Posebna izdaja.
Posamezna številka 10 vinarjev.
Šiev. 169 C.	V LiiiUllani, v sredo, 29. julijo 1914.
Leto XL1I.
= Velja po pošti: 5
Za oelo leto naprel . . K 26-— za en meseo „ . . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno . „ 29-— za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V LJubljani na dom t
Za celo leto naprej . . K 24*— za en meseo „ . . „ 2*— t opravi preleman mesečno „ 1*70
s Sobotna izdaja: ==
ia celo leto........ 1'—
za Nemčijo oeloletno . „ S'— za ostalo inozemstvo. „ 12*—
Inserati:
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 18 v
za dvakrat......15 „
za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popust.
Poročna oznanila, zahvale, osmrtnice lil:
enos> olpna i itvrsta po 2jvln.
Poslano: ■ ■
enostolpna petltvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemšl nedelje in praznike, ob 5. ari pop.
Bedna letna priloga Vozni red
(tir Uredništvo je v Kopitarjevi ullol štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nelrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
list za slovenski narod.
Upravntštvo je v Kopitarjevi nlioi št. 6. — Račnn poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št. la8.
Avstrija napovedala vojsko Srbiji.
Včeraj zvečer je priobčila uradna »Wiener Zeitung« vojno napoved kraljevini Srbiji. Vojno napoved je podpisal Njegovo Veličanstvo cesar Franc Jožef, ki je primoran nasproti vednim sovražnostim braniti našo državo z vojaško silo. Od danes naprej, od tega tre-notka smo s Srbijo v vojni.
Dunaj, 28. julija. »Wien. Zeitung«, uradni list avstrijske vlade, prinaša danes vojno napoved kraljevini Srbski.
»Wiener Zeitung« pravi sledeče: Ker ni kraljeva srbska vlada na avstrijsko noto povoljno odgovorila, je c. kr. avstrijska vlada na Najvišje povelje primorana braniti svoje pravice z mečem in mora apelirati na vojaško silo.
Po Najvišjem povelju veljajo od danes naprej med avstrijsko monarhijo in srbsko kraljevino vojni odno-šaji in vojno stanje.
Dunaj, 29. julija. (C. kr. koresp. urad.) Vojna napoved se glasi dobesedno sledeče:
Ker ni kraljeva srbska vlada na noto, ki jo je dne 23. julija c. kr. av-strijsko-ogrski poslanik izročil, povoljno odgovorila, se čuti c. kr. vlada pri-morano, sama skrbeti za brambo svojih pravic in interesov in apelirati na mož orožja.
C. kr. vlada se smatra torej od tega frenotka dalje s Srbijo v vojnem stanju. Grof Berchtold, c. kr. minister za avstrijske zunanje zadeve.
Dunaj. (C. kr. koresp. urad.) Zunanje ministrstvo je tukajšnjim poslaništvom in zastopnikom vlad izročilo verbalno noto, s katero se obveščajo o napovedi vojne. Nota pravi, da se bo Avstro-Ogrska za dobe sovražnosti držala določil Haških konvencij od 18 .oktobra 1907 in Londonskih deklaracij z dne 26. februarja 1909, ako bo enako postopala tudi Srbija.
AVSTRIJA ODLOČNA.
(C. kr. korespondenčni urad.)
Dunaj. Doslej je angleška akcija, da bi se avstroogrsko-srbski spor omejil, bila brez vsakega vidnega uspeha.
Berolin. (C. kr. korespondenčni urad.) Nemčija je angleške posredovalne predloge o poslaniški konferenci v Londonu odklonila.
Dunaj. (C. kr. korespondenčni urad.) Avstrija je posredovalne predloge za poslaniško konferenco v Londonu odklonila, češ, da je tako posredovanje sedaj prepozno. Tudi novo intervencijo ruskega poslanika, ki jo je podal včeraj zvečer, naj se Srbiji podaljša rok, je Avstrija odklonila, češ, da je cesar že podpisal vojni manifest.
POLOŽAJ NA DUNAJSKI BORZI.
Dunaj. (C. kr. korespondenčni urad.) Poslovanje pri blagajni dunajske borze se vrši popolnoma v redu. Ni nobenih insolvenc in podobnih dogod-ljajev.
DUNAJSKI DENARNI TRG.
Dunaj, (C. kr. korespondenčni urad.) Opazuje se, da se poslovanje pri dunajskih denarnih zavodih, zlasti tudi pri hranilnicah in posojilnicah vrši povsem redno, na način kakor je bil glede vlaganja in dvigovanja vlog doslej običajen. Občinstvo se je prepričalo, da za njegove vloge ni nobene nevarnosti in da so njegovi prihranki najvarnejši v hranilnicah in drugih denarnih zavodih.
