« ii SrOVENEC m U red n lit vo je i VJF JL^ O^ ■ II/ ^ 1 » ^ Up,.«: Kopita, Kopitarjevi oLWlll ~ —' jeva 6. telefon 2W Telefoni arednlštvai dnevna alniba 205« — nočna »H. la 205» - lakaja vaak dan ijntrat. razen ponedeljka la daeva po praznika Po uvedbi obvezne voiaške službe v Nemčiji Evropa odgovarja Hitlerju Na nemško izzivanje: fronta miroljubnih Mrzlično delovanje po diplomatskih pisarnah vseh držav Evrope Benin, 18. marca. AA. Vojni minist<"- von Blomberg je imel v Hitlerjevi prisotnosti med proslavo žrtev, padlih v svetovni vojni, govor, v katerem je med drugim dejal: Spomnimo se tistih dveh milijonov, ki so padli na bojiščih, spomnimo se ogromnega Števila ranjenih in drugih žrtev nemškega naroda. Prav tako se moramo spomniti hudih časov, ki so jih Nemci preživeli med svetovno vojno in po premirju v raznih ujetniških taboriščih. Bivši nemški bojevniki so vedno pripravljeni izreči svoje dolžno spoštovanje tudi padlim žrtvam iz nasprotnega tabora. Čepjav je nemški vojak med svetovno vojno storil samo svojo dolžnost, vendar prr'i danes svojemu včerajšnjem!' nasprotniku roko pomiritve. Upa, da bo iašel priznanje svoje časti in svojih naravnih življenjskih pravic, ki jih ima vsak svoboden narod, tud< na drugi strani. Govornik je nato omenil povojno dobo Nemčije in razne politične borbe, Hitler, ki je ns'varil nacionalno socialistično stranko in ž njo izvedel revolucijo, in maršal Hindenburg sta simbolična predstavnika najboljših vrlin nemškega naroda, ki so se pokazale med svetovno vojno. Današnjo Nemčijo, je rekel general Blomberg na kraju, naj prekvasijo tradicije prusko-nemške vojaške moči. Po berlinskih svečanostih se je vodja rajha Hitler včeraj popoldne pripeljal z letalom na letališče Obervviesenfeld. Hitlerja je navcdušeno pozdravila velika množica ljudi. Nagovoril ga je tudi deželni namestnik Fohne z govorom, v katerem se je voditelju rajha zahvalil za zgodovinsko delo, ki ga je predvčerajšnjim proglasil v Berlinu. Še nikdar ni bavarska prestolnica priredila nikomur tako triumfalnega sprejema kakor to pot državnemu kanclerju Hitlerju. Pol milijona votakov Berlin, 18. marca. b. Berlinski dopisnik Asso-ciation Pressa poroča, da je že v nedeljo govoril z nemškim državnim kanclerjem Hitlerjem pred njegovim povratkom na odmor v Berchtesgaden. Hitler je izjavil, da sklep nemške vlade ni bil stor-jen zaradi najnovejšega ukrepa francoske vlade, s katerim je podaljšala obvezni vojaški rok na 2 leti. Trditev inozemskega tiska v tem oziru ni točna. Sklep nemške vlade je bil storjen popolnoma neodvisno od sklepa franqoske vlade. Hitler je pri tej priliki tudi izjavil, da bo nemška armada štela 500.000 mož. Velesile se'zbirajo Dve vprašanji Berlinu I. Hočeš v Zvezo narodov? - 2. Podpišeš mirovni pakt? Pariz, 18. marca. c. Tukaj se danes položaj, ki je nastal po znani odločitvi nemške vlade, da uved: obvezno vojaško službo, že nekoliko mirneje razpravlja. Predvsem se hoče ohraniti neki zvišen mir. Zdaj se je namreč dokazalo, da je imela Francija popolnoma prav, ko je zadnji čas trdila, da bo sedaj po Posaarju zopet nekaj novega zahtevala. Nemška politika zadnjih let je obstajala iz samega izsiljevanja. Brž ko so velesile Nemčiji kaj popustile, takoj se je Nemčija spravila na neko novo poglavje zahtev. Nihče ne ve, kje se bo ta politika nemškega izsiljevanja končala. Zato se sedaj v Parizu predvsem izraža mnenje, da naj sedaj drugi zavzamejo najprej stališče. Danes ni samo v nevarnosti Frsn. cija — danes je v nevarnosti vsa zapadna Evropa. Skupni korak velesil Ta taktika francoske vlade je doslej dobro uspela. Glavni napad proti Nemčija je danes začela Anglija. Iz Rima pa tudi prihajajo danes vesti v Pariz in te vesti pravijo, da so fašistični krogi zelo razburjeni zaradi koraka nemške vlade. Nocoj je prispela iz Rima v Pariz vest, po kateri se zahteva, da naj Francija in Italija takoj skupno nastopita v Berlinu in zahtevata potrebna pojasnila. Fašistična vlada javlja v Pariz, da je ta korak že predviden v rimskem sporazumu z dne 7. januarja in v londonskem sporazumu z dne 3. februarja. Težišče v Londonu Važna nujna vladna seja Da se nahaja težišče vsega mednarodnega položaja sedaj v Londonu, se vidi najbolj iz tega dejstva, da se je danes angleška vlada sestala k izredni seji pod predsedstvom MacDonalda. Ta seja se je vršila celo v ponedeljek, ki se navadno šteje v angleški [»litiki še za dan tedenskega počitka. Tej seji so prisostvovali vsi člani vlade. Pred vladno palačo pa se je zbrala ogromna množica ljudi, ki je hotela izvedeti, kako misli o nastalem položaju vlada angleškega naroda. Seja je trajala prib ižno dve uri, a o seji sami ni bil objavljen noben komunike. Občinstvo se jc razšlo zelo zaskrbljeno, popoldne pa se je zbralo ckoli angleškega parlamenta, ker ]e bilo pričakovati, da bo v parla- mentu zunanji minister sir John Simon podal dal šo izjavo o odločitvi n:mške vlade. iSe^ parlamenta je bila zelo kratka in je sir John Simon podal kratko izjavo. Rekel je, da je vlada takoj po zaključku se e poslala v Berlin oficielno noto, ki je bila v po]x>l-danskih urah predana nemški vladi. Brž ko bo ta nota v Berlinu prišla na pristojna mesta, bo angleško zunanje ministrstvo besedilo note objavilo. Nota v Berlin! Ta nota pa je bila sestavljena med kratkimi posvetovanji, ki so jih imeli po seji vlade predsednik MacDonald, zunanji minister sir John Simon in pa čuvar držav, pečata lord Eden. Na tem kratkem sestanku je bilo sklenjeno, da se obisk Simona in Edena v Berlinu spravi v odvisnost od lega, če sprejme nemška vlada zahteve, ki jih bo obsegala angleška nota. Ta nota je zelo kratka in obsega samo dve zahtevi: 1. Ali se Nemčija hoče sedaj vrniti v Zvezo narodov? 2. Ali je Nemčija pripravljena vstopiti s^dij v sistem kolektivne varnosti pod vodstvom Zvtze narodov? Na ta način je Anglija prevzela vodslvo v Stališče Italije Rim, 18. marca. b. Kot odgovor na sklep nemške vlade o uvedbi splošne vojtie dolžnosti v Nemčiji prihaja v vsem italijanskem tisku do izraza splošno poudarjanje, da je Italija popolnoma pripravljena na vsak slučaj. >Messagero« prepričuje, da Italija mirno in hladno opazuje položaj, ki je nastal po nemškem sklepu. »Giornale d' Kalin izraža željo, da Nemčija končno uvidi, da je prava pot po kateri bi morala iti, samo ona, ki jo je Mussolini priporočil v paktu, ki so ga sklenile štiri velesile. Mussolinijev list »Popolo d' Italia« prehaja preko nemškega sklepa ter v uvodnem članku poudarja zgodovinski pomen fašističnega zakona o militarizaciji italijanskega naroda. V tem članku se med drugim piše: Za zgraditev nove vojaške Italije je posebno pomembno poročilo, ki so ga te dni jiodali poveljniki armad- borbi z Nemčijo. Poudariti je treba, da ie angleška vlada storila to tako m na la način, kakor je bile dogovorjeno s francosko in italijansko vlado. Jasnost v par dneh Kakor smo že omenili, prepušča Francija sedaj razčiščen je položaja angleški diplomaciji. V krogih francoske vlade se vobce računa, da bo do popolnega razčiščenja prišlo v dveh ali treh dn^h. Zaradi prevelike vznemirjenosti Irancoske javnosti se je vlada hotela sestati na sejo že danes ali pa vsaj jutri. Na prošnjo zunanjega ministra Lavala pa je bila seja vlade odložena do srede in bo zato dne 20. marca ob 10 dopoldne v Elizeju pod predsed stvoin predsednika republike Lebruna. Razpoloženje v Berlinu V Parizu se splošno smatra, da Nemčija ne bo odgovorila naravnost in ugodno na obe angleški zahtevi. Berlinski dopisnik agencije llavas sporoča sicer v večernih urah francoski vladi, da so v Berlinu sprejeli angleško noto z zelo svežim razpoloženjem. Temu dopisniku so cclo izjavili v nemškem zunanjem ministrstvu, da je s.'daj Nemčija popolnoma enakopravna in zato lahko sedaj Nemčija zopel stopi v Zvezo narodov in tako ugodi prvi zahtevi angleške note. V francoskem zunanjem ministrstvu j>a so sprejeli to vest z veliko rezervo in jo smatrajo samo za manever nemške vlade, k> ni pričakova a, da bo Anglija prevzela vodstvo i borbi z Nemčijo. Med Parizom in Brusljem Medtem ko je Anglija delala tako predvsem javno, je francoska diplomacija zadnjih 48 ur delala s polno paro na vse strani. Snoči so biti zaključeni razgovori z belgijskim ministrskim predsednikom Theunisom in z njegovim zunanjim ministrom tlvmansom. Med belgijsko in Iraneosko vlado je bilo ugotovljeno popolnoma enotno sta lišče in je Belgija prepustila Franciji vse vodstvo tako v taktičnem, kakor tudi v nače.nem oziru. Mala zveza solidarna Z zanimanjem se pričakujejo vesti iz držav Male zveze in Balkanskega sporazuma. V francc. skem zunanjem ministrstvu s: je danes odkrito izjavljalo. da si je treba samo čestitati, da sc je nedavno začela tako lepo uvajati politika zbližanja med Italijo in Jugoslavijo. S to politiko zbliževanja se je zelo koristno začela razvijati politika rimskega sporazuma v novo smer. Ponovno se izjavlja. da se je s tem korakom, ki sta ga storili Italija in Jugoslavija, rimski sporazum med Francijo in Italijo postavil šele na realno podlago. Edino Turčija ploska Nemčiji Edino iz Turčije prihajajo vesti, ki so nekoliko vznemirljive. Turško časopisje namreč soglasno pozdravlja skl?p nemške vlade, ki s tem pokopava versaillsko mirovno pogodbo. Turško časopisje izjavlja, da je Nemčija pokazala s tem silno mnogo poguma, ki je zelo simpatičen. Vendar pa je treba turško staišče razumeti zarada tega, ker je sama nezadovoljna z mirovnimi pogodbami, ki jih je morala skleniti v Sevresu in v Lausanni. Ce namreč Turčija načelno odobrava korak nemške vlade, potem so njeni interesi danes tako povezani z iute resi držav Male zveze in Sovjelske Rusije, da je nemogoče misliti na to, da bi imele turške simpatije kakršnokoli tehtno diplomatsko vrednost. 0 „Nemčija se ohorožuje: • To še ni nobena nevarnost44 nih zborov in poveljniki divizij šefu italijanske vlade in vojnemu ministru Benitu Mussoliniju. Pomen lega poročila slopnuje dejstvo, da je v njem sodelovalo t>0 generalov, ki so bili v direktni zvezi z Mussolinijem kol ministrom vseh vojnih resor-jev. S tem je zagotovljena tudi edinstvena akcija in dobro funkcioniranje italijanskega vojnega sistema. Po desetletnem delu na duhovnem, političnem in socialnem uedinjenju je prešel sedaj itnli janski narod v stopnjo vojnega izpopolnjevanja, Položaj v Italiji je tak, da Italija lahko popolnoma mirno čaka na razvoj dogodkov, ker jc v stanju da tudi pravočasno in pravilno oceni položaj. Nemčija se ohorožuje. To še ni nobena iievnr nost. V italijanski spomenici iz meseca januarja Nadaljevanje na 2 strani. Usodna zmota Lani v decembru je nemški minister za propagando dr. Gobbels v velikem govoru na-l>ovedal, da bo nemška vlada po zmagovitem plebiscitu v Possarju »nekaj ukrenila, kar bo ves svet presenetilo«. Nemška vlada je svojo besedo držala. Plebiscit v Posaarju je mimo. Bil je zmagovit za Nemčijo. Presenečenje, mnogo večje, kot smo se ga vsi nadejali, tudi ni izostalo. S par suhimi besedami je nemška vlada v soboto popoldne javila svetu, da zopet uvaja obveznostno vojaško nlužbo, da obnavlja svojo staro vojaško organizacijo in s tem svojevoljno odreka veljr-o tistemu delu veraajskega miru, ki ji je naložil vojaške omejitve. Francoski maršal Petain, daleč- i vidni vojskovodja, je po sprejemu to vesti sicer dejal, da je Francija pričakovala to liomške senzacije, toda v resnici je pa le treba priznati, da je ni r>ričakovalo svetovno javno mnenje, ki so ga uspevale razne razo-rožitvene konference ir mreže nenapadalnih paktov in ki ga je prebudilo nazaj v realno življenje rezko povelje v Berlinu, ki je znova postavilo nemški narod v oborožene četvero-rede in z enim zamahljajem pričaralo nazaj milijonsko prusko vojsko, o kateri smo menili, da ne bo več motila miru, odkar je v veliki svetovni vojni podlegla armada Hohcn-zollerncev. Dvajset let je šlo mimo, kot da bi jih ne bilo. Zgodovina, z ozirom na Nemčijo, je zopet tam, kjer je bila pred dvemi desetletji. Bila bi izguba časa, ce bi se sedaj spuščali v proučevanje tega, kdo je krivec, da je sploh moglo priti do tega položaja, ali kako bi bilo treba voditi politiko do Nemčije, da bi nam bilo to razočaranje prihranjeno. Vse to je sedaj prepozno. Dejstvo je le, kar ugotavlja sobotni zakon narodnosocialistične Nemčije, »da ima Nemčija 12 armadnih zborov razdeljenih v 36 divizij« in »da je vojaška služba za vse obvezna«. Dejstvo pa je tudi, če hočemo biti popolnoma nepristranski in objektivni, da so zavezniške velesile, ki so z Nemčijo sojxidpi-sale mirovno pogodbo v Versaillesu, same dajale Nemčiji Dovoda, da svoj javni upor proti mirovni pogodbi opravičuje s pravnimi dokazi. Člen 160. versajske mirovne pogodbe, ki uvaja V. poglavje o vojaških omejitvah Nemčije, pričenja z besedami: »Z ozirom na to, da bi bilo mogoče pripraviti splošno vojaško razorožitev vseh narodov, se Nemčija obveže, da bo spoštovala vse vojaške, pomorske in zračne določbe, ki so navedene v naslednjih členih. »Deset let je Nemčija brez dvoma te člene spoštovala, ker jih je spoštovati morala. A kaj so delale velesile v tem desetletju, da »bi omogočile splošno razorožitev vseh narodov«! Imeli smo celo vrsto razorožitvonih konferenc pri Zvezi narodov in izven nje, doživeli smo celo vrsto razoro-žitvenih predlogov, načrtov za razorožitvene konvencije, razorožitvena konferenca je postala trajna ustanova, a dejansko ni razorožil nihče. Zveza narodov je sama izdala prav lani septembra meseca statistiko o vojaški moči vseh držav sveta, kjer beremo na strani 994 v posebni tabeli, kako so skupni svetovni izdatki za vojaške svrhe, računajoč pri tem samo v državnih proračunih priznane postavke brez ozira na tajne, nepriznane izdatke, od leta 1925 pa do 1. 1933 neprestano naraščali. Svetovni izdatki so znašali v zlatih dolarjih 1. 1925 3 in pol milijarde, 1. 1926 so poskočili za 100 milijonov dolarjev, 1927 za 150 milijonov, 1928 za 230 milijonov, 1929 za 170 milijonov, 1930 za nadaljnih 120 milijonov, 1931 za 40 milijonov, 1933 pa zopet za 100 milijonov, torej od 3 milijard 522 milijonov dolarjev 1. 1925 na 4 milijarde 399 milijonov zlatih dolarjev v 1933. In to se je imenovala v povojni dobi »doba razorožitvenih konferenc«, ko se ni moglo kategorično trditi, da je narode nemška nevarnost tirala v to blazno tekmo v oboroževanju. Če seštejemo uradne številke Zveze narodov za priznane vojne izdatke v devetih letih od 1925 do 1933, dobimo strašno številko 36 milijard 168 milijonov dolarjev (v sedanjem denarju 1 bilijon, 627 milijard 560 milijonov Din), ki so jih narodi sveta razmetali za oboroževanje in to v času. ko se Nemčije še ni bilo treba bati m so bila še na razpolago sredstva, da se nemški strah odžene. Zatorej dobiva Hitlerjeva izjava, da se ne čuti več vezanega po določbah mirovne pogodbe, ki jih druga stranka ni spoštovala, značaj upravičenosti, čeprav ironičen in ciničen. To je mea culpa, ki pade danes na vse narode, predvsem na vodilne, in ki bo v precejšnji meri zmanjšala upravičenost ogorčenja nad nemškim korakom, čeprav ne moremo tajiti, da dejansko Nemčija nikoli ni imela namena ostati brez orožja in se je dejansko vsa leta sem na tihem oboro-ževala. To je ena stran medajle, in ta gotovo ni f>odbudna za slavospeve na one, ki so usodo vrope in sveta vodili v povojni dobi. Toda berlinska medajla ima še drugo stran, ki pa je še manj razveseljiva za Nemčijo samo. Naj si bodo nedostaiki naše moderne inate-rijalistične kulture, ki je zanikala vse duhovne vrednote, še tako veliki, ipak se smemo ponašati, da se je v mednarodnem življenju uveljavil moralni zakon, da je treba dano besedo držati in pravno obveznost izpolniti, dokler traja, če tudi bi bila težka. Pravni čut je veljal ln še velja v sožitju narodov za močnejšega od materijalne sile. Brez tega bi malim narodom ne bilo obstoja. Če se sedaj Nemčija dvigne in, zaupajoč edinole v svojo bojno moč, ki je pri 66 milijonskem narodu velika in udarna, enostavno odpove svoj podpis na pogodbi, ki so jo podpisali zakoniti predstavniki nemške države, je to morda samo po sebi pogumno dejanje, toda v moralnem pojrlcdu .ie brez kvalifikacije, je strahotno. Mednarodne pogodbe, ki edino omogočajo pravne odnošaje nuni narodi. postajajo na ta način res »papirnate cunje«, kot jih je označil pred 20 leti že iti linšlo v berlinski senzaciji novih povodov Hitlerjev prednik von Bcthmann Holhveg, govoreč tedaj o pogodbi, ki je jamčila nevtralnost male Belgije. Kdo naj sedaj Nemčiji še verjame, če kaj še tako slovesno obljublja? Kdo tiaj še kaj da na njen podpis, ko so dokazi tukaj, da ga ne bo držala, kot ni držala prejšnjih! Kdo si naj sploh še želi nemškega podpisa, ko je pa stoodstotna nevarnost, da ga nekega dne ista vlada ali njena naslednica ne bo zanikala! Nemška vlada je zanesla v mednarodne odnošaje tisto pravno negotovost, ki je prodi>ogoj sploh vsakega mednarodnega reda, kot je že pravna negotovost v notranjosti države grobokop njenega obsoja. Poleg te za svetost pravnih obveznosti katastrofalne poslo«> poudarjajo, da ho dogodki na Nemškem popolnoma upravičili prizadevanja za okrepitev češkoslovaške narodne obrambe, prizadevanja, ki so jih podprle nc samo vladije stranke, temveč tndl J>r«-cejšen del opozicije. V Rusiji Moskva, 18. marca. AA. .IzvestjiK priobču- jejo uvodnik, v kaic ic-in komentirajo sklep o 'uvedbi splošne vojaške dolžnosti v Neinci.li, List pravi v tem komentar j« med drugim: Nemčija je prisiljena pospešiti svoje vojaške priprave, ker jo k temu sili gospodarska stiska. INjeiu cilji so v bistvu praktični Težko je reci, kdo bo prvi vdrl v Avstrijo, v Gdansk in v kleipeit-sko pokra jino. Že zdaj pa jc jasno, da jc Nemčija lista,'ki pripravlja vpad. Zato se morajo prizadete države podvizati in uveljaviti z Nemčijo ali pa tudi brez nje varnostni sistem, ki bo dokazoval, da je sama prešibka, da bi mogla nastopiti proti združenim državam miroljubne znjednice. Potrebni so obrambni in nagli sklepi, fe hočemo rešiti Lvropo in človeštvo nove vojne. pravi list. na kraju. I rana. Politični krogi razpravljajo ludi o možnosti, da bi se tudi na Madjarskem izdal podoben sklep, i V krogih, ki so blizu vladi, trde, da tudi v ma-I d jurski vludi sami ne vlada drugačno razjiolože-| nje. Vzlic temu pa za zdaj še ne kaže računati, lako vsaj izjavljajo v poučenih krogih, s kakšnim sklopom madjarske vlade, naperjenim -/.oper vojaške določbe trianonske mirovne pogodbe. V ŠVH ma Ženeva, 18. marca. AA. Journal de Genove-.: pravi v svojem komentarju o sklepu nemške vlade, da jo Nemčija odgovorila na angleško belo knjigo /,' udarcem Hitlerjeve vesti na mizo. Zato je zdaj vjirasanje. ali bo mogel sir Simon krenili v Berlin in sesli za mizo, na kateri jc Hitler napravil svojo geslo. Na Nizozemskem Na Po!»shem Varšava, 18. marea. A A. Kurier Poram« Haag, 18 marca. AA. . Njevc HoterdaAsbe« komentira najnovejši sklep Nemčije in pravi, da je hotel Hitler postaviti sira Simona pred gotovo dejstvo. Ta neČin nemške politike zasluži naziv agresivnosti., pravi list. Algemen Handelsblatt" piše, da ima poslednje Hitlerjevo dejanje lo do-bro d ran, da je razsvetlilo evropsko šahovnico. ciničen Berlin, 18. marca. TG. V Angriftu.' je dr. Gobbels objavil daljši članek, ki ga naslavlja na Evropo, ki jo je vznemirila zadnja nemška odlo-, čitev. Gobbels vprašuje, zakaj je svet tako raz-! burjen, ko bi moral biti le vesel in zadovoljen, ! cja se je Nemčija vrnila med svobodne narode m ' s tem postala zmožna, da polnopravno sodeluje pri organizaciji miru. Tudi pretekla leta se je Nemčija oboroževala, a vse to je bilo lajno m svet ' se ni razburil. Danes smo svetu povedali resnico in je zaradi lega nervozen. Pretekla lota so' sc pritoževali. (1;>. nihče ne pozna prikritih namenov v pogledu oborožitve. Danes se zopet pritožujejo, ko smo jim javno predložili svoje namene brez prikrivanju. Pretekla leta je časopisje neprestoiiu prinašalo tajiustvena namigovanja, o naši -voj^i' moči dan "s smo 'velu mi sami brez ovinkov povedali. kakšna je .naša moč, in zopet je. svet nezadovoljen z nami. Churchill se je 28. novembra 1934 v angleški zbornici pritoževal, da je naša vojaška moč že davno in za mnogo prekoračila meje, predpisane po versaillskem miru. Danes smo ini sami povedali točne številke o na:i dejanski obrambni moči, ki pa Churchillovih navedb še daleč ne dosegajo. Zakaj se torej svet razburja nad dejanji naroda, ki šteje 70 milijonov dUii komentira sklop nemške vlade in pravi, da pravijo v pravnem jeziku to'emu sklepu kršitev pogodbe. Položaj pa je to pot resnejši in zato ne kaže reševati tega vprašanja s pravniškega stališču. Besedo imajo politiki, ki govore drug jezik, kakor pa pravniki. Po mneniii lista m bilo najbolje, čc Simon svojega obiska vendar.c ne odloži, ker bi lo bilo še najboljši nneill, un tudi ile ju.» priznajo gotovo dejstvo. Na Madžarskem Budimpešta, 18. marca. AA. Sklep nemške vlade o ponovni uvedbi splošne vojaške obvezno sti je zbudil v vseh madjarskih krogih razumljivo zanimanje in največjo pozornost. Ti krogi komentirajo vesti iz Berlina in odmev berlinskega skle-na v inozemstvu ter naglašajo, da gre tu za vprašanje, pri katerem je Madjarska zelo zaihteresi- mace p um Ljodčev volivni proglas Predsednik »Jugoslovanskega narodnega po. Icrela Zbora« Dimitrije Ljotič, ki nastopi pn volitvah kol nosilec lastne liste, je izdal, vohvm proda--. V proglasu je rečeno, Ha nastopi »Zbor« neodvisno pri'volitvah, čeprav se zaveda, da je .o | spričo sedanjega volivnega zakona ze,o težka zadeva. To gibanje čuti, da je treba stopiti na nova ; pota. Lahko je priti do mandatov. Zalo nt treba | posebnih sposobnosti, nc zaslug. Dovolj je, ako uporabile slare metode breznačelnosti, dovolj je biti brez programa, dovolj je tudi vezati se z vlado..