GLAS NARODA
,•	Ost slo^isUifi flelavcerr Amerffit.
__M BMmš Qm» M*ttcr	tetk, 1»4» »t tb* P-t OtU— - Hem Irt. N. ute Ac* •( Cmctm .f March W, 1879.
«A NEKAJ VEČ KOT
2 na dan dobivat«. •. C 'GLAS vab oba"
PO POŠTI NABAVNOST NA DOM* (bm»a teb*, mddj 1» pnnftM
cltajte, kar vas zanika.
VOLUME LL — LETNIK LL
K)
v* — « -—=-,
Citat. ^ \ ao, poglejte na številke , 2* o a sa dan, ko Vašanarc ^ ^ V teh čarih j I splošnega \ \ potrebuje list Vaši V -nje. Skušajte imeti naročL -o vnaprej plačano.
No. 15. — Stev. 15. (Telephone: CHelsea 3-1242)	NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 22, 1943. — PETEK, 22. JANUARJA, 1943
NEMŠKE PRIPRAVE NA BALKANU
Rusi so vdarili proti zapadu
Rdeča armada, ki je vdarila narvnpst proti zapadu in južno od Voroneža, je dospela do kraja, ki je od Kurska oddaljen samo 85 milj in je vsled tega v nevarnosti vBa nacijska črta od osrednje Rusije do Azovskega morja.
TRIPOUS MORE VSAK CAS PASTI
ndeoe m v Galbesra. Malo nižje proti jugozapadu, pri Pont du Fahs pa ao Nemci ®opat nekoliko potisnili nazaj Francoze. Na jugu pa se je francoska armada pri Djanetu združila z angleško armado ter se vsled tega Nemci in I tal jami med Tri poli-om in Bizerto naihajajo v tesnem obroču.
Angleško uradno poročalo pravi, da je padec Tripo&sa, glavnega mesta italjansske Libije, samo vprašanje časa, kajti Angleža so že raizlbili zadnje utrjene postojanke pri Homsu in Tarhuni in prodirajo daije proti osski močni postojanki.
Ameriški bomdbnfki tudi bombardirali tripoliško prista-
Dve verižni grocerijski družbi obtoženi kršenja proti trustnega zakona
Washington, i— Justični department je rmfZTrairti^ da sta olbtoženi kršenja proftitrustne-ga zakotna dve veliki verižni grocerijski družbi in sicer Safe-■way Store Co. in Krogger Grocery im Balking Co. Poleg teli dveh družb je bilo obtoženih enakih kršitev še nadaljnih 11 pocfrtLznic in iS posameznikov.
Obtožbe so bile vložene v Kamsas City potem, ko se je pod vzelo široko preiskovanje živilske industrije. Kot posledica teh preiskav je bi'a obtožena kršitev tudi velika Atlantic & Pacific Tea Co. in sicer v Dallasm, Tex.
Safeway dražba ima 2700 trgovin in Kroger dražba pa tri tisoč.
Mesto v mestu
New York. — Tzr*čnnali so, da pride v zmvm "Rockefeller Center aM Radio City v New Yorku vsaki dsn okroer 151 tisoč 1jud5. kar je več. kakor Troaša število prebivalstva večine ameriških mest. Le 51 a-meriiškiih nifiRt ima več kot 151 tisoč prebivalcev.
V Rwrlio City ie upo^ljenih veliko število dpilnvrev in uslužbencev ter profesijonalcev. itd., polesr tega pa dnevno pri-hamio ljudje vr. vseh -krajev Amerike in sveta n* dblsk v "NTew York in v»ak obiskovalec si are. ogledati to mesto v me-An.
Največ prostovoljcev je dala država Texas
Washington. — Država Texas je proporcno na prvem mestu v pogledu prostovoljcev, ki so se priglasili za vojaško službo od napada na Pearl Haifbor.
Texas šteje, kaikor ikazujejo številke ljudskega štetja iz leta 1940. 6,414.824 prebiva-lcev in od teh se jih je prostovoljno jw^ftsilo za vojaško si uvvbo ■— 53.015.
Seznam v kongresnem rekoT-dn kaše, da se je priglasilo iz vseh 48 držav 691,724 prostovoljcev.
Država Vermont je na drugem mestu za Texas. Od 359,-231 prebivalcev, se je prostovoljno vpisalo v vojaško službo 2336 prostovoljcev. Rhode Island je na tretjem mestu.
Država New York je da!!a 67.050 pix>^ovo\ibotv. toda ta država ima tudi veliko število preibavalstva.
, V ietnišnici morajo j hitreje delati
Harr>burg. — Tukajšnja i dr-Tiavna kaenilnfca je dobila tolifor> naročil za nospavit^e in
■	spodnje periTo. da ?o morali n-
I ve«ti dvojrai delavnik; doč:m so, !T>rej kaznienci dfeOali vsi isto-i
■	ča«no, se zdaj izmenjujejo, da
tako omogočena višja produkcija, Kaznilniška delavska uprava je dovoBla uvedbo naknadnega telovnika. TSsoč dve-I sto jetniikov zaposl jenih pri izdelovanju moških noffavif in spodroesra perila.
POMANJKANJE 2IVIL OGROŽA DELO
40 TISOČ DELAVCEV V NEW YORKU
New York — Na tisoče malih trgovin In prodajaln bo moralo zapreti vrata zaradi pomanjkanja živilskih zalog m pri tem bo izgubilo delo 40 tisoč delavcev in delavk, ki so zaposljeni v trgovinah in živilski industriji sploh.
ptali na cesti voteniki, kleriri in prodajaiteki delavci in delavke, ka ao sedaj npos^jeni v 6 tisoo umjJ-skdih trgovunb jim proda* jakiaih.
Horn je rekel, da prodajo člani njegove unije v New Yorku tedansfco za 25 milijonov dolarjev mesa in drugih živil.
V newyoraki okolcii se pripelje več kot 531 tisoč viafcov živil na leto v normailmih časih, sedaj pa priroainjfcuje tudi vlakov, ker je tranaportacija potrebna za prevažanje vojnega materija! a.
^ Cezdalje širje odmerjanje' živil tbo najbolj prizadelo male trgovce, podobno ako se olblia-l sti ne bodo zavzele, dia se živi-; la za odmerjanje pravilno raz-1 diejijo med trgoviee. Mala trgovci pravijo, da administrator za živila, Wirikard, is^orira vpra šanie zaslužka delavcev pri! svoji vzpostavitvi racijonazira-i nja.
The Provision Sal^men and Dis=tr3bntors unija napoveduje, da bo moraio zapreti vrata polovico maMh trgovin in mesnic. Morris Horn, upravnik unije, je dejal, da too izgubilo delo 15 tisoč "mesarjev, dalje bodo o-
Proti Harkovu, južno od Kjurska proddnata že dva oddelka rdeče armade, druge ar-madSe pa ogrožajo Vorošiilov-grad in razne kraje na Kavkazu, zlasti E oslov.
Ziadki je poročilo ruskega vr-jhovnega pove3j«tva nacaianja j padec Gdbfijevke o(b Elec-Ku- j I pijansk žeileznici, 85 milj od j Kurska.
j Včeraj je že bi1 o naznanjeno, da so Rusi zavzeli Vorcršilovsk na Kavkaizu (Vorošalov^k na Kavkazu se ne sme zamenjati . z Vorošilovgradom v Ukraji-ini.)
Draare sovjetske čete. ki pro-J dirajo proti Armaviru na Kavkazu. se naihajajo 35 milj od ! Vorošilovska.
| Moskovski radio naznanja, da je bilo, odkar so Rusi pričeli 19. novembra svojo ve^feo zimsko ofenzivo, ubitih 500,000 Nemcev. 200,000 pa jr.h je telo vjetih. Nemci po poleg te^a i/-srnfeili nad fiOOO tamkov, 12,000 topov in aeroplamov;
Do Vorositlovgrada. M je veliko industrijsko mesto v Do-necevem bazenu, imajo Rupi že 20 mili in kadar era bodo ■zavzeli, Pe bodo majlbrze obrnili na ju sr proti Aizovpikem morju v bpižini Taganroara. zapadno od Ro«tova, proti kateremu že prodirajo tri armade. Na severa fjo od Rjr»=tova oddialie-ni 75 milj. na vzhodu 60 milj. na jugu pa 100 m?! j.
Izpod šolskih razvalin v Londonu izkopujejo otroke
London, 21. janu. —. Pod razvalinami šolskega poslopja "na hribčku", katerega so nalašč bomibardirali njaeijski le-', talci, še vedno leže polomljena trapelea učencev in učenk, ki' jih je zalotila smrt iz zraka, j
Moški, ženske in vojaki iščejo po razvalinah in ljndje sto-i je oikrog čakajoč, da p rineš o iz | razvalin še kako truplo ali morda celo še kakega živega o-j trofoa.
Eno deklico so našli živo 24 nr po bombardiranju. Polesr nje sita ležali dve mrtvi trnpe1 ci; ona je imela ranjeno rokb, toda je vseeno taifcoj stefela k svari materi, ki je bila med glodalci.
Amerj%i voiaki hodijo gledati porašeino šolo in re5eva:l-no delo. ter se zsrraza jo nad hladno ibe^tijalmto^tio nacijskaih letalcev, ki so si naJašč izibra-' li šolo za tarčo, ker so vedef-i,1 da so ob tem času bili otroci v šoli.
Otroci so Ibili deloma maščevani kajti niso -se vrnala v Netnčijo vpf, naptadalbi, ki so meJtalli bombe na šolo in na druga poslotpja.
Italijani mobilizirajo delovni silo
^Madrid. — Vest iz Rima se glasi, da je bil izdan dekret, po katerm Ibodo v Italiji mobilizirane za delo vse ženske od 14 do 60 Ma, moški-pa od 14 do 70 leta.
Za protekcijo mladoletnih delavcev iu delavk
Washington. Katharine F. Lan root, načeillnica otroškega urada v delavskem depart-mentu, je naznaila, da urad pripravlja vrsto na&vetov in sezn-aamav raznih poklicev in del, ki so primerni za mladoletne delovne moči. Obenem urad označuje katera dela so za mJiadimo z vidika zdravja priporočljiva ali ne.
Načelnitaa ima v mis'ih dekleta in mladeniče v starosti 16 in 17 let, ki vstopajo v industrijo ter v druga dela in poklice. Biro vaibi h kooperaciji v tem ozira vse deloda jalce, ki imajo primemo trposlat-ev za i te najmlajše delovne moči.
Seznam tehnično izurjenih ^
Washington. — Več kot pet-! , sto tisoč imen raanili ^nanstve-' j ndh dellavcev oziroma profesi-j
Ijonalcev in drugih veščakov, je balo dozdaj vpisanih v poseben tozadeven seznam v Wash-i ingtonu. Seznam je potreben v J svrho boljšega izvajaj anja vojnega programa dežele.
} Dozdaj je bilo odobrenih ter ■ predloženih agencij atm za izvedbo vojnega programa že čez 140 tisoč imen, ki so vknjiže-ne v sefziLamn.
Naveličala se je Hitlerja i in moža
Elizabeth, N. J. Mrs. Gladys M. Koster je te dini dobili« razporoJoo, ker se je, kakor je dejala, naveličala poslušati svojega moža, ki je vedno pridigal, da bo Hitler zavzel svet.. Njen mož je bil rojen v Nem-čiji in je tam preživel dvajset ! let svojega življenja. Ženska je i rekla, da je bil surov in mu je j šel bolj po glavi H Mer, kot pa družinsko življenje.
