TRST, četrtek 24. marca 1955 Leto XI. . Št. 70 (2999) PRIMORSKI DMEVMIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638, 93-808, 37*338 umnstv°: UL. montocchi it. t, hi. nad. ---------------------- — TELEFON 93-*»* IN 94-63* — Poštni predal 559 — UPRAVA: Irni-POmenilo ti najno- %«tob, ukrepi tako kve_ i,,Sisargeneralne*a vladne' i, 'hnsk- Ja\ kaJ hoče doseči dl’ ktšitv^C,^llna “Prava s C.^fšitve. Mnenja samo, sadov"* morei° dati do- tralnem nasprotju z vsem, kar je bilo pozitivnega rečeno v zvezi s podpisom londonskega sporazuma. Zato ogorčeno obsojamo te najnovejše kršitve in zahtevamo, da italijanska civilna uprava s kršenjem sporazuma preneha in vse dosedanje kršitve prikliče! V naslednjem objavljamo podrobnosti o teh najnovejših primerih protizakonitega ravnanja oblasti. Zasliševanja v Repentabru Zvedeli smo, da sta bila dva domačina, in sicer Ludvik Škabar iz Velikega Repna in Zora Hrovatič z Repentabra. v ponedeljek povabljena na policijski komisariat pa Opčine, kjer so oba zaslišali. Škabarja in Hrovatičevo so zaslišali v zvezi z likvidacijo nekega domačina, baje kolaboracionista. ki se je zgodila oktobra 1943. Škabarju so indirektno očitali, da je bil on likvidator, medtem ko naj bi Hrovatičeva večer pred tem omenjenega kolaboracionista opijanila in tako pripomogla k njegovi smrti. Omeniti je treba, da je bil Škabar takrat partizanski borec pod poveljstvom Stjenke. medtem ko je morala Hrovatičeva trdo delati, da je preživljala sebe in svoje otroke, ker so ji moža odpeljali v Nemčijo. Zasliševanjem, ki so trajala tudi po več kot štiri ure in so se nadaljevala v torek, je prisostvovalo od 7 do 8 policistov. Škabarju so med drugim očitali tudi to, da je mobiliziral vaščane, da je »kradel« živino in kokoši itd. Vpraševali so ga, kdo so bili takrat člani vaškega oz. krajevnega odbora Osvobodilne fronte, kdo je imel kakšne funkcije in če je bil on res komisar. Hrovatičev! so hoteli izsiliti tudi prizanje, da je ona kakih pet dni po izginotju omenjenega domačina prinesla domov čepico, ki naj bi bila nje- gova last. Njegovo truplo naj bi našli namreč šele kakih 15 dni kasneje v bližini vasi Vr-hovlje, ki je sedaj v Jugoslaviji, in kjer naj bi bil ta likvidiran. Cepiča pa naj bi služila v dokaz, da je Hrovatičeva že prej vedela, kje leži truplo in bila potemtakem pri stvari soudeležena. Policisti, ki so Hrovatičevo izpraševali, so se indirektno posluževali tudi groženj. Tako je inšpektor med drugim začel takole: »Kako je lepo zunaj, kaj! Ali ste tako gotovi, da boste prišli zopet od tukaj?« Hrovatičeva je seveda pritrdila, medtem ko je inšpektor izrazil svoj dvom: Eisenhower razširja pogoje za sklicanje konference štirih Predsednik ZDA zatrjuje, da je vedno pripravljen na konferenco, toda pred tem hoče poleg „dokazov dobre volje" v avstrijskem in nemškem vprašanju še pristanek na atomsko agencijo - Dulles pravi, da ZDA „brez zaveznikov" ne morejo omiliti dosedanjih pogojev - Za Eisenhowerja nadzorstvo OZN nad Formozo ni sprejemljiva rešitev WASHINGTON, 23. — Pred- si jih ZDA želijo, ne omejujejo sednik Eisenhower se je med samo na avstrijsko in nemško današnjo tiskovno konferenco vprašanje. Po vseh teh omeji-dotaknil tudi vprašanja mož- tvah in kopičenju pogojev ker so v diame- nosti sklicanja konference ve lesil. Izjavil je, da bi morali biti prvi stiki s Sovjetsko zvezo izvedeni na nižji ravni, ne pa med načelniki vlad. ZSSR. je dodal Eisenhower, ima «se mnogo drugih možnosti, da dokaže svojo dobro voljo in svojo željo, da se doseče sporazum, poleg podpisa avstrijske državne pogodbe in pristanka na v Nemčiji«. Predsednik je pri tem navedel kot primer nadaljnjega morebitnega dokaza sovjetske dobre volje naklonjeno stališče ZSSR do ameriških predlogov o mednarodni atomski agenciji. Na vprašanja o predlogu demokratičnega senatorja Georgea, naj da Washington pobudo za štiristransko konferenco brez poprejšnjih pogojev, je Eisenhower ponovil, da se dokazi sovjetske dobre volje, ki pa je Eisenhower izjavil, da je pripravljen, če bi to koristilo miru, sodelovati na konferenci štirih velesil v katerem koli kraju sveta, pa četudi ne bi bil vnaprej določen noben dnevni red. Med tiskovno konferenco je Eisenhower tudi izjavil, da o-dobrava objavo dokumentov, ki se tičejo političnih in vojaških diskusij in sklepov, sprejetih na medzavezniških konferencah med vojno. Vendar, je dodal predsednik, je pri tej objavi potreba velika previdnost. Pripomnil je, da je težko rekonstruirati ozračje, ki vlada med vojno, in kasneje presojati sklepe, sprejete v tem ozračju. Vendar pa je dodal, da je «pametno naučiti se kaj iz napak preteklosti, da se ne bi ponovile v prihodnosti!« Eisenhower je govoril tudi o nekaterih drugih zunanjepo- SOCIALISTI SE BODO UPRLI v^lovasju atomskih bomb v Franciji 1 ^v Wadi, naj da pobudo za sporazum o prepovedi atomskih eks-' Začetek razprave o pariških sporazumih v republiškem svetu Pio, Cifli^TlIZ IkifnS^ha ,t'-’~,Francoska so-f °i V k anka je objavila “H Ls,a El=v rem 'zjavlja, da C«»l,st,čVPl odb°r stranke O UpnPa Parlamentarna da v, slehernemu po- e spo- Vl»atske t V0zitvi' sprozi V’mPreiš1bude- da sa d°-nhklei Pl.a Prepoved vseh (Ne ‘ 1?lh eksplozij. t ie „?ar,žkih V?°> v w f ■ uav 1 ače vil P ra vi, da » bi ■ ji'k spo-- le ratifikacije Itilj kasniteu Zutnov povzročila ^ ,^0Vjet-|P°'rel)nih poga- Ka>° nalrezo>>- po’ k* Hotizo s Po. ratifikaciji b| "al^i sol zavezni- 'Hjh 3 P°gaian Vlado’ nai Ni!l ,š' i! »Mikih spora-oh .republiškem OD 15. uri. Vpi- sporazumov kat" ■ odbor objavil . ateri j.. ..u: >n po. lolg spreminje- K^ec MercfeQvisn. re->va,res°lucijo h®C/ P« ie Mod vlade nla1ro )e Vi ll*kaT zvezi , ,’i 1 tla po- vV^ri sedan r°dtii* skifi*'- ratif ikacijo >^tkaciP Clt" glasovali Sn ’ida so vsi m^re ie od-Vl>iti da °n n!f rSlti s°-P„V >menu mo«el U^Cilhl0 teh neenotne Cirili. 8vojo »r_'!lh ie Sindikat se je odločil za referendum, ker dosedanja pogajanja. pri katerih je imei minister Erhardt vlogo posredovalca, niso imela uspeha. Zahtevo' sindikatov so odklonili z utemeljitvijo, da bi zvišanje mezd nujno povzročilo podražitev premoga za 6 mark za tono Lastniki rudnikov so ze zahtevali od visoke oblasti premogovne in jeklarske skupnosti zvišanje cen premoga za 2 5 marke za tono, ces da so sedanje cene prenizke. Vlada skuša preprečiti stavko ker bi nastale motnje v gospodarstvu. Nasprotuje pa tudi povišanju cen, ker se boji, da bi to povzročilo splošno naraščanje cen. ^3, — Predsednik italijanske’ republike Luigi Einau-di bo imel jutri 81 let. zUnan!akl,nato resolucijo ^r^žočar^PoIitične Je v ^2}^* ,?bkomk’- *Po Hgaj položitvi 8il.-da p1„!lstin. ratifi- lned S' - t- n . in an-'om Pod7"!JO s FrJfttti na vc žl°ril je 11 in W ?atein ....."‘v a- t^h ear, ’ ki ; Posarin “sarju go- na zaradi KJairrumov , „?», dl. 1«. »»»u. redno obrambo in je med drugim izjavil, da je Sovjetska zveza odgovorna za tekmo v oboroževanju. Dejal je tudi, da je ogorčenje v sovjetskih vodilnih krogih proti pariškim sporazumom »hlinjeno«, češ da je Rusija zelo srečna, da lahka najde priliko za povečanje svojih oboroženih sil. Govoril je zatem poročevalec komisije za gospodarske in finančne zadeve,, ki je naklonjena ratifikaciji, ter poročevalec komisije za industrijsko proizvodnjo, ki je poudarjal potrebo ustanovitve evi epske agencije za oboroževanje. Nato je bila seja odložena r.av 22. uro: Se prej pa je skupščina s 31o glasovi pron 21b sklenila odložiti na 30. marca razpravo o vprašanju, ki ga je slavil progresist Pierre De Cham-brun glede Posarja. Ta je obtožil vlado, da se odreka pravicam Francije nad Posarjem, ter je poudaril številna protislovja med francosko in nemško tezo s tem v zvezi. Tudi gelist Vendroux je zahteval takojšnje razpravljanje, medtem ko je socialist Daniel Ma-yer izjavil: «Francija mora izjaviti da ne sprejme nobenega tolmačenja pariških sporazumov.« Skupščina pa je sprejela zahtevo predsednika vlade za odložitev razprave o tem ker bo 30. marca določen ’ dan za izčrpno debato o Pcsarju in o francosko-nem-škem sporazumu. Na nočni seji so podali poročilo poročevalci še ostalih komisij in ob 23.30 je bila se- j šelVJo ' iz Jugoslavije v Italijo ja prekinjena ter se bo na-|jn 0jjra{no na osnovi london-daljevala jutri zjutraj. Vpisa- SDOrazuma o rešitvi trža- mh je »e 33 govornikov. | vprašanja. Z londonskim — | sporazumom Je P*'0 med dru’ Porurski rudarji 1 ^ dp>^no dasp litičnih vprašanjih in je dejal, da se bo poslužil vsega svojega vpliva, da bi kongres odobril njegov program gospodarske zunanje politike. Kot je znano, so možnosti, da bi senat odobril ta program v prvotni obliki, zelo omejene. Nato je predsednik sporočil, da bo trgovinski minister Sinclair Weeks prihodnji mesec odpotoval v Evropo, da bi tam razpravljal o možnosti večje sprostitve mednarodne trgovine v tem delu sveta. Nadalje je Eisenhower zatrdil, da predlog, naj bi se For-moza postavila pod zaupno u-pravo OZN, ne predstavlja sprejemljive rešitve. Na vprašanje novinarjev, ki so ugotovili protislovje med njegovo januarsko izjavo, da atomsko o-rožje verjetno ne bo uporabljeno v «omejenem» spopadu, in med izjavo iz prejšnjega tedna. da ni videti razloga, zakaj ne bi uporabili atomskega o-rožja, če se hočejo prizadeti izključno vojaški cilji, je Ei-senhower pojasnil, da razume kot omejen spopad »policijsko akcijo«, kot je na primer Truman označil korejsko vojno. O vprašanju konference z ZSSR je govoril tudi državni tajnik John Foster Dulles, ki je izjavil, da ostaja državno tajništvo pri pogojih, ki jih vsebuje skupna nota ZDA, Anglije in Francije, poslana 29. novembra lani v Moskvo. Dulles je dodal, da ZDA, ne morejo spremeniti stališča, ki je bilo dogovorjeno skupno z drugimi vladami, brez ponovnega dogovora s temi vladami Ni pa hotel odgovoriti na vprašanje, ali je prišlo do.posvetovanj med Washingtonom, Parizom in Londonom o možnosti spremembe teh pogojev. V ameriških uradnih krogih pa dajejo razumeti, da doslej med zahodnimi državami ni bilo nobenih takih stikov. Dulles je govoril na nekem zborovanju v «Mavflower hotelu« in nato odgovarjal še na nekaj vprašanj novinarjev. V hotelu je bil tudi načelnik tiskovnega urada Bele hiše James Hagert, ki je pred začetkom prireditve tudi na samem govoril z Dullesom. Njegovo, prisotnost razlagajo z željo Bele hiše, da se spravijo v sklad izjave državnega tajništva in predsedstva v zvezi z vprašanjem konference ve-1 likih. v ZAČETKU APRILA V RIMU Pogajanja o prenosu premičnin preseljenih oseb BEOGRAD, 23. — V začetku aprila se bodo začela v Rimu pogajanja med Jugoslavijo m • talijo o prenosu premičnin in »Prijateljski stiki med Francijo in Jugoslavijo so stoletni«, je izjavil Edgar Faure. »Ti stiki slonijo na globoki sorodnosti obeh narodov. Po denarnih sredstev oseb, ki se | Fretresu, ki ga je povzročil vojna v mednarodnih odnosih ki bivajo v se izrekli za stavkobiviih conah A in B in se *e I bivale, oziroma, bivših i------ lijo izseliti, lahko v določenem BOCHUM, 23. — Včeraj so 1 roku prenesejo svoje premic-rudarji v Porurju glasovali, nine in denarna sredstva. ali naj se začne stavka v zvezi zahtevo za zvišanje mezd. Po neuradnih podatkih se je za stavko izreklo vsega 93 odstotkov rudarjev. Delodajalci >n vlada so sklenili sklicati danes paritetni odbor, ki je Ml sestavljen pred nekaj dnevi, da prouči zahteve rudarjev. Ob vhodih v vse rudnike je včeraj zveza lastnikov nalepila kn^’ ki je* nm' I jVoie lepake, v katerih pravi, ••u«iisije po- rla so delodajalci pripravljeni ®~ha nadaljnja pogajanja. Edgar Faure o odnosih s FLRJ Faure je v posebnem mterV|u-ju dopisniku radia Beogiad v Parizu odgovoril med drugim tudi na vprašanje o razvoju francosko - jugoslovanskih t'd- nckov. je nujno, da se ti tesni stiki penovno obnovijo in še bolj razvijejo.» Egiptovski ministri na Reki in na Brionih BEOGRAD, 23. — Egiptovski minister za narodno proizvodnjo Hasan Ibrahim in m.nister za trgovino Hasan Marry, ki sta danes prispela na Reko, sta obiskala ladjedelnico «3. maj« in tovarno libjih konserv v Iki. Po kosilu, ki ga je priredil njima na čast predsednik ješkega mestnega ljudskega odbora Edi Jardas, sta gosta od po to vala v Pulj. kjer sta s, ogledala aieno in ladjedelnico. Jutri bo egiptovska ministra sprejel predsednik republike. Današnji «Christian Science Monitor« pa piše, da je zelo verjetno, da se bodo v juniju v San Franciscu sestali zunanji ministri štirih velesil pod okriljem OZN. Dopisnik bostonskega lista pri OZN zatrjuje. da bo ta sestanek, če bo dal kakšen rezultat, verjetno pripravil pot za sestanek na najvišji ravni. Do konference pa naj bi po mnenju lista prišlo med proslavami desetletnice ustanovnega zasedanja OZN v San Franciscu. V krogih OZN so s skepso sprejeli to vest. V krogih glavnega tajništva