številka 18 / 26.november 1990 cena 15 din BO DEREK KAZALO ¦?ii!!jlipp||Pii:' KAZALO 4 Intervju: Milan Aksentijevič, polkovnik in poslanec 8 Komunistična grobišča na Slovenskem 14 Hamfri 17 Zdrahe na KEVS-u 20 Dr. Boris Sket: Univerza na razpotju 22 Boj za slovensko univerzo 24 Fotolabor 28 Info faks 31 Film: Duh 34 Marko 1 I Crnkovič 40 Dunaj in art 42 Potopis: Dolpo 46 Nagradna križanka ifij ¦• "W"" g&p"*1'* llll||Hib, ""fgf" "¦m""m%imt^ "¦»•'^mjiittfa. —y— 'mmwr~~ "^m***"1- ™«j^»-«i \/ € I I J |\I I r*V A KOT AVTONOMIJA Vse dobre stvari se začnejo na začetku. Kot prvošolci pričnejo abecedo na začetku, pri črki A, tako je tudi ljubljanska Univerza tam, kjer je bila leta 1919 - pri Avtonomiji. Ta je, vsaj zdi se, vpeta v začarani krog gospodarskih zmožnosti, političnega volun-tarizma in kulturne razsvetljenosti. In odčaranja Se ni bilo. Danes razdružena Univerza išče nova pota, med katere sodijo tudi razmišljanja o njeni delitvi aa humanlstičnl In politehnlčni del. Univerzitetno vodstvo, skupaj z rektorjem, pa je v tem trenutku nemočno: navznoter zato, ker ga samosvoje in samostojne članice ne jemljejo preveč resno, navzven pa zato, ker niina novorežimske legitimnosti. Bilo je namreč Izvoljeno pred aprilskirai volltvami. Na drugi strani pa Teološka fakulteta, ki so jo leta 1952 nasilno izključill, ponovno vstopa v razdruženo skupnost. Pa čeprav je bila 28 let edina in resnično avtonomna v razmeiju do posvetne oblasti. Pariško zasedanje KEVS-a in »ponižanje« novonastajajočih držav je pokazalo, da lekcije avtonomnostl niso tako preproste, kot bi si diplomati teh držav želeli. Ne samo, da so jih postavili pred vrata »skupnega evropskega doma«, temveč so jih tudi nazorno poučili, da so kakršnikoli pogovori možni samo in zgolj preko centra. Zato je razočaranje slovenstva kljub »navdušujočim« trditvam njegovega zunanjega ministra izjemno: še enkrat so odčarali mit o avtonomnosti. Na drugi strani se slovenstvu vsiljuje nov, odrešujoči mit - pleblscit. Na povabilo, da njegovemu poteku prisostvujejo tudi »evropske« in-stitucije, so v Parizu (ne)posredno že odgovorili. Legitimnosti in (ali) legalnosti mu ne želijo dati. Prav enakega mnenja je tudi armada, če seveda povzamemo polkovnika Milana Aksentijeviča, ki v intervjuju za Tribuno pravi: Plebiscit je manipulacija. Če ne želite biti manipulirani in imeti močne Argumente, jih v rokah že držite. Tribuna gre od začtka. Konec je nepredvidljiv. Branko Čakarmiš TRIBUNA je glasilo ŠOU v Ljubljani. • Tisk: tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. • Naslov uredništva: Kersnikova 4,61000Ljubljana, tel. (061) 319-4%, telefax (061) 319-M8. • V uredništvu dežuramo vsak dan med 10. in 12. uro. • V.d. glavnega urednika. Bojan Korenini. • V.d. odgovornega urednika: Branko Čakarmiš. • Lektorica: Nives Klinc. • Cenal5din. • Oproščeno prometnega davka po sklepu št. 421-170/22.2.1973. • Naslednja številka izide 10. decembra 1990. V uredništvu TRIBUNE ali pri Tribuninih kolporterjih na fakultetah lahko študentje z indeksom kupijo TRIBUNO po ceni 5 dinarjev. l Starii, kat«h«tj« in učit.lji spodbudite vaše varovance k tej dobrodelnosti. Prav tako prosimo starSe, katehete in učitelje s poplavljenih področij, da nam pošljete naslove otrok oziroma jih spodbudite, da to storijo sami. Tudi na ta način bomo pokazali medsebojno solidarnost, darovalcem in ob-darovancem omogočili košček vesel-ja, medsebojni stiki in poznanstva otrok pa bodo pomenili tudi naš korak drug k drugemu. Svoj naslov pošljite na: SDM Verovškova 3 8 61000 Ljubljana ali MOŠ Jurčičev trg 2 61000 Ljubljana tel.: 211-136 Da bomo lahko vaše darove primerno razporedili, svojemu naslovu pripišite tudi svojo starost! Uredništvo Trlbune________ Pred nekaj dnevi mi je prišlo na mizo pismo z opozorilom na dopis v Tribuni. "Podpisani" so bili "avtor-ji prispevka v Tribuni". V svojem pismu me opozarjajo na imenovani prispevek, kjer so se pritoževali nad enim od svojih profesorjev. Pismo zaključujejo s prošnjo, da se zadeve uredijo, in posredno grožnjo, da bo sicer kdo zatožen ministru za šolstvo (ste prepričani, da ne bere Tribune?). No, čeprav pismo zaradi anonimnos-ti obravnavam nekoliko jedko, pa ga nikakor nisem vrgel v koš. To žal ni edina pritožba. Povsera slučajno pa se je še časovno ujelo z akcijo, za katero smo se pravkar dogovorili z dekani naših šol. Ko sem sprejemal kandidaturo za raktorja, je bila med mojimi prednostnimi željami ureditev Studijskih razmer. Vem, da na marsikateri fakulteti ali višji Soli naše univerze (pa nikar ne mislite, da samo pri nas! ) ni vse tako, kot bi moralo biti. In to vedo tudi moj i kolegi. Ponekod se kakšen učitelj premalo briga za študente, drugod so težave z uredniki. Skrat-ka, včasih izgleda, kot da se delavci te univerze ne zavedamo čisto prav, katera je naša osnovna naloga. Raz-logi za to so različni, verjemimo, da so nekateri tudi objektivni. Dogovorimo se še takole: rektor in dekani se delajmo, kot da smo za vse krivi mi, drugi učitelji in asis-tentje naj predvidevajo svojo kriv-do, študentje pa se tudi potresite s pepelom. Dejansko je namreč res prav gotovo na vsaki strani nekaj kr ivde. Torej va (Studentom) obljubl jant, da bodo vodstva Uriiverze v Ljubljani, kar pomeni vodstva vseh ljubljanskih fakultet, akademij in viSjih šol odalej poaebej skrbele za to, da se razmere na nj ih popravijo. Pričakujejo pa seveda tvoren odnos Studentov do teh vpraSanj. Pričakujejo stvarno ali (objektiv-no) obveSčanje o nepravilnostih, brez podtikanja ali drugačnih zlonamernih dejanj (verjemite, tudi za takšna zanesljivo vera!). Seveda je primerno mesto dogovarjanja od-delek ali fakulteta. Če se boste Studentje primerno organizirali, vas tam ne bo nihče prezrl. Uparn, da bodo na rektorat prihajala pisma res le v najbrezupnejših primerih. In še nečesa se morate Studentje zavedati. Strogo napoštevanje predpisanega študijskega reŽima tudi posamez-nikom med vami ne bo vedno pogodu. V takšnih primerih pa sveda računamo na vašo doslednost in načelnost. Toliko o enern problemu. Druga težava pa so nepodpisana pisma. So nespodobna in nepotrebna - vsaj kar mene zadeva. Dokazljivo (!) je, da moja nrav nima prav nič opraviti z nekulturnimi packarijami, ki si j ih na moj račun nekateri privoščijo, žal tudi s posredovanjem Tribune. In verjamem, da tudi moji kolegi niso tako hudobni, kot študentje včasih ro i s 1 i te. V upanju na plodno sodelovanje ob skupnih ciljih, vaš dr. Boris Sket, rektor PREMK____________________ Bolj ko človek premišljuje o vse preštevilnih uzurpatorjih, ki jih žal v naši kakršnikoli že družbi nikoli ne manjka, ko Vojvodine Kranjske v osebi vsemogočnih direk-torjev po svoje krojijo usodo ljudi, vse v obliki nekakšnih represalij . V konkretnem primeru imam v mislih Jerka ČEHOVINA v THO Postojnska jama, ki je takorekoč uspel s svoj imi intrigami dodobra matirati Viktorja PREMKA. Zadevo je speljal celo tako daleč, da se lahko s priznanji dičijo celo dugi ljudje, kot je primer Jurič Anice, ki je zanjo delal torto oziroma je slaščičarske izdelke naredil namesto Ivanke Simčič. Sicer pa, kaj bi vso ceremonijo v zvezi z podelitvijo priznanj ponavljal, kajti iz prispevka dos-sier Premk je žal med drugim tudi razvidno, da so se proti Premku zarotili celo kuharji, natakarji, ki so bili, vsaj tako razumem iz prispevka, celo nagovorjeni, da so popisali protest na RTV Ljubljana. Med drugim so zapisali, da naj bi Premk celo maličeval kulinarično stroko... Če me spomin ne vara, se nekako spominjam, da je gospod Premk dalj časa nastopal na TV, kjer je gledal-cem posredoval razne kulinarične recepte, vendar pa so ga, kar sem Sele danes, ko sem prebral Tribuno, ugotovil, da je bil nesramno onemogočen. škoda, res škoda, da je celo naSa osrednja medijska hiša takoj prijela za intrigo ljudi, ki so - vsaj tako sem osebno prepričan, pač zavidali gospodu Premku nastop na ekranu. Naši osrednji TV hiSi ravno sedaj v trenutku, ko v skupSčini sprejemajo in menda odločajo o programih, vodilnih ljudeh in Se o čem, bi položil na srce in njihovo dušo na želodec, kajti saj vsi vemo, da dobrote teknejo, Ce jih zna pripraviti, izdati skrivnostne recepte kakšen sposoben kulinaričen mojster in Premk je prav gotovo med njimi, da ga ponovno vključijo v program, ko bodo gledalcem, pardon bolj gledalkam posredovali kakšne izvrstne kulinarične recepte, da se bodo nam vsem, pa tudi morda Jerku Čehovini, Ivanki Simčič, Adiju Križaniču, Janezu Lenčeku pač cedile sline. Pa morda Se kakšnemu drugemu zavidnežu. Pa brez zamere! Franjo Hovnik, Ptuj VAL 202 POPIAVLJENCEM_____ VAL 202 je 16. novembra 1990 odprl hranilno knjižico pri Ljubljanski banki, Gospodarski banki, ekspozitura MikloSič v Ljubljani, kamor lahko nakazujete svoje denarne prispevke za gradnjo vodovoda v Krnici pri Lučah. številka knjižice je: 50100- 620-107-031-82710-2055/59 s pripisom: Poslušalci Vala 202 za poplavljene v Lučah. Seznami darovalcev bodo objavljeni na radijskem programu vsak delavnik. KnjiŽovna zadruga JeBenice zaz-plsuje_____________________________ NATEČAJ ZA KRATKO ZGODBO Zgodbe, ki naj ne bodo daljše od ene avtorske pole (16 tipkanih strani z normalnim razmakom), je treba poslati do 15. januarja 1991 v treh kopijah na naslov: Knj tž«vna zadruga Jasanic«, Tzg Toneta Čufarja 4, 64270 J«senic«, s pripisora »za nateČaj«. Natečaj je anonimen. Pos-lane zgodbe morajo biti označene s šifro, priloŽena pa r.aj j im bo zaprta kuverta z avtorjevim imenom, nas-lovom in podpisom. Zgodbe bo ocen-jevala žirija v sestavi Edo Torkar, Miha Mazzini in dr. Tone Pretnar. Izid natečaja bo objavljen do konca februarja 1991, najboljSe zgodbe pa bodo objavljene v posebni knjigi, ki bo predvidoma izSla 2e v prvi polovici prihodnjega leta. rpisaa Opravičilo V prejšnji številki TRIBUNE je v rubriki FOTOLABOR priSlo do hude pomote. V zadevi Draga Bulca, novinarja TV Slovenije, sicer zadolzenega za bodeče neže in podob-no, nas je naS TV informator pomanjkljivo informiral, kar nam je omenjeni gospod nato razložil po telefonu. Prvič, njegov oče ni bil nikoli lovec na piivezane slone niti na odvezane ne in je slona videl samo v živalskem vrtu ali na televiziji. Tam pa da ni streljal, niti ni imel tega namena. Torej iz tega sledi, da oče gospoda Draga Bulca NI tovariš MARKO BULC. Za to neljubo pomoto se njemu in njegovi mami najtopleje opravičujemo, očetu pa še posebej, Drugič in Se mnogo huje: gospod Drago Bulc ni do sedaj še nikoli sprejel nobene podkupnine. Nam je iskreno in globoko v duši žal, inf ormator ja pa smo že čez gobec. uredništvo TRIBUNE Dragi tovariši in gospodjel_________________ Včasih je položaj obetal obilo sranja. Pisalo se je leto 1984 ali 1983, ne spominjam se več natančno, ko je bil izvršen atentat s strani sikov na Indiro Gandi. Posledica tega atentata je bila nekakšna marčna revolucija na Slovenskem, ki je rezultirala v razpadu komunis-tične partije in nastanku novih in novih strank, pred približno letom dni. Indira Gandi je očitno morala počivati pet ali šest let v grobu in to samo zato, da je izoblikovala ustroj nove slovenske vlade, ki pa očitno ne zadostuje pogojem, ki jih je postavila Indira Gandi, saj je zanjo znano, da je hinduistkinja in da zelo rada kadi marihuano, hašiš in podobne opojne droge, katere so ji dale to potiebno magično moč, da je izvršila strankarsko revolucijo na Slovenskem. Vsa zadeva se sliši dokaj neverjetno, toda vse, kar se je na svetu pomembnega zgodilo, se je