Lep dobiček tobačne firme
Winston aSlem, N. C. — Reynolds Tobacco Go. je podala te dni svoj le"fcni proračun o-ziroma pregled svojega busi-nessa tekom prošlega l^ta. Izkazuje več kot 19 in poli milijona dolarjev čistega dobička in to potem, ko je bil odlštet dohodninski davek. V letu 1941 je dražba napravila sicer nekaj milijon v več profiita, toda delničarji so tudi iletos zadovoljni.
Pogreb rojaka Brkljačič-a
Pogreb pokojnega rojaka Fr. Brkljačič-a <se vrši v soboto ob 1 ;30 popoldne iz pogrebnega zavoda George C. Apostle, Inc. 455 We«t 43rd Str., New York City, na Calvary pokopališče v Sumnyside, Long Island, N. Y. Pogrebne obrede bo opravil v kapelici pri pogrebniku .naš slovenski župnik Rev. Pius J. Petric, in sicer ob 1.30 popoldne.
help me uiin

primerno podporo v pogledu vojaškega materijala.
Najdaljši od je vod
Voefaj je bil dOgotovljien niajveičji oljevod iz Longview, Texas do Norris City, 111.. Vod je dolg 551 molj, cevi pa merijo v obsegu 24 inčev.
Ta oljevod je bil »grajen v šestih mesecih in delavci ©o se potrudili, da ga kotnoajo čimprej, ker vzhodnim državam aelo primanjkuje petroleja, za čegar prevoz iz južnih držav primanjttniie ladij.
Prejšnji mesec ob povodnji Mississippi ja, je voda razdrla vod na razdaljo 600 čevljev in zato so položili močnejše cevi.
Ta vod je veljal $35,000,000. Po ceveh bo v Norris City vsak dan priteklo 300,000 sodov surovega pdt roleta, ki ga bodo po železnicah raizvažaili v na&ne čistilnice.
Iz Norris City pa sedaj gradijo drugi vod. ki bo peljal v New York in Philadeltphijo. Ta vod bo končan do junija.
Cel vtad bo veljal nad 95 mi-Ijonov dolairjev.	_
Armada zamenila marine
MlornariSki urad v WaPhmar-tonn je naznanil, da so posadko marinov na Gnadalcainalu zamenjati vojaki pod poveljstvom generalla Aleksandra M. Patcfh-a.	,
^Carini, fci so zavzeli Guadal-etmai in s»e ves čas junaSko borili. bodo poštami v kak drog kraj, da se odpočijejo.
-i-4---
Delavko zadušili plini
V	neki majihtni kemični tovarni v Lindemhurst. L. L. so se 16 list stari Joseohine Haab ■vstod plBna vne% pljuča ter je pozneje v bolnišnici umrla. — 5 j5h je t>b bolnih v ^bolnišnici m jim dajejo flrisik za dihanje in očiščenje pljuč.
V	tovarni so iadeTovali plin methvfl, s katerim bi gasili po-žar^, ki so jih povzročile vži-galne bombe.
London, 20. jan. (ONA). —
Uradni krogi sicer naoflče o stvari, toda precej verjetno je, da so se Sovjeti odločiM, dati generailii Draži Mihajloviču svoj blagoslov kot vojaškemu vodji domaoegai odpora v Jugoslaviji.
Akoravrao zavezniški krogi: ee nočejo uradno potrditi onihj vesti h Carigrada, ki poročajo o pozivu naslovljenem jugoslovanskim partizanom po radiu iz Moskve in Tiflisa, naj se pridružijo Mihajlovicevi armadi,' vendar prevladuje mnenje, da' je verjetnost takšnega poziva v sedamjem raizvojn dogodkov zelo velika.
2ina.no je, da je jngoslovain-Fka vlada v izgnanustvu v zad-| njem Času delala velike napore v Moskvi, da bi obrazložila za-motanost borbe proti osišču vt Jugoslaviji in uspela najti pri{ Sovjetah razumevanje za zedi-njenje vseh onih sili, ki se bore proti osvojevalcem.
Ogromni ofenzivna uspehi Bdeče armade so najbrže po-j globili interes sovjetskega vr-f hovnecra poveljstva za takojšnje udarce proti osniščn v balkanskem ealed ju. Doffgo časa je bilo jasno, da Sovjeti niso odobravali sedanje Mihajlovičeve pasivne strategije, ko mu je slo le zato, da čuva Bvoje s snegom pokrite planine m hrani -svoje sile za pomlad. MiShajlovič, vojni minister jugoslovanske vlade. je radi tega postal cilj političnih majpadov v notranjosti Jugoslavije in izven nje.
Preokret splownah izgledov vojne pa je morda apremetnil sovjetsko naziranje napram fJtranlkarski raztrganosti Jugoslovanov in jih napravil bolj pripravljene podpirati takojšnje zedinjenje vseh jugoslovanskih sil, kar ibi omogočilo taikojšen iin močnejši udar na osišče v tbarteans^loh ozemljih. Zedinjenje Mihailoviča s par-tižanskimi silami 'bi ogromno povečalo Hitlerjeve težave, po-«(bno ako bi prišlo do tega, kakor pričakujejo, da bi jugoslovanski bojevniki prejemali
ZEpiNJEfOE ODPORA V JUGOSLAYJJL
poročevalec Bateid 0. (Red) Gallagher, ki jebil priznan, kot eden najboljših newyorakih re-porterjev. On je poročal o znanem Haujptmanovem procesu in o več drugih kriminalnih obravnavaHi tekom zadnjega desetletja.
• Wi'liam Hodson, ki je bil leta 1934 imenovan za reliefnega komisarja v mestu New Yorku, je bil na potu, da organizira v Severni Afriki reliefno delo — tudi on je našel smrt v letalu. Dalje je bil dbit Percy E. Fox-worth, ki je dolgo služboval pri FBI in pomagal spraviti za omrežje mnogega zloglasnega ra&etirja in gangsterja. Med
jor Eric Knfefht in še droge važne osebnosti.
Nesreča se je dogodila blizu ojbrežjia Dutch Guiajie, toda vest ni bila takoj objavljena, , ker so hoteli najprej dognal, če je ostali kdo živ.
Leftailo so votzili civilni pilo-tje neke dražbe, katere ime ni objavljeno, a je pa bilo povedano, da ta družba redno vzdr-1 žaje zračno transsportacijo za Zraiano tranisportno poveljstvo.
Gen. major Harold L. George ki je obelodanili poročilo o nesreči, je dejal, da so bili vsi t potniki na letalu namenjeni na točke preko morja in nekateri so bili na poitu v Severno Afri-ko.	i
Med ponesrečenimi je bilo
.Y^.IftMfrfi, fgjftfmikov m pnd-i
častnikov. Ubit je bi'1 med dru-; gkni tudi znani časnikarski
Letalska nezgoda
Washington, 21. jan. — Ena-največja letalskih nesreč odkar je Amerika v vojni, Be je pripetila 15. januarja, ko se je pokvarilo veliko transportno letalo, v katerem se je vosilo 26 potnikov, civilnih in vojaških, ter 9 mož posadke. Vsi so bili ubiti.
TUJI VOJAŠKI OPAZOVALCI V ISTANBULU NAZNANJAJO, DA SO BALKANSKE ŽELEZ- * NICE IN CESTE NABASANE Z VOJAŠTVOM, KI SE POMIKA PROTI JUGU Z OKLOPNIM MATERJALOM, MUNICUO IN DRUGIMI VOJAŠKIMI POTREBŠČINAMI
To se že dogaja nad dva tedna in Nemci naglo! pošiljajo garnizije v utrjene postojanke ob jadranski, sredozemski in egejdki obali, kakor "tudi na Dodekaneških otokih in na Kreti.
egejske in DodakaraeSke otoke, na Kreto in Soanpamfco ter i-majo s seboj posebno mnogo aeroplanov in dobivajo zaloge po vodi in po zraku.
Spever Diensitrkorps (zradbe ni 7lbor) z madžarskimi, jugoslovanskimi in grškimi prisil-' nimi delavci v, mrzlično nagli-; co gradi dbrežne utrdbe ter o-brambno črto od Kavaile do Soluna, po dolin Vardarja, in Morave, ob jadranski obali ter v južni Italiji in .na Siciliji.
Nemški in italjanski aeropla-ni so zelo povečalli poizvedovanje od Krete do Hodoša.. Po 24 nr na dan letajo nad osrednjim Sredozemljem, zlasti okoli Cipra, kjer se naha ja ameriška zračna sila, kd orperira skupno z angleško zračno siio iz Kaire.
Vojaški strokovnjaki pa so mnenja, da so vse te priprave bolj namenjene odhiti kak zavezniški napad, kot pa za napad na Turčijo tali Sirijo.
že od Novega leta je vstavljen ves promet po železnicah v Jugoslaviji, na Grškem in na Rumranskem. BafUkanske železnice, katere guerilci neprestano razdirajo, prevažajo dan za dnem vojaštvo na Grško, v( bolgarsko Traicijo, v Solun in Jugoslavijo ter zlasti na Hrvaško in v Dalmacijo.
OsitSka armada na Balkanu je bila pomnožena na 28 divizij, ne vStevši bolgarsko armado. V Jugoslavijo so priftle nove nemške m madžarske čete, da zadušijo guerilce mai Hrvaškem in v Bosni in da strašijo etrateiške železniške proge.
Nemški vojaki prihajajo na
HUB NAEOOA" — New Ywfc
FRIDAY, JANUARY 22,1943
TWiHOTUPI L taw
RAZGLEDNIH
> - Piše Anna P. Krasna
PREMOGABJI STAVKAJO
tudi majnarska delovna para -nekoliko boljše izglede ®a bodočnost; nekaj socialne gotovosti mame*to veČoe ekonomske negotovosti, ki peha premoga rje iz ene krize v drago.
Kot je razvidno iz poroči], ki jih sedaj dnevno prinaša časopisje, zahtevajo premoga rji .raai antracita povišanje plače. Ali jim je to zameriti? Premo-I gar tm*či pri delu mnogo od>le-jke in obavtafet, ter potrošnje j razne stvari pri kopanju pre-Imoga. ker de1© pod zenVjo ni kafeo lahko tovamiško delo, pri katerem delavcu ni treba imeti po"ftdbnu/h stroškov. Vse potrebščine z obleko in obuvalom vred so se podražile tako, da je delavcem, ki niso ddbilli povišanja plač tekom porastka draginje, 3e itezfco zmagovati vsakdanje stroake. Ta prob-■ lem ofočnrtijo premogaria, kate-I rkn ne samo. da ni«o dafi t>ri-I mernega povišanja plač. nač pa I so njih tmijski - unachriVi in predstavniki n« Vonvenoiji zad-i tito že odločili, da morejo nflačevati namesto en dolar unijsMh pridevkov ti.50. da uniH bosra-ta medtem, ko bodo majnerji ostali vedno siomAi
TflMh in sličrnh dejstev pa očividno noče nihče jemati re-ano v poštev, ker vsevprek vmie. na i fredo nazaj na d«*1© in ibodo tiho. Ali b> se dežela ne pokazala za boli deraokra-tiwo. če bi stooila na stran majmerjev in zahtevala, da naj res credo «a delo. toda prej naj jim bo zagotovljena p^ača, s katero bodo lahko rzbaiaJi in ore&ivljali pošteno svoie dru-fin«!. ter si prifcraniJi kak dolar 2» suhe dna, ki bodo obi-jskali premogarje po vojni in, morda še prej?
j Proti b&ronoen premoga ni nobenega vpitja in ti "siromaki" niso v nobeni nevarnosti, da jih zaloti vojna ali povojna i kriza, niti ne bo treba njih o-Itrokom utrpeli nobenega po-j manjkanja zato, ker rudniki : sedaj počivajo, doeim bo mora-j la marsikatera majnerska mati in žena natezati trdo prislu-žen do^rček, ako -stavka ne prinese premosrarjem zooet nič dragega, kakor še eno bridko razočaranje.
| Premoiowjem njih unija grozi z izključitvijo iz unije, kar j pomena, da zanje v takem slučaju ne bo več dela na pol ju j premoga. Mainerji dobro vedo, ikai pomeni Srna lista. V preteklosti po fbiH hude m težke boje z baroni premoga in z rars-tnimi "herchmera". ki so iib na v«e načine prodajali in izdajali 'Marsikateri radar je zabil sto je težko zaslužen** prihranke v sPcnomano domačijo, katero je morali pustiti, ker je prišel zaradi svojega dedovanja v korist premogarjev na črno listo.
i Ne, premogarjem zapostav-j Ijanje in težko življenje na nova stvar. I>obro se zavedajo, da bodo morali prenesti §e mnogo hudih udarcev preden bodo izvojevali kaj res demo-kartično enakopravnega v pogledu svojih zahtev, do katerih so upravičeni. Ni namreč prijetno prebiti pol svojih živih dni pod zemdjo mi potem se zo-peft povrniti v njo preramo', ker je premog izčrpal telesu moči.