NERAZRUŠLJIVA VEZ AVSTRIJSKIH NARODOV S CESARJEM.
Dunaj, (C. kr. korespondenčni urad.) Njegovo Veličanstvo je nasproti vele-
MOLITVE PRED NAJSVETEJŠIM. — PASTIRSKO PISMO DUNAJSKEGA KARDINALA.
Dunaj. (C. kr. korespondenčni urad.) Kardinal Pfiffl je izdal pastirsko pismo, s katerim odreja molitvene ure pred Najsvetejšim. Po vsaki maši naj se moli po tri Očenaše in Češene Marije za cesarja, armado in domovino.
Cesarjev maniiest avstrijskim narodom.
Došlo »Slovencu« ob pol 12. uri ponoči.
Dunaj. (C. kr. koresp. urad.) Ravnokar je Njegovo cesarsko in kraljevsko Apostolsko Veličanstvo najmilost-Ijivejše izvolilo izdati lastnoročno pismo in vojni manifest na avstrijske narode. V manifestu se poudarja, da je Njegovo Veličanstvo hotelo v letih, ki mu jih Božja previdnost še prisodi delovati v namene miru in varnosti vsega ljudstva pred žrtvami in bremeni vojske. Toda božja previdnost je hotela drugače. V varstvo monarhije, v varstvo njene časti iz mednarodnega stališča in državne posesti je primoran prijeti za meč.
Maniiest nadalje poudarja nehvalež-nost srbske države, katero je naša monarhija do zadnjega v vsakem oziru podpirala. Naglasa svojo miroljubnost ob aneksiji Bosne in Hercegovine in nevtralnost Avstro-Ogrske ob vojni s Turčijo. Zločinsko gibanje na jugu države, ki s celo vrsto atentatov stremi za tem, da uniči naš državni red, mora biti udušeno, če hoče ohraniti država svojo čast in ugled neomadeževan in mir v notranjosti države. Vladar zaključuje, da zaupa hrabri in proslavljeni armadi, in prosi Vsemogočnega za zmago orožja naše armade.
Vojska.


nnnl nH.I... ' '.'nnli, i.tmniln ....... <> nn^mmli
^ujiamnu viv.nir 1^.1 u..nu .ivuju iiauvtvij-
nost in veselje nad navdušenostjo vseh avstro-ogrskih narodov o priliki sedanjega spora.
Zadnja beseda je padla, zagrinjalo se je dvignilo in na odru, pred nami na jugu se bo odigrala na srbskem polju zgodovinska drama. Avstrijska monarhija, naš dom, naša domovina je zgrabila za meč, katerega ji je metal pred noge skozi leta in leta sovražnik z zasmehom in zaničevanjem. Zgrabila je za meč, ki je bil nji namenjen in ki je bil poslan njenemu srcu in ki bo priletel nazaj nad glavo onih, ki so ga poslali.
Avstrijski narodi se globoko zavedajo resnosti in pretresljivosti sedanjih dogodkov, ki so neodvračljivi in ki bodo pisali prihodnja pota naši prastari in staroslavni domovini. In kakor stoje v bojnih vrstah na bojnem polju junaki vseh avstrijskih narodov v skupni srčni ljubavi, tako je zvezala srca vseh avstrijskih ljudstev ena misel, ena moč: Bog ohrani, Bog obvari nam Cesarja, Avstrijo!
Nad našimi glavami so se zbirale strele, okoli naših mej so kurili ognje, okoli nas so nametali bombe, kovali so jekleni obroč in ga stiskali, da nas zaduše, da nas raztrgajo na kose, zmečejo na vse vetrove in zgrade na naših razvalinah svoja kraljestva.
Ali naj čakamo strel in groma, da n,as treščijo, ali naj čakamo, da nas njih ogenj zaduši, ali naj pustimo, da nam režejo živim Avstrijcem kos za kosom iz našega telesa?
Dvignil se je junak, raztrgal okove, vstal kakor gora, prišel je njegov dan, ker je poln življenja in orjaške moči. Kakor blisk in strela bo podrl sovražnike in zmel v prah svoje rablje.
Med nami in Srbijo je vojska. To je vojska pravice nad krivico, boj poštenosti proti zavratnosti.
To je boj civilizacije proti prosta-štvu, boj viteštva proti nizkosti. Av-strijska armada gre v Srbijo, ne kot osvojevalec, ampak kot, sodnik v imenu
pravice in poštenja, da kaznuje zločin in kovarstvo, da maščuje nedolžno kri, prelito v Sarajevu. Da očisti Srbijo in dvigne iz umazanosti, v katero so jo poteptali! Da napravi na svojih mejah mir in red, brez katerega monarhija ne more živeti.
