Ameriška Domovina
/Ir !%/& E R1 *ž/% HI— HOIW1E

- ;	. O' 'J. .
AM6RICAN IN SPIRIT PORCIGN IN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, MARCH 27, 1963
SLOV6NIAN
MORNING NGWSPAPGR
ŠTEV. LXI — VOL. LXL
Nova sirijska vlada zagazila v diklaluro
Politične nasprotnike je zaprla in jim zaplenila premoženje, med njimi tudi vse vidne komuniste z njihovim vodnikom Bagda-šem vred.
DAMASK, Sir. — Nova sirijska vlada se politično ne more počutiti do'bfo, drugače ne bi tako hitro zagazila v diktaturo. Nabrala je namreč v vrstah svojih političnih nasprotnikov med bivšimi ministri, časnikarji in partijskimi voditelji kar 74 tako nevarnih tekmecev, da je smatrala za potrebno, da jim cdzame državljanske pravice in seveda tudi premoženje.
Tak postopek smo že večkrat doživeli v arabskem svetu. Zanimivo je pa po tem, da je v to kapitalistično družbo vključenih tudi 13 vidnih sirijskih komunistov z njihovim voditeljem Bagdašem na čelu.. V Moskvi bodo imeli priliko, da demonstrirajo pred sirijskim poslani-štvcm, Arabci v Washingtonu Pa pred ruskim. Tako bodo lahko vsi zadovoljni.
Revolucijonarni svet je dalje imenoval generala Atussija za svojega načelnika in mu dal vse pravice, ki jih je imel bivši Predsednik republike in ki je sedaj osvobojen državljanskih pravic in premoženja.
P?if©¥a!fje ierohania po
Evropi se nš obneslo
WASHINGTON, D.C.— Predsednik Kennedy je poslal svojega z a u pnika in poslanika klerchanta v Evropo, da obišče glavne NATO zaveznike in jih tmdobi za sledeči načrt: NATO ^aj dobi rakete z atomskimi Slavami, toda rakete naj bodo Postavljene na navadnih tovorih ladjah in ne na atomskih Pedniornicah; uporaba raket tlaj bi bila mogoča samo s pri-^ankom vseh zainteresiranih Zaveznikov.
Merchant ni mogel pridobiti 'NATO zaveznikov za to idejo. Nekateri med njimi mislijo, da tovorne ladje niso noben nado-^estek za atomske.' podmornice.
Wgi se zopet bojijo, da bi v JATO deželah lahko prišle do ^blasti levičarske struje, ki bi Vehrale uporabo atomskega o-vsa prizadevanja posla-, ka Merchanta niso dosti za-egla. Dosegla so samo to, da so v1*3 pogajanja praktično odloga na poznejši čas. Zato bo ^ erchant verjetno enkrat poz-. zopet poskusil svojo srečo sel znova na potovanje po
62 na Jeniseju končan
Moskva, zssr. — p0 še-
jV letih dela je bil v torek do-’bif-611 iez na reki Jenisej v Si-fj, bi v bližini Krasnojarska.
bo zgrajena naj večja hi-tav^^^trarna na vsem svetu, ° v-aj trdijo Rusi. PredVi-P13 bo dograjena leta 1965.
§
hi dež sta v jutru pre-p0 cl^a> oblaki se bodo do V], 0 hne raztegnili in bo pre-Vjju °valo sončno vreme. Naj-
VICI
a lamperatura 48
Novi grobovi
Stanley Ivanauskas
Včeraj je nepričakovano umrl 73 let stari; Stanley Ivanauskais z 5217 Luther Ave., ko so ga ravno dobro pripeljali v Huron Rd. bolnišnico. Pokojnik je; bil rojen v Litvi. Zapustil je sestro Mary Mason. Pogreb bo iz Gr-dinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v petek ob enih popoldne na Highland park pokopališče.
l¥ez8ta Idaiska agencija misli na novo podjetje
WASHINGTON, D.C. — U-pravitelj Federalne letalske a-gencije (FAA) Halaby ima tudi svojega konjička: rad bi videl, da bi Amerika dobila čim preje tovorno jet-letalo, ki bi letelo z nadzvočno hitrostjo. Letalska industrija je; vneta za ta načrt, toda se ga noče lotiti. Računajo namreč, da bi bilo treba vložiti v načrt okoli bilijon dolarjev, tega pa letalska industrija ne premore. Halaby je zato mislil, da bo Kongresu prodal svojo idejo, toda tam nimajo več smisla za take načrte. Za načrt nima interesa tudi naša narodna obramba.
Zato si je Halaby izmislil novo pot: za izvedbo načrta naj bi federacija ustanovila novo kom-panijo po vzorcu znane “družbe za komunikacijske satelite”, ki je pri njej udeležena tudi federacija. Halaby je že imenoval posebno strokovno komisijo, ki naj študira ta problem. Istočasno iščf tudi zaveznike in prijatelje nai Kapitelu in v administraciji.
Halaby,^ sam je optimist, toda danes so Časi taki, da se vsakdo boji prevzeti odgovornost za bilijonski izdatek, kot smo to videli pri raketi Skybolt in bombniku RS-70.
lenflier se pripravlja m mezdna pogajanja
DETROIT, Mich. — Mezdna pogajanja v avtomobilski industriji se bodo začela šele prihodnje leto, predsednik unije avtomobilskih delavcev W. Reuther pa bi rad začel že sedaj s pripravljalnimi deli.
Povabil je vse štiri glavne avtomobilske tovarne kakor tudi tri tovarne, ki izdelujejo poljedelske stroje, naj iskupaj z unijo organizirajo posebne; odbore, ki naj pripravijo gradivo za mezdna pogajanja v prihodnjem letu.
Reuther je tudi pripravljen sprejeti v odborih sodelovanje strokovnjakov za mezdna pogajanja, ki ne spadajo v avtomobilsko panogo.
Povabljene tovarne so izjavile, da bodo Reuther ju dale pravočasno svoje odgovore.
-----o------
Rockefeller se pripravlja
NEW YORK, N.Y. — Guv. Nelson Rockefeller kaže edini resno voljo nastopiti pri prihodnjih predsedniških volitvah leta 1964 kot republikanec proti demokratu Kennedyju. Vztrajno hodi na zborovanja in posvete po vsej deželi in išče oporo med vodniki republikancev.
Močnejšo zaslombo in podporo uživa v vzhodnem delu države, ki je bolj nagnjen k liberalizmu, med tem ko na Srednjem zahodu dežele, ki je kon ■servativen, skoro nima pristašev. V zadnjem času se je priključil njegovi strani kanzaškd guverner J. Anderson. Tiho pri-
V Kongu razpravljajo o novi zvezni ustavi
Poleg predloga ZN, ki ga je odobrila vlada Adule, je predložil svoj predlog ureditve Konga tudi katan-ški čombe. Napovedujejo oster boj v parlamentu in morda tudi zunaj njega.
LEOPOLDVILLE, Kongo. — V Kongu se pripravlja novo merjenje moči in sil med o-srednjo vlado Cirila Adule in predsednilka Katanige M. Čom-beja. Zvezna vlada ja odobrila predlog nove ustave Konga, ki so ga i z d el a 1 i strokovnjaki Združenih narodov lani, zavzema se za njegovo odobritev v parlamentu. Predsednik Katan-ge Čombe je stavil svoj lastni predlog.
Predlog, ki; so ga izdelali strokovnjaki ZN, predvideva močno; centralna oblast, glavna teža je na njej, posamezne pokrajine pa naj bi dobile le omejeno samoupravo. čombe je predložil ustavo s šibko osrednjo vlado in skoraj isuverenimi pokrajinami. Razprava je dobila ostre o-blike; že v parlamentu. Predno bo zaključena in z volitvami odločena, utegne postati še bolj vroča.
Veliko vprašanje je, ali so Kongožani politično toliko zreli m demokratično tako vzgojeni, da bodo oni v manjšini znali mirno sprejeti poraz. Ameriški poslanik E. Gullicn, ki; se je te dni vrnil iz f^onga na jproča-nju, je dejal, da ni izključeno, da pride v maju, ko bodo Kongo zapustile indijske čete, do lovega upora v Katangi. čombe ma menda še vedno spravljene večje količine orožja in tudi nekaj letal v sosednji portugalski Angoli.
Lenoba ne pomaga proti nevarnosti srčne kapi
NEW YORK, N.Y. — Dr. C. Bain ton in dr. D. Peterson sta oreiskovala vprašanje, kaj vse vpliva na srčno kap pri ljudeh izpod 50 let (starosti. Podrobno sta preiskala življenje 122 moških in 11 žensk, ki so umrli saradi srčne kapi.
Pri tem sta dognala, da so moški, ki se ogibljejo težjega dela in vsakega večjega napora, bolj podvrženi srčni kapi, kot taki, ki se ženejo in trdo delajo, da bi dosegli postavljene cilje.
Zdravnika; sta dognala tudi, da stalno uživanje večjih količin alkohola ne more veljati kot učinkovito sredstvo proti srčni kapi.
Priložnost za zaslužek, ne vezanost na pomoč!
COLUMBUS, O. — Guv. James Rhodes je v okviru novega državnega proračuna omejil izdatke za podpiranje potrebnih iz javnih sredstev za $2,700,000, čeprav že prej ni bila ravno med prvimi v deželi. Prav tako je omejil tudi druge postavke, da je lahko spravil izdatke v sklad s predvidenimi dohodki, ne da bi mu bilo treba misliti na povišanje obstoječih ali na uvedbo novih davkov.
Kritikom njegovega proračuna in “varčevanja na nepravem mestu”, — na področju socialnega okrbstva in javnega šolstva, — je republikanski guverner Rhodes takole pdgovoril:
Verujem, da so moji napori boljše usmerjeni k vprašanjem vodstva državne uprave na tak način, da bodo naši omejeni dolarji uporabljeni v najbolj učinkoviti obliki.
Kot sem že ponovno rekel, je najboljše kar moremo nuditi državljanom Ohia, klima, v kateri so preje možnosti za zaposlitev kot potreba po odvisnosti cd javne podpore!
Devet desetin ljudi m Kubi prsti Oasfru
MEXICO CITY, Meh. — Manuel Urrutia, prvi predsednik kubanske republike pod .Castrom, se je na poti v begunstvo v A^enezueli ustavil tu in v razgovoru s časnikarji dal nekaj svojih pogledov na ooložaj na Kubi. Urrutia je yreLgal s Castrom komaj pol leta po tem, ko je; ta prevzel oblast.
