na znanje vzeti. Ljubljana, meseca avgusta 1909. Za društveno vodstvo: Josip Petrič, predsednik. 2242 1 -1 Mm strip, iBltzB- in Min, leta BB B S fl | | I . Tonmes, Ljupii takoimenovani brzi-, normalni in počasni sukači z 80 % učinka z amerikansko regulacijo. ril Parni kotli vseh sistemov, pregrelci (TJberhitzer) in ogrevala (Vorwarmer) itd. Vsakovrstni stroji za obdelovanje lesa in za naprave žag najnatančnejše izvedbe. Transmisije tudi največjih konstrukcij. Žične železnice za prevažanje blaga. 2233 (i) Proda se po ceni več različnega >220 pohištva, cvetlic i. t. d. v Ljubljani, Mestni trg štev. 24, III. nadstr. Na Rimski cesti se sprejmete IfcsT na stanovanje TS3J ki obiskujete šolo. Naslov pove upravništvo »Slovenca«. 2227 3-1 se sprejmejo v delo pri Antonu Petek, slikarju, Ljubljana, Sv. Petra nasip 37. Odda se takoj 2235 3-1 na Tržaški cesti štev. 4. Sprejmem takoj veščega za svojo mlekarno v Skradu na Hrvaškem. Oženjeni, ki se razumijo tudi na gospodarstvo, imajo prednost. Reflektantje naj se zglase v pisarni Jos. Lončariča, Ljubljana, Streliške ulice štev. 27. 2219 4-1 zobozdravnika Hvausta khmmm. raza 1220 (D laloii zoUoGoTa več 110011! Dobrota za Človeštvo. Vse podrobnosti pove popis, ki je pridejan vsaki steklenici. CENA STEKLENICI 1 K 60 v. Dobiva se v lekarnah gg. Trnkoczg, Bohinc, Mager, Piccoli, v drožeriji Kane in v vseh večjih trgovinah. Zunanjim naročnikom — najmanj štirih (4) steklenic — se odpošlje voda poštnine prosto (franko). Proda se pod ugodnimi pogoji in za nizko ceno 1913 i na Selu pri Ljubljani, Poljska cesta štev. 20. Poizvedbe v pisarni dr. Frana Poček, odvetnika v Ljubljani, Stari trg štev. 30. Proda ali v najem se da pod ugodnimi pogoji in za nizko ceno 2194 2—t • V s hlevom, skednjem, sadnim vrtom in njivo na Črnivcu. Hiša je blizu državne ceste in oddaljena od božjepoti Brezje le 10 mjnut. Pripravna je zlasti za vpokojenega. Gradi se tudi ravnokar vodovod. Več se izve v Ljubnem na Gorenjskem štev. 22. delavnica za vsa cerkvena dela JL St. Ulrich. Oroden, Tirolsko K se najtopleje priporoča za vsa cerkvena dela. Velikanska zaloga svetih razpel. « Novi zanimivi slovenski ceniki zastonj in franko. - Postrežba solidna in hitra. isis 26-1 JO smo izumili kamnu podobno snov proti polzenju jermen raz kolesa (ne primerjati z drugimi sprijemnini mastmi) ki preprečuje pri vseh obratnih strojih, avtomobilih in motorjih polzenje jermenov, prihrani se pri moči 15—20%, večja storilna možnost stroja, upo- "'Myuiu OjJlIjVUlHIUl lllUJUlli; JW 1 V. fj I t U J > motorjih polzenje jermenov, prihrani se pri moči 15 rabljivo pri železnih in lesenih kolesih, 3-letno jamstvo. Edino pravico izdelovanja in izvrševanja za Štajersko, Koroško, Kranjsko Istrijo in Dalmacijo ima 2180 5-1 Štefan Hitzl, Ljubljana. Milko Krope Gremo« f oni I Gramofone Ure! eror, Ljubljana, Jurčiča? trg štev. 3. Priporočam svojo zalogo zlatih, sreb. tula ■cikel, žepnih in različnih atenskih up, vsake vrste budilk, zlate veraiioe, prstane, uhane, bisere z dragulji. Srebrno in iz kineškeaa srebra orodje. in najnovejše slovenske plošče od K 3 naprej. Vsi tu navedeni predmeti se točno ln po nizld ceni popravljalo 2393 3fi Staro zlato ln srebro kakor tudi drago kamenje i kupujem ali vzamem v zameno. Ceniki na zahtevo poštnine prosto. poštena, snažna, skrbna, dobra kuharica se išče za samostojno vodstvo majhnega gospodinjstva. Stanovanje začasno izven hiše; plača po dogovoru. Ponudbe z natančnim naslovom: i.fl., poste restante, Ljubljana, glavna pošta. Stamhllife vseh vrst za urade, društva trgovce Itd. Asitoe Čeme graver in izdelovatelj kavčuk - štambiljev LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 6. Ceniki franko. 