JOIN IImi MARCH of DIMES
DARUJTE V SKLAD NATIONAL FOUNDATION for INFANTILE PARALYSIS
Sin odšel k vojakom
Tukaj vam pošljem $6 za ee loletno maroonino na 'Ola's Na roda", brez katerega ne bi mo
gla b?ti in še posebno sedaj, k< je vojna.
Obenem naznanjam, da sen imela enega sina, ki je star 1{ let in si je komaj našel delo da bi nam kaj pomagal^ pa j< moral 22, decembra v služb« Strica Sama.
Stanoval je pri moji hčeri Clevefomdu in nisem mogla ver jeti, da bo res šed. Sla sem te daj do njega in zjutraj mu j< bči vse •pripravni1 a in ko je od šel, je še vsem rekel zbogom Rekel je, da se bo mogoče s< ' vrnil, pa ga ni bilo več nazaj |Od bolečine sem jokala in e< nisem mogla ixrfMažrti.
Mrs. Marv Bokm Midvale, Ohio.
—i---
Krstno slavje
Pod tem naslovom je bil 14 januarja v št 9 "G. N." dopif Joseph in Ane Karin iz Whit ing, Ind. Med neštetimi navzočimi pa sta bili pomotoma izpuščeni družini Mr. in Mrs Mike Kobe ter Mr. in Mrs John Kobe.
S tem to napako popravljamo, Mr. in Mrs. Karin pa pro-siaiio, da nam to oprostita.
Uredništvo.
Studenec Blagoslova!
3M »VETIH M Aft LETNO, M	H
mrtve i'an« Main* Zv«x». Članarina S vuko oaebo »ve ali umrto SSc. (N4k<Ui ni potreba obnoviti.) Uptilt« Vate sinovi vojak«.
OKUŽBA SV. PETRA KLAVEfUA za afrikanake mlaijon« Department G MM W. PIm Blvd..	81. Louia. Mo
Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, da se poslužujejo —
united states
osiroma canadian postal money order, ako je vam le priročno
SONART
REKORDI Lepe Melodije!
fit M571—Na Marijane©, polka Kje so moje rožice Marička pegla—polka DuQueaue University tamburlca orkester
i Št. M575—Tefezinka polka '	Na . planinca*)—valček
Jerry Koprlvftek in orkester Za tot cenik in cene plošč fle obrnite na: JOHN MARSICH. Co . ŽS1 W. 42nd St., New Yerk
(meri zavedal ali ne, pravo lo-Ipovstvo. Po dvornem odvetniku, barona Ganeliju je dal proglasiti, da je bil zakon Ernasta 'z Lojziko Skublič postavno neveljaven, da so vsled te ofcol nosti Ernestovi štirje otroci nezakonski in vsled tega do dediščine niso upravičeni. Pre-, možen je Ernesta da torej spada najbližjemu sorodniku, bratu Rainerju.	. J
Pod uradnim pritiskom se trije otroci, ki so že bili davno I vsi odrasli, proti malenko&tnil
I' odškodnini odpovedali očetovi! /decBčini. Ne tako energična hči Kktilda, soproga že poko> nega majorja. Eugena von Szi-mitz. Ta je odloSoo zahtevala ,ne le celo dedšSino, ampak še posebej, da se izbrise in razveljavi pro*!««, da je ona in njena rodbin« nezaikansfeega k-1 vora. Ker nSen »govor ni pri-! nesel zadovoljivega reeultata, ►^e je obrnila na sodni jo. Sledil ie dc4cr»trajni proces, ki se je smatral kot eden nainwkotnej-1 iših in najsraanotne^ih ootvort jv jn?tici stare Avstrii«. Pod ! volivom dvora se je vrSlo jus-i tično lopovstvo, katereera so ob-jsoiali mnogi juristi in je več j sodnikov raj&i odstopilo, kakor da bi pustili svoje ime zlora-bti. Proces ee je vlekrf od leta 1910, bil prefeinjen ob izbruhu prve svetovne vojne m pozneje vlekel še več let do letaj 1935, ko je KSotilda že kot priletna vdova končno dosegla priznanje, da je zakonska hči nadvojvode Ernesta in njegove žene, rojene Alojzije Skublič.
Ta zadeva »eveda ni v nobeni zvezi z "M" afero in tudi ni nfitaka tajnost. Baš nasprotno se je o tej stvari mnogo govorilo
in pisalo x*o časopisih. Dvorni krogi v onih letih take reci niso mogli več tako uspešno udušiti, kakor v času ob*o-lntizma pred letom 1900 ali prejšnjih desetletjih. Odvetnik, ki je vodil proces za Klotildo] j« bil dr. Herman
Krajana.
isti še živi, njegov naslov je:1 Openrring 1. Wien I. Zadnje-! mu procesu je predsedoval dviorm svetnik Paul Slzapinelli, jki še tudi živi na Dunaju VIL Doeblea^gasse 4. Osebno ga ne poznam, poznala pa sem njego-'vo ženo, ki je iz rodbine Aichel-berg-Labia v Brnu. Poleti je obitelj na gradu Ehrental pri Celovcu, kar vem le boij slučajno, ker od tu ni daleč Welze negg, dom kneza OrsiniJElosen-berg,
pri katerem sem bila vi leta 1935 na obisku in sem ga ,,poznala iz prejšnjih let foo je bival na "Dunnm. Eden od teh tneaov Max C.-R % katerim pa iaz nis^m bila daNe znana, je bH svoWasno krilni pribočnik I CFb?<w>l«<TirtaTit) DT^tolona-sl-edTwfea Rudolfa. Tn«enir Arii ga je pa ptrar dobro poznal.
(Nadaljevanje prihodnjič.) SrVALKK
Potrebujemo izurjene šivalke na box, zig-zig in male stroje. Dolga sezona, stolno delo, dobra plača.
BOLIVIAN HAT 00. 663 BROADWAY NEW YORK OTTY
1—21, 22 & 25
ŠIVALKE
izkušene, na fini slami; dragi klobuki. —
JOHN FREDERICS 29 E. 4Sth STREET N3SW YORK, N, Y.
b-22, 25t 26
atraiade, kamor jaz nisem nikdar prišla in vem o tem le to-iiko, kar sem slišala od po&oj--^Oga brata Leogwlda, pozneje ,tudi nekaj od Arba»
Nadvojvoda Ernest in njegov brat Rainer sta bila bratranca cesarja Franca Jožefa. Po popolnem veredostojnih izjavah raznih oseb, med katere je spadala tudi grofica Lucija yon Straohwita (roj, von Kje«cel-statt) katere mož je bil pred vec leti upravitelj premoženja nadvojvode Ernsta, je bil vojvoda Ernst popolnoma drugačen od večine Hababoržanov. Jaz sem ga sicer videla, vendar njegove življenjske poteze, ki so bile nekaj posebnega, podajam le po izjavi omenienih o-»seb, ki so mu bile v življenju blizu. Bil je baje precej božja čten, dobrodušen, po srcu in nagibu pa rojen umetnik Sv<>: jega bratranca cesarja Franca Jožefa se je precej bal.
Imel je viegi vojaški Čin, l;a-Jtoor je bilo to pač dbičajno za vse člane cesarske hiše. Kot tak je prišel kot komandant gar nizije v Ljubljano. Tam je .zaljubil v lepo dekle iz sicer ugledne, vendar revnejše me Sčauske rodbine Slvublič. Kljiih strogim dvornim predpisom se je z njo poročil. Poroka se je sicer vršila kot običajno v ce"k vi, vendar je bila to ena onih porofe, pri kateri je bil prstan in žegnanie v cerkvi in to je bilo približno vse. Pod imsnom Kari Vitez von Walburg za nadvojvodo Ernsta in grofico v on Hugo nay za Loježko Skublič, je bil ta za tja izrečno rnozv fanatičen. Da*i je nadvojvoda Ernst bil mož poštenjak in si je prizadeval biti ženi, ki jo je vzel iz ljubezni in štirim otrokom, ki so se rodili iz tega zakona vse, kar more biti soprog in oče, bo se pojavile lezkoči-pod katerimi je trpel on in otroci po materni zgodnji smrti.
Ker zakon na dvom in od bratranca Franca Jožefa ni bil priznan, so bili otroci proglašeni kot nezakonski. Za iste je bil ustanovljen takozv. "Pfleg-schafcsaokV' pri katerem je tajnik vojvode izjavil, da so WaKburg otroci potomci nekega oficirja, ki je umrl v vojni leta 1864. Ta izjava se je pozneje toliko izpopolnila da so ti otroci sicer zakonski, njih oče pa ni znan. Odgojeni so bili na gradu Ernesta, ki je bil oenačen kot njih prostovoljen podpornik in dobrotnik, ne pa priznan bet oče. Ker se je nad vojvoda Ernest bal, da utegne jo otroci po njegovi smrti biti opeharjeni za dedfičino, kar se je tudi zgodilo, je napravil o-,poroko, v kateri jim je vse zapustil. I>a<i mu je bila žena po oetih letih mnria. nekako o-koli le+a Iftfio. se on ni več oženil. On umrl. ?e se prav spominjam, tr.ta !T»ff»
Premoženje Erneata so cenili na deset milijonov avstrijskih kron, kar takrat ni bila malenkost.
Po njegovi smrti je storil <se-*ar, pa naj se je tega v polni
d I V A L K S
Mnogo dela, dol^a aeaona; plača od kosa ali na teden. Lepa priložnost za dober zaslužek. BERWICK HAT 00. 54 WEST-39th STREET (15th Floor) New York City
1—20, 21, 22
SIVALKE
izkušene na slamnikih; Saturn slama; dolga sezona; dobra plača.	_	i
BETTY COED 33 W. 35 th STREET
Floor NEW YORK, N. Y. 1—»th to 22nd
vcKsa m pxvrsiorji oa-
yiti se s posamezniki, ki sem jih poznala. Ne smem pa prezreti vrJega Slovana in sijajnega častnika majorja (pozneje je bil povišan v podpolkovnika) Andrejke, in njegove liu "beenive soproge Julke. To so bili krasni \judje, pravi cvet slovenskega naroda. Andrejka je bil intelektualno prvi veli-5kan, da malo takih. Db ni bil Slovan, česar piknati se ni ni-kxiar sramoval, bi <bil po svojih izrednih zmožnostih lahko prišel v službi na mnogo višje stališče in b't gotovo postal general, vojni minister ali kaj slišnega. Pa so ga zapostavljal, zgolj zato, ker je bil vedno od-kritoaroen Slovenec in goreč Slovan. Bil je izredno plodov it pisatelj in je sodeloval pri raznih listih, kakor v ' 'Slov. Naroda,", "Slovencu", "Zvonu" "Vrtcu" itd. Nekako v začetku tega stoletja je izdal krasno knjigo "Slovenski fantje v Bos ni in Hercegovini", ki obsega blizu 400 strani in je pravi literarni biser slovenske književnosti. Žal, jo je danes le težko dobiti. Zakonca Andrejka i sta mrnOa nekako pred 15 leti | in aicer kmalu eden za drugim, i tekom enega leta. .
