Leinifc 2.
Maribor, sreda 11. junija utit>*
Siev« 130...
Političen list.
Naročnina znaša:
Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 5'50 mesečno. q .	četrtletno	K	16’50.
s' pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 5‘—. — lnserati po dogovoru.
List izhaja vsak delavnik po 5. uri popoldne z datumom drugega dne.
Posamezna številka stane 30 vin.
Uredništvo in uprava:
Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice)
Telefon št. 242.
A tl o 1 f Ribnikar, drž. poslanec.
Dr. Korošec za zopetno rek-vizicijo kmetijskih pridelkov.
f iotečeni teden je govoril v Narodnem predstavništvu ministrski podpredsednik dr. Korošec o prehrani ter tekom svojega govora naznanil poslancem, da stoji on in njegovo ministrstvo na stališču, da treba v jeseni zopet uvesti po kmetih rekvizicijo za razna živila. Povedal je, da bo spravil to svoje mnenje pred ministrski svet, kjer ga bo zastopal z vso odločnostjo.
Nam ni znano, kakšen vtisk bo napravila izjava dr. Korošca na Slovensko ljudsko stranko in na njen privesek »Kmečko zvezo«, ki oznanja ob vsaki prilik: našemu kmetskemu prebivalstvu, da hoče dela : za njegov blagor. Zelo verojetno je, da o.,d liste množice kmetov, ki stoje danes za farovško gospodo, njej tudi §e naprej brezpogojno prisegale zvestobo, kjer je več kakor verojetno, da ne bodo nikdar zvedele, kaj je govoril v beogradskem parlamentu načelnik SLS z ministrskega sedeža. Za Jugoslovansko demokratsko stranko pa ni vseeno, kako stališče zastopa v prehranjevalni politiki minister Korošec in že naprej moramo povedati, da.se bodo morali naši poslanci v Demokratskem klubu z vso odločnostjo upreti proti njegovim nakanam.
Ni nobenega dvoma, da so bile medvojne rekvizicijo, ki jeli je izvrševala avstrijska vlada pri kmetih, ena največjih krivic, kar jih je mogla
Prijatelju junaku Malgaju!
Nepozabljen junak! Bil si zvest svojim besedam CIO smiti . Rekel si mi vpokrst* Č'#* Švaui n,-padejo, se ne umaknem in živ" ne grem iz Koroške." Zal, da so se Tvoje besede uresničile . . . Slovenske Koroške m več in tudi Ti he dragi Franjo ni več. Ljubil si svoje slov en ko ljudstvo, svojo domovino Jugoslavijo •n posebno pa našo, od Avstrije in Nemcev zatirano koroško slovensko ljudstvo.
Biio je lansko leto meseca junija, ko so me guštanjski Nemci in nemškutarji po večkratnih občinskih sejah ter drugih sestankih z okrajnim -tavanjem baronom Bencom in celovškimi deželnimi odborniki ponovno denuncirali pri raznih oblastvih in na vojnem ministrstvu na Dunaju in konečno meseca julija dosegli, da se je moja oprostitev razveljavila in dobil sem po,;, ,lico> da moram v 24 urah k vojakom.
. V° ,).r‘šla občina Guštanj v slovenske roke, se je na lo vse te spise denuncijanstva).
Ko sem dogel v Celje k vojakom, našel sem tam prijatelja rojaka St. Jurčana poročnika Malgaja, .n se je živo zanimal za koroške razmer.- tv o sem mu razlagal krivice, ki jih prenašamo oiri.Siii oloverici, mi je rekel: „Koroški Slovenci ne odete več dolgo trpeli, kajti Avstrija gre svojemu gnilemu poginu nasproti in
prizadjati stara Avstrija kmetskemu prebivalstvu. Nasilna rekvizicija kmetijskih pridelkov, zlasti, ako se zanje določa še uradno določeno ceno, ne pomeni drugega, kot odpravo zasebne lastnine. Rekvizicija je tembolj krivična, ako jemlje pridelke brezobzirno vsakomur ne glede na to, ali je pridelal posestnik le toliko, kolikor bi potreboval zase in za svoje gospodarstvo ali pa toliko, da bi pridelek, ki ga zase več ne potrebuje, naprej prodajal in ž njim špekuliral. V stari Avstriji je bilo to državno poseganje v lastninske pravice kmeiov toliko bolj nepošteno, ker se je izvajala rekvizicija istočasno tudi v tovarnah, ki izdelujejo za ljudstvo neobhodue potrebščine in se je izvajala napram veleposestnikom in plemenitašem le deloma, površno in z vso obzirnostjo. Prezreti končno ne smemo, kako so gospodarile razne gospodarske centrale, ki so jemale kmetu žito in živino in pozabiti ne smemo da so se v teh podjetjih zbirali na stroške kmeta in konsumenta več milijonski fondi zato, da so ž njimi uganjali vsakojake špekulacije politične.korupcije. O vseh teh stvareh bo Še časa dovolj podrobno razpravljati v bodoče. Z* danes naj zadostuje le trditev, da je naša nova država kmetskemu prebivalstvu s tem, da je ministrski svet v Beogradu odpravil vsako rekvizicijo kmetijskih pridelkov, le popravila krivico, zadjano mu od stare Avstrije.