Združenih narodov pojasnjujejo, da je gldv-ni tajnik Dag Hammarskjoeld povabil ministre vseh 60 držav članic, naj se udeležijo proslave v San Franciscu, da pa to vabilo «ni v zvezi z diplomatskimi izjavami zadnji dni«. Doslej glavno tajništvo OZN ne razpolaga z nobenim konkretnim znakom, iz katerega bi bilo mogoče sklepati, da se bodo proslave v San Franciscu udeležili zunanji ministri štirih velesil. Republikanski senator Homer Capehart, eden izmed redkih zagovornikov Georgeo-vega predloga med republikanci, pa je dejal, da ne razume, zakaj naj ne oi prišlo do konference velikih. Po njegovem mnenju naj bi se štirje sestali kje na nevtralnem o-zemlju in proučili nerešena vprašanja. Posebna komisija bo proučila Bevanov primer LONDON, 23. — IzvrHlni odbor laburistične stranke je danes razpravljal o Bevano-vem primeru. Seja je trajala tri ure in dvajset minut. Ob začetku seje je sindjka-list Kinght v imenu sindikata pomorščakov predložil resolucijo, s katero je zahteval izključitev Bevana iz stranke. Teda takoj je interveniral Attlee, ki je predlagal, naj se odloži sleherni sklep, dokier se zadeva podrobno ne prouči. Zmagala je njegova teza le z enim glasom razlike. V izvršilnem odboru je 28 elanov Od teh je 14 glasovalo za Attleejev predlog, 13 pa proti. Vzdržala se je predsednica stranke Edith Summer-skill. Imenovana je bila poseb.m podkomisija osmih članov, ki bo stopila v stik z Bevanom. zato da dobi od njega pojasnila in zagotovila glede, njegovega bodočega obnašanja ket člana stranke. Podkomisija pa ne mere , sprejeti nobenega sklepaj pač pa bo poročala izvišilnemu odboru, ki se bo nato ponovno sestal. Za člane podkomisije so bili imenovani Clement Attlee, predsednica Edith Siimmcr-skill, bivši finančni minister Gaitskell, bivši minister za koioniie James Griffiths, oo-slr.nka Barbara Castle, sindi kalista Jack Cooper in sindikalist James Haworth. Predstavnik izvršilnega odbora je izjavil, da se bodo stiki med pododborom in Bevanom začeli v prihodnjih dneh. Kakor javljajo v obveščenih krogih, pa sta imela Attlee in Bevan sinoči v spodnji zbornici tajen razgovor, med katerim je Bevan Attlee-ju obrazložil svoje stališče. Opazovalci so mnenja, da je izvršilni odbor danes bolj kakor v prid Bevanu glasoval za ohranitev enptnosti v stranki pred splošnimi volitvami, ki bi utegni’” hiti predčasno. BEOGRAD, 23. — Danes je -prispel v Beograd ugledni an-gitški ekonomist prof. univerze v Cambridgeu Stone Prof. Stene bo obiskal znanstvene ustanove v Beogradu, Zagie-bu" in Ljubljani in predaval o aktualnih gospodarskih vprašanjih. »Kaj pa če boste končali pred sodnikom? Kdo bo skrbel za vaše otroke?« Hrovatičeva je odgovorila, da so otroci dovolj veliki in da si bodo znali sami pomagati. Na te besede je inšn ktor vzkliknil; »Vi niste mati, vi ste krava! Oprostite«. Hrovatičevo je žaljivka seveda globoko prizadela. Toda ko je odhajala, se je obrnila proti v sobi zbranim policistom: «Ce me boste še potrebovali, tedaj me lahko najdete ali v hlevu ali v kuhinji!« Ko jo je neki policijski funkcionar. ki ga prej ni bilo v sobi, vprašal, zakaj v hlevu, je Hre-vatičeva pokazala na omenjenega inšpektorja in povedala, da ji je rekel krava. Po končanih zasliševanjih sta morala Škabar in Hrovatičeva podpisati dolge zapisnike in kot že domačin A. G. v Bazovici, tudi ona dva obljubiti. da bosta o zasliševanjih molčala. Raznarodovalni ukrep Gtneralni vladni komisar dr. Palamara je izdal odlok štev-. 99’ s katerim jiooblasča Ustanovo za industrijsko pristanišče, da razlasti med Dom-jom in obronki griča «Monte Castiglione« okrog 1 milijon kvadratnih metrov zemljišča za »stanovanjsko področje industrijskega pristanišča«. Gornji odlok dokončno določa razlastitev zemljišč slovenskih kmetov od Domja, iz Ricmanj, od S. M. Magdalene in drugih, ki imajo tam svoje vrtove, vinograde in pašnike. O razlastitvi teh zemljišč — najprej se je govorilo o okrog 500.000 kv. metrih — smo že mnogo pisali in so prizadeti kmetje po svojih kmetijskih organizacijah odločno protestirali in zahtevali zaščito svojih življenjskih interesov. Enotna akcija vseh prizadetih kmetov, slovenskih kmečkih organizacij. slovenskega tiska v Trstu in še posebno protesti celotnega slovenskega prebivalstva proti tej novi razlastitvi slovenskih zemljišč in proti poitalijančevanju tržaške slovenske okolice, je lani maja prisilila tedanjo ZVU, da je postopek o razlastitvi prekinila in imenovala posebno komisijo, ki bi morala proučiti stanje in vskladiti gradnjo «de- (Nadaljevanje na 2. strani) Gromikov obisk v Stockholmu STOCKHOLM. 23. — Švedsko zunanje ministrstvo uradno javlja, da bo namestnik sovjetskega zunanjega ministra Gromiko prišel jutri v Stoch-holm, kjer bo ostal nekaj dni. Sprejel ga bo tudi kralj Gustav. Gromiko se bo razgovar-ial z zunanjim ministrom Un-ilenom in s prvim tajnikom zunanjega ministrstva Lund-bergoin. BEOGRAD, 23. — Kot gost zvezne ljudske skupščine do. kot smo že poročali. 1. aprila prispela v Jugoslavijo sirijska parlamentarna delega-ija pod vodstvom predsednika parlamenta Nazima Koudsija. Fašistični in šovinistični tisk, predvsem «Piccolo« in Messaggeror, sta včeraj ponovno povedala, kaj dejansko pomenijo aretacije škedenj-skih antifašistov. Njihovo pisanje je, na kratko povedano, en sam poziv oblastem, naj s kršitvijo londonskega Memoranduma nadaljujejo. In ker je znano, s katere strani dobtoa ta tisk direktive, ni težko pogoditi da je njegovo pisanje v popolnem skladu z dejstvi zadnjih dni, o katerih: poročamo na drugem mestu. Tu so nova zasliševanja, ki ne pomenijo samo kršitve Memoranduma, temveč tudi kršitev člena IB mirovne pogodbe, ker zaslišujejo osebe zaradi njihove aktivnosti v NOB. Tu je odlok vladnega generalnega komisarja o razlastitvi slovenske zemlje enega milijona kvadratnih metrov pri Domju. Ne bomo ponavljali, da se vse to ne sklada s svečanimi obljubami članov rimske vlade. S kakšnimi izrazi je možno takšno robota označili, pa vedo čita-telji sami. Glasilo zloglasnega fašista Alessija polemizira na primer z našimi predvčerajšnjimi ugotovitvami in dokaz i, da gre pri aretaciji škedenjskih antifašistov za kršitev člena ti Memoranduma, toda kljub temu mu ne uspe pobiti vaših dokazov. Predvsem se obtožbe glede ropa sploh ne dotiku. In ravno s to obtožbo so hoteli policijski organi v svoji prijavi sodišču politično dejanje, ki spada v okvir člena 6 Memoranduma, spremeniti v navadno kriminalno dejanje. Prav to je tista podlaga, s katero opravičujejo aretacije in zahtevo po sodni razpravi. To p omeni, da je tu del obtožbe na tako slabih nogah, da si fašistični in šovinistični tisk danes ne upa priti z njim na dan, Zalo pa se ta lisk v prvi vrsti poslužuje podlega obrekovanja, pri čemer ne upošteva niti najosnovnejših določb splošne deklaracije o pravicah človeka kakor tudi same italijanske ustave, ki ne dopušča, da bi nekoga zmerjali z zločincem, in sploh očital odgovornost za dejanje če ni bil zaradi njega pred katerim koli sodiščem dokončno obsojen. Tudi s tem si je dal ta tisk svoje spričevalo, da se njegovo izrazoslovje in njegovo hujskanje proti Slovencem ni prav nič spremenilo. Druga metoda tega tiska pa sestoji v obujanju podrobnosti iz dni najhujših borb za teritorialno pripadnost naših krajev. Tudi tu seveda ne manjka potvorjenega prikazovanja, zmerjanja, žalitev, ironiziranja, hujskanja prikritih in neprikritih groženj itd. Da gre tu predvsem za vsaj nekaj mesecev težko zadržano bruhanje najogabnejše nacionalne mržnje ne bomo še posebej poudarjali. Iz vsega nji hovega pisanja se lahko izvede en sam zaključek: zanje je Memorandum s posebnim statutom vred košček brez-vrednega papirja. «Messaggero Veneto«, ki je posvetil škedenjskim aretacijam kar dva članka in ki se s prav posebnim poudarkom in naslado poslužuje zloglasnega fašističnega izrazoslovja (kot da bi hotel s tem še prav posebej pokazati, da so se začeli vračati stari fašistični časi), pa se je vrgel na objavljanje nekakšnega živ- ljenjepisa posameznikov. Za včeraj se je spravil na aretiranega tovariša Miroslava Stepančiča. «Messaggero» piše med drugim: «Deset let je minilo. Težko je brskati po preteklosti morilcev tudi zato, ker kvestura ne nudi drugih podrobnosti zaradi obvezne preiskovalne tajnosti. Toda mnenja smo, da je življenjepis Stepančiča, titovskega «ca-poccia« in navadnega morilca, še prav posebej značilen.)) In v tem smislu — dalje. Zato je prav, da na tem mestu navedemo samo nekaj skopih podatkov iz življenjepisa tovariša Stepančiča, ki je bil pred dvema letoma kandidat na listi Slovensko-italijanske ljudske fronte ter se je «Mes-saggeros prav zaradi tega spravil nanj s posebnim užitkom in pervezno naslado. Kot član Osvobodilne fronte je tov. Stepančič deloval v Skednju kot terenski aktivist. V zadnjih aprilskih dneh ga srečamo v vrstah borcev, ki so se z orožjem v rokah uprli nacistom in fašistom. S številnimi Skedenjci je sodeloval pri napadu na Nemce, Toda niti jaz niti moj mož niti noben član moje družine ni »antiitalijan«. Kljub vsemu preganjanju, ki smo ga doživeli pod fašisti. Fa celo tistih fašistov, za katere so mnogi ljudje v Skednju dobro vedeli, da so se bahali, kako so streljali naše bazoviške junake, nismo prijavili ljudski oblasti po osvoboditvi Trsta, in tako so se izognili primerni kazni.« Se nekaj besed o ostalih a-letiranih antifašistih: Jože Butar, sedaj v koronej-ski celici 171, je kot terenski aktivist skrbel za dobavo zdravniških in drugih potrebščin za partizanske enote. Zbrano blago je osebno nosil na osvobojeno ozemlje skozi zasede in neštete zapreke. 1943 leta so ga aretirali člani Col-lottijeve bande in ga nato držali dva meseca zaprtega v Ulici Bellosguardo, kjer so ga tudi mučili. Po preselitvi v koronejske zapore je Rutar septembra 1943. leta zopet pri. seI na svobodo in nadaljeval s svojim delom na terenu. S sinom je sodeloval pri napadu proti Nemcem, ki so jih ške- Člen 16. mirovne pogodbe z Italijo «Ilalija ne ho preganjala niti vznemirjala italijanskih državljanov, a še posebej ne pripadnikov vojaških sil izključno zaradi tega, ker so v dobi od !(!• junija 194(1 do uveljavitve te pogodbe izražali simpatije za stvar zavezniških in združenih sil ali delali akcije v korist te stvari.» ki so s tanki hoteli od Sv. Ane priti v Skedenj. Po osvoboditvi je bil nekaj časa pri Ljudski zaščiti n ato pa je zopet nastopil službo kot delavec v livarni 1LV1, kjer je zaradi svoje vestnosti in sposobnosti in doslednega antifašizma užival pri delavcih velik vpliv. Tov. Stepančič je bil odlikovan s svetinjo za hrabrost. Sedaj pa je v celici štev. S koronejskih zaporov. V zvezi s to gonjo smo se oglasili pri Stepančičem ženi, ki je bila o klevetah obveščena, saj fašisti pri sMessaggeru Venetu» tudi njo omenjajo Izjavila je: «V tovarni ILVA so tudi mnogi šovinisti spoštovali mojega moža, predvsem zaradi -'ej.ve.a mirnega značaja. Njegovo geslo je bilo aSovra'im faši te ne pa Italijane!«, in •* 'flt ga zmerjajo z zločincem, čeprav sodišče še ni izreku svoje sodbe. Krivdo seveda so navalili name. čes da sem nrazgreta«, toda kdo je tega kriv? Imela sen t, štiri brate in vsi so končali u zaporu. Enega so celo Nemci sežgali. Starejšega brata so ob vsaki priliki zapirali; ko se je bližal 1. maj, so že. 14 dni poprej prišli ponj in v zaporu je ostajal redno najmanj 14 dni. Prav tako se je dogajalo, če je prišel v Trst Mussolini, in ob vsakem obisku kateregg koli vidnejšega fašističnega hierarhičnega kriminalca.« «Ko nu je bilo komaj 9 let — je nadaljevala življenjsko zgodbo svoje družine žena tov. Stepančiča — sem morala trdo delati, da bi pomagala preživljati družino. Sedaj, ko imam tudi jaz svojo družino je moj sin prosil na primer za službo. Odbili so mu jo z izgovorom, da je »antiitalijan«. Scelba zahteval in dobil zaupnico v zvezi s petrolejsko politiko Miuistrski predsednik napoveduje, da bo vlada zagovarjala udeležbo tujega kapitala pri črpanju italijanskih petrolejskih vrelcev (Od našega dopisnika) RIM, 23. — Scelba je danes zahteval in dobil zaupnico v poslanski zbornici med glasovanjem o resoluciji, ki jo je predložil poslanec Foa (PSI) in ki je zahtevala od vlad", naj se med bližnjimi pogajanji v Washingtonu ne »krni popolna samostojnost Italiie v petrolejski politiki. Ker je v govoru, med katerim je sporočil, da veže z glasovanjem o resoluciji vprašanje zaupnice vladi, Scelba zagovarjal udeležbo tujega kapitala pri r---iskovanju in izkoriščanju it^ janskih petrolejskih vrelcev, »• s tem pravzaprav zahteval zaupnico tudi za takšno pohti-ko. To je v svoji izjavi o glasovanju tudi ugotovil republikanec I,a Malfa in zaradi tega so se republikanci vzdržali glasovanja. Zaupnico je zahteval Scelba predvsem zaradi načina glasovanja. Vprašanje petrolejske politike je v vladni koaliciji še sporno in čeprav pri današnjem glasovanju ni šlo za zakonsko ureditev tega vprašanja, bi vendar utegnilo priti do presenečenj. Za zaupnico določa procedura poimensko glasovanje, pri katerem so poslanci mnogo bolj vezani na strankarsko disciplino, To sredstvo tudi tokrat ni odreklo; resolucija poslanca Foa je bila zavrnjena z 278 glasovi proti 211. Izid glasovanja je Scelba takoj izkoristil v svoje namene in dejal, da ie to «.