Rajni Andrejka pa je bil tudi dobro znan z inž. Arhom in ' se je mnogo bavil z nabiranjem gradiva afere Mayeiling in še | neke druge zadeve, tikajoče se nadvojvode Ernesta, bratranca cesarja Franca Jožefa, katera je, dasi ne tako senzacijonalna,
I vendar za Slovence vedno tako zanimiva ker v isto je povezano dobro ime Slovenke Lojzke Skublič, ki je bila morganatič-n-o poročena z Ernes tom, pa je po nekaj letih umrla, zapostiv-ši štiri otroke, ki so bili po smrti Ernesta na najpodlejši način oropani ne le za dedščino, ki jim jo je oče v oporoki zapustil, ampak tudi za njihovo ime. Po-! tom dvorne pisarne (odvetnik Oianelia) so bili namreč proglašeni kot nezakonski in premoženje je bilo prisojeno nadvojvodi Rainerju, bratu Ernesta, ksot najbližjemu sorodniku, j To je dalo povod za dolgotrajen i proces, ki ga je vodila hči Klo-tilda, ki je bila zelo energična in je hotela našiti ne le čast svoje rodibne, ampak najbrž tudi premoženje, ki ga je bil oče, | nadvojvoda Ern-eet, otrokom ! izrečno zapustil. .
Kadar je prišel Arh na Dunaj, je dostikrat prišel i njim neki Čeh, po imenu Josef Cer-nošek, že starejši Človek, lepih manir. izredno dobro izobražen. Bilo pa je v njegovem vedenj« nekaj tajinstvenega, bil je zelo oprezen in ni hotel oi^ti v nobeno druSbo, če ni naprej vedel, Ifdo bo pri sedtanVn na-v?o5. Imeli so poseben lokal v neki kavami na, aH Mizo Alser
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
I Izfla je nova knjižica tajiti* patjodns ■»odda kal» j
ameriški državljan.
Poleg TpraJanJ. ki jUi navadno andnlkl stavijo pri tspltu aa dr-karQaaatra, raebaje knjiltea 8» t n. delo aekaj važnih letnic lm azodorlne ZedlaienUj driat. v IU. dela pod naatovoia Ramo, pa Proglaa neodtlanoaU, Ustava Zedi-njenlb dršar, Lincoln or govor r Oettjsbmgu. PradeedAi Zedlnje-ntb driat ln Poedlne drtava.
Cena kaJWd Je aunofiOoentoT.
In ae dobi prt: 8UmMČ PUBLISHING CO. tU Wmt Uth St, New Xaffc
Skrivnostno pismo
XX & A TR SPREJEL MR. IVAH BUK10 VINSKI ZZ JUŽNE AMERIKE.
----- Nadaljevanje. -----
"GLAS NARODA"
voioa sp tu noruii
Ovna« and PnUUted b9 Kvrmto PnMisuing OMfianr, (A Oorporatioa) Prank Sakaer, President; Ignac Hoda, Treasurer; Josepfa Lopaha, See. Plana aC Niiiii a« tke aorpwatioe and	sa at abova oCOoers:
tu wan mt si&mBz, raw toss. n. t.
-	1	-............I	_	1
50th Year
"OUa Naroda" la lasnad every day except Batwdajs, iBinliji and HoUdaya.
—bacHptlon Yearly 98.	Advertisement an 1|l»niinil
............ ■ " 1 i, ■■ '.-■■' 111 '
Za celo leto valja Ust sa Ameriko ln Kanado |B.—; sa pol leta *3v-» m četrt teta fLOO. — Za New York aa cele leto |7.—; sa pol leta «U& Za tnonematvo aa celo lete fT-—t; sa pol leta $U&
"Glas Naroda" lAaJa vsaki dan tavasmfl sobot, nedrij ta praanikov
NJLAS NARODA". 216 WEST 18tb 8TKEET, NEW YOHK. N. % Telephone: CHelsea 1241
' VSE SE OBRAČA PROTI HITLERJU
Iz dežel osrednje Evrope prihajajo—©eveda po ovinkih tajnih potih — poročila, ki sicer niso vedno zanesljiva in si pogosto imed sefboj tudi nasprotujejo, pa vendar je iz njih mogoče posneti, da vlada veliko nezadovoljstvo, ki že meja na odkrito vstajo, na Bolgarskem, Romunskem in v Madžarski. — Guerilfitea vojna pa je zedo razširjena po Jugoslaviji m Grčiji.
Posebno «0 razburjena, JMbdižari, ker njihovi vojaki zmr-zujejo in padajo po ruskih poljanah. Po Budknpetti prirejajo demonstracije za mir, obenjan p« pomenijo tudi protest proti nemški zahtevi, da posije Madžarska še več vojaštva na ruSk" fronto. ^	I
Tudi Romunci se upirajo pošiljati de več vojakov proti Rurom. Tudi po runyynsltih mestih ro ^a dnevnem redu velike demonstracije.
"Zavezniki" Nemčije, oziroma osUca, ns marajo več pošiljati svojih vojakov v. rusko klavnico, kajti preveč jih je Se
bilo pobitih.
In ti "zavezniki" se tresejo pri misHi, da bo Nemčija po-raiena in prižli bodo Rusi kot zmagovalci v deželo. Proti Ru-poen se njihove armada ne bodo mogle boriti. Za
nje pomenijo ruske zmage saimo strah in grozo.
Rade hi se rešile zveze z osiščem, pa se ne morejo. In o«a-ške narode navdaja strah pred povračilom in maščevanjem, ki so ga zagrozili zavezniki vsem onim, ba so v tej vojni zagrešili zločine in grozovitosti nad nedolžnim prebivalstvom.
OSVOBODITEV LENINGRADA
4	^	_
Nemci so pričeli oMegati Leningrad 21. avgusta, 1941 in to so v oktobru zavzeli trdnjavo Schhiesaettmrg, 25 milj proti vzhodu, tedaj je. Ma Leningrada odrezana žs£esai*a zveza s ostalo Rusijo.
Ob koncu oktolbra je stala nemška armada tako blizu Sta-lin grada, da je poveljnik feklmaršal Ritter von Lseb stal na Dunderhog griču in je z dtai'juogiedom mogel videti zvonik katedrale sv. Izaka. Nemški filmski fotografi «0 prišli tako blizu me«*ta, da so napravili slike, ki so kazale, kako po se izstrelki razletarvali nad mestom in so jih kazati v BerlamL
V	mestu samem pa so meščani vojakom pomagali hiše preminjati v trdnjave^ po nilicah so postavili baiikaide, po trgih ^o odmevali koraki vežtoajoČih se delavcev. ..
Vojaki v prvi bojni vrsti so se vozili s poulično železmco na svoje postojanke in z njih.
Tovarniški de'avci 90 se borifli v strelskih jarkih, kadar niso v tovarni delali orožje.
Leningrad je štel tri tniljone prebivalcev. Nekateri so bili izseljeni iz mesta skupno s stroji; na katerih so delaK. Oni, ki so ostali, se dobivati živež iz dveh virov: iz vojnih vrtov v mestu n v okolici; kolikor zemlje Nemci is nsso zasedli; po dragi poti pa čez Ladosko jezero — poleti s ooini, pozimi pa po ledu. ,
Ker bo v prvi vrsti dobivali živež vojaki in tovarniški delavci, ga civifno prebivalstvo ni imelo dovolj. Lansko zimo je Vsak civilist dobival na dan poldrugi kos ornega kruha.
Ko so potekali meseci, je bilo vedno manj ust, ki jih je bilo Irefoa polniti, kajiti več.sixxfclyoc — nekateri govora celo o enem, milijonu — ljudi je umrlo. Bomrli ao za lakoto in za raznimi boleznimi, proti katerim zaradi nezadostne himne.niso imeli dovolj odpora.	,	1".
Teden za tednom, mesec za mesecem so Nemci poročali, da je leningradska garni zija skušala izpusti iz mesta. Ruski ofenzivni duh ni nikdar omahoval V marcu lanskega leta se jim je že skoro posreči'o prebiti nacijski smrtni objem. Celo poroča-no je bilo, da je balo mesto osvobojeno, pa ni bilo. Krvavi boji so se nadaljevali. .............. .
V	septembra, ko 00 Nemci uspešno prodirali ua jugu, se je na severu pripravljalo, kar se je godilo v pondeljek. Od vzhoda je prihajala močna osvolbocffbia aztmada, ki je slednjič z naskokom zavzela Scfclnesselbnrg m s tem osvofbodaLa Leningrad. -	;	.r; *	|
Cesta v Tatvin in Voiogdo j« odprta* železniška proga v Murmansk v Moskvo je odprta.
Leningrad je osvobojen, četudi je že tsSooj db pričetku obleganja berlinski radio naznanil, da je "uničenje Leningrada na dlani."	j
Moskva, Leningrad, Stalingrad! Ta tri mesta je Hitler svojim generalom zapoved*! zavzeti. Nobenega teh mest Neaa-ci niso zavzeli. Zaradi tqga je Hitter edstavfljal svoje generale, pa vee ni nič pomagalo.	i
"Ne podamo se!" j« bilo geslo branilcev Leningrada, Moskve in Staftngrada. In ostali so zvesti svojemu geshi. Ob rseh teh treh meslih so si Nemoi rabili giave.
ALI VESTE?
Vi labk* začenjate Iropovati Vojne Hraail&e Bonde
s tem, da kupujete znamke za le 10 centov.
Ko človek čita kako se zgra-žajo nad stavknjočani premo-garji na antracitu wa&hington-ski uraicfriiki, kongresnaki, se-nart»rji, razni loibijfeti, ki iščejo okrog kongresa in senata lastnih koristi, ter seveda raznolika bratovščina kapitalistično nagnjenega časopisja, tedaj si skoro ne more pomagati, da ne.' fci ofooiitil v sebd odpora proti j vsej Mnavščini, ki se nam ser-vira pod plaščem demokracije. |
PramogarjL nosijo slednji, dan—kadar imajo delo — svo-J je življenje v nevarnost glofco-ko_<k>l pod zemljo. Se pokojni predsednik Coodidge je rekel, da on ne bi šel delati v majne za milijon dk>larjev,. a simpatije seveda vkljiib temu do premolar jev ni ČutiJ in je bol na strani premogarskih baronov, kadar »e je bik> treba zares izkazati dejansko in ne samo z go%ni besedami.
- Sedaj zavijajo oči vsi naši j veliki ljubitelji demokratiie in j svoftxMle, ter Amerike m javfea-' jo, da naj se majnerji sramuje-, jo. ker ovirajo naše vojno pri-1 zadevanje s svojim stavka-njem. AV ne vidijo ti umazani premo^arji, kako se morajo boriti naši fantje na moriu in na knDUttn za njihovo domovino Ameriko in pa zaveznike?