zgodilo z določeno magično močjo. Ta naša Indira Gandi, ki jo z vso gotovostjo poosebljen jaz in per-sona, je naredila Še nekaj več. Zrušila je Chauseschov režim v Romuniji, poskrbela za praSko pomlad na Češkoslovaškem in zrušila obe Nemčiji. Pri bolgarski revoluciji ji je pomagal njen sin, zdi se mi, da se imenuje Radživ ali nekaj podob-nega. Oprostite moji pozabljivosti, toda saj verjetno veste, kako se iuti človek, če piše iz groba. Indira Gandi bi sedaj potrebovala še enega Budo, ki bi bil sposoben združiti še to razsulo Evropo. Ubogi radikalci. Nj ihovo delovanje je upadlo ravno v času, ko smo jim odpovedali kongres v SFRJ, ki naj bi bile sedaj 2e ZDJ. Sicer pa, kar takole mimogrede, je poslednja In-dirina želja ta, da bi končno le legalizirali marihuano. V ta namen vaša vdana Indira Gandi predlaga, da se v našem in njenem časopisu Tribuni začnejo oglašati bralci, ki so pripravljeni narediti neke vrste peticijo za legalizacijo rnarihuane. Zadostovalo bi ver jetno že to, da bi Tribuna poslala v boj enega svojega kolporterja, ki bi zbiral podpise, številke ali križce Indirinih someSčanov. Mislim, da je ta legalizacija Indirin pogoj za to, da nam bo združila to noro Evropo. George Bush je vaSi vdani Indiri zadosten pogoj za to, da bo pometel z Arabci, če bodo ti le napeli svoje peteline ali dvignili svoje grebene. On je naš pravi gospod. Tu nekje pa se nahaja še Gorbachov, ki pa se od njega ne raziikuje prav v ničemer, razen v tem, da je pač tovariš. On budno pazi le na to, da bi ne bilo potrebno ponovno združevati carske Rusije. Bushova teta, Margaret Thatcher je nekako blizu njegovi politiki, in istočasno nekakšen nepotreben in vsiljiv posredovalec med dvema navideznima ekstremoma, med dvema poloma, ki pa se očitno privlačita tako, kakor se privlačita južni in severni pol, ki s svojo magnetno silo skrbita za to, da ne odnesejo tega planeta, ki se imenuje Zemlja, nekam daleč v vesolje. S privlačnostjo, ki ji ni para, zaključuje svoje pismo vaša Indira Gandi. Vaš zvesti dr. Josip Kužej USTAVNI PROGIA3____________________ »ZA PRAVNO IN SOCIALNO DRŽAVO SLOVENIJO«_________ Osnutek ustave republike Slovenije zagotavlja manj človeških, zlasti socialnih pravic kot sedanja ustava. Izhaja iz kolektiva naroda in mu podreja pravice človeka-posamez-nika. UpoSteva le abstraktnega državljana, ne pa konkretnih državljank in državljanov. Taka us-tava je lahko temelj za vse večjo neenakopravnost žensk v družbi in ni v skladu niti z mednarodnimi konven-cijami niti že doseženim pravnim stanjem v Sloveniji. Zato zahtevamo, da nova ustava v preambuli izpusti svetost Sivljenja in jasno opredeli: pravico ženske, da svobodno odloča o rojstvu otrok, vključno s pravico do splava, ki se lahko omeji le iz zdravstvenih razlogov, : obveznost republike, da or-ganizira sistem splošnega in obvez-nega zavarovanja, to je starostnega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja ter zavarovanja za primer materinstva in brezposelnos-ti, ter njeno obveznost, da ljudem, ki niso zavarovani, zagotavlja sredstva za preživljanje, če si jih ne morejo zagotoviti sami zaradi starosti, nezmožnosti za delo, opravilne nesposobnosti ali brez-poselnosti, enakopravnost vseh oblik življenjskih skupnosti in prepoved diskriminacije izvenzakonskih in istospolnih življenjskih skupnosti, - obveznost republike, da bo poleg varstva mater zagotovila tudi delov-no varstvo žensk in varstvo zapos-lenih žensk pred diskriminacijo, - pravico delavk in delavcev, da sodelujejo pri upravljanju pod-jetij, v katerih so zaposleni in da se to pravico lahko omeji samo z ustavnim zakonom, obveznost republike, da bo družinam pomagala pri vzdrževanju in izobraževanju otrok. Iniciativna skupina za oblikovanje novega ženskega gibanja OTROŠKI BOŽIČNI DAR OTROKOM S POPLAVLJENIH PODROČIJ__________________ Otroci, ste pripravljeni narediti veselje svojim vrtsnikom, ki jih je prizadela naravna nesreča? Servis dobrote mladih (SDM) in Medškof ij ski odbor za študente (MOŠ) vam nudita možnost, da j ih obdarite ob našem skupnem družinskem prazniku božiču. Pošljite nam svoj naslov in mi vam bomo poslali naslov otroka iz poplavljenega področja, ki mu boste potem poslali svoj božični dar. V paket lahko zavijete igračo, šolske potrebščine, slaščico, lepo knjigo, slikanico, denarni dar ali karkoli drugega, s čimer menite, da boste razveselili svoje vrstnike. Zraven prilozite svoje pismo, v katerem jih povabite na obisk, počitnice ali pa jim predlagajte svoj obisk pri njih. Vaša starost, prepričanje ali karkoli drugega pri tem niso pomembni, pomembno je vaše iskreno srce! iMiil POLKOVNIK NA SKUPŠČINSKIH BARIKADAH 5 5-letni polkovnik Milan Aksentijevič, poveljnik obrambe mesta Ljubljane in poslanec seje v skupščinske anale prvič zapisal po sporu z ministrom Pirnatom. Njegovo poveljstvo stoji na Roški, kijoje za šalo poimenoval v Rožno. Verjetno misleč na cvetje, s katerim so slovenske tnatere pred dvemi leti posule ulico. Prizor, ki meje pospremil do polkov-nikovepisarne,je tipičnapodoba vojaškega življenja: klečečivojakje drgnil kamniti pod. Na vprašanje, kako gre, je odgovoril: sitno! V polkovnikovi pisarnije bilo bolj prijetno. Pogovorje začel s hudomušnim vprašanjem, če tnorda potrebujeva kakšno lepo prevajalko. TRIBUNA: Ste poslanec v zboru združenega dela republiške skupščine. Cigave interese zastopate: enot JLA, ki so na ozemlju Republike Slovenije, ali pa celotne arntade? AKSENTIJEVIČ: Izvoljen sem bil zato, da predstavljam vse zaposlene v oboroženih silah na ozemlju Republike Slovenije. Torej - zaposlenih v enotah JLA in teritorialne obrambe. Zdi se mi, da se namenoma izpostavlja, da predstavljam samo JLA. Kar ni res. TRIBUNA: Tudi v primeru, ko se je del oboroženih sil na Slovenskem "odcepil"? AKSENTIJEVIČ: To je pogojno rečeno. Teritorialna obramba se ni "od-cepila". Takšen korak je naredilo politično vodstvo z ustavnim zakonom, ki ureja področje obrambe in zaščite. Pa tudi s tem se ni "odcepila", saj sta JLA in TO v primeru vojne še vedno enotni. Mi smo enotne oborožene sile. TRIBUNA: V miru je TO torej "od-cepljena", v vojni nevarnosti pa ste enotni. Skupščinska komisija za obrambo je pred kratkim tnenila, da bi morali mlade slovenske fante pošiljati na vojaške akademije v tujino. Kakšen je vaš komen-tar? Seje se namrečniste udeležili... AKSENTIJEVIČ: Res mi je žal, da se je nisem mogel udeležiti. Zdi se mi, da je ponudba slovenskim fantom, da bi se šolali na vojaških akademijah v tujini več kot atraktivna. Takšno možnost imajo tudi danes naše starešine, seveda po tem, ko končajo našo akademijo. Zdi se mi, da predlagatelj sploh ne pozna dejstva, da se naše starešine šolajo na podla^i doktrine in koncep-cije SLO in DS. Solajo se tore) za poseb-no vrsto vojne, v kateri se dobesedno oboroženo ljudstvo bori za svojo svobodo, ne pa za vojno, ki jo bodo izvajale recimo starešine zveze Nato ali pa VZ. Najprej morajo doseči temeljno vojaško \. ^^ izobrazbo iz naše koncepcije ^^ in doktrine. Zato je ta pred- log resda atraktiven, vendar malce nepremišljen. Verjet-no je hotel pobudnik vprašanje odziva slovenskih fantov na vojaške akademije spolitizirati, dejstvo pa je, da je majhno število Sloven-cev na vojaških akademijah že dolgoletni trend in ne rezultat trenutne politične atmosfere, v kateri se JLA predstavlja z negativnim predznakom. TRIBUNA: Recimo, da je ponudba o šolanju na tujih vojaških akademijah ek-sotična, obstajajo pa tudi razmišljanja o tem, da bi vojaško akademijo v Sloveniji enostavno ustanovili... AKSENTIJEVIČ: Če bo hotel predsed-nik vlade izvesti tisto, kar Demos obljublja, čeprav ne preveč argumen-tirajio, bodo Slovenci imeli svojo vojsko. Po razmišljanju vodilnih slovenskih vojaških "strokovnjakov" bi bila samo kopenska vojska čisto slovenska, enote letalstva in mornarice pa skupne. Seveda bodoče Jugoslavije, kakorkoli se bo že imenovala. Zato se Sloveniji verjetno ne bi splačalo imeti lastne akademije. TRIBUNA: Že dalj časa se govori o depolitizaciji armade. Na kakšni stopnjije taproces? AKSENTIJEVIČ: Boljši izraz je depar-tizacija. To je vsekakor proces, ki se v JLA odvija. Če govorite o depolitizaciji, bi potem to bilo v bistvu kršitev temeljnih človekovih pravic. Če vojak ne misli tudi politično, potem ni kompleten vojak. V armadi smo za to, kar se veljavne družbene institucije dogovorijo. Če se partija poslavlja iz drugih državnih aparatov, zakaj se potem ne bi tudi iz vojske. Ljudi, ki so v armadi, pa ne moreš enostavno prisiliti, da ne bi mislijli politično. Njihovo politično prepričanje ne bi iiSiiilli smelo vplivati na*njihovo strokovno usposobljenost. Tanproces je, vsaj tako mislim, pri koncu... TRIBUNA: O bodočnosti Jugoslavije se bodo dogovorili legitimno in legalno izvol-jeni predstavniki republik oziroma narodov. Kaksno vlogo bo v teh pogajanjih imela armada? Bo enakopraven partner? AKSENTIJEVIČ: Brez globlje analize lahko ugotovite, da je armada v tej družbi ostala edina, ki dosledno izpos-tavlja veljavne zakone in dosledno spoštuje veljavno Ustavo. Če se ar-mada ne bi tako obnašala, bi v Jugos-laviji vladala anarhija. Hoteli ali ne, na koncu morate vendarle priznati, da je armada omogočila demokratične procese v Jugoslaviji in Sloveniji, pa čeprav jebila denimo "Janševa situacija" imenovana ar-mada. Zdi se mi, da nekdo armado izziva, da bi potem lahko pokazal s prstom: poglejte, armada zavira razvoj demok- ratizacije! Armada je resnično dojela, oziroma ljudje v njej, da je edina pot demokracija in svoboda. Zato tudi menimo, da je naša naloga, da to omogočimo, preprečiti pa moramo najhujša dejanja uporabo orožja. To je ar- mada - Če sta količkaj ob- jektivni - omogočila. To je prepričanje ne samo vojaškega vrha, ampak predvsem starešin, da moramo ostati zunaj stvari, kot so na primer kninske. Želimo, da se demokratični procesi dokončajo po legalni poti. Nihče nas ne bo prisilil, da bi veljavne zakone kršili. Ko se bodo ti spremenili, spremeniti pa jih morajo legalno izvoljeni organi, bo armada te zakone upoštevala. TRIBUNA: Bo vaša dobra volja oziroma frepričanje o nujnosti družbenih sprememb šla do meje, ki se ji reče od-cepitev Slovenije? AKSENTIJEVIČ: Zdi se mi, da se z odcepitvijo Slovenije manipulira. Če ste gledali televizijsko Zarišče, ste lahko opazili, da ne gre za vprašanje odcepitve. Celo gospoda Peterle in Bučar tujim partnerjem razlagata, da odcepitve ne bo. Poglejte paradoks: tujci nam govorijo in nas prepričujejo, da je Jugoslavija potrebna in možna. Vsi naši veljaki, ki potujejo po svetu, dobivajo enake odgovore: zmenite se v Jugoslaviji, ona je svetu potrebna. Svetu ni potrebna niti Srbija niti Slovenija. Zapomnite si to... Končno so tu ekonomski interesi. Slovenskemu ljudstvu.se odcepitev vsiljuje kot edina možnost, kot edina rešitev, kar ni res. Torej nekdo želi slovenskega državljana prepričati, da drži dilema: odcepitev ali smrt Zato postavljam vprašanje: kaj je za slovenskega državljana v tej državi tako groznega, da ne bi mogel urediti osnovnih reči? In to je predvsem vzpostavitev pravne države. Kaj ga sili v takšen korak, ki je nesmiseln že s čisto obrambnega vidika? Slovenija (odcepljena) bi imela petkrat manjšo glasovati za režimske alt nacionalne stranke. Paradoks pa je v tem, da so z glasom za svojo nacionalno stranko (ne)hote pomagali tu4i dmgim nacionalnim strankam, saj |e bilo že pred volitvaini jasno, da le-te labko v primcru zmage formirajo k skupno, koalkijsko