še en jasen dokaz odobravanja, ki v l pailamentu iu deželi sprem- lja poslanstvo italijanske vlade v ZDA in Kanado«. Med Scelbovim govorom je bila seja poslanske zbornice precej burna. Ko je namreč ministrski predsednik nehal naštevati formalne razloge, ki po njegovem nasprotujejo izglasovanju resolucije, kot jo je predlagal Foa, je omenil, da bc parlament v kratkem moral razpravljati o zakonski ureditvi celotnega vprašanja, in pristavil, da mu bo vlada ••predlagala resno politiko, ki naj pripelje do čim hitrejšega vrednotenja naravnih virov, upoštevajoč pri lem italijanske možnosti ter izkušnje večjega števila velikih in malih držav, ki so se znale izogniti avtarkičnim in nacionalističnim otročarijam in spravile v sklad nacionalno samostojnost z gospodarskim in socialnim napredkom ijudstva«. Opozicija je začela protestirati; slišali so se medklici: «Sramcta!», protesti in predsednikova opozorila. Kljuo hrupu je Scelba nadaljeval in zaključil svoj kratki govor. Med izjavami o glasovanju pa je prišlo med drugim do prerekanja med Nennijem in Scclbo, ko je Nenni govoril o mečnem tujem pritisku na vlado in italijanske vladajoče sloje sploh v vprašanju petroleja. Scelba prekine z vzklikom; «Kdo vam je to povedal?« Nenni; ((Intervju veleposlanice Luče« V imenu skupine PSDI )e Paolo Rossi zatrdil, da odobrava načelne postavke socialistične resolucije, da pa bo glasoval proti njej, ker po- meni poskus dajanja nezaupnice vladi. Monarhist Covelli je najprej protestiral proti praksi, da vlada prepogosto zahteva zaupnico in sporočil, da se bodo monarhisti zaradi tega vzdržali glasovanja, nato pa napadel socialne demokrate in leve demokristjane, da nasprotujejo intervenciji tujega kapitala. Včeraj je poslanska zbornica odobrila odložitev upravnih volitev na prihodnje leto. Po daljši prekinitvi je danes znova nadaljevala z delom kmetijska komisija poslanske zbornice in odobrila prvi del 3. člena zakona o zemljiških pogodbah v skladu z vladnimi spreminjevalnimi predlogi. Ves zakon obsega 55 členov. Komisija za finance in državni zaklad pa je nadaljevala diskusijo o Tremel-lonijevi davčni reformi in spet sprejela nekaj popravkov k besedilu, ki ga je odobril senat. Komisija je sklenila, da je treba v desetih dneh predložiti zbornici poročilo, Sestavil ga bo poslanec Valsecchi. Angioi (MSI) si je pridržal, da predloži poročilo manjšine. Danes popoldne se je sestalo državno vodstvo PSDI. Poročal je glavni sekretar stranke Matteo Matteotti o političnem položaju, zlasti po zadnjem tristranskem sestanku v vili Madama in po izstopu republikancev iz vladne koalicije. Zasedanje se bo nadaljevalo jutri z diskusijo o Mat-teottijevem poročilu. A. P. denjski borci oblegali v bivši tovarni žarnic pri Sv. Soboti, Tov. Rutar je odlikovan z redom zasluge za narod. Alfred Prunk, sedaj v koru-nejski celici št. 135, je sodeloval kot aktivist v čistilnici olja pri Sv. Soboti, k ier je izvrševal tudi sabotažno delo proti nemškim transportom. V sklopu «Delavske enotnosti» je sodeloval v oboroženi borbi proti Nemcem. Benjamin Sancin, v korotiej-ski ..celici št. 30, se ie kakor večina škedenjskega prebivalstva boril protj Nemcem, s katerimi se je (»‘bližini škedenjskega pokopališča razvila krvava borba. Vinko Plečnik je star aktiven pripadnik delavskega socialističnega gibanja in so ga že proti koncu leta 1942 fašisti aretirali zaradi podtalne protifašistične dejaunosti, zaradi česar je presedel 7 mesecev v Koroneju. Septembra 1943 je ponovno prišel na svobodo. vendar so ga SS-ovci in fašisti skupno z bratom 1944. leta ponovno aretirali. Brata, ki je že prej bil šest let v konfinaciji, so aprila meseca Nemci sežgali v zloglasni rižarni. Plečnik pa je v dneh vstaje tržaškega ljudstva sodeloval v oboroženem spopadu z Nemci. Kot vidimo, gornje skope besede o protifašističnem m protinacističnem delovanju a-retiranih iz Skednja dovolj jasno dokazujejo, da so oni v največji meri pripomogli pri uničenju nacistov v našem mestu in za njegovo osvoboditev ter s tem prispevali velik delež tudi k sklepu predsednika italijanske republike, da je naše mesto odlikoval z zlato medaljo za borbo proti nacističnemu okupatorju. Sedaj jih šovinistični tisk zmerja z zločinci! Sedaj sedijo v koronejskih zaporih. Končno moramo glede vse-| bi ne in vsega načina pisanja 'omenjenega tiska opozoriti odgovorne oblasti, da je v zvezi s primerom aretacij ta tisk začel tudi odkrito hujskati na nacionalno mržnjo. Opozarjamo torej, da predstavlja takšen način pisanja kršitev posebnega statuta, ki takšno hujskanje prepoveduje in predvideva celo kazen. Slednjič naj odgovorimo še na pogrevanje raznih dogodkov iz časov borbe za teritorialno pripadnost naših krajev, dogodkov, za katere Je predsednik rimske vlade 4. novembra lani svečano izjavil, da bodo pozabljeni. Mi smo takrat njegovo izjavo pozdravili in smo se tudi temu primerno ravnali. Toda vedo naj oni, ki so za takšno, izjavam predsednika rimske vlade nasprotno pisanje odgovorni, da imamo (udi mi — kot pravi ljudski pregovor — »Konje za dirko!« Hočemo reči, ali gospodje želijo, da začnemo objavljati vse krvave zločine, ki so bili nad našim ljudstvom storjeni s strani tistih, ki Jih je proslavljal isti Alessi in isti «Piccolo»? In ne samo takrat, ko je trajalo vojno stanje! In ne samo iz časov, ko je bil na oblasti fašizem, temveč tudi izpred fašistične dobe! In prav tako iz dobe po dejanskem in formalnem prenehanju sovražnosti. Ali hočejo gospodje po tej poti, za katero so sami pisali še pred nedavnimi meseci in tedni, da po podpisanem londonskem sporazumu ni več prava pot? Vedo pa naj: aretacije škedenjskih antifašistov in njihovo dosedanje izlivanje pravega šovinističnega in fašističnega besa proti borcem za svobodo ne kažejo, da se svojih lastnih izjav držijo. Njihovo pisanje dokazuje, da pomiritve, zaradi katere Je bil podpisan sporazum, ne marajo. S ssoje strani Jim povemo: Ml smo za pomiritev, toda le pod pogojem, da se svečano podpisane obveze spoštujejo In šn bolj svečane izjave izvajaM NPOMIXNKI I*H1 EVI Na današnji dan se je leta 1881 rodil Bela Bartok, madžarski skladatelj-folklorist. mm ir 1 Iffl Danes, ČETRTEK 24. mar« Gabrijel. Dražislav ^ Sonce vz.de ob 6.03 io -» Luna 13.21 Dolžina dneva 12-‘»- 9j)i vzide ob 5.42 in zattme Jutri, PETEK 25. mJ(Ca Valburga, inoslav PQ NABREŽINSKEM DIKTATU že DRUGA KRŠITEV ČLENA k POSEBNEGA STATUTA Komisar Palamara izdal odlok za razlastitev 1 milijona kv.m slovenske zemlje pri Dom ju Zaradi enotne akcije vseh prizadetih in nastopa vseh političnih skupin je lani maja ZVU postopek za razlastitev prekinila - Od prvotnih 500.000 kv. m so razlastitveno področje povečali na 1 milijon kv. m - • dela, da zopet začnejo pro- \ skupščina pekovskih delavcev, tožbe so v precejšnji mer, upravičene, saj ta zakon predvideva okrog 500 milijonov lir novih davkov za tržaško prebivalstvo na leto. Z , razširitvijo veljavnosti tega ža-kona se torej ponovno stisne davčni vijak, ki že sedaj pred izvodnjo. j na kateri so sindikalni pred- š »i - stavniki poročali o pogajanjih. Jutri bo na sedežu Delav- * * * ske zveze skupščina vseh odpuščenih delavk in delavcev Tržaške konopijarne. Na skupščini bodo ponovno razpravljali o borbi teh delavk in stavija resno nevarnost za l delavcev za ponovno zaposli- številna podjetja. Zakon poleg tega ni naperjen proti visokim dohodkom temveč bo prizadel v največji meri prav male in srednje sloje ter bo pripomogel k povečanju brezposelnosti. saj vpliva na zniževanje števila zaposlenih v raznih podjetjih. Ostali odloki generalnega komisarja pa se tičejo: Izvršitve mednarodnega sanitarnega pravilnika, ki ga je odobrila skupščina «Svetovpe zdravstvene organizacije« maja 1951; ureditve trajnih naprav za protiletalsko obrambo, ki jih je zgradila država sama ali po krajevnih ustanovah; prehodnih predpisov o upokojitvi uradnih zdravnikov in občinskih zdravnikov: preklica izreka o javni koristnosti del za obnovo hotela «Posta» v Trstu; predpisov o popravilu in obnovi cerkva in stavb javnih dobrodelnih ustanov, ki so bile poškodovane ali uničene zaradi vojnih dogodkov. Kap K9 je zadela Ko je včeraj popoldne 72-letna Maria Perissini vd. Malic stopila v sobo svojega podnajemnika, 60-letnega Gaeta-na Morana, je z grozo opazila, da leži mrtev na postelji. Takoj je poklicala policijo in rešilno postajo, vendar je policijski zdravnik lahko ugotovil samo smrt, ki je nastopila zaradi srčne kapi. Po pregledu so trupio odpeljali v mrtvašnico splošne bolnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. tev, ki pa je mogoča le, če bi podjetju dodelili juto iz zalog skladišča ARAR. Vprašanje je vsekakor širšega obsega. ker je v krizi vsa italijanska industrija jute in proučujejo v Italiji ukrepe, kako naj bi se ta kriza ublažila. 4! * iž Pristaniški delodajalski krogi so včeraj pričakovali, da bo izbruhnila v pristanišču protestna stavka, ker niso oblasti dale nekemu voditelju sindikata pristaniščnikov Delavske zveze dovoljenja za vstop v pristanišče. Zato so neki elementi hodili okoli delavcev SELAD in jih vabili v urad te ustanove v Ul. Homa 28. Tu so jim predlagali, naj bi šli delat v pristanišče, če bi pristaniški delavci napovedali stavko. Vse to snubljenje brezposelnih delavcev pa je bilo seveda odveč, ker pristaniški delavci niso napovedali stavke. To ravnanje pa je pristaniškim delavcem pokazalo, kakšne namene imajo v določenih krogih in kako bi radi izkoriščali bedo brezposelnih delavcev, da bi s tem škodovali pristaniščnikom in onemogočili morebitne stavke. Sicer pa s° se A na" meni delodajalcev prav jasno pokazali že ob zadnji stavki, ko so skušali poslati v pristanišče stavkokaze, kar pa se jim ni posrečilo. * 4> * Ker bodo jutri stavkali delavci cementarn po vsej Italiji, so tudi delavci cementarne »Italcementi« v Zavljah sklenili, da se jutri pridružujejo stavki. * * * Predvčerajšnjim so se na Osebje italijanskega Rdečega križa ste (bo v petek 25. t.m. sestalo na izredni glavni skupščini. Na dnevnem redu bo razpračjjanfe o dopolnilnem nakazilu jn drugih zadevah. Skupščina bo na sedežu Delavske zbornice ob 20.30. Pokrajinsko odposlanstvo za deže'no avtonomijo Pokrajinsko odposlanstvo je na svoji zadnji seji 22. t.m. razen navadnih upravnih vprašanj obravnavalo tudi vprašanje deželne avtonomije. Po izčrpnem poročilu predsednika Tanasca o raznih plateh deželne avtonomije so posegli v diskusijo odposlanci dr. Tamburini, prof. Mandruzzato, dr. Vladovich in g. Suban. Nato se odobrili naslednji sklep: Tržaško pokrajinsko odpo-slastvo je proučilo politični in juridični položaj, ki je nastal po raztegnitivi italijanske civilne uprave na ozemlje Trsta, in ugotovilo, da nobena ovira ne preprečuje uresničenja deželne avtonomije s posebnim statutom, ki jo določa člen 116 ustavne listine. Na podlagi tega je soglasno sklenilo, da bo dalo pobuda za ustanovitev medpokrajinske komisije, ki bo pripravila načrt posebnega statuta za deželo Furlanija-Julijska krajina ter poskrbela, da se ta načrt predloži parlamentu v odobritev. Iščejo ga ?aradi prevare Zaradi prevare so policiji prijavili nekega Francesca Monica, ker je pred časom v neki knjigarni v središču mesta kupil enciklopedijo «Bom-piani« in jo plačal s čekom, ki je bil ukraden. Monica policija še ni aretirala. GLEDALIŠČE V KRIŽU V soboto 26. marca 1955 ob 26.30 uri PROSVETNA prireditev Nastopijo gojenci Dijaškega doma v Trstu z veselim, pestrim sporedom. Izšla je prva letošnja številka revije za književnost in kulturo U O II I t* ** Dobite jo v slovenskih knjigarnah v Trstu, Gorici, Sesljanu in na Opčinah. Stane 109.— lir. Nove slovRnske knjige W. H. Prescott: Osvojitev Mehike. , polplatno, 1.170.— lir. Avgust Senoa: Prekletstvo, polplatno. 980.-— lir. Olav Dunn: Ols0yski /aptje. polpl., 720,— lir. Ive Brnčič: Generacija pred zaprtimi vrati, pol-platno. 520.— lir. Karel Capek; Devet povesti in še ena, polplatno, 210.— lir. Fran Levstik: Martin Krpan, slikanica, kart.. 260.