- Toda kdor hoče kratiiti na novo pol, mora onustiti stare metode. In borci želijo no.ega duha, zalo -o tudi sprejeli boj pod izredno težkimi pogoji Pori'o e predvsem za drugačno pojmovanje r. liiike Med ljudstvom je ta beseda dobila pomen n- ;-esa lažnega in neznačajuega. Posledica takega r. movanja politike je ta, da pošteni ljudje ostajajo v ožilju iti se nočejo vtikali v njo. Narod je zgubil vero v stare moralne vrednote. Zgubil je zaupanje v pravičnost V državi je pričel gledati organizacijo krivice, -zbor hoče ustaviti moralno propadanje naroda, Vrniti je treba čast staremu narodnemu pre. pr; -.uijii Zatip s« mora nehali prepričanje, da je I ;ihik'a 1 rlog, da je politika uživanje in zabavanje. ,', l narodom se mora utrdili ]x>jrnovanje, da je • i i; k a mučna borba in častna služba, v kaleri ni i,i, „ i,; i vati, a še manj obogateti. Zato se mora i (•; sijti vezati takšna odgovornost, da vsi slabiti i;; plašijivci ter koristolovci zbežijo v ozadje, i;..■ . ;i /.Iv/ali z bojišča. Proglas zavrača sistem I h strank. Razen v zunanjih zadevah in v ui: !.-i nismo imeli vsenarodne in državne politike, :,,-. ik politiko strank in klik. Kralj Aleksander je n d.nl vlado strank in uvedel šestojanuarski režim, 'i „ ia uri izvajanju zamisli kralja Aleksandra sc jc i.' /ti~a narodno edinstvo, Toda pomanjkanje v i .Ine iu državne jx>litike lahko iz enega na-i da napravi več narodov, toda prava in stalna v-, i,„ Mina in državna politika bi Inliko tudi iz v\. narodov sčasotn napravila enega. Oblasl mora pr ieti v svoje roke narod. Zdaj je narod v tem I Vtlu kakor nedorasli mladoletnik. Vsenarudne m 'dr/uvi-e politike ui mogoče izvajali brez aktivnega sodelovanja predstavnikov narodne stanovske Hi-,.;;.ve. Dr/avi pripada pravica nadzorovanja nad d;u';tcenim in gospodarskim življenjem v okviru cl(-.Io;-enni>a načrta. Danes mislijo, da obstoji neka vr .i p iitike, ki nima vezi s socialnimi in gospodi ■ kimi vprašanji. Danes pridejo tudi s pomočjo volitev na najvišja mesta ljudje, ki ne poznajo stvarnih društvenih in gospodarskih narodnih razmer r se bori proti takšnemu ooliličnemu u it jjtt, ki vse omogoča. Kakor se vidi. se proglas bavi predvsem s kritiko lega, kar je doslej bilo. oziroma kar še obstoji. Proglas je mnogo manj konkreten glede programa, ki naj bi ga izvedlo Ljc»tičevo politično gibanje. Niti nc nakeže poti. po kateri bi bilo mogoče priti do drugačnega si3lenia narodnega pr d-siavništva, pač pa cika na nekako stanovsko ureditev države, združeno z državnim nadzorstvom nad gospodarstvom in vsem socialnim življenjem. Ni res. Bivši župan občine Šmihel pri Novem mestu, g. Brale, nam je sporočil, da vesli, ki jih je priobčilo »Jutro«, cla podpira kandidaturo gosp. Bulca iz Mirne, niso resnične. Nc kandidira. G. Perme Josip, posestnik in bivši oblastni poslance iz Ponove vasi pri Grosup-lju nam pišo: V tukajšnji okolici se širijo govo rice, da kandidiram tudi jaz za poslanca. »Kmet ski list« je dne 0. t. m. med kandidati za Ljubljano okolico navedel ludi moje ime. Zaradi tega izjavljam, da jaz sploh ne kandidiram, na nobeni list pri volitvah 5 .maja. Kandidirali ne bodo. Poleg osrednjega vodstva JNS ne bodo kandidirali nekdanji predstavniki JNS: dr. Palagek, dr. Surmin, Ferdinand Šega, župnik Kneževič, župnik Odič, Nikola Preka, dr, Fe-clor Nikič. dr. Gavrančič ter še nekaj drugih bivših ' jxislancev Uradniška kandidata. V soboto je bil v Ljubljani sestanek predstavnikov delojemalcev. Sestali so se predstavniki državnih, samoupravnih in zasebnih n a me J cence v in tudi odposlanci Narodne strokovne zveze. Na sestanku so sklenili, dn bodo zahtevali tudi za delojemalce primerno mesto v vo. livnem odboru za Ljubljano — mesto in tudi kandidatno mesto pri skupščinskih volitvah, in sicer ludi za Ljubljano - mesto. Na sestanku so se tudi dogovorili, da bodo predlagali v voliviiem odboru iz vrst delojemalcev za skupščinskega kandidata magistralnega ravnatelja Jančtgaja Franca in rav. natclja drž. železnic Cugmusa Josipa Odprlo je še vprašanje, ali bosta predlagana sprejela ponudbo. Vozne olajšave Belgrad, 18. marca. A A. Prometni minister j> dovolil polovično voznino na državnih železni ali za vse obiskovalce [pomladanskih mednarodnih sejmov od 11. do 20. maja v Zagrebu in od 1. do 11. junija v Ljubljani, /a razstavno blago veljajo tarife polovične cene po določbah tarife za prevoz blaga, zvezek 1 a 9, Dunajska vremenska napoved: Pretežno jasno in zvišanje tempei-al-uru. Kakor znano, se je te dni pretila v Moki. kjer sloji največje muslimansko svetišče, tako zvana kaaba črni kamen — človeška kri, česar zgodovina menda že par slo let ne pomni. Zakaj v muslimanskem svulu velja že več kot tisoč let po- j stava, cla se v svetem mestu ne sme zgoditi no- j beno nasilno dejanje, ki bi zahtevalo človeško kri. , To pot sci posTuvo jirelomili člani neke musliman- j ske verske sekte, ki se je hotela maščevati nad znanim: kraljem lledžasa ibn Snudom, ki se je nahajal kot romar V Melti. kaaba se nahaja v notranjosti velike iiiošeje, ki predstavlja znamenito poslopje: brez oken in ima ena sama vrata, visoka samo dva metra. Mo-šeja je bila zidana še za časa Mohameda. Vsak musliman, ako mu je količkaj mogoče, je obvezan vsaj enkrat v življenju poromati v Meko in um poljubiti sveti kamen, o katerem verujejo muslimani, da ga je Abrahamu izročil sam angel Gabrijel. Hedžaski kralj je bil seveda že večkrat Meki, ker je baje najbolj pobožen in strogo-veren musliman nn svetu. Sicer j>a Meka spada pod njegovo oblast. Ko je stopil v mošejo skupaj s svojim sinom in naslednikom prestola emiroui Saudoni in večjim spremstvom sužnjev, fo vrgli zarotniki tri bombe. Kakor se vidi, se v Arabiji tudi politični zarotniki poslužujejo že modernih sredstev za ubijanje. kakor se ju Ibn Saucl poslttžil to pot prvič avtomobila za romanje v mesto Meko, dočim so ostali verniki iz lledžasa polpvali v svelo mesto po tisočletni navadi ua kamelah. Ibn Saud je bil le lahko ranjen v lice. Zalo so se zarotniki_ vrgli nanj z noži, ga pa nis^o zadeli, ker se jim je vrgel nasproti njegov sin, ki je dobil hudo, toda ne smrtnonevaruo poškodbo. Zdaj so se vmešali tudi sužnji, .ki jih je zadrževala stroga postava, da se na svetem mestu ne sme prelivati kri, ter začeli na zarotnike streljati. Dva sta bila takoj ubila, dočim jc Irelji zbežal v neko trgovino na bazarju, pa so gu potem prijeli. Kralj Ibn Saucl je pokazal velik pogum in je pobožni obred izpolnil ter sedemkrat obkrožil kaabo, potem pa je dajal: »Večkrat sem videl pred seboj smrt v vojni ter nem bil večkrat ranjen, toda to je prvič, da so me napadli v mirnem času v moji lastni deželi.« Zaprli so veliko oseb. da bi izvedeti, kdo je atentat naročil. Zdi se, da se misel atentata ni zarodih! v Hedžasu, ampak v Jemenu, ki leži v južni Arabiji. Ibn Saud je imel lani vojno z Je-menom, kateremu je diktiral zelo stroge pogoje in mu odvzel veliko ozemlja. Atentatorji pripadajo sekti tako zvanih saidov, jemetiskib patriotov, ki Cbn Sauda hudo sovražijo. Kakor znano, teži Ibn Saud, ki je poglavar lledžasa in tako zvanega Avstrijski poslanik premeščen na Dčmaij Belgrad, 18. marca. Herman Ploenis, izredni poslanik in pooblaščeni avstrijski minister na našem dvoru, je premeščen in povišan v avstrijsko zunanje ministrstvo. Posle avstrijskega poslanika v Belgradu opravlja zdaj dr. Herbfert Sckmidt, svetnik poslaništva. O nasledniku obstojajo razna ugibanja, toda se tie imenuje v te; zvezi Se nobeno ime z gotovostjo. Tukaj trdijo, da pride v Belgrad osebnost, ki bo pomagala gradiči Podonavjc v duhu iranc. - italijanskih sklepov v sodelovanju z Malo zvezo ter v vidu najnovejših dogodkov. Skok 103 m o - Išmiijš! Milan, 18. marca. e. Danes je bila prekoračeno tako težko pričakovana 100 metrska meja v smuških skokih 103 metre daleč. S tem je postavljen nov svetovni rekord in posekani rekordi, ki so sc doslej skakali v Planici. K temu pripominjamo, da je g. Uhland izjavil organizatorjem tekem v Planici, da se ie more udeležiti te športne prireditve, ker si v poškodoval nogo... Op*, ured. Dr. Ninko Peric naš poslanik v Bukarešti Belgad 18. marca. A A. V imenu Nj. Vel. kralja Petra 11. z ukazom kr. namestništva in na predlog predsednika ministrskega sve-ta in ministra zunanjih zadev je imenovan za kr. poslanika v Bukarešti dr. Ninko Peric, predsednik ministrskega sveta v p. Dr. Ninko Peric, bivši predsednik narodne skupščine, so je rodil 14. maja 1886 v Boj ki; srez pocerski. Gimnazijo je študiral v Šabeu in v Belgradu, pravno fakulteto v Bel-gradu in Parizu; tam je tudi leta 1912 dosegel (loktorat. Od 8. aprila 1926 do 23. februarja 1928 je dr. Peric zavzemal mesto finančnega, zunanjega ministra in ministra brez port.felja. Potem so ga izvolili za predsednika narodne skupščine. Nova italijanska vojna ladja Rim. 18. marca. V Genovi so spustili v morje novo križarko Eugenio d i Savoiav ki ima 7000 Ion. 8 lopov po 152mm kalibra in napravi 87 milj na uro. Nedža, za tem, dn združi vso Arabijo, ki je razdeljena v več neodvisnih provinc. Najbolj na potu je ibn Saudu tuko zvuni Jeinen, ki si ga lani n,i mogel docela osvojiti, ker stoji za jeineiiskim kra-Ijcitn Italija, ki sama misli na to, da Jemen osvoji, ker leži nasproti njeni kolonijalni posesti v vzhodni Afriki. Potem imamo angleško kolonijo A d en, Iti je Ibn Saud seveda ne bo dobil, in jat jugovzhodno provinco Oman, ki tudi predstavlja interesno sfero Velike Britanije. Energičnega Sauda imenujejo Napoleona puščave«, ki mu pripada vsa notranja Arabija z glavnim mestom Rindoni v sredini arabske puščave. Že kot mladenič si je osvojil centralno Arabijo, potem pa je svoje gospodarstvo razširil do moje Iraka na severu, do Meke na zapadu in do Perzijskega zaliva na vzhodu. Lani jo v vojni proti Jemenu prodrl do Ho dejde na jugu. Star je 55 let, silno inteligenten in pogumen ter je pri Arabcih zelo priljubljen, Tudi 011 pripada sekti, kateri je prepovedano tako pili kakor kaditi. Kljub svoji starovernosti pn je dovzeten za moderne tehnične pridobitve in si je sam nabavil avtomobil za 3000 šterlingov. Atentat jo brezdvoma političnega značaja in je imel namen spraviti s sveta moža, ki je na poli raznim šejkom, emirjem in imamoni, ki še vladajo nekatea rneodvisna plemena Arabije, a se zavedajo, da je Ibn Saud toliko energičen mož, cla ne bo opustil nobene prilike, da združi pod seboj vso Arabijo. Kava je zajtrk? — Navada, ki nas odvrača od boljšega. Vzemite raje kakao, ki je izdatnejši, lahko prebav jiv, pa ne vpliva kvarno na srce in ne razburja živcev. Posebno prikupnega in polnega okusa je Sušnim haitso. — Zavoj Nlirim kakava za 4 osebe velja samo Din 1"—. Nov videmski armadni poveljnik Rim, 18. marca. Namesto generala Grazianija, ki je bil imenovan za poveljnika italijanskih kolonialnih čet v vzhodni Afriki, je imenovan za poveljnika armadnega zbora v Vidmu general Buillet, dozdaj armadni. komandant v Bariju. Nesreča na reki Rim, 18.-'-nmrca. b. V Paviji se je zgodila težka nesreča ob neki svečani fašistični prireditvi, ki jo je organiziral odbor za napredek turizma. Organizatorji te prireditve so se vozili z motornim čolnom po reki Ticino. Čoln pa se je nenadoma potopi I in so pri tem utonili tajnik fašistične stranke Anibale Carella, časnikar Boiano iz Milana in dijaka Rninero ter Giorgetti. V čolnu se je nahajal tudi pokrajinski tajnik fašističnf stranke iz Milana Rino Renti, ki pa se je rešil. Drobite vesti Belgrad, 18. marca. m. S kraljevini liku/..... je postavljen pri tobačni tovarni v Ljubljani za višjega monopolskega kontrolorja 6. |x>l. skupine Anton šlajpah dosedanji kontrolor 7. pol. skup. Upokojeni so: Josip Golob, davčni inšpektor b. pol. skup. pri fin. ravnateljstvu v Podgo-rici, Jernej Videnšek, višji davčni kontrolor 6. pol. skup. pri davčni upravi v Celju, in Anton Cvahte, višji davčni kontrolor 6. skup., tudi v Celju. Belgrad, 18. marca. m. Koncem tega ali v za-čelku prihodnjega meseca se bo zopet seslal na zasedanje tarifski odbor. Belgrad, 18. marca. m. Pred tukajšnjim sodiščem se ie danes pričela razprava proti bivšemu skladiščniku tukjašnje splošne drž. bolnišnice A1i-hajlu Uroševiču iil proti 11 drugim bolniškim tislnž. bencem radi ma-lverzacij, ki so jih izvrševali v tukajšnji bolnišnici. Belgrad, 18. marca. m. Dne 28. marca se bo vršila tu plenarna seja tukajšnje industrijske zbornice, na kateri se bo tudi razpravljalo o vseh davčnih, prometnih in kreditnih vprašanjih. Belgrad, 18. marca. AA. Od 16. do 30 maja bo v Strasbourgu raastava obrtnik izdelkov. V okviru le razstave bo tudi razstava strokovnega obrtniškega časopisja. Obrtna zbornica v Strasbourgu je povabilo jugoslovanske obrtnike, naj sodelujejo pri teh razstavah. Nevv York, 18. marca, c.'Polkovnik Ltnd hergh .ie danes izjavil časnikarjem, da bo v najkrajšem času uvedena direktna letalski-' zveza mod Kalifornijo in Kitajsko. m ■ ,'4i Po volji Vsemogočnega zapustil nas je naš zlati, nad vse ljubljeni soprog, oče, stari oče, prastari oče, stric, gospod magistratnl pisarniški ravnat.lj v pokoju in meščan ljubljanski dne 18, t. m. ob petih popoldne ter združen z Bogom mirno zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo 20. t. m. ob štirih popoldne iz hiše žalosti Dolenjska cesta št. 23 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 18 marca 1035. Globoko žalujoči ostali. i .:..- i- mammr. -mam ' i»'.iMUii ivniiiiffiaiMiiiiiiiri)^ Človeštvo odpadlo od Boga Škof Srebrnič vabi na evharistični kongres Jožu Medveščku v spomin l Krški Skof dr. Josip Srebrnič opozarja v svoji pastirski poslanici v prvi vrsti na važnost vzgoje današnje mladine v evharističnem duhu. V tem je rešitev današnje družbe. S citati iz okrožnic papežev Leona XIII., Benedikta XV. in Pija XI. slika škof današnjo socialno razdrapanost. Človeštvo je zavrglo Boga. Lansko leto so se josebno pokazali učinki tega odpada od Boga. Kot ^rtve atentatov so padli ministri na Poljskem, v Romuniji, državni kancler v Avstriji, naš kralj Aleksander in francoski zunanji minister. Brez preiskave je bilo umorjenih v Nemčiji več sto uglednih mož. Nič boljše ni v Rusiji, na Španskem 80 za časa komunistične vstaje vpepelili cerkve in samostane, oskrunili tudi redovnice in metali v ogenj duhovnike ter jih celo prodajali kot meso. Tudi v časopisju, v kinematografih se kažejo znaki propadanja. Tujci, ki prihajajo na letovišče, prinašajo s seboj pohujšanje. Poslanica se obširno bavi z evharističnim po-kretom ob 30 letnici dekreta Pija X., s katerim so bila odprta vrata k sv. Evharistiji. Nič manj važen ni dekret iz 1. 