3450 52 1 Stoj prijatelj 1068 Predno kupiš ali izposodiš ♦ T! ♦ potrudi se še k rodoljubu, edini narodni tvrdki J1LF0HZ BREZNIK (mestna hiša) Prepričaj se o blagoglasnosti in najtrpežnejSi konstrukciji mojih instrumentov iz prvovrstnih najboljših tvornic. cd M S (V 'a a cd "ST b 01 "č? Z 01 H M < O D. « M « Kot strokovnjak in učitelj Glasb. Matice jamčim za vsak instrument, ki sem ga preizkusil sam. — Zlasti priporočam Holzl-Heitzmunove pianine, ki so neprckosljlvi. Prodaja proti ceniku z izrednim popustom tudi na najmanjše obroke brez zadatja. v katerem se zdravi pod nad- "j zorstvom dr. Ivana Oražtt« w| razni/vrstno skrivljenje Hrbtenice, izbočen Hrbet, neenake rame, neenaka ledja itd ,, se nahaja na Turškem \m Stev. 4 -„.,'., I. nadstropja. Ti—* Pojasnila daje dr. Iv. Orašen ob svojih ordinacijskih urah od 9. do 10. ure dopoldne in od 2. do 3. ure popoldne v Mfovih ulicah šle«, 12, Pozor! Priporoča se slavnemu občinstvu v mestu in na deželi nova modna trgovina Stari trg št. 18 Ljubljana Stari trg št. 18 kot zelo solidna za nakup raznega modnega blaga. Velika zaloga moškega ženskega in otročjega perila, najmodernejših bluz,spodnjih kril, modercev, predpasnikov, rokavic, nogavic, ovratnikov, zavratnic, šerp, pajčolanov, otročjih obleke, svile za bluze in nakite, svilne trakove, posa-mentrije, čipke, šlinge in vse potrebščine za šivilje, kakor tudi velika zaloga najmodernejših in najboljših moških klobukov, čepic in slamnikov, vse po najnižji ceni. 1495 1 mKmmnmmnmmmmmmmmmaaum Prost ogled! Do 15. septembra 1.1 prodaja pod ceno. Več vrst platnenega blaga, prtov, Prilika je zelo Prtičev> žepnih robcev,^ kravat, švi- ugodna samo carskih vezil, nogavic in perila. proti takojšnjemu plačilu. Anton šare, Sv. Petra cesta 8 izdelovanje perila in oprem za neveste. za industrijsko podjetje združeno z malo kmetijo išče zanesljiva, domača tvrdka. Dotičnik mora biti popolnoma vešč slovenskega in nemškega jezika in dvostavnega knjigovodstva, mora biti energičen in samostojen oskrbnik z odličnimi spričevali. Ako je žena njegova dobra kuharica, lahko prevzame ona gospodinjstvo. Plača po dogovoru. Kavcije je položiti najmanj 1000 K. Služba se za stalno odda po preteku trimesečne poskusne dobe, proti večletni pogodbi. Lastnoročne ponudbe, opremljene s prepisi spričeval je vložiti pod „STALNA SLUŽBA" na upravništvo »Slovenca". 2095 (t) MMffii zaloga Avstr.- ameriška zaloga čeljev v Ljubljani. Poleg kavarne ,pri Slona'. Pazit« natančno na firmo. 2825 26- Slajvečja slovenska tvrdka za obuvala Združeni čevljarji v Ljubljani 14 Wolfove ulice 14 priporoča slavnemu občinsivu v njegovo lastno korist to domače podjetje, ki je že ve? let v posesti svoje lastne zaloge vseh vrst surovin in k stroki spa-dajočih potrebščin ter je kot ifako edino sposobno vstreči vsem zahtevam. Velika zaloga lastnega in tujega izdelka za gospode, dame in otroke v poljubno najmodernejših oblikah. haročila po meri in okusu se po želji, ravnotako tudi popravila z vso skrb-Ijivostjo izvrSujejo. — Zunanja naročila točno proti povzetju. — Ceniki zastonj. Filijaika: Stari trg štev. 28. 1133 t It Leopold Tratnik pasar in srebrar Ljubljana, Sv. Petra cesta 27 se preč. duhovščini in veleč, cerkvenim predstojnikom vljudno priporoča za izvršitev cerkvet posod h orodja, ima vedite veliko zalego na razpolago. Naročila se hitro in lepo izvrše. Načrti in proračuni na razpolago. 1929 10—1 Velika zaloga j uvelo v, zlatnine, srebrnine ter raznih ur. Blago prve vrste Točna postrežba - Najnižje cene - Lud. Černe juvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodnijski cenilec. 19552—t , VtlfovB ulite štev. 3. Najizvrstnejše in najbolje tajata uriee izgotavlja in razpošilja prva sisaška tvornica Murk; J Slsak, Hrvatsko. Odlikovan na parl&kl razstavi 1. 1900 in na milenllskl razstavi 1. 1896. Poleg tamburic in skl^deb za tamburice ima v zalogi razna glasbila, kot: gosli, eitre, kitare, mandoline, harmonike, okarine, itd.za katere pošilja nošenji cenijt s^likami. Veliki ilustrovani cenik pošlje vsakomur tranko ln zastoijj. V isti tvorntci izhaja mesečnik pod naslovom »Tapiburica«, ki prinaša za uk i krasne tamtmi;iške skladbe in stane Za večjo tovarno se išče za takojšnj nastop izurjen, slovenščine in nemščine v govoru in pisavi popolnoma zmožen Prij. ponudbe s prepisi spričeval in sliko pod ,,/Kl. 1473" na Haasenstein & Vogler A. G, Dunaj I. 2215 2-1 Zassfcfllki j naj ne zamude ugodne prilike TTBOTCi za naročbo Rftsmarjil ostankov naravnost iz tkalnioe! 