Ta ukrep v Jugoslaviji pa ni bil le čin pravičnosti, marveč tudi dokaz pametnega umevanja ljudskih potreb v naši državi. Ako hočemo Jugoslavijo spraviti naglo in brez največjih težav
Jugoslavija bo rešila koroške Slovence izpod nemških krempljev." Ko pridem čez par dni k prijatelju Malgaju v Celje, imel je že knjigo ..Gosposvetsko polje" — in več drugih knjig ter študiral Koroško. Meseca avgusta, ko sem bil na dopustu, prišel me je Malgaj obiskat na Koroško, kjer je opazoval razmere, govoril z delavci in kmeti ter mi pri odhodu rekel: „Sloyensko koroško ljudstvo je dobro in pošteno, le ta prokleti nemški sistem in švabsko uradništvo ga je tako omamilo, da večina nima narodnega ponosa. To bode ozdravil le veliki preobrat, ki se nam sedaj približuje."
Pozneje me je ob vsakem svidenju izpraševal za Koroško in meseca oktobra, ko sem bil pri superarbitraciji v Gradcu, ga najdem tam, ker je imel dopust in tam študiral. Govorila sva in se veselila, da se nam z hitrimi koraki približuje svoboda. Ko sem izrazil bojazen, da na Koroškem za preobrat ni dosti pripravljeno ter da nimamo zadosti zavedenih ljudi, ki^ bi organiziiuli vse potrebno v tako važnem času, in da se bojim, da bomo koroški Slovenci še nadalje ječali pod nemško in nem-škutar.-ko krivico, mi je Franjo 'odgovoril: „Pri-jatelj! Ne boj se, povem Ti, da sem se odločil, da pridem tudi jaz ob preobratu reševat koroške Slovence." Podal mi je »roko, ki sem. mu jo hvaležno stisnil.
Prišli so prvi novemberski dnevi Jaz sem
na noge, je neobhodno potiebno, da podpremo z vsemi sredstvi kmetijsko pridelovanje in ga zopet spravimo v normalen tir. Kmetu moramo brezpogojno vrniti veselje do obdelovanja zemlje, ako hočemo, da bo ustvarjal tako, kakor pred vojno. Zato ni nobenega dvoma, da bi bila najbolj nesrečna tista politika, ki bi pritiskala z rekvizicijo k tlom kmetijsko produkcijo in tako uničevala oni steber v državi, ki bo vsaj za prihodnjih deset let, če že ne vedno, v Jugoslaviji nosilec vse državne sile in moči.
Ko se je odpravila v Jugoslaviji rekvizicija, se je proti njej dvignil zlasti od strani so-cijalnih demokratov velik odpor, to pa po nepotrebnem. Napaka ni bila v tem, da se je kmetu* prepustilo, da je zopet sam in edino le on gospodar svoje zemlje in svojih pridelkov, marveč v tem, da se je istočasno razglasila
taka svobodna trgovina, da jc lahko v njej
vsakdo kupčeval in barantal. Posledica je Dtla, da so se lotili kmetijskih pridelkov v prvi vrsti takozvani verižniki, ki so povzročili mestnemu prebivalstvu vsled navijanja cen ogromne škpde. jCobička pa od te svobodne trgovine ni imel kmet, marveč le vojni oderuhi in špekulanti!
Ker je temu tako, bi moral prehranjevalni minister dr. Korošec prehranjevalno politiko urediti tako, da bi čimpreje zatrl od vojne preostalo oderuštvo, verižništvo in tihotapstvo z živili in živino. Ako tu ne bo našel prave poti, mu tudi rekvizicija kmetijskih pridelkov, katero obeta kmetom, ne bo prav nič koristila.
imel dopust. In organizirali smo Narodni svet
in narodno stražo za mežiško d lino. Organizirali smo 10 najbo ..atejših občin v industrijski
mežiški dolini; Nastala je splošna anarhija. Razni sumljivi elementi so z čeli ropati. Nemške občine ter nemško orožništvo je začelo klicati na pomoč nemško vojaštvo — „Volks-wehr" iz Celovca. Jaz sem vedel, da se ne gre samo za udušitev anarhije, ki je momen-tana, ampak da se gre za Jugoslavijo ali Nemško Avstrijo.
Klicali smo tudi mi Slovenci na vse strani za pomoč jugoslovansko vojaštvo. Vedel sem, kdo bo prej prišel, ta bo ostal gospodar. Pre-tda je nevarnost, da Nemci zas dejo celo Ko-loško in da se v mirovni konferenci morebitno o Koroški sploh ne bi razpravljalo y našo korist. Pozneje so se opazile težave, ki so jih imeli jugoslovanski delegati na mirovni konferenci v Parizu radi Koroške in radi Prekmurja, ki se nista zadostno zasedla Kako bi bilo, ako bi se Koroške sploh ne bilo nič zasedlo?
V zadnjem »Slovenskem gospodarju" piše eden gospodov delegatov iz Pariza, da je odličen Amerikanec rekel, da so jugoslovanske čete menda spale, ko je bilo treba celo slovensko Koroško zasesti.
Da pa se je bilo zasedlo vsaj nekaj Koroške, je zasluga junaka Malgaja. Ko je bil pred pol letom tužni Korotan v nevarnosti, je
Odkrito povedano, mi se čudimo dr. Korošcu, kako sploh	moie	priti	sedaj,	ko
stojimo tik pred sklepom miru, sedaj, ko je v Jugoslaviji rekvizicija živil že toliko mesecev odpravljena, zopet na nesrečno misel rekvizicije, ki jo je pri nas uvajala še stara Avstrija le v največji sili in takrat, ko je tiajgrŠi absolutizem onemogočal proti njej	vsak	odpor.	Tudi	naš
prehranjevalni minister bi moral živeti z napredkom časa in uvideti bi moral, da sredstva, ki so se že med vojno v stari Avstriji izkazala kot nezadostna, krivična in nepoštena ne morejo več priti do veljave v svobodni Jugoslaviji, ker ne gre več toliko za	>w držanje«,	kakor	za
vstvaritev srečnejše in lepše bodočnosti gmlade države. Notfi časi zahtevajo novih potih, novih odredb in uredb, ki pa morajo vse biti utemeljene v gospodarskem položaju naših državljanov.