1910., s katerim je sv. oče priporočil, naj bi mladina pristopila k sv. obhajilu že v zgodnji mladosti. Škof opozarja na blagodejne učinke pogostega prejemanja sv. obhajila pri vzgoji mladine. Vsak način življenja, otrok, odraslih mladičev in mož, deklet in poročenih žena, učenjakov in uradnikov, kmetov, mornarjev in ribičev se da lepo spraviti v sklad z življenjem, povezanim s sv. Evharistijo. V mnogih tujih državah je vse to že dejstvo. V Parizu lahko vsak dan gledate, kako stotine in stotine mladih vseučilišč-nikov, stotine in stotine izobraženih mož vseh stanov pristopajo k sv. obhajilu. Zanje je danes evharistično življenje, življenje v poklicu in življenje v zakonu zaokrožena celota in harmonija. Vsakemu je mogoče to doseči. Potrebno je posebno mladino navajati k pogostemu zauživanju sv. Rešnjega Telesa. Mladina je tega okrepčila danes mnogo bolj potrebna, kakor nekdaj. Okolica, v kateri živi, je vse bolj nevarna, kakor jo bila nekdaj. Potrebno je življenje v društvih, ker društvo blagodejno vpliva na posameznika, ako je res krščansko. Glede današnje družbe, pravi pastirska poslanica, da v njej ni več prave svobode, ker se ne gradi na temelju božje avtoritete, ki je edini izvir prave svobode in njen najmočnejši zaščitnik, ampak človeštvo gradi na temelju sile. Škof vabi svoje vernike na evharistični kongres v Ljubljano. Tja naj bi hiteli kar v največjem številu. Posebno možje in mladeniči naj bi se udeležili procesije v noči med soboto in nedeljo, ki jo določena samo zanje. Na tisoče in tisoče jih bo skupno pristopilo k mizi Gospodovi. da si več, kakor Dragi Joža, dovoli mi, da Ti za slovo in za spomin napišem par besed. Prosim Te za dovoljenje, ker hočem zapisati nekaj spominov nate in vem, da v svoji skromnosti in skritosti nikdar ne bi dovolil, da bi kdo spoznal pobližje, kako si mislil, kako hotel. Saj si bil na zunaj, kakor mnogo drugih dobrih fantov, a včasih je pokazala Tvoja beseda, morda Tvoje deja-samo navaden fant — Slovenske služkinje niso nepismene Za lase privlečena in zlagana trditev zagrebškega bul varnega lista t Razni zagrebški in drugi listi na jugu niso do Slovencev bogvekaj prijazni in o slovenskih razmerah in zadevah pišejo kaj neugodno, slabo informirano ter malomarno površno. Vendar pa si dosedaj ni še noben hrvatski ali srbski list dovolil trditi, da smo Slovenci — analfabeti, da naši ljudje ne znajo pisati in brati. Tako trditev si je privoščil dne 14. t. m. zagrebški bulvarni list »Večer«, ki javlja strmečemu svetu pod kričečim na-slovom: »V Zagrebu je nad 11.000 analfabetov« in 50d tem naslovom še podnaslov z nezaslišano iažjo: »Gre po večini za služkinje iz Slovenije in za kmete iz Žitnjaka« (večje vasi, ki spadajo v zagrebško občino). Iz tega podnaslova je razvidno vse ozkosrčno gledanje zagreškega šmoka, ki mu je slovensko dekle vzor neumnosti, ki se ne sramuje podajati izjav, da so »Kranjci največji tepci« itd. Mi obžalujemo Zagreb, ki ima toliko nepismenih, toda tega Slovenci niso krivi, saj potem bi morala biti nepismenost v Ljubljani še večja, je pa skoraj ni in ako je kdo v Ljubljani nepismen, je gotovo hrvatski, bosanski ali dalmatinski delavec, ki si tu služi kruh, služkinje pa nepismene najbrže ni nobene vLjubljani. Tudi naša dekleta, ki si iščejo kruha v Zagrebu, kamor gredo za služkinje, niso nepismena. Ali je zagrebški žurna-list, preden je zapisal omenjeni podnaslov, premislil, da dobe naša dekleta, revna ali premožna, kmetska, delavska ali bajtarska, mestna ali vaška, preden stopijo v življenje, na naših osnovnih in meščanskih šolah večjo izobrazbo, kakor pa marsikatera zagrebška mestna gospodična! Naj pride k nam in pokazali mu bomo številne šole v vsakem večjem kraju, pogosto tudi dve ali tri v eni občini. V teh šolah, ki si jih je postavil naš človek sam, brez pomoči bivše ali sedanje države, le z občinskimi dokladami in prostovoljnim delom, v teh šolah se naša mladina obeh spolov nauči vsega najnujnejšega za življenje in še več. Naša mladiia hodi dosledno v šolo vsaj od 7. do 14. leta in sicer prav vsa: pri nas v Sloveniji je zakon o šolski obveznosti kajpak vse drugače izvajan, kakor pa v ubogi hrvatski deželi, za katero se zagrebška inteligenca bore malo briga. Delo naše inteligence, naše duhovščine, učiteljstva, uradništva za dvig prosvete med slovenskim narodom v najširših množicah traja neprekinjeno vsaj poldrugo stoletje. Kaj more hrvatska inteligenca pokazati podobnega dela za preprosti hrvatski narod? Zabavljati čez »neumne Kranjce«, to je seveda lahko, delati za narod pa je nekoliko težje. Nepismenost v Sloveniji je prenehala, to naj si zagrebški žumalisti dobro zapomnijo, že proti koncu prejšnjega stoletja in ako je je še bilo kaj, je bila med starejšimi. Danes je izginila v vseh plasteh naroda. Naj si cenjeni hrvatski žumalisti ogledajo malo statistike iz bivše Avstrije (Cislaj-tanije), kjer smo zadnja leta pred vojno mi Slovenci prednjačili pred Nemci, Cehi, Italijani in seveda tudi pred Poljaki in Rusini, po nainižjem številu nepismenih! In po vojni, v svobodni državi, kjer se more naš jezik mirno razvijati, prav zanesljivo nismo nazadovali, temveč le napredovali. Za Zagreb je res sramotno, da je tik pred njegovimi durmi cela velika vas nepismena. Naj primerja s tem ljubljansko okolico. Sicer pa bi mogla naša dekleta tudi sama povedati žurnalistu v brk nekaj resnic o izobrazbi. V Zagrebu sta dve organizaciji slovenskih deklet, ki štejeta nad 2000 članic, med temi pa ni niti ene nepismene, sai je pogoj, da vsako dekle samo pismeno izpolni pristopno izjavo. Dalje imajo za-greški Slovenci še dve prosvetni organizaciji in so dekleta prav tako oroganizirana tudi v njih. Naj pove, ali bi se nepismena dekleta res zanimala za prosvetno delo! Pa tudi v podatkih se je zagrebški časnikar zmotil. V Zagrebu je 11.247 analfabetov, med temi pa ni okoli 9000 žensk, kakor trdi, temveč, da mu postrežemo kar mi, točno 7478. Naj gre še enkrat pogledat v statistiko! Znano pa je, da je na Hrvatskem zelo malo poskrbljeno za izobrazbo ženske mladine in skoraj gotovo ni med nepismenimi nobene Slovenke. Da bi pa šel kak slovenski delavec nepismen v Zagreb, pa tudi skoraj ni verjetno. Ravna Zagreb nam odjemlie najbolj podjetne in marljive ljudi. Že v Sloveniji lahko z lučjo iščeš nepismenega človeka, tembolj pa v Zagrebu nepismenega Slovenca ali Slovenko! Trditev o nepismenih slovenskih služkinjah je torej za las privlečena in skrajno krivična. Zdi se, da bi se bratje Hrvatje zaradi velikega števila svojih analfabetov radi malo oprali na račun Slovencev! Elektrotehnična obrt za naraščaj Vodstvo Združenja elektrotehniških obrti za Dravsko banovino z novim pomočniškim zborom in s predavatelji inženjerji. Foto: Holynnki, Ljubljana plemenit, izoblikovan značaj. In nam, ki smo tako človeški, je tolikokrat potreben pogon, da vztrajamo, da se dvignemo, glej, zato nam dovoli, da se ob Tvojih dveh ali treh stvareh, ki jih bom zapisal, navdušimo tudi mi za vse lepo in sveto, kakor si se Ti. Življenje si je podobno. V mladosti smo si bili enaki. Takrat enkrat pa v 6. ali 7. šoli, ko nam je p. Ramšak govoril za duhovne vaje, se je v Tebi nekaj spremenilo. Da, še sedaj vem, da se nam je smešno zdelo, ko je govoril, da smo goske, ki gredo ena za drugo, kamor stopi ena, tja stopi druga, se zaleti prva; za njo se vse. Od tistih dni ni bilo več tako. Postal si samostojen. Neka resnost se -je oglasila v Tebi. ln potem si hodil k šmarnicam prav tako, kakor vedno s svojimi starši in božjo pot na Brezje vsako leto, kakor vedno. Da, takrat bi se to lahko nehalo, pa se ni. Potem je rastla Tvoja vera, bil si navdušen za vse leto. Dobil si v dar Flaubertovo: »Madame Bovary«, lepo zeleno knjigo. O kako smo sanjali o knjigah, lepo zloženih v knjižnicah. Ali nisi kupoval Dostojevskega, Rostanda in še druge, da bi imel lepe knjige, kakor sanja vsak študent. No da, in nekdo Ti je dal tudi »Madame Bovary«. Jaz bi bil vesel takega daru, položil bi ga k drugim knjigam. Ti pa si bil v skrbeh, če ni knjiga na indeksu. Ko si zvedel, da je, si jo vzel in sežgal. Seveda ne bi tega nihče vedel, če ne bi tega videla Tvoja mama in še kdo drugi prej Tvoje knjige. Da, da, jaz bi božal lepo knjigo, morda bi se je bal prebrati, sežgal je ne bi nikdar. Če bi bil drugačen, bi jo požrl, kot kdo drugi Decamerona in bi se vsemu temu smejal. Po maturi smo seveda ugibali in mislili kam bi. Šli smo k duhovnim vajam, da bi nas Bog razsvetlil. Kako smo si želeli, da bi nam Bog dal Združene elektrarne, elektrotehniki in elektro-instalaterji Dravske banovine niso samo predstanik najbolj elektrificiranega dela naše države, nego prevzemajo tudi vodstvo strokovnega izobraževanja jugoslovanskega pomočniškega osebja elektrotehniške stroke. Elektrotehniška obrt je ena izmed onih obrtnih panog, ki prinaša v naše gospodarsko Civljenje najizrazitejši vpliv tehniških novosti, zato aahteva izvežbane rokovalce od prvega inženjerja do zadnjega pomočnika v električnem obratu. Domače višje strokovne šole so sicer dale kader tehnikov in inženjerjev, pomanjkljiva pa je vzgoja obrtnega naraščaja za elektr. obrate, če nočemo, da bodo naše električne delavnice v bodočnosti šepale na kvaliteti ali pa da bodo odvisne od tujih tolmačev. Vzgoio domačega obrtnega naraščaja za elektrotehniško stroko je prevzelo Združenje elektrotehniških obrti, ki prireja specialne elektrotehniške tečaje za svoje vajence in ki skuSa s pisanimi predavanji nadomestiti pomanjkljivo domačo strokovno literaturo, ki je ravno v elektrotehniški stroki najbolj nepopolna. Specalni tečaj, ki se je vršil meseca februaria >o marca, je usposobil nov kader elektrbpomočnikov, ki so dne 15., 16 in 18. t. m. polagali pomočniške izpite. Absolviralo je 40 kandidatov, katerim želimo, da bi bili ročni in izvež-bani propagatorji svoje stroke po vsej naši domovini. £f. Vid nad Ljubljano »Križarsko bratstvo«, mlado toda agilno društvo v Št. Vidu, bo obhajalo na praznik sv. Jožefa, dne 19. marca 1935 petletnico obstoja. Na dan proslave bo zjutraj ob 5 križarska sv. maša s skupnim sv. obhajilom, t opoldne ob pol 4 pa nam bodo naši križarji pokazali na odru Ljudskega doma dramo »Luč z gora«. Prepričani smo, da bodo Sent-vidci radi podprli naše križarje s tem. da bodo ua praznik sv. Jožefa ob pol 4 popoldne impolnili dvorano Ljudskega doma._ — Pri poapnenjn arterij v možganih in srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Prani Joscfove« vode iztrebljenje črevesa bre? hudeea pritiska. Kakor krotilec leva, obvlada k bonbon kašelj. PROIZVOD: »UNION« ZAGREB. tega, kar smo si želeli. Ni nam dal. Ti si prosil, da bi Bog hotel, da postaneš njegov duhovnik, da, Ti si prosil zase, nas pa je mučila misel: med svetom velja obleči kolar za nekaj poniževalnega In Ti si potem, ko so se zaprla semeniška vrata, zajokal: »Non me elegisti«. Da, Bog ie vedel, zaka, Te ni izbral. Danes vemo tudi mi. Do teh dni si bil zdrav. Zdaj pa se Te je prijela jetika. Bil si na Golniku, večkrat na Gorenjskem. Povsod si iskal zdravja, a nisi ga nikjei našel. Med tem pa si vedno zahajal med preproste fante, ne da bi jih učil, ampak da bi sc učili od Tebe. Ljubil si godbo, bil vedno vesel in še potem, ko si ležal več ko en mesec, nisi enkral vzdihnil »O Bog, zakaj si mi to naložil, glej sai bi živel zate, daj mi zdravje«. Ne, nikdar nisi tako rekel Vdano si nosil svoj križ, dokler nisi v svojem Bogu. katerega si se vedno tako prisrčno oklepal, zaspal Spominjaj sc na nas pri svojem Bogu in prosi za nas, da tudi mi zmagamo! Ave, anima candidal Na sv. Jožefa 1935. f Kare I Kubricht V ponedeljek je umrl v Gradcu kapetan generalnega štaba češkoslovaške armade v pok. ter ravnatelj in solastnik tovarne strojil d. d. v Maj-špergu pri Ptuju. Umrli je bil velik dobrotnik cerkve, občine in rcvežev. Zato pa je bil tudi splošno priljubljen pri vseh, ki so ga poznali. Bil je zaveden katoliški mož, ki se ni nikdar sramoval svojega verskega prepričanja pokazati tudi v praksi in v javnosti. Bil je dolgo vrsto let član cestnega odbora v Ptuju, agilen član bivše slovenske ljudske stranke in dolgoletni naročnik »Slovenca«. Star je bil šele 46 let. Pogreb bo v sredo, dne 20. marca ob 15 na farno pokopališče v Majšpergu. Pokojnemu naj Bog podeli večno plačilo! Užaloščeni rodbini naše iskreno sožalje! Sofijski župan uredniku „Slovenca" 99 Najlepše je bilo v Mariboru" Maribor, 18. marca. Obisk bolgarskih pevcev je za nami. Ustvaril je tesno vez med dvema bratskima narodoma. Da so bili bolgarski pevci prevzeti zaradi sprejema, ki jim ga je Maribor priredil, ter da jim ostane obdravska prestolica v najlepšem spominu, dokazuje izjava La-! zarja Petrova, do nedavnega časa dolgolet-! nega župana glavnega bolgarskega mesta Sofije, ki jo je podal v razgovoru z urednikom »Slovenec«. G. Petrov je izvajal: »V Ljubljani smo mislili, da .ie prisrč-nejši sprejem sploh nemogoč. Maribor pa nas je prepričal, da se še gode naravnost čudeži. Tako ogromna masa ljudi pri sprejemu, take gostoljubnost, ko so nam nudili Mariborčani stanovanje in hrano zastonj, nas je naravnost presenetilo. Naravnost očaral nas je g. ravnatelj Glaser z razstavo bolgarskih knjig. Študijska knjižnica je lahko v ponos tudi mnogo večjemu mestu. Bogastvo vašega muzeja je bilo za nas skoraj razodetje, ki nam je odprlo vpogled v slovensko dušo. Skoda samo, da nima večjih prostorov, da bi to bogastvo prišlo še bol.i do veljave. Čudili smo se naravnost neverjetni požrtvovalnosti Glasbene Matice, zlasti g. predsednika dr. Po-Ijanca in g. Šetinca in Poharja ter Jugoslov. bolgarske lige z njenim predsednikom dr. V. Kukovcem in tajnikom prof. J. Šedivyjem, Žensko društvo je skrbelo za nas, kakor za majhne otroke. Vsepovsod smo videli skrb in požrtvovalnost. Zlasti so se odlikovale gospa generala Maistrova, gospa dr. Lipoldova in gospa Pinterjeva. Dale so nam šc na po* mnogo sadja, slaščic in vina, kar jo bil samo izraz njihove ljubezni do bolgarskega naroda. G. župan dr. Lipold je bil kljub prezaposlenosti skoraj vedno v naši družbi in poskrbel mnogo več, kakor bi mogli pričakovati tudi od še tako velikega mesta. Kako visoko kulturno mesto .ie Maribor, nam je pokazala krasna umetniška slika starega Maribora, dar vašega odličnega umetnika prof. Kosa. Kako živahno je pri vas literarno delovanje in kako mnogo daste tudi na zunanjost svoje knjige, so nam pokazali prekrasni knjižni darovi mariborskih pesnikov, pisateljev in komponistov. Vsem in vsakemu še enkrat ob odhodu prisrčna hvala. Bolgari ne bodo pozabili nad vse uspelega čudovito lepega mariborskega sprejema. Vas pa prosim, pošljite mi nekaj izvodov svojega lista«. Grozen zločin v Savinjski dolini 19 letno dekle zadavljeno in nato obešeno Mozirje, 17. marca. Te dni so se začele širiti govorice o groznem zločinu, ki je bil izvršen v bližini Radmitrja. Ko so se otroci vračali iz šole, so našli na smreki obešeno mlado žensko. Okrog nesrečne mrtve ženske se je takoj zbrala množica ljudi, ki so v grozno spačenem obrazu spoznali nekdaj lepi obraz 19-letne služkinje Lenke Repič, ki je bivala zadnji čas pri svoji materi v Podteri. Po raztrgani obleki, po umazanih rokah in po raznih drugih okolščinah so ljudje takoj sumili, da je nekdo dekle umoril in jo nato obesil. Repičeva je služila še nedavno pri nekem posestniku v Šmartnem ob Dreti. Tam se je spoznala z nekim posestniškim sinom. Posledice niso iz- ostale. Dekle je moralo zapustiti službo ter je odšla k svoji materi, vendar sta se s fantom še večkrat sestajala. V zadnjem času ga je večkrat prosila za denar, ki bi ga rabila za porod. Fant ji je pisal, naj pride na sestanek, vendar naj o lem sestanku strogo molči. Ker pa Repičeva ni znala brati, ji je prebral pismo nekdo drug. Lenka je ubogala in se podala na sestanek, kjer jo je nekaj ur pozneje doletela grozna smrt. Dosedanja preiskava izključuje samomor. Vsi znaki kažejo, da je bila Lenka zadavljena in nato obešena. Osumljenega fanta so orožniki odpeljali \ ! zapor, vendar doslej še trdovratno taji. Pri ob dukciji trupla pokojne Lenke so ugotovili precej 1 dokazov za umor. Žalosten dogodek na Pobrežju Na ruševinah zakonskega življenja — uboj Maribor, IS. marca. Bliskovito se je danes zjutraj razširila jx> mer-lu vest o žalostnem dogodku, ki je razburil v nocojšnji noči pobreško predmestje. Kmalu so se doznale tudi podrobnosti tragičnega dejanja, s katerim se je zaključila dolgotrajna družinska žalo-igra v Nasipni ulici. Tu je stanoval 411etni mizarski pomočnik Konrad Gselman, ki je bil usluž-ben pri mariborski tovarni pohištva Zelenka. Bil je ozenjen že več let. Življenje je obema zakoncema skraja potekalo v harmoniji in bi morda še sedaj živela v zadovoljstvu, da se ni pojavil na pozorišču 26 letni mizarski pomočnik Anton Straus. Seznanil se je z Crselmanovo ženo in med obema je prišlo do tesnejših stikov. Razmerje se je razvilo celo tako daleč, da se je Gselmanova žena preselila k Strausu ter sta stanovala nekaj časa v Krče-vini in je imela s Strausom tudi otroka. Končno je prišlo do sodne ločitve. Razpravo je dobila žena, kar je pri poznavalcih razmer izzvalo splošno ogorčenje. Straus pa je bil zaradi preloma zakona obsojen na 14 dni zapora. Kljub takim razmeram je Gselman ženi vse odpustil. Ko je še stanovala pri Strausu, jo je hodil prosit, naj se povrne zopet nazaj, pripravljen je bil sprejeti otroka ter skrbeti zanj kot za svojega. Končno se je dala žena vendar pregovoriti, zapustila je Strausa ter so vrnila k možu, vendar razmerja ni pretrgala, lako so polagoma dozorevale nevzdržne družinske razmere, ki so se sedaj zaključile s strašnim koncem. Snoči se je mož mudil v gostilni do II. Ko jc prišel domov, je prišlo med njim in ženo do sjx>ra. Nekaj časa sta se prepirala v hiši, nato je žena pobegnila iz stanovanja na dvorišče, mož pa je skočil za njo. V tem hipu je padci zamolkel udarec, čulo se je nekaj pridušenih krikov, bilo je še nekai udarcev in nato je vsa soseščina oživela. Sosedje so postali že pri prepiru obeh Gscl-manov pozorni ter so bili priče strašnega prizora. Ko je Gselman skočil za ženo na dvorišče, je čakal tam Straus, ki je v tistem hipu zgrabil za kol ter udaril moža z vso silo preko glave. Zadel ga jc na sence ter ga z enim udarcem podrl na tla. Na tleh ležečega je še parkrat udaril, nalo pa je vrge. kol od sebe in pobegnil. Pri Gselitianu, ki je ležal z razbito glavo v krvi in v zadnjih zdihljajih, je ostala njegova žena, pridružil se ji je še bral po beglega ubijalca in zanesla sta umirajočega v hišo ter ga položila na f>osteljo, kjer j« je umrl, še preden je prišla pomoč reševalcev. Takoj so bil obveščeni orožniki na Teznu, ki so še v isti noči aretirali ubijalca ter danes ves dan zasliševali priče Nesrečno žrtev so danes prejieljali v mrtvašnico nt Pobrežju, kjer se je izvršila obdukcija. Pokopali ga f>a bodo jutri, v sredo, ob 3 jx>poldne tia mag dalenskem pokopališču. Poizvedovanja Mala pa/iipa se jc 7jitekln. Dobi * Jo: (lolmnjcr, Vodnjakov« utira 4, Ul (dasno). Ljubljanske vesti: Regulacija Ljubljanice odobrena Ljubljana, IS. marca. Tz Belgradu je dospela vest, rta je ministrski svet, končno odobril licitacijo za zadnjo otapo regulacijo Ljubljanice od Novega trga do Špice. Tvrdka Pukli pa še ni dobila ofi-ciclnega obvestila o tem sklepu vlade. Tvrdka nam .ie izjavila, da prične z dolom v enem mesecu, ko dobi oficielno obvestilo in ko bo odprt kredit. Ta etapa regulacije ae je dosedaj zavlekla za osem mesecev ter bi bila že izvršena, ako bi bila licitacija pravočasno odobrena. Zanimivo pa je, da tvrdka ing. Dulcič sedaj ni več dolžna prevzeti dola, ker jo rok že potekel, vendar pa i/, tega ne bo delala težav, žo iz mornličnih in prestižnih razlogov ne. Medlem, ko .ie bila lani dobro pripravljena za delo, nima dosedti.j še nobenih priprav ter tudi še ni najeto potrebno število delavcev. Pri tej regulaciji bo namreč z izkopom, odvozom in tlakovanjem zaposlenih okoli 411(1 delavcev, med katerimi jih bo mnogo, ki stalno delajo pri tvrilki. Upati .ie, rta je s tem odstranjena zadnja težava ter ho na spomlad kmalu oživelo delo v Ljubljani, tako, rtu lio Barje zavarovano ; pred povodinjimi že pred nastopom jeseni. i Dobra prebava pol zdravja! Lahno normalno izpraznjenje firi zapeki, lenivosti črev, Vam omogočijo ARTIN-DHAŽEJE t»r. Wanri omejitvi prekomerne kaje. Zavitki po Din 3'— in 5-— v lekarnah in drogerijah. Apoteka Mr. L. Bahovec Ljubljana, Kongresni trg 12. četrtek 21. t. m. ob 19 v pisarili Rdečega križa • v Delavski zbornici, vhod Čopova cesta. 0 Alpinistična šola T. K. »Skala« so jo s predavanjem dne 15. t m. končala. Nadalje- ■ valu so lio s praktičnimi vajami v terenu, v katero svrho je potrebno, da vsi interesenije vložijo pri klubu zadevne prijave. Po spre-jemu prijav se bo vršil zdravniški pregled vseli prijavljeucev v fizijološkem institutu s strani treh gg. zdravnikov v času od 22, do 30. marca t. 1. Rnzpredelitev zdravniškega pregleda lio objavljena, čim prejme klub vse prijave, katero je treba odati najkasneje do 21. t. m. v klubu, Slomškova ul. 1. Odbor TKS. 0 Ruski film »Tihi Don« točo danes in jutri v kinu Kodeljevo. 