Dne 28. junija je padel pod srbskimi zarotniki nepozabni prestolonaslednik Franc Ferdinand in njegova blaga soproga. Padel je z zastavo avstrijsko. Ravno mesec dni, dne 28. julija zatem je pobrala avstrijska armada njegovo zastavo, da jo ponese v deželo, odkoder je prišla smrt. Da jo ponese v Srbijo in se uklonijo pred njo tisti, ki so jo menili pomandrati.
Pred 34 leti, ravno dne 29. julija so odkorakali naši junaki na bosanska tla in prinesli v to deželo pravo svobodo, palmo miru in ž njo pravi napredek in civilizacijo. Vrnili so se nazaj venčani s častjo in slavo. Tudi danes korakajo naši avstrijski junaki na srbska tla, da razrušijo ognjišče in kotišče, iz katerega se dvigajo strupeni miazmi v našo monarhijo.
Naj bi se vrnili dragi junaki nazaj na svoje domove ovenčani z zmago in slavo!
Živela Avstrija, živel naš vladar, živela naša armada, živeli slovenski junaki.
Šeststo let držijo naši slovenski junaki avstrijsko - habsburški prapor. Šeststo let so zanj hodili v boje za čast in moč države. Naš prapor je ostal vedno čist in brezmadežen, in tak bo ostal, dokler je kaplja krvi v zvestem slovenskem srcu.
Bog, zaščitnik pravice, pa varuj našo katoliško Avstrijo in našo armado in iu blagoslovi s svojim blagoslovom.
Ljubljana maniteslira.
Veličastni prizori so se vršili včeraj zvečer v Ljubljani, ki je ponavljala prisego stare svoje zvestobe državi. Vsa Ljubljana je bila in je še danes odeta v cesarske in slovenske zastave, po mestu se je pričel pomikati okoli osme ure zvečer vojaški mirozov godbe 27. pešpolka in domobranske godbe. Sprevod se je pomikal po sijajno razsvetljenih ulicah, polnih množice prekipevajočih čustev. Tudi Grad je bil bajno razsvetljen. V dolgih strnjenih vrstah so spremljali sprevod vojaki in častniki od občinstva z ulic in iz oken navdušeno aklamirani. Z mnogih oken so metale gospodične nanje cvetke. Množica, broječa gotovo do 40,000 ljudi, je prepevala cesarsko pesem, narodne himne, in po vseh ulicah so orili veličastni glasovi: Živela Avstrija! Živel cesar! Živela naša junaška armada! Vtiski, ki jih je napravila ta velikanska množica, so naravnost nepopisni. Ljubljansko mesto ni še nikdar videlo takih veličastnih prizorov, tako sijajne manifestacije za avstrijsko monarhijo, kakršna je bila včerajšnja,
Med množico so prinesli civilisti črno-rmeno zastavo, katero so vso pot nosili v sprevodu.
Množica se je naprej ustavila
PRED DEŽELNIM PREDSEDSTVOM.
Podpredsednik državne zbornice, nad-poročnik Josip vitez Pogačnik je govoril v imenu vpoklicanih rezervistov: »Njegovo Veličanstvo presvetli cesar nas je poklical pod orožje, da branimo svoje pravice. Radi smo se odzvali temu klicu. Na neštetih bojiščih so naši dedje in pradedje pokazali, da ni sile na svetu, ki bi omajala zvestobo Slovencev do presvetlega vladarja in naše mile Avstrije. Vaša ekscelenca, prosim Vas, sporočite našemu vojnemu gospodu presvetlemu cesarju Francu Jožefu, da smo mi pod orožjem stoječi pripravljeni se boriti m d 2.11 tvicii življenje za domovino. Mi sledimo svojim srcem, ker vemo, da gre za pravično stvar.
Deželni predsednik ekscelenca baron Schwarz je odgovoril: »Kranjci! Z ginjenim srcem se Vam zahvaljujem za patrijotično manifestacijo. Sporočil bom to pred Najvišji prestol. Vaše veliko navdušenje dokazuje, da ste mesto potrpežljivosti pripravljeni nastopiti odločno z orožjem v roki. Vi, ki ste zapustili svojce, da sledite poklicu našega gospodarja, presvetlega vladarja, stavite neomajno zaupanje do Boga, ki naše pravične stvari ne bo zapustil. Za Vaše svojce, ki ste jih zapustili, bomo pa skrbeli mi, ki ostanemo doma. (Nato je govor v kratkih besedah ponovil v nemščini.) V tem svečanem trenutku se spominjajmo našega presvetlega cesarja, katerega Bog ohrani. Bog živi našega premilostljivega cesarja in gospodarja Franca Jožefa!
ARMADA SE POKLONI JUNAKU RADECKEMU.