1884 Posebna ponudba: 12-1 40 met. oksforda za srajce, cefira za obleke, plave tkanine za predpasnike in bluze. Prihia kakovost, pristno tthrnno la K i 5-40. 40 met. rumburške tkanine, kreas-platna, ka-nafasa, zajamčeno prima kakovost, pralno, le K 18-40. 1 kos 150/200 cm rjuh, zajamčeno platno, brez konkurence, za le K 2'25. Brisače 40 cm široke, 1 m dolge, za samo 32 vin. 1 dvanajstorica robcev z atlas-robom K 1'25. Pošilja sc po povzetju. Kompl. zavoj 5 kg povsod franko. Za neprimerno denar nazaj in se povrne tudi poštnina, torej nikak rizlko. Prosim, da se ne zamenja moja tvrdka t podobno se glasečimi, ki pošiljajo neporabno blago, ne vračajo poštnini pri vrnjenem blagu, in so le kramarji. — Ohrne nnj «e y«ak na Julija Milllerja tkalnico, Herra. Mestec, Češko. Goriške mladine dan. Lep praznik je praznovala dne 8. av-jsta v Kamniku na Gorenjskem sloven-p Krščanska mladina. Moramo reči, da bila častno zastopana tudi goriška mla-ina. Prav gotovo pa ni nikogar, 'ki je bil vzoČ pri tem lepem slavlju naše mlade rmade. ki ne bi spoznal velikanskega po-iicna naše krščansko-socialne mladinske rganizacije. Bolj ko vsi govori in vsi ča-ipisi govore in prepričujejo taki sliodi, ;ke slavnosti. Na Goriškem nam je silno otrebno, da ustvarimo trdne organizacije atoliškc slovenske mladine. Ne pomaga č: brez tega bo vse drugo delo podobno si, zida'ni na pesek. Skrbeti nam je za Lidočnost, in ta sloni na naši mladini. Zakaj govorimo o tem? Zato, da opo-rimo na slavnostni dan goriške mladi-e, ki se bo dne 22. avgusta vršil v Mir-,pri Gorici. Želimo prav iz srca, naj bi c ta dan zbrale v Mimu stotine sloven-kega ljudstva iz goriške okolice in iz stale Goriške, da bi se zbrali ta dan tu aši fantje od vseh strani, da poneso mi-cl krščanske mladinske organizacije v adnjo vas slovenske Goriške. Povdarjati loramo, da >jc mirensko društvo eno pr-na Goriškem, ki si je postavilo svoj istni dom. Naj bi vzgled požrtvovalnosti dišala posnemati društva tudi drugod! V sledečem priobčujemo vabilo in pored. Dne 22. avgusta se otvori društveni om »Katol. delavskega društva« v Miril. Ob tej priliki se vrši velika celodnev-manifestacija goriških krščansko-so-lalnih izobraževalnih društev ter okrož-•javna telovadba goriških »Orlov«. — Mievni red te prireditve je ta-lc: Dopoldne: 1. Od 8. do pol 9. ure spre-in bratskih društev iu gostov. Nato s'ku-en odhod na bližnji Grad nad Mirnom, er bo ob 9. uri sveta maša. Po sv. maši !d'hod v novi »Društveni dom«. 2. Ob de-etili blagoslovljenje novega »Društvene-a doma«. 3. Ob pol 11. uri mladeniški od s sledečimi predavanji: a) Fr. Krem-ar predava: Skrb za naraščaj; b) dr. Le-ard predava o mladeniški organizaciji in rotialkoholnem vprašanju; c) Fr. Terse-av pa o predmetu: Krščanska misel trdil vez naše organizacije. Popoldne: 1. Ob 4. javna telovadba. Manifestacijski shod. Govore na shodu: . Brece-j o naši društveni organizaciji, dr. Dermastija o zmagujoči krščanski lisli. 3. Ljudska veselica z godbo, petjem tombolo. I| Po kosilu si gostje lahko ogiedajo raz-tavo v »Crevljarski zadrugi«, ki se pri-edi ta dan. 