0 Dva ponesrečenca. V skladišču Sclinei-der-Verovšek je padla v nedeljo težka železna palic« nn gluvo 28 letnemu Ivanu kruljcu s Kodcljeve-gu in gu hudo ranila, — V ljubljansko bolnišnico je prišla 32 letna poljska delavka Helena Oranh-nova i/. Vo lave I j pri Trebelje-vem. Ko jo cvrlo masi. sc je z razbeljeno mastjo močno opakla po obrazu. Ljubljanski Jožefi, Pepeti in „ipepčki" Nekdaj je bilo v naši deželi lejio, v Ljubljani pa najlepše. To je bilo takrat, ko je Imela nekdanja kranjska dežela še svojega |>alrona in ko so na ljubljanskem magistratu imeli tudi ljubljanski Pepeti še liekai besede. Danes pa vse te lepote in nekdanjega veselja ni več. Na deželi ga je sicor Se nekaj, v Ljubljani je pa vse drugače: Ljubljane je sama žalost in i.islo zelje, pa ne zaradi »krize ', ampak zato, ker je Jožetov in Pepelov, ki so nekdaj vladali, vedno manj. Zalo tudi Ljubljana danes nima več toliko slavnih mož kot nekdaj: samo enega Jožeta ima še in enega Pepeta, ampak ta dva zalezeta za vse • pepčke . kar jih danes rogovili po Ljubljani, čeprav pod drugimi imeni. Pepčki so se pa zaredili v Ljubljani kakor zajci v detelji. Kamor pogledaš — samo pepček 1 Ce prodajaš ob kavarniškem oknu edino blago, ki nam je še ostalo — zijala —, hodijo mimo samo »pepčki«. Na kolodvor in s kolodvora hite tudi samo .pepčki-. Po gostilnah vpijejo samo pepčki« — povsod sami pepčki . samo pravega ! kranjskega Jožeta ali praveija ljubljanskega j peta ne vidiš! Jih je sicer še nekaj v Ljubi1.iii, ampak ti hodijo menda svoja pola, ker nočejo imeti z ljubljanskimi »pepčki: nič opraviti. Ljubljanski Pepeti — da ne govorimo o ,lo-želih — so namreč ljudje posebne vrste. Ti ljudje so vedno dobre volje, veseli in razigrani in tako mirno gledajo v svet, kakor da je ves svel samo zaradi njih tukaj. Kdo jim pa kaj more? Jožeti in Pepeli sc- ne menijo ne za krizo, ne za liripo, najmanj pa zn j ljubljanske . pepčke" — še zu tiste ne, ki hodijo postavat okoli magistrata. Ljubljanski mod"ini pepčki« so pa večinoma vitezi močno žalostnih postav, ki se rede od samih kislih kumar ali pa hodijo kazat svojo žalostne obraze pred ljubljansko poŠto, če se jih kakšen kino ne usmili. Če bi bilo v Ljubljani le polovico toliko kranjskih Jožetov in ljubljanskih Pepetftv, kak-or je >pepčkov< , bi kriza in liripa tako bežali iz Ljubljane, da jih vsi : papčkk ne bi dohiteli, in še na mračnem magistratu bi zavladalo rajsko, prav jo-žefovsko veselje. Bodite torej srčno pozdravljeni, kranjski -lo-žeti in ljubljanski Pepeti, kolikor vas je še, pepčke : naj jia vzame in odnese iz Ljubljane, kdor jih hoče in kamor jih hoče. Saino nazaj naj jih nikdar več ne jirincse! Ljubljanske Jožice pa naj se obrnejo za jiozdrave in za šo|>ke kar naravnost na Jožetu in na Pepete — '-pepčki« |im še kopriv ne bodo poklonili... Maribor, na Jožefovo. Danes ob 8 zvečer bo — kot smo že ponovno poročali — mariborsko in okoliško prebivalstvo napolnilo prostorno dvorano »Union«, da na veliki praznik zavetnika kal. Cerkve - sv. Jožefa s slavnostno akademijo počasti vrelec našega življenja: presv. Evharistijo in da proslavi steber resnice — Skalo Petrovo. Podroben program je bil v našem listu že objavljen. Osrednja ideja akademije bo v govoru: Pape-štvo in Evharistija; Evharistični Kristus življenski princip svoje Cerkve, — papež, njegov namestnik na zemlji — njena vidna glava, steber resnice. V filmskem predavanju bomo gledali in slišali o zmagoslavnem pohodu Kvharističnega Kristusa po vsem svetu, — j)o vseh delih sveta, o Kristusu, ki blagoslavlja milijonske množice iz bele Hostije na evharističnih kongresih. Zborna deklamacija nam bo z vso težo svetopisemskih besed povedala, da se nam tudi v današnjih nestalnih časih ni bati, kajti sv, Cerkev se ne bo zrušila, ker ima svoj temelj na Skali. Pretresljiva kantata: Mučenci v Areni (Rille) nas bo s svojo mogočnostjo in močjo navdala z duhom prvih kristjanov iz katakomb, ki so s smehom na ustnah in v srcu umrli za Kristusa. Simboličen prrizor čaščenja presv. Rešnjega Telesa s petjem, pesmi: Povsod Boga, Molitev in PapošUn himna bodo kakor odmev in sozvenenje velikim in vodilnim idejam te akademije. Opozarjamo, da si še pravočasno oskrbite vstopnice, dobe se poldrugo uro pred slovesnostjo pri blagajni, kajti v zadnjem trenutku jih bo spričo velikega navala nemogoče dobiti. »M je Jubilej ffosoe Jožeie Šerbele Danes praznuje svoj god gospa Jožefa Šer-bela, istočasno pa slavi tudi svojo 75 letnico. Čeprav ie sama revna, je -nana po svoji veliki ljubezni do revežev, mana pa tudi po svojem vz«?lednc-m krščanskem življenju. Bila je skrbna mati peterih otrok, od katerih ji živita še samo dva. Pila je dobra žena ivojemu možu, s katerim je živela v srečnim zakonu 49 let. Lani ji umrl v 85. letu starosti, letos pa bi obhajala zlato poroko. Vkljub svojim 75. letom ne mine nobeno jutro ,da ne bi šla v cerkev in k obhajilni mizi, to je že iz mladosti njeno največje veselje. Rada tudi prebira knjige. Že dolga leta je naročena na »Bogoljuba«, »Nedeljo«, »Cvetje«, »Katoliške misijone«, Mohorjeve knjige. Vsak dan prebira ludi -Slovenca«, katerega zvesta naročnica je že dolgo let, Jubilanlki, ki je bila rojena leta 1860 v Jare-nini in je živela vedno vdana Bogu, želimo še mnogo srečnih ter zdravih let! O Bolgarska razstava v študijski knjižnici ostane odprta do konca tega tedna (23, t. m,) — Ogledale si jo lahko med uradnimi urami. □ V nsžnt starosti 12 let je umrl v Vrbanovi 19 učenec IV, ljudskošolskega razreda, Franc Duh. Naj počiva v miru! □ Vojni oškodovanci. V Mariboru jih je veliko iz Primorskega iu Koroškega, ki imajo pravico na vojno odškodnino, ie dni je imela organizaciji! vojnih oškodovancev svoj občni zbor pod vodstvom predsednika Franca Novaka. Vršila se je obširna debata, v kateri sla zastopala inierese koroških oškodovancev Andrej Osel, primorskih pa dr. Foriiazarič. Kakor je bito iz razgovorov razvidno, obstoja resno upanje, da bodo oškodovanci po dolgem času vendarle uspeli, ker iinajo z incro-dajnega mesta zagotovilo, da se stvar po voljno razvija Zbirka za mariborski spomenik lepo na-prednje. Poleg nameščencev državnih in samoupravnih ustanov so posebno agilna šolska vodstva, gasilske čete, Irebke družine in prosvelna društva, ki pošiljajo svoje prispevke glavnemu spomeniškemu odboru v Mariboru. □ Zakaj maksimirane cene? Kmetje v mariborski okolici so začeli zaradi slabih cen pobijati govejo živino doma let- razprodajah meso sosedom. Okrajno glavarstvo za levi breg pa je določilo, da smejo lo meso prodajati po največ 5 Din za kilogram Čudno, zakaj sc maksimirajo cene kmetom samo navzgor, zakaj nikoli ne navzdol? □ 3328 upnikov. Poročali smo o predlogu upravitelja konkurzne mase Kmetijske eksportne za. druge za razdelitev zapuščine. Vseh upnikov, ki pridejo v poštev, je nič manj kot 3328, izplačalo pa se jim bo skupno 1,157.411 Din. Mehanično delo nakazovanja denarja bo trajalo najmanj 2 meseca. □ Proti radic-inotnjaiu. Mestno poglavarstvo je odredilo, da bo potom stavbnih in obrlnopravnlh komisij strogo pazilo, da se vnaprej v vsakem obratu onemogočijo motnje radijskega sprejema ter bo ludi za obstoječe obrate izdalo primerne ukrepe. □ Zidarski stan v krizi. V nedeljo je imelo Združenje zidarskih mojstrov, ki obsega območje vse bivše Mariborske oblasti, svoj redni letni občili zbor v prostorih restavracije Etneršič. Navzoči so bili zastopnik mestne občine dr. Senkovič, obrluozadružni nadzornik Založnik ter zastopnik zbornice TOI Julče Novak, Zborovanje je vodil predsednik Vinko Lašič, ki je poročal o agilnem delu v minulem letu. Samo šušmarskili prijav je izvršilo združenje lani preko 200, Blagajna je imela 12.835 Din dohodkov in 12.680 izdatkov, premoženja pa ima 10.060 Din. Izvajanja številnih govornikov so razkrivala hudo krizo, ki je preživlja zidarski stan. Zlasti kvarna je zaščita denarnih zavodov in neizplačevanje vlog, najhujše pa je šušmarstvo. Na deželi in v mestu se dobijo šolski, cerkvenckonktirenčni odbori, občine in razni zavodi, ki vršijo razna zidarska tlela v lastni režiji s šušmarji, □ Krojači proti konkurenci. V nedeljo popoldne so zborovali pri Gambrinu mariborski krojači in člani sorodnih obrti pod vodstvom gosp. Reicherja. Združenje šteje 202 člana, in sicer 89 krojačev, 1 bandažista, 71 krojačic, 18 šivilj perila, 16 modistuij, 2 šivalca odej, 2 izdelovalca dežnikov. Pomožnega osebja imajo 181, vajencev in vajenk pa 158. Dohodkov je imelo združenje 19.670 Din, izdatkov pa 18.570 Din. Sklenilo se jc, da se razširi delokrog združenja na sadni okraj Maribor ter da se pritegnejo tudi krznarji in klobučarji. Ostro so krojači nastopili proti konkurenci konfekcijskih tovarn in trgovin. □ Kovač iz aluminija. Zasačil ga je železniški uradnik Kctiš Janko v Št. Jlju pri prodaji vozne karte, ki jo je nameraval kupiti pekovski pomočnik. Orožniki so uvedli preiskavo, ni pa se dalo ugotoviti, odkod lažni kovač izvira. □ Mariborski akvaristi so priredili ljubko razstavo v poslopju Banovinske hranilnice. Razstavili so domače in eksotične ribice. Razstava, ki ostane odprta do 26. t. m., vzbuja veliko pozornost, ki ; jo tudi res zasluži. □ Zopet nova pridobitev. Danes otvarja pod-| jetni lastnik »Grajskega kina«, g. Guštin, v svoji 1 novi palači na Grajskem trgu dva nova in naj-1 modernejše urejena restavracijska prostora. Prvega v pritličju j>oslopja, drugega pa v kleti. V tujsko-prometnem oziru znači to zopet lepo pridobitev mariborskega mesta. □ Gorelo je v Račah v gospodarskem poslopju Janeza Drevenška. Zgorela je zraven še drvarnica. Škode je 20.000 Din. Kulturni obzornik Koncert bolgarskih pevcev Že izraženo mnenje, da jc umetnost bolgarskih pevskih zborov na visoki stopnji, nam je močno podkrepil nustop bolgarskih pevcev v preteklih dneh. Moški pevski zbor Rodina« iz Sofije, ki gn \o eni strani umetniško nazornost bolgarskega ustvarjanju od klasicistične miselnosti do novodobnih stremljenj, jvo drugi strani pa tijiiko bolgarske irlusbenc folklore /. vso njeno pestrostjo, ki oklepa prvine orientulizma z le&tvičninii posebnostmi in s svojevrstno ritmično oblikovanostjo in osnove bizantinsko naslonjene slarocerkvene svojstveno-sti. — Med skladatelji teh ruznili skladb pu so bili zastopani: Kedrov, Lvovski, Dobroven, Go-tovuc, Stajnov, Pipkov, Koiupauejsk i, Arhun-gelski, llristov, Munolov in Prokopovu. Moški zbor Rodina« obsega nekaj čez 50 pevcev. Pevski material te skupine iuin izredno vrednost. Sicer jc bo barvi nekam trd ( z mehkobo glasov smo menda prav Slovenci posebno obdarjeni), pa niti prav ta ne neprijetna rez-kost daje svojo značilnost. Moč glasov, ki so pevsko izvežbani, je jirobojnn. Pri tem jia so glasovi, ki so v štirih grupah posamič fino ka- zine, v skupnosti izredno ubrani in zvene zlito kot v orgelski igri. Podajanje ima vzorno i zdela nas,t. Tu ni govora o kakem rtiletiintskeni prepevanju, kot gnezdi še tako rudopri naših celo jiroslulih /borili. temveč je treba tu govoriti o pevski kulturi. ki služi čistemu inuzicirattju v smislu polne umetniške zakonitosti. Človek ima vtis. kot du stoji prod njim simfonični aitsumbl, kjer in-tonačnu čistost iu jiodobnc tehnične sposob Jiosti sploh niso nikoli problem, temveč gre l>reko njih le za to, da se oblikuje umetninam čim popolnejši obraz s polno značilnostjo zunanjih estetskih pote*, i/ katerih pn odseva vsa notranja vsebinska globina. Oboje pa zmore tu dirigent v svoji fini umetniški občutljivosti tudi resnično oblikovati. Zato je sposoben ta /bor v mejah estetskih pevskih zakonov podajati umetnost v polnem pomenu besede in nuditi dojemnlcti resničen užitek. Unlonska dvorana je bila nabito polna poslušalstva, med katerim se je nahajalo mnogo ne le umetnosti željnega občinstva, kar je dajalo prireditvi tudi izvenuinetniške črte. Navdušenja je bilo ogromno. Pevcem pn so se poklonili predstavniki naših pevskih zdtruženj in jim izročili vencev in cvetja. ■ V. (J. Zdenka Zikova Še nain živi v spominu visok umetniški nivo našega opernega gledališča v neposredni lo-l>i |h) vojni, ko jc to hodilo intenzivno pot za visokim, resnim umetniškim ciljem brez operetnih koncesij in jmdolmih kompromisov. In še žive pred nami podobe pevcev, ki mi nam takrat s svojo veliko umetniško silo oblikovali j>ravo operno umetnost. Zato je prav danes, ko nam je vodstvo smer operne m gledališča in njegovega umetniškega življenja tako zelo ii|)0.';-nilo navzdol in vstran od nekdanjih visokih idealov, toliko močneje odjeknilo gostovanje v tistih časih primadone našega gledališča 111 velike umetnice — Zdenke Zikovc. C-iij i/incd oVOjill no j ItiOv nO- je ki-eiranili v log, v 'loški istoimenske Pucci-nijeve opore. V tej vlogi je položila pred nas zopet občuten del prave operne umetnosti, ki jo zmore ustvarjati i/, svoje velike oblikovalne sile. To, kar nam je podala, jo res umetnost. V njenem pet j ti počiva lepota, ki poslušalca omamno priklepa z vso lepoto tona, ki ima v višinah in nižinah polno csletsko mikavnost in s polnostjo muzikulnega oblikovanja, ki se sklada 7, umetniško zakonitostjo. V njeni igri pit živi močan svet doživljanja, ki se v njej široko razpenja iu ustvarja listo notranjo napetost. ki sprošieita v mimiko in kretnje zajema kot plod resničnega umetnika. Morda je v tem pogledu i/ primerjave /. desetletno preteklost jo danes močilo občutiti, kot da je fiitiuiranost in iz nje izvirajoča samozavest preplavila mlado-.tno plahost pu z njo združeno zamaknjeno poglobljenost, ki ima še svoj posebni umetniški čar. vendar to. kar umetnica danes ustvarja. ni saiini leni ralnost, temveč doživ i jen svet odrskega oblikovanju. Zato je celoten pojav ''denkr Zikovc poln umetniški lik. ob katerem doživlja človek uteho svojemu hrepeneli ju |)o iiincliriškem doživetju. (■ leda I išče je bilo polno občinstva, ki je umetnico .prisilno pozdravljalo in ji i/.kn/aio vso svojo naklonjenost. V. U. N zadnjem poročilu o koncertu na čast pretiš ilniku čehoslovaške republike T. (!. Masa i'v k u je med sodelavci tiskarski škrat i/pu-slil operno pevko gdč. Župevčevo. Pevski zbor pa je hil /I101 ljubljanske Glasbene Matice. Koncert Gfasbene Matice v Mariboru M rihorska Olasbena Matica si 2 marljivim in .v .iiiin delovanjem Utira i»t k vedro večjim uspehom. V lepem spominu nam jc šc njen uspeli koncert, ko je iz' ;:iala med drugim Beethovnovo Ero ico- In sredo, dne 13. t. m. nam je nudila nov kour.vir-i \ .-o r \ • ellki tinion-ki dvorani s pretežno -ItlVOntČ!!!!!1 cmrcilnm | Na žalost je morala odpasti tnnogo obetajoča j točka Griegovega klavirskega koncerta, kjer naj bi nastopila kot klavirska sobstinja Magcla Rusy, ki j pa je nenadoma obolela. Koncert je vodil društveni dirigent g. Marjan Kozina, sodelovali pa so drti-! štveni pevski zbor in orkesler, pomnožen s člani vojaške godbe, ter violiiiistinja F. Brandl, ki je namesto obolele gdč. Rusy v zadnjem hipu prijazno priskočila na pomoč. Orkester je izvajal Cajkovskega 5. simfonijo v e-mo!u, ki je sicer manj znana kol njegova potetična simfonija, a zato nič manj učinkovita. V interpretaciji je pokazal g. M. Kozina veliko muzikalno razumevanje* in nam podal skladbo v vsej njeni pristnosti. Prozorna je bila njena izdelanost in po-slušavci so z lahkoto sledili otipljivo izraženi 1110-tivični gradnji skladbe. Jasno je zvenel iz vsega dela osnovni ton globoko občutenega melanholičnega občutja, ki se je povračal v vseh stavkih in izzvene' v učinkovito sklepno koračnico. Orkester je bil — v 2. in 3. stavku — mestoma manj enoten, naj bi se še vestneje v agogiki in ritmiki podredil celoti. Namesto Griega so izvajali violinski koncert dr. M. Brticha, kjer je violinski solo igrala gdč. F. Brandlova. Dasi menda v zadnjem hipu v naglici naštudirano, jc delo vendar zvenelo dovolj zlilo in ubrano. Solistinja je ob diskretnem sprem-Ijevanju orkestra izčrpno podala svojo melodiozno vlogo, ki je zahtevala tnnogo tehnične in izrazne spretnosti in je žela zato obilno zasluženega priznanja. V tretjem delu je nastopil društveni mešani zbor z orkestrom. V počastitev 100 letnice rojstva Musorgskega so izvajali njegovo skladbo »Poraz Senaheriba«, ki je učinkovala s svojo preprosto, a mogočno in skrivnostno eletnentarnostjo. Polnost zbora je k izrazitosti tnnogo pripomogla. Še učinkovitejša je bila sklepna »Stara peseni' Čerepui-nova, ki se mogočno konča z zmagovitim slavo-spevotn na carja. Zboru je stavila skladba težjih zahtev. Vstopi so bili mestoma manj odločni Koncert je vseskozi uspel in njegov prenos po radiu je dostojno manifestiral visoko stopnjo inari-1 borske prave 'dasbsne kulture. Bb. Strogo kaznovani krivoprisežniki Celje, 17. marca 1035. Pri celjskem okrožnem sodišču se je vršila zanimiva razprava, ki nam kaže, kako daleč dovede človeka strast po denarju. Dne 16. avgusta 1934 je umrla v Slancah, obč. Teharje, 78 letna posestnica Gajšek Terezija, ki je zapustila kot zakonite dediče enega nečaka in dve nečakinji. Po-kojnica je imela nepremično premoženje v Bukov-žlaku. Že leta 1928. je pokojnica vsled onemoglosti dala celo posestvo v zakup zakoncema Ostruhoma. Po poznejših dokazilih razmerje med njo in zakupniki ni bilo najboljše. Večkrat je tožila, da ravnajo Ostruhovi z njo zelo grdo, da jo pretepajo in da mora celo bežati iz svoje lastne hiše. Kljub temu pa pred sodiščem ni naperila zoper Ostruhove nobene tožbe, ker se je bala, da bi Ostruhovi ravnali z njo še grše. Spričo opisanega razmerja je nastalo nemalo začudenje, ko se je izvedelo, da zatrjujeta Ostruha, da jima je pokojnica zapustila z ustno oporoko vso svojo imovino. V resnici je obdolžena Ostruh Ivana podala na občini na Teharjih izjavo, da je pokojnica napravila ustno oporoko, po kateri bo pripadlo vse njeno premoženje tistemu, »kateri jo bo do smrti ri-htoval«. Ostruhova je navedla kot priče: Koren-čana Mirka, bivšega trgovca, Koželja Karla, lastnika kmečkega posestva v Novi vasi pri Konjicah, Mikšič Antonijo, posestniško hčer v Bukovžlaku in Laha Ivana. Na podlagi te izjave, ki jo je podala Ostrubova, so bili pri notarju zaslišani kot priče Korenčan Mirko, Koželj Karol in Mikšič Antonija, ki so izpovedali v njenem smislu. Na predlog zakonitih dedičev so bile nato 8. januarja 1935 zaslišane vse oporočne priče pod prisego pred okrajnim sodiščem v Celju. Vse tri priče so ludi pred sodiščem ponovile prejšnje izpovedbe. Medtem pa se je zaznalo, da se je Mikšičeva hvalila, da je sprejela za svoje pričevanje od Ostruhovih 2000 Din nagrade. Sum, da gre za Najboljše obrambno sredstvo proti prenosu nalezljivih obolenj potom ustne dupline in grla so okusne ANACOT-pastilje dr. Wanderja. — Dobe se v vseh lekarnah Cena male a zavitka Din 8'—, velikega zavitka Din 15"—. Za pet tihih minut Prvo postno nedeljo nam je cerkev pokazala nenavadno ponižanje Zveličarjevo: slišali smo evangelij, kako je hudi duh preizkusil njegovo zvestobo mesijanskemu poklicu. Danes pa cerkev odgrne pred našimi očmi drugačno, veličastno podobo: Zveličar je v sijaju božjega veličastna, Mo-zes in Ilija, predstavnika stare postave in prerokbe, govorita z njim, ki je prišel izpolnit, kar sta ona v predpodobi delala ali s preroško besedo napovedovala, in iz svetlega oblaka se zasliši glas: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje, njega poslušajte!« Dogodek je v globoko pomembni zvezi. Sest dni prej je pri Filipovi Cezareji Jezus vprašal svoje učence: »Kaj pa vi. pravite, kdo semP« ln Peter je rekel: »Ti si Kristus, Sin živega Boga.