Uverjen sem, da bo ostalo dr. Koroščevo naznanilo o zopetni rekviziciji poljedelskih produktov le v^zapisniku državnega zbora, in da v narodnem predstavništvu ne bo našel zaslombe, ki bi mu omogočala uresničiti ta svoj namčn. Ne da bi bil zato pooblaščen, mu že v naprej lahko izjavljam,	da bi	vsak	njegov	re-
snejši poskus zopet uvesti rekvizicijo na kmetih naletel v naši demokratski zajedniči na naj-brezobzirnejši odpor.
Državna slavnost.
Ta naziv se razširja po mestu za nameravano nedeljsko slavlje, in se s tem utemeljuje namera, da se povabi k aktivnemu sodelovanju tudi Nemce. O slavnosti sploh so mnenja deljena, in nekateri zastopajo stališče, da za veselico ni povoda v trenotku, ko se nam odreže v Primorju in na Koroškem žive dele narodnega telesa. Vendar mi smo drugega mnenja. Mariborski Slovenci imajo gotovo pravico in dovolj povoda, .da se radujejo nad dejstvom, da je njih rodlft mesto končno in oficijelno združeno z našo jugoslovansko domovino. Pravimo: Slovenci. Slavje je torej eminentno narodno. Zakaj pa je treba k temu klicati Nemce? ]asno je, da zanje ni veselja, da se ne bodo z nami vred
veselili, ampak da se bodo pač — v kolikor se bodo — udeležili s stisnjenimi zobmi. Zakaj prirejati slavnosti, kakor so bile stare avstrijske patrijotske proslave, katerih smo se — prisiljeni — udeleževali tudi mi, ne z navdušenjem, ampak s sovraštvom v srcu? Ali imamo res ljudi, ki so željni sadističnega užitka, videti Nemce, ko s sklonjeno glavo gredo skozi kavdinsko igo ? — Vprašanje ima pa še drugo stran. Govorimo in pišemo o »čiščenju«. V Ustih lahko dan na dan čitamo o kaki nemški tipkarici ali prodajalki, ki je izgovorila par nemških besed, in o zahtevah, naj taki poiavi izginejo. Na svoje narodno slavje pa kličemo in vabimo Nemce, želimo sodelovanje nemških dam v šotorih, kar bo imelo za naravno posledico nemško govorjenje. Mogoč je bil celo gorostasni predlog oficijelne osebe, da se naj nemškim damam, ako ne bi hotele (!!!) sodelovati s Slovenkami, dodeli poseben šotor. Nemkam se torej pripisuje več narodnega ponosa, kakor našemu ženstvu, ki bi seveda moralo brezpogojno sodelovati z Nemkami in ž njimi — seveda — govoriti nemški.
In vse to iz veselja, da je Maribor jugoslovanski. Povrh se vrši slavje na Vidov dan. — Morali smo z našim mnenjem priti v javnost, ker se nam zdi kritizirano stališče napačno in škodljivo in ker želimo, da merodajni krogi zabranijo tak način slavljenja.
Političen pregled.
bil junak Malgaj edini, ki je slišal oziroma se odzval obupnemu klicu koroških Slovencev
Pred očmi imam večer 6. novembra 1918, ko se je pripeljal nadporočnik Malgaj z 40 možmi in 5 strojnimi puškami ter poročniki Ludovikom, Kurbusom, Mikišem in Kavčičem. Srce mi je utripalo veselja, ko je pripeljal ob polnoči kratek poseben vlak iz Spodnjega Dravograda v Guštanj (prva postaja na Koroškem) jugoslovanske vojake in sem zagledal krepko postavo nadporočnika Malgaja in vrle njegove vojake, junake.
Ko mi poda roko, mi reče: »Prijatelj! Slovenska Koroška mora pripadati Jugoslaviji in jaz ne grem prej iz Koroške, da rešimo Slovensko Koroško, za katero darujem tudi življenje . . .«
Začelo se je težko delo. Prve tedne noč in dan napornega dela brez odmora. Domači nemiri med nemškutarskimi prebivalci, nemškim delavstvom in uradništvom. Občine, žandarmerije, pošte, železnice, vse oblasti nam nenaklonjene. Nemškutarske aproviza-cije pomanjkljive. Po cestah in železnici so se valile nemške in madžarske vojaške čete oborožene in nasilne. Med tem je nemški Volkswehr iz Celovca že zasedel kraje Mežica, Črna in ostalo Koroško.