vlado. Prevladalo je tor^ prepričanje, da se jebo% spa)dašiti 5 črnim kot z rdeČim vt&pm, Kaj »o H prinesie volitve v sredi&Čm jugoslovanski repubiiki?PodobflokotvMakedoni|tsoitnelitudivBiHtežave zvolitnimtimeniki^delnotudizaradifteTazum^ivegaspmnin-jan^i pravU glede tega, kdo im* pravico glasovati $k jpted volitvami. Jasno |e torej, da se bodo morali v jnžiti Jugoslaviji še krepko u^iti pluralistično demokratične abecede. Nesporno )e, /aradi svoje persone "dobreg tanta" vseenočistosprejemlji' }unak. Demi Moore je prav dobra s svojo zadržano, nežno upodobitvijo Molly. V redu jr tudi zasedba stranskih vlog Tony Goidwyn kot negativec Carl, Rick Aviles v vlogi moril-ca in Vincent Schiavelli kot duh, ki Sama uči umetnosti vplivanja na materialni svet DUH je tehnično na visok ravni, z dobro montažo (Wai ter Murch), z mehkimi kom pozicijami direktorja fotografije, Adama Greenber-ga, in dodelanimi optičnimi učinki Lucasove "Industria' Light and Magic". Filmi trojice Jiii Abrahams/David Zuck er/Jerry Zucker so bil uspešnice: ALI JE PILOT \ LETALU? )e v ZDA/Kanadi priigral 40.610.000 dolarjev za najeoinino, KDO MI U6IJE ŽENO? 34.400.0G0 dolarjev in COLA PIŠTOLA 34,4OO.OC> dolarjev. Jerry Zucker DUHOM ni le presegel rezui tatov navedenih filmo\ ampak je po izkupičku? prehitel tudi letošnjo meg< uspešnico ČEDNO DEKLI (Pretty VVoman, r. Garr Marshhall) in se nezadržrn bliža meji 200.000.000 dolarje, kumulativnega B.O. IgorKeme1 Sobota, 01.12.90 ŠAMPION (CHAMPION), ZDA, 1949. Režija: Mark Rob-son. Glav. vl.: Kirk Douglas, Marilyn Maxwell, Arthur Ken-jiedy, Ruth Roman, Lola jAlbright. l Nedelja, 02.12.90 l VELIKI DIKTATOR (THE GREAT DICTATOR), ZDA, 1940. Režija: Charles Chaplin. lGlav. vl.: Charlie Chaplin, Paulette Goddard, Jack Oakie, Reginald Gardiner, Maurice Moscovich, Billy Gilbert, Henry Daniell. | Ponedeljek, 03.12.90 | SLAOKO ŽIVLJENJE (LA DOLCE VITA), Italija/Francija, 1960. Režija: Federico Feflini. Glav. vl.: Marcello Mastroianni, Yvonne Furneaux, Anouk Airnee, Anita Ekberg, Alain Cuny, Annibale Ninchi, Magali Noel, L©x Barker. Torek, 04,12.90 MOZJE (THE MEN), ZDA, 950. Režija: Fred Zinnernann. lav. vl.: Marlon Brando, aresa VVright, Everett Sloane, ick Webb, Richard Erdman. Sreda,05.12.90 | JIA DIAVOLO (THE DEVIUS 1OTHER / FRA DIAVOLO), )A, 1933. Režija: Hal jach/Chartes Rodgers. Glav. .: Stan Laurel, OMver Hardy. -ELUJA (HALLELUJAH!), ^DA, 1929. Režija: King Vidor. Glav. vl.: Daniel Haynes, Nina Mae McKinney, VVilliam Foun- taine, Fannie Delle Oe Knight. Cetrtek, 06.12.90 VELIKI GATSBV (THE GREATGATSBY), ZDA, 1974. Režija: Jack Clayton. Glav. vl.: Robert Redford, Mia Farrovv, Rruce Oern, Karen Black, Scott llson, Sam VVaterston, Lois liles, Hovvard da Silva (v bar- i Petek, 07.12.90 | NEVARNO DEKLE (BOXCAR BERTHA), ZDA, 1972. Režija: Martin Scorsese. Glav. vl.: Bar- rira Hershey, David Car- dine, Barry Primus, Bernie Casey, John Carradine (v bar- vah). f Sobota, 08.12.90 | BORSALINO, Frandja/ltalija, 1970. Režija: Jacques Deray. Biseri za ogrlico NEKOC JE BIL WESTERN Četrtek,13.12.1990 TOLPA COLE YOUNGERJ AIN JESSE JAMES A (The Great Northfield Minnesota Raid) (gjej spored) Philip Kaufman je film posnel v času, ko je preobrazba westerna kot žanra doživljala svoj višek (na eni strani t.im. "realistični" western v ZDA, v Evropi pa "špageti" vvestern) in si še nihče ni mislil, da bo v osemdesetih letih temu razcvetu sledil popoln zaton in soočenje z dejstvom, da je vvestern tako rekoč izumrl. Gre za eno izmed številnih ekranizacij razbojniške kariere tolpe, katere jedro so tvorili: Cole Younger (1844-1916), Jim Younger (1848-1902), Bob Younger (1856-1889), JohnYounger (1851-1874), Jessejames (1857-1882) in Frank James (1843-1889). Ta motiv so že pred Kaufmanom obravnavali filmi Jesse James (1939, r. Henry King; Tyrone Power kot Jesse, Henry Fonda kot Frank), VRNITEV FRANKA JAMESA (The Return of Frank James, 1940, r. Fritz Lang; Henry Fonda in Fra nk, debut^^Gene Tierney, kasnejše "Belle Sta rr^'), Jesse James Rides Again (1947, r. Thomas Čarr, Fred C. Brannon; Jesse je Clayton Moore), The Younger BroBiers (1948; glav. vl. Wayne Morris, James Brown, Bruce Bennett, Robert Hutton), Return ofthe Badmev (1948, r. Ray Enright, med drugim nastopajo bratje Younger), I Shot Jesse ]ames (1949, r. Samuel Fuller; umorjeni Jesse je Reed Hadley Jr.), RESNIČN A ZGODB A O J ESSE J AMESU (The True Story of Jesse James / The James Brothers, 1957, r. Nicholas Ray; Jesse je Robert Wagner).NazgodboobratihYounger-Jamessenavezujepripoved o Belle Starr, izobčenki in ljubici Cole Youngerja: prim. filme Belle Starr(1941, r.IrvingCummings; glav vl.GeneTierney), BelleStarr's Daughter (1948, r. Lesley Selander; glav. vl. Ruth Roman), Montana Belle (1952, r. Allan Dvvan; glav vl. Jane Russell) ter italijansko "špageti" verzijo BELLE STARR (II mio corpo per un Poker / The Belle Starr Story, 1968, r. Nathan Wich) z Elso Martinell. Pri Kauf-manu ColeYounger (CliffRobertson) načrtujenapadejessejames (Robert Duvall) pa je psihopat, ki Coleove ideje prikazuje kot svoje. Kaufmanova verzija ima epsko-lirsko širino, vendar ne v smislu "klasičnega" westerna Forda ali Hawksa, niti ni podobna "špageti" vvesternom Leoneja ali Corbuccija; njegov film je izviren, drugačen od ostalih, kot je bil v svojem času drugačen Samuel Fuller s svojimi ŠTIRIDESETIMIMORILCI (Forty Guns, 1957). VValter Hill je 1.1980 posnel svojo verzijo, JEZDECINA DOLGE PROGE (The Long Riders), a Kaufmana ne dosega. Igor Kernel Prizor iz TOLPE COLE YOUNGERJA JNJESSE JAMESA: napad na banko v Northfieldu, Minnesota. Glav. vl.: Jean-Paul Belmondo, Alain Delon, Michel Bouquet, Catherine Rouvel, Corinne Marchand, Fran^oise Chris- tophe, Julien Guiomar (v bar- vah). | Nedelja,09.12.90 | FANTASTIČNO POTOVANJE (FANTASTIC VOYAGE), ZDA, 1966. Režija: Richard Fleis-cher. Glav. vl.: Stephen Boyd, Raquel VVelch, Donald Pleasence, Edmond 0'Brien, Arthur Kennedy, Arthur 0-Connell (v barvah). | Ponedeljek, 10,12.90 ] GOSPOD VERDOUX (MON-SIEUR VERDOUX), ZDA, 1947. Režija: Charles Chaplin. Glav. vl.: Charles Chaplin, Mar-thaRaye, Isobel Elsom, Marilyn Nash, Mady Correl, Irving Bacon, VVilliam Frawley, Char-les Evans. | Torek,11.12.90 I PLAČILO ZA STRAH (SOR-CERER / VVAGES OF FEAR), ZDA, 1977. Režija: VVilliam Friedkin. Glav. vl.: Roy Scheider, Bruno Cremer, Fran-cisco Rabal, Amidou Ramon Bieri, Peter Capell (v barvah). Sreda, 12.12.90 CIGANSKA DEKLICA (THE BOHEMIANGIRL),ZDA, 1936. Režija: James Horn, Charies Rodgers, Glav. vl.: Stan Laurel, Oliver Hardy. ZEMLJA, ZSSR, 1930. Režija: Aleksander Dovženko. Glav. vl.: Semjon Svašenko, Stepan Škurat, Mikola Nademskij, Jelena Maksimova. l Cetrtek.13.12.90 l TOLPA COLE VOUNGERJA IN JESSE JAMESA (THE GREAT NORTHFIELD MIN-NESOTA RAID), ZDA, 1971. Režija: Philip Kaufman. Glav. vl.: Cliff Robertson, Robert Duvall, Luke Askevv, R. G. Armstrong, Dana Elcar, Donald Moffat, John Pearce.MattClark (v barvah). Petek, 14.12.90 ALICE NE ZIVI VEC TUKAJ (ALICE DOESNT UVE HERE ANYMORE), ZDA, 1974. Režija: Martin Scorsese. Glav. vl.: Ellen Burstyn, Kris Kristof-ferson, BillyGreen Bush, Diane Ladd, LeliaGoldoni, Alfred Lut-ter (v barvah). Prosimo občinstvo, da ne zamuja predstav. Kinoteka si pridržuje pravico do spremembe programa - CESARSKI LOV Vitalija Mel'nikova: »poroka samozvane carice Elizabete II. (Alla Samohina) z gorfom Aleksejem Or-lovom. Teden novega sovjetskega filma Letošnji pregled sodobne ruske filmske produkcije je sestavljalo sedem filmov. Vitaliju Kanevskemu in njegovemu filmu Zamri, umri, vos-kersni (Miruj, umri, vstani) je v Cannes, kjer je dobil nagrado za najboljši debut, pot omogočil Alan Parker. Kanevski skupaj s Pavlom Longuinom (Taxi blues, prikazan tudi na Film art festu) prikazuje ruski underground: Longuin Moskvo sedanjosti z dvojico taksist-glasbenik, Kanevski pa delovno taborišče za politične zapornike takoj po vojni, kot ga je videl sam kot otrok. Zgodba je sicer fragmentarna, toda ČB fotografija kaže avtentično okolje brez kakršnihkoli olepšav: sam režiser je dejal, da je moral zamenjati prvega snemalca, ker so se mu njegove slike zdele preveč čiste. Precej bogata je bila produkcija filma SACRIFICATIO (OFFRET) (Žrtvovanje) Režija: Andrej Taricovski. Gt vlt Eriand Josephsorv Susan Fleetwood, DaJeododličnegaJahkobijšebdiše.jedokazzadnji fiira msbega mojstta sedme uroetoosti, Sttahu pek m igralec, mem&ec SvenNjrkvkt, fiimje bonec koocev vCaittK»u)4e«nagadaz«iežijo,«ije2a Ijubfteijefilaia vsekakor več| od Misijona. Ker ob Noetalgtjl tudl (oeteis ^ebl^tkovskega: Ivanavo otatftro, Andr^j Jahkovi^l)(jeTV(video)edimro«fe«t2auživan^. Carskaja ohota (Cesarski lov), zgodovinske melodrame za časa vladavine Katarine Velike. Svoj pet-najsti film je Vitalij Mel'nikov snemal v Rusiji in Italiji s pomočjo italijanskih in čeških snemalcev, ki so filmskim podobam dali videz slik starih mojstrov. Gleb Panfilov je posnel že tretjo ver-zijo M. Gorkega romana Mat' (Mati). Podobno kot pri Mel'nikovu gre za izkušenega režiserja, ki ima za sabo že sedem filmov. Manjka pa mu občutek za dolžino, saj so več kot tru ure za lekcijo iz zgodovine delavskega boja odločno preveč. vi»i:«ti:ila SnLERiJO ŠCUC Stari trQ 21 Liubliene pon-uet 16-21 tehSlS 540 THE MISSION (Mission) Režija:RokndJoff4 GL vl: Robert De Mro, }eremy Irosts, Rsw Mc- Analt^ Aidan Qumn, Cherie Utnghi, Roanald Bdcup.., 2efc> ptsptosto zgddba z ogromnim iKSntem Zgodovtoska dnuna iz 18. stol C^^MJe juži«3«roaria ^edykas^ifajvano>pc)Gneto in fenomenaJno odigiano mak) mo^trovino je Julian Barrjr napisal po iastni draiiH. Že pokojni pksalec, kOTe^taf iit režiser Fosse je s svojmt petimi filmi j»lzbrianonadikalwetshcm*usine^vwojembli^ ia b«fi. Smtet Chartty (muslcal po F^Kmjevera CablrijinenotO.Cabaret.Tavraljijai^Star^in Leanj. Zavkiljiv sptedc, iepav tetfek, eoeg» svtogs. ^udiisui gakWcozaft«tezLennyjeni,Seeooa^odbo o tem, kako »govHznb« ulrija Ijudl Hcrffmaa jc »fenomeoakft«, a oekarja vseeoo ni dobil ki tudi to Je shavAusfofissfeAmerUa. M.K. kiŠiiira MARKO CRNKOVIC ¦ ENFANT TERRIBLE SLOVENSKE PUBLICISTIKE Pred kratkim smo v Delu lahko zasledili notičko, da je generalni direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik izmed petih kan-didatov za direktorja kulturno-umetniškega programa izbral Marka Crnkoviča. Poleg dotičnega in ožjega kroga njegovih prijateljev in oboževalcev (Markoje na pogled nedvomno karprijeten fant) je omenjeni izbor najbrž še mnogo bolj razveselil vse razžaljene, ponižane in poteptane avtoritete. Atnpak pozor - Marko še ne namerava odložiti svojega ostrega peresa. Njegov podpis bo dobil novo težo, kobo z novim položajem prestopil v taborvplivnih... TRIBUNA: Marko Crnkooič, če bi vas človek poskušal označiti s kar najkrajšim izrazom, bi bilo najmanj, kar bi lahko rekli, da ste zelo kontrooerzna osebnost. Nekateri vas kujejo v zvezde, spet drugi pa sesuvajo v prah z nazivi, kot so samovšečni hermetik, ksenofilski nards ipd. Vam je ta publidteta všeč in je to tisto, kar si želite, ali pa vas morda tudi tnalce moti? CRNKOVIČ: Priznam, da mi je všeč, priz-narr pa tudi, da^me včasih malo moti. V nobenem primeru to ni bil namen, ker tnoj način pisanja ni bil taktika, ampak setn preprosto pač pisal, kot se mi je zdelo v redv*. No, jasno pa je, da je nujnost pisanja bodisi kritika bodisi strinjanje. Mislim, da so moje sodbe takšne, da silijo človeka, da jih ali zavrne ali sprejme, ker so pač precej radikalne. TRIBUNA: Članek