« To izpoved je Jezus potrdil z dvojno svojo napovedjo: da bo na Petra-skalo pozidal svojo nepremagljivo cerkev in da mora iti v Jeruzalem in veliko trpeli, biti umorjen in tretji dan vstati. Ko je s Petrom, Janezom in Jakobom, ki so bili priče spremenjenja, šel z gore, jim je naročil, naj ne pravijo, kar so videli, »dokler Sin človekov od mrtvih ne vstane«. In kmalu nato je vsem učencem odločno in jasno znova napovedal, da bo trpel, umrl in od mrtvih vstal. Vprav ta zveza kaže pomen dogodka za učence in za nas. Z razodetjem božjega veličastva je hotel potrditi svoje učence v veri, da se ne bi pohujšali, ko ga bodo videli v rokah njegovih sovražnikov, ko ga bodo videli umirajočega na križu. Spremenjenje na gori je kakor zarja velikonočnega jutra in poveličanje ob vstajenju je pečat na izvršeno odrešenje. O'pomenu dogodka za naše versko prepričanje pa piše sv. Peter: »Nismo se oprijeli izmišljenih bajk, ko smo vam oznanili moč in prihod Gospoda našega Jezusa Kristusa, ampak smo na lastne oči videli njegovo veličino. Ko je namreč prejel od Boga Očeta čast in slavo, mu je ob veličastnem sijaju došel glas: ,Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje'; in ta iz nebes d o š l i glas smo mi slišali, ko smo bil i z nji m na sveti gor i« (2 Pet 1, 16—18.) Smrtna nesreča male deklice Senovo, marca. Pretekli četrtek se jo tu pripetila strašna nesreča, ki ,j<> globoko pretresla prebivalstvo. Šestletna Lidija Sadarjeva, hčerka cestnega nadzornika Viktorja Sadarja, je bila sama doma. Oče je bil v službi v kočevskem okrilju, mati pa je kot šivilja šla pomerit neki sosedi obleko. Lidija se je igrala v zgornjem nadstropju uradniške rudniške hiše. Otroci i m ti jo tudi tu navado, da zajahajo radi držaj organizirano sleparstvo, je postal vsled udeležbe Korenčanove osebe še večji. Uvedena je bila preiskava in preiskovalni zapor zoper vseh 5 obdolžencev. Vse tri oporočne priče, kakor tudi oba namišljena oporočna dediča, to je zakonca Ostruha, so priznali, da so organizirali dedno prevaro. Oporočne priče so po kratkem oklevanju v popolni soglasnosti priznale, da so bile vse njihove izpovedbe pred sodiščem lažne in da pokojnica ni nikdar v njihovi prisotnosti izjavila svoje poslednje volje. Ves načrt opisane dedne prevare sta zasnovala zakonca Ostruha v zvezi z obdolženim Korenčanom, ki je nato kot najizvedenejši podučil ostali dve priči, kako morata govoriti. V to svrho so imeli poseben sestanek, da so se podrobno dogovorili, kako bodo izpovedali. Ostruha sta obljubila pričam posebne nagrade v denarju in sicer Korenčanu 3500 Din, Mikšičevi 2000 Din, Koželju pa vrednost živine na pokojničinem posestvu. Vsi obdolženci priznavajo krivdo, edino Ostruh Anton zatrjuje, da je bila njegova vloga zgolj pasivna, ker da je načrt le na tiho odobraval. Zaradi lega so bili pred malim senatom celjskega okrožnega sodišča obsojeni: Korenčan Mirko, bivši trgo-' vec, nazadnje stanujoč na Teharjih na 1 leto in 10 dni robije ter izgubo častnih pravic za 5 let; Koželj Karel, posestnik v Novi vasi pri Konjicah, na 8 mesecev strogega zapora in izgubo častnih pravic za 3 leta; Mikšič Antonija, pos. hči v Bukovžlaku, na 6 mesecev strogega zapora, pogojno za 3 leta po § 30 k. z. Mikšičeva je bila kaznovana tako milo, ker je prva priznala vso lumpa-rijo, jo razkrila in ker je starejša mladoletnica; Ostruh Anton na 8 mesecev strogega zapora in izgubo častnih pravic za 3 leta in njegova žena Ostruh Ivana na 10 mesecev strogega zapora in izgubo častnih pravic za 3 leta. Razen Mikšičeve vsi nepogojno. Po § 30 k. z. je sodišče izreklo, da je ustna oporoka sploh neveljavna. Koledar Torek, 19. marca: Jožef, ženin Device Marije. Sreda, 20. marca: Aleksandra, mučenica; Janez P. — Ščip ob 6.31. Herschel napoveduje deževno vreme. Osebne vesli — Diplomiran je bil na juridični fakulteti ljubljanske univerze g. Oskar Pivk iz Ljubljane. Čestitamo! Ostale vesli — Poljski duhovnik za Poljake v Jugoslaviji, »Osservatore Romano« poroča iz Varšave, da zapusti te dni semenišč« v Potulicah duhovnik Zdablasz in odpotuje v Jugoslavijo, kjer bo upravljal dušno pastirstvo med priseljenimi Poljaki. Semenišče v Potulicah je pred nekaj leti ustanovil kardinal Hlond, da bi v njem vzgajali duhovnike za poljske izseljence. Gosp. Zdablasz je prvi duhovnik, ki je dovršil te nauke. V smislu poročila, ki ga objavlja »Osservatore Romano«, je v Jugoslaviji 16.000 Poljakov, ki so po večini kmetje. Organizacija poljske naselbine ima sedež v Zagrebu in se imenuje »Poljsko ognjišče«. Ta razvija izredno živahno gibanje. Poročilo pravi nadalje, da položaj poljskih izseljencev ni zadovoljiv, ker niso imeli doslej duhovnika, da bi mogli opravljati svoje verske dolžnosti v lastnem jeziku. — Za mednarodno cesto Belgrad—Subotica. Prometni minister dr. Marko Kožul je časnikarjem v Novem Sadu izjavil, da je prepotoval Banat. Na željo gospodarskih krogov bo mednarodna cesta Belgrad—Subotica tekla skozi Novi Sad in Srbobran, torej nc skozi Rumeuke Pašičevo in Bačko i^obr.. polje. Ceslo bodo gradili s krediti i/ enomilijard-nega posojila, lici« se bodo začela proti koncu aprila ali v začetku inaia. S tem kreditom bodo zgradili tudi cesto iz Belgrada v Kragujevac in iz Belgrada v Pančevo. — Smrt v rudniku. V rudniku Kakanj, kjer se je lansko leto pripetila strasna katastrofa, ki je še v živem spominu, se je te dni dogodila nova nesreča, pri kateri je izgubil življenje rudar Frankič Ivan, oče šestih otrok. Ko je Frankič prišel na delo, inu je tovariš, katerega je zamenjal, sporočil, da sta ostali še dve mini, ki še nista eksplodirali. Lego ene mine mu je točno označil, za drugo pa ni vedel, kje se nahaja. Ko je Frankič odkopaval premog, je zadel s krampom v kapselj mine, ki je takoj eksplodirala in ga na mestu raztrgala. — La Dalmatienne ustavi delo? Tvrdka La Dalmatienne, ki ima velika podjetja v Dalmaciji, grozi sedaj, da bo ustavila vs£ delo. Kakor znano, se je ta tvrdka obvezala svoječasno s pogodbo, da bo svoja podjetja obdržala in da bo v letih 1929 do 1937 investirala v Dalmaciji vsoto 600 milijonov francoskih frankov. Občina Šibenik pa bo prejemala letno 600.000 Din kot davek. Medtem pa je tvrdka plačevala samo 300.000 Din. Šibeniški župan Bačinič je že ukrenil vse potrebno, da bi oblasti prisilile tvrdko na izpolnjevanje obvez. — »Črna roka« med dijaki. ^Katolik« |>o-roča, da so v Šibeniku odkrili taino dijaško društvo pod imenom »Cma ruka«. Društvo si je nabavilo samokrese in svoje dijake vežbalo v streljanju. To vežbauje je imelo za posledico, da je bila ranjena neka kmetica, ko je šla mimo vežbališča. Društvo je imelo v prvi vrsti nameni, da bisvoje profesorje ustrahovalo. Katolik« pripominja, da je ta pojav povsem naraven, ko je družba izgnala iz svojih družin Boga in ne živi do verskih načelih. V dijaške vrste je zašel — Ljudje, ki trpe na hudem zaprtju in jih vrhu tega muči preobilica krvi v spodnjem delu telesa, valovanje krvi proti možganom, glavobol in utripanje srca ter trpe na obolenjih sluznice debelega črevesa, ranitvi istega, hemeroidih in tvorih,, jemljejo zjutrai is zvečer četrtinko naravne »Franz-Josef« grenčice Vodilni zdravniki kirurgičnih zavodov izjavljajo, da so z najboljšim uspehom uporabljali »Franz-Josei« vodo pred in po operacijah. — Zakon o volitvah narodnih poslancev za predstoječe državno/barske volitve se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Cena je 10 Din. Knjižica vsebuje pravilno besedilo tega zakona po Službenih novinah, \ se izpremembe in dodatke ki so izšli v zvezi s tem zakonom, ter poleg tega tudi: 1. Zakon o volivnih imenikih, 2. Obrazca za stalni in abecedni volivni imenik, 3. Zakon o volitvah narodnih poslancev za narodno skupščino — splošne določbe — kdo ima pravico voliti — kdo sme biti poslanec — volivni imeniki — sestavljanje kandidatne liste — potrditev kandidatno liste — volivni ma-' terial — volišče, volivni odbor nn voliščih, glasovanje — zaključek glasovanja in urejanje volivnega posla in proglasitev nar. poslancev — kazniva dejanja — predhodne in končne določbe. 4. Naredba sodiščem po zakonu o volitvah nar. poslancev. 5. Objava o oprostitvi («1 taks v voli vnem postopanju. 6. Obrazci zapisnikov in pooblastil. — Pri revmatizmn v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (Hexensehuss) se uporablja naravna »Franz Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. tlak ter so pritekli. Videli ko malo Lidijo nezavestno na tleli. Pri padcu si je prebila čre-pinjo, tako, da so ji izstopili možgani. Hitro ko jo odpeljali proti bolnišnici, toda deklici oi bilo več mogoče pomagati, zakaj je že med potjo umrla. Deklica je bila edinka svojih starišev, h katerimi sočuvstvnje vsa okolica. Deklica je sedaj med angeljčki. užaloščenim staršem pa izrekamo naše sožalje! Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani — »Missa de Angelis«. Partrtura je pravkar izšla v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. Ta koralna maša. ki jo je priredil dr. Fr. Kimovec, se bo pela pri poutifikalni maši ob priliki ev. kongresa na stadionu. Cena partituri jo Din 10, glasovom Din 3. Tudi ostali masni spevi za to mašo (introit, graduale. ofertorij ln konuinij) se dobe v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani po Din 3. Do 20% m svetlobe za manj denarja TUNGSRAM dvojni nitka v svetlobna množina vijacmci dekalumenih D II. Evharistični kongres Jugoslavijo Zrinjskega cesta 3. — Skrbite povsod, da bodo narodne noše res lepe in pristne! Disciplina je brezpogojno potrebna! S prireditvijo Evharističnega kongresa v Ljubljani prevzemajo prireditelji ogromno odgovornost. Dolga vrsta najpestrejših prireditev ter ogromne množice vernikov, ki bodo za časa kongresa prihitele v Ljubljano, vse to zahteva najpodrobnejših pred-ukrepov in organizacije, ki jo je možno izvršiti le, če vsi členi organizacije od posameznega udeleženca preko številnih odsekov in odborov do Glav. prip. odbora kot en sam organizem vzajemno poslujejo. Zato poudarjamo tolikokrat točnost in ekspeditivnost, ki je potrebna s strani posameznih odborov. Pozivi in opozorila, ki jih na tem mestu ter v drugem časopisju izdajamo, naj ne bodo navadne časopisne vesti, temveč morajo služiti kot vodilo za pripravljanje kongresa. Morda se ta ali ona stvar vidi komu odveč ali manj važna ali celo nepTava. Toda v sestavu vseh priprav je važna in z vso dobro voljo zahtevana. Za evh. kongres so nadalje prispevali: P o - samezniki: Neimenovani 100 Din, J. Marži-dovšek, Sv. Jurij ob juž. žel. 50 Din. -Družine: Kresnice (in nc Bresnice, kakor je bilo pomotoma javljeno) 400 Din, Leskovica 467 Din, Lipoglav 273 Dm, Sora 660 Din, Sv. Jurij pod Kumom 112 Din, Vavtavas (II zbirkal 110 Din. - Mladina: Okrasitev Ljubljane. Le še dobri trije meseci in v Ljubljano se bodo zgrnile množice iz vseh delov države k manifestaciji, kakršne Ljubljana še ni doživela. Ni je doživela tako glede namena manifestacije in ne glede obsega. Stotisoč vernikov bo šlo po ljubljanskih ulicah z eno samo mislijo: da se proslavi presv. Rešnje Telo. V veličastnih sprevodih bo Najsvetejše nošeno skozi mesto. Kjerkoli se je doslej vršila podobna evharistična slavnost, povsod je prebivalstvo kar tekmovalo med seboj, da tudi z zunanjo okrasitvijo hiš pripomore k večjemu sijaju prireditve. Ko je bil pred 5 leti I. evh. kongres v Zagrebu, ni bilo hiše, ki si ne bi bila nadela prazničnega okrasja, pa čeprav je bil hišni posestnik drugoverec. Vsi so vedeli, da se godi v njih mestu nekaj velikega ter da bodo udeleženci kongresa poleg neposrednih vtisov kongresnih prireditev odnesli iz mesta tudi vtis gostoljubnosti in naklonjenosti meščanov samih. Ljubljana je v podobnih slučajih vedno prednjačila. In tudi letos ne sme zaostati. Zato je prav, da z nastopajočo pomladjo začno hišni posestniki, najemniki stanovanj, trgovci itd. misliti, kaj bodo mogli doprinesti za čim lepšo okrasitev Ljubljane, tako z ozirom na okras svojih hiš (prepleskanje, okras s cvetlicami i. p.), kot z ozirom na okras neposrednega okoliša hiše. Pri glavnem prip. odboru za evh. kongres obstoja poseben odbor inženjerjev in arhitektov, ki bo vsakemu radevolje dal strokov-njaški nasvet. Za okras ne pridejo v poštev samo Osnovne šole v Lichtenthurnu v Ljubljani 500 Din, Krško oh Savi Kakor vsako leto, bo tudi letos na sv. Jo; žefa dan v oerkvi sv. Jožefa na Trški gori sv. maša ob 10 s pridigo, ki jo opravi glavni tajnik pripravljalnega odbora za evharistični kongres v Ljubljani g. Vinko Zor. Po sv. maši pn bo zunaj cerkve blagoslovitev evharističnega križa. Isti gospod bo imel na sv. Jožefa dan v dvorani cerkvene hiše v Krškem ob 3 popoldne skioptičuo predavanje o posveti Evliaristiji. K dopoldanski slovesnosti kakor tudi k popoldanskem predavan ;u ste navljudneje vabljeni tudi iz sosednjih, zlasti iz videmske in leskovske župnije. — Župnijski pripravljalni odbor za evh. kongres v Krškem. _________ Ker preko zime na spomlad telo splošno oslabi, ie zanesljivo pristno norveško ribje Olje ne samo priporočljivo, ampak celo potrebno okrepčilo tako mlademu kot starejšemu organizmu, osobito če ie po hriai ali drugih boleznih izgubil mnogo energije. Ribje ol.*e, tudi aromati/irano, bogato na A do D - vitaminih, jo ne. verjetno hitro povrne. Ribje olie stalno na zalogi * lUtcJi n,aspK&ti pc/Jta, <£ju&£janc Jesenice Jubilej zaslužnega krščanskega moža. Danes obhaja 60 letnico svojega rojstva pravkar upokojeni tovarniški delavec Jože G r e b e n š e k. Celih 35 let si je s težkim delom služil svoj kruli ter si vzgojil številno družino. Vsa ta dolga leta pa jc naš jubilant posvetil karilativnemu delu, zlasti pa agitaciji za katoliško časopisje. Nikdar ni omagal, vedno in povsod priporočal naročanje naših listov, skratka, Jože Grebenšek je vedno pripravljen žrtvovati čas in razne neprijetnosti agitaciji za katoliški tisk. In prav takih mož potrebuje današnji čas. On je bil tudi tisti, ki je zbral za Jesenice določeno število rediteljev, ki bodo potrebni ob priliki evharističnega kongresa. Kjerkoli je potreba posla-viti katoliškega moža, tam gotovo najdete našega današnjega jubilanta, katerega naj Bog živi še mnogo let. Grohlje pri Domžalah Preteklo nedeljo je bila v našem Društvenem n rmno- Živimo v dobi kreditnega gospodarstva m mnogoštevilnih modemih tehničnih in produkcij- je Arnoš skril ob progi ter počakal na vlak, ki pelje ob 21.05 iz Gor. Radgone v avstrijsko Radgono. Ker vozi vlak preko mosta polagoma, se je Arnošu posrečilo, da se jc neopaženo zavihtel na stopnjice vagona ter se prepeljal na avstrijsko stran. Se pred postajo pa si je najel v hotelu »Ocsterrcich« sobo. Iz sladkega spanja ga je prebudila ponoči orož- ber kreditni sistem, ..: I.,, .t..., 1;.. i,; ;/ ■! lim.-i!" i VI n; ri [. Prpftti-nšpn acnrhi rslcM zpodovina sem razvilo kreditno gospodarstvo, ki je po napoleonskih vojnah postalo ena najmočnejših opor kapitalizma. Brez kredita si danes gospodarskega življenja sploh nc moremo zamisliti. Zato postaja stanje, v katerem so nahaja gosjiodarstvo brez kredita, kmalu nevzdržno in treba je poskrbeti za do-kar dokazuje vsa zadnja go- Zasmm se danes ne dobi ničesar, pač pa boste vsakovrstne stole lahko dobili po močno znižanih tovarniških cenah, v Ljubljani, Kersnikova ulica 7 (poleg restavracije Slamič) od 26. marca do 17. aprila 1935 TOVARNA ilemec - Co- Ne zamudite te priložnosti! Celie & Marijina proslava v dvorani Ljudske po niška patrulja, ki je zahtevala papirje. Prestrašen sc jc začel Arnoš opravičevati, da je jugoslovanski politični in vojaški begunec, kar pa ni pomagalo. Moral je mehko hotelsko jrasleljo zamenjati z za-pororn v okrajnem sodišču, kjer ga je dosegla tiralica radovljiških orožnikov: Arnoš je namreč pobasal postajno blagajno v Lescah, v kateri je bilo 7 jtirjev ter napravil lep avtomobilski izlet na severno mejo im še čez. Sedaj se vršijo pogajanja za njegovo izročitev. Gotovo bo povratek bolj klavern, kakor je bil odhod. Kamnik Gibanje prebivalstva v kamniškem okra ju. Iz letne statistike je razvidno, da je zdrav- | stveno stanje prebivalstva, v našem okraju ]>rilično dobro, saj umirajo ljudje v visoki starosti. V starosti nad 70 let jili je umrlo v preteklem letu 148 ali 30% vseli smrtnih slučajev; nad 50 let starih jih je umrlo 110 t. j. 22%, kar dokazuje, da polovica ljudi : doseže starost nad 50 let. Nadaljnih 30% vseli . smrtnih slučajev .ie bilo v starosti do petili : let. Porok je bilo 237. rojenih 938, od teli 61 ne- ! zakonskih ali 6.8%. Nalezljivih bolezni in epidemij lani ni bilo razen 1 slučaja. Križe. Od bolezni zavzema prvo mesto jetika in sicer 48 t. i. 10% vseh smrtnih slučajev, pljnčnicti 33, rak 25, kap 28 itd. Nasilnih« smrtnih slučajev je bilo 26 in 4 sainoumon. Novo mesto Nakaznice za pomoč potrebnim v obliki blokov je uvedla mestna občina. S to uredbo namerava občina odpraviti vsako neopravičeno beračenje, zlasti brezposelnih tujcev, ki se je zadnje čase tako razpaslo. Odslej ne bomo več dajali ljodarska zgodovina. Kot si ne moremo misliti države bre'. denarja, tako si ne moremo misliti države brez dobro poslujočih denarnih zavodov. Seveda no smemo pri tem pozabiti, da ne sme organizirati denarnega Irga in zavodov samo država, dokler smo v sedanjem gospodarskem redu, ampak ludi zasebna iniciativa. Kakor bi si nekateri ljudje, ki žele totalitarno državo, želeli jio polno elalizacijo tudi kreditnega gospodarstva, tako vendar uvidevajo — saj jim to. kažejo skušnje — da mora podlaga vendar izhajati iz zasebne iniciative, da [>a naj država posega vmes v smislu regulacije toka kapitalov in pa da izpolni one praznine, ki sc pokažejo pri funkioniranju kreditnega aparata. Nikjer pa niso mogli izhajati brez. zadrug, ki so banke malega človeka in zalo uživajo podporo države v marsikaterih krajih. Pri nas je zasebno denarstvo potisnjeno v ozadje v primeri s privilegiranimi denarnimi zavodi in ne kažejo se znaki, dn se bo položaj izboljšal v tej smeri, da bo zasebno denarstvo dobilo" zopet oni vpliv, kot ga ima drugod, in kol bi ga bilo želeti tudi pri nas. Deset zapovedi V novem bru leta 1934. je izdala Rokodelska zbornica v Berlinu zanimivo brošuro o obrtniškem kreditu pod naslovom: »Kreditni viri za rokodelstvo . Seveda se pri nas pri velikem zastoju ne du govoriti o kreditnih virih za obrtništvo, ker so vsi viri zamrznili in prihaja za obrtniški kredit v po-štev edino le Obrtna banka kraljevine Jugoslavije, vendar bo tudi naš poslovni svet zanimalo, kako sodijo o kreditu in posojilu nemški obrtniški voditelji. Teh 10 za|)Ovedi je: 1. Na kredit vzet denar je in ostane tuja imovina. 2. Kdor no zna gospodariti s svojim, naj ja tlrž.i roko proč od tujega kapitala. 3. Kredit jo lažje najeli kot vrnili. 4. Kdor tJaje denar, hoče z njim zaslužiti denar — zato spravi v sklad ta stavek s koristjo, katero lahko dosežeš sum. 5. Vpoštevaj vse pogoje kredita prej, kajti s podpisom prevzameS popolno jamstvo. 6. Gospodarsko nepotreben kredit je rop na narodnem premoženju. 7. Kdor s sejmarsko reklamo krife ponuja denar, večinoma sam nima denarja, kajti prvič se toga predmeta človek znebi ludi brez roklante in drugič uči izkušnja, tla pri leh olorlali vedno drži saino eno, namreč posredovalne pristojbine. 8. Rokodelec in bankir sla dva različna |>o-klica — rokodelec naj so varuje, tla bi bil napram onemu, ki mu da naročilo, oboje v eni osebi. 9. Onemu, ki daje denar, gostobesedna pojasnila nič ne jiovedo, pač pa mu pove vse v redu držano knjigovodstvo. 