Z 40 možmi se je takrat od strani narodne vojske pod poveljstvom nadporočnika Malgaja zasedla bogata mežiška dolina in nemški Volkswehr je ponižno odišel. Napravil se je red, postavilo se je povsod na ob-
Ministrski svet o zunanjepolitičnem položaju. Beograd, 6. junija. Ministrski
Svet je Vocraj opptovano r/*nj>ra,>rljnl o ZUIlžllljc-
političnem položaju. Kakor izvemo, so prispela iz Pariza važna poročila, ki se tičeio bodoče italijansko-jugoslovanske' meje. Italija je pripravljena na kompromis, po katerem bi odnehala nekaj od svojih papirnatih „londonskih pravic", pod pogojem, da ji mi damo ogromen kos iz n >šega živega telesa. Položaj je izredno težak. Wilson odhaja v domovino in ni nobenega izgleda, da bi Amerika hotela biti do kraja na naši strani, zato nam prijateljsko svetuje, da sprejmemo načelo kompromisa, ako hočemo vsaj nekaj rešiti ter nas opozarja na
usodne posledice, če ostanemo nedostopni. S temi dejstvi morata danes naša pariška delegacija in vlada računati. Odločitev je silno težka. V ministrskem svetu se je te dni pretresala situacija na vse strani, upoštevale so se vse možnosti in razlogi in kakor izvemo, so se posvetovanja zaključila v popolnem sporazumu. Naša mirovna delegacija, ki je bila stavila kabinetu glede svojega nadaljnega postopanja konkretne predloge, je dobila konkretna navodila. V smislu teh navodil ima delegacija pred definitivno odločitvijo vprašati vlado, katere sklep je za njo potem absolutno obvezen. Iz-gled«, da bo ministrski svet koncem prihodnjega tedna storil usodepolne sklepe. Toliko je danes ž" gotovo, da nas čakajo težki časi izkušnje in da bomo morali računati s staro resnico: „Sila gre nad pravico!"
Naša deputacija pri Wilsonu. Pariz,
5. junija. Danes ob pol 15. je Wilson sprejel V svoji palači na Plače des Etats Unies slovensko deputacijo, in sicer gg. dr. Brejca, dr. Ehrlicha, Golouha, škofa Jegliča, dr Novaka, Prepeluha, dr. Ravniharja, dr.	Shvegla,	dr.	Trillerja,
župnika Trunka. Deputacijo je predstavil dr. Shvegel, kije tolmačil angleščino in slovenščino. Deputacijo je sprejel sam predsednik Wilson V svoji sprejemnici. Dr. Brejc je VVilsona nagovoril z >Ave Wilson, morituris Sloveni te sa-lutant«, in je naglašal, da izgleda, kakor da bi Slovence razkosali na 4 države, da bi nas skoraj dobra 1/3 pripadla pod tuj jarem in da ga prosimo, naj se zavzame z našo popolno osvobojenje. Wilson	je	v	svojem	odgovoru
omenil plebiscit na Koroškem, proti čemur so pa naši ugovarjali in navajali razloge, ki govore proti plebiscitu, ki bi v sedanjih razmerah še ne mogel povsodi pokazati pravega mišljenja prebivalstva. Govorilo	se	je	tudi	o	tem, kako
in v kakih mejah naj	bi	se	tak	eventualen ple-
biscit izvršil ter posebno o tem, da bi se tak plebiscit ne dal izvesti pod nemško upravo G. Prepeluh je prosil VVilsona, naj bi se posebno onim našim majšinam ki utegnejo priti pod Italijo, uaia garancija za kulturni razvoj in obstoj, da se naj Wilson zavzame da nam Lahi puste neokrnjeno vsaj ono od Wilsona samega piedlagano ozemlje. Wilson je oboje obljubil.— Deputacijo ja jako prijazno sprejel. Razgovor je trajal 8/4 ure Tekom razgovora so se člani delegacije prepričali, da je VVilson izvrstno informiran o vseh podrobnostih. VVilson je omenil, da je naše težnje in želje z vso vnemo pri njem zastopal naš pariški poslanik gospod Vesnic. Končno se je zahvalil VVilsonu za njegovo naklonjenost ljubljanski knezoškof dr. Jeglič, želeč mu sreče in blagoslova.
čine, orožništvo, pošte, šole, železnice itd., zanesljive naše slovenske moči, sumljive elemente iztrebilo, vzelo se je v roke apro-vizacijo in ljudstvo je bilo preskrbljeno in zadovoljno.
Glas o Malgaju in jugoslovanski sreči je šel po ostali slovenski Koroški. Vsak dan so prihajali Slovenci iz vseh krajev Slovenske Koroške in prosili pomoči, da bi se še ostale slov. kraje zasedli. Deputacije so i hodile v Ljubljano k vladi moledovat in nadlegovat, toda zdelo se nam je, da tam ni ' bilo pravega umevanja. Mi nismo našli prave opore pri vladi in tam menda niso nikdar prav resno premišljevali važnosti, da se zasede Koroško. Bili so razni izgovori, ki smo I jih mi Korošci vedno smatrali res le za j izgovor.
Če bi se bila stvar vzela resno v roke, bi se bila mogla in tudi morala izpeljati. Tudi nadporočnik Malgaj je večkrat pritiskal, naj dregamo mi od Narodnega sveta, da se slovenski del zasede in tako nadležni smo že bili Korošci pri vladi, da se nas je prav hladno sprejemalo.
Med tem so prišli v Ljubljano Srbi in ob tej priliki sem bil navzoč pri srbskem i večeru v Unionu. Poslušal sem govornike ■in občudoval zlasti govor srbskega podpol-I kovnika. V nekaterih dneh mi pravi pri vladi eden gospod poverjenikov, ko sem že delj časa ž njim govoril: »Pojdite le kmalo domov, ker je prišlo poročilo, da Nemci mar-
širajo proti Železni kapli«. — To se mi je povedalo tako mirno, da nisem vedel, je li resnica, ali samo šala. Bil sem že na kolodvoru, kjer najdem prijatelja Schoffa in mu to »opazko« povem. Šla sva preko vlade k srbskemu poveljniku, podpolkovniku, mu stvar razložila in dal je nama s seboj 30 Srbov. Ta uspeh je bil za naju veliko veselje, kajti dobro smo se zavedali, da bodo koroški Nemškutarji imeli pred Srbi večji rešpekt, in da se bode zasedanje na Koroškem lahko nadaljevalo. Vozil sem se s Srbi skupaj od Maribora do Prevalj v živinskih vagonih in jim gredoč pojasnjeval razmere na Koroškem. Ko smo na Prevaljah izstopili, nas je sprejel Malgaj — kii te ljubil Srbe iz vse duše — z največiim veseljem.	.