-- lir. Dobite jih v slovenskih knjigarnah v Trstu, Gorici, Sesljanu in na Opčinah. trn g ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V nedeljo 27. marca 1955 v AVDITORIJU v TRSTU ob 26.30 uri premiera »Ukročena limogMi« komedija v dvanajstih slikah Spisal: VVilliam Shakespeare Prevedel: Oton Zupančič Režiser in scenograf: inž. arh. Viktor Molka k.g. Asistent režije: Soča Hafner Kostumi: Alenka Bartl-Serša k. g. Osebe: Baptista, bogat plemič iz Padove - Modest Sancin; Vincentio. star plemič iz Pize - Stane Raztresen; Lucentio. Vincentijev sin . Silvij Kobal: Petru-ccio, plemič iz Verone - Miha Baloh; Gremio in Hor-tensio, Biankina snubca -Rado Nakrst in Julij Guštin; Tranio in Bion-dello, Lucentijeva služabnika - Stane Starešinič in Josip Fišer: Curtis in Grumio, Petruccijeva služabnika - Anton Požar in Jožko Lukeš; šolma-šter - Danilo Turk: Katarina in Bianka, Baptistovi hčeri - Zlata Rodo-škova in Tea Starčeva; Vdova - Leli Nakrstova; Krojač - Srečko Košir. Baptistovi in Petruccije-vi služabniki, godci, paži, birič. — Godi se v Padovi, nekaj v Petruccije-vem selskem dvorcu. V ponedeljek 2» marca ob 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU ponovitev Prodaja vstopnic v petek 25. in soboto 26. t. m. od 11. do 13. in od 17. do 19. ure. V nedeljo 27. in v ponedeljek 28. t. m. od 11. do 13. ter od 16. do pričetka predstave. Komorni koncert v Verdi Danes bo v gledališču Verdi koncert komornega orkestra gledališča pod vodstvom Adriana Lualdija. Program bo posvečen Sebastianu Bachu In bo obsega! «Umetnost fuge« v simfonični interpretaciji Adriana Lualdna. Pri klavirju Riccardo Castagnone-koncertni kvartet: Gianni Pavlo-vich, Baldassare Simeone. Fsr-nando Ferretti, Marcello Viez zoli Pozneje bo celotni ansambel šti na gostovanje v Benetke, Firence, Rm. Milano. Genovo. Novaro in Livarno. Od vderal do danes ROJSTVA. SMHTI IN POROKE Dne 23. marca se je v Trstu rodilo 5 otrok, poroke so bile 4, umrlo pa je 8 oseb. POROČILI SO SE: uradnik Giuseppe Di Mauro in gospodinja Nidia Finazzer. mehanik Giordano Fantoma in gospodinja Ida Visintio, agent CP Bruno D’Osvaldo in gospodinja Luigia Poletto. radiotehnik Franco Scrap in * uradnica Flavia Brizzi. UMRLI SO: 66-letni Framcescc Agresti. 74-letni Antonio Halaz/.i. Maurizio Luciano Noviotti star 3 mesece, 80-1 etn a Maria Gregor etti vd. Africh, 83-letna C!e-mentina Segatti. 91-letna ^'omma-sina Me*si, 56-1 etni Plinio Stcs si, 54-letni Vittorio Devescovi. NOČNA SLU2HA I.EKAKN Hiit.soir-tio, U|. Ročna Iti; Maii-2om, Ul. Sen trioma ne 2: Mar- chio. ul. umna »Lea 44. Kuvo, . Trg Goldoni 8; Ros-.etli. Ul. knjigarne je pojasnil, da SchUpprretli 53: Itarabaglia v[?Ozna razne vodilne osebe in Februarja lani je upravnik mladinskega doma občinske podporne ustanove v Ul. Man-zoni prijavil policijskemu poveljstvu, da je bilo več njegovih gojencev z obljubo zaposlitve prevaranih. Policija je že takoj po uvedeni preiskavi ugotovila, da je mladeniče prevaril 26-letni Nereo Trost z Lonjerske ceste 22, vendar ga ni hotela še aretirati dokler ni dobila v roke potrebne dokaze. Medtem je zaslišala mladeniče in Iginio Abenzi je pojasnil, da je srečal svojega 23-letnega prijatelja Renata Frugianija iz Ul. Pondare-., kateremu se je potožil, da bo verjetno v kratkem ostal brez dela. Frugiani ga je pomiril in mu obljubil, da mu bo skušal dobiti delo. Nekaj dni kasneje ga je predstavil Trostu, ki je za dokumente zahteval 4.420 lir, ki jih pa Arbenzi ni imel pri sebi. Kasneje je mladenič ponovno poiskal Trosta in mu izročil 8.840 lir s prošnjo, da najde zaposlitev tudi prijatelju Renatu Graziatiju. Trosta je obtožil tudi gojenec doma Bruno Godas, ki je bil zaposlen pri knjigarni Universitas. Nekega dne sta namreč Trost in Frugiani vstopila v knjigarno, kjer sta se podpisala v knjigo, ki so jo razstavili ob priliki poroke kneginje IVAostu tržuftki monarhisti, V pogovoru, ki ga je Trost načel s sestro la-T- IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Mladeničem obljubljal delo in od njih izvabljal denar Toda obtoženi se je med tem že izselil v Avstralijo in je bil obsojen v odsotnosti na 14 mesecev zapora skrbel delo. Tedaj ga je ženska prosila naj preskrbi delo tudi Godasu, ki zaman čaka na zaposlitev na kakemu parniku. Trost je seveda obljubil in si je takoj izpisal iz matrike razne podatke ter dodal, da bo odšel h kapitanu Vianiju iz pristaniškega poveljstva. Kasneje se je vrnil v knjigarno in zahteval 8.000 lir, ki mu jih je ženska osebno izročila in celo napisala za Godasa pismo o dobrem vedenju in poštenosti. Naslednjega dne pa je Trost povabil Godasa naj ga spremi na pristaniško poveljstvo. Toda Godas je ostal v pritličju, medtem ko Je Trost odšel v gornje nadstropje. Ob povratku ga je potrepljal po ramenih in mu slavnostno izjavil. du bo v nekaj dneh pri-lo sporočilo p zaposlitvi ud ma Ivana Kristaniča in ker je policija zasumila, da pri prevarah sodeluje tudi Frugiani, ga je aretirala, vendar ga je kasneje izpustila na svobodo. Frugiani je namreč dokazal, da je tudi on čakal na zaposlitev in da je v dobri veri verjel Trostu, ki se je bahal, da pozna gen. VVintertona, župana Bartolija in drugo osebe. Trost se je tudi izdajal za kurirja na avstrijskem konzularnem uradu. Trost je nadalje, kakor izpričujejo razne prijave, prevaril s tem, da je zahteval 15.000 lir tudi Ivana Kuljan-čiča iz Ul. F. Venezian, ki mu je obljubil, da bo skušal doseči od oblasti izgon neke družine iz stanovanja, ki ga je Kuljačič kupil. »Kratek telefonski razgovor« se je pu- .bahal 'Trost «s sodnikom Ros plovne družbe «ltylia». Seveda f sijem in zadeva bo rešena » sporočila ni bilo od nikoder. Toda zadeva ni bila in ni Na isti način je Trost pre- mogla biti rešena, zaradi če- j Franoo, Barkovijah i« Nicoli v. Skeunju. 1 dodal, da bo prijatelju pre-j varil tudi gojenca istega do-1 sar je Kuljančie zahteval od J obramba; odv. Carlini. Trosta naj mu vrne denar. Trost se je tedaj izgovori, da ga trenutno nima in ker mu ga ni nikoli vrnil, se je prevarani mož naveličal in zadevo prijavil policiji. Kasneje je z obljubo zaposlitve prevaril tudi 25-letnega Oliva Schiafina za 10.000 lir in ko je od njega zahteval še 50.000 lir za nakup posebne uniforme, ki bi jo moral nositi med službovanjem pri ZVU, je Schiafini zavohal prevaro in zahteval od Trosta vrnitev denarja. Prevarani je celo prosil policijo naj izsili vrnitev denarja- Trost je po aretaciji vse priznal in se je izgovarjal, da je tudi on postal žrtev nekega Bruna, ki mu je obljubil delo. Ves denar, ki ga je dobil od prevaranih fantov, je dejal Trost, je izročil Brunu. Toda slednjega policija ni mogla identificirati in vse kaže, da je to navaden izgovor, da bi krivdo zvrgel na drugo osebo. Na prvo razpravo Trost zaradi bolezni ni mogel priti, zaradi česar so jo odložili, njega pa izpustili na začasno svobodo. Vendar obtoženi ni prišel niti tokrat, ker je, kakor so ugotovili, v začetku tega meseca odpotoval v Avstralijo. Sodišče ga je tako sodilo v odsotnosti in ga obsodilo na leto dni in 2 meseca zapora ter na 21.000 lir globe. Preds.: Fahrio, tož.: De zapisn.: Petroeelli V nedeljo 27. marca 1955 ob 10.30 dopoldne bo nastopil v Ul. Mon-tecchi štev. 6/IV LUTKOVNI ODEH Na sporedu je PAVLIHA S SVOJO VESELO DRUŠČINO , At »s ______•____■ »i i !** Vabljeni vsj mladi in odrasli prijatelji, da se ob novem sporedu prisrčno nasmejejo in zabavajo. PROSVETNO DRUŠTVO »IVAN CANKAR« vabi na ftlebni 1'vif'i ki bo nedelja 27. marca ob 20.30 uri v društvenih prostorih v Ul. Montecchi 6/IV. DIJAŠKA MATICA V TRSTU priredi v nedeljo 27. marca 1953 ob 16. uri v dvorani Konsutnnega društva na KONTOVELU PROSVETNO PRIREDITEV pri kateri nastopijo gojenci Dijaškega doma z veselim, pestrim sporedom. ( GLEDALIŠČA ) TEATRO NUOVO Danes: ob 21. uri — J. Patrick: «Postoj trenutek, lep ad» Riiisettl. 16.30- »Puščava, ki živi«. Walt Dlstve.vev film in: «Mot pr i ja tel i Benjamin«. Esceisior. 14.30: «Bosa grofica«, A Gardner, H. Bogart. Feuice. 16.00: «Falvvortsk! grb«, T Curtis. J. Leigh Nazionalt. 16.30: «Divii nokturno«, B Stanvvvrk, F. McMurrajr. Filodranimaiico. 16.00: u.Vled dvema ljubeznima«, G. Garson. rt. R.van Supercinema. 16.00: »Venerino znrmenje«, V De S'ca. S Loren. Areohaleno, 16.00: »Venerino znemenje«, V De Sira. S. Loren. Astra Rojan. 15 30: »Odisej«, S. Mangano. K. Douglas. Cristailo, 15.30: «Rapscdija», C Ta.)lor. Cristailo. 15.30: »Ognjeno obleganje«, R. Scott. Graitacielo. 16.00: »Rose Marie«, A Bl.yth, F. Lamas Alaharda. 15.30: «Neapelisko zlato«, S Loren. Ariston. 16,00: »Zaročenčeva mati«. J. Lund- Armoma. 15.00: «Smrtn| skok«, F. March. Aurora. 16.00: «Kruh, !jubez"n in ljubosumnost«, G Lolloori-gida. v. De Sica. Garibaldi, 15.30: jjijj« bo rešil«, A. Nenioi). | letnim prepovedano Ideale. 16.00: »Sprehod«. Im pero, 16.00: »Kruh, U“^ in ljubosumnost«, L gtda , - i,« Itaha. 16.00: »Skoda, * vihanka«, V. De Sica. .j,,, S. Marro 16.00: »Hotel 93 , Y. De Carlo, ,nN ^ Kino ob morju. 16-00-. *L,« 1 imsebnim nadzorstvo - . Scott. sw v senci* Mcuerr.o. 16.00: »Moški E. 0'Brien. 1 Savona. 15.30: «Steza sww Ta.vlor. ggii Viale. 16.00 «Graziell»»- Fiore- OA. ,M<8* Vittorio Veneto, 15.30. bo«, C. Gable ... ute Azzurro. 16.00: «Operac.p BeKedere. 16.00: «ZiV'° ^ W. Chia-ri. , , Marconi. 16.00: «Cestnl ,ur L. Olivier. , „ v I1 Massimo. 16.00: «Zakon». sica- .. . ik**1 Novo cine. 16.00: «Moja ” bo živela«. J. Mason ^ , Odeon. 16.00: »Kapitan-pb"/ F. Latimore. ,»► Radio. i6.00: «Kocissov Hudson. . ijf I Secolo. 16.30: »Alahovi kis, K. Gravson. * Venezia, 15.30: »Pekovk* Baarova. „ Skedenj. 18.00: "S1” pSui*1',' igre««, B. Fossey, G rust Kino na Opčinah. 18.00-nevesta«, C. Graint, D- ■aaciEP ČETRTEK, 24. n**” IHM POSTAJ*^* 11.30 Lahki orkestrb mesto iz davrlj1. davaii.je: Potovanje po * Alatri. mesto iz davn-Za vsakogar nekaj; urilJiT«] operna glasba: 13.30 r jjjf :ie lanne meiouijc, - VJ-a ne': Suita iz baleta Pri lt' 11.15 Kulturni obzorn mo ,, Domači motivi; 17.30 P w janka: 18.00 Rahmaninov cert št. 2 - c*>. 18: uj1 ne popevke; 19.00 19.10 Priljub|lJdn^epe & je: 20.00 Šport; 20.05 retne mtlotjije: 20.30 -.lteStv ra.>a zgodba: Waltga'nf jzgiP «V temi»; 21.00 gclj' kantata; , 2^p | 1 jeni sm, --------------- bert: Fantazija v C-duru 22.00 Glasbeno predavanj Filmska glasba; 23-00 Mala nočiva glasba. ■’ “ * ‘ 17»,ž 11.30 Operna gtasba, )!> filmov, revij in op ,i(j5 "i Pesmi iz vseh dežel; tonični koncert pod v0 Jonesa. ■i O I* E K 254,6 m ali D^cjO, Slovenska poročila: "io > 13.30, 14.30 19.30 in ^ jj«p Hrvaška poročila: vsa* 20.00, , >5. V Italijanska poročila. »• , 17.00. 19 00 in 23.00 v,; F lz naših listov v 5l"1)ji(li-‘ dan (razen nedelje >h j kal ob 14.36 j,«1,; D lz našrh listov v 0I1jF dan (razen nedelje m ka i ob 17.06 j 00 a 6.40 Jutranja glasba• ved:. (i ledar - vremenska nav sVeti. Jutranja glasb* 7.30^ « pedh1' fi gespfidin.je; cert: 12.00 Rutini in h /.j »j Zabavna glasba; l4^4n dije’ do melodije; ,500 -Tj|! pi mladnih narodnih: ■' „ JPg šiioka resta; 15.15 K iz opernega sveta; univerza; 16.10 Za viiA kaj; 17.45 Feliks Mf Koncert za violino q 5PJ. v e-molu op. 64: ' .fvkt1'. ( 19.15 15 minut Z n „ ktstri: 20.15 Glasba P0 ^2, hrvaščini; 21.05 Ncčm , koncert: (R. Stiauss. I. Sit avinski). ^ «» % IV A 1 'L fll 327,1 m,'202.1 m, 3D Poročila ob 5.00. #l°- .irf 15. o. 17.00 m 22.00 r: '( 11.00 Radijski ko^-fU Glasbena med-.gra: IT, jffi' ShMcrvietta; 12.10 ,Hipc^V Lmdške milice; 13 i* d? ker«, e rt: 14.10 MelodUJ* sDa; ‘rf' veorilo; 15.15 Lahka, $ Operne melodije; d < iz literature - qdlcmffM s^i Julesa Verna; 16.30 pnp°la<&' nn«lii.lalt»l* 17.10 „30 poslušajte!; 17.10 j3o simfonični koncett. Maf‘%10' kotiček; 18.40 P°>e.. «0^ kemomi zbor; 201-* jg večer« domačih Pč^.ie P* J?1-vov . sodelujejo^ f aJdri popularnih orkestral"1*’ I I ) KVIS*,J ... vuv - OI-UCIUJCJV. - - „rj .-Mfr, Gorenjski kvartet. _ i f sti; 2100 Literarni ,1 30 lirik Cesare Pavese: A.i, S* otrani: & 17.30 Spored /3 o Evropi: g«;;* vesti; 21.00 Odsov<*r':. r«*' hodi po Evropi; Od go• 22.20 Antologl” P" VI' riete: Campogalliani ja. r ZOBOZDRAvr,Il{, ORDIN1RA v ./j UL. LA VATO'0 18 Uf od 14. do i*' NA OPClN^[y od 9,—12. id 19 ADRIA , utr; , /, Ul. ,il> Postojna — JT«, s, Opatija - «ek 2(J>ir Vpisovanje do S* Postojna — «Adria - 'u/raJŠ*1’1 ,o*r skrbi v najkr«!,. v» trgovske, n* nZitn kdaj se * »<«o 7*> Življenje - tega si let,Qel. P°iasniti. Druga Hn {e. bdo to zel° prepro-:rf °®e* Jf pokazati na h poleg hiše in na nji-221 nabrekle popke'Toda kudi VeČ Hi h"°■ V hli »le. kjer co i; . . -.... ■ tej z,1n‘ ga je moral posedal i 'n Prodati, ker so stra-lap 1 °9e^ b' kil poka- . JiM<;i.na T(lfče vršičke vejic mareliJTm breskev- šestih Mil ie nek°č za- km2eear ocvnk°da s° kuilr t S° ^lle 71(1 VT~ let. Jlodnosti. bile vsako tudi t "e s sadeži. Toda Afoopi ° Sad]e je Propadlo. H vsako leto, le letos ‘ Pokazali na žitna polja, Je jeseni posejal pšem-er ni potreboval zcm• r>LZa, TiŽ’ in Ker je na Jeti-0 U '* Pomladi .v pole b,2aSadil *e rW' ker mu riž glavna žetev. Lela ^e bdo Pplja nemo. er Je"l «i bilo pšenice, ie d '1° Pokrivala voda bji ° 90 P° času, ko bi ga je r°*U^ PQseiati'. seflaj se m „,?''prost,r'Bo šietinasto *cle nr°!