Izprevod prikoraka v Zvezdo. Baklje-nosci obstopijo spomenik slavnega feld-maršala očeta Radeckega, ki je kot načelnik generalnega štaba vodil leta 1813., torej pred 101. letom, bitko pri Lipskem in tako končno zlomil Napoleonovo premoč, junaka v protilaških vojskah leta 1848. in leta 1849., junaka, ki je pod feld-maršalom Lavdonom stal pred Belgradom, »kjer je tekla rdeča kri, da bi gnala mlinske kamne tri.« Častniki, na čelu jim divi-zijonar podmaršal K r a 1 i č e k stopi na pripravljeni vzvišeni prostor in izvaja:
Pozdravljam Vas v imenu Njegovega Veličanstva cesarja, prečastiti gospodje častniki in vojaki, spominjajoč se na tem mestu naših velikih, hrabrih prednikov, ozirajoč se na velike zmage, zavedajoč se vdanosti Njegovemu Veličanstvu Presvetlemu cesarju Francu Jožefu I. z vso zvestobo in močjo, ki bo vsem nam v ponos. Vsi se domovini iz srca darujemo!
Častniki potegnejo sablje, godba zaigra cesarsko pesem, burni »Živio!«- in »Hoch!«-klici, ki celo preglase mogočne zvoke vojaških godb. Po cesarski himni zaigra godba starodavno Radeckijevo koračnico, gromoviti »Živio!«- in »Hoch!«-klici Avstriji zaključijo poklonitev slavnemu junaku Radeckemu, kjer so častniki in vojaki in ljudstvo tako slovesno zaprisegli zvestobo mili naši domovini, materi Avstriji.
Izprevod odkoraka pred dvorec, spremljan z »Živio«-klici. Z vseh oken navdušeno vojake pozdravljajo.
PRED DEŽELNIM DVORCEM.
Deželni dvorec je čarobno razsvetljen. Balkon je okrašen s soho presvetlega našega vladarja cesarja Franc Jožefa I. Nad soho se v električnih žarnicah lesketajo začetne črke vladarjevega imena F. J. L Zbrani so deželni odborniki: dr. Evgen Lampe, dr. Pegan, dr. Triller, drž. in dež. poslanec Evgen Jarc, nadalje poslanci dr. Gregorič, dr. Novak, Turk iu deželno uradništvo, na čelu jim ravnatelj Zamida, podravnatelj dr. Zbašnik, upravitelj Nebenfiihrer. Pred dvorcem zbrana tisočerobrojna množica navdušeno kliče Živio!, ko prikoraka vojaški izprevod pred dvorec. Reprezentanti dežele navdušeno pozdravljajo došle vojake. Množica se pridruži. Urnebesni Živio-klici armadi.
Iz zbrane ogromne ljudske množice je govori! d r. M a r k o Natlačen:
Imamo vojsko! Sedmo leto že nam grozi in rožlja s sabljo naš sosed tam doli na južnovzhodni meji naše prostrane domovine. Kakor gleda mogočni lev na malo nagajivo miško, je zrla mogočna viteška Avstrija na tega svojega pritlikavega soseda. Toda med tem viteškim vedenjem Avstrije je postajal pritlikavi sosed močnejši in že prirojena mu predrznost, ošab-nost in požrešnost je čudovito rastla, tako da smo prišli že resno v nevarnost, da nam odtrga lep del našega ozemlja. Hudodelski umor dne 28. junija je vrgel v to
vplpcrkcl/n nnpniir« nti^r»\rHn lun 1 rl
*	i/uAV	vvtjv \.UV1V«1VU 1V4\~|	rv. I J V.
mahoma odkrila vso resnost in nevarnost položaja. Da varuje svojo zakonito lastnino, da zagotovi sama sebi in svojim
ljudstvom mir, ki je predpogoj blagostanja in vsakega napredka, je morala poseči po najskrajnejšem, ker dobra beseda ni več pomagala, morala poseči po orožju. — Imamo vojsko! Velike in težke bodo žrtve, ki jih bo moralo doprinesti na skupni žrtvenik naše skupne domovine naše ljudstvo; toda slovensko ljudstvo bo te žrtve rade volje doprineslo, ker ve, da kaj velikega ni mogoče doseči brez velikih žrtev. — Šest stoletij je naš slovenski narod že pod žezlom preslavne habsburške dinastije. Šest stoletij je ohranil zvesto svojo zvestobo habsburškim vladarjem. Nima ga madeža slovenska tro-bojnica! V zavesti, da je naša bodočnost edinole v Avstriji, v mnogonarodni vele-vlasti mogoča, ostane slovenski narod tudi v težki tej uri zvest tradicijam svojih dedov: zvest svojemu cesarju in zvest Avstriji. Dokazali bomo vnovič, da je prav govoril Koseski, ko je rekel: Hrib se omaje in hrast — zvestoba Slovenca ne mine. — Živela Avstrija!