Delali smo zopet nove načrte v P?r tednih sta nadp. Malgai in	PGdčastnik
z 40 Slovenci in Srbi zasedli Pliberk. Nemško vojaštvo v Pliberku je videc odločnega Malgaja in hrabre Slovence ter Srbe, predalo Pliberk brez prelivanja krvi. Začelo se je čistiti po mestu Pliberku in okolici. Narodni svet za Pliberk in okolico pod vodstvom predsednika Doberšeka in gerenta Gvajca je vrlo deloval in uradi so postajali vsak dan bolj jugoslovanski. Ljudstvo pa je bilo zadovoljno, da je bilo rešeno nemških kru-težev in junak Malgaj je hotel naprej v Velikovec in na Gosposvetsko polje.
(Konec prih.)
Minister dr. Kramer v avdijenci pri regentu. Beograd, 5. junija (Zakasnelo.) Pri današnji avdijenci ministra dr. Kramerja jo podpisa! regent obširno amnestijo za Slovenijo ter izrazil željo, da se mu čimprej predloži predlog za amnestijo za ostale osvobojene kraje, v kolikor še niso bili deležni te vladarske milosti. V daljšem razgovoru z ministrom dr. Kramerjem je izrazil prestolonaslednik svoje veselje nad zopetno osvoboditvijo koroških bratov in svoje zadovoljstvo, da so se poleg junaškin srbskih čet vrlo in sijajno držali naši slovenski fantje in hrviitski dečki
Dnevne novice.
Hotel Meran še nosi vedno na izzivalen način popolnoma nemško lice. Jedilni listi so pisani izključno v nemškem jeziku tisti po mizah in oni v oknu. Ravnotako se naznanja pi-votoč samo Nemcem. Natakarji in portir ne razumejo besedice slovenski. In če vprašaš tistega malega paglavca, odkod je doma, se ti porogljivo odreže: „A.us Graz !" Pričakujoč izletnike se je ustavila včeraj odlična slovenska družba v imenovanem hotelu. Ker natakareek ni	razumel slovenski,	so	poklicali	gospodje
lastnika hotela Friedla. Opozorili so ga, da je napravil proti svoječasni obljubi iz hiše popolnoma nemško gostilno.	A	kaj	jim	odgovori
ta nemškutarski Kočevar? „Saj še ne vemo, ali
Maribor jugoslovanski	ali	nemški. Neki
nemški visoki častnik roi je rekel, da še stvar ni	odločena in da je	vse	laž,	kar	poročajo
listi." Tako torej 1 Ta lisjak čaka z ostalimi Nemci še vedno dneva, ko bi naj bil proglašen Maribor za nemško posest. Takrat bi se rad trkal na svoje Kočevske prsi in se hvalisal, češ da se je upal kot edini mariborski gostilničar postaviti slovenski oblasti po robu. V tistem trenutku pa, ko se bo tudi njegovim možganom zasvitalo in bo videl, da ostane Maribor jugoslovanski, bo na čudovito nagel način našel svoje jugoslovanstvo. Hinavsko bo obračal svoje oei in z globokim prepričanjem trdil, da je bil nv srcu" vedno Slovenec, da pa je bil nemški teror presilen itd. Od pristojne oblasti pa zahtevamo odločno, da to dvoživko na primeren način pouči, da veljajo predpisi tudi za nemškutarje.
Tudi nemška gostilna. Poroča se nam, da se v gostilni pri treh ribnikih noče postreči na slovensko zahtevo. Ali je tega kriv gostilničar ali samo kaka nemška natakarica? Prosimo poročila, če se zopet kaj sličnega pripeti, da potem pošteno obračunamo!
Nemške surovine. V nedeljo zvečer proti mraku vračala sta se dva Slovenca s sprehoda domu po Jožefovi cesti proti mestu. Malo Pre^ g‘>stilno „KreuzhoP stala je gruča nem-vaif1 ?»r°ci,n prišl,h iz te gostilne in se norče-niks “a5?°itd i?* Maribora češ: »Maribor da ie Maribor v —en Slovencev pripomni,
surovine triie na ni? "aš’ skočili 80 surovine trije na njega, ga začeii suvati jn
potepati in le svoji lastni moči se ima dotičnik zahvalni, da ga niso ubili. Najbolj čudno je pn tem dejstvo, da m na celi Jožefovi cesti b'Jo niti enega redarja Ker je znano, da se ravno v Studencih nahajajo največje nemške surovine, bode pač treba za ta kraj odrediti posebne varnostne razmere. V slovenskem Mariboru se pač od nemških surovin ne bomo dali pretepavati.