Manuel Urrutia je prebil dve leti kot politični begunec v venezuelskem in mehiškem poslaništvu v Havani in imel tako do neke mera priložnost zasledovati razpoloženje Kubancev do nove oblasti. Dejal je, da se je devet desetin ljudi obrnilo od Castra, ko je ta. spremenil Kubo v sovjetsko lutko.
Tovorne letalske družbe odklanjajo načelo obvezne arbitraže
CHICAGO, 111. — Tovorne letalske družbe so se na tihem sestale z delavskim zaupnikom sedanje federalne administracije Feinsinigerjem in izjavile, da ne pristanejo na načelo obvezne arbitraže v mezdnih sporih s svojimi uslužbenci.
Prizadete; unije se sestanka niso udeležile, bile so pa o njegovem poteku informirane. Novica ni naletela ravno na eno-dušno odobravanje pri ostalih letalskih družbah, posebno ne pri velikih.
Kuba in Latinska Amerika v luči številk
dolbiva pristaše za Nelsona tudi _________ ,	.	___„UJ
med svojo okolico in prijatelji. J10% ladij iz svobodnega sveta,
WASHINGTON, D.C. — Bolj zanimive kot dnevne novice s Kube in iz Latinske Amerike so včasih številke o teh dveh vpra-šainjih, posebno, če pridejo iz resnih virov.
Tako je podpredsednik Johnson navajal v nekem svojem govoru o Kubi sledeče podatke: pod komunizmom je kubanski narodni dohodek padel za celih 25%; potrošnja hrane je padla za 15%; Kuba stane Moskvo že bilijon dolarjev in Moskva mora dajati za Kubance dnevno milijon dolarjev; nad 250,000 beguncev je že zapustilo Kubo, kakih 600,000 je pa prijavljenih za vizo; letošnji sladkorni pridelek bo najmanjši v povojnih letih. Trgovina med Kubo in Latinsko Ameriko je padla lani na celih $12,000,000. V kubanska pristanišča prihaja komaj
vse ostale pridejo iz dežel za železno zaveso.
Senator McGovern trdi o Latinski Ameriki:	dva odstotka
prebivalcev imata več kot polovico vsega bogastva; 80% ljudi mora živeti v razpadajočih bajtah; polovica ljudi ne zna ne brati ne pisati; prebivalstvo raste hitrejše kot kjerkoli drugje na svetu; gospodarski razvoj v posameznih državah je preveč odvisen od glavnega pridelka, ki je obenem tudi glavni izvozni predmet; davčne in agrarne reforme so izjeme, primanjkljaji v proračunih in plačilnih bilancah pa pravilo; izdatki za vojaštvo praviloma presegajo vse dopustne meje.
Zaključek je mogoč samo eden: vsaka socijalna revolucija v Latinski Ameriki 'bi ljudi spravila isamo z dežja pod kap.! obliki in obsegu.
Italija gradi dve novi luksuzni potniški ladji
TRST, It. — Prva, ki so ji dali ime Michelangelo, je bila spuščena v morje že pred pol leta v Genovi, drugo so spustili te dni v morje v znani ladjedelnici San Marco v Trstu. Dali so ji ime Rafaello. Slovesnost je bila zelo velika, saj se jo je u-deležil sam predsednik republike Segni.
Nova potniška ladja spada v razred 43,000 ton, je dolga 908 čevljev, bo imela 720 mož posadke. in prostora za 1,820 potnikov. Prihodnje leto jo bodo Vključili v turistični promet med Italijo in Severno Ameriko.
BREZPOSELN! SO IZVEDI POHOD PRED PARLAMENT
Število brezposelnih v Veliki Britaniji je preseglo pretekli mesec 800,000. Več tisoč brezposelnih s posebno prizadetih področij je včeraj organiziralo pohod pred parlament v Londonu. Policija jih je komaj zadržala, da niso vdrli v sam parlament.
LONDON, Vel. Brit. — Brezposelnost je postala od pretekle jeseni glavna nadloga Velike Britanije. Število brezposelnih je doseglo sredi preteklega meseca že blizu 900,000, pa se nato v marcu, ko je zima popustila, znižalo na pod 800,000. Nekateri predeli so posebno hudo prizadeti. Več tisoč brezposelnih je organiziralo pohod pred parlament v London, da opozori vlado na svoj obupen položaj. Ko jim je bil prepovedan vstop v poslopje parlamenta, je prišlo do neredov in pretepa s policijo, ki je končno demonstrante le zadržala in jih potisnila nazaj. Pri tem je sodelovalo okoli SCO policajev, večje število na konjih. Bitka med demonstranti in policijo je bila ena najbolj ogorčenih, kar jih pomnijo od časov velike depresije sem.
Velika Britanija preživlja ge-spodarski zastoj že od lanskega poletja. Upala je, da se bo spremenil v nov zagon, kakor hitro bo dosegla sprejem v Evropsko gospodarsko skupnost. Ko je to upanje; propadlo in je pritisnila še huda zima, so se razmere na delavskem trgu in v gospodarstvu še poslabšale. V sredi februarja je bilo po uradnih podatkih v Veliki Britaniji 878,000 brezposelnih, več kot kdajkoli cd leta 1947 sem. To število naj bi padlo do srede marca na blizu 700,000.
Brezposelni prejemajo podporo in so deležni vseh ostalih ugodnosti, ki jih nudi socialno urejena država, med drugim brezplačne zdravstvene; oskrbe, vendar to ne more preprečiti njihove nejevolje in nezadovoljstva. To je očitno iz izidov nadomestnih volitev, pri katerih vladajoča konservativna stranka izgublja skoraj zapovrstjo', in včerajšnjega pohoda 'brezposelnih, kot jih angleško glavno mesto v letih po drugi svetovni vojni ni vajeno.
Firestone bo jeseni svoj
TV program ukinila
AKRON, O. — Vsako nedeljo zvečer je podjetje Firestone sponzoriralo polurno predstavo, ki je imela; primeroma veliko kulturno vrednost. Firestone je sedaj izjavila, da bodo predstave prenehale v septembru.
Stroški zanje so preveliki, kajti vsaka predstava stane povprečno $90,000. Pozvedovanja so pa dognala, da predstave niso imele dosti gledalcev odnosno poslušalcev. Morda zato, ker so predstave nad običajno televizijsko kulturno višino.
Iz Clevelanda
i in okolice
1
Na obisk v domovino—
Na obisk v Slovenijo odpotuje z jet-letalom g. Viktor Kmetič z 1014 E. 61 St. Vse potrebno za pot je uredila pot. pis. A. Kollander na St. Clair Ave. —• Srečno pot in zdrav povratek!
V bolnišnici—
Mrs. Mary Smrtnik s 4918 Gleeten Rd., je v Richmond Heights 'bolnišnici, soba št. 115. Želi si obiskov.
Rokoborba—
Jutri, v četrtek, zvečer bo v Areni zopet zanimiv nastop rokoborcev. -Med drugimi se bosta' pomerila tudi Ivan Žukov, 240 funtov težki Rus, in domačin Billy Fox.
Pevska vaja—
Pevsko društvo Slavček ima nocoj pevsko vajo po končanem misijonu namesto ob sedmih zvečer kot običajno.
Vojaki so ostali na Kubi
MIAMI, Fla. — Po sem došlih podatkih je pretekli petek zapustilo znova nekaj sto Rusov Kubo. Odpeljali so se na neki ruski ladji. Po sodbi vojaške obveščevalne službe naj bi Kubo zapustili v glavnem graditelji oporišč za rakete, podzemska skladišča orožja in drugih vojaških naprav. Vojaki, ki bodo te naprave uporabljali, so — ostali.
Na Kubi je po sodbi ameriških poznavalcev razmer še vedno- okoli 14 do 17 tisoč ruskih vojakov.
Vsakemu nekaj!
WASHINGTON, D.C.— Združene države so dale v tekočem proračunskem letu pomoč 95 državam in ozemljem v razni
Preveč pomirjevalnih
crpfi^fpv
WASHINGTON, D.C. — Po poročilu Narodnega inštituta za duševno zdravje je izdanih letno v Združenih državah okoli 100 milijonov receptov za razne vrste pomirjevalna sredstva in druga zdravila proti duševnim motnjam.
Strokovnjak omenjene ustanove dr. F. Freyhan je prepričan, da je uporaba teh sredstev brez dvoma prekomerna in prehaja že skoraj v pravo zlorabo.
------o------
Tudi uslužbenci zvezne vlade v unijah
WASHINGTON, D.C. — Pretekli teden je glavni poštar E. Day podpisal s predstavniki šestih unij poštnih uslužbencev nov dogovor na temelju predsednikove odredbe z januarja 1962.
V tej uredbi je predsednik Kennedy n a r o č i 1 načelnikom posameznih oddelkov zvezne u-prave in ustanov, naj formalno priznajo unijam pravico do zastopanja uslužbencev pri razgovorih za kolektivne pogodbe. -------------n-----
Pclaris v Sredozemlju s 1. aprilom
WASHINGTON, D.C. — Prva ameriška atomska podmornica, oborožena s Polaris raketami, bo nastopila službo v Sredozemlju 1. aprila letos. Kasneje ji bosta sledili še dve.
Dokler ne bodo te podmorni-oe; prišle v Sredozemlje opravljat svojo stražo, tako dolgo ne bedo odstranili raket Jupiter iz Italije in Turčije.
Čudna epidemija
PRINCESS ANNE, Md. — Na nekaterih področjih okraja Somerset v državi Maryland se je letošnjo zimo pojavila čudna epidemija:	ljudi začenja boleti
glava, postajajo živčni in se jih prijemlje omotica, tako da niso za nobeno delo. Na področju Danes Quarters, ki šteje okroglo 3,500 ljudi/jih je obolelo kar polovica.
Epidemija se je pojavila začetkom januarja, je potem pojenjala, sedaj pa je zopet pritisnila. Zdravniki si še ne znajo razlagati, odkod je epidemija prišla in kaj naj bo vzrok zanjo. Smrtnih slučajev pa ni bilo.
V Gvatemali oklicali
obsedno stanje
GVATEMALA. — Vlada je zaradi komunističnih nemirov, ki jih podpirajo s Kube, oklicala za vso deželo obsedno stanje za dobo enega meseca.