10. Benar ne sjiada v nogavico, ampak v gospodarstvo. To so pravilne smernice, s katerimi so lahko vsi zadovoljni i oni, ki daje denar, i oni, ki si najame na posodo denar. Teli se bo treba držati tud: pri nas. Seveda pa moramo gledati, da bomo spra vili v red poslovanje naših zavodov in jih napravili zojiet mobilne, da bodo služili onim ciljem, zp katere so bili ustanovljeni. Primerjava Francije in Anglije V pariškem listu Journee iridustrielle piše lastnik g. Gignoux, da ie država v Franciji podobna onemu možu, ki kupuje golovo blago po vseh tržiščih pred drugimi, tako da tega blaga ne more dobiti nihče drugi. Blago je kapital in nakupova-lec je francoska država. Ta trditev temelji na dejstvu, da je francoski kapitalni trg dal na razpolago delniškim zasebnim družbam lani 4.3 milijarde frankov, dočim je država izvlekla iz trga 18.5 milijarde frankov. Za primerjavo pa navaja Anglijo. Tam je država lani izvlekla iz kapitalnega trga 34 milijonov funtov, zasebno gosjiodarstvo pa je dobilo 1.04 milijone funtov. ■-oiilnice Danes popoldne ob 4 prirede fantje-kon- t beračem denarja, temveč nakaznico za 25 par -reganisti v veliki dvorani Ljudske posojilnice ; --i— «-- <- — * ——' ......." topo Marijino proslavo. Spored je sledeči: Naša bojna pesem — zbor; Ob vrelcih duhovnega življenja — govor; Pregelj, Pesem Makabejskih bratov — zborna deklamaeija; Ave Maria — zbor; Zgodnja Danica — simbolična vaja; Theophilus — duhovna igra. Proslava je ena izmed prireditev, ki smo jih že videli v zadnjem času več na odru Ljudske' posojilnice, zato upamo in pričakujemo, da se bodo tudi danes vsi odzvali vabilu fantov kongreganistov in napolnili dvorano Ljudske j>o- sojilnice. ...„,... , , .0- Sem in tja po južni Srbiji. V sredo ob 8 zvečer bo v D o m u v Samostanski ulici predavanje s skioptičnimi slikami o južni Srbiji. Predaval bo g. prof. Franc Grafenauer iz Ljubljane, ki je celo desetletje služboval na jugu naše države in so mu zato razmere dobro znane. .& Tiho delo krščanske ljubezni. V nedeljo popoldne je imelo Katoliško gospejno društvo dobrodelnosti v opatiji svoj 30. redni občni zbor. na katerem so odbornice poročale o svojem lihem a tem uspešnejšem delovanju na polju krščanske dobrodelnosti. Zadnje loto je la dobrodelna organizacija izdala starim revežem v gotovini 14.668 Din, specerije v vrednosti okrog 1000 Din in blaga za obleke v vrednosti okrog 800 Din. Članic ima društvo 187, umrlo jili jc 5, na novo pristopilo 9. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor z gospo žuževo na čelu. Pri slučajnostih je bil razgovor kako še bolj posvetiti vse sile in moči skrbi ubogih in obnemoglih starejših revežev. Društvo skrbi večinoma za stare in redno podpira nad 10 revežev, ki so slari nad 80 M ©• Lepo uspeli koncert narodne in umetne pesmi. V soboto zvečer je septet bratov Živko priredil v mali dvorani Uniona koncert narodnih in umetnih pesmi. Bratje Živko iz šole g. prof. Vasilija Mirka so nudili Celjanom lei> glasbeni večer. Na sporedu so bilo glasbe večinoma znanih slovenskih skladateljev. Nekatere točke so morali ponovili. Koncert jo bil srednje dobro obiskan. .©• Medmestna šahovska tekma Celje—Čako-vuc. V nedeljo popoldne je bila v vrtnem salonu hotela t", v ropa mednarodna tekma med celjskim i šahovskim klubom in šahovskim klubom iz Oa-kovca. Odigrana je bila revanžna tekma, ki je trajala od pol 15 do pol 21 zvečer. Igralo se je na 8 deskah. Celjski šahovski klub si je moral pomagati z drugorazrednimi igralci, ker je bilo 5 glavnih igralcev odsotnih. Zmagalo jo Celje s 5V-< : 2/*2. Rezultati so naslednji: Cijan : Pence >2 :'A\ ing. Sajovic : Halas 1 : 0; mag. pliar. Hočevar : Nothig (načelnik mesla Čakovca) t :0; Grašer : Homeš I : 0; Dielil VI. : Madjarič 0:1; Peterman : Legenslein 0:1: Dobrajc : Pintac I :0 in Kocmur : Govica l : 0. j& Huda nesreča * apneniku. V nedeljo popoldne se je v apneniku v Pečovniku hudo ponesrečil 61 letni delavec Oprešnik Ludovik. Pri raz-streljevanju z dinamitom mu je puhnilo razstrelivo v glavo in liudo poškodovalo. Nevarnost je. da izgubi vid. Prepeljan je bil takoj v celjsko bolnišnico. Sevnica Smrt kosi. V letošnjem letu mhu imeli v mi ši župniji že 10 mrličev, med temi smo v torek spremili k večnemu počitku ob številni udeležbi duhovnikov, salezi.jancev in faranov sestro našega g. I. Doberška, župnika in duh. svetniku. Itujnu jc b i In dolgoletna gospodinjil pri svojem bratu ter jc v zadnjih letih r. neverjetno vztrajnostjo prenašala svojo neozdravljivo bolezen. Bog ji bodi plačnik. katero bo berač mogel vnovčiti le na občini, kjer mu bodo obenem tudi temeljilo pretipali kosti. Upamo, da se bo občini ta korak popolnoma posrečil. To pa jc seveda odvisno od meščanov samih. Zato priporočamo, da pridno sežete po blokih, ki jih bodo prihodnje dni razpečavali mestni uslužbenci po hišah. 70 letnico rojstva je praznoval v krogu svoje družine g. Anton Jaka-c, oče poznanega akademskega slikarja g. Božidarja Jakaca. G. jubilant je še zdrav in čvrst ter ima kljub visoki starosti lase popolnome črne. Čestitamo! Lilija Dve. zanimivi dražbi. To dni sc jc vršila javna dražba Občinskega lovn občine Trebeljc-vo. Ixn to. občine je menda v litijskem okraju eden največjih, saj meri površina te občine, ki segli od Litije do Dev. Mor. v Polju, celili 701; hektarjev. V revirju je mnogo srnjadi, divjih petelinov, divjih rac itd. Izklicna cena jc bila Din 2400. Lov stn družili 2 skupini, sedanji zakupniki skupine, g. Boriš k a ter domači kmetje iz trebeljevske občine. Kmetom sc je posrečilo. da so ta lov »nagnali« na Din 4360 letne zakupnine, ki pride v dobro občinski blagajni. Lov je /družila ■skupina fr. Jos. Boriška. gostilničarja in mesarja v Litiji, ki je imela lov tudi doslej v najemu. — Druga zanimiva dražba .je bila pri Sv. Križu pri Litiji. V zakup se je oddata /.a prihodnje lelo vožnja pošte litiju — Sv. Križ, proga, ki jc dolgu 19 km. Lansko le-' to je bila ta poštna vožnja izdraženu za 9900 dinarjev, letos pa jc to vožnjo izdraž.il za 4900 dinarjev, to je za >000 Din manj. dosedanji zakupnik g. Petje Franc iz Sv. Križa. Za ta denar mora (Vkrot v tednu voziti pošto iz Sv. Križa v Litijo. Gostilničarske zbornice. Od Zveze združenj gostilniških obrti dravske banovine v Ljubljani smo prejeli to-le izjavo: Z ozirom na poročila nekaterih listov, tla se je na gostilničarskem kongresu v Zagrebu zahtevala ustanovitev posebnih uostilničarakih zbornic, sporočamo, da se čudimo laki objavi, ker predlog sploh ni prišel do glasovanja. Našo izjavo potrjuje že sama resolucija, la zbornic sj)lob ne omenja. — Zveza zdruzenj gostilniških obrti dravske banovine v Ljubljani. Lombard vvarrantov javnih skladišč v naši državi. Na svoji prvi seji po občnem zboru Narodne banke jo upravni odbor banke sklenil, da bo v bodoče sprejemal v lombard tudi vvarrante javnih in svobodnih carinskih skladišč mesta busaka, kjer je preti nedavnim banka odprla svojo podružnico.'Kol znano so se doslej sprejemali v lombard samo \varranti javnega skladišča v Smederevu. Naš kliring z Grčijo. Od blokiranih terjatev naših izvoznikov v Grčiji doslej še ni bil izplačan noben znesek ter se ludi izplačila izvoznikom ne izvršujejo razen predujmom po Narodni banki po znanih j>ogo,jiti. Državna hipotekama banka. Po poročilih tian-coskih listov posnemamo, da je bilančna svota banke lani narasla od 4.383 na 4.691 milj. Din, čisti dobiček banke pa se je zmanjšal od 51 nnlj. za 1933 na 49 milj. Din za 1934. Franeosko-srhska banka. Preteklo lelo je Fran-cosko-srbska banka zaključila s čistim dobičkom 679 970 frane. fr.. (1933 je znašal čisti dobiček 1 819.927 francoskih frankov, od cesar se je preneslo na nov račun 508.376 frankov.) S prenosom Licitacija. Dna 30. maja t. 1. se vrši pri inženjerskem oddelku drav. diviz. obl. v Ljubljani druga ofertalna licitacija za dobavo 220.000 kg port-land-cementa. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) Švicarski vzorčni velesejem v Baslu od dne 30. marca do 9. ajiiila bo zopet zanimivost prvo vrste. Dasiravno se smejo razstavljati samo domači proizvodi, raste od leta do leta število inozemskih obiskovalcev. Zanimanje bodo vzbujale posebno naslednje skupine; »Švicarski sejem ur«, ki bo v lastnem paviljonu pokazal svoje svelovno-znane kvalitetne proizvode. »Električni oddelek«, ki obsega 15 skupin. Skupina »fina mehanika, instrumenti in aparati :. Sejem tekstilnega in modnega blaga, ki ne prinaša samo najnovejše pridobitve na polju izdelave in tiskanja tkiva, temveč nudi obenem modnemu obrlu vsestransko priliko, tla dokaže svojo sposobnost v izdelavi. — Vsa pojasnila se dobe pri »Putniku: in Švicar, konzulatu v Zagrebu. Borza Dne 18. marca 1935. Denar Zaradi dviga dinarja v Curihu na 7.02 se je tudi pri nas tečaj Curiha izpretnenil na nižje in Sicer jc popusrtil od povprečja s primom vrecl v znesku 14.26535 na 14.24545. Istočasno so padli tudi vsi ostali tečaji z izjemo Londona in Trsta, ki sta sc okrepila. V zasebnem kliringu jc ostal ua ljubljanski iz 1938 je na razpolago 1.188.346 frankov. Občne- j borzi avstrijski šiling neizpremenjen: 8.60—8.70, mu zboru dne 15. aprila bo predlagano, da se do- dočim se je na zagrebški in belgrajski borzi ustalil tira najprej normalni znesek redni rezervi, 250.000 j na 8.55—8.65. Grški boni so notirali v Belgradu pa izredni rezervi (lani isti znesek) in naraste s tem izredna rezerva na 1 milj. frankov. Ostanek 'MM 347 frankov pa so prenese na nov račun, tako da banka za 1934 ne bo izplačala dividende. docim je za 1933 znašala dividenda 5%. Notacijc naših papirjev v Parizu dne, 16. marca 1^35. Tečaji naših papirjev so sc proti koncu Radeče Zadnja pot Irankove mamice. Poročali smo. da je šla IX) večno plačilo gospa Frank Marija v 78. letu svojega življenja, zapustivši tri dobro preskrbljene sinove. Med zelenjem in cvetjem i«' ležala ua mrtvaškem odru, obdana od obilo vencev. Nebroj občinstva iz mesta in okolice jo je prišlo kropit. Kako je bila pokojna spoštovana, je pri-čala veličastna udeležba množic, ki so jo v sredo, 13. t. m. spremile k večnemu počitku. V veličastni tišini, ki so jo prekinile samo žalostinke rn-deško iu zidanmoščanske godbe, se jc sprevod vil na pokopališče, kjer je sveži grob sprejel krsto v hlftden objem. Illagi in dobri Frankovi mamici Ilaj bo domača zemiiicu lahka. DRAMA - Začetek ob 20 Tarok, 19. marca: PostržcJe. Izven. Znižane cone od l)i-u 'JO navzdol. S rodu. 30. marca*. Vihar v ho:arcii. Kcd »red«, četrtek, si. marca*. Siromakom junak. Red četrtek. OPERA - Začetek ob 20 Torek, 10. marca: Ples v Savojju. Izven. Cene od liti Din nav-zdol. Sreda. 20. marcu: Prodana umesta. tioistoviinje j-os|hi Zdenke /Akovc in }.'. Josipa Križaj«. Izven, .četrtek, 21. marca: Maj vam < no zaigram. Red A. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, 10. marca ob IS: Veseli kmet it. Znižane cene. — Ob 20: Slambtilslai ro£a. Nepreklicno zadnjič! Globoko znižane cene od 20 Din navzdol. Sreda. '20. marcu: Za;i'Mo. Cetrtelk, 21. maruu ob 20: Profrmr lit. Red A. JSastnanilck Liubliana [ Francoski institut r IJiibljani bo imel v sredo, 20. marcu ob 20 v društvenih proslonih v Narodnem domu zanimivo nlusbeno predavanje: l)ebussy, kot sem un jay. poznal. Predaval l«> francoski književnik Charles Unlniont. tih tej priliki opozarjamo cenjeno občinstvo, da -o predavanju Krancoskcjrii instituta pristopa« vsakomur, ki se zanima za francoski jezik in kulturo. 1 /draženje jiigoslovantkili inšrnjerjvv in arhitektov, sekcija Ljubljana, vabi k predavanju, ki_ bo v sredo, 20. marca ob 20 v preilavalaici Kav.tne nn Kon-KroHtimn Iriju 1. II. 1'redaval bo u'. inž. Krnosf lldovč iz ZaiiTnliH o modernih načinih /a.ščile in v zflrž'.'v«nja cest. Predavanje hn spremljano s riliuom. Vabljeni so "■lani in vsi. Iti se /animajo. i fledni nlitni :lior Društva prijateljev pravne fakultete v Ljubljani lio v pelek, 22. marca oh 17.;tfl v jn-stlčni palači v t.jilbljaiii, soba št. 70. 1 Tam .11 litrskim gritein . . . je naslov skiop-tičnenui predavanju, ki itn. bo imel pojntriSiijetn ob 20 v Salezii iaskeni mladinskem doimi urednik K. Košiče.k. I /vino Kodeljevo. Danes ob lo Gospodar sveta-, ob 17 iu 20 ler jutri ob 20 runki film Tihi Don« In Gospodar svelfl . 1 \otno s1v'bo imajo lekarne: Dane«: mr. Len-slok. Resljeva e-oski 1: mr. Ilaliovee, Kongresni t.rjr 12, in mr. Kmnolar, Vič. Jutri: dr. IMccol.i, Tjrrfieva cesta r,: mr. Hočevar. (VlovŠka cesta 02. in mr. Gnrtus. Vič. I '/.druh nje trgovcev :a okraj Ljubljana -- okolica poživlja vse irtr, dane, da se udeležijo polnoStc-v i I ti o občnega bora. ki bo v četrtek, dne 21. t. m. ob poi 0 dopoldne v voii.k.i dvorani Trgovskega doma. 29.65—30.35. Angleški funt je v zasebnem kliringu nadalje narastel ter je notiral v Zagrebu 229.51 do 231.11, v Belgradu pa 231.15—232.75. Španska pe zeta v Zagrebu in Belgradu 5.35 blago, Budimpešta v Belgradu 8.60 blago. Ljubljana. Amsterdam 2971.43—2986.03, Ber- , . , ,„„„ _____ ____________- »n 1756.08—1769.95. Bruselj 1020.99—1026.05, Cu- i tedna v'Parizu popravili, ker jc borza ugodno ko- ,-ih 1421.01—1428.08, London 210.65—212.70, New-i montirala vesti o zbližanju tned Italijo in Jugo- j j-ork 4360.77—4397.09, Pariz 289.56—291, Praga ' slavijo. V naslednjem navajamo tečaje z dne 15. ■ 183.20—18-1.30, Trst 365.27—368.35. marca v oklepajih pa tečaje dno 9. marca, torej Promet na zagrebški borzi 523.451 Din. nred tednom dni: 4% srbsko posojilo iz leta 1894 Curih. Belgrad 7.02. Pariz 20.3625, London : 199—'>00 (188.50 z dne 8. marca 1935), 5% monop. I 14.665, Newyork 308.50, Bruselj 71.85, Milan 25.75, iz lela 1902 211 (210), 4.5% monop. iz leta 1906 Madrid 42.235, Amsterdam 208.975, Berlin 124.05, 1111—195 (180). 1.5% monop. iz leta 1909 191—198 , Dunaj 57, Stoekholm 75.65, Oslo 73.65. Kopenhagen (185) 5% monop. iz leta 1913 205-206 (192). 4.5% i 66.30, Praga 12.90, Varšava 58.25, Atono 2.90, Ca-" ndov 1910 194 (183), 4.5% uprava fon- i rigrad 2.50, Bukarešta 3.05, Helsingiors 6.55, Bue- ' ........ " nos-Aires 0.785. Vierlnostni papirji Ljubljana. 7% inv. pos. 77—78. agrarji 47—48, vojna škoda 378—380, 6% begi. obv. 66-67, 8% Bler. pos 77 —78, 7%, Bler. pos. 68 —69, 7% pos. D H13 61—72. Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 76—77 (77), vojna škoda 378- -380 (380, 381). t. 381 bi., 5., 6. 382 1)1., agrarji -15—18.50 (-15), 6% begi. obv.' 66 66.50 (66.50, 67), 8% Bler. pos. 78—79 (78/?9), 7% Bler. pos. 67.75—68 (68.25), 7% pos. DHB 7.1 —73. — Delnice: Priv. agrarna banka 260—263. Trboveljska 124 den. Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 77.25--78 (77). agrarji 18.50 -49 (08.75), vojna škoda 377.50 —378 (379. 378). 3. 376--377 . 6% begi. obv. 66.50 —66.75 (67). 8% Bler. pos. 75.50 den., 7% Bler, pos. 67.50—68 (68), 7% pos. DLIB 70.50—72.50. — Delnico: Narodna banka 5.180—5.300, Priv. agr, banka 260—261 (26.1, 260). Žitni tra Ljubljana. (Franko nakladalna postaja, plačilo ........ " " " ......"50— _ .. 110. koruza prekomerno suha s kvalitetno garancijo bač. 71—74. ban. 67—69, bela prekomerno suha za mlelev s kval. garancijo 87 89, moka ničla ban. 210—230, bar. 205—225. ŠI. 2 195—215, ŠI. 5 175— 105. otrobi debeli 105—110. Novi Sad. Pšenica bač. potiska 130—133, slav. 129—132, bač. in srem. 123—125, ban. 120 125. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca slaba. Promet slab. Budimpešta. Tendenca prijazna. Proinel živa hen. Pšenica marec 16.22 zaklj., maj 16.46—16.53, zaklj. 16.53 10.51. julij 10.00 16.02, rž marec 12.26—12.35, zaklj. 12.35—12.37, maj 12.40—12.15, zaklj. 12.47—12.50. julij 12.50 zaklj., koruza maj uprava fondov ----- — - , .. , ... - ... dov iz leta 1911 192 (183), 7% stabilizacijsko posojilo iz leta 1931 283 (264,50), 5% funding obveznico 112-113 (111). , , „ , Naš kliring s Francijo. Po podatkih kompenzacijskega urada v Parizu z dne 12. marca so bila izvršena plačila v kliringu z Jugoslavijo na račun A št. 3730 z dno 24. marca 1934 in na račun B št. 190 z dne 10. februarja 1933. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Zmavca Franca, trgovca z mešanim blagom v Gornjem gradu. Narok za sklepanje poravnave 17. aprila, oglasiti se je do 10. aprila. Občni zliori: Slograd, slovenska gradbena m industrijska d. ti. v Ljubljani 2. aprila v prostorih Prometnega zavoda za premog (bilanca za 1934, dopolnilne volitve v upravni svet); Zadružna elektrarna za Ptuj, Breg in okolico 7. aprila v Narodnem domu v Ptuju. Nova mlekarna v Ljubljani. V trgovinski re-gisler je bila vpisana Mlekarna Turjak, Lili Novy. Italijanska zunanja trgovina. Po pravkar objavljenih podatkih se je italijanski uvoz povečal od '620 na 626 milj. lir od januarja na februar 1935, izvoz pa je istočasno narastel od 379 nn 390 p roti duplikatu.) Pšenica 78 kg 2% bač". 132.3 milj. lir. V primeri z februarjem lani je uvoz padel ] 135, ban. 78 kg 2% 127.50-130, oves slav. 105— letos v februarju za 60. izvoz pa za 18 nnlj. lit'. V prvih mesecih lelos jc znašala pasivnost^ italijanske trgovinske bilance 479 milj. lir. docim je znašala v prvih mesecih lani 513 milj. lir. Dobički orožarske industrije. Znana angleška orožarska industrija Vickers izkazuje za prclcklo lelo 5-13.000 angleških funtov čistega dobička, t. j. okoli 125 milijonov Din. Zaradi tega velikega dobička se bo dividenda povečala od 4 na 6% pri glavnici 4.1 milijona funtov. Mlad guverner. Te dni je začela poslovati najmlajša emisijska banka na svetu Bank of Canada, ki upravlja približno 220 milijonov dolarjev premoženja. Za auvernerja banke je bil imenovan moženja. Za guvernerja 37 letiii Katiadcc Graha F. Tovver. Golovo edini i 11.65—11.67. zaklj. 