|t0’ fcer s* i« h"° P ed kratkim posušilo. Phia bl i>Sa^ bivola in Pa i Prejšnja leta, šče d 'n zoral strni- da \ lno Sl ie zaželel, svet * 9a ,n°gel zorali in *' ninfnremenit* v P°lie- dobival ,ZTn mu odgovoril t0 ,,e. n®UT,le«. In vendar je ljer . T> ' bivali so stradale, •to 2 Voda Vse uničila; ta-ietve° nieP°vi starši in Kaj°h°trok Pbfcdli bivola, braniti ‘ n°gel drugega luko s o,le0a zimskega dne, srn0 ° pojedli še zadnje bil° dre,T rezerve. k0 i* dano , Je Posekano in pro- hdi ’, 0 ie razprodal vse, ilj D'S,to tnalo kar so re-"i o i P°Plavo, in ko jim drugega, kot ij j kise in obleka, ki tiriji 'mali na sebi? Ali je *>t nM”?'561 Strgati raz se-eko' da b, nasitili »in« Cj' Poleg tega je Žili, f, adaio> ker je vo-dalet° r’*a tudi pašnike, in j« (, C€z Polje so morali, tftin, nabrali kurivo, s ka-*° in Si? kukaH njihovo rne-)e j osti. Onega dne, ko >taršev 6 'nrtvašlce obraze trojj ■ ’ k° ie slišal jok o-ktni,an,*e i* zavedal da mu ‘Ua (nlbcerfc“. *e ga je lo-ce* a žalost, da je bil *u°jc sebe; zbral je vse t« ,0 slat>ostne sile in sto-b* bo’ 2.a kar ie Teliel, da kUhlriJ.ord nikoli; vzel je Zdklal ' .noz- šel ven in ^al°šče^V0J° lostno žival. V-it ubu *e i°kal, kakor da it tg n ,astne°a brata. 7,anj nla največja žrtev. Tl it' Spet 1 to ni zadoščalo. ^sar °. p0*tali lačni in ni- *aklatj11 fcar bi mogli °^Iq kmetov je a drugi so se bp„.v. vzdoiž reke, da bi izkopala nekaj stebel regrata. Ker ni bilo kuriva so tudi regrat pojedli surov, Toda grenkost jim je prijala po neokusnem mesu surovih rakov. Žalostno je sedel in gledal svojo zemljo. Da bi le imel spet vola in plug, ki ga je pokuril, bi mogel po-Ijč spet zorati... Cim je pomislil na to — kakor tolikokrat do sedaj — se je čutil šibkega, kakor list, ki ga nosi povodenj. Bivola ni bilo več; niti bivola niti pluga niti vsega ostalega lesenega orodja. A kaj je imel drugega? Včasih je bil hvaležen zimi, da mu poplava ni odnesla hiše, kakor tolikim drugim. Sedaj pa je sprevidel, da ni razloga za hvaležnost niti za svoje življenje niti za življenje žene in obeh starejših otrok. Čutil je, kako se mu po malem solze oči, aasi ni jokal niti za pogrebom svoje matere, ko je videl, da zemlja pada na njeno truplo, slabo pokrito s krpami. Takrat bi ga solze mogle potolažiti: danes tolažbe ni. Zamrmral je: «Nimam niti zrna, da bi ga zasejal v zemljo. Zemljo imam. Mogel bi jo raz-grebsti z rokami, če bi le imel seme — in seme bo obrodilo. Poznam svojo dobro zemljo. Toda nimam semena, zemlja je prazna. Pomlad je, a mi moramo še nadalje stradati.» In žalostno je gledal v jalovo pomlad. \ Neizvršeni načrti • Pojavil se je višek delovne sile tudi v proizvodnji - Slabosti centralizacije - Glavna gesla: odkrivanje notranjih rezerv, štednja. bolj ekonomsko delo i.t.d. i.t.d. Znižanje proizvodnih stroškov in povečanje proizvodnosti dela spadajo v vrsto vprašanj, ki se že leta in leta javljajo stalno v sovjetski notranji propagandi. Ze deset let zahtevajo , eksperti, tehnologi, ekonomisti in najvplivnejši forumi Sovjetske zveze izhod iz slepe ulice, v kateri se trenutno nahajata oba ta problema. Dobesedno so preizkusili vse, s čimer so razpolagali Propaganda je napenjala in napenja še dane* vse sile. merijo in premerjajo norme, sindikati in partija pa organizirajo razna posvetovanja v podjetjih, in tudi na širšem republiškem in celo zveznem Ijem. Na nedavni seji vrhovnega sovjeta je novi predsednik vlade, Nikola Bulganin, zlasti govoril o novih vprašanjih. Predsednik vlade je pri tem izjavil, da lanski načrt zmanjšanja proizvodnih stroškov ni bil izvršen. Rekel je tudi, da je to eno najvažnejših vprašanj, ki ga je treba rešiti letos. Za dosego proračuna 1955, morajo podjetja in gospodarske organizacije SZ zbrati vsoto okrog 500 milijard rubljev. Nad 84 odst. skupnih državnih dohodkov bo moralo priti iz omenjenih virov. Delež podjetij in gospodarskih organizaciji v finansiranju torišču. Poskušali so s sta- gospodarskih načrtov dežele hanovskim in podobnimi gibanji, z najnovejšo varianto tega gibanja — s forsiranjem racionalizatorjev in novator-jev. Potrošili so ogromno denarja in dela velikega števila ljudi, napisali so gore papirja, a vse to še vedno spominja na brezupen, Sizifov posel. V obstoječih gospodar-sko-družbenih okvirih — u -* • °da on Vt ve^'k'b mestih. *e *>; ,U’ kmet, nikoli e ni k’ . ' kmet, nikoli ^ 5e nn,eraCl1' PoleU teB° rnli *delo, da bodo ed‘na ?vo vs' umreti, in °*tala ki jim je še I9 domb,la• da umrejo ed in ' zemli'• Prišel je !!-? * niir,°a P°Prosil, naj elo, j "• ponudil mu je ?°5i| očef,,lU. bo na brbtu U,L.nie0Ov(l'ikO ie videl- d“ 0 da h astn’ že mrtev, 2riV° tnaLSm moael «0*iti t °oil. i T' rada Liu je ii dv2 dobro J« storil, i>il*‘Qr“ mati’1' kasneie t“' tj Umr(a nUmrla- Ce bi c. 10 bil „ a Potovanju, da ‘\°rai Pustit, nfl j e in da ■ ‘ ž“držeuali o- £,£, ne bi t j k«mor‘£,“ , w,obok-.u>bn0, j* Prožil nje- 4P 0' P^en°r°' ’W, V s“ *Pr V/ Zak°' stQre^ uuepa nh ° ?a' sO. ‘«leau ~°b!act'u na -če\,n »“kopala^ b'“J "Itn, ‘ °u to u b' ,riater °blelc090l°. le da°b' ~ *e i. ta otmr imela Pico ' da a b e- Odločm *** p l hla^, Z?USUl ,n- dai . . krPah- a . 1 }e bilo bud0 rup[u 50 na mate-‘r. j. “ ni bho '1 bilo lega “ko DQi. Ponioči. Se iJ »taro« pak°pal ‘n sina L 00 očeta ^sco* °n »a n< bil bčeruo , a*>ja. ni,coli moč- simo. od Vse bi Uh *,;? btjo po ki ’J'ti.’' o' le ne *!’. ,’’s' dohd, n? °stale Jedli ... rnk»„. P Ji' "e toore j„ ihlee "len,, ed m0),„ "t4!:, op« j p"° a„ d ruje ‘°Ce in DOLINSKI PEVSKI ZBOR V SKEDNJU mm V torek zvečer je pevski zbor »Valentin Vodnik« iz Doline priredil v škedenjski kino dvorani koncert narodnih in umetnih pesmi. Čeprav gre za razmeroma maloštevilen pevski kolektiv, je bilo njegovo petje polno in ubrano, kar je najlepši dokaz, da razpolaga z odličnim glasovnim materialom in da je v rokah vestnega in sposobnega pevovodje. Tudi program sam je bil sestavljen smiselno in je povsem odgovarjal značaju podeželskega zbora, ki naj goji predvsem našo lepo narodno in domoljubno pesem. Toda kar je pri tem zboru morda najvažneje, je ljubezen njegovih članov do slovenske pe- smi, ki se najlepše odraža v dejstvu, da si pevci odtrgajo čas za vaje od svojega zasluženega počitka po vsakdanjem trdem delu. Brez te ljubezni bi zbor prav gotovo ne mogel doseči tako zadovoljive kvalitete in biti kos tudi najzahtevnejšim umetnim pesmim. Prav zaradi te lastnosti je lahko zbor »Valentin Vodnik« za vzor ostalim našim pevskim zborom. Škedenjski ljubitelji slovenske pesmi pa si bodo torkov nastop Dolinčanov še dolgo zapomnili.' saj j'm }e !eP° zu-peta slovanska pesem nudila poleg umetniškega užitka tudi moralno podporo v času. ko se pad "njimi spet uganja nasilje. vedano je kdo ustvarja sredstva za finansiranje' državnih načrtov. In to ni majhna stvar. Ve se kdo mora dajati sredstva. Koliko bodo proizvajalci sami navdušeni nad tem poslednjim priznanjem, je vprašanje zase. Ta »novost« je zlasti prišla prav propagandistom. Dobili so v roke nekaj konkretnega, kar bo nedvomno dolgo osvetljevano i teoretsko i politično. Toda za sedaj gre le za načrte. Glavno je treba izvršiti; načrte je treba ostva-riti. Lanske izkušnje in slabi rezultati v dviganju proizvodnosti dela in znižanju proizvodnih stroškov nam narekujejo previdnost. V ospredju propagandnega načrta v gospodarski politiki so prišla gesla: odkrivati notranje rezerve v podjetjih, šlediti s sredstvi — denarjem in surovinami delati ekono-mičneje in temu podobno. V letu 1954 so prihranili okrog 8 milijard rubljev z zmanjšanjem upravnega aparata. A že v aparatu podjetij so se stroški zmanjšali za 4.7 milijarde rubljev. Sedaj se naenkrat pojavlja celo višek delovne sile ne le v aparatu, ampak tudi v proizvodnji. Pravljica o stoodstotni zaposlenosti je s tem izgubila ia svoji moči. Obsojajo in javno žigosajo parazitstvc državnega aparata. Do takih zaključkov in ukrepov je privedlo racionalnejše gledanje na stanje v gospodarstvu in v aparatu. Toda to še ni vse. Iz aparata ministrstva za proizvodnjo blaga široke potrošnje so poslali v neposredno proizvodnjo nad 15 tisoč uradnikov iz ministrstva prehrambenega blaga 20 tisoč, in ministrstva za barvno metalurgijo nad 15 tispč, iz ministrstva za črno metalurgijo nad 8 tisoč ljudi itd. itd.. Visoke številke! Toda še vedno imamo »izredno velik upravni aparat v mnogih zavodih, tovarnah, rudnikih in transportnih organizacijah« Na tej liniji se postavljajo enake naloge tudi tovarniškim vodstvom in partijskim organizacijam v podjetjih. Propaganda odkrivanja »notranjih rezerv« poplavlja časopise. Lov na prekomerno in odvečno delovno šilo, zlasti v. aparatu, in na odvečno delovno silo v podjetjih, postaja vedna aktualnejša tema, s katero se pečajo sovjetski ekonomisti. Ce k temu dodamo še zelo resno prekoračenje plačnih fondov v gospodarskih podjetjih, imamo zelo zanimivo sliko želja in pravnega stanja. Namesto pričakovanega znižanja cen, stroškov za aparat in proizvodnjo ter načrtnega povečanja produktivnosti dela, je namreč prišlo do nasprotnih rezultatov. Dejansko to ni nič novega — to spada v dediščino ali normalno posledico birokratsko centraliziranega vodenja in načrtovanja v gospodarstvu. »Srednja plača v posameznih (če je samo v posameznih!) podjetjih raste hitreje kakor proizvodnost dela«. »Nekateri gospodarstveniki skušajo izvršiti načrt s pomočjo zaposlitve prekomerne delovne sile, dopuščajoč prekoračenje plačnega fonda. Slični pojavi so razširjeni v podjetjih ministrstva za industrijo premoga. Izvršitev načrtov v proizvodnji premoga se pogosto ostvari z zaposlitvijo nove delovne sile. To je dovedlo do velikega prekoračenja plačnih fondov in povečanja proizvodne cene premoga« Toda industrija premoga ni osamljen primer. Ce bi bilo dru-gačej ne bi bil petletni načrt znižanja proizvodnih stroškov resno ogrožen. Ta priznanja so v vsakem pogledu zelo zanimiva. Odkrivajo nam elemente latentne nezaposlenosti v ZSSR. slabosti centraliziranega upravljanja v gospodarskih podjetjih in nerealen pomen tako imenovane izvršitve državnih načrtov. A to privede tudi laika do zaključka da sedanja gospodarska politika v ZSSR boleha na bolezni, ki se, po teh izkušnjah sodeč, ne more zdraviti, s klasičnimi državno - kapitalističnimi sredstvi. To potrjuje tudi nedavni napad na državne organe načrtovanja poljedelske proizvodnje, ki so jih obtožili zaradi »nesposobnosti« in pobijanja tako imenovane »krajevne pobude«. Ta obtožba pove dovolj že sama zase. % Zgodovina mednarodnega jezika Letošnji 40. kongres mednarodne zveze esperantistov bo v Bologni • Slovenci imamo svojo osrednjo zvezo v Ljubljani, imenovano ,,Slovenia Esperanto - Ligo" Z nastajanjem novih državnih tvorb v novem veku, se je povečalo tudi število književnih jezikov. Latinščina, ki je pa do tedaj igrala v mednarodnih odnosih veliko vlogo, je izgubila svoje prvenstvo. ker je bila pretežka, da bi jo lahko uporabljal širši sloj ljudi. Mnogo časa se je za mednarodne odnose uporabljala francoščina, ki je bila jezik diplomacije. Po prvi svetovni vojni pa je kazalo, da bo to funkcijo prevzela angleščina, ki je obenem tudi najbolj razširjen jezik na svetu. Toda zaradi mednarodnih sporov je jasno, da noben živ jezik ne more izpolnjevati funkcije mednarodnega jezika. Tako funkcijo bi lahko opravljal samo nevtralen, umeten jezik. Prav zaradi tega so tudi pobudniki esperanta poudarjali nujnost, da se temu jeziku posveča več pozornosti. Zgodovina pasigrafije (svetovnega črkopisa) in pasilo-gije (svetovnega jezika) je stara in preden so lahko prišli do esperanta je bilo treba prehoditi veliko poti. Z mislijo sestave mednarodnega umetnega jezika so s: ukvarjali znani znanstve- niki in učenjaki, kot; Komenski. Descartes in Leibnitz. Prva pa. ki sta se oprijela dela sta bila Dalgarno in Wil-kins v 17. stoletju. Kljub njunim naporom pa sta bila še daleč od cilja. Zato lahko rečemo, da so bili vidni prvi uspehi komaj v 19. stoletju. L. 1805 je Niither sestavil zanimiv sistem pisave s pomočjo hieroglifov. Natherju je tedaj sledilo še veliko število jezikoslovcev, katerim kljub velikim naporom ni uspelo izvršiti zamisli. Med temi je bil tudi Hrvat Paič, kateri je izdal dve deli pod naslovoma »Pgsigraphie rpittels a-rabischen Zahlzeichen« in »Ein Versuch von Moses Paič«. Prvo je izdal v Semlinu leta 1859, drugo pa na Dunaju leta 1884. Kot lahko že iz naslova sklepamo, je bil Paičev sistem osnovan na arabskih številkah. Vsaka beseda naj bi imela svojo odgovarjajočo številko. Tako bi n. pr. beseda čjo-vek bila označena s številko 2439. Prvi, ki je dosege! praktični uspeh je bil Ivan Martin Scbleyer. Schleyer je jezik, ki ga je sam sestavil imenoval volapiik (vola—svet. piik—jezik). Sestava volapiika pgde o-koli 1. 