'Vsa društva vabimo, da se udeleže e slavnosti z zastavami in pevskimi zbo-i. Posebno prosimo društva, naj pošljejo ia to slavnost mladino, da se navduši za rščansko organizacijo. Vabimo pa tudi se naše somišljenike, da pridejo in vidijo losedanji uspeh naše mladinske organi-:acije. Treba je, da vidijo, kaj smo do-egli v naši, do zadnjega časa zanemar-eni goriški okolici. Ljudstvo iz okolice rado obiskuje naš Jrad pri svetih stopniicah, odkoder je ta-o lep razgled :po celi goriški okolici, Fur-iiiiji, Brdih in vipavski dolini. Zato smo (iredili. da imamo sveto mašo gori na jradu in s tem damo ljudem priliko, ogle-ati si lepo solnčno Goriško. Vabimo pa udi brate, da si ogledajo naš lepi »Dru-tveni dom« in da vidijo, kaj zmore krep-;a organizacija. Naj bo ta dan posvečen azvoju krščanske organizacije na Gori-kem. Bratski pozdrav! — »Katoliško de-avsko društvo« v Mirnu. K temu vabilu ob sklepu pristavlja-no: Naj bo 22. avgust slavnostni dan kronske slovenske mladine na Goriškem! * M c d v e d Anton: Poezije II. jubljana 1909. Založila »Katoliška '»kvarna«, — V pesniški plodovito-ti ima Medved med našimi priznanimi ioeti brezdvomno rekord. Zato ni čuda, da ie mogoče izdati »Katoliški Bukvami« kratkem času že II. zvezek njegovih oezij. Odkrito povemo: nekam z bojaz-lijo smo ga vzeli v roko; plašilo nas je: H se bo pesnik v tem zvezku ponavljal, Ii pa bo nasploh podal Ic boli blago dru-:c vrste? Toda z veseljem poudarjamo: i prvo. ni drugo! Uprav narobe: če so brane v I. zvezku prevesno Medvedove nladeniške poezije, raztezajo se v ii. duševni izlivi njegove moške dobe — še bolj kreipki, še bolj izčiščeni in pomirjeni. 1/, teli se šc razločneje zrcali: Medved je Pesnik moškega zanosa. Kakor pri Jos. Ciinpermanu — saj je bil sedeval Savel 'udi ob njegovih nogah — jc tudi pri Med-edu počez in podrobno vse kakor iz granita. Tu ni nič igračkanja, nič sentimen-alnega javkanja, nič razbrzdane strast-nosti: vse preniišljeno in umerjeno — katar gre možu. Široko obzorje, trezen razum pa vendar tuinsem kar prekipeva-ioče čustvo v boli in odušcvljenosti. na Gobovih in na slavnostih. Res. cclo na lestih, kjer bi pričakovali: zdajzdaj za- 2213 3 l Slavnemu p. n. občinstvu v Ljubljani in okolici si usojam najvljudneje javiti, da sem se preselil s svojo is dosedanjega lokala na Kongresnem trgu 16, v svojo Ko se najtopleje zahvaljujem za vse obilo zaupanje, ki se mi je izkazovalo na mojem dosedapjem mestu, se najvludneje priporočam i uadaljni naklonjenosti velecenjenega občinstva, zagotavljajoč vsikdar najtočncjSo postrežbo po zmernih cenah. VelespoStovanjem Josif Štel, špediter. ajcenejša vožnja v JLmeriko. rana potovalna pisarna za v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41 2900 52-1 Najcenejša vožnja v Ameriko. izsiBssEa«^^ || I = Slovenska raoiia trgovina = 2977 52-1 A. VIVOD .»Vjti %& KiS »O i2i ii >L? j Stari trg 21, fžlijalka v KRilNJU na Glavnem trgu se naj-vdanejče priporoča velccenjenim damam. j\ | Klobuke sprejemam v popravilo. Jurija Jankoviča naslednik J 1110 (1) se priporoča slav. občinstvu v Ljubljani in na deželi za prevažanje raznovrstnega blaga, kakor tudi za vsakovrstne selitve s posebnim novonabavljenim r.„. t modernim vozom. _ . Cene smerne! Postrežba najtočnejša! 'r?e Irijslfl podjotlo i umetno M se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n, občinstvu za pre-vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega za steklarstvo v figuralni in navadili orna-mentiki, stavbno terportaino steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah. Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd 2973 52-1 Narisi ln proračuni na zahtevo zastonj. Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled. vžde pesnika užaljeno, prevarano srce če® mejo dovoljenega — pa se oblaži konflikt ali v ljubeznivem sarkazmu (primeri stran 73): --kdo mi kriv je, da sem tak? Mar srce, mar um, mar volja? To sem vse jaz sam — bedak! ali v tihi vdanosti: ... Po stezah samotnih verna družica zdaj stopa z mano, skozi solze smehlja se udano grenko sladka — odpoved. Ravno to je, kar dela Medvedove pesnitve tako mile. osobito nežnočutnim in razboljenim dušam. Srkajo iz teh vrelcev ali moškega poguma ali možate odpovedi. — In še to pohvalno omenjamo (v, podrobnosti se ne moremo spuščati): vse glorifikacije novodobnega pesništva niso mogle odtrgati Medveda iz starega tiru — od strogega metra in zvočnih rim. In prav ima! Piši Tolstoj et consortes, kar