Gvatemala je znana po tem, da je komunistom tam najprej uspelo uvesti komunistično o-blast v vsej Ameriki v času predsednika Arbenza. Ta je te dni izjavil v Havani, kjer živi v politični emigraciji, da se bo skoro vrnil v svojo domovino, kjer bo znova zavladal komunizem.
Zdravljenje osamelosti?
LOS ANGELES, Calif. — Prof. David Martin z Univerze; Južne Kalifornije je po dveh letih preučevanja glasbe za rock-and-roll prišel do prepričanja, da igra ta isto vlogo, kot jo je nekdaj imelo pripovedovanje pravljic — mladostnega poslušalca ponese v pravljični svet in ga rešuje osamelosti.
Zadnje vesti
NEW YORK, N.Y.—Delavske unije so se sporazumele s predstavniki lastnikov listov in po vsem sodeč bodo vsi listi jutri po 110 dneh zopet redno izšli.
LONDON, Vel. Brit.—- Harold Wilson, načelnik Delavske stranke, je na poti v Združene države, kjer bo sprejet pri predsedniku Kennedyju. Na splošno sodijo, da bo pri prihodnjih parlamentarnih volitvah zmagala delavska stranka in ho Wilson novi predsednik britanske vlade.
WASHINGTON. D.C. — Včeraj popoldne sta se sestala državni tajnik Rusk in sovjetski poslanik Dobrinin na razgovor o Berlinu. Razgovor je potekal mirno in čisto poslovno. Napovedan je nov sestanek, za katerega pa čas še ni določen.
PARIZ, Fr. — Tu in v nekaterih drugih francoskih mestih je prišlo do demonstracij proti De Gaullu ob obletnici spopada med četami in francoskimi naseljenci v Alžirju lansko leto.
Ameriška Domovim
•I- 'VI I */ « f- X
.....Eg
61-17 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
~	NAROČNINA,
Za Zedinjene države:
$14,00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
'	SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries;
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
^ga*,83	No. 61 Wed., March 27, 1963
Viri brezposelnosti
Kongres je lani stavil administraciji v dolžnost, da mu mora vsako leto poročati o stanju brezposelnosti, o vzrokih in o načrtu, kako bi bilo treba brezposelnost brisati iz našega gospodarskega in socialnega življenja. Predsednik Kennedy je letos dal prvo letno poročilo, kot ga zahteva lanski zakon. Dobili ga bomo vsako leto. Prvo poročilo naravno še nima izdelane oblike, peča se z vsemi mogočimi vprašanji in skuša nanje dati odgovor. Med vprašanji se nahaja tudi tisto, ki obravnava vire brezposelnosti. Ne bi mogli reči, da je poročilo odkrilo nove vire brezposelnosti ali da je ugotovilo, da so nekateri viri brezposelnosti usahli. Zato pa skuša omeniti vse. Med njimi bi danes hoteli, omeniti samo najvažnejše.
Prvi vir brezposelnosti, ki postaja od leta do leta bolj važen, je pomanjkanje kvalifikacije novih in starih delavcev. Pri starih ne bi mogli tožiti o pomanjkanju, kvečjemu bi lahko rekli, da kvalifikacija ni napredovala s tehničnim napredkom našega gospodarstva. Delavci pač ne izrabijo vsake prilike, da zboljšajo svojo kvalifikacijo. Navadno se te potrebe zavedo šele takrat, ko preidejo v armado brezposelnih. Posebno je napredek v kvalifikaciji potreben za starejše delavce, ki jim navadno preti brezposelnost, kakor hitro se pokažejo znaki gospodarskega zastoja ali celo krize.
To pa, kar dela naši deželi skrb, je pomanjkljiva skrb za kvalifikacijo mladih delavcev, posebno takih, ki gredo šele prvič na delo. Skrb za kvalifikacijo pade seveda naj-preje na starše, ti pa se za kvalifikacijo svojih otrok brigajo premalo, posebno v slučajih, kjer delata oče in mati-Kakor je to razumljivo, je pa obenem tudi napačno. Starši se za to ne brigajo, prepuščajo vzgojo in izobrazbo, splošno in poklicno, šoli, cerkvi, socijalni politiki in — ulici. Posledic ne čutimo takoj, navadno šele po letih. Danes imamo na primer na stotisoče brezposelnih samo zaradi tega, ker niso njihovi starši v njihovi mladosti skrbeli za strokovno izobrazbo svojih otrok. Zato moramo neprenehoma ponavljati: gospodarski napredek potrebuje zmeraj manj nekvalificiranih delavcev. Nekvalificirani delavci so tisti, ki prvi čutijo pomanjkanje dela v krizi in pridejo zadnji na vrsto, kadar se začne konjunktura. Na to bi morali starši bolj misliti kot na varčevanje. Lahko se jim bo pripetilo, da hodo v prihodnjosti imeli dolarje, svoje otroke pa brez stalne zaposlitve.
Drugi vir brezposelnosti so sezonska dela, posebno v poljedelstvu, stavbnem gibanju in javnih delih. Sezonski delavci vedo, da ne bodo celo leto zaposleni, vendar se praviloma brigajo premalo, da bi dobili dodatno zaposlitev v mrtvih sezonah. Res je, da so v takih dnevih zavarovani z brezposelnimi podporami, toda bolje bi bilo, da živijo od lastnega zaslužka. Žal se naša socijalna politika vse premalo briga za usodo brezposelnih delavcev. Se vdaja misli, da je problem že rešen s plačevanjem brezposelnih podpor. Materijalno morda je, toda podpore ne morejo ubiti v podpiranih občutka, da v njihovi eksistenci nekaj ni v redu in to jih trajno demoralizira.
Nov vir brezposelnosti je tudi tehnični napredek v našem gospodarstvu, ki zmeraj bolj omejuje priliko za zaposlitev. Mnogo je gospodarskih panog, ki rabijo zmeraj manj delavcev: novih ne najemajo, stare predčasno odpuščajo. Tipične gospodarske panoge so na primer premogovniki. železnice, kemična industrija, tovarne, kjer prevladuje ali se uvaja delo na tekočem traku, itd. To čutijo tudi delavske unije. Zanje ni več glavna skrb, kako priti do visokih mezd, glavna je skrb, kako zagotoviti stalno zaposlitev svojim članom.
Nevaren vir za brezposelnost je tendenca, da podjetja iščejo mlade moči, odpuščajo pa stare. Uradna starostna meja 65 let je postala že zastarela. Kdor je prekoračil 45 let, dobi delo ravno tako težko, kot ga je pred sedanjim rodom dobil delavec s 60 leti. Značilno za našo sedanjo brezposelno armado je, da je v njej največ mladih nekvalificiranih delavcev na eni strani, na drugi pa starejših, takih, ki so dosegli 50. leto starosti.
Stari vir brezposelnosti je zmeraj manjša mobilnost delavstva. Današnji delavec se ne seli rad, skuša dobiti delo, kjer živi. V tem se močno razlikuje od delavca pred 40-50 leti. Ne seli se rad niti takrat, kadar mu selitev da sigurno novo delo. To posebno velja za delavce z družinami. Na pravo zdravilo proti temu pojavu še ni nihče prišel.
Zasebno gospodarstvo je zaposlilo v letih 1945- 1957 od letnega prirastka 700,000 novih delovnih moči, po letu 1957 pa samo 175,000. Javna uprava jih je zaposlila več, zadnja leta okoli 235,000. Vse skupaj je še zmeraj premalo, kajti normalni letni prirastek delovnih moči je večji, kot ga sedaj moreta zaposliti gospodarstvo in javna uprava. Treba je ta prirastek spraviti pod streho, poleg tega pa tudi še tiste milijone, ki jih je počasnejši razvoj našega gospodarstva vrgel s posla-tekom zadnjih 5 let.
To je hudo vprašanje. Ne da se nanj najti odgovor samo z znižanjem davkov in davčno reformo, kot misli federalna uprava. Treba je začeti zatirati vse vire brezposelnosti, šele takrat bomo na pravi poti. Do tega bomo morali priti preje ali sleje, kajti vsebina letnih poročil federalne uprave o brezposelnosti bo postala zmeraj bolj predmet splošnega zanimanja in zato tudi skrb naše politike. To trdijo tudi številke. Danes imamo v deželi okoli 75 milijonov za delo sposobnih Amerikancev, 1. 1970 ji bo že 13 milijonov več in za vse bo treba preskrbeti kruh. Vprašanje brezposelnosti se torej pomika v središče naših gospodarskih, socijalnih in političnih skrbi.
i BESEDA IZ NARODA
Sv. Ana št. 150 KSKJ obhaja zlati jubilej
Cleveland, O. — Bilo je neko nedeljo popoldne v mesecu decembru 1912, ko je prišla k meni Mrs. Mary Miklaučič in mi rekla: “Neko prošnjo imam do tebe.” — “Kaj je tako nujnega?” jo vprašam. Pa pravi: “Veš, da imamo samostojno društvo sv. Ane, pa taka samostojna društva niso zanesljiva. Rade bi pristopile k Jednoti. Ali bi hotel pisati Mr. Zalarju za podatke, kako bi vse članice pristopile h K.S.K.J.?” — “Prav rad to storim. Še danes bom pisal Mr. Zalarju, seveda v tvojem imenu!” — “Saj sem vedela, da boš rad ustregel.”
Čez teden dni pride Mrs. Miklaučič zopet k meni, s pismom v roki od Mr. Zalarja, ki jim je dal vse podatke. Še sem ji pisal, kako so sklenile. Vse je šlo lepo v redu in spomladi 1913 so že bile sprejete v Jednoto.
Vesel sem, da sem dočakal njihov zlati jubilej. Pa tudi drugi bodite z našimi ženami veseli! Najbolj veseli dan bo v nedeljo 21. aprila 1963. Začetek bo s sv. mašo ob 11:30 v cerkvi sv. Lovrenca. Ob 1. uri popoldne pa bo slavnostni banket v dvorani S. N. Doma na 80. cesti, začetek ob 1. uri popoldne. Ženske nam vedno dobro postrežejo. Pa se jim odzovimo tudi moški, da bo veselje tem večje. Ko se bomo nasitili in malo nagovorili, bo pa imela godba svoj čas. Tako bo vsem v zadovoljstvo. Ker pa žene želijo vedeti, kolika bo udeležba, prosijo, da bi se priglasili čimprej. Vstopnice so po $2.50 za osebo. Iz prijaznosti imam tudi jaz vstopnice na razpolago. Pridite, pišite, pokličite me in jih vam dostavim. Čas, da si preskrbite vstopnice, je le do velike noči. Upam, da se bodo rojaki dobro odzvali in napolnili dvorano. Žene in dekleta pa bodo skrbele, da boste vsi lepo sprejeti in se dobro postreženi podali na dom.