Pa kako bi ne videl*' in vedeli. draaa demokratična wsto-<*aif Sai so med temi fanti "ri-novi naših trdoživih mnjnerVv Gd se Ibore zato, dfei bi imela
"GLAS NAKOPA" — N«v Ymk
Kratka Dnevna Zaodba
IVAN CAKiKAJt:
STRAH...
e i ca. ga oznanja Ko bi se le dalo pobegniti, kam iz samote,
iz tišine ali ne da se; človek nosi to samoto seboj kamorkoli nameri korak. — Ali jih ališišl*
Zunaj se je oglasilo prešerno vriskanje in petje, prišlo je bliže, šilo mimo hiše ter se razleg-lo niadoi. Bebec je zavrisnil in skočil proti oknu, šepaveo ga je surovo potegnil za rokav nazaj ter ga posadil na stol.
"Molči pok veka — ali te ni sram?"
Grbee je globoko povesil glavo ter &ki il oči v dlani.
-"Morda bodo že jutri gledali snlrt — ali sm.it ni strašilo, ni neznana prikazen, ki se potuhnjeno priplazi skozi mračno vežo, nezastrta, velika in jasna stopi pred človeka in ga vzdigne v naročje. Morda bodo okusili hude bolečine, ali bclečine ni..."
■"Ti nesrečnež, ne bos gledal «mrti, kakor jo bodo gledali vriskajoči fantje tam zunaj — priplazila se bo nekoč tiha in grda iz oostelje, strašilu po 'l obr^u Ne boš okusil bolečine. Zavržen si, proklet, da sediš v samoii. se oziraš proti durim. ^akaš in trepečeš, kedaj da se Tvikai? tisto, kar se mora prikazati. Že je v tvojem srcu to neznano strašilo in kmalu bo vtel^^^o. — Ali niso duri sa-; mo nrio^ef Zdi ce mi. da je 7.ar>;h«l IPad iz noči."
"Že je blizu, pravim, že je v veži!" se je stresel šepavec "Kaj pa ti, mali moj Mihec, kaj ti se nič ne bojiš, se ne bo jifi, da bi zdajle prišlo tisto, silno do nebes, pogledalo te s svetlimi očmi in . .
Bebec se je šiioko za-mejal ter je zapel z zvonkim glasom.
"Nič nam ne morejo — morejo — morejo —"
"Iz daljave, iz doline se je glasila ubrana pesem:
"Oj, ta soldaški boben . .
V iz#>i se je strnila gosta noč da ni bilo razločiti nobenega lica več.
Ort>ec in šepavec sta umolknila. j ---
NAPOVED BODOČIH SODE-
lovwj Z evropskih! i fašisti.
Clifford Evans, ki govori na WLdB radio poeta j i, je dejal, da bodo združen? narodi sodelovali s fašističnimi voditelji v Evropi talko,, kot so to delali v Afriki.
Po njegovem mnenju bodo prišli v poltev italijanski in španski voditelji. Mogoče bodo sodelovanja še drugod, da se bo na ta način ohranilo življenje ameriških fantov, ter o-jaČalo »trategično moč združenih narodov.	|
MCe moremo v Italiji doset. či, da zavrže Mussilmija in obr ne hrbet osišču — ali naj vznemirja pri tem dejstvo, da oni s katerimi bomo morda sodelovali, niso veliki demokra-tje? Če nadaljujemo z dovajanjem živil Španiji in delamo dogovore s Franoom — tako doigr>, dofkler ne dopnerti nacij-ski armadi, da koraka skozi Španijo, — ali naj s tem prenehamo samo zato, ker je Franco fašist T"	/
Evans je dejali, da naj bi se taki dogiovori dekli v slučajih kjer bi imeli mi od tega koristi, toda to samo med vojno, (po vojni se mom to "sodelovanj*" končati	I
, Trije jih je sedelo za mizo;' eden je imel grbo, drngi je sepal, tretji je bil bebec.
Bebec je zapel z lepim in čistim glasom:	• ! I , "Kaj nam pa morejo — morejo — morejo —"
Grbec je natočil vina sebi in obema onima ter je rekel še-pavcu:
"Tako se mi zdi, ko točim, kalkor da bi mi trije ne smeli sedeti za mizo. Še v kotu ne. V veži in na tleli je po praviti naša miza.*	! j
Šepavec se je ozn po izbi, ki je bila gkiha in nema. .
"Kar ostanimo, dokler je vse prazno1" Tedaj je grbec povesil glavo. "Preveč je prazno. Nikoli nisem maral takih izb, kjer čja-vek devetkrat slilši lastno besedo. Že otroka me je bilo strah, kadar sem bil sam, četudi Ob (bel "m dnevu. Zdelo se mi je: zdajle ae odpro duri, prav počasi, prav tiho, še kljuka ne bo klenknila; in ko bodo odprte na stežaj bo stopil v izbo — ikdo"!
"ITCtlc?" je mrko izpod čela vjprašal šepavec ter se je ponevedoma ozrl proti durim. 1 ""Saj to je najhujše— kdo? Ne bilo bi strahu, da bi človek' vedel, kdo in kakšno je strašilo. ti'rta prikazen, ki čaka pred dureni da nasme kliuko se priplazi v i?)bo. Strah je bolezen, ki snuje v sametnem srcu P'eft*dne nodobe, doMer jih nekoč ne vtelesi. Le slutnja je nemano-ff-a izvenSlnveSkeea. za to nmr^e Rovfft od st^hu, ker j jrvo^a nrreroti: kako bi	m?d
Vi I IVdmi. Vo ^e bil že pogledal na ono stran T"
Bebec je buljil predse s praz- ■ n i mi očmi in je pel brez ne-hania.	i
r "Kaj nam pa morejo — mo- ; ,reir» — morejo —**	(
l^Wavec je smehljaje pokazal J nani .	*'
4'Ta ie tudi pač že mHedal , na ot>o stran Ali veš. se . yrn i* ^rmfilo. ko jo b!l 5e o-1 itnnVf "Ril Id u^koč saim dorna.! v veliki isfoi, in pozen mrak je
že bil; domači so bili šli nekam na svadbo zijala prodajat. O-f t rok ®e je stisnil v kot in je gledal, kako se plazi noč po p istih j zmerom bliže proti njemu. Tedaj se opomni nanj sosed, stric Simon, ter ugane koj prav posebno burko. Poišče votlo bučo, ji naipravi oči in usta ter j pritrdi vanjo prižgano svečo. To bučo si postavi na glavo, nato si ogrne iše dolgo belo rjuho in tak se napoti v vežo. Prav tiho, prav počasi odpira duri, ! odpre jih nasteža j, ;?toji na pragu visok ^n strašen in ne reoe |nobene besede. Kakor je bil prišel, tako odide, prav tiho in počasi zapre dnri za seboj. Na to ugasne zunaj svečo, vrže bučo in rjuho stran ter se povrne v izibo ves vesel in glasen. No, Mihec, kaj pa ti, da si tako sam in tih m da se skrivaš v kot T Ali te je morda strah? O-trok ne zine, ti&či se k zidu, se trese po vsem telesu in tiklepeče z zobmi. — No, MThec. kaj bi se tieTel, saj sem jaz, stric Si-meru Otrok molči. Jezik se mu je pač še razvezal, pamet pa mu ni shodila nikeli. Kaj, ali je tudi pogledal na ono stran, ko je viJel strica Šimna z baeo in rjuho t"
, "Tudi ta je pogledal na ono stran. Blagor mu, da je pogledal tako zgodaj," je zamišljen in žalosten odvrnil gnbec "Saj ni videl strica Šimna! Ce bi bil koj takrat, kar pred njim snel -bačo, vuged rjuho stran ter se mu nasmejal naglas, bi otrok ne ve jel, da prikazen ni bila prikazen, temveč da se je bil našemil stric Šimen. Ker v hipu, ko so se odprle duri nastežaj, in se je visoko pred njim zasvetilo dvoje rdečih oči, je izgledal tisto, kar je bilo v «a-moti žalovalo že njegovo spta-šeno srce samo. Blagor se mu! On poje,—nama se noče, ker ni sva ugledala strica Šimna." , S čudnim smehljajem, ki ni bil prav nič vesel, se je ozrl šepavec oroti oknu; mračilo se je.
"Zdi se mi, da je re blizu."
"'Tndi meni se zdi." je zavzdihnil grbec. "Strah mojega
V PESMARICI
"AMERIŠKA SLOVENSKA LIRA"
| * m TkUotcnr nlcdrtr
slovenske pesmi:
I.	Podokrlea — m^'W ahor x bari-
ton »junofpcmm ? fV>*rtrwv — woWrl riMt > Ln?*r> no£ — molk' »bor 4 Otofifci zvon — mrk n! ihnr 8 Pomlndneka — intSnni «bnr. w
bnrlton sflnHiprx'voin, f. Lira 1. — za nr>Vo *r»rv». moški
In me^&nl «l>cr t t.lm TI. — m. mefcirri zbor «. Al t An taki odmrl — M tnoJkt in S«nBk> sbur a barltnr sh-'	mospfvom
». Kanta ta Is psalina 1M — mo«ki ■bar
. 10. So€l — za (fuxxv^e, neiuil zbor in aprcmUevanjeni
K^Riurvira
II.	Psalm 28 — u aamoepeve, me-
S&nt zbor In spremljex-anje Klasov lra aH org«)
CENA SAMO
50 centov
KOMAD
To m koncerta pc<ani za mojke In laeHne store, katere Je nrtas-M In t samozaložbi Izdal MA-TBI L. nOJ^IAK, organht tu
peraradUa pri sv. Vida, Orve-land. OMe, 1923.
NaroČite to zbirko pri;
KNJIGARNI SIiOVENIC PUBL.
COMPANY tie W. i*ti St. New York
Vzhod in zapad,= sever in jug...
Gospodinje, ki umivajo okna v betih predmestnih hišah, mehajaiki v tovarnah an vojaki, stoječi rm straži . .. guvernerji in župani, policisti na vogalu . ., črnci, pojoči pri svojem deta in uradniki nt ""Tr-mi . . . bogataši, reveži .. . AAQSRldfQ NAROD... vtem tem je dano za^otovBo tahojSnje antofltveu pomoči, ako postanejo somi ali njihovi otroci žrtev .., otroške paraliae.
JOMHM MARCH of DIMES
B i t 1 i ■■» —- - «■
rmionz mwiw
The fhUmmI Faundatlan far Infantile Pmiriii
342 Madison Athrm, New Yack. N. V.
Dew Mr. PrMideot:
I want to enlist In tbe fight against Infantile paralysis.
l ends— f.------------------------------m my
Address ......----------------------------------------
cur___________________________________—i
Send me ______________________
sifnature sheets (28 names	I
on each) se that I any cutis*	HpBHH
myfrifods in this gnat cause.	^g^HH
. . Kelp me win
/Ml'Victory"
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO
TWO-WAY PASSAGE
PISATELJA LOUIS-A ADAMIC-A ZA NAVADNO CENO
$2.50 ,
Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona
S..' ^pP i 'J. I
PoiiJjam Money Order za lastnoročno podpisano knjigo: "THE TWO-WAY PASSAGE" «4......