drago: dokler bo lirika godba govora, treba ji harmonije tudi v besedah. Poglej v narodno poezijo — tam je pristen okus! Kdo pa dandanes, ki ima še zdrave živce, z zanimanjem ali celo z zadivljenjem bere tisto dekadento »žaganje«? Zato pa štejemo Medvedu še v posebno zaslugo, da je tudi v tem oziru ostal na svoji poti, četudi morda ni prav moderno. O ne! Obsodbi vsaki ne prikimam. Bolj nego za estetikov dokaz za čislo svojih bralcev se zanimam. S planine svojo pot si dela plaz. Ideja krepka najde svoj izraz, Ie rime njej slede, ne ona rimam. Ta novi zvezek preč. gg. sobratom prav gorko priporočamo. Tudi odrisli mladini se da lahko v roko brez skrbi. Nihče, ki ljubi zdravo samoraslo poezijo, nc bo odložil tega zvezka Medvedovih poezij brez obžalovanja, da ni še obilnejši. Prepričal se bo, da je tudi našega vzornega pesnika . . . duša kakor zemlja. Zdaj vir srebrn iz nje šumlja, zdaj iz globokega ji temlja goreča lava prasketa. (Str. 159.) J. V o 1 c. * Pasjeglavci. Zgodovinska povest. Češki spisal Atojzij Jirasek. Preložil S. S. »Ljudska knjižnica.« IV. Založila »Katol. Bukvama« v Ljubljani. 1906. Str. 304+102. Cena 1 K. — Velika žaloigra krtietiškega upora, v kateri se bori za staro pravao ves narod kot glavni -junak, se je odigrala že pri vseh ljudstvih in je na|la skoro v vsakem slovstvu svojega pesnika. »Ljudska knjižnica« nam je že prinesla v prevodu krasni roman Šenoa, ki obdeluje isto 'snov iz časa slovenskega in hrvaškega kmetiiškega punta, in sedaj povest o boju junaških liodoy za svoje pravice, ki jo ie napisal slavili Ceh Jirasek. Iu res — vredna snov sprotnega peresa! Težka in lepa. Lepa, ker nam osvetljuje človeško naravo z njene najblažje strani, zaiipajočo v končno zmago pravice, žrtvujočo svojo lastno korist dolžnostim skupnosti, polno na-deic še tedaj, ko od nasilja premagana pada, da živi večni Bog in z njim večna pravica. A tudi zelo težka, kajti treba je največje pisateljske spretnosti, da umetnik obseže in razume do dna vse to veliko ljudsko gibanje, da ga poosebi v svojih junakih ter da, predstavljajoč premnoge duhovne struje preteklosti, zadosti pravilom umetnosti in ne žali zgodovine. Jirasku so •že Cehi priznali, da je uspel, in danes je njegov roman na Češkem popularen. Res •jc sicer, da se natančno drži zgodovinskih 'dejstev in da ne vpleta v tok dogodkov izmišljenih, a mogočno vplivajočih drama-tiških prizorov kot n. pr. Šenoa v svoji »Kmečki 'vojski«, vsled česar Jiraskova povest tudi manj živahno deluje, a zato nam zaupno odkriva mnogo psiholoških skrivnosti iz tihega doma svojih junakov. To lastnost je redkokdaj najti pri zgodovinskih pisateljih, ker jim nedostaje časa, da bi sc ozirali na dušni razvoj svojih junakov; pred njimi je vse polno mogočni« dejanj, ki jih je treba smotrno razvrstiti — in kadar junak zamahne z mečem, pozabi pisatelj kaj rad, da tedaj tudi nekaj misli in čuti. Jirasek drugače. Pri velikanskem prizoru, ko nešteta množica spremlja Kozina, mirnega, neupogljivega junaka, na niorišče, jc Jirasku skoro važnejši dogodek, ki sc vrši v duši Kozinove žene, kot tisti, ki se bo ravnokar odigral na vislicah. — Ta roman se bo ljudstvu gotovo priljubil in to jc prav že zaradi njegove zgolj leposlovne vrednosti; čc je pa resnica. Kar se tolikrat gov ori iu piše. da je naš narod l". po svoji naravi in vzgoji preveč suženjski, jc šc veliko bolj prav, da se ta povest udomači med njim. I i 1842 8g 1842 Ustanovljeno leta Slikarja napisov Stavb. Iti poIžištvEsia pleskarja. ~ Velika zbirka dr. Sdi8nfeldovih barv v tubah za akadem. slikarje. ELEKTRIČNI OBRHT. ssjsmBBjmsmsasmmmmtBmmsf&ma k. Tovarna i j irodaja oljnatih barv. flrneža in laka 11 jJj E. m [„ UuBLIfflH Prodajalna in komptoir: MIKLOŠIČEVI CESTI ŠTEV. 6 Telefon 154. Mivnfca: HIŠKE ME ŠTEV. 8. Telefon 154. 