Članicam pa moje iskrene čestitke ob vašem zlatem jubileju. Vaša patrona sv. Ana pa naj svojo hčer Marijo, Mater božjo, popelje pred vsemogočnega Bo ga, da bi ve, ki ste sedaj pri društvu, tudi čez 10 let, ko vaše društvo praznuje biserni jubilej, bile vse navzoče. Ako pa božja Previdnost katero izmed vas vzame v nebeški dom, naj jo sv. Ana sprejme že pri nebeških vratih.
Pozdravljeni vsi in na svidenje 21. aprila na zlatem jubileju društva sv. Ane št. 150 K.S.K.J.
Jakcb Resnik
-------O------
la ohisku pri Roberlsovih
Euclid, O. — Mr. Joe Roberts me je po društveni seji povabil na svoj dom 905 E. 237 St.
Že par mesecev pogrešamo njegovo soprogo Mrs. Katarino Roberts pri službi božji v cerkvi sv. Kristine, katere sta se s .soprogom tako redno udeleževala. Videli smo, s kakšnim naporom. se je premikala, da je ve a k korak, ki ga je napravila, kazal bolečino, čeprav je bila oprta na palico in na soproga. Vztrajala je, toda nesreča ne pačiva. V soboto, dne 12. januarja, ji je spodrsnilo in jei padla tako nesrečno, da ji je še druga, zdrava noga odpovedala. Sedaj ne more nikamor iz hiše in se
zdi sama sebi kot ptič s porezanimi peruti.
Kdo je ne pozna, saj je bila tako delavna bodisi pri fari sv. Kristine ali kot predsednica Oltarnega društva, predvsem pa znana kot mati duhovnika Rev. Robertsa, od Blessed Sacrament Fathers, ki je sedaj misijonar v Masaki v Ugandi v vzhodni Afriki.
Ko sem prišel k njim, me je sedeča na stolu, kljub bolečinam z nasmeškom pozdravila. Na mali mizici poleg sebe je imela “tape recorder” in je poslušala svojega sina, misijonarja Father Edy-a, ki je na potu v misijone obiskal tudi v Sloveniji rojstni kraj matere Nevlje in pa dom očeta Šenčur pri Kranju. V veliko tolažbo jim je, da so njunega sina kot duhovnika tako lepo sprejeli. Z njima sem tudi jaz užival košček domovine, ko sem čul slovensko besedo in petje bodisi v cenkvi ali izven nje, zvonjenje, lep govor, ki ga je imel župnik č. g. Gačnik v farni cerkvi v Nevljah, kakor tudi v Šenčurju pozdravni in poslovilni govor župnika č. g. Vavpotiča. Ljudem je šla beseda do srca, saj se je slišalo ihtenje.
In kako toplo je dobri materi pri srcu, ko sliši, da so njenemu sinu tako oddaljeni sorodniki priredili tako svečan sprejem, da bi mu š tem pokazali vse priznanje in ljubezen za njegovo veliko žrtev kot misijonarju na črnem afriškem kontinentu. Ko slišijo starši svojega sina, ki je rojen v Ameriki, pridigati slovensko, so res hvaležni Bogu za vse žrtve, ki so jih doprinesli.
-Sedaj jim iz Masake v Ugandi pošilja pisma in sporoča svoje doživljaje. Naj večja težava je naučiti se jezik in se vživeti v miselnost domačinov. Afriška kultura je precej drugačna, kot je amerikanska. Okoli 95% faranov živi v kočah narejenih iz blata, imajo 'ilovnata tla in so brez oken. Imajo samo ena vrata. Večinoma so bosi in s cunjami pokrivajo svojo goloto. Življenjski standard je tako nizek, da delavec za 8 in pol ure dela na vročem soncu zasluži 31 in pol centa ameriške valute. Zidarji ali mizarji zaslužijo “veliko” plačo, to je od 70 do 80 > centov na dan.
Moralno življenje je zelo nizko; bo* treba velikega napora, da se stare navade opuste. Imajo upanje, da, če: bodo vzgojili domače duhovnike, bedo po njih prevzgojili in dvignili na človeško raven življenja tudi ta uboga bitja.
Kako misijonar potrebuje moralne in gmotne podpore! č-e od kod, jo najprvo pričakuje od faranov sv. Kristine. Da se nekoliko pomaga, prireja Fymard Mission Guild te župnije v nedeljo, 31. marca, od 1. do 5. popoldne “Spagetti Dinner” v dvorani nove šole. Cena je $1.50 za odrasle in 75c za otroke. Odbor kluba, kakor tudi starši Father Edya, vljudno vabijo farane, prijatelje in znance:, da se odzovejo temu vabilu in pripomorejo s tem uspehu v misijonih. Za rezerviranje, če ni druge možnosti, naj se kliče dom staršev RE 1-4922.
M. TekaVce
— Mednarodno letališče Idle wild v New Torku meri 4,900 nkrov.
Bolnica želi obiskov
Cleveland, O. — Pred šestimi tedni je rojakinja Jennie Bizjak z 9414 Parkview Ave. padla na ledu in si zlomila nogo. Morala je v bolnišnico-, kjer so- ji nogo spravili v red. Sedaj se je vrnila domov, pa je še vedno pod zdravniško oskrbo.
Zahvaljuje! se vsem, ki so jo obiskali v bolnišnici ali ji poslali pozdrave, želi pa si tudi o-biiskov na domu. Živi pri svoji hčeri na 1192 Edgecliff Dr., Bedford, O. Posebno se zahvaljuje Podr. št. 47 SŽZ in članom Društva Naš dom št. 50 SDZ.
Želimo ji skorajšnjega okrevanja in polnega zdravja.
AD
VEST!
IZ SLOV
m/ ■= m.i i
Zvest oitatelj lista piše
Shelton, Conn. — Že več časa sem se -nameraval oglasiti v Ameriški Domovini. Vedno sem odlašal. Ker se z odlašanjem nikamor ne pride, sem se le odločil -napisati -sledeče:
-Povod -k temu mojemu dopisu mi je dala tudi obletnica smrti gospoda Jakoba Debevca. Mislim, da je bil on ustanovitelj Ameriške Domovine. Vsi Slovenci mu moramo biti hvaležni kakor tudi -njegovim naslednikom, 'kateri z veliko požrtvovalnostjo urejajo in izdajajo za -nas Slovence tako potreben časopis.
Kmalu bo 4 leta, odkar sem prišel z ženo v ZDA, in od takrat vsak dan čitava oba Ameriško Domovino, brez katere bi bilo dolgočasno življenje.
Svoj čas, ko je bil objavljen življenjepis pok. J. Debevca, sem ga z zanimanjem čital. Kako se jie pok. J. Debevec v Ameriko odpravljal in kako so ga spremljali njegovi prijatelji študentje. Ko so hoteli zapeti, kar pa je bilo prepovedano, so šli -bolj ven iz mesta- na -št. Pe-terski most in. t^m “zažingali”. Eden Se jie v naivnosti izrazil, če pridejo “kifeljci”, da jih bodo -kar v Ljubljanco zmetali. Jaz sem imel čast, da sem v Ljubljani stanoval pri enem “kifeljcu”, pisal se je Rogel. Delala sva skupaj v mizarski tovarni pri Binderju v Slomškovi ulici. Rogel se je odločil, da gre h “kifeljcom”, ker j;e bil postaven fant, so ga kar radi sprejeli. Policaje -so zato imenovali “kifeljce”, ker so nosili na uniformi velik kifeljc iz metala. Dostikrat sem ga videl, kako je postopal tam okoli Prešernovega spomenika in pazil, da ne bi kdo mir kalil, ker za take* je imel zdravila in ričet.
Ameriška Domovina je res prava dobrota za Slovence raztresene po celem svetu. Ko či-tam časopis, se mi zdi, da se pogovarjam s svojimi ljudmi. Pri čitanju osmrtnih oglasov večkrat naletim na osebe, -katere sem poznal v istarem kraju pred 50 leti. Ameriška Domovina ima tudi nekaj prav dobrih poročevalcev, kakor je pisatelj g. Mausar, kateri -nam je* toliko lepih člankov napisal.
Zelo zanimivi so članki dr. Meršola.
Lepo piše V. K., ta gospa ima za moške kot za ženske dosti lepih naukov. Da bi se jih le vsi posluževali!
Tone s hriba je dudi dober, pa tisti Nik in Jure in Barba, ko zna tako dobre krofe* peči, seveda Jure in Nik ga cukata prav po dolenjsko.
Tudi se spominjam življenjepisa Franca Jelena; lepo in zanimivo je popisal /svojo šolsko dobo. Ko mu je mati rekla, naj čita, da* bo mizar, katerega so imeli najetega doma, slišal. Ko je -čital odstavek, katerega pač ni bilo v knjigi, se je mizar o-glasil: Lažeš, to ni zapisano, iče bi mizar ne znal brati, bi vse dobro izpadlo, tako je pa bilo vse nardbe.
Meni so zelo všeč spomini na vojaško življenje in bi bilo lepo, če bi se še kdo oglasil in kaj napisal o tem.
Poročila iz Kanade tudi
Miro Cerar - športnik leta
Miro Cerar, študent iz Ljubljane, dvakratni evropski telovadni prvak, je bil izbran za “ j ug osi o v anskega športnika 1962”. Pri tem velja, opozoriti na gonjo proti Cerarju od Istrani srbskih športnih poročevalcev R. Jeremica- in V. Nedelj-kovica. Ta dva- sta Cerarja v članku “Nišam primio ni jedan dinar” objavljenem v beograjskem listu “Sport” obdolžila, dai je za svoje nastope prejel denar.
Ta obdolžitev bi utegnila spraviti slovenskega telovadnega prvaka v zelo neroden položaj -ne samo doma, ampak prav tako v tujini, kjer- je nastopal kot amater. Izvršni odbor Zveze za telesno kulturo Slovenije je na napad imenovanih časnikarjev na Mira Cerarja odgovoril z odprtim pismom v ljubljanskem listu “Delo”. Napad je ostro zavrnil kot brez vsake o-snove, pisanje obeh -Srbov pa obsodil kot nedopustno. -Nekateri glasovi iz Slovenije: so zahtevali, da se oba srbska časnikarja :za njun. neosnova-n napad na slovenskega- telovadca primerno kaznuje v skladu z zakoni.