1879, Jezik se je hitro razširjal, tako da je bilo v L Novinarka Ana Louise Strong, ki jo je Berja izgnal iz ZSSR pod obtožbo vohunstva. Pred kratkim so sovjetske oblasti sporočile, da obtožba ni bila utemeljena r \ GOSPODARSKI VESTNIK J TRST SE VELESEJMA NI UDELEŽIL BIVŠI KRALJ KAMBODŽE NA OBISKU PRI NEHRUJU Indijski ministrski predsednik ISieliru pozdravlja bivšega kralja Kambodže Norudoinu uh prihodu v Novi ijelhi. No-rudoin je nedavno odstopil, v korist svojega očeta, ker je mednarodna komisija za nadzorstvo nad premirjem nasprotovala reformam, ki Jih je hotel izvesti. P. Poujade izjavlja da ne bo kandidiral Trdi, da njegoVo gibanje ni politično in da bo bojkotiralo le one poslance na Volitvah, ki so ga izdali V parlamentu pa je, da bo njegovo gibanje bojkotiralo one poslance, ki so črno na belem obljubili, da bodo branili interese trgovcev in obrtnikov, pa so ga v Mali knjigarnar pierre Poujade iz mesteca Saint Cere je pozval svojih 800.000 pristašev iz »Loeze za saščito trtjovces. in obrtnikau«, naj znižajo cev ne svojim produktom za to-| parlamentu izdali liko, kolikor bi morali plačati davkov, s čimer bi potrošniki prišli do cenejšega blaga. Toda sindikati so ga napadli in zahtevali zase pravico vodstva delavskih množic, nakar je novinarjem Poujade izjavil; »Ce hočejo delavci plačevati blago draže. jim pač tega nihče ne brani. Toda noben sindikat me ne bo prisilil, da bom lovil profite ali pa da bom revolucionar. Želim le, da bi nas vlada razumela. Mi trgovci ljubimo mir, počitek v copatah, izlete v avtomobilu in ceneno nabavo blaga. Vse to pa nam je vlada s svojimi davki vzela. Zanetili so nam ogenj pred našimi vrati in mi smo kot volkovi morali priti ven. Nimamo programov, nočemo nobenega programa, nočemo političnga gibanja, hočemo mir in mirno življenje, Mi smo prvi, ki smo pripravljeni plačati pravične davke, ne maramo pa, da bi naši tovariši izvrševali samomore, ker jih v to sili davčni izterjevalec« Pri tem je Poujade mislil na znani primer neke trgovke, k> je izvršila samomor, ker bi morala plačati 40.000 frankov za davke, čeprav je celotna vrednost vsega blaga v pjerii trgovini znašala le 12.00(1 frankov. Novinarje je najbolj zanimalo, kakšne politično namene ima Poujade, /lasti ali Im postavil kandidaturo na prihodnjih volitvah. On je odločno odgovoril, da ne. Dejal Govori se, da bo vlada v kratkem začela preiskavo zaradi nekaterih primerov ilegalnega ravnanja Poujadovega gibanja. No. Poujade st brani, da ilegalna dejanja ni izvršilo gibanje, temveč le posamezniki. Uspešen z dunajskega velesejma Pomladanski dunajski velesejem se je v teh dneh uspešno zaključil. Strokovnjaki u-gotavljajo, da se je obseg kupčij sklenjenih na vejesejmu za notranji trg znatno povečal in dosegel zelo zadovoljivo raven. Prav tako je bil obisk občinstva nad pričakovanjem visok in to kljub izredno neprimernemu vremenu. Tudi letos se je opazilo prodiranje in močna konkurenca nemških industrijskih izdelkov, ki je bila posebno občutna pri električnili gospodinjskih aparatih. Dunajs*ki list «Die Presses ugotavlja, da je pomladanski velesejem pritegnil precejšnje število tujih poslovnih ljudi, čeprav manj kot pretekla leta in da je zaradi tega dokazal svojo pomembno vlogo središča za olajšanje kupčij z deželami Srednje Evrope. Prav v tej zvezi je toliko nedopustno, da Trst ni bil u-deležen na tem velesejmu. Znano je, da so tržaški odgovorni krogi pripravili vse za tp sodelovanje in celo že prijavili in si zagotovili prostor za paviljon in da je tik pred velesejmom ta udeležba odpadla iz do sedaj še vedno nepojasnjenih vzrokov. Tržaška neudeležba je brez dvoma mnogo škodila, saj je Avstrija glavni klient tržaškega pristanišča in so se v okviru velesejma zbrali številni avstrijski poslovni ljudje. Štiri novR ladje na prngi Itaka Dubrovnik Nova potniška motorna ladja «Uljanik» zgrajena v ladjedelnici v Puli je pred kratkim priplula na redni progi iz Reke v splitsko prista- nišče. Ostale tri ladje iste serije: «Afooi Sadu. *Mariboru in «Mo*tar» pa so še v Uuli ir. bodo stopile na redno progo Reka-Dubrovnik čez nekaj tednov. Vse štiri-ladje so pot-niško-tovorne, srednje tonaže za obalno plovbo in bodo znatno okrepile redne, zlasti turistične zveze ob dalmatinski obali.- Turskn limoni: skozi Trst v ČSIl Turški trgovci so sklenili s CSR pogodbo za dobavo 30.000 žabojev limon pridelanih v južnih predelih. Pošiljka limon bo šla skozi tržaško pristanišče. Drvi vzhodnonemški seootcr „l*iltj/“ V Vzhodni Nemčiji so pričeli s prodajo scoolerja domačega izdelka, katerega so imenovali «Pitty» in ki je prvi tovrstni proizvod dežele. Vozilo lahko doseže 75 km na uro. Milijarda dinarjev za iskanji: rud v Makeduniji Za iskanje rudnega bogastva bodo letos v Makedoniji porabili več kot milijardo dinarjev. Tako bodo natančno proučili nahajališča železne rude v kičevskem bazenu, kjer so do sedaj ugotovili okrog 20 milijonov ton rude in kjer računajo, da je pod zemljo več kot 100 ton železne rude. v KriVoj Planini bodo iskali svinčeno rudo, v Ttkvešu in okolici Skopja pa Čini premog. mm : ' ■ ■: ■ ': •• 5, : ■ ■ 'V. ! i I ^ k ij Težava pri sklepanju trgnvinskega sporazuma med Italijo in Argentina Med predhodnimi pogajanji v Buenos Airesu o gospodarskem sporazumu med Italijo ,n Argentino so nastale razne težave. To predvsem zaradi argentinske zahteve, da se v lisfb' «A»" (argentinski izvoz) vključi tudi volna in kože. kar italijanski predstavniki nameravajo vključiti edino kot kritje že obstoječih kreditov in kreditov, ki bodo nastali z italijanskim izvozom razne opreme. Poleg tega je Argentina pripravljena izvoziti obdobju desetih let po svetu že okoli 283 volapiik—združenj ter 25 časopisov v vqla-piiku. Volapiik pa je imel negativno stran, da je bil preveč oslonjen na angleščino. Do sedaj je na področju pasigrafije in pasilogije dosegel največji uspeh jezikoslovec in učenjak dr. Ludvik Zamenhof, začetnik esperanta. Dr. Zamenhof je 14. julija 1887 dal v javnost nov mednarodni jezik; podpisal se je s psevdonimom Esperanto, iz katerega je dobil pozneje ime tudi jezik. Jezik ima vse tiste lastnosti, ki so takemu jeziku potrebne; koreni besed so vzeti iz romanskih, germanskih, slovanskih in drugih jezikov, tako da je dostopen lahko vsem evropskim in izvenev-ropskim narodom. Jezik je zelo enostaven, nekateri so se ga naučili v 3 — 4 dneh, navaden človek z osnovno šolsko izobrazbo pa se ga lahko nauči v 3 mesecih. Izražanje v esperantu je neomejeno; na svetu ni jezika, v katerem bi se lahko nekdo pravilneje in popolneje izrazil. Iz 4.000 korenov besed lahko izvedemo 80.000 besed s pomočjo raznih predpon in pripon. Razen tega ima veliko prednost, ker je nevtralen, po vsem cvetu se danes tiska okoli 70 časopisov v esperantu. Med temi je nekaj najvažnejših; Esperanto, Heroldo de Esperanto, International language, La Suda Stelo, L'Esperanto itd. Časopisi pišejo iz področja znanosti, politike, trgovine itd. Poleg tega so prevedena v esperanto tudi mnoga dela velikih pisateljev in pesnikov. Veliko število podjetij ga že uporablja v svojih mgdnarodnih odnosih, uporabljajo ga tudi turistične organizacije, na velesejmih, nekatere radijske postaje pa oddajajo tedenska programe v esperantu. V nekaterih državah so ga že u-vedli kot obvezen predmet. Po vsem svetu je na tisočo društev in združenj esperantistov. kjer se shajajo in sklepajo o svojem delu. Slovenci imamo osrednjo zvezo v Ljuh-Ijani imenovano »Siovenia Esperanto — Ligo«. Večina društev in zvez je organizirana v svetovno zvezo esperantistov s sedežem na Angleškem »Unlversala Esperanto Asocio«. Vsako leto se delegati zberejo izmenoma na različnih delih sveta , na kongresu. Ti kongresi se od leta 1905 vršijo vsako leto, razen v povojnih. Letošnji jubilejni kongres bo v Bologni od 30. julija do 8. avgusta. Italijansko ministrstvo za promet je oiagu it: vrednosti 16 ' milijonov dolar- dovolilo ob tej priliki delegatom "" 1 popust na državnih železnicah. jev in ne kot je kazalo n prvih kontaktih v Rimu zg 40 milijonov dolarjev. Tako estro skrčenje uvoznih list .ie z argentinske strani nastalo verjetno zato, ker skušajo omejiti uvoz potrošnega blaga iz Italije. Letos se bo v Bologni zbralo nad 2000 delegatov iz vseh delov sveta, da bo razpravljalo o delu in uspehu esperanta na mednarodnem področju. Svetovna zveza esperantistov m Razlike v stališčih si toliko; na lansko decembrsko glavno bolj nasprotujejo, ker žele ita-1 zasedanje UNESCA v Monte-lijanski .zvozniki prodati v videu poslala peticijo, katero Argentini raznega blaga v višini 100 milijonov dolarjev in ker so se istočasno uvozne možnosti precej zmanjšale, ker so izključili iz list volno in kože, je podpisalo 16 milijonov oseb, v kateri se zahteva, naj se esperanto proglasi za mednarodni uradni jezik. M. Ban AFERA MONTESI Rdeča G Aeronavtični inženir l.evvis C. Maccartv vrši poskuse na novem helikopterju, ki ga lahko upravlja tudi oseba, ki ne zna pilotirali. Na sliki vidimo inženirja Maccartyja, kako stoji na podstavku nad propelerjem in upravlja helikopter, tako da upogiba svoje telo naprej in nazaj I o je ženske, ki je prva obtožila samozvanega markiza Uga Montagno trgovanja z mamili V obtožnici naletimo tudi n? dve epizodi, o kgterih javni tožilec ne more dati toč-nejšega pojasnila. Gre namreč za Carino Versolato, bolničarko iz Aleksandrie, ki je napravila samomor in je zapustila pismo, v katerem povezuje smrt Wilme Montesi s trgovino z mamili, v katero naj bi bila vpletena tudi Piccioni in Montagna. Druga epizoda pa zadcvai »Rdečo Gtanno*, katere identitete pa preiskava ni mogla ugotoviti. Omenjena neznanka se je 16. maja 1953 zglasila pri župniku Toninu Onisu (Traverseto-lo-Rarma) in tpu izročila pismo, hkrati pa mu je izročila polovico vstopnice in mu dejala, naj pismo izroči osebi, Ki bi mu izrqčila drugo polovico vstopnice, v aprilu 1954 je preiskovalni sodnik dobil pismo, v katerem mu uRdeča Giannav sporoča, da je poskušala povezati Montagpo in Biccionija s tolpo trgovcev z mamili, ki so delovali v parmski provinci, a da je ta njen načrt šel po vodi. Neznanka je hkrati tudi dodala, da je župniku Onisu izročila pismo, ker se je bala, da jo bo zadela enaka usoda kot Wilmo Montesi. Ko so se zglasili pri omenjenem župniku, SO dobili pismo. V njem »Rdeča Giannaa napoveduje, da je ne bo več med živimi takrat, ko bodo to pismo brali. «ker jo hosta nbi-jla markiz Monlatina in Pier-ro Piccioni». V tenj pismu ponavlja tudi svoj načrt, kako je hotela povezati Montagno in Piccionija s tolpo trgovcev z mamili, tako da bi ju policija zasačila pa dejanju. Kljub skrbni preiskavi pa m bilo mogoče ugotoviti iden- Mehanik PICCININI, glavna, obremenilna priča proti mini-sirovemu sinu P. PICCIONIJU t.tete te skrivnostne «Rdeče Giaiine«, niti ni bilo mpgoče dobiti obširnejših pojasnil od Carine Versolato, ker je dejansko napravila samomor, kakor je to napovedala v svojem pismu. Vsekakor pa so trditve obeh zelo zanimive, prvič, ker prihajajo od dveh različnih oseb in iz različnih krajev, in . drugič, ker s« hkrati ujemajo tudi z obtožbami, ki jih je Anna Maria Caglio izrekla na račun Mon-tagut) m Piccionija. Vse to pa iniu le premajhno dokazno moč. da bi moglo javnemu tožilcu služiti za specifično obtožbo obeli glavnih osumljencev' tudi glede povezava in trgovanja i mamili. GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK VIDEMSKI SPORAZUM 0 MALI OBMEJNI TRGOVINI V mesecu februarju izdali več izvoznih kot uvoznih dovoljenj Uvozili smo za 18.177.000 lir, izvozili pa za 45.612.467 lir raznega blaga Na podlagi videmskega sporazuma o mali obmejni trgovini je goriika trgovinska zbornica izdala v februarju letos 17 uvoznih dovoljenj za 18.177.000 lir in sicer za sledeče blago: cement, opeko, bukove deske, žaganje, delovne konje, krompir, svežo zelenjavo, prašičje meso, posušeno meso, jajca, posušeno sadje in radensko vodo. V istem času je bilo izdanih 20 izvoznih dovoljenj za 45,612.467 lir za sledeče blago: nadomestne dele za avtomobile in motocikle, kolesa, pnevmatike, pisalne stroje, predmete široke potrošnje bombažne tkanine, morsko travo in drugo blago. Stanje avtonomnega kompenzacijskega računa 28. februarja letos je sledeče: prejeta vplačila po 1. januarja 1955, vstevši saldo od 31. dec. 1954. znašajo 155.938.902 liri izvršena plačila po 1. januarju letos znašajo 42,072.762 lir. Za tekoče operacije morajo še plačati 90,734.536 lir. vabimo na njen občni zbor samo članov, ampak tudi nečlane, da se seznanijo z njenim delovanjem. V soboto seja pokrajinskega sveta V občinski sejni dvorani se bo v soboto ob 16. uri ponovno sestal goriški pokrajinski svet, ki bo nadaljeval z o-bravnavanjem točk dnevnega reda prejšnje seje. Prva sestanka odborov vzajemnih