1842 Ustanovljeno leta 1842 Zaloga Copičev za pleskarje slikarje ln zidarje, štedilntega thajjKp za hrastove pode, karbolinejaitd. Priporočava se tudi si. občinstvu za vsa v najino stroko spad. delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah. ~ '..' '-Lin n l&Srr^ ■' t TfflT^irVT^I * a« vo izvrstno, iz vinskih goric, slavnih Izza časa Rimljanov, ležečih na morski obali Izola-Pirano, je naprodaj v kleteh poštenih slovenskih kmetov. Posreduje in za pristnost jamči: „Kraečka gospodarska zadruga v Medoših (Korte)" pošta Pirano — železniška postaja Portorose (Istra). Cena belemu (rumenemu) vinu po 26 K hekto na debelo in po 28 K hekto na drobno. Cena črnemu (jstrsko refo^ko) po 20 K hekto na debelo in po 22 K hekto ija drobno postavljeno na postaje. Domača tvrdka! LUKA VILHAR Ljubljana, Kopitarjeve ulice št. (i tik novsga poslopja Katol. tiskarne. izvršuje točno in po nizkih cenah vsa naročila na vsa- hh« kot: žepne, stenske ter ure bu-kovrstne ln tJ dilke, zlate, srebrne in nikelnaste ure, unHjliipfi uprtano ter različno zlatnino dalje lUl iulUU, pl bIuhU insrebrnino. 282452-1 Vsa popravile se izvrže solidno ln po nizki ceni. St. 705 Flebert Tsschln kaliber 6 ali 9 rnm z močno robato cevjo, dolgost 1 meter, za streljanje z zrni |rf»fi*i H£i* in krogljami, teža 1 '/« kg ^a-4 U31 • Pošilja se le po povzetju. — llustrovani ceniki o 1113 orožju zastonj in franko. (1) Frapc Bsišsk, orožarna, Opočoc 89. Češko. Lepa zračna 661 ♦ vsake vrste, z 1, 2 ali več sobami od 8. kron mesečno naprej, se takoj ali za pozneje oddajo v novozgrajenih hišah na Predovičevem selu poleg Ljubljane. — Več se izve pri E. Predoviču, Hmbrožev trg 7, :: v Ljubljani. :: in na ogled razpošiljam svoja K O L E Š H po povzetju. Deli koles čudovito po ceni in dobri. Ilust. ceniki franko. 2351 Fran Dušek tovarna koles, Opočno štev. 85, na Češkem. leleloiisi. 12017. „pri solncn" za vodo, v mestni palači. 2552 Priporočam slav. občinstvu veliko zalogo ravno došlih damskih klobukov najnovejše mode. Nadalje raznovrstnega blaga: rokavice, nogavicc, kravate, bluze, krila, otroške obleke, čepice, pasove, moderce, predpasnike, velika zaloga belega perila za dame, gospode in otroke, vsa oprava za novorojenčke. Največja zaloga umetnih cvetlic, venčkov, šopkov za neveste in nagrobnih vencev s trakovi. Vezanje cvetlic točno po naročilu. Za kupčevalce na debelo najnižje cene. N Fotografski umetni zavod Ljubljana, Sodnifske ulice štev. 11. Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: povečavanje, reproduciranje, foto* grafiranje tehničnih predmetov, interijerjev itd. i — Vsa dela se Izvršujejo točno tudi ¥ najvsčj! množini. — MS13T aK-T/JISSeKJS Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki iz .n i;« EffiSTCTKUra 'Ji Sa>. po dem tn SHiSH&vtJiiHrfsvtorjali naj en? cprrvejfa p Jfputkfiuis' tfibJtv dv&tisk* -L Vinko valjični mlin Majdi n v Kranju kranjsko. Največja proizvajanja priznajo najbolj pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki! virajo iz najbolj izbrani^ pšeničnih vi Proizvodi vzamejo jako velike vodiB v se dado kvantitativno nedosegljiv pride je zlasti za gospode pekovske moja precenljive vrednosti. 29i6 52- Zastopstva in zaloge: V Ljubljani, Kočevju, Podgradu, Trnov« Trstu, Pulju, Gorici, Celdvču, Beljaku, Bo canu, Inomostu, Tridentu, Zadru, $jpljeti Ercegnovem, Kotoru, Sarajevem. Brzojavi: Valjični mlin, Kranj. Telefon 177. zalosa piva v Spodnji Šiški pri iblabUuri. Gospodom gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočam zagrebačko in si češko pivo s .....JEZ Najcenejše 3136 domačega izdelka 52 priporoča po najnižji ceni in najbolj kakovosti slavnemu p. n. občinstvu : — prečastiti duhovščini — JOSIP VIDMAR v Ljubljani MM sij. Stari tri st. 4. Prešernove ulice st. - Popravila točno in ceno. 22. (Ustredni banka česlujh sporiielen) JU 112017. Podružnica: DUHft31., UJipDllnasrstrasse 22. Vloge na knjižice in račun 4«/a in «'/4%. - Kupovanje in prodaja vrednostnih papirjev. - Uprava in čuvalna zaloga brezplačno. Posojila okrajem, mestom, občinam in drugim javnim korporacijam proti amortizaciji na in u Na naših parnikih «Finland», «KroonIand», »Vaderland*, «Zee!and», „Laplandu, „Menomi-na", „Maniton", „Gothland", „Marquette" in «Samland«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med flntvverpnom in New-Yorkom, so sriažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice pono^em urejene v kajite 6 oseb, za vsakega potnika eminent- taria Iti f**Otca ifn^nin "7 A za 2, 4 in nega pomena in traja vožnja 7 dni. ^gf7 ss sna—asa {sssasssao sraaassaa? $ Odhod iz Ljolljane vsak M popoldan. Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo Čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v New-York. Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik Franc Dolenc v Ljubljani, Kolodvorske ulice odslej št. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri »Starem tišlerju. 188 (52—1) kanalizacije, kopališča || fefi fa Izvršitev le pri dosragi specialni tvMfcl. Tetariške ocsiis hi naprti zastaraj, kose uover! dele. Inžener-Mdrotekt «« imuuiuii, UJMIII J81I3 Beetliovenove ul. 4. Brzojavi: Lachnik. Ljubljana. Delniška, dražba pl¥®taF©i Žalec in Laško IMImmndlo Specialiteta: »Salvstop11 (črno pivo a !a monakovsko). - Zaloga Spodnja Šiška (telefon št. 187). = Požiljatve na dom sprejema resfsvrafer paradnega dosna" g. KržlSnlk. (Telefon it. 82.) - IS flMiMiiii ISHfiHBHnOlSaaSia taBaamaaamas. i Vedno in v vsaki množini je dobiti Zarezano strešno opeko prve in za nje iz lastne nove, moderno opresnEjene pirne kamen sa z" " »elnosf skozi pet let opekarne na Viču prii LpibSjani, in s® Bn|e iz domačega kamenoloina v Podpeči, pri ni, in ©peko za zitS, dalje s t sa?* Sam« a Brivci. Emnm« TnIh brivec, Ljubljana, Dunajska cesta rinili iDjC, štev. 12.__ KdŠifl Stanko, brivec, Kopitarjeve ulice 1. Konfekcij«. Marija, trgovina z izgotovljeno obleko I^-IK Mestni trg 9. __ GrtolMeIaV"u',°cgeag,obleke' PreSernove Lekarne. M. Ph. Čižmaf 'Sk^Tj* člčev trg. Ph. Mr. Leustek-lekarna poleg jubilejnega mostu. Lekarna Trnkoczy vt0Sbliani' "aven ro~ Manufakturno blago. ^aetillr Janko> »Prl Pesniku", manufakturna (jcSIllB. in modna trgovina. Stritarjeve iLingar- jeve, ulice. Vocclar > trgovina z manufaktunira blagom, AGdoiCl Pogačarjev trg. Lenasi & GerkmanTSi blagom, Stritarjeve (Špitalske) ulice. (Glej inserat). Prl^Girilu in Metodu, jeve ulice 1. CVahornA A' & trKovina z manufakturnlm ORdUClliC blagom na debelo in drobno, Mestni trg 10. o,..Franc Ksav., manufakturni trgovini oOllVilll na drobno, Mestni trg nasproti mestn. magistrata. QAiiViin Franc Ksav., manufakturna trgo-OUU.V«llI vina na debelo, Francovo nabrežje za vodo. CATTVUN FRANC, SIN manufakturna trgovina na OU UI Ali debelo. Mestni trg št. 23. CATIVJW FRANC, SIN manufakturna trgovina na JVU I Hil drobno. Mestni trg št. 22, v stari Souva-novi hiši. 7e\rar Franc, trgovina z mešanim blagom in moko, Sv. Petra cesta 21. ITrhanr Feliks, trgovina z manufakturnim blagom UlUdilt na debelo in na drobno, Mikloščičeva c. Urssrji in zlatarji. Tsidč>n Fran, trgovina z urami, zlatnino in srebrnlno ^UUijli Prešernove ulice. TTrhonr Feliks, trgovina z manufakturnlm blagom Uil/diib Pod trančo štev. 2. 1 rr«a«a* Milko, urar ln trgovec z zlatnino in sre-U apC/i brnino, Jurčičev trg 3. Glej, inserat. Modno in mešano blago. Sinkovic A dediži»modnatr£ovina,Mestni CjtftnAr H,» urar in tfgovec z zlatnino in srebrnlno, uUlliioi Mestni trg, nasproti rotovža. Žanri Sv- pe,ra cesta st> 2■ Velika izbira raznega ''"is* perila, kravat itd. in potrebščin za krojače in šivilje. „Pri nizki ceni". -»--———-- V5iw Luka, urar in trgov, zlatnine, Kopitarjeve Illlidl ulice 4. Glej inserat. 7ftror Fra"C, trgovina z mešanim blagom, manu-LVi CU fakturo in potreb, za šivilje, Sv. Martina c. 23. 7oiar Fr- p-> °Ptik' urar ,n trgovec z zIatnlno, L«lCb srebrnino, gramofoni In ploščami, Stari trg26. Opreme za neweste in ženine. AlfiČrfcVPkf* Marija, opreme, perilo za go-V C^/ spode in dame, učilišče za šivanje perila, Poljanska cesta štev. 22. 