Govornika je ljudstvo burno aklami-ralo, klicalo je: Proč s Srbijo! Živela vojska! Živela Avstrija! in druge domoljubne klice.
V imenu vojvodine Kranjske nagovori množico deželni odbornik dr. Evgen Lampe,* burno pozdravljen, ki izvaja: Pozdravljeni, bojniki za domovino! Avstrija je vstala na poziv svojega modrega vladarja in koraka na vojsko, na pravični, usiljeni nam boj, katerega zadnji cilj je blagodejni mir in potrebna varnost naše domovine.
S nonosom vas pozdravljam v imenu vojvodine Kranjske, ki je že skozi mnogo stoletij združena s habsburško vladarsko hišo. Mi nismo bili z orožjem podjarmi j eni. Svobodno se je pridružila naša Kranjska avstrijskim deželam pod slavnim žezlom Habsburža-nov, dobro vedoč, da edino le v tej močni državi najde bran proti zunanjim sovražnikom. Vesele in tužne dni je Kranjska dežela delila s prejasno habsburško hišo. Pa naša Kranjska je bila tudi vsikdar močan ščit naše skupne domovine. Močna pest kranjskih fantov je na neštevilnih bojiščih branila čast in slavo naše ljubljene Avstrije. Ieh bin iiberzeugt, im Namen aller Landeskinder zu beteuern, dafi wir alle wie ein Mann fur Oster-reichs Einheit und Macht einstehen \verden. Dragi rojaki! Na vojsko greste. Naše molitve in želje vas sprem-Ijajo. Kakor vsikdar, boste tudi sedaj pokazali, da staro kranjsko junaštvo še živi. Molili bomo, da se vrnete, vcn-čani z zmago!
Živio naš cesar Franc Jožef I. Živela Avstrija! — Živela naša junaška nepremagljiva armada!
Govor deželnega odbornika dr. Evg. Lampeta je izzval navdušenost, ki se popisati ne da, ki se mora doživeti. Živio-klicev ni hotelo biti konca. Videli smo ljudi, ki so navdušenja plakali. Ko je iz-pregovoril govornik na vojsko, so zaorili gromoviti klici: Živio vojska! Po dr. Lam-petovem govoru zasvira godba cesarsko pesem. Množica se odkrije in poje cesarsko pesem. Po cpsarski pesmi zasvira godba »Mi smo vojaki korenjaki«, kar zopet vzbudi velikansko navdušenje. Z oken pozdravljajo z robci. Bil je nepopisen trenutek,
PRED MAGISTRATOM.
Na balkonu so čakali velikanskega izprevoda župan dr. Tavčar, podžupan dr. Triller, načelnik kluba občinskih svetovalcev S. L. S. Ivan Kregar, polkovnik Breindl, pozneje je prišel iz Zvezde tudi fcm. Kraliček, ostali občinski svetovalci so bili zbrani v županovi sobi.
Župan dr. Ivan Tavčar je govoril z balkona mestne hiše množici:
Vojaki! Danes obdajate starodavno to mestno hišo, ki je že doživela toliko zgodovinskih dni. Vsak kamen na nji Vam glasno govori, da bi slovenskega naroda že davno ne bilo, da ga ni pod svoje varstvo vzela naša preslavna habsburška dinastija. Vsak kamen na ti hiši oznanuje, da bi narod slovenski razpadel v nič, ako bi se nad njim mogočno ne razprostirala jeklena streha naše avstrijske domovine.Ko zapuščate danes svoja domača ognjišča, mora vam torej širiti srca zavest, da greste v hoj tudi z a slovenski svoj narod!
Vojaki! Mi smo prepričani, da je vojska, na katero je poklical vas, naše sinove, presvitli naš cesar, pravična. Naš vladar krivične vojske šc nikdar ni napovedal in zatorej bi tudi te ne bil napovedal, da se mu ni vsilila., da se ni dobil sovražnik, ki je hotel odtrgati od naše Avstrije kos njenega ozemlja!
Ker se je našemu vladarju vojska vsilila, naj grme topovi! Ta grom naj pomenja, da mi vsi na jugu enega srca, ene duše stojimo za Avstrijo! Tudi pok vaših pušk naj oznanja celemu svetu tam zunaj meja naše države, da Slovenci do konca dni hočemo ostati zvesti sinovi tega starodavnega cesarstva
in da je vsak najhujši naš sovražnik, ki bi hotel v tem pogledu kaj spremeniti.