z naslmom Evromaske začenjate: »V krutih časih pomanjkanja tiražnih revialnih medijev, ko so publidsti pos-tavljeni pred resno dilemo, ali naj raje začnejo objavljati v internem glasilu Felinološkega društva Kamnik ali pa se naj prodajo Demok-raciji, je vsaka nova revija pravi balzam vsaj za dušo..." Sevam zdi relativnomajhen slovenski revialni prostor tako bistvena omejitev, da je postavljena pod vprašaj že sama možnost ob-jave različnih, tudi kvalitetnih publidstičnih tekstov? CRNKOVIČ: Mislim, da je stanje v tem trenutku res kritično. Citiran tekst je sicer duhovno pretiravanje, ni pa daleč od res-nice. To je dejansko problem za publicista, ki želi nekje nekaj objaviti. Odkar ni Telexa, ni nobenega tiražnega tednika, kjer bi lahko človek objavil kritiko, oceno, komen-tar, pa naj gre za glasbo, film, gledališče, kulturno politiko, skratka katerokoli področje. Govorim iz lastnih izkušenj, ven-dar sem prepričan, da bi se z menoj strin-jalo veliko kolegov publicistov. Človek je omejen na Delo in Podmornico, za katero pa vetno, kako je. Že od njenega uspešnega začetka Dnevnik dela intenzivno na tem, da bi jo čimprej uzurpiral. Drugih revij in časopisov enostavno ni. V Jani pač ne moreš objavljati, vsaj jaz ne. Sedem dni je popolnoma obskuren lokalni tednik in tu se vsa stvar že konča. Stop ima nekaj kvazi kolumnov, ki pa niso ne vem kaj. Skratka, nimamo niti ene publikacije, ki bi, ne samo po svojem konceptu, atnpak tudi glede na svojo publiko zadovoljevala potrebe publicista. Temu namreč ni vseeno, kakšen tip bralca ga bo bral. Zase lahko rečem, da mi res ni do tega, da bi objavljal v publikacijah, ki jih sam ne berem. Hočem reči, da za določen tip intelektualca, za katerega se sam imam, to ne more biti in-teres, čeprav bi imel veliko več bralcev. Lahko bi provociral dobro misleče gospe s svojim kolumnom v Jani, kar pa si niti najmanj neželim. TRIBUNA: Prav gotovo tudi sami izvajate selekcijo kroga vaših bralcev. Mislim seveda na količino uporabljenih tujk v vaših tekstih. CRNKOVIČ: Ne vem, zakaj bi mi morali to očitati. Seveda je res; nehote - ampak dejansko je to selekcija bralcev. Izbral sem pač tak stil, ki ni dostopen komurkoli, mis-lim pa, da ni v tem nič slabega. Zakaj bi morali vsi vse razumeti? V naši Sloveniji je nekakšna tnanija, da se morajo vsi na vse spoznati. Čemu le? Jaz Dela ne preberem od prve do zadnje strani, ponedeljkovo športno prilogo vedno mečem stran, Dela plus ne berem, Dela x še manj, ne berem Jane... Ena izmed Janinih bralk pa hoče razumeti moje članke?! To, da bi se jaz moral prilagajati takim bralcem, bi razumel kot neko prisilo. Ni razloga, da bi se jim moral prilagajati. Preprosto; jaz na primer ne berem vsak članek, oziroma če ga že preberem, se pač sprijaznims tetn, da ga ne razumem. Kultura pa naj bi bila stvar, na katero bi se morali vsi spoznati!? TRIBUNA: Bogdan Gradišnik je nek vaš članek zaradi množice tujih besed poimenoval angleško-nemškakoprodukcija. Mislimpa, dav vaših prispevkih med tujimi besedami nedvom-noprevladujejofrancoske besede. Je to zato, ker ste francoščino študirali in jo verjetno najbolje obvladate? CRNKOVIČ: Študij je gotovo eden izmed razlogov. Znam pa angleško enako dobro kot francosko. Gre seveda tudi zato, da so moja nagnjenja pač na strani francoske kul-ture. Mislim pa, da tujih besed ni tako ogromno. Gradišnik jasno pretirava, saj je eden od zastavonoš slovenskih jezikovnih puristov in ga ne moremo jemati povsem resno. TRIBUNA: Mislite, da pisanje za Delo, ki je osrednji slovenski časopis in je namenjen najširšemu krogu bralceu, pomeni določeno omejitev za novinarja? CRNKOVIČ: Seveda, vendar do neke mere. Če trdim, da se sam ne prilagajapn bralcem, to ne pomeni, da se vsakavtor, ki piše za časopis, ne prilagaja vsaj delno, če ne drugače, vsaj podzavestno samemu časopisu. Mislim, da je to logično. Če bi se sam absolutno podrejal časopisu, bi se v kontekstu izgubil. Kljub tetnu pa publicis-tični kontekst vpliva na avtorja. Ravnotežje skratka mora biti, saj te v nasprotnem primeru ne opazijo. Del uspešnosti mojih člankov je prav gotovo tudi v tem, da padajo iz konteksta. Taki so bili prispevki iz Ure kulturne anatomije v Telexu, pa tudi članki v Delu. Z Lukom Novakom sva imela na primer kolumen v Mladini v rubriki Levo, kjer nisva bila tako notorična kot v Uri kulturne anatomije. Za vestno sva si prizadevala, da bi padala iz konteksta Mladine. Tako sva pisala povsem mirno in nesenzacionalno, skratka ubrala sva drugačen stil, kot ga ima Mladina. TRIBUNA: Kako deluje avtocenzura pri vas? CRNKOVIČ: S tem problemom se nisem nikoli ukvarjal. Dejstvo je, da članek pregledam, preden ga oddam. Običajno ga ne popravljam, če pa to storim, sem s popravkom zadovoljen. TRIBUNA: Pa poglejmo še malce naprej. Vaš odhod v Cankarjev dotn sicer še ni prav-nomočen, ampakdejstvoje, dajekocka žepadla. Mnogi se še spominjajo znane "paradižnikoue" afere izpred dveh let, ko vas je v preddverju Cankarjevega doma osebno napadel režiser Rdečega pilota. Z malce zlobe - ali ni vaša vrnitev na "mesto zločina" v povezavi s prik-rito željopo revanšu ali pagre tnorda za Rotov-nikov odkup za omenjeni škandal? CRNKOVIČ: Po naravi nisetn maščevalen tip, pa tudi sicer to - vsaj mislim - nima nobene zveze. TRIBUNA: Res pa je, da je Rotovnik vaš pro-gram, ki ste ga predložili kot kandidat za mesto direktorja kulturno- umetniškega programa v Cankarjevem domu, označil kot zelo pozitiv-nega. Včemje "catch", oziromaalilahkoorišete glavne smerince tega programa? CRNKOVIČ: Glavne smerince so: prvič -selektivnost pri programu, kar pomeni paziti na to, kaj se v Cankarjevem domu pojavi in kaj ne, tako v kvalitativnem smis-lu kot v smislu žanrske in kulturološke razlike > se pravi razmerje med visoko, elitno in popularno kulturo. Mislim, da je to zadeva, ki ni bila ravno uravnotežena. Po drugi strani pa gre za ekonomsko oziroma funkcionalno plat zadeve. Treba je namreč uvesti neko smotrnost in racionalnost pri produciranju predstav. S tem, da so pred leti veliko denarja izgubili na račun nepopolnih pogodb in takih pomanjkljivosti, ki bi jih z malo previdnos-ti, doslednosti in spoštovanjem določenih principov pri delu lahko odpravili. TRIBUNA: Se utegne z vašim delovnim prehodom spremeniti tudi vašživljenjski stil? Na kratko povedano - se umikate iz ofenzive v defenzivo in kje se bo nadalje sproščala vaša ofenzivnost? Kaj bo torej z vašopublicistiko? CRNKOVIČ: Ne vem, zakaj naj bi sprememba delovnega mesta pomenila, da grem zdaj v defenzivo. Po mojem mnenju menjava položja ne pomeni tega. Nav-seZadnje bo moj položaj v prihodnje precej bolj vpliven, kot je tu na Delu. Moji članki sobili sicerzelo odmevni, veliko vprašanje Fotodokumentaciia Dela pa je, kakšen jebil njihov dejanski vpliv. To jepačstvar,kijočlovekupošteva alipa tudi ne. Ne delam si iluzij, da sem s svojimi članki - tam okoli sto jih je - svet spremenil. Glede same publicistične dejavnosti pa bom vedno gledal na to, da ne bom čisto izpregel. Dokler mi bo to čas dopuščal, bom še vedno kaj objavljal - tudi v Delu -honorarno pač. TRIBUNA: Nekateri zlobneži vam sicer že sedaj očitajo, da ste eden najbolj znanih slovenskih fiktivnih popotnikov (na relaciji Titova 35 - Tomšičeva 12). Kako bo z vašimi potopisi v bodoče? CRNKOVIČ: Upam, da bom Se kam potoval, Imel sem srečo, da sem v teh treh letih na Delu videl - ne bom rekel ravno lep del sveta, pač pa večji del Pariza. Upam, da bom tudi v Cankarju tahko kam šel... Skrat- ka*- moja potovanja niso zajemala le prst nazemljevidu... TRIBUN A: K celostni podobi človeka sodi tudi njegov prosti Čas. Včasih ste se ukvar- jali s fotografijo. Je to še vaš hobi? CRNKOVIČ: Ne, na žalost ne več. Fotografija pravzaprav nikoli ni bila moj hobi; ta izraz mi sploh deluje nekam preveč nedeljsko, kot nekakšen popoldanski konjiček, jaz pa sem se imel takorekoč za profesionalca... Priznam, to je bilo pač še v gimnaziji in takrat si človek marsikaj domišlja. Ko sem prišel na faks, sem to čisto opustil. Šel sem celo tako daleč, da sem prodal opremo; razvijalec, vse kemikalije in drobni pribor, nazadnje še fotoaparat in ga zamenjal za CD gramofon. Po eni strani mi je žal in fotografijo pogrešam. Mogoče si bom kdaj kupil fotoaparat in začel znova... Hobijev pa pravzaprav nimam. TRIBUNA: Vse, kar počnete, torej počnete profesionalnooziroma »zares«... CRNKOVIČ: No ja, recimo temu tako... V bistvu pa imam premalo časa. Nav-sezadnje je to, kar počnem, tako kon-tinuirano, da niti ne bi mogel početi kaj drugega. Konec koncev - človek mora tudi jesti... TRIBUNA: In spati. Zanimivo bi bilo vedeti, katero literarno delo leži na nočni omarid enega najbolj osovraženih slovenskih literarnih kritikov. Nedvomno jo imate - nočno omarico namreč... ? CRNKOVIČ: Nočno omarico seveda imam, ampak na njej sta le lučka in budilka... Razlog pa je v tem, da ne berem oziroma skoraj nikoli ne berem v postelji. Če bi skuŠal odgovoriti, katere knjige rad berem in znova in znova jemljem v roke, bi rekel, da velikokrat odprem Baudelairja, Rože zla, Mallarmeja (kljub temu, da ga imam že vrh glave zaradi vseh procedur okoli prevajanja, ki je trajalo več let)... Od novejših, recimo slovenskih del, rad listam po Jesihovih sonetih in Madame Bovary je še vedno eno mojih najljubših del..." TRIBUNA: Za konec še eno vprašanje. Kako pa kaj Nela Malečkar? CRNKOVIČ: Kaj pa je z Nelo? TRIBUNA: Omenjeno ste priobčili v vašem prvem in doslej edinem intervjuju, ki je bil objavljen v Tribunidaljtiega leta 1988. Mislhn, da seje vprašanje glasilo, kateraje vaša idealna ženska. CRNKOVIČ: Sem to res jaz rekel? No ja, Nela Malečkar je še vedno čisto v redu, zelo luštna punca, malo se sicer rada /afrkava, ampak v bistvu je O.K. Mojca Petrič Nataša Rijavec HH SMRTLAIBACHU, ŽIVELA LJUBLJANA! Najprej je bila zavestna, premišljena provokacija, ki je dosegla svoj cilj že s tem, da je povzročila zgražanje. Leta 1982, ko se je na ljubljanskem Novem rocku skupina prvič predstavila širšemu slovenskemu občinstvu, se je povezovalka vprašala: »In kdo je dovolil skupini, da v Ljubljani, prvem mestu heroju, nosi ime Laibach?« Reakcije samozvanih tutorjev in dušebrižnikov slovenskega naroda so bile burne, pri čemer je tudi televizija z rdečim Juretom Pengovom na čelu odigrala pometnbno samozaščitno vlogo. Če se danes s časovne, da ne rečem zgodovinske (glede na to, kaj vse se je v tem obdobju zgodilo), distance ozremo nazaj, lahko ugotovimo, da se Laibach pravzaprav ni dosti spremenil, radikalno pa se je menjal odnos do njega, tako da je imidž skrbno potencirane misterioznosti skoraj povsem zbledel, s tem pa tudi blišč njihovega disidentstva, ki je tako skupini kot tudi celotni instituciji Neue Slowenis-che Kunsta odprl pot, v Evropo. Foto: Toni Kodrič Laibachovci v Ajdovščini Padec rdečih Bastilij je zrušil ideološke in posredno tudi jezikovne barikade, s katerih so jih napadali slovenski (in ne samo slovenski) čistuni. Ideja sama, kt je prav zaradi svoje skrivnostnosti in jasno izkazane eksterne drugačnosti vznemirljiva, je s pluralizacijo slovenske družbe in s tem tudi kulture izgubila mik prepovedanega sadeža in se tako zreducirala samo na svojevrsten, vrednostno neopredeljen pogled na svet. Tako danes nikogar več ne moti (ne)slovenski jezik, ki ga praviloma uporabljajo člani skupine, ne glede na to, ali hočejo s tem poudariti nad-nacionalnost umetnosti, retrogradno vračanje k že videnemu ali kaj tretjega. Nikogar več ne moti pojmovanje umetnosti kot vzvišenega poslanstva, ki zavezuje k fanatiz-mu, kar je sicer rad poudarjal nekdanji nemški Fuhrer. In prav nihče se ne obregne ob njihovo ime in znak kot »vidno materializacijo ideje na ravni miselnega simbola«, kakor so včasih »Laibachovci« sami govorili, da bi še bolj razdražili našo šentflorjansko zaplankanost. . Kaj je torej ostalo od nekdaj slavnega Laibacha? Na žalost samo v družbo etablirana in inkorporirana brezoblična gmota, ki podobno kot novokomponirani slovenski butnglavski milijonarji zabava ljudi na veselicah v Spodnjem Dupleku in Blatnem Dolu, med katerimi je največ takih, ki mislijo, da so še vedno »tren-dy«, če prisegajo na revirske junake. Enourni show z migetajočimi lučmi in huronskim ozvočenjem stane približno 7.000 DEM, vendar pa ne more več ogreti niti Igorja Vidmarja. Škoda, pa tako rad sem jih imel. Simon Bizjak MODERNA GALERIJA MED ABSURDOMIN Bojan Gorenec je 1. 