11.05—11.66, julij 11.90, zaklj. J- >-' —»-—— ----»-- ' t t H7 II KO l"1 -.rrrjdovini notnih bank nn svetu. ■•pgrng« «M »mm Odmev skakalnih tekem v Planici Nedeljske skakalne tekme so /,a nami. ('lede na zadnje i uspehe, ki so jih-dosegali nor ve-ški skakalci pri treningu med tednom, io vsakdo pričakoval, da bodo v nedeljo skočili 100 m in to tembolj, ker je i/,gledalo, da je vsakodnevno stopnjevanje na to preračunjeno. Kajti vsak « enajsti uri mi jc uuinrcč Andersen, odločno. (Uisiravno s težkim srcem, zatrjeval, da ne morejo, ne smejo in se tudi uc upajo v nobenem slučaju nastopiti. Kajti bv/.ojnvku njihove zveste jc tako ostra, da jim je onemogočen vsaK, četudi samo trening-sko-k. Najbolj je bil radi tega potrt Ande-rscn, dočim je bil Sorensen nekam bol j širok ogruden in mi je rekel, du se bo dalo napraviti .a nastane vprašanje, kje naj potegnemo mejo pri teli športnih panogah. Ali moremo na primer reči. du sme skakalec v votlo z desetmetrskega stolpa napravili samo en premet, ali jih sme/vec. in sine morda šc kakšen drug, še. bolj kompliciran gib priile.jati. To so stvari, ki- sc jili bo dalo zelo težko rešiti, če jih bodo sploh kdaj rešili, in istolako je seveda glede dolžin pri smučarskih skokih. Šport gre svojo pot naprej, rekordi padajo in bodo padali, dokler Ivo stremljenje pri športnikih po napredku tako, kakršno jc danes. Toda tretji vzrok, s -katerim se menda tudi opravičuje norveška zveza, pa je ta. ker se jc baje naša smučarska zveza' preje obrnila ua posamezne norveške skakalce, katere je hotela dohiti k nam, prodno jo vprašala o/. prosila za tozadevno dovoljenje norveško zvezo. V tem primeru bi imela norveška zveza prav. kajti vsaki državni zvezi hi s<> za-malo zdelo, če bi kaka zveza iz druge države ne vodila polom nje pogajanja zn sodelovanje njihovih skakalcev v inozemstvu. In so zato ravno državne zveze tu. da urejujejo vse stvari z. inozemstvom. Vsekakor pa v tem primeru la ' zadeva no bo pravi vzrok za prepoved norveškim skakalcem na naših nedeljskih tekmah, ker bi lahko norveška zveza že preje to napravila, prodno so k nam prišli. Kaj je pravzaprav tu zadaj, bo pokazala šele bodočnost. Vroče sence Je onemogočilo daljše skoke V nedeljo nc bi videli daljših skokov, kot so jili dosegli Norvežani; Sorensen je skočil 9\ Andersen 95. Poljak Moriiszurz pa je spravil »M metrov. Kajti vroče sonce je tako močno pripekalo v opoldanskih urah v skakalnico, da ie sploh čudno, da so skakalci tako daleč prišli. Med tednom so trenirali običajno dvakrat na,dan in v opoldanskih urah niso prišli čez. l)l> m. šele popoldne, ko je leglu senca Iia skakalnico, tedaj so potegnili na 13, T> in celo 'M m. Najdaljši skoki so bili doseženi okrog četrte ure popoldne in tudi danes bi morali skakati ob tem času, če bi hoteli videti znamko, ki smo jo vsi pričakovali. Tako pa so skakanje žc ob tričntrt na 2 zaključili in so skakali oii največjem pritisku sonc« na skakalnico.' V tolažbo onim, ki jim jp morila /ul, da niso vi- , tleli 100 metrskega skoka, je treba ugotoviti dej- j stvo, da z.a gledalca ni nobene razlike med 95- ! metrskim ln 100 (99) metrskim skokom, ki smo j ga \ idoli med tednom. Zato so vsi včerajšnji | gledalci kljub temu popolnoma prišli lin svoj .račun. Zakaj niso skakali vsi naši najboljši skakalci? To vprašanje pu ne razburja samo naših skakalcev in onih strokovnjakov, ki se veliko žrtvujejo za sniuški šport, ampak so se bavili ž njim tudi drugi nedeljski gledalci. Kajti vsakdo pozna našega Pa I meta. IDečmann, Pribovška in teh ni hilo zraven. Res je. sicer, da se pri takih prireditvah pusti nastopati samo elito, vendar dola vsak prireditelj na to, v nprmi moto zveze. kr. Jugoslavije člun.i Gorjane kot podpredsednik, Kepec in ,!er-mnn kot odbornika. Občili zbor je tudi izrekel najtoplejšo zalivalo podpi-rateJjein iu dobrotnikom ki u bfl. enako tudi časopisju, ki ,ie šlo klubu vedno nn i-oko. M K Ilirija ist.ide lclos na Oplcnnc. Udeležiilu se bo tudi velike zvezdnic vožnje, ki bo ob priliki otvoritve alpske ceste na Veliki Klok. Seveda pu bo posvečena največja pnžuju jubilejni gorski dirki nu Ljubelj 11., oziroma 15. avgusta. H K MLADIKA, lian.s ob lo.:i(l |«r« SIv lllndika prijateljsko nogometno tekmo proli SK Ilidiij'l R. Ob II predteknia. Ker je vstopnimi niiniinnlnu, pričuikujemo oil strani prijateljev obilne udeležbe. /.ZS/' (službeno). Seja upravnega odbora bo v sredo, 20. marca ob 18.:in v iiosehni sobi restavracije Emone. Prosimo poliioštevilne udeležbo, ker je seja važna zaradi izvedbo podzveznega prvenstva 24. in 25. t. ni. lin. Pokljuki. Seli' nn.i se po inožnosli udeleži ludi vsi •zvezni sniuški sodniki, ki bi boleli pri prvenstvu sodelovali. Slalom liltili .11. Teli. odšel;. Hnzpi« klubskega tekmovanja v smuku in slalomu. Slalom klub 34 rav.pi-mije za vse svoje verificirane iu neverlfie.ira.iio člane in č.lnniiee tekmo v sinukil in slalomu, ki se vrši v nedeljo 21. In zu članice 23. t. m. na Li nunski planini na Pokljuki. Stari zu .smuk bo ob 12 pod Llpansklni vr. lioin. za slalom pn ob 18.-10 na Lipnuski planini. Slaloin !'JI (lunin Im) 2-3. t. m. ob 11 z viha Galelove«. Tekmi sin dovoljeni za senijorje, junlorjo in mladino. Isto pri dninah. Najbolje plasirani1! v vsaki skupini prejme naslov prvak n kluba zn lelo 1035 ler priznani«), dragi in tretji prrzuanloo. \ išinskn ravllkn proge v smuku znnSn en. .MIO m, v slnloinu pa 100 tu. Vsi oni. ki na-nieraviijn tekmovati, naj se prijavi ju v lokal« najkasneje i!o srede 211. t. ni. Odhod vseli tekmovalcev na start je v nedeljo ob 7 z Gorjuš, Na Pokleku pri Podsredi je po daljšem bo-lehanju in hudem trpljenju izdihnila svojo blago dušo gospa Ana Škerbec, bivša posastnica na znani Škerbčevi domačiji na Pokleku. R »tur ca: 7.80 Iv ni smo opazovali lin rnz. »lavah zadružne živino (inž. \Vuuiko Horitt) 8.00 1 reljubi sv Lenart (pleš- o) 8.30 Poročilu 8.30 Radijski orkester: Pobožne pesmi, vmes plošče H.40 Versko predavanj p (P-Valerian rčuk) 10.00 Prenos cerkvene gLa-iho lz slo Ulice 1100 Radijski orkes.er 12.00 Cas, Radijski orkester (po željah) 13.00 Plošče po željah 15.30 .Majda , laevlru« alo-vouska nulijsku opereta v režiji g. buiila Kralja 1J ,(H Nacionalna ura: 0 nacionalnem pomenu llledn (dr. u. Vndrcika, prenos v Zagreb in RelgradI 20 00 Cos. jedilni liAt program zu »rodo 20.10 Klavirski koncert gospe Milili smnlu-švujgarjeve 20.5(1 Akademski pevski k v in te I 21.30 Cas, poročil« 21.50 l!uilU«ki orkester! Znamenili oiierstlli viilč.ki 22.30 Angiojike ploš e. S reda, :'». nmrea: P'011 T.ep Je Iu svet (pesnil i/, operel nn ploš^nli) 12.50 PoroMla 13.00 Cas. ruski skla dalelji na Ploščah «s M Ploš e po žel i ali 1« 311 l'og Vertli — Curih: 19.50 Bachov in Hiinrllov koncert 21.31 Pe-mi iz italijanske Švice — Slrassliurg: 19 15 Plošče 21.30 O peni . Valkiira-, Wngner, prenos iz Tl«rdoniixa. Šah Kordišev spominski turnir.' Da primerno počasti spomin prerano umrlega častnega člana in dobrotnika društva Josipa Kordiša, je sklenil šahovski klub Triglav v Ljubljani prirediti vsako leto spominski turnir. Za zmagovalca je bilo določeno kot darilo lepa kristalna vaza, ki preide s trikratno zmago v trajnp last. Končni rezultat letošnjega turnirja. ki se ga je udeležilo 11 igralcev, je bil sledeči: Prvo mesto si je osvojil po trdem boju mladi Jože Šiška, ki je dosegel 7K' točk. Z drugim mestom se je moral zadovoljiti Remškar s 7 točkami. Tretje, četrto in peto mesto si dele Bajec, Erker in Ferfila s 6'A točkami. Šesto mesto pripada Tavčarju s 5 točkami. Slede Lahajner In Lukič s 4K' točkami, Jančar ločkami, Kitek s 3 točkami in Paternost brez i «. V petek, dne 22. t. m. se vrši žrebanje za giuvni prvenstveni turnir, za katerega vladn vel. zanimanje. Turnirja se bo udeležilo po dosedanjih prijavah 18 članov in obeta postati največja društvena prireditev zadnjih let. Prvo kolo prvenstvenega turnirja se igra v torek, dne 26. marca. hlode v večji količini oddaja velika občina Murska Sobota Rt« ŠVICARSKI VZORČNI VELESEJEM B ASEL od 30 marca do 9. aprila 1935 Znatni popusti za potovanje Informacije in sejemske legitimacije pri vseh potniških uradih in pri SVICARSKEM KONZULATU v Zagrebu Filalelifa Pri jugoslovanskih poštnih znamkah s črn int uho h jem okoli slike NJ. Ved, kralju razločujcipo dva nučiiin izdelave. Znamke prve izdaje, ki so prišle v promet 17. oktobra 1934, so sc natisnile znova z bolim robom iu šolo potem opremile s črnim okvirjem. Opuža se radi lega osobito pri vrednotah po 5, 10 in 15 Din, da se njih barva ne krije z barvo znamk iodili vrednot z belim robom; izrazita je tu razlika zlasti pri vrednoti lfi Din. — Šele nekaj časa polom so so f ran kovne znani ke, ki so bile doslej shranjene v glavni zalogi, opremile n črnim robom. Uporabljale so se pri tem plošče, ki so" omogočale opremo s črnim robom vsakokrat le pri 90 kosih, v poli, dočim jc vsaka prva navpična vrst« desetih znamk v pol! ostala brez Ornega roba; glede teh vrst se je npora-bljal l»"i izdelavi črnega robu poseben kliše z desetimi okviri v oni vrsti. — Hri tiakaiiju w potom linstali kosi, ki imajo tm zgornjem ali pa ni> spodnjem robu le ozek pas črnega okvirja. Opažamo pu tudi kose •/. nepopolnimi črnim robom na navpičnih straneh. Dobrodelne znamke, ki so bile izdane v začetku decembra 1934 v Nemčiji, predstavljajo članic railiftnlli stanov: 3 (plus 2) pf. (rjava) trgovca. 4 (plus 2) pf (lemnoslva) kovača, 5 (plus 2) pf. (živozeleiia) zidarja. 0 (plus 4) pf. (trnniozeloim) rudarja, 8 (plua 4) pt. (po-niarančnsta) stavbeniko, 12 (plus 3) pf. (rdečerjovn) kmetovalca, 20 (plus 101 pf. (črnomodrn) raziskovalca, 35 (plus 18) pf, (-modra) umetnika. 40 (plus jO) pf. (Ul«) sodnika. Zobčaiije: 13:13.8. V pragozdovih srednje Alrihe Češki učenjak pater Sebesta raziskuje ljudi in kraje srednje Afrike Sloveči češki p. šebesta, ki raziskuje narode srednje Afrike, je poslal novo poročilo o svojih dognanjih med prebivalstvom srednje Afrike. Iz tega poročila povzemamo nekaj stvari: Ako naj poročam o poglavitnih zamorskih rodovih sredi pragozda I turi, s katerimi sem na svojem potovanju prišel v stik, moram naj-prvo omeniti zamorski rod Vangvana, ki brez dvoma gozdnim Zamorcem donašajo nekaj civilizacije. Vendar so ti Vangvani glasoviti roparji in lovci na sužnje ter so že več desetletij prava šiba za vse Zamorce, ki prebivajo v teli pragozdovih. Vangvani niso čistokrvni Zamorci, ampak potomci onih Arabcev, kateri so nekdaj vodili karavane v notranjo Afriko po sužnje in slonovo kost. Prišli so v osrčje Afrike že davno prej, preden je bil rojen tisti Evropejec, ki je prvi potoval po Afriki. Tem Vangvanom so se kmalu pridružili nekateri domači rodovi, predvsem pleme Bakusov. Ti so sprejeli islam, dali so se obrezati ter po mohamedaneki zapovedi niso več uživali mesa mohamedancem prepovedanih živali. Sicer pa so ostali zvesti svojim poganskim navadam. Danes so ti poarab-ljenci postali brez pomena. Drže se še moha-medanstva, vendar izumirajo. Zvez s Sanzibar-jem nimajo več. Novi sužnji ne dohajajo več mednje, sami pa so skoro brez otrok. Med pravimi Zamorci pragozda Ituri so najbolj znameniti Babali. Zdi pa se, da ti še ne prebivajo dolgo v teh krajih. Prišli so od zahoda proti vzhodu ob pragozdu Ituri ter izpodrinili poprej tu naseljeni rod Bnbira. Babali so vitkega stasa, krepki in mrki. Telo si na čudne načine tetovirajo. Po trebuhu imajo celo vrsto urezov, ki so podobni odprtim ustam. Ta način tetoviranja imenujejo »mambela«. Medtein, ko se vsi drugi rodovi v soseščini dajo obrezovati, tega pri Babalih ni. Pač pa so na svoje tetoviranje zelo ponosni. Ženske si še dandanes predro zgornjo ustnico, da skozi odprtino potisnejo debelo slonovo kost, ali leseno deščico, vsled česar tem ženskam zgornja ustnica oteče, da je podobna račjemu kljunu. Še bolj pogosto pa naletimo na ta obrazni okras pri ženskah iz rodu Babira. Da so si ženske na ta način skazile obraz, si moremo razložiti le na ta način, da so se hotele rešiti suženjstva, ker Vagvani niso marali za tako »kažene ženske. Obleka teh žensk je zelo pomanjkljiva. Še na neko kulturno pridobitev teh prebivalcev pragozda bi rad opozoril, namreč na telefon z bobnom. Ti zamorci imajo poleg navadnega bobna, ki po njegovem taktu plešejo, še rečji boben, narejen iz izvotlenih dTevesnih debel ter prepet z živalskimi kožami. Po pravici narod, kakršen so Zamorci, poanal telefon že prej, preden je v Evropi kak živ človek mislil na telefon. Kajpada ta telefon ni tak, kakršnega imamo mi. Zamorski rodovi, ki imajo taik telefon na boben, lahko svoje novice po njem razpošiljajo na največje razdalje. Tako dobivajo tudi odgovor. Po takem bobnu bobnajo na določen način in v posameznih presledkih, kakor pri nas po brzojavnem aparatu. Omenim pa, se čudimo, da je po naših pojmih tako preprost da je ta boben bolj v navadi pri zamorskih rodovih, ki eo bolj muzikalični. Tega bobna se ne poslužujejo samo Zamorci — ob času vojske je tak boben velikega pomena — anvpak tudi uradniki evropskih kolonijalnih oblasti. Najsi kak Evropejec še tako tiho in navidez neopa-ženo potuje po pragozdu, Zamorci njegov prihod, podatke o njem in njegovo občevanje z Zamorci po bobnu že cele dni poprej sporoče nadalje drugim rodovom. Čim prijaznejši je torej kdo z Zamorci, tem topleje ga priporoče naprej, in tem prijaizneje je sprejet od drugih. Tole gozdno ozemlje Ituri je najbolj zanimivo ozemlje Afrike. Tukaj se stikajo razna plemena in razne zamorske kulture, semkaj doli sega celo kultura živinorejskih llainitov. V teh krajih je po mojem mišljenju ključ za razumevanje afriških vprašanj. Nova letala — novo orožje h Londona poročajo: V angleški letalski družbi je neki inženjer 15. t. m. zvečer razkazal svoj novi izum in sicer letalo, ki se samo od sebe dvigne v zrak brez vsakega zaleta. Te vrste letalo imenujejo »autogyro«. Novo izumljeno letalo bo lahko z majhnega prostorčka skočilo naravnost od tal 8 metrov visoko ter pc^em preskočilo vsako oviro ter se tako tudi izognilo vsega ,kar bi lahko povzročilo, da bi se kam zadelo. Novo letalo bo lahko tudi pristalo na majhnih ploskvah, vsled česar ni izključeno ,da se bo ta tip letal lahko spuščal na strehe sredi velikih mest. Tudi za pristajanje in odlet z ladij na visokem morju bi bil tak tip letala velikega pomena. Iz Washingtona pa poročajo istočasno, da ameriško vojno ministrstvo z vso .naglico gradi nove vrste letala, ki se bodo posebno obnesla v vojni. Taka letala imajo že tudi Angleži in Francozi. Nove vrste letala bi bila brez repa in bi torej imela le majhen trup ter široka krila. Prednosti letala brez repa so predvsem v vojaškem oziru izredno velike. Pilot na taikem letalu bo lahko s strojno puško streljal brez ovir na vse štiri strani. Ravno v svetovni vojski so letalci večkrat bili izgubljeni zaradi tega, ker niso mogli streljati nazaj; rep zadaj jim je namreč zakrival vsako možnost streljanja nazaj. Sovražnik, ki se mu je posrečilo zalezti letalca od zadaj, je lahko obstreljeval onega, ki je bil pred njim, medtem ko se oni ni mogel braniti. Ravno zaradi tega je največ letalcev padlo v zračnih bojih. Angleška vlada že gradi taka letala, ki jih imenujejo »ptičji kuščar«. Vendar seveda skrbno skrivajo, kako so ta letala zgrajena. Ravno tako imajo Francozi svoj posebni tip takega bojnega letala, ki ga imenujejo »Nieuport Delage 941«, a tudi oni skrbno Težke jezdne vaje italijanskih konjeniških častnikov. prikrivajo sestavo svojega novega bojnega orožja. Prvo tako ameriško letalo so zgradili v Kaliforniji. Med obema kriloma je vdelan pilotov sedež. Za sedežem je motor. Iznajditelj trdi, da je novi tip letala v zraku dosti bolj okreten, kakor so bila dosedanja letala. Vendar ameriški strokonjaki o tem še dvomijo ter hočejo počakati s sodbo, dokler ne vidijo poskusnih voženj. Newyorški list »New-York Times« poročajo, da si nemško letalstvo prizadeva vpeljati na svojih letalih Dieselove motorje, namesto dosedanjih motorjev. Ameriški list poroča, da Nemčija zaradi tega tako hiti odstraniti iz svojih letal dosedanje motorje, ker se je izkazalo, da neka nova javnosti še malo znana električna iznajdba z električnimi valovi more vsa dosedanja letala v zraku ustaviti in jih potegniti na zemljo. Dieselovi motorji pa bi taki iznajdbi kljubovali, vsled česar se Nemčija trudi, da bi jih čimprej vpeljala. Rontgen — odkril nove žarke Dne 27. marca bo minilo 90 let, odkar se je rodil sloveči fizik Viljem Konrad pl. Rontgen, ki je iznašel žarke, kateri prederejo telo ter razsvetle notranjost telesa. Rontgenovi žarki so danes v zdravilstvu velikanskega pomena. »No, kako se godi tvoji ženi?« »Hm — njena glava jo močno muči.« »Nevralgiia, kajne?« »Ne. Nov klobuk bi rada.« V trgovini s porce'anom. »Dajte mi tak servis, kakršnega je včeraj kupila moia žena ...« Razlaga. »To-le naj bi bil policijski pes? Pojdite no!« — »Veste, od taine policije je!« Sestri. »Ti-le dve deklici bosta sedaj peli solo.« — »Solo? Obe?« — »Da, ena namreč nima glasu.« Birokrat. »Kako se pišete?« — »Lojzek Mišek.« — »Samski ali oženjen?« Nov način grajenja avtomobilov je iznašel iznajditelj Joaliim Kolbe. Avtomobil je tako zgrajen. da se težišče vsega voza premakne, kakor hitro voz vozi v ostrem ovinku. Poslej se bo človek v avtomobilu lahko vozil po hudih ovinkih, ne da bi ga vleklo in metalo vstran, kakor je bilo doslej. Lenin, Lueifer in Satan Nekateri mehikanski listi poročajo, da je guverner mehiške zvezne države Tabasco, Garrido Canabal svojim trem otrokom dal imena: Lenin, Lueifer in Satan. Država Tabasco jc katol.i cerkvi mod vsemi naj.bolj sovražna in so od tukaj najprvo začeli izvajati proticerkveno postavo ter omejiti število duhovnikov. Mehiški predsednik guvernerja Canabala posebno čisla in ga je pri neki priliki javno pohvalil, da je »vzor guvernerja«. Stare rodovinske listine Pred kratkkn je umrl italijanski knez Ge-lasio Gaetami, potomec stare rimske plemiške rodovine Gaetanov. V svoji oporoki je zapustil vatikanski knjižnici bogato knjižnico kakih 8000 zvezkov, zibirko vseh italijanskih muzi-kalij, ki so v 18. stoletju izšle v Parizu, ter končno ves arhiv rodovine Gaetanov, ki sega daleč nazaj v zgodnji srednji vek. V tem ro-dovinskem arhivu Gaetanov, ki so nekdaj imeli v svoji lasti tudi obširne pokrajine okrog Pont-skega močvirja, katero je sedaj izsušeno, je mnogo gradiva k zgodovini osuševanja teh močvirij, katero so hoteli osušiti že papeži. Stari knez Gaetani pa je v oporoki določil, da mora ves arhiv njegove rodovine ostati skupaj kot celota. Študij tega arhiva bo vsekakor zelo zanimiv. Zakaj je svetovni kolesarski mojster potolkel sam svoj rekord. Roman za mlade in stare 27 EMIL IN DETEKTIVI Spisal E. Kastner, poslovenil M. Kunčič. Enajsto poglavje Vohun se splazi v hotel Čas se je po polžje pomikal dalje. Emil je poiskal tri prednje straže in jih hotel zamenjati. Krivogled, Jožek in njegov brat Cof pa so vztrajali pri tem, da ostanejo. Emil se je tedaj ohrabril in se prav previdno splazil do hotela »Krede«. Poizvedoval je še tam, kako in kaj, in se dokaj razburjeno vrnil na dvorišče. »Meni se vse tako zdi,« je dejal, »da bi morali nekaj storiti. Vso noč vendar ne moremo pustiti hotela brez vohuna! Krivogled sicer stoji na oglu Klajstove ulice, a samo glavo mu je treba obrniti, in že jo gospod Zabjek lahko popiha mimo njega.« »Besede so poceni, človek božji,« ga je zavrnil Tomažek. »To ni tako enostavno, kakor si ti misliš. Ali naj tebi nič meni nič stečemo do hišnika in mu rečemo: »Slišite vi, človek božji, saj dovolite, kajne, da sedemo na stopnice?« Sam pa sploh ne moreš v hotel. Če nepridiprav kuka skozi ključavnico in te spozna, potem je bil ves naš trud zaman.« »Saj ne mislim tako,« je odgovoril Emil. »Kako pa?« je vprašal profesor. »V hotelu je gotovo kakšen deček, ki pomaga pri dvigalu in še kje drugod. Naj kdo izmed nas odide k njemu in mu pove, kaj se je zgodilo, in on mu bo nemara dal dober nasvet, saj pozna hotel bo!je kot žep pri telovniku.« »Dobro,« je pohvalno prikimal profesor, »zelo dobro!« Imel je smešno navado. Zmerom je go- voril tako, kakor da deli drugim šolske rede. Zaradi tega se je pa tudi imenoval profesor. »Uf, tale Emil! Še kakšno takšno modro iz-tuhtaj, pa te bomo imenovali za častnega doktorja. Zvit si kot pravi Berlinčan!« je vzkliknil Tomažek. »Nikar si ne domišljujte, da ste samo vi zviti!« Emil je bil zelo občutljiv. Tomažkove besede so ranile njegov novomeščanski ponos. »Sicer imava pa midva še neporavnane račune med seboj. Boksati se morava!« »Zakaj pa?« se je začudil profesor. »Razžalil je mojo novo obleko.« »Jutri se bosta boksala,« je odločil profesor, »jutri ali pa sploh nikoli.« »No, saj nazadnje obleka le ni tako smešna. Privadil sem se že nanjo, človek božji,« je dobrodušno izjavil Tomažek. »Amapak boksava se kljub temu lahko. Opozarjam te, da sem boksarski prvak naše bande. Pazi se!« »Jaz pa sem v šoli mojster skorajda vseh kategorij teže,« se je pobahal Emil. »Grozno, kakšna atleta sta!« je rekel profesor. »Prav za prav sem hotel iti sam v hotel, ampak človek vaju ne sme niti za trenutek pustiti sama. Takoj bi si skočila v lase.« »Pa pojdem jaz!« je predlagal Tomažek. »V redu!« je dejal profesor. »Ti pojdeš. Pomeni se z "dečkom pri dvigalu. A bodi previden! Nemara se res da kaj storiti. Ugotovi, v kateri sobi stanuje 1 lopov. Čez eno uro se vrni s sporočilom.