Slovenski fantje, ko se postavljate v vrste pod vojna svoja bandera, ne pozabite, da so se pod temi banderi že zbirali vaši očetje in vaših očetov očetje! Nikdar nismo doživeli, da bi se slovensko junaško srce ponosno ne dvigalo pod črno-rumeno cesarsko zastavo! Slovenska pest ni prej odnehala, da ni bil sovražnik poteptan v prah in da je ponosno vihral črnožolti prapor nad razbitimi četami onemoglega sovražnika! Tako bo tudi sedaj, ker ste vredni sinovi svojih očetov!
Soldaten! In Zeiten, \vie es die heu-tigen sind, durchstromt uns das Be-wuBtsein, dafl wir unter dem gemein-samen Herrscher ein gemeinsames Va-terland haben, daf?'\vir mit Gut und Blut gegen j eden Feind, mag er von Avelcher Seite immer kommen, vertei-digen wollen und verteidigen werden!
Vojaki! Ko se poslavljate od nas, ne ozirajte se nazaj! Za Vaše, ki jih zapuščate, bomo v polni meri skrbeli. V tem pogledu Vam dajem v imenu občine ljubljanske najslovesnejšo obljubo!
Zadnja in glavna moja beseda pa veljaj tistemu, katerega nosi v teh dneh vsak Slovenec ne samo na jeziku, temveč tudi v srcu. Njemu ste prisegli ljubezen in zvestobo. To prisego boste držali povsod in pri vsaki priliki. Mislim, da Vam vsem iz duše govorim, če Vas poživljam, da ponovimo danes to prisego s kipečim vzklikom: Naš veličastni cesar Franc Josip, naj živi! Slava!
Ljudstvo je spremljalo govor z velikim navdušenjem ter je tako odločno kazalo, da takih besedi zahteva. Pri cesarski pesmi so častniki križali sablje.
BLAGOSLOV NA VODNIKOVEM TREU.
Nepopisno lep in pretresljiv je bil dogodek na Vodnikovem trgu. Iz stolnice je stopila v manifestačni sprevod vsa ljubljanska duhovščina s prižganimi svečami, stolni kapitelj in mil. ljubljanski prošt z Najsvetejšim. Pred njimi so nosili dve cerkveni banderi. Na Vodnikovem trgu je stolni dekan gosp. Kolar imel kratek nagovor v slovenskem in nemškem jeziku in slavil zvestobo slovenskih in avstrijskih vojakov do države in cerkve in prosil z neba, j naj rosi blagoslov na naše junake. Godba ie zaigrala k molitvi in častitljivi gospod prošt je blagoslovil z Najsvetejšim vojake, častnike in velikansko množico, ki je molče in s svečanimi čut-stvi spremljala ta veličastni prizor.
Božji blagoslov, spremljaj Vas, slovenski vojaki!
Iziie poroči.
VELIKANSKE MANIFESTACIJE NA REKI.
Reka. Bilo je nepopisno, neverjetno, toda resnično. Monarhija je lahko sigurna! Dokler je takšna sloga med narodi, ki so se dolgo prepirali, tepli, prezirali, pa so se v kritičnem trenutku spravili, ni moči, ki bi nas mogla oboriti. Zvečer je godba Jela-čičevega polka na trgu Dante svirala same bojne komade ter povzročala od časa do časa čim večje navdušenje. Med koncertom se je izvedelo po posebni izdaji »Ri-ječkih Novin«, da hoče naš sivi vladar sam na bojišče. Ob tej priliki j s navdušenje doseglo vrhunec. Madžari, Hrvati in itali-janaši so se objemali, čutivši edinost. Pozdravljala se je armada in posebej pozdravi našim hrabrim Jeiačičevcem, ki so vsi nad vsako pričakovanje navdušeni. Koncert se je končal. Sledilo mu je burno odobravanje. Vojaška godba je pridodala koračnico princa Evgena. Nepopisno navdušenje! Klicali so z vseh strani: Živio, elyen, evviva. Nato je godba odkorakala in neprešteta množica za njo.
MEDNARODNI POLOŽAJ.
Dunaj. (C. kr. korespondenčni urad.) Angleški predlog je razumeti tako, da se Anglija ne vmešava v avstroogrsko-srbski spor. Grey je izjavil le, da bi bil svetovni mir ogrožen, če nastanejo nasprotja med Avstro-Ogrsko in Rusijo ali med Rusijo in Nemčijo. Nemčija je zavzeta za to, da se spor omeji. Rusija doslej še ni mobilizirala. Srbski ministrski predsednik Pašič je izrazil upanje, da bo tripelententa topot Srbiji pomagala.
NEMŠKI PRESTOLONASLEDNIK SE VRNIL V BEROLIN.
(C. kr. korespondenčni urad.)
Berolin. Prestolonaslednik Friderik Viljem se je podal iz Sapota v Berolin.
BOJEV NA BOSENSKI MEJI šE NI BILO.