1979 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Zanimivo je morda to, da je kar sedemkrat razstavljal v Galeriji ŠKUC s slikami in grafikami. Tokrat si lahko ogledamo pregledno razstavo njegovih del. Posebnost celotne razstave je njegov pristop in ne toliko izrazna, formalna stran - razen morda aluzija na ikone (okvirji slik). Gorenčeve abstrakcije niso odslikava realnos-ti, pač pa svojstveno filozofsko, skozi likovni jezik izraženo razmišljanje. Že kar metafizično občutje, kjer ne gre za to, da bi opazovalec vizualiziral slikarski trenutek, ampak morda ujel ta poseben pogled na svet. Pravim, morda. S sodobnim slikarstvom je že tako, da opazovalec navadno ne razume posebnega slikarskega koda. Likovni jezik sam zase pač še ni celota. Žal. GALERIJA SKUC G.RA.M. - BANG Presenečenje! Vstopili smo, in nismo verjeli. Zakovice, fotokopije, pokali, nogomet, lovske tarče, kičaste prevleke izblaga, plastična LASERSKA pištola -BENG, BENG, in še, in še... Stirje vrli fan^e iz Gradca, ki se predstavljajo kot skupina G.R.A.M. (Gunter, Ronald, Armin in Martin), so skoraj vsi umetnostni zgodovinarji. Poseg na področje tunetnosti je bil povsem slučajen in kakor sami pravijo, je to, kar ustvarjajo, ŽIVLJENJE. O tem, ali je to tudi umetnost, pa... Skupinska razstava nima enotnega koncepta, tako da smo v bistvu soočeni s štirimi samostojnimi razstavami. Kar lahko rečemo, je, da je bilo na otvohtvi izredno zabavno (vključno s streljanjem s pištolo), živahno in neobremen-jeno. Sicer pa mislim, da je bil to tudi namen avtorjev samih. Umetnost.. ah, pa kaj bi o tem. Tribuninooko: NivesKlinc JAKOPICEVO RAZSTAVISCE ZGODOVINA FOTOGRAFIJEII. Oktobra lani so v Mestni galeriji začeli s prvo od pred-videnih treh razstav o razvoju fotografije na Slovenskem. Do takrat namreč Se ni bilo nobenega sistematičnega pris-topa do tega medija in samo magistru Mirku Kambiču smo lahko hvaležni, da se podatki niso izgubili v toku zgodovine. Prav rezultati njegovih raziskav so tvorili jedro prve razstave, ki je zajemala obdobje od 1839 -1919. Drugi del razstave, ki je tokrat v JakopiČevem razstavišču, zajema obdobje od 1919 - 1945. Poleg razstavljenih fotografij je tokrat zelo zanimiva postavitev razstave. Srečamo pa lahko znana slovenska imena - KoloŠo, Jakopiča ... Vsekakor lahko rečemo, da je tak izbor fotografij velik prispevek k slovenski kulturni dediščini. Tretji del razstave (obdobje 1945 - 1990) si bo moč ogledati že 26.novembra v Mestni galeriji. STARIDOBRIBUKOWSKI Charles Bukowski: Pesmi, Književna zadruga Jesenice, Jesenice 1990. Do sedaj so slovenski bralci Charlesa Bukovvskega, enega najplodovitejših sodobnih ameriških literatov, poznali le po Žetiskah in Spehu na kruhu, tokrat pa se predstavlja z izborom pesmi. Tudi v poeziji ne gre za obtoževanje ali za razkrinkavanje votlosti sanj o deželi neomejenih možnosti niti revolucionarno družbeno angažiranost, ampak za preprosto resignacijo, vdanost v usodo iz spoznanja nemoči, ki pa jo Bukovvski samo ugotavlja, ne da bi družbo krivil za to (ko hodim mimo pizzerij/in jih vidim kako sedijo fam in jedo/nisem več presenečei^da je človeštvo zafukalo dve tretjini svoje preteklosti/in tri četrtine prihodnos-H). Gre torej samo za seciranje, pesnik (pa tudi Bukovvski kot pisatelj) je nepretenciozen in zdravljenje prepušča drugim. Življenje je pač nujno zlo, treba ga je (pre)živeti, po možnosti tako, da si ga ne otežujemo še sami. Kontrast med sanjsko in resnično Ameriko ni vzrok njegovega pisanja, le-tega pa ne pojmuje kot vzvišeno poslanstvo, ampak kot delo, ki pač prinaša več ali manj denarja (sploh se niso ukvarjali s kvaliteto njegovega branja/ poznam ga - prav tak je kot smo vsi ostali: za denar bi kozlal kjerkoli). Tudi takrat, ko jasno zasledimo avtobiografsko noto njegove proze ali poezije, ni samovšečen ali sprenevedav. Pisanje Bukovvskega ni filozofija, stari dobri Charles ni Henry Miller, verizem ima prednost pred artizmom in dejanje pred besedo. Besede čistilca čevljev v eni od njegovih pesmi (hudiča, kar lepo sem se imel nekaj časa. Ostalo me ne briga) so pregnantno izraženo bistvo njegovega pojmovanja življenja. In vendar ga kritika označuje kot »škrlatni cvet sredi kant za smeti« in »enega novih čudaških svetnikov literature dvajsetega stoletja«. Njegova prednost je prav v tem, da je hkrati eden tistih, ki nikoli ne berejo literature, če ni po naključju natisnjena na straniščnem papirju, hkrati pa je lahko eden tistih, ki poslušajo Beethovna, Brahmsa, Čajkovskega ali Mahlerja. Prav ta ambivalentnost piščeve pozicije daje njegovi literaturi svojevrstno privlačnost in avtentičnost In je veliko pijače in potovanj po velemestni Ameriki, od kalifornijske pacifiške obale preko Texasa do Louisiane. In končno pridemo do žensk. V njegovih delih jihje vse polno; lepih in manj lepih, mladih in tnalo manj mladih. Ženske so njegova obsesija, ki ga privlači z magiČno močjo (Najprej zgleda, kot da je fukanje nekaj najpomembnejšega). Ženske so potrdilo moškega bivanja, samo to in nič več, kajti ljubezen se posuŠi še prej kot sperma, kot bt rekel Hank. Oboževalci sedemdesetletnega nemško-ameriškega pisca in tovrstne literature bodo, še preden se posuŠi tiskarsko čmilo razgrabili navidez neugledno, pa vendar zelo zanimivo knjigo. Vsajupatijetako. Simon Bizjak in foto Žiga Koritnik SLADKINASMESKI Renato Repše, karikaturist, ki jeobjavljal svoje slikce tudi v Tribuni, je tokrat pripravil mini-razstavo (15 slikc). Predstavil naj bi koncept svojega dela po ustvarjalnih ob-dobjih. Karikature (če bi jih lahko tako imenovali) zajemajo predvsem moški spol - morda pa so le-ti resnično bolj privlačni za risarsko oko - v različnih življenjskih okoliščinah. Z belega papirja zrejo v nas obrazi, ki so po pravilu zmeraj izpostavljeni, saj so pretirano poudarjenioz. izrisani. Vsi so pohotni, krvoločni, agresivni, zli, z živalskimi potezami. Drugega na risbah skorajda ne opazimo. Sami obrazi... In kot je to že običaj, jih ima večina politično implikacijo. Ne glede r»a dobro zasnovo in risbo se postavlja vprašanje, ali so to še oz. že karikature. Morda se avtor nagiba k stripu, kar pa to seveda ni, ali gre za ilustracije. Na to vprašanje si bo seveda moral odgovoriti avtor sam. Edvard Kocbek: NAVRATIHZVEČER. AT THE DOOR AT EVENING, Iz-dala The Muses'Co, Dorion, Quebec, Kanada in Aleph, RK ZSMS, Ljubljana 1990. izbral, prevedel in spremno be-sedo napisal Tom Ložar. Še preden zapišem nekaj malega o samem Kocbeku in njegovi najnovejši izdaji, bi zapisal nekaj besed o prevajalcu. Tom Ložar je Kanadčan. Potem pa Slovenec. Dok-tor ameriške književnosti poučuje na Vanier College v Montrealu, občasno pa sodeluje tudi s Slovenijo (bodisi kot predavatelj bodisi kot urednik in publicist). Tale posthumna izdaja Kocbekovih pesmi prinaša izdelke, ki jih je eden naših največjih slovenskih pesnikov zapisal med leti 1934 in 1977. Urednik te izdaje je celotno delo zastavil kot knjigo iz treh blokov. Prvi se imenuje Pred (Before) in prinaša pesniške produkte izpred vojne (Zemlja, 1934), drugi se imenuje Med (During), torej pesmi, ki so nastale med vojno, in tretji Po (After), ki bralca seznanja z izdelki, napisanimi po vojni (ali vsaj takrat ob-javljenimi). Kot je razvidno, gre za precej velik časovni razpon, kar pa niti ni bistveno. LJterar-na vrednost nas tokrat ne zanima (nav-sezadnje je o vrednosti Kocbekovih pesmi bilo že ogromno napisanega). Bolj pomembno je dejstvo, da je končno prevedeno v angleščino eno največjih imen slovenske poezije. Rene Žirar: STARI PUT GREŠNIKA, Bratstvo - Jedinstvo, Novi Sad 1989. Prevedla Frida Filipovič. Biblioteka Svetovi. V glavnem mestu Vojvodine sta v dveh letih izšla kar dva velika besedila francoskega intelektualca Reneja Girarda. Kronološko je bila najprej prevedena pričujoča knjiga (La route des hommes pervers, Bernard Grasset etFasquelle, Paris 1985),naslednjeleto, torej letos, pa še Nasilje i sveto, Književna zajed-nica Novog Sada, Novi Sad 1990, (La violence et le sacre, Grasset, Paris 1972) v prevodu Svetlane Stojanovič. Kot je iz podat-kov o originalih razvidno, je bila najprej napis-na knjiga Nasilje i sveto. Tokrat ta podatek ne igra nobene vloge. Dejstvo je, da je knjiga zunaj (v slovenskem prevodu je žal še nimamo), torej na trgu, v Knjigarni Karan-tanija. Za nepoučenega bralca bo branje te knjige nedvomno lažje kot prej izšle in kasneje prevedene. Ko pravim lažje, še ne mislim, da bo lahko. Gre namreč za (kot že naslov sam pove) staro pot grešnika. fo je bil konec kon-cev tudi Ojdip ter mnogi drugi literarni junaki za njim (najbrž tudi pred njim). Ojdipova pot je pot starega grešnika, pot, ki vodi v smrt. Toda ne v navadno smrt temveč tisto žrtvovano, tisto, ki je pravzaprav že kar vsakdanja. Vse žrtve so, jasno, nedoižne. Marjan Rožanc: TOPLA GREDA, SZS Karantanija, Marjan Rožanc in David Tasič, Ljubljana 1989. Pred šestindvajsetimi leti je Ijubljansko Delo pisalo, da je bila igra Topla greda Marjana Rožanca v izvedbi Odra 57 prekin-jena, ker »potvarja in neresnično prikazuje življenje na vasi ter globoko žali čustva borcev NOB«. Zato je Javno tožilstvo izdalo sklep o zaplembi vseh izvodov tega dramskega feljtona ter igro prepovedalo. Ta skiep je bil v veljavi celih petindvajset let. Torej do lani. Napori DSP in samega avtorja o obnovitvi postopka so bili povsem odveč. In kot je usoda hotela, je še leto ne po izidu preminil avtor te igre. Do danes je bila krstna izvedba tega dela edina javna uprizoritev. Gre za usodo vaških, preprostih Ijudi, razpetih med zemljo in politiko. Da so se ob tem počutili užaljeni borci NOB, niti ni presenetljivo, da pa avtor potvarja življenje na vasi, je precejiz trte zvito. Seveda pa še kako v skladu s tedanjo politično oblastjo. Z eno besedo, knjiga, ki jo je treba tako ali drugače prebrati. Kot vse ostale knjige Marjana Rožanca. * Tadej Čater TEATER, KDO BO TEBE LJUBIL? Ceprav je že november in so se vrata slovenskih gledališč že pred Časom odprla, naj tokrat na kratko zapišem nekaj o bolj ali manj pomembnih predstavah, ki so se zgodile v teh dveh mesecih. Seveda o predstavah, o katerih dnevno Časopisje z izjemami ni ka prida poročalo. Če gremo kar po vrsti, se najprej znajdemo v Kranju, kjer naj bi ponosno »vthrala« odrska pos-tavitev igre Harolda Pinterja Hišnik v režiji mladega režiserja postživadinovske generadje Jaše Jamnika. Bolj kot njegova režija, je razveseljivo to, da so tudi v Kranju spoznali, da znajo odlične predstave delati tudi mlajši režiserji. Poleg