Moje ime-----
St. ulica ali Box št_____
Mebto in država________
Naročite lahko to knjigo pri:
KNJIGARNI
"Glas Naroda**
216 WEST 18th STREET	NEW YORK
V nedeljo popoldne je bil zo-j pet en dan, ki j2 napc4nil newr yorSke potence z zadovoljstvom. Kot je bilo poročamo, pred prireditvijo, je ves dobiček od te. veselice namenjen v prid primorskim Slovencem in 'kot se je vsaj meni videlo, je bila prireditev lep u«peh. Sprva kot vedno je šlo vse bolj počasi skopaj in so ?e mi osebe, ki «o se trudile, da bi stvaar uspela, kar malo-smilile, kajti i vsak si lahko predstavlja, koliko truda je v tem, in če potem ni ljudi, se pojavijo skrbi; tisti, ki se trudijo si mislijo: zakaj nelki, mar nisem kaj prav storil f Poleg tega pa smo imeli govornika «rd zvezne zakladnice in ob takih slučajih, se pa ^krb še malo raje zaje. ker vsi. ki sode^ie-o, radi pokažejo, da se liudstvo zanima za stvari. ki Pe tičejo nač« nove domovine. kar ni nič več kot prav. . S tem se je otvoril program. Zastopnik Strica Sama je po-jrtfepd občinstvu pomen nakupo vanja bondov in način, kako se lahko pcepreci polom po vojni. PovvLarjai je, da danes povprečni človek dobx o zasluži, «in 6e! ta denar ki ga dames zasluži, poteau eii».etavno zapravi in se pc. vojni znajde brez dela, se ne bo knel na^lo iitr nikamor, j Ako pa denar dene v bonde, jih ,bo lukko vnovčil, kadar bo rabil cieua., pcit^g tfcfe-a pa viada plača pa iiično dobre obresti. Mi ^liio »n poslušali, ko nam je tolmačil in gotovo so si vsi vzeli k srcu In če bi mur. ta zastopnik vlade ne 'bil nič povedal, moramo imeti sami toliko zdra-. ve pameti da lahko po svoje ; premisKmo, k^o je denar vai-i no naložen. Ena stran bc rek la: v bai&i, druga bo trdila: \ nogavici, tretja bo rekla r v siamnici in četrta mogoče kje drugje. Vsi pa vemo, da je A-morika v vojni in to vojno j° namenjena dobiti, kot dobila vsako drugo, pa naj stane kar j hoče.- Gobcvo je, da bo stalo' mnogo denarja, a to vlade m j bo oviralo. Amerikanci vsi brez izjeme so za to, da se zmaga. Vlada bo denar dobila, če n' od liudi kot posameznikov, ga bo pa od bankirjev. Čigav denar pa bo bankir posojil* Či-gar denar pa bankir ima? Ban j kir je neke vrste varuh ljudskega denarja, kar naredi dobička s tetia denarjem; je nje gova last. jato ker je denar, ki | si mu ara ti zaupal, znal uoora-biti tako, da mu je prinesel to— j liko dohodkov, da je tebi plačal j oibn^tl in mm ^e Šp n^^i f*=tnl«v ker on ni bankir iz ljubezni do tebe. T)pč tv* je v tem zato-, da ! naredi žMjenje. Kot gre vse
FRIDAY, JANUARY 22,1943 ~
O SLOVENSKEM FESTIVALU
JJo-etnje pevovodij, vsak ima i svoj poseben način, yendar pa
j se mi zdi, da vse te kretnje ta-! ko glasno govore povsem kot bi ' govoril z jesikotm. Mogoče bolje, kajti zdelo se mi je, da je " ?tik rok z možigani tako tesen, da te kretnje prihajajo potom 1 rok, kar avtomatično. Zlatfco
•	Balokovič, predbednik Vseslo-1 .vamskega kongresa je imel kra-
•	telk nagovor in je bil navdušeno J /sprejet
i Za "Domovino" »omilili vej: t 4'Slovan," tamjburaši, "Doo>o-. vina" pod vodstvom vodje tam
>	£urašev Mr. O^rjoviča in zdru-
>	Ženi zapeli ob spreudjevanju i tanibuiašev "U boj", "Jadran _ *ko morje" in "Hej Slovani-" i JPri zadnji je občinstvo stojs . spremljalo pevce Povdariti m . pa mora, da je donela ta pesem i tako iskreno in s takim nawfet-i -šenjem, da je bila betj molitev 1 in izraz resnične vere v Slova-i ae, kot pa samo lepa pesem, \i , jopoje narod, ki atoji na prp«ti J zenflji, zvest svoje svobodo. Z&-, kaj, oh, zakaj ne morejo sHfcti . in peti ostali tako in v tak^^i t prostem stanja! Dr. |a . imel kratek nagevor, in jo
. zil željo, da slovenski Trst prf-. de v roke Slovence*.
Ko •so bile prižgane luči, f&n
-	videl vse drugačns obrtUSS-
-	Kerže, Krasna, ZakrajŠck '
-	vi i drugi so izgledali Mfr rojeni in tudi dvorana s med tem tako napolnila,
» jbilo res veselje. Odšfti i kuharicam, ter se nekoliJto b^
•	ložil. Mrs. Corel in njena Hgp i jateljica sta bile tako a^ti^M, » da vem, da še po sapo
>	mogle seči. Nato seveda k t ti, kjer eo bili za mrežami
-	Sršen in Medved. Prij^tHi
-	bos rekel: kaj so pa počeli tanj?
Žejne so napajali in vsi smo jfk imeli najrajše. Držali «mo m ; tako zaposlene, da, ko bi ne fem _ za mrežo, bi gotovo usK. ,
i IP o vsem tem se pa vidd, iff e mali "piizoiček". XewyoB^a
-	£ajmošter je precej za dru&iiflb ' in splošno priljubljen. V
-	či je mgledal enega, ki se ma je i zdelo, da je Hitlerju podobea ih
-	ga je vzel. na piko. Njegovo
-	omizje je zrfo van j, ko jim je
-	hotel pokazati, kako približno
-	izgleda. Z tevico je potegnil i lase na čelo in z desnico .pa n.
-	je pritisnil črn glavnik pod nos i za mustače in ko je bil tako le-
>	po "ready" kot pravijo Ame-■ rikanci, se je detična oseba ne-
•	kako nevede oesrla ravno v lop i nifoov obraz. Omlhde js pa
-	bušknilo v tako prisrčen smeix, t da res ne vem, kateremu je več
-	zadelo, župniku ali dotičneun i Hitlerjevemu podoboežn. Vča-. sili ie tako pride. .
Ignac Mjusidh.
WTAWOWJEW L. tti
■ljudje pa na oboje. Mr. Za-krajšek je potem r kratkih besedah povedal pomen priredit ve. Za njim so prišli dva fanta in ena deklica, Johnny in Mary Grill in Charles Pei&o. Jaz sem mfisiil, da sta fantka brata in sem po predstavi ča-stital očetu. "Saj nista oba mo ja," je dejal, in mi je potem stvar pojasnil. Toroj, ko so pri šii, oblečeni v narodnih nošah, Jear nisem mogel pioč s pogledom. Nič površnega, vse tako rfkueno opravljeni, kot ,bi bilo vlito. Še v starean kraju, ki bili vajeni, nisem videl tar-kega. harmoniziranja narodnih j noš, a ko so ti trije otroci pričeli vleči harmonike in nas oblivati z melodijami, je bilo pa že tako lepo in dovršeno, da bi nobeden ne pričakoval. Gledal sem na prstke, ki eo kot sami od f»ebe tipali in iskali tifpft;, med tem ko so njih obrazi bili mirni, bet bi poslušal? povest, ki jih zanima in jo slišijo prvič.
Za njimi je piisia zopet mala dekLca Josepiune jf^t&ei. jsi-Kdar je ai^em piej videl, dabi-ravno je aobro znana. Zelo o-kusno napiavljena, dobro razvita, je počasi prišla k iniiuroiio-nu in zapela eno pesem sprem-ijana na iclavir. Vse je bUo zelo lepo, vendar pa sem čakal, kaj bo še prišlo in to mi je vze lo nekoliko pozornosti ob p^t ju, takrat je pa stopila proti sprem ijevadd na klavir s počasnimi kretnjami in ko ja pri,čel liti takt iz klavirja, jo je pa ubrala, se zavila v ples in "by gosh", da sem se čudil in premišljeval, oe ima kakšno kost v sebi. Tako se je prelivalo telo te deklice v različne pozicije, da je ka: I sapo jemalo. Res nekaj krasne ga! To dite je zaslužilo šopek, ki ji ga jc pripela gospa Kra& na, Lgudje s^ jo pa tudi plačali z bogatim aplavzom. Potem so se vrstili: Ana Kepic, ki je 'zopet očarala občinstvo s svo-| jim ljubkim glasom, "Slovan" , je sledil pod vodstvem Mr. Hu-ieta, in nam dal med drugimi r'Oj Doberdob" s takim pov-. dankom, da je kar preželo clo-j veka. Potem je prišla "Domovina". Slikovita, vse v narodnih noSah. Tone Šubel in hči 'njegovega brata, &i je voditeljica "Domovine", sta stala ped veliko starokranjsko rdečo .marelo in je nudilo zelo očaru-jooo "slrko, ozadje podprto s slikovito okolico in med njima in ozadjem so krožile pevke v narodnih nos^h Marela je šla v kot, Mies Šubel je sedla h klavirju m potem so nam oa dali vse, kar smo mogli pričakovati.
Z zanimanjem sem opazoval
proti pomanjkanju, tako gre' tudi priložnost bankirja v smer J>o poti, ki bo zmiraj ~o2qa in zmiiaj manjša, da naloži denar v privatno industrijo in potegne iz nje potreben denar, da pla #ia obresti in naredi sebi pri-pierno življenje. .
Torej, kam pojde denar naložen v bankah T Posodili ga bodo vladi, ki ga potrebuje za /voj-ko, saj ga bo rada vzela, „to smo lahko prepričani. Kar bo cenarja vlada rabila, ga bo dobila; razlika je ta — vlada platča toliko procentov obresti in komu jih plača, ni nič o tem,
Če jih plača bankirju, bo ban-ikir plačal vlagalcu toliko manj da bo sam naredil življenje, dru<gače ne moremo pričakovati in če jih plača ljudem, dobijo tudi tisto, kar bi drugače šlo v baiične zavode. Kar se varnosti tiče, pa samo premislimo, koliko bi bil vreden dolar, pa najsi bo v banki ali v nogavici ale kjerkoli drugje, če bi A-merika zgubila vojno. Zato je samo ena pot in ta je; da Amerika vojno dobi in dobila jo bo, drugače ne sme nihče želeti in d ugače ne sme biti. Da jo pa iobi, pa rabi pomoči od vseh nas, brez izjeme. Ali jo je vredna T Bratje moji, zadnja prireditev rtam Je ponovno dokazala, da je je vredna, kajti nikjer na božjem svetu ga ni prostora, na katerem bi se pela slovenFka pesem brez strahu, hffez opazovanja, kot »o je pela v nedeljo v dvorani. Ni se ti bilo treba ozirati okrog, odkod ,te opazuje Škodoželjno oko, ko ie donrelo iz grl na odru in iz štoječfiga občinstva "Hej Slovani!'* Da. niti na prostoru. kre1" ie t'kla slovenska kri in znoj iz čelov naših očetov, ne sme peti. toda tukaj v naši novi domovini je pa duh tak, da se lahko izpo^es kot se ti poljubi in nifcdo ti nejbrani.
O posameznih skupinah se človčk težko izrazi, kajti bili so visi tako požrtvovalni, tako iskreni, da se mi	da bi
storil krivioo vsem, če bi se ^pravil in jih vzel narazen. Človek si ne more kaj več pričakovati in si ne more odvrniti misli, zakaj ne more biti tako .vsak dan, vsepovsod, med nami samimi in med drugimi kot ljud mi. Kako ti lepo slovenska pesem združi in prelije vse čute V celoto in potem, ko utihne, se ,pa zopet razli jemo v male delce kot živo srebro, ko pade na tla.