« Tomažek je izginil. Profesor in Emil sta stopila pred vrata in se začela pomenkovati o svojih učiteljih. Profesor je medtem pojasnjeval tovarišu razne domače in tuje avtobomilske znamke, ki so drdralc mimo, da bi Emila malo uvedel v mestni dirndaj. Nazadnje sta složno pojedla velik narezek. Zmračilo se je. Povsod so že gorele svetlobne reklame. Nadzemeljska železnica je grmela nad njima. Podzemeljska železnica je grmela pod njima. Cestna električna železnica, avtobusi, avtomobili in kolesarji so priredili divji koncert. V kavarni »Zvezda« je igrala godba za ples. Kinematografi na Deželnem trgu so imeli zadnjo predstavo. Mnogo ljudi se je gnetlo pri vhodih. »Takšno veliko drevo, kakor je onole pred kolodvorom,« je omenil Emil, »se človeku zdi smešno. Ali ne? Kakor da je nehote zašlo tjakaj.« Emil je bil ves zavzet in raztresen. Pozabil je skorajda, čemu prav za prav stoji tam in da mu je je bil ukraden denar. »Berlin je res imenitno mesto. Kakor da sedim i v kinu. Stalno pa tukaj najbrž ne bi mogel živeti. ! V Novem mestu imamo zgornji in spodnji trg in j Kolodvorski trg. In igrišča ob reki in v mestnem ; parku. To je vse. In vendar meni to kar zadostuje. ; Dan za dnem takle dirndaj kakor na sejmu, dan za dnem stotisoč cest in trgov. Ne, jaz bi se tod za zmerom izgubil. Kar pomisli, kaj bi bilo z menoj, če ne bi imel vas okoli sebe in bi bil čisto sam! Kar lasje bi se mi naježili« »Človek se vsega privadi,« je dejal profesor. »Jaz pa v Novem mestu, z njegovimi tremi trgi in mestnim parkom, najbrž ne bi mogel vzdržati.« tčlovek se vsega privadi,« je dejal Emil. »Lep pa je Berlin, to moram priznati. Čudovito lep.« »Ali je tvoja mama zelo stroga?« je vprašal berlinski deček. »Moja mama? Kaj še! Vse mi dovoli. Ampak jaz vsega ne storim. Razumeš?« »Ne,« je odkritosrčno priznal profesor, »tega ne razumem.« Huda bolezen Zdravnik: »Pravite, da vas boli glava in trga po križu? Koliko ste pa stari?« Gospa: »štiri in dvajset.« Zdravnik: »Jej, jej, gospa, to pa ne bo kar tako! Zdi se mi, da izgubljate tudi spomin.« ★ Oba imata prav Mož se je zjutraj vrnil iz gostilne in našel svojo ženo še v postelji. 2enica je začela regljati nad njim in mu očitati: »Torei zdaj boš začel šele ob osmih zjutraj hoditi domov? Ali te ni sram, ponočnjak?« Mož ji je hitro segel v besedo: »Ali si ti kai boljša? Osem je ura, pa še vedno po-legaš, ienuhinja! Kakšna gospodinja pa si?« Tako sta imela oba prav. Za one, ki smrčijo Angleški patentni urad v Londonu je nedavno patentiral aparat proti smrčanju. Nad posteljo se obesi mikrofon in kadar postane smrčanje neznosno, začne pikati spečega električna igla. Aparat deluje vse dotlej, doklei se speči ne vzdrami. Bistroumni iznajditelj pa je nekaj pozabil: izumiti bi bil inoral tudi takšen aparat, ki bi smrčuhe prisilil k temu, di si nabavijo njegov mučilni aparat proti smrčanju. štev. 65. >SI/)YKXEO, dne 10. umira 1085 Stran 9. Mali oglasi Damslte plaSče za pomlad, najmodarnejše nudi najceneje F. 1. Goričar, LinbUfana Sv. Petra cesta 29 Lastna šivalnica za izdelavo konfekcije. Plašče in kostum : i-delujemo tudi po naročilu ter jamčimo za prvovrstno izdelavo po solidnih cenah Posojila na vložne knjižice dajt Slovenska banka, Liubliana, Krekov trg 10 M Kavarna Vsak večer Stritar koncert. Čitajte! Važno! Hudo ie iti v svet, ce človek ne ve kam! Vapn s eni vsakega kmečkega dela, grem pa tudi za slugo ali kaj podobnega-Zagotavljam največjo pridnost. Naslov v upravi »Slovenca« št. 2S58. (a) Fanta z dežele 16—17 letnega, zdravega, poštenega, sprejmemo takoj za pomoč pri cerkvi in gospodinjstvu. Ponudbe upravi pokopališča Sv. Križ, p. Moste pri Liubliani. (b) Veziljo za fina dela (toledo) na svilo iščemo. — Ponudbe upravi Slovcnca« pod Vezilia 2000 št. 2870. b Oskrbnik verziran v vseh* gospodarskih panogah išče primerno službo. Naslov v upravi »Slovenca« št; 2935. (a) Mlad fant voiaščine prost, pošten in marljiv, išče kakršnokoli zaposlitev. Ponudbe upravi »Slovenca« pod Zanesljiv« št. 2981. (a) Zastopnike za privaten obisk strank iščemo. Mesečni zaslužek 1500 Din in več. Ponudbe upravi »Slov.« v Mariboru pod »Novice« št 2827. _N Potnika za pridobivanje vlomskih, nezgodnih in jamstvenih zavarovanj sprejme domača zavarovalna družba. V teh panogah izvežbam akviziterji imajo prednost. Vlo£e z življenjepisom je poslati upravi »Slovenca« pod šifro »Stalnost' in bodočnost« št. 2964. (b) Kuharico za internatsko kuhinjo, kjer se kuha za 50—80 oseb dobra kmetska hrana, iščemo. Vešča mora biti tudi meščanske kuhe in samostojnega gospodinjstva. Želeti je, da ima gospodinjsko šolo. Začetna plača 300 Din. Ponudbe je poslati na banovin-sko kmetijsko šolo Grm, Novo mesto. (b) orospodtnj. pomočnico vajeno kuhe, in sobarico zanesljivo, pridno — išče odlična obitelj 5 odraslih oseb. — Ponudbe upravi ».Slovenca« pod »Vestna in snažna« št. 2792. (b) Kmečkega fanta pridnega in poštenega, ki ima veselje do vrtnarskega poklica, sprejmem učenje. Hrana in stanovanje v hiši. Nastopi lahko takoj. Ivan Bizovičar vrtnarstvo, Kolezijska uli ca 16, Trnovo, Ljubljana. Trisobno stanovanje solnčno takoj oddjini v Zeliarski ulici .11. (č) Dvosobno stanovanje kabinetom, pritiklinami, suho, solnčno,.' v podp.ri-tliSjvi, oddam le stranki odraslih oseb Barborič, Domobranska. Ogled od ti—15. (č) IfflHSfSfJP^KI^SPMl! i Trgovino oddamo ženski. Kapital 10.000. Naslov v upravi »Slovenca« št. 2973. (n Oddamo lokal na Miklošičevi cesti: 2 do 3 prostori — primeren za trgovino izve se: sta 4 II. Preje Trg svobode sedaj Velrmjska ulica 30 SEUfENJI vsakovrstna kakor: travna, deteljna, zelenjadrta in cvetlična, posebno pa zg §3FPES©1SS neprekosljive kakovosti in kaljivosti Vam priporoča v na up staroznana tvrdka M. p per mene. Zg, Šiška. t8. , , ,.v r ios. Jaaoaič, Cene rrs O 11** zanesljivo kaljiva, ooi sko orod e mene. marca 1935 Matevž Hribar. Učenko ja šivanje sprejme Sedlar, Poljanska ccsta 11. Inštruiram vse predmete T,—VI. razr. real. gimn. tudi za stanovanje. Cenjene ponudbe upravi »Slovenca« pod Skromen« št. 2979 (u) Za mal" cPnsrja dost' rnuzke otoSCe - gramofone SL'?^posolumo, zame-. * nlavamo, proda-)amo m kuputatno "eLEKTROTON ho. 7. pasaža neliallčniKa __________---—;-- Kratek klavir črn, znamke Ffpfmann-Mignon, tri leta star, malo rabljen, ugodno naprodaj. Poizve s,e: Erjavec Wolfova ulica 12. t: ifffiMi UJ&& Spalnice Hranilno knjižico t mojerne (orehove koreni-do 10.000 Din Kmetskega ne) ter plfcskane' v .najnp-hranilnega in posojilnega vejši orehovi imitaciji, in doma v Ljubljani kupim, kuhinjske oprave pripori). Ponudbe pod Gotovina , ča najceneje Andlovic,. Kost. 2974. (d) menskega ulica 34. (š) Hrastovo spalnico poso- | novo, lepo izdelano pro- Knjižico »Kmetskega doma dim ali zamenjam. Ponud- ' dam za polovično ceno be pod »80.000« upravi | Vprašati na naslov: I. I. »Slovenca« št. 2983. (d) 100, Sevnica (š) Ped 40.000 " Vas stane dvosobi "-f s 400 nr vrta v Ljli ijani. Ponudbe pod »46« upravi Slovenca« 2990. (p) Wcckend hišica ograjenim zemljiščem UQ0 m'"', ob Sori pri Medvodah — naprodaj. Poizve se v trgovini Erjavec, V/olfova ulica 12, (p) Zemljišče ca. 15.000 m11 ugodno naprodaj; vodovod, elektrika v bližini. — V pošt oridejo tudi -knjižice Mestne hranilnice. — Vprašati -ori: MiSkec, Ljubljana VII , — Medvedova 38, telefon ..tt-7'3. .-■'» • " ,. - (P) tnonadstropio. s hlevom, vrtom in- njivo prodam. Vprašati: Hafner, Škofljica. (p) V centru Ljubljane poceni naprodai hiša s skladiščem in vrtom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2977. ' (p) im Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, UirtUa ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina Vsakovrstuo po naivišjib CERNE, luvelii Wolfova ulica kupuje a. s. Smrekovega lesa ca. 200» m, od 12 do 30 cm premer (starikast in zdrave sušice) - kitpim. Gumzej, Celje, Breg 6. k Glavni trg Gubčeea u'ica Pisalni stroj Adler 7 skorai nov — proda Ja-Uowitsch, Celic. (1) Ljubljcma, Kongresni trg 7 Največja zaloga ročnih del in materijala. Rizbe za avbe in zavijačke ter vse pripadajoče: zlate niti, luskin ce, zrnca i. t. d. Zlati in rožasti trakovi ter čipke vseh vrst. Pasovi, stare in nove avbe, zavijačke in rute vedno v zalogi. Pozor! V Kozjem se proda dne 28. marca gostilna, trgovina in mesarija. Potreben kapital 75.000 Din. — 1 Pojasnila daje Hranilnica ■ dravske ba-novine — podružnica v Celju. (p) Zadnjikrat poceni ponujam enonad-sti-opno, dvostanovanjsko vilico v Šiški. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 2984. (p) Kovaški vrtalni stroj iBphrmaschine), v dobrem stanju — kupim. Hrome Franc, Šmartno 38, pošta Moste. (k) Billard novo prevlečen, z novimi mantinelli, 4 slonokoščene krogle iu 6 kejev poceni proda Jakowitsch, Celje. Za spomladan. sajenje oddajamo iz naše drevesnice v Celju: raznovrstna drevesa za drevorede in parke (lipa, kostanj, iavor, topol, okrogl. akacija) — okrasno grmičevje, domače in eksotične konifere, nizke in visoke vrtnice, trainice-perene. Blago je prvovrstno, cene konkurenčne. Prijave za ogled drevesnice in naročila sprejema: Olepševalno m tujsko-prometno društvo v Celju. (D Sadno drevje jablane, hruške, češplje, višnie, marelice, breskve, same žlahtne sorte, dobite pri- Kmetijski družbi v Ljubljani, Novi trg 3. (1) di'belo?.rn«ti ječn onovec. švedskega 'zvora. za am-čeno kaljiv. nudi najcenejše, dokler kaj zakme TVRDKA A. VOLK UUSUANA, Reslieva c. 24 Železna postelja popolnoma nova, z novo mrežo poceni naprodaj pri Jakowitsch, Celje. (1) Pozor! Prodajam najboljša drevesa, lepotično grmičje, vrtnice najnovejših barv poceni. — Rožna dolina X/12. (D VINA doieniskn. Jtaierska in sploh vseh vrst kupite pri Centralni vinami v Ltubljani. Prima šport, suknjiče po 98 Din, pumparice, modne hlače itd., kupite zelo ugodno pri Preskerju, Ljubliana, Sv Petra cesta 14._(D Vrine ;e za gredice, krogle, vaze, cementne cevi itd. dobavlja ter ima v zalogi Cementnine družba z o. z. za i/delovanje cementnih izdelkov, Ljubljana, Celovška c. 37. Dva vagona lesa vsakovrstnega, mehkega in trdega, lepega, za mizarje in kolarje, prodam. Les je vse vr$ie žagan, star 3 do 4 leta. Naslov pove uprava »Slovenca-pod št. 2756. (1) Sveže najllncjše norveško " ie olje iz lekarne dr. G. Piccolija v Liubliani «e priporoča bledim in slabotnim osebam in$!i mi, . Starinsko skrinjo prodam po zelo ugodni coni. Naslov pove uprava Slovenca 'št. 2932. (!) grahoro, domačo črno deteljo, banaško lucerno, travna in druga semena za polje dobite pri tvrdki FRAN POGAČNIK d. z o. z. v Ljubljani, Javna skladišča (Balkan) Tyršev3 (Dunajska) c, Mlatilnice vseh velikosti, parna lo-komobile, motorje na sesalni plin, traktorje in veliko stiskalnico 2a seno (na pogon), vse »Hot-herr« izdelek, inalo rabljene ter tovarniško urejene, z garancijo, prodam na večletno odplačilo. — Lavoalav Šefer, Zagreb Klaonička 9. (1] Gozdne-satiike za pomladansko pogozdovanje 4 in 5 letne presajene -mreltove ter 2 in 3 letne mecesnovc, prvovrstne, močne in zdrave, kakor tudi Cioresne-sadike za vrtne ograje in parke v različnih viiinah do l'20m ima poceni naprodaj Franc Dolenc Preddvor nad Kranjem. Priporoča še za pleskarska, sobo- in črkoslikarska dela J. HLEB S družba z o. z., Liubliana, Cankarjevo nabrežje 21. Telefon J0-70. Delo točno, solid-no in pod garanciio. Nainovejši 33 vzorci. — Cene nizke. Mag. št, J/5, št. 13110,35 z dne 14. marca 1935. RAZGLAS Nn osnovi §g 7. in 25. zakona o zdravstveni zaščiti učencev z dne 12. septembra 1930, §§ 56., 57. in 5S. zakona o narodnih šolah z dnt 9. decembra 1929, 8 1. pravilnika o delokrogu zavodov za zdravstveno zaščito mater in otrok z dne 31. maia 1930, č!. 1. in 2. pravilnika o zdrav jiiškrh pregledih učiteljev in učencev narodnih in srednjih šol z dne 4. de cembra 1930 in čl. t.' pravilnika o zdravniškem preglede otrok za sprejem v šole za nezadostno razvite in defektne otroke in o dolžnosti zdravnika v teh šolah, z dne 19. aprila 1932 vabi {izil--at mestnega poglavarstva v Ljubljani, da se nepreklicno do 1. aprila 1935 javijo gluhonemi, slepi in pohabljeni ali njih namestniki, oziroma varuhi otrok v predšolski dobi (do 8. leta) in v šoloobvezni dobi (do 17. leta), bivajoči v Ljubljani. Prijavo je izvršiti med uradnimi urami od 10. do 13. ure v pisarni mestnega fizikata. Neupoštevanje tega povabila se bo kaznovalo po kazenskih določbah navedenih zakonov. Predsednik: Dr. Vladimir Ravnikar, 1. r. K-nr3imaanait Lutru je bil Tecelj že iz prejšnjih časov trn v peti, ker je govoril zoper njegove krive nauke o prosti volji in o dobrih delih. Zdaj se je nudila doktorju Martinu ugodna prilika, da je začel javno pobijati tudi odpustke. Dne 31. oktobra 1517 jc priobčil na vratih grajske cerkve v Wittenbergu 95 točk zoper katoliške resnice in posebej zoper odpustke z dostavkom, da je pripravljen zagovarjati vse svoje trditve. Kar je pribil na vrata, so drugi prepisali in raztrosili po Nemčiji. Učenjaki so v začetku molčali. Prepir se jim ni zdel nevaren, ker je Luter priznal, da je veren katoličan in menda takrat sam ni mislil, da je nastopil pot, ki ga bo ločila od Rima. Tudi papež Leon je upal, da bo nesoglasje med Lutrom in Tecljem limalo prenehalo. Ko je pa izvedel o razburjenju vse nemške države radi tega, jc ukazal Lutru, naj pride v 60 dneh v Rim k zaslišbi. Saksonski knez Friderik, Lutrov pristaš, je dosegel pri papežu, da Lutru ni bilo treba potovati v Rim, temveč da se je smel v Avgsburgu na Bavarskem zagovarjati pred papeževim poslancem kardinalom Kajetanom. Kardinal ga je ljubeznivo sprejel in prosil, naj se odpove zmotam, Luter pa je kar vzkipel vsled jeze in zahteval, naj mu kardinal iz svetega pjsma dokaže, da nima prav. Ker je še naprej kopičil verske zmote drugo nad drugo, ga je moral papež izobčiti iz katoliške Cerkve. Oboli Luter pa jc javno sežgal papeževo pismo o izobčenju. Po smrti cesarja Maksimilijana I. so vsi radovedno pričakovali, nn katero stran se bo odločil njegov naslednik Khrel V. Katoličani in luterani so n:a skušali zase pridobiti. Tudi Luter sam je cesarju tožil, kako ga preganjajo njegovi nasprotniki. Karel, popolnoma vdan veri svojih prednikov, jc trdno sklenil, da ho z vso svojo oblastjo skrbel za stari red in mir. Zato jc sklical leta 1521. državni zbor v mesto Wortrls, kjer so poleg državnih poslov obravnavali tudi verske stvari. Poslal je po Lutra v VCittcnberg in mu s cesarskim listom zagotovil prosto pot iz Wittenberga v Worms in nazaj. Niiiče mu ne bo storil nič zalega. Luter se ie vdal pozivu in odpotoval na državni zbor. Spremljal ga je avguštinski provincijai pater Staupitz in ga ljubeznivo opominjal, naj prekliče pred cesarjem svoje zmote. Kako lep izgled boste dali vsi Nemčiji, če se pokorite cerkvenemu poglavarju in cesarju Karlu!« t- mu je prigovarjal. »Papež vas bo takoj oprostil izobčenja, aker zapustite ' pot- ki vas sdtujuje katoliški Cerkvi. Tudi avguštinskemu redu, kateremu pripadate, bo veliko zadoščenje, ako se uklonite. Prosim vas, gospod doktor, ne zavrnite moje prošnje, da pride zopet mir v vaše srce.« Luter je poslušal lepe besede svojega predstojnika, obljubil mu pa ni ničesar. Na dvorišču pred zbornico je stalo veliko ljudi, da bi videli redovnika, ki je upal nasprotovati najvišji oblasti. Sto-pivai v dvorano se je Luter spodobno pokloni! cesarju. Upravitelj zbora mu je pokazal nekaj knjig in ga vprašal, čc jih je on spisal. Luter je pritrdil. -Upravitelj ga je dalje vprašal, če bo preklical, kar se v njih čita. i.uter ni vedel, kaj bi odgovoril. Po kratkem molčanju jc prosil, naj mu dajo premislek do drugega dne. To se ic zgodilo. Sledeči dan je prišel Luter šele proti večeru v zbornico. Zopet ga ie čakalo veliko ljudi pred glavnim vhodom. Stari junak Fronsberg mu je potrkal na ramo z besedami: »Martin, Martin, ti greš-'v nevarnost, kakršne nismo prestali ne jaz in ne drugi poveljniki v najhujših bojih.« Luter se ni nič bal, temveč je pogumno stopal naprej. V daljši razpravi je zagovarjal svoje nauke in odločno rekel, da jih bo le tedaj preklical, če mu dokažejo iz svetega pisma, da nima prav. Odgovorili so iiui< da naposled nobena stvar ne bo imela več veljave, ako bo vsak razlagal sveto pismo po svojem razumu. Sicer ga pa niso poklicali v f orms, da bi se prepirali ž njim, temveč zato," da prekliče svoje zmote. Tedaj je Luter odgovoril: »Dobro! Kar naravnost povem, da ne pripoznam ne papeža in ne cerkveliih zborov, temveč lc to, kar mi dokažete iz svetega pisma. Tu stojim. Ne morem drugače. Bog mi po- magžtj! Anten.« S'to slove^iio izjavo pred cesarjcm ln najvišjo gospodo je postal Lutrov odpad od katoliške vere popoln. Zdaj so tirali luterani katoliško Cerkev v boj na življenje in smrt. Na vse strani Nemčije se je razlegal glas: »Rim mora pasti!« Tedaj, je cesar Karel svečano izjavil: »Skrbel bom, da se to zoperkatoliško početje ne bo razširjalo v mojih deželah« Kar pa je Lutru obljubil, je tudi spolnil Dovolil mu je prost odhod ter mu podaljšal potni list za eno in dvajset dni. Doktor Martin je brez odloga zapustil \Vornis, saksonski knez Friderik, njegov zaščitnik, pa je vse preskrbe), da ga je spravil v varen kraj. Ker ga očitno ni smel braniti, poslal ga je v močno utrjeni grad Wartburg. Tukaj je živel Luter skoraj eno leto popolno prikrit svetu in v tem času prevajal sveto pismo na nemški jezik. Dopisoval je s svojimi prijatelji, in zasnoval ludi več novih napadov na katoliško cerkev glede svete maše in. zakramentov. Aled drugim jc učil, da obljube redovnikov in redovnic nič ne veljajo. V neki pridigi je izrazil drzno trditev o božjih potili z besedami: »Poslušajte me kristjani. Prav nič vam ni treba letati po odpuščanje grehov v Rim ali v Jeruzalem ali celo v špansko Kompostelo. Poslušajte bulo Kristusovo: »Če ti odpustiš svojemu bratu, bo tudi tebi nebeški Oče odpustil. Ce pa ti ne odpustiš, tudi tebi ne bo odpuščeno.« Zapustivši trdnjavo \Vartburg sc je tnoral še veliko boriti z lastnimi pristaši, ki so sveto pismo drugače razlagali kakor on. Pozneje se je oženil s pobeglo redovnico Katarino Bora, staro 26 let. Naporno duševno delo mu je nakopalo bolezen, ki se je ni mogel iznebiti. Večkrat jc ponavljal besede: »Pvstis eram vivus, morietls ero tnors tua, papa.« (Kuga sem ti bil v življenju, umirajoč boni tvoja smrt, papež.) Kuga je bil res, toda ne papeževa smrt. Cerkveni poglavar sedi po več stoletjih še danes prav trdno na rimskem prestolu, ko so h davno strohnele Lutrove koščice. Luter je umrl v svojem rojstnem kraju Eisleben, 18. februarja 1546. star 62 let. Truplo so prenesli v Wittenberg in ondi pokopali. Bil je izredna prikazen, na vsak način nenormalen človek, mojster govora in peresa, vulkanična narava, segajoča do škfajnosfi, hudournik, ki ga ni zadrževala nobena ovira. Inseriraite v »Slovencu"! ZAHVALA Sprejmite vsi, ki ste obiskovali za časa dolgotrajne bolezni našo nepozabno teto in svakinjo, gospodično ANO SUZANO PETROVClC učiteljico ▼ pokoju ji poklonili cvetja in jo spremili v tako velikem številu na zadnji poti, iskreno zahvalo. Posebno se še zahvaljujemo preč. gospodu župniku Finžgarju, kr. šolskemu in občinskemu odboru iz Smlednika in čast. sestram usmiljenkam. Vsem še enkrat Bog plačaj! Sv. maša zadušnica bo v petek, dne 22. marca 1935 ob 7 ▼ trnovski cerkvi. Ljubljana, dne 18. marca 1935. Globoko 2aln|o£i ostalL Uradništvo in delavstvo v tovarni strojil d.