Elektronski mikroskop
“Elektromedicina”, podjetje v Ljubljani, ki izdeluje medicinske instrumente -in aparate, je izdelalo n e d a v n o po načrtih prof. Aleša Strojnika iz Ljubljane najmočnejši elektronski mikroskop, -ki je bil doslej izdelan v Jugoslaviji. Mikroskop je naročil Institut za imunologijo v Zagrebu. Isto podjetje gradi sedaj po načrtih prof. Strojnika elektronski mikroskop za A t o m s ki raziskovalni inštitut Jožefa Štefana v Ljubljani.
Pomanjkanje mleka
Oskrba z mlekom je v, nekaterih delih Slovenije zašla v precejšnje težave. Tako se nekdo v ljubljanskem listu “Delo” pritožuje, da bo mleko kmalu dražje kot vino in da je; vino lažje dobiti kot mleko. Kmetijski strokovnjaki odgovarjajo na te pritožbe z navanjem dejstev. Pravijo, da je cena -dejansko prenizka, da z njo- niso kriti niti stroški za rejo krav mlekaric in za molžo, da se ta ne izplača. Kmetijske zadruge so rejo krav mlekaric omejile, da bi zmanjšale izgubo-. Da bi temu stanju odpomogla, je zveza vlada dala na razpolago posebna sredstva za premije na mleko, ki so na razpolago v enakem -obsegu -kot sredstva posameznih -komun v isti namen. Kjer komune ne podpirajo cene mleka, tam tudi zvezna sredstva ne prihajajo v poštev. Odkupne cene mleka so bile zvišane s februarjem letos na 31 do 42 dinarjev za liter sorazmerno na odstotek maščobe.
Izboljšana telefonska povezava
Ljubljansko “Delo” poroča, da bodo še letos končali ljubljansko tranzitno- centralo, ki bo Slovenijo avtomatsko povezala s petnajstimi mesti, z vsemi večjimi mesti Jugoslavije. S pomočjo ljubljanske avtomatsko tranzitne centrale bo vključena v telefonsko avtomatsko- omrežje vsa Gorenjska, avtomatska mrežna skupina Trbovlje, Koper in Nova Gorica. Položili bodo nov kabel od Zagreba do Ljubljane, med tem ko je od tam do Beograda že položen.
čitamo, posebno, ker imamo tam prijateljsko družino Delič, katero smo pred dvemi leti ob-skali v Kanadi. Letos upamo, da nam obisk vrnejo, ker so že postali kanadski državljani. Pozdravljamo družino Delič in želimo, da se kaj oglasijo.
'Ob koncu lepo- pozdravim vse čitatelje Ameriške Domovine, dopisovalce in sotrudnike pri radi*listu'	I '	F. Z.
Po tem kablu bo lahko teklo hkrati med Ljubljano in Zagrebom 1900 pogovorov.
Zajezena dražitev blaga
.Izvršni svet je- izdal odredbo, ki prepoveduje zviševanje cen nekaterih vrst blaga za -dobo prihodnjih šest mesecev. Med temi so: mesni izdelki, sol, ka--kaovi proizvodi, tkanine, posoda, pohištvo-, električni in drugi tehnični aparati, peči, štedilniki, drva, premog, keramika, u-metna- gnojila in drugo. Začasno zamrzn j enj e cen je bilo potrebno, ker so- te od decembra na januar paško čile “brez pravega vzroka” kar za več odstotkov.
Drag pregled avtomobila
Neki Miro Krnet, Titova 25, Ljubljana, se pritožuje v. “Delu”, da so mu računali za pregled ventilov in oljne črpalke za nožne zavore na avtomobilu Fiat-600 v avtoservisu na Dolenjski cesti v Ljubljani za 14 ur, 7 avtomehanikovih in 7 va-jenčevih, skupno 5,740 dinarjev, kar znaša povprečno celo-teden-ski zaslužek nestrokovnega delavca v Sloveniji.
V šiški so razširili bolnico
Pretekli mesec so dogradili nove trakte bolnice zdravstvenega doma državnega sekretariata za notranje zadeve v Ljub-Ijani-šiška. *S tem bo na razpolago, kot piše ljubljanski list, okrog 100 novih bolniških postelj. Ustanova -bo sodobno o-prcmljena in bo v prvi vrsti na razpolago članom Zveze borcev in bolnikov, ki so registrirani v omenjenem, zdravstvenem domu.
Več posode so izvozili
'Nekdanja Westenova tovarna emajlirane posode v Celju, sedaj jo imenujejo “Emajlirka”, je v novembru 1962 povečala izvoz svojih -izdelkov po* množini za 24%, po vrednosti pa celo za 36%’ v primeri z letom 1961-Največ izvaža v Sirijo, Saudsko Arabijo, -Kuvajt in druge arabske -dežele, v Severno Afriko, V Gano ter v Južno in Srednjo Ameriko.
Vrste tekstilnih mojstrov treba pomladiti
Na občnem zboru Društva tekstilnih inženirjev in tehnikov v Mariboru so- ugotovili, da bo treba vrste tekstilnih mojstrov pomladiti, če naj vršijo svoje naloge v skladu s potrebami razvijajoče se tekstilne industrije!. V tekstilnem kombinatu Maribor je zaposlenih o-krog 7,000 delavcev, razpolaga pa s 70,000 bombažnimi vreteni in z okrog 2700 statvami.
Piva industrijska pekarna v Ljubljani
Do konca letošnjega leta bodo v Ljubljani zgradili prvo industrijsko pekarno, ki bo zmogla dnevno speči do 40,000 kg kruha. Pekli bedo štruce od četrt kilograma do dveh kilogramov. Nova pekarna bo stala okoli p°^ milijarde dinarjev. Ko bo gotova', bodo prenehale delovati male pekarne, ki “ne ustrezajo °' snovnim higiensko tehničnim predpisom”.
Stanovanjska stiska še narašča
Marko Rajner trdi v “Delu’ • Znano j>e, da kljub povečani gradnji stanovanj v zadnjih le' tih stanovanjska stiska še; narašča; predvsem^ v večjih mestih*
Za letos imajo v načrtu zgra' diti 106,000 novih stanovanj, ue vejo pa še, kje bi debili za t° potrebni denar.
Prvi polet s krova ladje
Prvo letalc v ameriški vojni mornarici je poletelo januar ja 1911 s krova oklopnice Pennsyi'
. vania |cis
pristanišču -San Fran-
isca.
James Oliver Curwood:
,y.
St !
-Bik-
OGENJ DIVJA
‘Ako
ne, me smete s kamnom na vratu vreči v vodo.”
“Vi ste korajžen fant,” je Bateese navdušeno zaklical. “Doli in gori ob reki ni človeka, ki bi natepel Bateesa!” Ali obraz se mu je iznenada stemnil. “Kaj pa glava, gospod?” je v zadregi dostavil.
“Skoro bo dobra, če mi pomagate, Bateese. Rad bi vstal, da bi se malo pretegnil in razhodil. Je bila glava močno ranjena, Bateese?”
“Ne. Krogla je samo kost obdrgnila in zato so vas boleli možgani, čez teden dni, mislim, se boste mogli tolči.”
“In vi mi pomagate, da okrevam?”
Bateese se je spremenil. David je čutil njegovo ljubeznivost in moč njegovih rok, ko mu je pomagal na noge. Najprej se je opotekel, a se vlo-vil z Bateesovo pomočjo ter približal k oknu. Pogledal je ven. Kake pol milje daleč je videl soj dveh ognjev.
“Vaše taborišče?” je vprašal.
“Da, gospod.”
“Kaj smo se odmaknili od smolene peščine?”
“Da, zlezli smo po reki navzdol.”
“Zakaj ne taborijo tukaj z nami?”
Bateese je nevoljno zagodel.
“Ker ima moja lepa Jeanne tako majhno ptičje srce, gospod. Rekla je, da ne smete čuti šuma, govorjenja, smeha in petja. Pravi, da bi bilo slabo za vas in da bi vročica bila hujša. Bateese jej je rekel: “Delate z njim kakor z detetom.” Ona se pa samo smeje Počakajte, da pride Pierre. Z dvema prstoma vam stisne glavo. Upam, da se še prej spoprimeva.”
“Vsekakor se bova borila Bateese. Kje je Pierre in kdaj se vrne?”
Bateese je zmignil z rameni.
“Mogoče teden, lahko tudi več. Jako daleč je.”
“Je star?”
Počasi je Bateese prisilil Davida, da se je toliko obrnil, da ga je dobro videl v obraz.
“Da mi ne sprašujete nič več o Pierru,” mu je svetoval. “Nikdo ne govori o njem. Samo ena oseba .. . moja lepa Jeanne. Njo vprašajte, ona vam pove. In če ne nehate, pokliče Bateese, da vam zdrobi glavo.”
"Vi ste pa nagel pri drobljenju glav, Bateese,” je momljal David, ko se je umikal k postelji. “Mi li prinesete jutri oprtnik in obleko? Rad bi se obril in opravil.”
Bateese je pristopil, zrahljal blazine in urejeval odeje Pa postelji. Njegove velike Poke so bile nagle in priprav-Pe kakor ženske in David si Pi mogel k.sj, da se ne bi nas-Pmhnil ženski ročnosti mogoč-Pega mestica. Ali če bi zašel v objem tega gorile, ki dela sedaj posteljo, bi bilo po najmočnejšem človeku divizije 'N”. Bateese je začutil njegov smeh in ga pogledal.
“Kaj pa je tako veselega?”,
je vprašal.
“Razmišljal sem, kaj bo z menoj, če me stisnete, ko še bova tepla. Ali to se ne zgodi. Jaz se bijem s pestmi in vas tako stolčem, da vas dolgo Pikdo ne bo poznal ”
"Glej ga no!” je bruhnil Dateese in strašno pogledal.
Pobijem vas kakor belega medveda, natolčem vas kakor • • • ’ ustavil se je pri našteva-Pju in stopil naprej z grozno
kretnjo.
Ta ne sedaj,” ga je opozoril Carrigan. “Sem kakor okajen, Bateese.” Pokazal je na posteljo. “Pregnal sem jo, ni res?” je rekel. “To mi ni všeč. Kje spi zdaj ona? V taborišču?”
Mogoče . .. morda tudi ne, gospod,” je zamomljal Bateese. “Bi radi vedeli?”