Tamforarasi so otvorili z ameriško himno in za njo je pri-, sla "Lepa nasa domovina". Mr. .Ge" jovič je lahko ponosen na svoje tamlburaše in oni nanj
"GLAS NAHODA* a- Hew fscfc
PRIDAT, JANUARY 22,1943 "
ywAnwmJBw i vm
Debit	Credit	Balance
OCTOBER
10. 5.42 Medical attention	26.00	10,163.23
10.	5.42 Sick'benefit ..................................37J50	10425.75
•» " " .......................20.00	10.105.75
•» " *" ......................118.00	/ 9967.75
'» * » ................................33.75	9954XX>
»» » *» ..........................31.25	9922.75
•» » •• ^..mwM	12J50	991425
10.19.42 81ck benefit ................	12 .50	: 9997.75
" " " ................................88.75	9659.00
« '* ................................* 26JM)	9833.00
»* " »» ................................97.1S0	9735.50
» • »» ........i...^...	70.00	966550
»' - ' ................................* 12.50	9653.00
10.19.42 Travel eapenee ..........................5,00	9648.00
IOJ.9.42 Bee. wages, postage ..........30.37	9617.63
10.22.42 Fees .........................22JS0	9640.13
» ** ...................................49.50	9689.63
10.23.42 Fees ..,.........................................2600	9715.63
■ » ............................85.00	9800.63
10.23.42 Junior fees .....................16.92	9617.55
10.28.42 Fee books .............1--------2J50	9820.05
1027.42 Fees................................................3400	9854.05
10.28.42 Fees..............................44.00	9698.05
10.29.42 Fees................................................43.00	9941.05
" ............................................*	25.50 9966.55
** ......................183.00	10,149.53
*	" ............................................**"	1SUS0 10,33105
10-31.42 Fees ...,........................................x - ""	75.50 10,406.55
»» " .....................................**	2.00 10,408.55
NOVEMBER	*
11.	4.42 Fees........................ •	8-50	10,412.06
11J23.42 Sick Benefit................................1635	10,395.80
" " .......................' 51.25	10,34455
" " •» ................................24.00*	10,320.55
•» • »» ................................48.00	* 10,27255
» •» ................................18.00	10.256JS5
»* " "	64.00	10.1524(5
'» » •» ................................52.00	10.100415
*» «• « ...............................44.00	10.056.55
»» - »»..................................27.50 *	10029.05
11.23.42 Delegates wages ..............5.00 "	9999.05
11.23.42 8«. wages. kltfej, postage ..	33.44	9965.61
11.23.42 Sick benefit .....................22.50	9943.11
11.23.42 Fees............."......................42/»	9985.11
11.25.42 Fees...................................49.50	10.034.61
11.26.42 Fees.............................46.00	10.080.61
1138.42 Fees ........................	8250	10,163.11
1138.42 Junior fees ................................4.32	10,167.43
1130.42 Fees................................................T7jOO	10344.43
'■* ..................."	40.75 * 10.285.18
" ** ...........................183.75	10,468.93
*	" ............................................186.00	10.654 itM
" ............................................*	3.25 10358.18
" ..............................*	26.00 10,684.18
*	" ...........................21.50	10.705.68
09 ................. ~	43.00	10,748.68
1130.42 Free Donation ............................4436	10,793.01
DECEMBER
12.7.42 Sick benefit.............................132.00	10,661.04
12J8.42 Interest ..........'____v..........-	1T.74 10.678.78
1231.42 Sick benefit ................................60.00	10,618.78
* '» ................................24.00 .	10,094.78
_-**'Ln ............................15.00	104579.78
" " .1.........................15.00	104564.78
" - ................................37450	10452738
" ................................47450	10,479.78
" " '»» ................................1730	10,462.28
" " ' '» ..................22.00	~ 10,44038
" " »» ...........v....	18.00	10,42238
" " " ................................16.00	10,40638
" " *f ................................23.12	10383J6
" " " ........................50.00	10333.16
" " " ................................15.00	10.318.16
" ** " ................................112J0	10305.66
12.21.42 Traasnrer wages........................12.00	10,193.66
12.21.42 Sec. wages, postage, stps, teL,
rent	39.12	10.154.54
1231.42 Sick benefit ................................5030	. 10J04JH
1231.42 Salaries, Stationary ................2.65	10.101.80
12.23.42 Fees ..............................................20.50	10.12239
12.23.42 Junior fees ................,	88.85	10,20934
12.23.42 Fees ~......................................49.50	10358.74
............................................,	284» 10386.74
" ..............i..............55.00	10,341.74
" •••••.....................214»	10363.24
1239.42 Fees.............................13736	10.501.20
1230.42 Fees ...............................................-	18i50 10383.70
1230.42 Junior fees ................. "	a48	10,690.18
1113042 ........................ * 4630	10.736.18
" " .....-........................43.00	10.779.18
" ..................... " 414»	10.820.68
1230.42 Interest . ....................................~ ~	1032638
Bank balance as per December Slrst,	1942 — $1032*38.
Predsednik nadzornega odbora: FRANK ME LE
Slovenci v Kanadi! VZAJEMNA PODPORNA ZVEZA "BLED"
VAM NUDI NAJBOLJŠO GARANCIJO ZA ZAVAROVANJE
PROTI NEZGODAM •
JE EDINA SLOVENSKA KORPO RACIJA TE VRSTE. KI JE PRIZNANA OD DRŽAVE V KANADI
Dolžnost vsakega Slovenca In Slovenke, kateri bete j* dobro sebi In svojim. Je, da ntmudems pristopijo • * Z veso.
ZVEZA PLAČUJE BOLNIŠKO PODPORO V RAZREDU A — $135 DNEVNE PODPORE; V RAZREDU B PA $12 TEDENSKO
IMA GOTOVINE DO $860036, TER JE IZPLAČALA IZ 8VO. JEGA OBSTOJA PREKO I10.OM36 ZA RAZNE PODPORE IN OPERACIJE
Za vse podrobnejše Informacije se obrnite na glavnega t^jnifr« Zvexe: FRANK GREBENC. 81 McKELVIE AVENUE . . .
K IRELAND LAKE, ONT., CANADA
"BLED MUTUAL" BENEFIT SOCIETY
KIRK LAND LAKE. ONTARIO. KANADA
slovenska deputa0xja v washington!?.
Deputacia Sk>venakega n^ jrodimega sveta je v četrtek, 14. januarja, popoldne obiskala dr-javnega tajnika Cordell Hulla v zadevi Solvencev v stari do-miovini. tteputacijo je vodil Jjouis Adamič, častni predsednik SANS. Dxraigi <51ani derpu-itaxjije go bili: Marie Prisland, Vincent Cainlkar, Kazimir Za-Jcrajsefe, Jot?eph Zalar in Janko Jf. Bogelj. Ettwn Kristan, pred tednik &ANB, ki bi tudi imel -'biti v d^potaciji, je moral oeta-fi doma zaradi bolemi. .
pretresljiv dogodek.
I/asfcnifc hiše št. 5812 St. Clair Ave., v Clevelandu, je daai za dnevom hodil terjat družimo Krašoveo za stanarino. Vsakokrat je našel stanovanje odprto pa nobenega doma. Končno je stanovanje zaklenil z žabico. Ko je na telefonski klic Terezije Krasovec prišel stanovanje »pet odpret, mn je ta povedala, da ima že sest dni notri mrtvega otroka, starega šele 5 me-iseoev. Gospodar je poklical po licijo, ki je prepeljala otroka v I okrajno mrtvašnico, mater pa I v zapor. Na policijskem uradu I je mati povedala, da na sta-jreg-a leta dan mož ni prinesel ,plaoe domov, ker jo. je prej zaprl. Zato sta se nekaj sporek-la, toda mož je šel po galono vina, potem eta pa oba pila. Na novega leta večer je spravila otroka v posteljico in odšla. Obiskala je vse sosednje gostil ne in se vrnila zjutraj. Ko je hotela otroka previti, je bil že mrzel in trd. Poklicala je moža, ki pa ni hotel pogTebnika, ker ni imel denarja. Oba sta šla spet prt — drugi so jima plačevali za pijačo — in sta preipiia skoraj ves teden, dokler ni prišel hišni gospodar.
Mrs. Krasovec, ki je stara 33 let, je drugič poročena. Iz prvega zakona ima dva otroka, s tem možem pa šest. Doma sta imela samo tega otroika; še en drugi je umrl, šest jih je pa po sirotnisnicah. .
Policija je po petdnevni preiskavi opro«*tila slovensko za-3cortsko dvojico Krasovec, kateri je na novo leto umrl 5 mesečni otrok, ki je sam dcima stradal in prezebal, ko je dvojica popivala po gostilnah. Mestni mrliški oglednik je izjavil, da je dete umrlo zaradi zanemarjenosti, toda policija ni smatrala tega za kriminalno de jan5e. Amlpak mladinsko so-diSSe in okrajni tožilec lahko zaključita m obnovita postopamo. '
C
vesti 12 cleveland, ohio.
, D>ne 17. januarja je umrl v Huron Rd. bolnišnici Frank Kosel, star 58 let Doma je bil iz Radovljice na Gorenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 30 letL Zapušča žalujočo soprogo Bose, hčeri Albino, poročeno Thomas in Mildred, poročeno Matsko, štiri pastorke in več d'ntgih sorodnikov.
Bne 16. januarja je umrl na svojem domu Mihael Martich,] star 58 let. Doma je bil iz sela Cerovica, fara Sv. Mihael pri Žumberku, odkoder je prišel v Ameriko pred 42 leti. Zapušča žalujočo soprogo Mary, dva pa^ etorka in enega brata v stari domovini.
Po doligi in mofcieni bolezni je umrla Mns. Mary Prijatelj, roj. Nosan. Zapušča žalujočega soproga Antona in šest otrok. Bo jena je bila v Jurjevici pri Ribnici, kjer zapušča očeta, mater, tri brate in druge sorodnike.
(Po dolgi bolezni je tvmrla na svojem damn v Thompson, O. Mre. Mary Lnstig, roj Hbsta, v starosti 60 let. Doma je bila iz vasLSela, fara St. Jernej, odkoder je prišla v Ameriko pared 38 leti. Zapušča soproga Johna sina Vincenta in štiri hčere Mary, Aamo, Joeephino in Agnee, dva brata Johna in Louisa, sestro Bose Miiklančič in več drugih sorodnikov« __	(
OTOKin STRUGA
Spisal: Dr IVAN TAVČAB.
2
"V starem sovraštvu,'' odgovori, grofinja Ana. "Tam gori nekje pod Strugo tiči sredi vode gola skala^ In nekdaj s-e je stari baron izmislil, da je k tej dkali dal privezati čoln ;n da si je tam postavil ledeno lopo. Stnrar pa ni bila vseč /rofu Milanovemu očetu, ki je trdil, da je tisto skalovje njegovo. Vnel se je prepir in potem dolga, dolga pravda. Ali ,končno so državni gospodje-raasodili, da tista pečina ali tisti otok ni ne otdškega grofa, ne atruskega barona, ampak edino •e iaet d:žave. Zapravdala sta mnogo denarja ali prlpravdala > -amo strupeno sovraštvo. Stroški pa je bil zvit lisjak ter j tiste pečine kupil od države in jih dobil v svojo last. Po-v m je na njih postavil lesen stolp, na katerem je vihrala veli— f inska jbela zastava s črnim gibom gospodov iz Struge. In v -ako jutro je priveslal k temu stolpu ter včasih tudi sprožil nala dva topaa, s katerima je bil svojo trdnjavo oborožil. Stari iaš .grof pa se je jezil in penil, in najfbolj tedaj, kadar se je t'.'to streljanje razlegalo donas. Z baronom iz Struge se nikdar nista pogledala več. In ko je nekega dne blisk v tisti -tolp udaril ter ga požgal in ga raadroibil, ni ta prihodek stva-•i - cisto nič izpreonenil. V grob sta nesla svoje sovraštvo."