Jamnika predstavljata to mlajšo generacijo še kos-tutnograf in scenograf Tomaž Štrucl ter dramaturginja Martina Bremec. Nasproti mladosti je stal veliki Polde Bibič s svojima »vajencema« Tinetom Omanom in Matjažem Višnarjem. Torej sta avtorstvo in igrastvardvehrazličnihgeneracij,karjeob koncu videti precej posrečeno. Fabulativno o predsta vi nima smisla razpravljati. Pinter je pač samo Pinter. Druga predstava prav tako prihaja iz Kranja in Prešemovega glcdališča. Gre za dramo Edivarda Albeeja Kdo se bo ji Virginije VVoolf ? (Who's afraid ofVirginia VVoolf?, 1963). Na kratko: režija in scenografija je delo Barbare Hieng - Samobor; dramaturgija Matija Logar; koreograftja Andrija Laboš; igra paje stvar Igorja Samoborja, Judite Zidar, Pavleta Rakovca in Bernarde Oman. Skratka, odlična predstava z obilo humorja in plesnih točk. Prav ničstatična in še manj duhamoma. Fantastična je akustična školjka, katerefunkcijaje povsem tehnične narave. Plus estetske, seveda. In če smo še prcd predstavo tako zelo bali, seje sedaj ne moremo več. Postane zelo prijazna in kar nekako boječa. V Novem Sadu se je končalo Malo Sterijino pozorje (Festival eksperimentalnega teatra), na katerem sta nastopila tudi Kanon Emila Hrvatina v produkciji Kluba B-51 iz Ljubljane in Lancome EG Glej v režiji Tomaža Štrucla. Slednji, torej Lancome, so prvič nastopili na velikem odru (za razlika od malega Glejevega), karje imelo velike, predvsem optične, posledice. Gledalisče seje na ta način transformiralo vfilm, in glede na to, da seje to zgodilo povsem spontano, ne moretno govoriti o kakršnikoli že veliki »pogruntavščini«. Pri Kanonu je drugače. Tam se namrečta tranformacija zgodi popolnoma zavestno. Uvajanje diapozitivov, učinkovite razsvetljave in dotnala laserskih kulis potencira ne lefilm atnpak tudi uideo. V Novetn Sadu je bil tak učinek bil samo stopnjevan, in sicer z otvoritvijo predstave v objektivnem prostoru. (Kanon sedogajav treh tnedsebojizoliranihprostorih. Prvijesubjektivni, drugiobjektiuniin tretjiabsolutniprostor. Vobjektiunent prostoru se odvija scena partije šaha med eksprcsionističnim slikarjem Marcelotn Dučhampotn in njegovim modelom.) Otvoritevjc bila stvar naše najboljše šahistke Alise Marič, ki bo v kratkem igralafinalni dvoboj kot izzivalka svetome prvakinje Maje Čiburdanidzc. Sicer pa vse po starem. Nagrad na temfestivalu ni bilo. V Slovenskem Ijudskem gledališču v Celju so pripravili novo premiero. Gre za igro za otroke in mladino Zmaj Jevgenija Švarca in Bogomirja Verasa v režiji Igorja Stravinskega. Zaradi bolezni v ansamblu je premierna predstava žal odpadla. So pa že pred tetn postavili dve predpremieri. Kljub tetnu o vsej zadevi kdaj drugič. Večsreče z mladinskimi predstavami so imeli (zopet) v Kranju. Predstavo za tnlajše občinstvoje pripravila ekipa režiserja Lojzeta Domanjka, koreografke Alenke Dolenc-Križaj, avtorja glasbe Lojzeta Kranjčana ter scenografa in kostumografa Vinka Tuška. Po vrsti, vsi so odlicni. Domanjkoje znova dokazal, da zna resnično delati teater. Glasba in ples sta obvezen in nosilen element vsake otroške oziroma mladinske igre. Ce pa se ta element potencira tako dalec, da Idhko govorimo celo o musicalu, potem toliko boljše. Seveda musicla ne napravita samo glasba in ples, temvečso za to potrebni tudi igralci. Omenil bi le enega (eno) - Judito Zidar. »Na kožo pisana vloga«, kot se rado rcče. Resnično. Nagovori občinstvu so bili tako perfekcionistični in realni, daje bilo že skoraj neverjetno, da se publika, torej otroci, ne bi odzvali. Neartikulirani vzkliki in stoki, smeh ter jok so dali predstavi poseben pečat. Odlično, ali kot se v nižjih šolskih institucijah rado počne: čebelica. Ja, Mojca Pokrajculja (koroška Ijudska pravljica, ki jo je za oder priredil Janko Moder) je res čebelica. Še več, čebelico si tudi zasluži. Za konecpa »skočimo« še v bivši Glej (na Poljanah). Tatn je bila v soboto premiera solo plesnega projekta Raw. V vlogi solistaje nastopila plesalka Vesna Lavrač. To pravzaprav ni njen prvi plesni projekt, kajti koreograftrala je že v Celju, Mariboru in Novi Gorici. Je članica f Plesnega studialntakt, pričujočiprojektpaje bil neke vrste uvod v na novo ustanovljen studio, kiga bo vodila sama. Tam bo podajala izkušnje, ki sijihje nabrala v New Yorku in v Cunnigham Studiu. Skratka, plesni projekt visokega kvalitativnega ranga ponovno v Ljubljani. Marta P. Zahojnik P.S. Medtem seje ze zgodila premiera Plesnega teatra Ljubljana. O tem naslednjič. Koreodrama pa bo še nekaj časa počakala. Potem pa -Bootn! DUNAJ 1. del Foto: Darij Kreuh 1) Wotruba (Cerkev sv. trojice) Sanjsko mesto & Egon Shiele 31. oktobra 1918, koje slikar Egon Shiele umiral v hiši svoje tašče, se je na drugi strani mesta odvijal zgodovinski dogodek: habsburški imperijje bil na tem, da razpade in Dunaj naj bi postal glavno mesto nove republike - Avstrije. Medtem, koje Shiele obolel z usodno dozo gripe, je habsburški imperij že nekaj časa propadal. Zato sploh ni čudno, daje bilo toliko umetnikov, pisateljev in intelektualcev, ki so živeli v tem obdobju, tako obsedenih oz. obremenjenih sspremembami. Propad, smrt in katastrofa so bili vsakdanja nocna mora. Dunaj je v tistih časih predstavljal križišče Evrope, v njem so se zbirali filozofi, fiziki, psihoanalitiki, pes-niki,..., majhne kavarne so se razcvetale od burnih pogovorov različnih skupin, ki so se tam zbirale. Nekako pravljično vzdušje miru in zadovoljstva. L. 1806 so si Dunajčani zgradili spomenik -Ringstrasse - krožno cesto, nekakšen bulevard, ki je obkrožal staro mestno središče. Ob njem so potem zrasle pom-pozne zgradbe (Parlament, Opera, muzeji), ki so dale mestu navdih mogočnosti in izumetničenosti hkrati. Mesto provincialnih aristokratov in bogatega meščanskega razreda se je skrilo za fasado, polno ornamentov. Na obrobja pa so se priseljevali Čehi, Madžari, Židi, ki jih je privlačil blišč velemesta. Seveda so bili kmalu razočarani. Dunajska predmestja, kjer so živeli, so bila ena najslabših v Evropi. Zato pa je bilo mesto na dobrem glasu po svojih voljnih in dostopnih dekletih. Meščanski očetje so svoje hčere sicer zgledno vzgajali, svoje proste urice pa so veselo preživljali v prijetni družbi kakšne hotelske sobe. Naj opozorimo, da takrat še niso poznali penicilina in družinske tragedije niso bile redkost Nekaj svojstvenega pa je Dunaj le imel. Otto VVeininger in Sigmund Freud, ki sta takrat živela, sta razis-kovala človekovo seksualnost. Frank VVedekind, Robert Musil in Arthur Schnitzler pa edini pisci, ki so odkrito pisali o seksualnih problemih. Ko je zajel Dunaj val modernizma, so ga sprejeli zelo sovražno. Modernisti so namreč vstopili v prepovedano področje - mejo med zasanjanostjo, v kateri so Dunajčani živeli, in resničnos^o. Takratni literarni časopis Die Fackel, ki ga je urejal Karl Kraus, je razkrival svetohlinstvo in napovedoval propad. Pridružila sta se mu tudi Frank VVedekind (drami Duh in Pandorina skrinjica; njuni priredbi - LULU - so letos uprizorili v mariborskem gledališču) in Sigmund Freud (njegova teorija libida). Skladatelji (ErnstMach, Ludwig Wit-tgenstein in skladatelji (Arnold Schoen-berg, Anton von VVeber) so rušili vse, kar je bilo ustaljenega na njihovem področju. Pa tudi revolucionarji (Adolf Hitler, Josef Stalin, Leon Trotsky) so bili takrat na Dunaju in izdelovali svoje teorije - vsak v drugi kavarni. Te so bile sploh pomemben »kulturni center«. In vsi ustvarjalci so bili izredno povezani. Freuda je zanimala tudi umetnost in študiral je Leonarda da Vincija. VVeiningerjeva knjiga je vplivala na slikarja Oskarja Kokoschko, ki je pisal tudi poezijo in drame. Celo Egon Schiele je pisal pesmi. Vse je preveval duh enot-nosti. Modernizem je združeval ustvar-jalce z vseh področij in arhitekti in oblikovalci so bili predhodniki »or-ganizacije«, ki je nastala. To je bila »Vereinigung bildender Kiinstler Osterreichs<^ ki se je imenovala Secesija (po podobnem združenju v Miinchnu). Poleg umetniškega ustvarjanja so hoteli ljudi tudi izobraziti, saj skoraj nihče tak-rat še ni slišal za Maneta, Gouguina, Van Gogha... To pa jimje s prvo razstavo tudi uspelo. Takšna je podoba Dunaja v tistih bur-nih časih in če želimo spoznati delo Egona Shieleja, ki ga želimo predstaviti 2) Da Vincijev in Tizianov kip pred "Kiinstlerhaus«-om 3) Hundertvvasserhaus - pročelje hiše (saj smo na Dunaju prav zdaj njegove posebno velike razstave), moramo razumeti čas, v katerem je živel. Sicer pa obisk Dunaja ni prav dosti drugačen od tega, kar smo pvoedali. Zmodernizirana podoba še ni pregnala ustaljenega občutka izumetničenosti mesta in njegovih prebivalcev. Zanimivo si je ogledati galerije, ki jih je ogromno, saj so v njih razstavljena dela svetovno znanih umetnikov, ki jih pri nas ni mogoče videti. Kulturni dogodki se vrstijo v neizmernih količinah, gledališč je toliko, da se težko odločimo za kakšno: Burgtheater, Akademietheater, Volkstheater, Theater in der Josef stadt, Kammerspiele, Theater an der Wien, Raimund Theater, Ronacher in še druga manjša gledališča. Od opernih hiš je najbolj »razvpita« Staatsoper, kjer so imeli za november na programu Aido, Tosco, Čarobno piščal, Traviato itd. Za naše žepe so karte za predstave in opere dokaj visoke, čeprav se da z dosti dobre volje in potrpežliivos v vrsti pred blagajno, lahko dobite vstopnice za stojišča. »Stanje« v parterju vas stane 20 šilingov, v galeriji pa 15. Ce seveda vzdržite triurno predstavo. Zanimivo - tudi v operi vlada hierarhija. Ljudje, ki plačajo za »normalne sedeže« od 1.000 do 2.000 šilingov, so višji razred (seveda so vsi v večernih toaletah), vi pa, ki si lahko privoščite SAMO stojišče, imate poseben vhod in hodnik, tako da se ne morete pomešati med »lepe ljudi«. Imate pa vsaj možnost. Ustavili bi se še na arhitekturnih posebnostih. Franz VVotruba, kipar, je avtor načrtov za Cerkev Sv. Trojice, ki stoji sicer malce iz centra mesta v Atzgersdor-fa Mauer- ju. Kot vse cerkvice je na hribu, kamor moramo peš, njena poseb-nost pa je, da je sestavljena iz velikih betonskih kvadrov različnih oblik, med katerimi so stekla. Tudi notranjost je iz-redno preprosta - en sam prostor, ki nima posebnega oltarja, pač pa le prižnico, orgle in velik križ s Kristusom, ki je tudi delo kiparja samega, figura pa Foto: Darij Kreuh 5) Pogled na izložbeno okno prodajnega salona avtomobilov ti v opero priti tudi skoraj zastonj. Ce ste je podobna razstavljenim reliefom na vztrajniinvoljničakatipribližnodveuri J vv *' ' ... - dvorišču Moderne galerije (nasproti glavne železniške postaje). Cerkvico imenujejo. kar Wotruba - po kipar-jevem priimku. Druga arhitek-turna posebnost je prav tako delo umetnika Frie-densreicha Hun-derftvasserja, ki je leta 1977 začel z iz-delavo načrtov za hišo z 51 stanovanji. Graditi so jo začeli 1. 1983, kpnčali pa 1.1985. Imenuje se Hundertvvasserha us. Slikar je tudi sam sodeloval pri gradnji. Že na prvi pogled je hiša nekaj posebnega.. , Nadstropja in stanovanja se tudi na zunaj ločijo po različnih barvah - beli, rumeni; modri in rdeči - med njimi pa so položene keramične ploščice, ki s<^ v različnih barvah tudi nad okni. Hiša ima tudi polno raznovrstnih stebrov, ploščice pa so položene tudi po tleh in . stenah hodnikov. Na terasi je »travnik« z bujnim rastjem (drevesa, grmičevje) in ' gledano s ptiqe perspektive sploh ne vemo, da je »pod njim« hiša. Na strehije več kot 900 ton zemlje, ki oh^anja hišo poleti hladno, pozimi pa toplo. Nasajenih je 530 dreves (tudi na terasah in balkonih), nekaj pa jih raste kar »iz okna«. Na vrhu je deset teras, od katerih so tri namenjene za uporabo stanoval-cev, deset pa jih je poseljenih z različnimi ptiči. V hiši, kjer je tudi notranja ureditev in oprema posebna, imajo dve veliki igralnici za otroke. Hiša je po končnih izračunih stala približno šest milijonov ameriških dolarjev in je last mesta Dunaja. Bivanje v taki hiši je seveda popolnoma drugačno od bivanja v betonskih blokih in zgradbah; bliže naravi, kar je bil tudi namen avtorja ideje. (se nadaljuje) NivesKlinc ri jotopis DOLPO »Tank.ju!