(C. kr. korespondenčni urad,)
Dunaj. Vesti o spopadih na bosensko-srbski meji se ne potrjujejo. Za izključeno se smatra, da bi se avstroogrsko-srbski spor rhirnim ootom poravnal.
PREDSEDNIK FRANCOSKE REPUBLIKE ZOPET V PARIZU.
(C. kr. korespondenčni urad.)
Dunaj. Predsednik Poincare se v je vrnil v Pariz. Mednarodni položaj se smatra za zelo resen.
STALIŠČE TURČIJE.
Dunaj. (C. kr. koresp. urad.) Cari-grajski »Tanin« piše: Dokler bo vojna ostala omejena, bo Turčija varovala le svojo nevtralnost. Če bi se pa vojna razširila na ostale balkanske dežele in na Evropo sploh, bi morala tudi Tur-čija skrbeti za svoje zaledje.
NAŠE ČETE ZAPLENILE DVA
ČOLNA Z VOJNO KONTRABANDO.
Dunaj. »Reichspost« poroča: Pri Kočevarju so naše patrulje zaplenile dva čolna »Vardar« in »Car Nikolaj«, ki sta imela na krovu kontrabando.
SRBI POMOTOMA STRELJALI NA SVOJ PARNIK.
Dunaj. Srbske čete so pomotoma obstreljevale nek svoj podonavski parnik. Pri tej priliki je bilo par mrtvih, par ranjenih.
NEMŠKE LADJE SE VRAČAJO.
(C. kr. korespondenčni urad.)
Dunaj. Nemško ladjevje se je z visokega morja vrnilo v Wilhelmshafen.
OBSEDNO STANJE NA HRVAŠKEM.
Zagreb. Nad Zagrebom iu po ce-i Hrvaški in Slavoniji je proglašeno obsedno stanje.
VELIK DAR ZA »RDEČI KRIŽ«.
Dunaj. Bratje Gutmann so darovali 100.000 kron za »Rdeči križ«.
KJE JE SUPII.O?
Reka. »Riečke Novine« poročajo, da je Supilo nakrat izginil z Reke.
ARETACIJI V GORICI.
Trs L »Edinost« poroča: V nedeljo sta bila aretirana v Gorici odvetnik dr. Dinko Puc in Andrej Gabršček.
POSLANEC GANGL PONESREČIL.
Sv. Lucija. Tu je z neke skale padel poslanec Gangl iz Idrije in si zlomil roko. Prepeljali so ga v bolnišnico v Ljubljano.
Priloga eKroze ce avstro - ogrsKe vlade.
Včeraj so se objavile listine, omenjene v okrožnici naše vlade zunanjim veleposlaništvom v stvari spora s Srbijo.
V	tej spomenici se opozarja, da je iz Srbije izhajajoče gibanje, ki si je postavilo smoter, da se južni deli avstro-ogrske monarhije od države odtrgajo in združijo s Srbijo v državno celoto, že staro. Ta propaganda, ki je imela vedno enake cilje, a se je razlikovala le glede sredstev in po svoji živahnosti je dosegla v dobi krize aneksije Bosne in Hercegovine svoj vrhunec. Takrat je jasno pokazala, svoje namene. Na eni strani so vsi srbski listi klicali na boj proti naši monarhiji, na drugi strani pa so se ustanavljala društva, ki bi naj ta boj pripravljala, ne glede na druga sredstva, katerih se je ta propaganda posluževala. Med temi društvi je bila največjega pomena »Narodna Obrana«, ki je svojčas vzrasla iz nekega revolucionarnega odbora in se potem razpasla v organizacijo, popolnoma odvisno od belgrajskega zunanjega urada, pod vodstvom visokih državnikov in častnikov, med drugimi generala Janko-viča in bivšega ministra Jovanoviča. Tudi majorja Vojo Stankoviča in stotnika Milana Pribičeviča je šteti med ustanovnike »Narodne Obrane«. To društvo ima nalogo, da za bodoči boj proti Avstro-Ogrski ustanavlja in obo-rožuje čete.
V	eni prilog, dodejanih navedeni spomenici, se objavlja izpisek iz Obra-ninega glasila, ki se tudi imenuje »Narodna Obrana« in ki v več člankih razlaga delo in namene tega društva. Glasom teh člankov je med glavnimi nalogami »Narodne Obrane« zveza z bližnjimi in daljnimi brati onkraj meje in z ostalimi prijatelji po celem svetu. V teh člankih se slika Avstro-Ogrska kot prvi in- največji sovražnik Srbstva, in če »Narodna Obrana« propoveduje, da je boj proti Avstriji neizogibno potreben, propoveduje sveto resnico glede srbskega narodnega položaja. V zadnjem poglavju se pozivata srbska vlada in srbsko ljudstvo, da se z vsemi sredstvi pripravljata na boj, ki ga je ane-ksija oznamovala.