Pogasil je vse luči razen najbližje pri vratih. H Carri-ganu se ni več obrnil in nič govoril. Ko je šel, je Carrigan čul, kako je zarožljal zapah na vratih. Bateese ni pretiraval. Pierrova žena ga je res nameravala imeti za jetnika, vsaj za tisto noč.
Ni mu bilo, da bi zopet legel. Noge so bile medle, ali ni se počutil slabo. Kljub dosedanjemu naporu ga ni bolela glava in možgani so v redu delovali. Vrnil se je k oknu, od koder je videl daleč tam na bregu reke ognje. Brez težave ga je odprl. V kabino je udaril val nočne sape. Kako so zaplala pljuča! Kakšna radost je, dihati vonjiv hlad gozda! Noč je bila jako temna in ognji so bili svetlejši, zavoljo trde teme. Mesec se ni obetal. Zvezd ni bilo. Od daleč je prihajalo bobnenje groma.”
Carrigan se je napotil v kot kabine h klavirju. Tam je bil drug divan in sedaj je razumel pomen obeh zastorov na stenah. Možno jih je bilo močno žico nekaj centimetrov pod stropom tako potegniti, ga so razdelili kabino v dva neenaka dela ter je bila potem tretjina kabine prirejena za spalnico za gospo. Z občutkom velikega neugodja je Carrigan ugotovil, da je njena spalnica prav tam, kjer je on spal. Ob straneh klavirja so bila po ena vratca in, ko jih je odprl je videl majhno shrambo za obleko in drugo. Tretja vrata so bila na strani proti bregu ali bila so zapahnjena. Japon ski zaslon je ločil v kabini toaletno mizico z ogledalom Ob bledi svetlobi edine luči se je Carrigan sklonil in videl, da leži na klavirskem pultu odprta skladba. Bila je Ave Maria od Gounoda.
Kri mu je hitreje zakrožila po žilah. Začutil je neko ginjenost, se jzavedel čudnega nemira in neraztolmačljivega koprnenja. Bilo mu je, kakor da je prišel na mejo velike nevarnosti. Nevarnost je prežala pred njim in okoli njega. Bilo je nekaj, česar ni mogel videti ali otipati, pa mu je vendarle burno gnalo kri v srce in lice. Tisto neznano se ga je polastilo in ga premagalo. Stegnil je roko in prijel s konci prstov robček v kotu na tipkah, ženski robček; kakor tat ga je počasi vzel. Rahlo je dehtel po vijolicah. Bilo mu je, kakor da se ona zopet sklanja nadenj; kakor njen dih.''Ni mislil na njo, da je Pierrova žena. Ali takoj se je zopet trpko opomnil: položil je robček na mesto. Hotel se je sam sebi posmehniti, ali začutil je v sebi grozno praznoto.
Zopet je stopil k oknu Grom se je bližal. Hitro je prihajal od zahoda in z njim tema kakor v prepadu. Ognji v taborišču so se gasili. Takrat ga je obšla burna in podla volja. Bežati, pustiti za seboj spomin na skalo in Pierrovo ženo, ter se zopet lotiti zašle dovanja Blacka Rogerja Aude-marda.
Japonke na univerzah
Japonske študentke so na mnogih fakultetah v večini, pri študiju pa na splošno uspešnejše kot fantje.
Japonska dekleta, ki se jim je zdel podrejeni položaj v družbi še pred dvajsetimi leti povsem razumljiva vsakdanjost, postopno osvajajo “trdnjave”, se pravi, da posegajo v dejavnost in v po-dice, ki so bili do nedavnega namenjeni samo moškim prebivalcem “dežele vzhajajočega sonca”. Japoncev v glavnem ne moti, da so v brivnicah in frizerskih salonih zaposlene predvsem ženske, da se je proizvodnja in potrošnja piva povečala, odkar ga pijejo tudi Japonke, in da vedno več žensk sedi za avtomo-ailskim krmilom, zaskrbljeni pa so zaradi čedalje močnejšega prodora žensk v značilno “moške poklice” — ženske vozijo tovornjake, delajo v kovinskih strokah, postajajo višje državne uradnice — in silijo zlasti na univerze.
Pred drugo svetovno vojno Japonska ni poznala mešanih uni verz, le malo deklet je obiskovalo višje šole. Po letu 1945 pa so se tudi ženskam odprla univerzitetna vrata. Na Japonskem se ni lahko vpisati na univerzo: kandidat mora uspešno opraviti sprejemni izpit, ki je precej zahteven že zaradi konkurence, saj se ponekod poteguje za eno samo prosto mesto tudi po 60 kandidatov, medtem ko se v povprečju prijavi za vsako prosto
mesto po dvajset mladih ljudi.
Na akademijah za upodoblja-jočo umetnost je zdaj že več deklet kot fantov. Neki univerzitetni profesor je na pol v šali dejal ob letošnjem vpisu: “Japonski se obetajo čudni časi, zakaj ženske odrivajo moške z univerze.”	;
Poklicni vzgojitelji in psihologi sodijo, da se japonska dekleta zaradi težnje po veljavi v “moškem svetu” na splošno učijo bolje in so na izpitih uspešnejša kot fantje.
“Dekleta nenavadno dobro izgovarjajo angleške in francoske besede,” je dejal profesor na tokijski filozofski fakulteti, “tako da opažamo pri mnogih slušateljih, ki študirajo hkrati z njimi, vidna znamenja občutka manjvrednosti. V drugem letniku oddelka za angleško književnost na tokijski univerzi je 76 deklet in en sam slušatelj, v tretjem letniku francoskega jezika in književnosti pa posluša predavanja po en fant na 50 dfeklet.”
Študentje trdijo o svojih1 kolegicah, da je postala univerzitetna izobrazba v očeh Japonk prav tako važna kot na primer rdečilo za ustnice ali torbica. Prav zato govorijo japonski študentje o tej ali oni svoji kolegici kot o sivi, modri, rjavi “torbici”. Toda “torbice” so večino-
ma zelo prizadevne in uspešno opravljajo izpite.
Vendar je za zdaj še tako, da japonsko dekle z univerzitetno diplomo precej teže dobi ustrezno zaposlitev kot pa njen študijski kolega. Voditelji večjih japonskih podjetij se jih otepa-
jo z izgovorom, češ da so “pre-jro obeh strank izglasoval 24. od
več izobražene, da bi mogle o-pravljati navadno uradniško delo, na važnejša delovna mesta, kjer je potrebna večletna praksa, pa jih ne moreš postaviti, ker se slej ko prej poročijo in vsaj za zdaj še ostanejo doma.”
James Trdina:
DIVJI MOŽ
(Dalle Drthodnlie)
------O———
— Aljaščanski mus tehta do 1,400 funtov in je najtežja žival v družini jelenov.
Po gričih, dolcih in krajih, na katerih se drobe Gorjanci, padajo polagoma proti Krki, se razprostira med Podgradom in Ljubnom velik gozd; imenuje se Rasno. Zdaj poje v njem sekira, ki ga nemilo podira in pokončuje, ali še nedavno je bil košat, temen in krasen, da je marsikak potnik obstal in se mu čudil. Takrat je stala kraj njega majhna koča; reklo se ji je “pri Logarju”. Stari Logar ni bil bogatin. Polja in pašnikov je imel ravno toliko, da je prel-hranil s trddom in znojem sebe in svojo rodbino. V cerkev je šel največkrat v Šmihel. V Podgrad bi bil rajši hodil, ker se je tam rodil in imel ondi škoro vso svojo žlahto, ali pot je šla skozi Rasno, v katerem zablodi prav lahko še tak človek, ki misli, da ga pozna.
Kmalu potem je imel Logar V Podgradu opravek. V goščavi se mu pridruži divji mož, spremi ga molče do konca gozda in izgine. Tako je spremljal odslej vsakikrat Logarja in njegove ljudi, če so šli v Podgrad. Zdaj se jim ni bilo več bati, da bi se v hosti izgubili. Logarjevim je bilo jako po volji, da so mogli pohajati svoj rojstni kraj brez nevarnosti. Nekoč so se pomudili pri žlahti in dobrem vinu dolgo čez polnoč. Kakor vselej jim je kazal pot proti domu divji mož. Ko je pa začelo
ki jim je pritekel na pomoč, še preden so ga prosili, če je zalezoval čredo volk ali kaka druga zver je planil nanjo z gorjačo in jo ubil ali prepodil. Nad Rasnim so nakopičile coprnice oblake in so hotele usipati iz njih točo. Divji mož seje ustopil za Logarjevo hišo in jih jel s tako silo krepeliti in goniti, da so morale pobegniti. Eni je zbil z glave pečo, drugi pa iz ust zadnji zob, ki ga je še imela. Logarjevim niso mogle narediti najmanjše kvare niti to pot, niti pozneje, dasi so to dostikrat poskušale.
Tako je divji mož mnogo let branil in varoval svoje prijatelje, pa ni bilo čudo, da so si tako lepo opomogli in skoraj obogateli. Ali si-eča je rada nestanovitna. V Rasnem je našel Logar lepo, jnlado drobnico in je cepil. Divji mož iz goščave to zapazi se zadere srdito: “Nesramnež! Jaz sem ti v vseh rečeh pomagal, v zahvalo pa si mi zdaj zagradil pot!”
Odslej se hostnik nikoli več ni prikazal Loganjevim, da bi jih spremljal skozi gozd ali obvaroval škode in nadloge. Najmlajši sin se je v Resnem izgubil in poginil od strahu in lakote. Živino so trgali volkovi in druge zverine. Žito in sadje je pobijala toča. Tako so se nesreče kar lovile. Logar je zopet osirotel; z borni-
stavek k ustavi, ki prepoveduje državam, da mešajo davke v pogoje za izvrševanje votivne pravice. Predmet se sedaj nahaja pred legislaturami posameznih držav; 24 držav je kongresni zakon že odobrilo. Mississippi ga je odbila, v dveh državah pa letos legislature ne zasedajo.
Kennedy je zaradi tega naslovil na ostalih 23 držav poseben brzojaven poziv, naj pohitijo z ratifikacijo, da bo 24. odstavek k ustavi lahko stopil v veljavo tako zgodaj, da bo veljaven za predsedniške volitve v 1. 1964.
MALI OGLASI
Dvostanovanjska hiša naprodaj
V bližini Waterloo Rd. prodamo dvostanovanjsko' hišo 4 in 3 sobe, dvojna garaža, na novo z aluminijem obložene zunanje stene, $13,700.	—(61)
Stanovanje oddajo
Šeistsobno stanovanje s kopalnico, popolnoma prenovljeno, plinski furnez, zadaj, zdolaj blizu transportacij in vseh šol, oddajo. Cena $70 mesečno. Kličite po četrti uri HE 1-6169.