« se je na sredi poti pred nama v pozdrav izprsil režeči se domorodec. Kot seje kasneje izkazalo, je bila to edina angleška beseda, ki jojepoznal, injoje oČitno uporabljal za univerzalno komunikacijo s tujci. SiceP pa midva nisva hila nič boljša: sam sem aktivno obvladal pet nepalskih besed, Sabina pa pasivno tri. Zato so z moje strani nastajali taki besedni zmazki, kot »khana khane, potem pa džane«, kar bi pomenilo »pojetno hrano in potem gremo«. Ampak vse seje dalo zmeniti, čeprav se je včasih v pogovor prikmdio nekaj topih pogledov in praskanja po glavi. 1z Dunaia sva bila na poh ob reki Bar~ bung Chii vsa zagnana namenjena v dolino Tarap, kjer naj bi prvič zadišalo po Tibetu. Tarap je del ju/nega Dolpa, riajbolj pustenepaiske pokrajinc, v kateri vladajo še ostrejši življenjskj pogoji kot na Tibetu, izgled pokrajine pa je iden-tičen tibctanski. Že ob Barbung Chu so vladaleprecej sušne razmere Vegetacija ni bila več tako bujna. LdinoJe indijska konoplja se je bohotiia sern in tja. Šla sva skozi tako gosto zarašrono polje konoplje, da bi v njem marsikomu zaigralosrceinbi takoj odredil postanek za nedoločen čas. Ampak višje, nad dobrimi dva tisoč metri, tudi trave ni bilo več. Ciprese, jelke in smreke so bile prev-ladujoče raslje, ki so ga nad tri tisoč in še nekaj metrinadomestili drevosastibrini. Barbung Chu se je še malo prej vsa rjava bučeče vaiila med kamenjem in balvani v strugi, Tarap Chu pa je bila kot naspro^e tej ena sama bela pena. Tarap je v spodnjem delu prej kanjon kot dolina in izredno ozka. Ko se reka višje zgoraj prevali preko prvih brzic in se zapeni, se peneče bela ustavi šele nekaj kilometrov dlje pri izlivu v Barbung Chu. Gor, slabe pol dneva hoje in bivakiranje pod spodmolom. Običajni popoldanski dež se je začel cediti iz sivih oblakov in spet je bilo vse mokro. In še zoprn občutek divjosti - da so tukaj nekje pred enim letom domačini oropali in ubili dva tujca. V vlažnosti tal, skal, neba in sploh vsega mizerija tako postane precej blizu popolni. Prekine jo šele čudovito jasno jutro, v katerem začnemo po ovinkasti poti gristi kolena v strm klanec. V Dho! je načrt, ki pa ga zvečer soglasno ne izpolnimo in se ustavimo na 3500 metrih za drugi tabor v Tarapu. Petsto metrov višje ležeči Dho, največja vas v Tarapu svojo rjavino razkrije šele naslednji dan, ko pridemo v srce Tran-shimalaje. Drevesnega rastja ni nikjer več, barve gora pa obvladujejo vsi možni odtenki rjave in sive barve. In prav v tem svetu srečava prvega mrtvaka. Mislim, ni ravno navadno srečati nekoga, ki ves mrtev leži ob poti. Zdaj se že mogoče sliši smešno, ampak takrat ni bilo. Nosača in vsi hindi Nepalci so naju že do takrat preparirali, da so Bhotije (nepalsko ime za tibetansko etnično prebivalstvo Nepala) nekaj divjega. Ime »Bhotia« ima tam tak pomen kot pri nas »barbar«, čeprav izvira iz nepalskega imena za suhi, hladni plato, ki leži onstran Himalaje - za Tibet. Zdaj pa je v tem pustem sivem popoldnevu ob poti mrtvak... krvavo groteskno se reži, nima ne ustnic ne nosu, ker so mu osrednji del obraza že izkljuvali ptiči. Ko pojma nimava, kaj se je človeku zgodilo, in -imava v mislih rope in uboje... resda je mrtvec domačin..., se razpoloženje spus-ti nizko... zelo nizko. Popravilo ga je šele srečanje s prvimi zahodnjaki po enajstih dneh hoje. Skupina štirih Švicarjev je v obilici hrane in čaja poležavala na travi ob potoku in to je spet pripomoglo k moji razcepljenosti med ceno in udobnostjo takih trekingov. Naju je dan trekinga resda stal le približno sedem dolarjev po glavi, one štiri, ki so imeli s seboj vso potopis posadko od vodiča in kuharja dalje, pa po 45. Zato pa jim ni bilo treba preštevati ribic iz konzerve, ki sva jih midva dodajala vsakodnevnemu rižu, se ubadati z vsakodnevnim podiranjem in postavljanjem šotora in se s pomočjo vizualne komunikacije pogajati z nosači. Plusi in minusi na obeh straneh in prav-zaprav se kdaj ne bi bilo slabo lotiti tudi druge variante trekinga. Tisto popoldne naju v tibetanskem okolju rjavih vzpetin in sivorjavih skal-nih grebenov pričaka Dho. Dreves že nekaj kilometrov nibilo več videti, redko rastje pa je bilo zgoščeno ob dveh rekah ali raztreseno po pobočjih. Pod vasjo so se pasli jaki, pred njo pa je pozdravil dolg molilni zid in nekaj čor-tenov. Vas na prvi pogled deluje pusto in tudi na drugi je tako. Pravokotne hiše z ravnimi strehami, na katerih se suši kurjava za zimo, se stapljajo z rjavo okolico, v kateri so zelena polja ječmena prava oaza. Nekaj hiš že razpada in prebivalcev ni veliko. Poleti gredo z čredami jakov na višje, ležeče pašnike. Nad vasjo v pobočju ždi lepa belo rjava gompa - svetla točka v Dhoju. Življenje v Dolpu, še posebno v severno ležečem Notranjem Dolpu, propada in se umika. K temu so veliko pripomogli Kitajci, ko so okupirali Tibet. Zaprli so meje med Tibetom in Nepalom in tako je Dolpo izgubil pomembno komunikacijo: trgovina s Tibetom in poletni pašniki na Tibetu so bili za prebivalce Dolpa glavnega pomena. Ker so to »remote areas«, razen strateškega pomena tudi za vlado Nepala niso tako zanimivi. Mogoče bo življenje v Tarapu oživil turizem, ampak kot zaenkra t kaže, bo prej poživil bančne račune agencij, kot pa izboljšal življenje domačinov. Gompa nad vasjo igra vlogo priložnostnega prenočiŠča. Ljudje v vasi in vas sama so precej umazani in se je zato pred dodatnimi bolhami bolje umakniti v gompo. Ta je zapuščena - v njej ni nobenega meniha več. Le sin nek-danjega lame živi z ženo v hiši ob gompi. »Jaaaaa!« je prišel Namgjal vedno pozdravit v nekdanji hlev, kjer sva si naredila rezidenco, naredil tri kroge in spet kam izginil. Namgjal skrbi za gompo - freske v njej so še praktično nove - in prodaja hrano občasnim turis-tom. Zvečer sta nosača od nekje privlekla ne popolnoma sveže meso, ki se je potem spremenilo v preobilno večerjo. Nas-lednji dan sem imel rojstni dan in priredil birthday party. Toliko gostov nisem imel še nikoli. Zabavo smo zaceli zgodaj zjutraj in jo nadaljevali v pozno popoldne. Sli smo se igro »počepni za skalo«, vendar je ta kmalu postala dolgočasna, ker so bile vloge kar naprej iste: sam sem počepal, milijon bakterij v mojih prebavilih pa je vsak počep pospremilo z orgijastično mešanico zraka in tekočine. Nekaj serit-.se sicer upiral, da to ne gre, da bi za rojstni dan le izločal in nič pojedel ali popil, ampak tako je ostalo..Zvečer so gostje od silne zabave postali malo utrujeni in mi dovolili popiti nekaj skodelic čaja. Party je tako na srečo prišla h koncu. Očitno pa so bile moje bakterije naslednji dan malo mačkaste, saj so mi še pred časom, ko normalni ljudje vstajajo, priredile reprizo igre prejšnjega dne in se potem končno umirile. Priznati moram, da sem bil tako burnega in intenzivnega praznjenja do sedaj deležen le v Aziji. Ampak pokrajina je bila kljub izločeval-nim problemom mega. Po široki ravni dolini zgornjega toka reke Tarap je raztresenih nekaj tibetanskih vasic in veliko ječmenovih polj. Dolino na obeh straneh in na koncu obdajajo rjavo-sive gore, preko katerih vodijo poti na sever v Notranji Dolpo ali na vzhod proti znani dolini Kali Gandaki med Daulagirijem in Anapurno. Vse te možnosti za hojo so za tujca prepovedane, ampak državne kontrole v obliki policijskih postaj na tem koncu ni. Pot je odprta, le nosači nočejo iti naprej. Ko bi tujci prišli na kontrolno točko iz zaprtega območja, bi menda imeli preveč problemov, zato nočejo tvegati. Verjetno bi se dalo vse urediti, le nekaj dodatne energije je potrebne. Sam sem je preveč porabil za rojstnodnevno žurko in tako je za tokrat zgornja dolina Tarap pomenila tudi končno toČko poti. Obrneva krmilo in se še enkrat ustaviva v gompi nad Dhojem. Zdaj v njej preseneti lama, ki ves dan z monotonim glasom mrmra molitve in kroži okrog gompe. Zveva, da je lama pomagal telesu mrtveca, ki sva ga srečala, izpolniti zadnjo nalogo. Pod spodmolom ob poti je domačin umrl naravne smrti, vendar je trajalo pet dni, preden so našli tega lamo, ki je mrtvo telo raz-kosal in z deli nahranil ptiče. To je običajni tibetanski nebeški pokop. Energijsko ne preveč bogata sva se v nekaj dneh vrnila v Dunai, od-koder sva si privoščila let v nižine. Polet z im-proviziranih letališč v nepalskih hribih predstavlja posebno izkušnjo. Pri Dunaiu so letališče naredili v pobočju več sto metrov nad dolino, ker je ta preozka in preovinkasta, da bi v njej lahko varno pristajala letala. Pristajalna steza je le malo poravnan prod, delno poraščen s travo. Ravno dovolj je dolga, da mžjhno letalo z dvajsetimi potniki dobi dovolj zaleta in se s steze odlepi, še preden pod njo zazija nekaj sto metrov praznega prostora. Preden dobi pravo višino in smer, se letalo nekaj časa ziba v zraku, zato pogled na grebene in drevesa, plasti oblakov in občasen snežen vrh, ni v pretirano vodoravni smeri. Ampak vse je tako blizu, v čistem zraku so strma pobočja na dotiku roke... letalo kmalu pusti za seboj globoko dolino Barbung Chu, vrhove v mon-sunskih oblakih in občutek, da bo treba šepriti. Dario osebnoifcpovedno TOTALNO No, prebral sem tudi nekaj inter-vjujev, ki jih je znani Princ teme (ha!) Andrevv Eldritch v zadnjem času naklonil britanskemu tisku. V enem primerku taistega je bila tudi reklama za majice, s katerimi postaneš "Cool, sexy & rich". Poslal sem jim naročilnico. Če boste v kratkem sreČali koga, ki bo kul, sexy in bogat, bo to gotovo Gary Gray.'• Neposredne priprave na koncert so bile kom-binacija nezmernega popivanja in poslušanja gostujočega benda od zgodnjega popoldneva dalje. Končno je napočil trenutek, ko sem prišel do Hale. Sledil je šok. Prišla je namreč renomirana basistka Ana Kv ki je bila nekoč tudi darkerica, ob tej priložnosti pa so jo najeli za prevajalko (tako je vsaj zatrjevala svojemu tipu, tudi renomirane-mu glasbeniku) in povedala, da je ubogemu Princu teme počil glas. Iz obupa sem nemudoma or-ganiziral manjši žur, na katerem smo uspešno dotolkli moje še kar zavidljive zaloge alkohola, ki si še do danes niso povsem opomogle. Ampak časa za žalovanje ni bilo. Če preskočim ponedeljkov jazzovski večer kot konstanto, so v torek v Festivalni igrali Miladojci. Dvorana je bila zavidanja vredno polna, saund je bil našponan, bend tudi (kakorkoli že to razumemo), vse skupaj je bilo kratko in domov smo odšli z mešanimi občutki. Kolikor sem sledil kritikam, si tudi naj-bolj ostra peresa niso upala zapisati ničesar radikalnega v katerikoli smeri. Na koncertu sem srečal Iggya V. Rocka, ki je na veliko razglabljal o Maxu Headroomu. Po koncertu mi je prišlo na misel, da bi Miladojci sodili ravno tja, namreč 20 minut v prihod-nost, kot najboljši bend za punkerske partyje na obrobju. Pozneje smo v K4 Iggy, I.I. & jaz teorijo še dodatno raz-delali in ugotovili, da je publika na žalost 20 minut v preteklosti. V K 4 so ta večer godli Angleži Blith Power. Za gostovanje THE SISTERS OF MERCY v Ijubljanski, bojda podirajoči se Hali Tivoli, setn se še prav posebno pripravil; po zaslugi znanega publicista in D.J.