1 UsTsje. froiror K- A-> trgovina z usnjem in čevlj. potreb-S.1 Cgal gčinami. Sv, Petra cesta štev. 2. Posojilnice. Kmetska posojilnica iK^: lice, sprejema hranilne vloge ln daje posojila, Dunajska cesta št. 18. Mally Fran, trgovina z usnjem, Resljeva cesta 2. Razne tvrdka. Arfrn Matko, trgovina z lesno, pletarsko fn i! 1 zKU sitarsko robo, zaloga otročjih vozičkov, žime, morske trave, Semeniško poslopje. Ljudska posojilnica M^f^seevraat"sta 8- ~ V7ni-rnnA podporno druStvo, Kongresni trg I idJCillllu oiej inserat. 1 J BiSChof Rudolf, slaščičarna, Židovske ulice. Obrtno pomožno društvo ijan/oSet!: nilne vloge po 43/4% od dne do dne, brez odbitka reiitnega davka in daje posojila proti menici in vknjižbi. Jrota niivta zalogakirurgičnlhIn ortopedičnlb )idld illailVCi predmetov, Prešernove ulice Špecerijsko blaggo. ager Toni» trgovina ročnih del, Židovske ul. 5. Knjigoveznicakato1- fisk- dru5tva'Kopitar- jeve ulice 6, II. nadstr. Fr. & dr., parna opekarna, Resljeva c. 2. Mp1*Ča1 F-' trg°vina modnega blaga, vezenin, pred-11LG13JI tiskarija, Mestni tvg 18. Glej, inserat. ruze na drobno in debelo, Dolenjska cesta št. 2. Borlob- Xr ^rthor trgovina g špec. blagom in DClJdA tX JUUCi, žganjem, Vodnikov trg 2. Mpnpinopr T., trgovina s špec. blagom In iviencirigcr delikatesaml.Sv. Petra cesta št. 37. in 42. K0l!nianQ Fran' zaloga P°rcelana ,n steklenlne, Puh Josip, polaganje parketov, Gradaške ul. 20, F«"P, 8likar za napise, črke in grbe, 1 HolUU Prešernova ul. 50. Prrtdaialtia »Katoliškega tiskov, društva", riUUdJdllld Kopitarjeve ulice 2. Rebek J°8'P»ž.!{|jgeavniCars,<' mojster, Francovo Kon- 1firckiKZ A-, krznar in zaloga klobukov JtkrGJUil gres!1| trg. Katoliška bukvama, \niifkvTiat,p7eedtko- fijo 5, poleg stolnice. — Glej inserat. Rpiilif Franc, glavno zastopstvo kr. povl. zagre-ilululu bačkc tvornice likera, preje Franjo Pokom)', Zagreb, Restavracija Avg. Zajec, Sodnijske ulice 6. CQV Fr. domača elektrotehnična obrt, Gradi-OrtA §£e n. eflm;rn Fr., trgovina z železnino, poljed. stroji OlUpivA jn cementom, Mar. Ter. c. 1 poleg Figa-birta ln Ančnikovega skladišča. Glej inserat. Tehnična pisarna nik, šelenburgove ulice 4, II. nadstr. TreO Simon» stavbena tvrdka, Sv. Petra c. 25. Vodnik kamnoseški mojster, Kolodvorske vp o Ir L- rt ,van' trgovina s papirjem, »ICIRU Sv. Petra cesta 31. ^ihfft A, največja zaloga čevljev domačega iz-IilllCil delka, Prešernove ulice. Opazka a Ako se oglasita vsaj dve tvrdk ene vrste, dobita poseben oddelek. Betonsko podjetje Tvornica cementi izMov, umetnega kamenja in marmorja. LJUBLJilNJl, Dunajska cesta št. 73, Filijalka na Pešati, pošta Dol pri Ljubljani Priporočamo bogato zalogo umetnega kamenja: cevi, okrogle in ovalne, (patent Kielberg zastopstvo za Kranjsko), stopnice, (najelegantnejši vzorci, brušene in polirane), mozaične, kakor tudi hidravlično stisnjene metallique~ plošče za tlakove za cerkve, veže, kuhinje, hodnike, trotoarje v raznih barvah in vzorcih, podboje, križe, nagrobne spomenike, okvirje, postgmente, balustrade, ornamente, facade i. t. d. — Opozarjamo posebno na prekrasne plošče iz umetnega marmorja (Carralvjth-patent) za obhajilne mize, oltarje, za prevleko lisen, stebrov i. t. d. Gospode interesente, zlasti preč. duhovščino in stavbinske mojstre vabimo najuljudneje, da si ogledajo na licu mesta blago. I CENIKE IN VZORCE POŠILJAMO RADE VOLJE KR ZAHTEVO. "H F. L. p A 9 dSSaJ v * F. L. P. Izdelek nedosežen glede trpežnosti, elegance in priležnosti torej najboljši izdelek monarhije, kar priznavajo vsi merodajni strokovnjaki. Naj torej nikogar ne premotijo hvalisanja z drugih strani, vsak naj kupi le čevlje z znamko F. L. P. Edina prodaja za Kranjsko: Znamka F. L.P. IZPELJAVA mm vseh poslovnih transakcij. - Izdajanje čekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM za vsa olavna jn slranska mesta tu- in inozemstva. MENJALNIČNA DELNIŠKA DRUŽBA * m EDrTTD