Spomenica navaja dalje izpovedbe nekega četaša, ki ga je bila »Najrodna Obrana« svojčas najela, o takratnem delovanju tega društva. Glasom teh izjav je Narodna Obrana vzdrževala šolo pod vodstvom dveh stotnikov — eden je bil Jankovič za izvežbanje četašev. To šolo sta general Jankovič in pa Stotnik Milan Pribičevič redno nadzorovala. Četaši so se vadili v stre-
ljanju, v metanju bomb, polaganju min, razstreljanju železnic, mostov itd.
Po slovesni izjavi srbsko vlade leta 1909. se je zdelo, da bo tudi te organizacije konec. Ta up pa je splaval po vodi in vrhu tega je srbski tisk opisano propagando nadaljeval. Kot dokaz za to navaja spomenica okolnost, kako je časnikarstvo izrabljalo napad na bo-sensko-hercegovskega deželnega šefa Varešanina. Napadalca so slavili kot srbskega junaka! Dotični listi se niso razširjevali le po Srbiji, marveč so se bro organizirano utihotapljali tudi v monarhijo.
Pod istim vodstvom kakor takrat, ko se je ustanovila, je bila »Narodna Obrana« tudi v najnovejši dobi središče protiavstrijske agitacije. Imela je pod svojim okriljem Zvezo strelcev z 62 društvi, Sokolsko zvezo z 2500 članov ter različna druga društva. »Narodna Obrana« je nastopala sicer pod plaščem kulturnega društva, ki mu je samo duševni in telesni napredek srbskega ljudstva in njegov gmotni razvoj smoter, imela pa je svoj novi program začrtan v tem, kar smo gori povedali in v svojem glasilu, ki je prepovedovalo »sveto istino«, da je neobhodno potrebno, Avstrijo tega prvega in največjega sovražnika z ognjem in mečem iztrebiti, ljudstvo pa z vsemi možnimi sredstvi pripraviti na ta boj, da se reši podjarmljeno ozemlje, na katerem vzdihuje sedem milijonov zasužnjenih bratov.
Spomenica navaja dalje različne vzklike in nagovore, ki so temu, kar smo povedali podobni, ter osvetljuje mnogostransko delovanje »Narodne Obrane« in ž njo združenih društev na zunaj. Vse to se je pokazalo na potovalnih predavanjih in ob udeležbi pri slav-nostih bosenskih društev. Pri takih slavnostih so se nabirali člani za imenovana srbska društva.
Vrše se še preiskave o tem, ali so res srbska sokolska društva vplivala na podobna društva v monarhiji, da bi se ž njimi združila v doslej zvezo.
Zaupniki so zanesli strup upornosti med dorasle može in med nerazsodno mladino. Tako je Milan Pribičevič pregovoril nekega honvedskega častnika in nekega orožniškega poročnika, da sta zapustila svoji službi v avstroogrski armadi; to se je zgodilo ob zelo sumljivih okolnostih. Po učiteljiščih in drugih učnih zavodih se je razvila živahna agitacija, pa tudi z vojaške strani se je zaželjeni boj proti monarhiji pripravljal, kajti srbskim emisarjem se je poverilo v slučaju, da izbruhnejo sovražnosti, razdreti občila (železnice, ceste, mostove), našun-tati prebivalstvo k uporom in provzro-čiti splošne zmede.
Za vse te trditve se nahajajo dokazi na posebnih prilogah.
Posebna priloga prinaša izpisek iz spisov okrožne sodnije v Sarajevu o preiskavi zaradi napada na nadvojvodo Frana Ferdinanda in njegovo soprogo. Glasom te listine so Prinčip, čabrinovič, Grabeč, Gabrilovič in Po-povič priznali, da so dogovorili s pobeglim Nemcth Basicem zaroto, da, nadvojvodo umore, da so v ta namen nanj prežali. čabrinovič je priznal, da je vrgel bombi, Gabrilovč in Prinčip, da sta streljala z browningom. Oba sta tudi izpovedala, da sta imela namen, nadvojvodo Frana Ferdinanda umoriti.
Nadaljne priloge te listine obsegajo podrobne izjave obdolžencev pred preiskovalnim sodnikom, ki se tičejo tega, kako je zarota nastala, odkod so dobili bombe, izdelane tvorniškim poetom in namenjene za vojsko. Te bombe so se dobile, kakor vse kaže, iz vojnega skladišča v Kragujevacu.
Končno se izjave treh obdolžencev bavijo s tem, kako so se prepeljali in kako so prenesli orožje v Bosno.
Tzdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Jožef Oostinčar, državni poslanec.