blagajn Pred dnevi se je v Doberdobu sestal občinski odbor vzajemne bolniške blagajne, ki je izmed svojih 15 članov zbral za predsednika Jožefa Jarca, za podpredsednika Andreja Gergoleta ter tričlanski odbor sestavljen iz Jožefa Gergoleta, Alojza Bonete in Karla Semoliča. Občinski odbor vzajemne blagajne se je sestal tudi v sovodenjski občini in izvolil za predsednika Mirka Hmeljaka, za podpredsednika Franca Florenina in tričlanski odbor sestavljen iz Salomona Tomšiča, Venceslava Cernlca in Petra Tomšiča. Ker bodo pokrajinski odbor Vzajemnih blagajn sestavili iz predstavnikov občinskih odborov, so Sovodenjci določili za pokrajinskega odbornika Miroslava Lutmana. V pokrajinskem odboru bo 11 članov; to pomeni, da v njem ne bo zastopanih vseh 20 občin goričke pokrajine. Kljub temu upamo, da bodo za naše predstavnike dali na razpolago nekaj mest. Kongres PSI v Gradiški V nedeljo je bil v Gradiški pokrajinski kongres PSI, na katerem je bil prisoten tudi član vodstva Nennijeve socialistične stranke iz Rima inž. Solari. Poleg obravnave splošnih socialnih in gospodarskih vprašanj je tajnik goriškega odbora stranke pizzul govoril o zapostavljanju slovenske manjšine ter navedel primer odlašanja priznanja opcij. Predstavnik političnih preganjancev pa je omenil delež slovenskega ljudstva v borbi proti fašizmu in smrt pokojnega Bratuža zaradi fašistične zločinske nasilnosti. V slovenščini je govoril neki njihov pristaš s Krasa. V nedeljo občni zbor posojilnice v Doberdobu V nedeljo 27. t. m. ho redni letni občni zbor kmečko-delavske posojilnice v Doberdobu s sledečim dnevnim redom; 1. Poročilo predsednika, 2. poročilo tajnika, 3. poročilo blagajnika, 4. odobritev poročil in obračuna, 5. slučajnosti. Ker je posojilnica zelo važna doberdobska ustanova, ne Z GORIŠKE PRETURE Zaradi žaljivke «sciavo» 30.000 lir globe Goriška pretura je včeraj obsodila na 30.00Q lir globe 35-letno Fernando Beneforti, roj. v Faenzi in stanujočo v Gorici v Ul. Ariosto štev. 4, ker je zmerjala z besedami »porco di s’ciavo, bastardo, infoibatore« Friderika Roglja iz Ul. Ariosto štev. 4. Obtožena Beneforti je Rogljeve že večkrat žalila. Nadlegovala pa je tudi stranke v soseščini. Pred sodišče je prišla zaradi svojega žaljivega napada, ki je bil posledica njenega vmešavanja v igranje otrok. Odvetnik civilne stranke dr. Sfiligoj je pred sodniki odločno nastopil proti žaljenju čuta pripadnikov naše manjšine in poudaril, da to predstavlja kaznivo dejanje, katerega mora sodišče odločno obsoditi. Po našem mnenju bi morala biti kazen ostrejša, da bi se tudi drugi goriški neolikani šovinistični napeteži vsaj pod pretnjo kazni bali žaliti naš narodni čut. Zveza slovenskih prosvet. nih društev v Gorici organizira v nedeljo 27. marca 1955 avtobusni izlet v Trst na premiero Williama Shakespeara v prevodu Otona Župan. Čiča. Pričetek predstave ob 20.30 v Avditoriju. Odhod iz Gorice izpred kavarne Bratuž ob 17. uri. — Cena vožnje in vstopnine 600 lir. Vpisovanje na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli 1/1. in v kavarni Bratuž. Radijski nastop moškega zbora s Peči V nedeljo popoldne ob 15.30 je na radijski postaji Trst A, nastopil moški zbor s Peči pod vodstvom tov. Ivana Pe-tejana. Moški zbor je zapel več pesmi, ki so pri noslu5->l-cih žele odobravanje. Pe-čanci in Rupenci, ki sestavljajo zbor so se tudi tokrat dobro odrezali; upamo da bodo nadaljevali s tradicijo in še večkrat nastopili za javnost. V pijanosti nadlegoval gostilniške goste Gostilničar iz Ul. Oberdan štev. 13 je imel 31. oktobra lani neprijetnosti s 33-letnim Renatom Perichem, roj. na Reki ter stanujočim v Gorici, Svetogorska ulica štev. 99. Renato se ga je namreč preveč nalezel in pričel nadlegovati goste. Gostilničar ga., je večkrat pozval, naj preneha in naj se odstrani. Očividno pa pozivi niso zalegli, kajti gostilničar je pozval organe javne vaarnosti, ki so ga odpeljali na policijo. Včeraj je stopil pred pre-torja, ki ga je kaznoval s plačilom 1,000 lir globe. Najemanje delavk za Anglijo Urad za delo v Gorici sporoča, da vpisuje delavke za Anglijo, kjer bi bile zaposlene v tovarnah za izdelovanje škatel. V poštev pridejo neporočene in vdove brez otrok od 21. do 30 leta starosti. Delovna pogodba je za 6 mesecev, ker e to sezonsko delo, ki se lahko obnovi naslednje leto. In-teresentke naj se zglasijo na uradu za delo, Ul. Crispi 9 od 10. do 12. ure do sobote. Seja goriškega upravnega odbora Včeraj zvečer ob 18. uri je bila redna tedenska seja občinskega upravnega odbora, ki ji je predsedoval župan dr. Bernarais. Na dnevnem redu je bila med drugim tudi razprava o ureditvi nekaterih cest, podaljšanju vodovoda v Ul. Vampi-Vicolo Tronco ter ojačanju javne razvsetljave v nekaterih krajih našega mesta. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V mestni občini je bilo od od 13. do 19. t. m. 13 rojstev, 8 primerov smrti, 5 oklicev in 1 poroka; Rojstva: Antonietta Di ele- mente, Daniele Culot, Fiorella Toscano, Rinaldo Romano, Giu-liana Puia, Aleksandro Puia, Gaetano Demarchi, Guerrino Demarchi, Manco Pinat, Lucia-no Blasig, Roberto Lonzar, Maria Vosca (rojena mrtva). Smrti: 9-letna Rita Vecchiet, 79-letna gospodinja Carolina Planinscek, vd. Bulfon, 68-let-m gospodinja Giuseppina De-ljak, 82-letna učiteljica v pokoju Emilia Susani, 93-letni u-pokojenec Andrea Calusa, 44-letni delavec Pacificu Tombo-sco, 72-letna gospodinja Luigia Miliaviz, por. Kozlin, 30-letni trgovec Rodolfo Zucca. Oklici : financar Gregorio Monaco in pletilja Linda Bu-sato, financar Antonio Manca in gospodinja Maria Agnese Conselvan, električar Romano Iacullo in gospodinja Silva Collenzini, uradnik Beniamino Pausig in tkalka Caterina Pe-corari, policiski stražnik Antonio Policastro in gospodinja Carmela Lopresti. Poroke: upokojenec Carlo Urdich in babica Emma Semolič. DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Urbani-Alba-nese, Ul. Rossini 1 - tel. 24-43, . , jjjlP ' • : ;i-m-: i • p ' 1' m i pt v?i§k ^ .P! ‘HKHliitfrH I#® I i 'av.T - ’ ' v-" PRED TEKMO ITALIJA »FRANCIJA Francozi prispejo jutri Razen Calebotte, ki bo prišel v petek, so vsi košarkarji-reprezentanti v Trstu, kjer trenirajo pod vodstvom McGre-gorja. V Trst je prispel tudi zvezni trener Paratore, ki ima na skrbi žensko reprezentanco. Tu je začel trening z nekaterimi kandidatkami za reprezentanco: Magris, Pausich, Ta-ribocchia, Martinolli (vse Gin-nastica) ter Vendrame in Ge-roni (Udinese). Mirno pripravo za težko mednarodno tekmo bi znalo nekaj motiti, namreč govorice, da Košarkarska zveza ne bo povrnila igralcem izgubljenega zaslužka med tem skupnim treningom. Seveda ni verjeti, da bi Zveza s takimi neprijetnostmi vznemirjala igralce pred tekmo in upati je da se bo pravočasno našla rešitev vprašanja, ki za igralce res ni brez pomena. Francozi bodo v Trstu že utri. Francosko moštvo je trenutno gotovo med najboljšimi. Njihov trener «čarovnik» Bus-nel je za preteklo nedeljo pripravil kar celo vrsto repre-zentanc, ki so vse premagale svoje nasprotnike. Zmaga nad Bolgari je za Francoze dobra legitimacija in italijanskim košarkarjem v soboto zvečer gotovo ne bo prav lahko s takimi nasprotniki. V predtekmi bosta v soboto zvečer nastopili ženski ekipi Triestine in Udinese. * * * V finalnih tekmah serije B za vstop v serijo A je prišlo v nedeljo do prve spremembe. V vodstvu ni več Mazzini Mo-rini temveč z enakim številom točk (6) Cama iz Livorna, ki ima boljše razmerje košev. Košarkarji Livorna so v nedeljo doma zmagali s 54:51. Lazio je dosegel svojo drugo zmago nad Gallaratese, ki ima že štiri poraze; rezultat 66:56. Pozvane košarkarice ! RIM, 23. — Za skupni trening pred košarkarsko tekmo z Avstrijo so bile pozvane v i Faenzo sledeče košarkarice: ■ dlbonetto, Bradamante Di IBienzo, Donda, Franchini, Gen-tilin, Geroni, Linari, Magris, Marelli, Pasquali, Pausic, Si-lipigni. Vendrame. Plavalci Honveda: svetovni rekorder na ICO m «metuljček» Tumpek, evropski rekorder na 100 m prosto Nyeki in odlična mlada plavalca Ketesi in La-vota so preložili svoj prihod v Beograd od marca na julij. Skupno s plavalci bo prišlo tudi vaterpolo moštvo Honveda. VOJAŠKI MEDNARODNI NOGOMETNI TURNIR Italija in Egipt sta včeraj zmagala Holandska je doslej izgubila obe tekmi RIM. 23. — Danes sta bili tukaj spet dve tekmi mednarodnega vojaškega nogometnega turnirja. V prvi tekmi sta : nastopili vojaški reprezentanci ! Egipta in Turčije. Zmagal je I Egipt z 2:1 (0:1). Turki so j igrali dobro, toda v drugem j polčasu so dopustili, da so Egipčani s svojo železno voljo izenačili in končno dosegli vodstvo. Oba egipčanska gola sta bila zelo lepa. V drugi tekmi sta nastopili reprezentanci Italije in Holandske. Zmagali so Italijani z 2:1 (2:1). Gola sta dosegla Longom v 3’ in Zambaiti v 45’. Italijansko vojaško moštvo je nastopili s temi igralci. Ravera; Vincenzi. Garzena; j Fontana, Zannier, Invernizzi; I Zambaiti (Raise), Vicini, Ma-! cor, Gratton. Longoni. Holandci so dobro igrali, vendar je zmaga domačih zaslužena, saj so mnogo bolj napadali. Ker sta v nedeljo Italija in Egipt igrala neodločno (1:1), imata sedaj oba po tri točke. Turčija 2 (z nedeljsko zmago nad Holandsko 3:0) in Holandska je brez točke. LESTVICA: (Egipt 2 1 1 0 3:2 3 I Italija 2 1 1 0 3:2 3 (Turčija 2 1 0 1 4:2 2 I Holandska 2 0 0 2 1:5 0 V NEDELJO MEDNARODNA TERMA V VIDMU Odred iz Ljubljane proli Udinese Ljubljanski nogometaši prispejo v Videm v soboto popoldne Ob priliki smo že omenili tudi marsikateri Tržačan na PRIPRAVE ZA DVE MEDNARODNI TERMI PRIHODNJEGA TEDNA Z NEMCI Reprezentanca A-Mlada reprezentanca 3;0 (2:0) Na trening-tekmi je dobro igral igralec Udinese Menegotti poleg Bonipertija - Obrambni del moštva ne povzroča skrbi KINO CORSO. 16: «Ubijalska sulica«, cinemascop, S. Tracy in L. Widmark. VERDI. 15: «Sabrina», A. Hepburn in H. Bogart. CENTRALE. 17: «Crna peresa«. M. Mastrojanni in M. Vladi. VITTORIA. 17.15: »Počitnice v Monte Carlu«, A. Hepburn in B. Ventura. MODERNO. 17: «Vsi mirno, ker prihajam«, T. Scott. VOZNI RED VLAKOV Odhodi proti Trstu; 0.10, 6.08, 7.21, 8.18, 9.26, 13.58, 15.49, 17.16, 18.31, 19.50, 21.28. Odhodi proti Vidmu; 5.24, 6.26, 8.00, 8.34, 10.44, 13.59, 15.58, 17.17; 19.15, 20.00, 2.1.09, 23.10. Prihodi iz Trsta: 5.21; 6.24, 7.57, 8.12 *, 8.32, 10.42, 13.55. 14.34(1:««. 17.15, 19.10, 19.58, 21.06. 23.08. Prihodi iz Vidma: 0.09. 6.06, 7.19, 8.16, 9.24, 13.56. 15.47, 17.14, 18.29, 19.57, 21.26. Op. * Ne vozi ob nedeljah, ■k* Vozi samo ob nedeljah. FIRENZE, 23. — Kot so bili pozvani za včeraj zvečer, tako so se zbrali nogometaši, ki bodo igrali v torek in sredo proti Južni Nemčiji v Muen-chenu in proti nemški državni reprezentanci v Stuttgartu. Danes dopoldne so skupaj s tehničnim komisarjem Marnom, trenerjema Fonijem in Bernardinijem in nekaterimi voditelji Zveze odšli na sprehod. medtem ko so imeli popoldne trening na občinskem stadionu. Okrog 15. ure se je pričela tekma med reprezentanco A in med mlado reprezentanco. V prvem polčasu sta moštvi nastopili v sledečih postavah: Reprezentanca «A»: Viola; Magnini, Giacomazzi; Chiap-pella, Ferrario, Moltrasio; Bo- iperti. Menegotti, Galli, Ce-lio Frignani. Mladi: Romano; Rota. Mal-dini; Morin, Bernasconi. Mon-tico; Conti. Mariani, Bettini, Orzan. Bizzarri. Vreme Je bilo lepo, sončno, teren odličen. Mladi začno takoj napadati, toda «mušketirji» odbijajo, včasih tudi v kot. Viola ni povsem brez dela, čeprav je sicer igra počasna. V 24’ strelja Moltrasio kazenski strel, priskoči Menegotti in lahkotno pošlje v gol, potem ko je Romano zapustil vrata. Sedaj so se tudi «stari» razživeli. Stranska krilca odlično držita igro in pošiljata napad naprej, ki daje Romanu mnogo dela. V 29’ doseže Bo-niperti po Gallijevem podaljšku drugi gol. Cez tri minute konec prvega polčasa. V drugem polčasu v moštvih ni bilo velikih sprememb. V rr oštvu A je v golu igral Co-stagliola in namesto Ferraria Ballacci. V mladem moštvu pa je nastopil v golu Luison in Molino namesto Rote. Igra je bila v tem delu se počasnejša. V začetku so spet mladi agilni. Vendar ima že kmalu njihov vratar priložnost izkazati se, ko dobi Me-negottijev strel in kmalu nato še en strel istega igralca. Cez tri minute reši Luison gol | pred Gallijevim strelom. Toda Menegotti. ki je celo za nekaj | časa odšel z igrišča, da si z vodo osveži obraz, je minuto I ?a tem dobil žogo od Celia | in dosegel tretji gol za «mu-j šketirje«. Luison se je še izka-I zal, toda po 27’ se drugi del tekme zaključi. j Prva trening-tekma obeh re-’ prezentanc je bila lahkotna in to je bil končno tudi namen tehničnega komisarja. Mogoče i bi pa voditelji vendarle radi j videli nekoliko več živahnosti pri ((mušketirjih«, medtem ko so jo mladi le pokazali, čeprav so bili brez Virgilija. Ta mora se 48 ur počivati, da bo