-ja I.I. (ki tnenda zah-teva tantjeme zaradi rednega pojavljanja v mojih spisih, ampak kdo ga ..be) sem promptno dobil najnovejši al-bum Sester Usmiljenk in si ga vsakodnevno besno rolal, ob tem pa še njihova dva prejšnja albuma + ne vem koliko različno-incnih singlov, ki mi jih je pred časom posnel kolega, ki ima sedaj majhno trgovinico Rec-Rec na Trubarjevi, kjerprodaja naj-bolj odžagane in sploh off-off svetske ^.aložbe in zato svetujem obisk vsem jpdžagancem. Naslednjega dne so bili v menzi ŠN Partibrejkersi. Pridrlo je skoraj tisoč ljudi in žur je bil O.K. Osebno sem se še kar napil, kar mi dan prej na Miladojki ni uspelo, ker je bil koncert prekratek. Partibrejkersi (ki bi se morali imenovati Partimejkers) so mi bili spet vešč, česar si ne bi upal trditi za predskupino Veronique. Četrtek je bil koncertno totalno nabit, ampak uspel sem slišati le KUD Idiote v K4. Čisto dovolj, glede na in-tenzivnost preteklih dni. Zato sem konec tedna namenil čitanju nekega Douglasa Adamsa, ki je menda ugleden pisec znanstvene fantastike. V njegovi trilogiji ali morda tetralogiji, ki se začenja s Štoparskim vodnikom po Galaksiji, sem zasledil tudi bend Total-no razdejanje, »ki po splošnem mnenju ni samo najglasnejša rockovska skupina v Galaksiji, temveč najmočnejši hrup sploh. Stalni obis-kovalci koncertov sodijo, da je idealno mesto za izenačen zvok debel betonski bunker kakih sedemintrideset milj od odra, glasbeniki pa igrajo na svoje in-strumente s pomočjo daljinskega upravljanja iz dobro izolirane vesoljske ladje, ki ostane v orbiti okrog planeta -najraje čisto drugega planeta.« Malo kasneje sledi opis priprav na koncert: »Spodaj na suhem rdečem svetu Kak-rafoonu sredi prostrane puščave Rudlit so odrski tehniki preskušali ozvočenje. Se pravi, v puščavi je bilo ozvočenje, ne tehniki. Ti so se umaknili v varno zavetje orjaške poveljniške ladje Total-nega razdejanja, ki je visela na svoji orbiti kakih štiristo milj nad površjem planeta, in iz nje so preizkušali zvok. V krogu petih milj okoli stolpov z zvočniki nihče ne bi preživel niti uglaševanja... Na krovu orjaške poveljniške ladje je vse vrvelo... Prispeli so tudi že zdrav-nik, logik in morski biolog, ki so jih s fenomenalnimi stroški pripeljali z Maxi-megalona, da bi se pos-kusili pogovoriti z glavnim vokalistom; ta se je zaklenil v kopal-nico s stekleničko tablet in ni hotel ven, dokler ne bo dobil odločilnega dokaza, da ni riba. Basist je z ognjem iz strojnice rešetal svojo spalnico, bobnarja pa ni bilo nikjer. Mrzlične poizvedbe so razkrile, da stoji na plaži Santraginusa v več kot sto svet-lobnih let daleč, kjer je, tako je trdil, že pol ure srečen in si je našel majhen kamen, ki bo odslej njegov prijatelj. Menažer si je globoko oddahnil. To je pomenilo, da bo že sedemnajstič na tej turneji bobne lahko igral robot in se torej lahko zanesejo, da bodo cinbalis-tični nastopi točni.« Itd. Po mojem bi gospod Douglas Adams napisal krasno oceno ljubljanskega koncerta Miladoyke Youneed. Ampak glavno veselo spoz-nanje za vse nas ljubitelje lahke glasbe je, da se rock^n^roll v katerikoli galak-tični časovni ali prostorski dimenziji ne razlikuje bistveno od tistega, ki ga poz-namo Zemljani. Gary G. Gray RAZDEJANJE pomnilnik BLACK & WHITE BLUES DOMOVIVSTAJAJO, februar 1944 Boj proti komunizmu in njegovim prigan-jačem ni politika, atnpak osnovna človeska in narodna dolžhost! DOMOVI VSTAJAJO, št.2, februar 1944 Beseda o preklinjanju Pogosto je opaziti, da se med domobrand (tudi v naši 5. šolski četi) precej preklinja, grdo preklinja. Slovenci nimamo dosti svojih kletvic. Največ in najgrše pa smo si seveda izposodili pri "olikanih" bodaglijevcih. Ker ima slovenski narod preveč drugih bridkih spominov na pripadnike "najbolj kultumega naroda", zato pročz laškimi in sploh vsakimi kletvami. Prek-linjanjeninobenojunaštvoin znanje. Nasprot-no: kdor preklinja, ta se do dna duše razgali in pokaževsvojigrobostiin neolikanosti. Zaveden slooenski domobranec bo skrbel, da bo grda razvada preklinjanja izginila iz njegove čete. SLOVENSKIPOROČEVALEC, julija 1944 Domobranci segledajo v zrcalu Domapo bunkerjihpridejo na vrsto kvante. Vse se tam govori, satno kaj poštenega ne. Da, da, pa rožni venec tudi mdlijo po bunkerjih vsak večer, toda takoj nato se začnejo prekrasni pogovori o močnem in nenežnetn spolu, da mora človeka kap zadeti, četo poslusa. Usta, ki so prej rožni venec molila, so par trenutkov nato napolnjena z gnojetn kvant. Tako govorjenje odkriva dušo vojaka. »Česa je polno srce, rado na jezik gre!« pravi star, resničen slovenski pregovor. SLOVENSKO DOMOBRANSTVO. št. 12 -1944 Vojakom slovenskega domobranstva in slovenskemu policijskemu zboru Trdo in kruto leto borb za svobodo in bodočnost Evrope gre h koncu. Tudi vi, vojaki slovenskega domobranstva, ste se junaško bili v bojih proti tolovajstvu in ste tako obvarovali svoje družine in svoje Ijudstvo pred strahotami in terorjem komunis-tičnih banditoo. To, na nooo se porajajoče se bojno leto bo trdo, zato pa moratno biti tembolj trdno in družno strnjeni, da bomo mogli sovražnika, pa naj nastopi kjerkoli, uničiti. Zato glejte, vojaki slovenskega domobranstva, z vernim srcem, s pogumom, zvestobo in hrabrostjo novemu bojnemu letu nasproti. V tem smislu želim vam, moji shvenski vojaki, iz vsega srca zdravo in uspehov polno, novo leto. Roseners.r. SS - Obergruppenfiihrer General der VJaffen - SS und Polizei SLOVENSKIPOROCEVALEC, marec 1944 Izigravanje domobrancev One hrvatske domobrance, na katere se Netnci več ne zanesejo, pošiljajo na vzhodno fronto. Na njihaoo mesto pa prihajajo Mongold in Turkestani, ki ropajo, požigajo in tnorijo po njihovih domačijah. Zato se vedno češče pojavljajo primeri, da domobranci zbeže k par-tizanom. SLOVENSKO DOMOBRANSTVO. oktober 1944 Pravi namen domobranstoa Tudi slovensko domobranstvo ima svoj dlj, vzvišen in pošten; oaščenje dežele komunistao, notranji preporod in čim večji zemeljski blagor slovenskega naroda. Komunistibti porazi zadnjih 14 dni NašteHhpadlih:613, ujetih: 95, pribežnikov: 82. NA MRTVISTRAŽI, marec 1944 Upritesvojeočivdotnačogrudo, polno lepot in ran in iz nje boste črpali vero v rešitev svojega naroda, moč za boj z zločinskim in protislovenskim komunizmotn. SLOVENSKIPOROCEVALEC, avgust 1944 Tudi tojih ne bo rešilo Naše popustljivosti do tistih dvilistao in njihovih zapeljivcev, ki so še vedno švabobransko nastrojeni, pa mora biti že enkrat konec. Razkroj bo največji tam, kjer bodo švabobrand in njihovi svojd jasno uvideli in občutili na lastni kon, da takoj in neusmiljeno slede naši udard, čim vstajajo gluhi za naše pozive. V kratkem bodo izšli odloki o zaplembah premoženja in obveznem izgonu, kjer uspeva terenska švabobranska obveščevalna služba, ki omogoča avanture švabobranskim »udarnim bataljonom«. Ti odloki bodo izvajani neusmiljeno dosled-no. Boris Kidrič SLOVENSKIPOROCEVALEC, marec 1944 Sv. Urh - domobransko borišče Domobranska postojanka pri Sv. Urhu pod Ljubljano šteje 60 mož. V Zadvoru pa je 2000 Nemcev, ki stalno patruljirajo. Domobrand so. postrelili 40 Ijudi. Na streljanje vozijo Ijudi tudi iz Ljubljane in DM v Polju. Tako so od novembra naprej postrelili pri Sv. Urhu okrog 200 Ijudi. Nad tistimi, ki jUi postrele, zganjajo najrazličnejša grozodejstva. Največji krvnikje partizanski dezerter Svilen - Židan Franc iz Bizaoika. Ljudje so ga videli, kako si je po pokolihprišel umivatkrvave roke. Drugi krvnik jeJanežičFrancizJavorja, mitraljezec, kistrelja na smrt obsojene Ijudi. Teror je tako velik, da si Ijudje ne upajo iz vasi v vas. Vsi težko pričakujejo, da bi bila likvidirana postojanka pri Sv. Urhu. SLOVENSKO DOMOBRANSTVO, marec 1945 Patrola Rupnikove bojne skupine je obkolila neko vas na Blokah in notri dobila tri rdeče Hčke. Ker seniso vdali, so vsi trije v boju padli. SLOVENSKO DOMOBRANSTVO, april 1945 Ob Fuhrerjevem rojstnem dnevu Dne 20. aprila obhaja AdolfHitler, Fiihrer in Reichskanzler Velike Nemčije, šestinpet-desetletnico suojega rojstva. Njegov zgled, vztrajnost in odločnostvboju s svojitni zunanjimi nasprotniki jamčijo za zmagaoito končanje te njemu in Evropi vsiljene vojne in zbuja občudovanje vsega sveta. Njegov narod ga obožuje in šel bo v zgodovino kot največji sin suoje domovine. D.K NAGRADNA KRIŽANKA: »ZALIVSKA KRIZA« I ročunalniko pottavt|an|e: VHjem Fabčič SLLETO- ¦ ¦ JANEZ ¦ * S/lsCP I IANsA ' ****** ŠAHKRA- Itft^A ^* tfl&U*fA TfflSUNA TRSUKA _______________________________________ _______ UJCA__________________________________________ŠAHIST_____________________^^^^ ....... BREST jjg_. KaSmAN- W*WA GEOGRAF ™*^ DRALA DA) "VAN> UT.JUNA- K°|AR- VOJVO- SARA- KINJA KAfl DINSKI JEVO KARE- BECIC PESNIK ~DANTE~ NINA________________________________ELEMENT______________________________________ (KAROLV)_______________________________j_^_____________________ KPAipoi KRAJPfll NEMŠKI RENU KR^FM MARI- •mmK ADMIRAL KRSKEM BOflU ; (ERICH) JEDIZ i SKRIl ZORANA in»o«wv TENOST ___________ZEMUA_______________________________________________________________________OSEBNO. _________ ____________________________ RIM.BOG. MESTOV VNETiE POOAR- && PAKISTA. SLEPIČA JANJE SLIGRAL JpaJŽKi _____________________________________________________!______________________;____________APO-TEKA____________________________________________________________________ MESTOV PRISPE- MAROKU x VEK "TiSAfT ČLAN0V AVTO,____________________________________________________________SRB.PEV.____________________________________________________________________________»^___ MESTOV OTOK V S nS^ DIR1GENT ^«^ _____________________________ri___R_______________!__ FR.IGRAL- OBMOČJE KAJGAB- VLADE NATRU RIELLE) KAUFA IGRALKA MW AROMAT ............... BEGOtflC PAVLOV t OGL-JIKO-MAKAR- OSLCV VODIK _____________SKA____________________________________GLAS________________________(C14H10)_________________________________________________________________________ DHEV2A- QRŠKA STARO SLU2EK CRKA M|^ UTEŽNA IT.IME AMlRičET ^?IV EN0TA KANALD. AMERICU NEM. ČEŠKO '. ............... "" .............. MOSTVO ~^r m*m mno-žina rmm ______________________________________________________________NJE_______________________________________________________________________________________________....... LOMAČA "~~ MURSKA BOKSAR VRSTA TRBttJMi ^01* LUKAV RUSEVSKI KEM. ^®^* OT^o IZREALU __________________________________________________SPOJINE______________________________________________________________________PANCEV0____________________________ |VED.Z. illlll NOVISAD DELSTO- nikeu tdSt iSiiiffi^ w ________________________________________POSEST.____________________________ijgmgg STEVIL0_______________________HAVAJIH________________________________________ KOZAŠKI «-____. ¦^T DESERT ___________BEHGANT____________________________________________________________________________________________________________________________________________________ JEZERO REDKEJŠE VSEV. ZENSKO ITALUI IME Jgja mtonk tftftwu poo _8_||g th*wrt Vprašanje se glasi: Kdo na omenjeni fotografiji predstavlja Srba in kdo Albance? Pravilne odgovore pošljite najkasneje do Novega leta. Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali tri nagrade: 1. nagrada: sirov burek 2. nagrada: mesnl burek 3. nagrada: sladoled (trl kepice) NAGRADNAIGRA lkW%