(26., 27., 29. mar.)
Sobo oddajo
Moderno opremljena spalna soba se odda v bližini sv. Vida. Tel. HE 1-6671.	(62)
Ugodna prilika
P o p r avljalnica čevljev na prodaj. Dober zaslužek. Kličite CL 1-1042.	(63)
v Podgradu, ..dan zvoniti, za-Jmj ostanki svojega imetja se pustil jih je kar nagloma je preselil nazaj v Podgrad. V
zapuščeno hišo je
dvignil z obema rokama bližnji grič in smuknil v jazbino, ki je bila pod njim. Grič se
njegovo treščilo in čal do tal
ogenj jo je pokon-s poslopji vred. Le
je poveznil sam nazaj, kakor nialokak sled še izpričuje, kje
je prej stal.
je stala in kako strašno se zna
PROF. WM. J. KENNICK, ADVOKAT
je odprl svoj urad za
!M1E TAX
567 E. 185 St.
(Nasproti Fisher Foods)
Ure: 10 do 12 in 3 do 8
2 apartments for rent
Furnished or unfurnished, newly decorated, children welcome. 1000 E. 64 St. Phone 881-0170.	—(61)
Divji mož je bil prav čudna maščevati divji mož, če ga prikazen. Namesto človeške ^ £iovek vede ali nevede razžali.
-------o------
ZA LETOS PRI KRAJU — Otroci v Zah. Berlinu se prav tako radi igrajo 'v snegu kot drugod. Na sliki jih vidimo v Hasendeide pri sankanju in prekladanju velikih sneženih krogel. Berlin je imel letos hudo in dolgo zimo kot pri nas v Ameriki, vendar je sedaj že pri kraju.
brade in brkov mu je zarasel obraz dolg mah. če ga je človek kaj vprašal ni dobil nič odgovora, sam pa je tudi prav malokdaj zinil katero. Z divjačino se je rad igral, domače živine pa se je ogibal. Hiš, polj in vrtov se je bal kakor hudoba križa, če so ga logarji povabili, da bi šel z njimi in popil v njihovem hramu kozarec vina, vselej se je grdo zapačil, mahnil z roko in šinil od njih v goščavo, kakor da je hudo razžaljen. Vendar je ostal njihov najboljši prijatelj
Davki naj ne bodo pogoj za volivno pravico!
WASHINGTON, D.C. — Pri nas imajo posamezne države pravico, da določijo pogoje za izvrševanje volivne pravice pri federalnih volitvah. Le tako je mogoče, da so nekatere države na jugu dtV'le postavile zahtevo, da mora vsak volivec plačevati tudi minimalne direktne davke. S tem so najbolj prizadeti črnci v južnih državah.
Kongres je že davno s podpc-
HELP WANTED — FEMALE
Woman
Experienced Grill and Short Order Cook — In Bowling Alley — Call from 4:00 to 6:00 p.m. FA 1-2373. —
(m-w-f)
Stanovanje oddajo
Oddamo stanovanje 5 lepih velikih sob s kopalnico. Opremljeno za $75 mesečno, neopremljeno $65. Vhljučno kurjava in klet za pranje. Otroci dobrodošli. Vprašajte apt. št. 2. Tel. AT 1-7135 ali ME 1-8500.	(64)
Stanovanje oddajo
Na 6026 St. Clair Ave. oddajo 4-sobno stanovanje s kopalnico. Kličite IV 1-4888.	(MWFX)
Moški dobijo delo
Delo za upokojenca
Starejši moški dobi delo za čiščenje okoli hiše. Kličite YE 2-4037 podnevi.	(62)
PRIPRAVLJEN ZA PARADO? — Nedavno s0 po rala Nelsona na 153 čevljev visokem stebru na Trafalgarskem trgu v kaže admiralovo glavo.
dolgem času očistili kip admi-Londonu. Slika
Delo dobi moški
v slovenski čistilnici z a obleke. Stalno ali nekaj ur dnevno. Zglasite se osebno pri
MERVAR’S DRY CLEANING 5372 St. Clair Ave.
(65)
Ženske dobijo delo
ZENSKE ZA DELO
na šivalnih strojih
Stalno delo. Visoka plača od ure, od kosa. Prijetni delavni pogoji. Plačani prazniki in počitnice.
WORK WEAR CORP.
1788 E. 25th St.
South of Payne Ave.
(61)
Dve hiši naprodaj
Na 6018 in 6022 Glass Ave. Se lahko ogleda po dogovoru. Dober dohodek. Cenjeno za hitro prodajo. Kličite 481-3283.	(63)
V najem
Štiri neopremljene sobe oddamo v najem na E. 185 St., blizu Euclid Glenville bolnišnici. Kličite KE 1-0371.	(63)
Naprodaj
Naprodaj je lot 208 x 316 blizu Chesterland; naprodaj je tudi vlačilec (tractor) z vsemi pritiklinami. Kličite EN 1-4265.	—(63)
Sobe v najem
1162 E. 58 St., 4 sobe in kopalnica, na novo dekorirane. $45. Kličite 944-5050.	(63)
Stanovanje oddajo
Oddamo štiri sobe in kopalnico na 1150 E. 60 St. zgoraj. Vse na novo dekorirano. Tel. UT 1-7247.	—(63)
Hiša naprodaj
Blizu Euclid Beach Park, clvodružinska hiša, 4-4, velik lot, na Arcade Ave. Kličite KE 1-4899.
(27,29 mar. 1,3,5, apr.)
Hiša v najem
Oddamo 5-sobno enodružinsko hišo. Vprašajte na 609 E. 125 St. zgoraj.	(X)
JULIUS Z ETER:
ANDREJ CERNISEV
■AL -i»
/-
v
svoj načrt izpeljala; šele sedaj, ko sta že začela izvrševati davni namen, sta spoznala zapreke, ki jih nista prej slutila. Po dol-
in že sem bil na strehi in gibčno kakor macks, vkljub svoji starosti, sem se tiho spuščal skozi dimnik, dokler nisem srečno stal na velikanskem italijanskem ognjišču, kjer sem se spretno skril za kup drv, morda je bila to zaloga za jesenske večere, ne vem, kako da so jo tam pustili. To je bilo ognjišče v obednici. Bil je že večer in vedel sem, da ne pride nihče več v obednico; spal sem torej tiho do jutra.”
Umolknil je in se je vnovič ozrl, če ni kdo blizu; ko je videl, da so popolnoma sami, je nadaljeval.
“Ne vem kako dolgo sem spal, toda prišla sta dva moža in sta pogrnila mizo, takoj nato je pN šel cesar v družbi dveh kavalirjev, eden izmed njih- mi je se vedno neznan, toda drugi je brat grofa Orlova, slišite grofa, zakaj cesarica je milostljiva in mu ie podelila ta naslov. Sedli so za mizo. Orlov je podal cesarju sam kozarec nekakega zganja, to ni bilo nič sumljivo, dolgo časa živim na Ruskem in vem, da je navada na tak način pričeti obed. Toda komaj je cesar izpil, je Orlov sumljivo silil, naj izpije še drug kozarec. Peter je prestrašen vstal.
“Znotraj me peče kakor o-genj!” je kriknil bled kakor smrt. —
Divji izraz na obrazu teh moz mi je strdil kri, lasje so se mi ježili, očividno je bilo, da ste cesarja zastrupila.
“Pijte, gospod naš!” sta se smejala surovo.
Peter je treščil steklenico na tla, toda oba moža sta planila nanj in sta ga hotela šiloma prisiliti, da bi izpil še en kozarec; toda Peter se je obupno branil— tu sta ga podrla na tla in ga zgrabila za grlo, tesnoben krik Petrov je napolnil hišo in na klic morilcev sta vdrla v dvorano dva gardna častnika, ki sta bila postavljena pred vrati — njima na pomoč.
“Gorje! Gorje!” je vpil Peter. “Hiša je polna morilcev. Kaj se me nihče ne usmili?”
Bil sem kakor okamenel, ho-
CHICAGO, ILL.
tel sem skočiti, toda moji udje so bili od groze kakor otrpli in moral sem gledati, kako je Orlov, ta grozni Orlov pokleknil nesrečniku na prša, kako so mu trije izmed morilcev ovili okrog vratu prt, katerega so strgali z mize — in ga tako zadušili! Zavest me je zapustila ob tem groznem prizoru! Ko sem se zopet zavedel, je ležalo Petrovo truplo še vedno na tleh, toda dvorana je bila prazna in okno odprto. Posrečilo se mi je uiti skozi vrt. Otresem prah te zemlje s svojih čevljev, povrnem se v svojo domovino ... Še enkrat vam pravim, gospod: ubežite! Ali vidite ono luč na vodi? Tam se ziblje ladja, na kateri še danes odjadram. Zbogom! Gorje, gorje tej zemlji!”
Končal je in je izginil v megli. “Ali si slišal?” je vprašal Andrej Miroviča.
“Slišal.”
“No dalje torej se ne more odlašati, Ivan je še edina zapreka, da ne sedi Katarina brezskrbno na svojem prestolu, izprevidiš, da-”	'
“Da, da ga morava rešiti pred njeno zlobo!” mu je segel Miro-vič v besedo.
Andrej je vzdihnil.
“Da jo morava rešiti krivde prelitja njegove krvi!” je pristavil tiho.
Prijatelja sta se vrnila skupaj na otok v tiho hišico pod drev jem. Andrej je tam pobral svoj mali zaklad prihranjenega denarja, ki mu ga je izplačal bankir kneza Pomarova in brez daljšega obotavljanja sta se napotila v Schluesselburg.
Kakor nočne megle so moleli kvišku sivi, mogočni nasipi schluesselburške trdnjave iz brezbarvnih valov Neve, v katerih se je zrcalilo z gostimi večernimi oblaki zagrnjeno nebo in ob prvem pogledu na grozeče stolpe in bašte, je nehote vstal v Andrejevi 'duši nekak dvom o uspehu njunega podjetja. 'Miro-vič pa je bil nasprotno poln dobre nade in vesel. Peljal je Andreja v mesto, izdajal ga je kot svojega slugo, katerega je najel v Petrogradu. Podnevi je opravljal Andrej vsakovrstne službe, da ne bi vzbudil sUma pri sosedih', zvečer pa sta se oba prijatelja posvetovala pri zaprtih vratih in oknih, na kak način bi
REAL ESTATE FOR SALE
Wheeling — By Owner 3 Bedroom ranch brick, fireplace, Large family room. All schools. Loop and Evanston buses. Large cor. lot. Owner trfd. $22,509. LE 7-2824.