Delajmo slovenske napise. Več naših °t>rtnikov in trgovcev je že obesilo slovenske napise. Pri tem so pa nekateri napisi tako spakedrani, da jih ni razumeti. Napol slovenski napol hrvaški. Tudi postreščiki so dobili nove na-pi.se na čepicah in sicer so od zdaj naprej ' ‘ K°l>kor je nam znano, pomenja ta
bi svetovali" da’ "ikdaf, pa 06 P°streščka: f predloži magistratu ^	?redfl°	86	UVrŠ,>
sebni strokovno - T' -V ^°l° P,°’
. v •	|	.	lzobražem	komisiji. Slišimo, da
loči jo ne a tri nemški trgovci razobesiti napise v cirilici. Kakšni bodo še le ti napisi. *
Pevcem! Prosim ponovno in zadnjikrat vse pevce, da se zanesljivo udeležijo pevske vaje, ki se Vrsi prihodnjo sredo, dne II. junija t. 1.;
kdor ne pride k tej vaji je izključen od vseb nadaljnih pevskih vaj in seveda tudi od sodelovanja pri koncertu samem, ki se vrši dne 21 junija t. 1.	Dev
Protestni shod proti italijanskemu nasilju priredi danes ob y2l9. uri zvečer v Narodnem domu okrožni odbor JDS za Mariborsko okrožje.
Pod državno nadzorstvo sta prišla Fritz in Gustav Scherbaum v Mariboru. Za sekvestra je imenovan odvetnik dr. Franjo Kodermnnn.
Komisarijat ministrstva saobračaja v Ljubljani, ki nadzoruje v imenu tega ministrstva vse privatne železnice, osobito južno, uraduje v pritličju Kranjske hranilnice, Knafljeva ulica 9
Skrčenje prometa z težkimi vozovi. Vsled vladajočega pomanjkanja tovorne živine mestnemu magistratu tudi v tem letu ne bo omogočeno škropenje cest v mestnem okrožju ter se bo isto skrčilo le na notranje mesto. Da se preveliki zdravju škodljivi prah v glavnih prometnih ulicah zabrani, se posestnike težkih vozov, posebno pa one tovornih avtomobilov poživlja, izogibati se po možnosti Tegetthoffove ceste, Grajske in Gosposke ulice, kar se omogoči s tem, da se vozi po paralelnih cestah. Ta odredba se bode policijsko nadzorovala.
Mariborska podružnica SPD. Minoli petek se je vršil ustanovni občni zbor mariborske podružnice SPD. Zbralo se je lepo število dam in gospodov v Narodnem domu, ki so si izvolili sledeči odbor: predsednik dr. Brence, tajnik Ferdo Leskovar, blagajničarka gdč. Budinek, odbornika dr. Valjavec in prof. Brolih, namestnika gg. pl. Premer-stein in Žebot. pregledovalca računov gg. Pišek in Rogljič. Podružnica je priredila na binkoštni pondeljek prvi izlet k Ruški koči. Udeležba je bila jako lepa. Krasno vreme je posebno pripomoglo k zelo animirani zabavi pri Arehu. Pričakujemo, da bo pri prihodnjem izletu udeležba še mnogobrojnejša. Mariborski Slovenci in ^Slovenke, pristopite vsi k podružnici SPD. Članarina na leto 6 K, pristopnina 2 K.
Zborovanje mariborskega uradništva. V sredo dne 11. junija 1919 ob 6. uri zvečer vršt se pri tukajšnem okrožnem sodišču v razpravni dvorani št. 53 zborovanje mariborskega uradništva s sledečim sporedom: 1. ustanovitev podružnice centralne uradničke posredovalnice za živila; 2. cena živil; 3. ubožna akcija; 4. predlogi. Pričakuje se mnogoštevilna udeležba. Pripravljalni odbor.
Akademske slavnosti v Mariboru so se vendar enkrat vršile v omenjenem obsegu 7. in 8. t. m. Cvetlična dneva sta izpadla proti vsemu pričakovanju zelo ugodno. Najbolj se je odlikovalo pri tem naše narodno ženstvo in pa uradništvo, ki je darovalo kljub današnjim razmeram pač največ. Družbavni večer v soboto je potekel ob neprisiljeni zabavi .skoraj prehitro, posebno ker smo imeli med nami goste — visokošolce iz Zagreba, med njimi brate Srbe in Hrvate. V zadnjem trenotku je bil dovoljen za nedeljo zvečer ples, ki se je obnesel dobro, kak'»r vse preišnje prireditve. Mladina se je vrtela do polnoči v veliki dvorani, ne-plesalci pa so se zabavali po svoje. Slavnosti so se zaključile v pondeljek 9. t. m. i izletom k Sv. Urbanu, ki so se ga udeležili vsi gostje iz Zagreba in pa nekatere mariborske gospodične, vsem načelu t'.osPa dr. Dolarjema. Tudi ta popoldan je potekel posebno za brate Srbe in Hrvate animirano v veseli zabavi.
Nesieia na kolodvoru.. Na binkoštni pondeljek popoldne pri ljubljanskem vlaku je hotel neki civilist skočiti v vlak^ ko je ta že vozil. Najprvo ga je rešil službujoči uradnik ter ga še pravočasno potegnil iz vlaka. Mož je pa drugič poskusil svojo srečo. Pri tem mu je izpodrsnilo. Padel je pod vlak in kolesa so nni odtrgala obe nogi nad členkom.
Nemški roparji. Na binkoštni pondeljek sta blizu Magdajer ske cerkve napadla dva nemška roparja nekega Slovenca, ga pretepla ter mu odpeljala kolo. Takim tičem bi se moralo energično stopiti na prste.
Roparski umor. V Strihovcu pri Št. liju so v soboto zvečer nemški roparji roparili
žel. delavca Farazina, ga ubili ter oropali. Ukradli so mu celo kolo, ki si ga je izposodil. Treba je strogo paziti na brezposelne uhajače iz Nemške Avstrije.
Zadnje vesti
r-vr
H
(Posebna telefonska in brzojavna poročila „Mariborskemu delavcu").