Na roko si nasloni težko giavo. .
"Ali grof Milan je potem pozabil na tisto sovraštvo teT stopil s Strugo v tisto pregrešno zvezo, ki ti ni neznana."
"In koliko časa je stvar tebi ostala skrita?" vpraša Eliza.
' Bog ve, koliko. Vselej, kadar je prižla pomlad, je hotel' .akoj iz mesta tu som. In če niacin hotela< je odšel sam ter' uio pustil z otrokom. Tu na Otoku pa je lazil ves ljubi dan' ,po tjh smrekov Iti li gozdovih, in pri tem je nekdaj izteknil tis-j t g-a revnega otreka. In menil se ni niti plemenite krvi, ki je pretakala tudi po njenih žilali, niti starega njenega imena. 7aiprudel jo jo v svojo pog'-eane laži. Ker s Struškimi nikdar : mo občevali, ga ni poznala osebno. Tudi se je bila menda vn^knr povrnila iz samostana in sveta ni poznala čisto nič.
ai ji je vse mogoče obljube, ter jo k mail u imel v svojih mre-. b. Kcnčno jo je pripravil ob vse — menda še celo ob pa-met. Oj, to so bili strašni dnevi, Eliza. Pomisli, ko se je to v e izvedelo! Ti ne znaš, kaj je trpljenje! Ti tega ne .veš. Tudi jaz nisem vedela do tedaj!"
"In kako se je končne izvedelo vse!" vpraša Eliza tiho.
Izvedeti se je moralo. Zdaj je od tedaj kake dve leti. -Spomladi smo bili prišli tu sent Neikega večera sedimo rav-,pri čaju; Milan je bil čndno vznemirjen in razburjen. Na v ako vprašanje je ostro odgovoarjal. Kar pride sl«ga in i cve, da hoče mladi baron iz Struge igovoriti z gospodom. In v- istini je takoj za slugo vstopil baron Konštantin iz Struge. Mlad človek je bil. Tedaj je bil ravno dokončal študije na univerzi ter postal zdravilstva doktor, kakor so si med zimo do p vedo vali aristclki atični krogi Govorilo se je tudi, da inm čadne demokratične nazore. Jaz iga do tistega večera nisem poznala. Tedaj pa je hipoma stal v sobi, Med in razžarje-n^ga pogleda. Milan je planil proti njemu ter ga s silo vlekel 2 sobe in po stopnicah navzdol. Nekak kmet ju je potem videl ob vodi hoditi. Prepirala sta se in jezno kričala. Drugo jutro .pa #rofa ni bilo v gradu. Ali dva dni potem so valovi vrgli njegovo truiplo tam doli na prod.. ., In kakor mi je sedaj stvar jasna, si je sam končal svoje življenje."	1
Nekoliko časa molči, kakor da bi ne mogla nadaljevati.
"Potem pa se je sodišče polastilo reči, in mladega barona iz Struge so zaprli in dejali, da ga je on pahnil v vodo. In pričela se je tista grozna pravda.. Po časopisih so vlačili naše pošteno ime, vsemu svetu pripovedovali ta roman, milo-vali mene, milo vali mojega otroka ter tirgali čast stari, pleme-iiiti rodovini. Najmanjša stvarca ni ostala skrita. Vse, kar -o ti smrekovi gozdovi doživeli, vse je moralo na jasni dan! In pa šele tista javna obravnava, h kateri sem morala priti z in vsi moji strežaji. Vse se je trlo obravnavi ter vestno (poslušalo, kako je oženjeni grof iz Otoka snubil baroneso iz Struge. O j, to ao bili trenutki! Barona pa so obsodili, da mi je umoril moža, ker so ga priče videle, da je pozno v noči h dil z (grofom ob bregu t<r kričal in se prepiral ž njim. Po-'iosno je trdil, da je nedolžen in « ponosom je šel v ječo."
Po kratkem premolku nadaljuje:
"Bil je v istini nedolžen, kakor to pismo priča. V pozni noči in malo trenutkov pred samomorom svojim ga je pisal -Milan v kmev ki koči. Drugo juti o ga je prinesel otrok v -rad ter izročil oskrbniku. Oskrbnik Igla pa je bil na vse
j u 1 ro pijan in zamešal je list med svoje račune ter pozabil nanj. n ek čez dve leti smo ga dobili. Barona so taikoj izpustili in pred nekoliko meseci je prišel v Strugo nazaj. Dobil je o^rt dem. Stari baron je bil že pred obsodbo nagle smrti umi!, in dekle je zlblaznelo. kakor mi pripovedujejo. Vsem 1 a so postavili nekako,ve^a kuratorja; zemljo so dali v najem, -podili družino, prodali živino in denar zaračunali Bog ve kam. <> • ..-ali so se tudi dolžniki in gospodarili, da je bilo groea. . a je, da ima rodbina nekak denarni fideikomie, katerega ni>o mogli dotakniti. Mladi živi sedaj sam za se, lazi po ,at: iovih in smixfljivih kmečkih kočah ter zdravi umazane bol-::ike. Nikjer ga ni videti. Olikano družbo sovraiži, ter 20 je oglblje. Žalostno življenje!"
Razsrdila se je in zmečkala list v ro(ki
"In to vse je zakrivit talk človek! In meni očita moje obnašanje. In še iz groba me sovražil A olažim se, da ga je že dohitela pravična ^eza božja."
-Molče je zrla potem tja pred se. Eliza pa je dejala:
''Hladno je, po^diva v sobo. In tudi mrači se že."
Vstali sta ter odMi z vrta. "Pri klopi v leskovi gnm pa je sedel slavec ter zapel žalostno pesem o svoji ljubezni. Voda pa je šumela mimo ter s 5umenjem morda pripovedovala droib-ni ptici o nesrečni ljubezni, zavoljo katere si je nekdaj grof Milan končal sam svoje življenje.
' • • * » ; > ^ (Nadaljevanje prihodnjič.) _
Statement for the Year 1942
Nadmlje^aiij«	Detait	Credit Balance
JULT	>
7. 4.42 Sick benefit ...............*	$ 38.73	$10^56J3
" ' Doctor attention ......................28.00	10JS2S03
7.14.42 Fees...........*...........85.00	10^63.13
7^1.42 Fees................................................25.00	10,588.13
'» ............................................4200	10.630.13
" ............................................34.00	1O.0OL13
" .......................................28.00	10,082.13
" " ............................................72.50	10,764^3
725.42 Funeral benefit ........................200.00	10^64.63
7.25.42 Fees................................................165«	H).72»^5
" " ............................................2&00	10,757.85
7^0.42 Fees................................................4550	10,803.35
" - .....A..............................210.00	11.013.35
7.30.42 Sick benefit ................................43.75	10J60.60
................................58.00	10,911.60
" " * ................................60.00	* 10,851.60
" ......................13.75	10^37^5
................................11.25	10326.60
..................26J00	10^00.60
** , " ................................20.00	10,780.60
" M - ................................25.00	10,755.60
7.30.42 Se^. wages, rent, postage ....	33.50	10,722.10
7.30.42 Fees........................................68.00	10.790J0
7.30.42 Intern.....................	6.62	10.TB6.72
AUGUST
8.10.42 Sick benefit......T....................54.00	10,742.72
" ................................4250	10,700.52
S.10.42 Junior fen....................................18.48	10,718l70
8.24.42 Fees................................................25.00	10,743.70
" M ...................... v 34.00	10,777.70
w ** ............................................52U»	10,829.70
8^4.42 Sick benefit....................................40.00	10.789.70
................................20.00	10,769.70
" .................18.75	10,750.95
* " .................76.25	10.674.70
" ................................15.00	10360.70
" " " ................................26.00	10JS51.70
................................38.75	10,412.95
" " ................................42X0	loM^S
" w ................................22.00	10^8.95
................................23.75	10,325.20
................................16.00	10^09^30
................................86.00	10,253.20
................................24.00	10^29.20
w ................................14.00	10J215i!0
8.24.42 Check writer...........................35.00	10,180.20
824.42 Sec. wages, banket tickets ..	33^4 *	* 10.146.96
8.27.42 Fees.....................;..	2600	10JL72^6
..............................74.50	10,247.46
" " ............................................186.75	10.434.21
8.31.42 Fees...........................78.25	10^10.46
............................................149i00	10,659.46
" " ..............." 44Š0	10.703JW
" " ..........................30.75	10,734.71
" " .....•.................................26.00	10,860.71
•
SEPTEMBER
9. 1.42 De Joseph studio..........-	2830	10,832.71
9. 4.42 Convention HaU ........................25.00	10^07.71
9. 4.42 Del gates wages $5 each p. day	30.00	10,777.71
9. 4.42 Wages del'g„ trave« expenses	674»	IQJlfca
f - *» -	60J2O	10,644^1
» » » .»	4420	10,600.11
" - " " «•	20j00	10,580.11
9. 4.42 Ddxmer for delegates................35-57	' 10,544.54
a 4.42 Delegates wages & telegrams	27.38	10.517.16
*	Delegates wages........................200.00	10217.16
» Delegates wages................359.41	9,967.75
9. 4.42 Mutiplylng machine.....J....	56.00	' 990L75
9.21.42 Sick benefit ........................4U25	96003t
9.21.42 North. News, Stationary --------756	9882.94
9.21.42 Side benefit ................................57J0	9796.44
•» w .................45.00	9700.44
'» " •» ...............31.25	9719.19 .
*» » ................................5L25	9767*1
" * " .....87.00	9680J«
»» - » " ..................132.00	9498.94
" • •» ................................26.25	9472.49
*	......................38.75	9896.94
9^1.42 Sick benefit ...............................27.50	9896.44
9^1.42 Sec. wages, stationary, stamps	33.35	9363.09
9.30.42 Fees........i..............................187.00	9550.69
. " w ........................................78.00	9628J09
** - ........................................*	196.50 . . 96244»
'» " ..........................................97J50	9922J09
" ....;..............................25.50	9947J59
•» - ......................•	* 26.00 ' 9973.50
n * ...................*	49.50 . 10,«2S;09
" ** ........................................• -	> 27JS0 . 10,050.59
•• " .....;..................43.00 ,, 10,09^9
* ; ....-....'i...........	46.55	10,14039
" " ...................*•	25.50	10466.99
9^0.42 Free donation.................>	12X6 1048&26
KUHARSKA KNJIGA:
pjjjjK Recipes $f All puHl Nations
gaiflH RECEPTI VSEH NARODOV Stane tamo $2 J**
^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 stranici
Recepti eo napisani r angleškem jeziku; ponekod pa so tudi t jezika naroda, U mn je kaka Jed posebno ▼ navadi
Ta knjiga jo nekaj posebnega sa one, ki se s&nimajo sa kuhanje in se hočejo ▼ njem čimbolj lzrelbati in ispopolnitl.
KNJIGARNI SLOVEN1C PUBLISHING CO.
U6 W«t lMh StlMt •	Ib* York. N. Y.