5 ROOM BRICK STUCCO RESIDENCE
with basement; Storms and screens: Close to schools, shopping and transportation. By owner. $7,000. 4533 W. Wilcox, MAnsfield 6-9209.	(61>
BY OWNER — 3 flat frame sided; 1-7; 1-5; 1-3; 2 car garage; automatic oil heat; lot 25x176; 220 wiring; low taxes; good income; vie. North-Kimball; $18,000. Dickens 2-1013.
(63)
ROLLING MEADOWS — 3 Bedroom ranch. Family room, garage storms, screens, — landscaping on circle. By owner. $18,000. Ph. CL 5-1342.	(63)
BUSINESS OPPORTUNITY
RESTAURANT — GRILL AND BUILDING.
Est. 16 years, 45 Seats, counters, booths, knotty pine int. Well eqpd Air-cond. Open Mon. thru Sat. 6 AM to 9 PM. — 5146 W. Madison St. — ES 8-9527.	(62/
gem posvetovanju sta se vendar odločila za zvijačo, ki se jima je zdela pripravna za uspeh.
Poročnik Mirovič je hodil večkrat z oddelkom vojakov v pomoč v trdnjavo, vselej za ves teden, in pri tej priložnosti je izvedel, v kateri kasemati živi Ivan svoje žalostno življenje. Bil je oddeljen in skriven kraj, — vhod je bil zavarovan s palisa-dami, za katerimi se je nahajal tabor z nekaj možmi. V kasemati sta spala z Ivanom dva častnika. Prijatelja sta sklenila, da vzame prihodnjič Mirovič s seboj v trdnjavo svojega slugo, kamor sta že pred tem spravila velik zaboj z obleko in vsakdanjimi potrebami; v noči, določeni za osvobojenje Ivana, bi moral dati Andrej ta zaboj na ramo in ga nesti, kakor na ukaz poveljnika trdnjave, v kasemato obema častnikoma; Miroviča je poznal vsak, zato se ni bilo treba bati, da bi ubranili slugi vstop, ko ga njegov gospod spremlja. V kasemati pa naj bi se vrgla Andrej in Mirovič na oba častnika, zvezala ju in jima usta zamašila, da ne bi mogla klicati na pomoč; Ivana sta hotela skriti zaboj in ga odnesti na določen kraj, kjer bi se brez zapreke spustil po pripravljenih trdnjavskih vrveh v vodo. Mirovič in Andrej sta bila izvrstna plavača in sta si upala priplavati na breg, toda zaradi gotovosti sta privezala k mali skali čolnič, kakor hitro bi bili na bregu, bi sedli na konje, tudi že pripravljene, in v diru dosegli morski breg, kjer sta imela naročeno ladjo, in se tako rešili na Švedsko.
To je bil drzen naklep, toda nikakor nemogbč; pravzaprav pa nista imela niti časa, da bi se jima nudila kaka druga, bolj varna pot. Prijatelja sta imela seveda tu pa tam dvome o uspehu svojega podjetja, toda izgovarjala sta se drug drugemu in trdno verovala v dober izid s sangvinizmom svojih mladih let.
Andrej se je zavezal, da naroči in poskrbi za vse, kar je bilo potrebno za beg, kupil je konje, naročil vse za vožnjo na Švedsko, imel je polne roke dela in se ni vrnil v Schluesselburg do dneva, ko sta morala iti v trdnjavo. Razburjenost, ki ga je imela ves čas v oblasti, se je v odločilnem trenotku pomirila in slednjič se mu je posrečilo dobiti popolen mir, ki je bil za izvršitev tako drznega dejanja ne-obhodno potreben, zato je bil nemilo ginjen od mrzlične razburjenosti, v kateri je dobil svojega prijatelja. Mirovič je letal po sobi kakor blazen.
“Kaj se je zgodilo?” je vprašal Andrej vznemirjen.
“Kaj se je zgodilo! Nič in veliko: v mojih možganih se je namreč porodila misel, ki lahko postane svetovno znana! Slava mojega rodu se lahko dvigne v velikansko višino!”
“Ne razumem”,, je rekel Andrej in je nič dobrega sluteč odkimal z glavo.
“Torej poslušaj. Cesarica se je odpeljala v Rigo, po tako veliki razburjenosti je prišla na petrograjsko prebivalstvo treznost in velik del vojske se sedaj sramuje, da je tako izdajalsko zapustila cesarja. Vse to bo se-
veda kmalu minilo, toda kaj ko bi porabili ta trenotek, ko bi ne ubežali na Švedsko, ko bi proglasili Ivana za carja?” —
“Ti noriš!” je vzkliknil Andrej prestrašen, “to se nikdar ne posreči!”
“In zakaj ne? Ali nisi videl, kako lahko je dosegla Katarina svoj cilj? Oddelek vojakov, katerega vodim, mi je udan z dušo in telesom. Ko te ni bilo tu, sem spisal ukaz, kakor bi ga dala cesarica, da se spusti Ivan na svobodo. Prebral bom ta ukaz svojim vojakom, peljal jih proti straži, ki varuje palisade pred kasemato, ta straža bo ali verje-
SEDAJ JE ČAS, DA DOBITE PRORAČUN ZA ZUNANJE
IN NOTRANJE BARVANJE HIŠ.
Ne čakajte na poletno vročino in višje cene. Pokličite se danes za brezplačen in neobvezen proračun. Popolnoma zavarovan.
HE 1-0965	TONY KRIST AV NIK	UT 1-4234
PAINTING & DECORATING

____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ ' '
A. GRDINA & SONS, INC.
FUNERAL DIRECTORS — FURNITURE DEALERS
Pogrebni zavod:	Pogrebni zavod:
170C2 Lake Shore BIvd.	1053 E. 62nd Street
KEnmore 1-6300	HEnderson 1-2088
Trgovina s pohištvom: 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
■

L.
:
K
I m
fci
i
ZADNJE PRIPRAVE — Slika kaže zadnji posvet Dar-ryla F. Zanucka z Rihardom Burtonom pred snemanjem prizora za film Kleopatra v Almeriji na Španskem. Film bodo skoro začeli kazati po kinogledališčih vsega sveta. Snemanje je stalo skupno preko 40 milijonov dola7'jev. To je doslej najdražji film, kar je bilo kdaj posnetih.
la, in se nam pridružila, ali paliz trdnjave in naglo v Petro-jo osuplo premagamo, odhitimo j grad!
Holmes Ave. Market
15638 Holmes Avenue	Liberty 1-8139
Cleveland 10, Ohio IMA j
ZA VELIKO NOČ!
odlične DOMAČE MESENE KLOBASE, ŠUNKE, PLEČETA, ŽELODCE in PRVOKLASNO SVEŽE MESO!
ZATO: NAROČITE ŽE SEDAJ vse, kar boste o VELIKO NOČI potrebovali!
RAZEN TEGA DOBITE PRI NAS tudi vse, kar je potrebno za POTICE in razne druge velikonočne • SPECIJALNOSTI!
Sprejemamo poštna naročila in razpošiljamo tudi izven mesta!

NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrti in žalostnih src naznanjamo vsem sorodnikom. prijateljem in znartcem, da je po dolgi bolezni umrl nao ljubljeni soprog, oče, očim in stari oče
John Maricic
Previden s sv. zakramenti je zaspal v Gospodu dne 12. marca 1963.
Pokojni je bil rojen v vasi Svečaj pri Karlovcu na Hrvaškem V Ameriko je prišel leta 1905.
Prw-Cb se ie vršil 16. marca 1963 iz pogrebnega zavoda A. Grdfna in Sinovi v cerkev sv. Pavla na pokopališče Kalvarija.
Bil je član sv. Josipa br. 99 HBZ.
V dolžnost si štejemo, da se posebno zahvalimo ^Father Martelancu, ki je podeilil pokojnemu poslednje zakramente Sera hvala Father Migelicu od Sv. Pavla, za molitve v pogrebnem zavodu in sv. mašo.
v1' 'iv Frank Skrar Bruks Family, Pate Family, Mr. m Mrs. I Tom' Kraich, Mr. in Mrs. John Speck, Andy Slogar Family, Mrs. Mohorčič Anton Amagoni Family, Bedel Family, Mr. m Mi s. John Miwsik, Anton Zigman, Mr. in Mrs. John PaiK, France, George Mr. ir. Mrs. Kolarič. Frank Gulash, Mrs Stefančič ano Son Klopčič Family, Frank Paik, Joseph Salamon Sr., Ed. Salamon Jr., Tom Gurlina, John Poltz, Lovrekovic Family,
Mills Family.
Hvala vsem, ki so ga prišli kropit in ga spremili na poko-pališče. Bomo razposlali še posebne zahvalne kartice.
Iskrena hvala vsem, ki so ustmeno ali pismeno izren.i sožalje.
Naša zahvala nogrebnemu zavodu A. Grdina in Sirovi za vzorno urejen urejen pogreb in za vsestransko izvrstno postrežbo.
Tvoji žalujoči:
ELLA, soproga;
MARY KOST, HELENA GOLOB, NANCY MARICIC, hčerke S. MARY IDA, pastorka;
VNUKI IN VNUKINJE ter OSTALO SORODSTVO.
Cleveland, Ohio, 27. marca 1963.
f! , UA o	A:'£ išf j
PES IN MAČKA — Izgleda, da stari rek “Se gledata kot pes in mačka” ne drži več. Psi in mačke žive v ameriških domovih mirno drug ob drugem in se utegn ejo celo igrati med seboj, kot kaže gornja slika.
V BLAG SPOMIN
OB ČETRTI OBLETNICI ODKAR, JE UMRLA NAŠA PREDOBRA MAMA
LUCIJA KALAN
Sklenila je to življenje dne 27. marca 1959.
Hvala, naša dobra mama, vso ljubezen, ste nam dala, vse moči in vse skrbi.
Rajski mir, nebeška sreča naj Vas spremlja v večnosti. Žalujoči:
sin FRANC in hčeri CILKA in KATKA s svojimi družinami.
Cleveland, O., Girard, O.,
Suha pri Škofji Loki, 27. marca 1963.