Premirje na Koroškem. — Sovražnosti popolnoma ustavljene. — Naše žete zasedle novo demarkacijsko črto.
Ljubljana, 7. junija. (Polur. poročilo ob 14); Pogodba za premirje ki se je včeraj ob 16. v Ljubljani podpisala med Nemško Avstrijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, se je na ukaz poveljnika jugoslovanske IV. armade in deželnega poveljnika za Koroško v smislu njenih določb izvedla do 21. Nemško-avstrijske čete so se umaknile za nevtralni pas, določen v tej pogodbi, jugoslovanske čete pa na demarkacijsko črto, v kolikor so jo bile prekoračile. Sovražnosti so se popolnoma ustavile.
Poraženi Nemci hočejo novih bojev.
Dunaj, 7. junija. Nemci koncentrirajo v Zgornji Šleziji vojake in mu-nicijo v obrambo te dežele. Zahtevajo vrnitev delov Zg. Šlezije in ljudsko glasovanje na poljski meji.
Nemška jeza.
Dunaj, 7. junija. V seji »Gross-deutsche Vereinigung« se je sklenilo, da je za rešitev Nemške države nujno potrebna združitev z Demčijo. Mirovni pogoji se morajo odkloniti, ker so neizvršljivi.
Francozi za Wilsona.
Bero lin, 7. junija. Pariški listi odločno odklanjajo odgovor nemške komisije, da se mirovna pogodba ne vjema z Wilsonovimi točkami.
Francoski poslanik izročil naši vladi noto o priznanju naše države.
Beograd, dne 7.junija 1919. Francoski poslanik Vicomte de Fontney je izročil kraljevski vladi noto francoske vlade, v kateri priznava francoska republika kr. Srbov, Hrvatov in Slovencev. Francoska vlada izraža v tej noti zlasti zadovoljstvo, da so se izpolnile aspiracije Srbov, Hrvatov in Slovencev kot rezultat vojne, ki sta jo vodili obe državi bratsko ramo ob rami.
Italija nezadovoljna.
Amsterdam, 7. junija. »Daily Tele-graph« javlja, da vlada v Italiji veliko razočaranje zaradi nemške mirovne pogodbe. Posebno se jezijo italijanski listi, ker sedi Orlando med zastopniki malih držav.
Češko-mažarski boji.
Praga, 7. junija 1919. Včeraj so Mažari ponovili svoje napade na vsej fronti. Zlasti srdito so napadli vzhodno od Reke Sajo (Slana), pri £rseg Ujvaru (Novi Zamki), pri Novi Banji in pri Ščavnici. Košiče smo izpraznili.’
Boj med Nemčijo in Poljsko.
Dunaj, 7. junija. „Politicna korespondenca11 poroča iz Varšave, da se tam smatra boj med Nemčijo in Poljsko kot neizogiben fakt. „N. F. Presse11 pa že poroča o spopadih na meji.
Prazne grožnje.
Dunaj, 7. junija. Po poročilu „Deutschbohmische Korrespondenz11 je došlo na deželno vlado nemške češke (?) 1‘25 protestov neinško-čeških mest in občin proti mirovni pogodbi. V protestu zahtevajo samoodločbo narodov, pravico in se izričejo proti priklopitvi k Češkoslovaški. Pozivajo k boju za narodno oprostitev.
Stran 4.
Mariborski delavec.
icti,
a ne 11. junija i9th
»Jugoslovanska mučenika Ziinsld in Frankopan** se zove brošurica, ki jo je izdala Tiskovna zadruga v Mariboru. Spisal jo je profesor Mafija Pirc. Cena 1 K. Manj kot 10 iztisov se ne pošilja. Brošurica je pusebno pripravna za šolsko mladino. Vsebina brošurice je zanimiva: izvor Zrinskih in Frankopanov, zarota, usoda zadnjih Zrinskih in Frankopanov ter prevoz zemeljskih ostankov Zrinskega in Frankopana v domovino. Brošurico toplo priporočamo.
H Narodno gospodarsko.
■■■»'stacvfc.r. WCKBB' tnanBKB 'amMMHHBBVMnaflaaaMtfnjeaaeuiiima
L
k rS>\
ii,y' $ *.&’ li
Tcgetth c* H n a c es S a.
Največje in najimenitnejše kino-pcdjetje v Jugoslaviji.
Od srede IS. do S3. junija 1919:
;«R B.ft
V
vv
Drama v 4 dejanjih.
Lena
in njeno fino znanstvo
Veseloigra v 3 dejanjih.
Predstave se vrše vsaki dan ob 18%. in 20y2. uri, v nedeljah in praznikih ob ’/., 15., 15., 18. in 20. uri zvečer.
3
O čekovnem prometu. Ako želi lastnik čekovnega računa, da izplača blagajna čekovnega urada v Ljubljani komu takoj znesek v gotovini, pošlje ček v blagajno poštnega ček urada v Ljubljani, kjer se ji takoj izplača nakazani znesek. Tak eek se imenuju blagajniški ček in mora biti tako-!e izpolnjen:	Kraj, datum,
mesec in leto, znesek v številah in besedah, to se izpolni kakor navadno. Pod zneskom, ki je zapisan z besedami je na čel.u prazen prostor, kamor se navadno zapiše ime in naslov osebe, ki naj ji čekovni urad izplača nakazani znesek Pri blagajniškem čeku se pa ta prostor izpolni z debelo črto Podpisan mora biti blagajniški ček ravnotako, kot vsak drug ček. Na blagajniškem čeku torej tisti, ki naj mu blagajna čekovnega urada izplača nakazani znesek ne sme biti naveden z imenom. Zato izplača blagajna tak ček vsakomur, kdor ji ga prinese. Ona samo pregleda, če je ček pravilno izpolnjen in pravilno podpisan Če je to v redu, ga izplača vsakemu, ki ga ji izroči, ne glede na to, ali je upravičen prevzeti denar ali ne. Ni pa treba, da mora tisti, ki ima v rokah blagajniški ček, sam iti po denar v blagajno čekovnega urada. Če žeji, da se mu pošlje denar na dom, naj napiše na zadnjo stran čeka opombo:	»Za plačilo v j
gotovini A. B. v C.* in pošlje ček po pošti ček-
uradu Ljubljani. Ta mu potem pošlje nakazani Maribor, Vetrinjska uiica 25.
znesek po pošti s poštnine prosto nakaznico.
Če je pa tisti, ki ima y rokah blagajniški ček tudi sam lastnik čekovnega računa, lahko napiše na zadnjo stran blagajniškega čeka:	»Za
pripis na čekovnem računu št. ... A! B v C. in naj pošlje blagajniški ček poštnemu čekovnemu uradu v Ljubljani in ta mu bo ta znesek pripasel na njegov račun in _ga bo obvestil o tem z računskim 'zpiskom. Žiriranih čekov, to so blagajniški čeki na katerih je pristavljen giro na korist kake določene osebe, blagajna poštnega čekovnega urada ne sprejema.
Uošnjah
PTUJ
Vgovina z usnjem, čevlji in surovimi kožami.
Elegantni box calf in chevreaux čevlji. — Pini čevlji iz črne in rujave teletine. — Navadni čevlji iz rujave kravine, podplatni inpodpetni oveki,drete, platno.
»Mariborski delavec4*
se prodaja v Mariboru v sledečih trgovinah in tobakarnah:
Weixl Vilko, Glavni trg Glavna trafika, Glavni trg Ortner Jožef, Schmidov trg 2
MALA OZNANILA. R
Obleke ^
s	v v*	Weixl Ivanka,	Gosposka	ulica
izgotovljene in po	meri, iz dobrega Mahalka J.,	„	„
blaga po solidnih cenah. - Srajce,G^ska uHca
spodnje hlssfe m tftOfJsiMSC© zajHandi Karolina, Tegetthoffova cesta
moške, ženske in otroke. 3-1 i Pristernik Mar.,
Podpletenje in popravljanje nogavic lc“,\I|ertthoHova cesta
Schifko Marija,	Melje
Pichler Ana,	„
Jurko Marija, Koroška cesta Lackner J., Vitrinjska ulica Kos A., Marijna ulica (pri sodniji) Scheidbach H., Magdalenski trg Nerath F., (Tlagdalena, Franc ]ož. ul. Kresnik Ana, „	„	„	„
Majer J., Pobrežje, Brezka cesta 21 Jarc Jožefa, Glavni kolodvor Leber F., Koroški kolodvor
J. M. Vezjak
Zgubila
CO ia zla*a verižna zapestnica na _	JC Jc potu od Kokošinekovega dre-
voreda skozi mestni vrt do stolne cerkve. Pošteni najditelj jo naj odda proti dobri nagradi v našem uredništvu.	3—1
Državna posredovalnica za delo, podružnica za Maribor in okolico
33“* Stolna ulica št. 4 ‘i&t
posreduje breapiačno vsako delo, ozir. službo. Poslužujte se je delodajalci in brezposelni, oz. službe in dela iskajoči!
Uradne ure od 9—12 in od 14—16.	3-2
UP Svoji
Znanja
2—1
žele trije intel. podčastn. po poklicu, tu tuji, s tremi intel. gospicami prikupljivc zunanjosti 4 v starosti 18 24 let. Poznejša resna zveza * ni izključena. Neanonimni dopisi s sliko, katera se vrne pod »Izlet«, »Narava« in »Resnost« poštni predal 65-66. Tajnost zajamčena.
Pohištvo
Spalne, jedilne in gosposke sobe, kuhinjska oprava, podložiti, modroci, otomane, spalni in dekoracijski divani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva v vsakem slogu od proste do najfin. izvršitve po jako nizkih cenah pri tvrdki za pohištvo
fCAPEs» TOEŠS* Haribor
Stolni trg SC. 6.
Svoboden ogled 1	Ceniki zastonj 1
detavt«
Agitirajte za „Mariborskega Delavca” in med prijatelji našega tiska za „Tiskovno zadrugo” v Mariboru.
Raznašalci časopisov
InvaSIdi, dobe lep zaslužek. Zglase naj se v upravniitvu »Mariborskega
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Mariboru
©) Delniška glavnica 15,000.000 K
Sprejema vloge nn knjižice, tekoči in žiro-račmi proti najugodnejšemu obresto vanj«. Itentni davtk plača banka sama.
Kupuje in prodaja devize, valute, vrednostne papirje itd., eskontira menice, devize, vrednostne papirje itd.
€EWTRt&8.& M S.JU8UANB
Peslovaiilica avstrijske razredne loterije
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju
Rezervni fondi nad 4,000.000 K
Izdaja čeke, nakaznice in akreditive.
Daje trgovske kredite pod ugodnimi pogoji in predujme na vrednostne papirje
in blago. , .	.........
Izvršuje borzna naročila najkulantnije.
fcsdaja: Tiskovna zadruga.
MNmh
Odvovorni n^tidniV ' Fr. Voglar
: Karl Rabit* c-H v Mariboru.