njegova noga povsem v redu. Obrambni sekstet A-repre-zentance. ki je nastopil v prvem polčasu, je prav gotovo določen da igra v Stuttgartu. Teh šest je res bilo v zelo dobri formi in svoje delo so opravili z lahkoto, ne da bi se preveč naprezali. Zlasti sta naredila odličen vtis Chiappella in Moltrasio, ki sta bila večkrat tako daleč, da sta dosegla | ugodno bližino za strel na gol. I V napadu pa ni bilo tako razveseljivih točk. Samo Bontperti j in Menegotti sta zadovoljila. , Menegotti je igral prv.ič v reprezentanci, dal dva gola in j večkrat zelo dobro streljal na gol. Galli je bil počasen in le j dvakrat ali trikrat je imel kako srečno potezo, Povprečna I sta bila Celio in Frignani. Naj-| več preglavic povzroča Mar-|ii'u in Foniju prav napad in še. zlasti negotovost, koga porabiti za četverokotnik. Pri mladih je bilo več ži-vahitosti in več podjetnosti, čeprav manj konkretnosti. V zelo ! dobri formi je vratar Luison ! in dobra tudi krilska vrsta. V I napadu so bili trije fiorentinci (in to še brez Virgilija) in v | celoti je imel napad se dokaj lepih potez. Bettini je včasih zamenjal prostor z Marianijem in Bizzarrijem. Neprecizen je bil Orzan, ki je dvakrat po- slal mimo, ko bi moral biti gol. Druga trening-tekma bo v soboto in nastopili bodo še nekateri igralci. Lucenlini mora biti še pripravljen do sobote RIM, 23. — Komisija za sestavo reprezentance je pozvala se sledeče igralce: za reprezentanco A Pozzana (Bologna), za mlado reprezentanco Severne Italije Baccija (Torino) in Turchija (Juventus). Igralce Bergamaschija, Beralda, Lu-centinija in Pandolfinija so opozorili, naj bodo še pripravljeni za eventualni vpoklic do sobote. tekmo med Udinese in ljubljanskim Odredom v Vidmu 27. t. m. Potem je nastala zmešnjava zaradi neodigrane j tekme med Udinese in Trie-I Etino, ki sta jo hotela nadoknaditi prav na ta datum. Zveza je potem določila drugače, vendar pa ni bilo gotovega potrdila, da bo ostalo pri starem, torej tekma Udinese — Odred. Zlasti še zato, ker nam je pred časom vodstvo Udinese sporočilo, da računa na obisk Odreda, vendar pa nima odgovora na pismo, ki ga je poslalo v Ljubljano. No, v tem času pa se je vse uredilo. Na naše vprašanje nam je tudi Odred poslal pismeni odgovor, kjer nam potrjuje, da bo tekma v nedeljo 27. t. m. v Vidmu ter obenem sporoča, da bo moštvo potovalo s posebnim avtobusom iz Ljubljane tako, da bo v soboto okrog 14. ure prekoračilo mejo pri Rdeči hiši v Gorici. Veseli nas, da bo do tega srečanja prišlo. Odred bo s tem vrnil obisk Videmčanov v Ljubljani, ki so imeli to smolo, da se jim je njihov obisk nameril v slabem vremenu, vendar pa so med ljubljanskimi prijatelji nogometa zapu-i stili zelo simpatičen vtis. Toda če je bilo moštvo Udinese tedaj le povprečno moštvo serije A, pa je sedaj moštvo, ki se ponaša, da ima za seboj najdaljšo nepretrgano verigo uspehov. 2e dolgo časa ni bilo v Vidmu moštva, ki bi nepremagano zapustilo tamkajšnje igrišče, pa naj se imenuje Torino. Napoli, Fiorentina ali kako drugače. Ni še znano, ali bo moglo videmsko moštvo nastopiti kompletno v svoji najmočnejši postavi. Znano je namreč, da sta Bettini in Romano pozvana za reprezentanco Severne Italije, ki bo igrala že v torek v Muenchenu proti reprezentanci Južne Nemčije. Naslednjega dne pa igra državna reprezentanca proti nemški reprezentanci v Stuttgartu in tudi v državni reprezentanci ima Udinese igralca: Menegottija. Vendar bo videmsko moštvo tudi brez teh igralcev dovolj močno in želimo, da bi se Odred izkazal tako. kakor se je vedno znal izkazati, kadar- je igral proti zelo močnim nasprotnikom: solidno moštvo z lopo igro, ki dela svojim barvam čast. Gotovo bo v nedeljo odšel kratek izlet do Vidma, da vidi na delu ljubljanske nogometaše. Avstrijci za tekmo proti Cehom v Brnu DUNAJ, 23. — Objavljena je postava avstrijskega moštva, ki bo prihodnjo nedeljo igralo proti CSR v Brnu: Schmied (Vienna). Hanappi (Rapid), Nickerl (Vienna). Ocwirk (Au-stria), Roeckl (Vienna), Kol-I ler (Vienna), Koerner I (Rapid), Piegler (Rapid), Dienst (Rapid), Probst (Rapid), Koerner II (Rapid). Rezerve: Lindenberger (Lin-ztr ASK), Barschandt (Wiener Sportclub), Giesser (Rapid), VVagner (Wacker F. C.). sft a|c »Je LONDON, 23. — Cardiff — Chelsea 0:1; Everton — Hud-dersfield 4:0. Jugoslovanski nogometaši se bodo udeležili olimpiade v Melbournu po včetsi BEOGRAD, 23. geni razpravljanju j« izvršni odbor Ju„ nogometne zveze skleni. pošlje na olimpijske :šr Melbourne svoje nogam6 • moštvo. Bilo jih je ji so nasprotovali udelež i olimpiadi, toda končna zmagali tisti, ki so jali udeležbo, pa čeprav mogli nas«’’ reprezentanci ne piti igralci prve lige,. vsi pol-profesionalci. ** da bo to vplivalo spodil ^ če na nogometni narašča), leksandru Tirnaniču 50 žili, da napravi podroben ^ črt za izbiro igralcev * trening olimpijskega Ta načrt bo treba Pn y zvezi na letnem občne® ru, ki bo prihodnji * * * g SHEFFIELD, 23. — Anf’ B — Nemčija B 1:1 (i'®'1 sr ■redi6 odforor«! urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT ’ 11* Tiiimna Ojičinah predvaja DANES 24. in JUTRI 25. t. m. z začetk0® ob 18. uri Metro film : G Rlffi smm Zelena nevesta Kuts, Zatopek, Kovacs na krosu v Franciji MOSKVA, 23. — Večja skupina sovjetskih atletov je odpotovala v Pariz, da se udeleži prireditve, ki jo vsako leto organizira glasilo francoske KP «l’Humanite». V skupini so; Nina Otkalenko, Angelina Kcnurova, Nina Carnošek, Lidija Lapšina, Elevtina Kirju-šk:na, Vladimir Kuts, Grigorij Bazalev, Aleksander Anufri-jev, Ivan Cernjavski, Vasilij Krivosin. Na tekmi v krosu, ki bo v nedeljo tudi v organizaciji «l’Humanite», bo poleg mnogih dolgoprogašev iz Francije tudi lepo število najboljših dolgoprogašev iz vzhodnih držav. Tako javljajo, da bo nastopil Vladimir Kuts, Emil Za-tc.pek, Kovacs (Madž.) in še mnogo tekmovalcev iz Vzh. Nemčije in Poljske. Tekma bo v znanem gozdu Vincennes. TENIS Rezultati na mednarodnem teniškem turnirju v Aleksan- driji: četrtfinale: Drobny (Eg.) — Huber (Avstrija) 6:3, 6:2; Merlo (It.) — Stewart (ZDA) 6:4, 4:6, 8:6; Kowaleski (ZDA) — Schwartz (ZDA) 6:3. 3-6, 6:4; Gardini (It.) — Howe (Avstralija) 4:6, 6:1, 6:2. KIMO ŠHhlllilV.l predvaja danes 24. t. m. z začetkom ob 11. uri film : Igralci: BRIGITTE FOSSEY GEORGES POUJOULY Vladimir Bartol: MLADOST PRI SVETEM IVANU (Prva knjiga) SVET PRAVLJIC IN ČAROVNIJE 61. = Tretje poglavje« PRAZNIKI. IGRE. STAROŽITNOSTI Na koncu knjige (str. 481) spremeni Godina to povsem svojevoljno domnevo v zgodovinski fakt, ko pravi: «šel, pokopan je tedaj ta bataljon, potem ko si je imel obstanek nad 1020 let — okolici in tržaškemu mestu v posebno čast!...«. Vsekakor kaže gornji Godinov citat iz »raporta« mestnih svetovalcev Jožefu I., da je utegnil imeti Trst že pred Marijo Terezijo vojaščino, ki Je odgovarjala poznejšemu okoličanske-mu bataljonu, kar dopušča sicer tudi S. Rutar, kot sledi iz citata, ki sem ga bil navedel pod črto. Da je pomenil razpust bataljona leta 1*68 triumf za naše narodne nasprotnike, je razvidno iz huronskega vpitja po takratnem časopisju, s katerim so ta razpust sprejeli. Da je bil okoličanski bataljon italijanski mestni iredenti že dolgo trn v peti, kaže sam Izzivalni povod za njegovo ukinitev. Preden pa spregovorim o tej in poročam, kaj mi je v tej zvezi pripovedoval Josip Nčgode, naj navedem še nekaj utrinkov iz knjige, ki sem jo pri iskanju gradiva po naključju iztaknil v ljubljanski Univerzitetni knjižnici. Kajti malokaj se mi zdi pri nekem zgodovinskem raziskovanju tako zanimivo, kakor slučajnostne opazke nekega sodobnika, ki govori o povsem drugih stvareh in se samo mimogrede in nezahtevno dotakne stvari, ki nas zanima. Knjižica ali brošurtca ima naslov: «/ miei patimenti a Caf-iinara e Longent*. - Racconto vero tratto dagll episodj dell.i vita dej Medico-condotto Giuseppe dr. Schmutz, Medico-ehi- rurgo-ostetrico, Medico-condotto benemerito. Membro on. detla Societa Zoofila triestina - Trieste. Dalla Tipografia Weis. 1870. Priznati moram, da me je v zadnjem času malokaj tako razveselilo, kakor odkritje te knjižice, in malokaj tako pn-srčno zabavalo, kakor njeno čitanje. Ta tržaški zdravnik, Italijan nemškega porekla, je pravi sin svoje dobe in mesta, v katerem se je rodil. Po svetovnem nazoru je liberalec, pravi »mangiapreti«, pri tem veruje v vse vrste vraz, predznamenj in prerokovanj, že v začetku gTozi. da bo razkrinkal mahinacije duhovščine (okolicanske, slovenske), a razen nekaj osebnih nevljudnosti in prizadetosti ne ve povedati ničesar. Pač pa se neznansko srdi, da mora sam kot mestni zdravnik pa se neznansko srdi, da mora sam kot mestni zdravnik (Medico-condotto) nositi stvari v zastavljalnico (Monte di Pietš), medtem ko se «črnuhi», spoštovani, mastijo od človeške neumnosti. Ima v mestu samem cel roj smrtnih sovražnikov, ki jih Imenuje z začetnicami in ki mu strežejo po časti, imetju in skorajda tudi po življenju. Toda najhujsi med vsemi njegovimi sovražniki, kateremu končno tudi sam podleže, je fcraška — burja. Kakor preganjana zver bezi pred njo: Najprej s Proseka, kjer se mu še relativno dobro godi, naravnost v njeno leglo in odprto žrelo na — Katinaro. Tu se bori z njo in z mestno oblastjo in končno obema pobegne v Lonjer. Spet pade z dežja pod kap. Burja lomi okna in vrata, skozi streho dere voda v potokih, v hiši ni nobene peči, na podstrešju se nabirajo kupi zamrzlega snega, tako da je hiša podobna ledenici. Satanski naklepi, ki so ga poslali sem, v tržaško Sibirijo, kšj!. na Novajo Zemljo (tako piše sam), bi ga radi tam zadržali do njegovega pogina. Toda z ženino pomočjo (njo, 6-letno hčerko in slepo svakinjo pošilja vedno naprej, celo takrat, ko se mora boriti s pijanci, ker pač mora sam za ženskami nositi leščerbo) izvrta premestitev k — Svetemu Ivanu. Tu. pred vrati samega mesta, ki je zanj obljubljena dežela, se komaj dobro udomači, ko mu že spet odkažejo nov sedež njegovega področja gori pil — Lovcu! Tu se spet spoprime s svojim smrtnim sovražnikom — burjo in ji končno — podleže. Njegova telesna moč je izpodkopana, mora v pokoj, toda brez — penzije. Vsekakor je to žalostna usoda za prizadevnega moža, ki ga je v življenju teplo toliko stvari, med vsemi najprej lastna — slepota. Avtor sam pravi, da ni nasprotnik Slovanov, saj piše v prostem času o Lonjerju knjigo «Avstrija in Trst« (str. 55), «ki Je napravila dober vtis, braneč Slovane in v kateri sem med drugim rekel „da imajo tudi oni pravico do bivanja’ (diritto d’esistenza). Ta spis mi je pridobil novih neprijate-Ijev in da bi jih pomiril, sem bil prisiljen napisati dirugo delce, ki pa ni bilo objavljeno, z naslovom ,.Rim in njegova bodočnost’’, kjetr sem med drugim priporočil, ,,da moramo biti na oprezu in ne smemo poslušati črnih sukenj in bradačev, ki tekajo po mestnih ulicah kakor jagnjeta, medtem ko so samo grabežljivi volkovi (Schmutz misli tu na redovnike), ter dati svoje glasove samo pravim liberalcem”«. Nadalje napoveduje vrli mestni zdravnik v tej neizdani brošuri konec papeštva lin njegove oblasti, s katerima si je bila takratna rimska vlada v laseh, in preklinja Napoleona III., ki je, sramoteč spomin na svojega velikega deda, potegnil z vatikanskimi ornuhi. (Dobremu možu se tokrat gotovo ni sanjalo, da bosta čez osemdeset let Rim in Vatikan šla za lep eas z roko v roki). In pa takrat, ko je pisal in razmišljal, kaj bo naredil s papežem, ko bo izgubil Rim, ga napade vrtoglavica, da se zruši na pol mrtev na tla! V Lonjerju se njegova hčerkica druži z domačimi deklicam; in se nauči slovenski. Kljub temu piše ta čudni mož o naših okoličanih, da so na pol barbari, a je vendar P p,' da jih nekako občuduje, saj povsem drugače kljubuje) ^ njegovemu smrtnemu sovražniku: burji, kakor ji . pa5; sam. Povsem nerazumljivi so mu in o Lonjercih plSpi-ip^ njegovemu smrtnemu sovražniku: burji, kakor ji sam. Povsem nerazumljivi so mu in o Lonjercih P“~-4pl mer (str. 37): «Njegoivi (t, j. Lonjerja) prebivalci F slovanskemu rodu in so obdarjeni s tistim meutrudiJ1* fle\ čajem v naporih in dnevnih delih, ter neupogljiv* ep nos tih imajo končno prsi iz železa zoper raznolične 'e in ozemeljske pogoje tega kraja. Ni pa tako giede *”rj); 5 vaščanov, ki so v prvi vrsti zelo lahkomiselni < *egg‘ imajo trdo kot kamenje, ob katerega se spotikajo „ritne) koraku. Ne bi hotel pretiravati stvari tako, da bi j*11 pa z angeli, ki jih je Jeza gospodova pregnala iz raja> jub^ malo manj. v njih je izginila celo senca krepost). _ ^ zaupanje, recipročnost so stvrai povsem neirazu ljudstvo...« in vendar se je morda postavil prav v sam za kandidata pri volitvah v občinski svet in’recil°a pravi, da bi bil za gotovo izvoljen, da se mu ni Pos |-Pobegniti iz te stvarne «Novaje zemlje« naravnost erUtaJ Ivanu. (Kako se mu je tu godilo in kaj je tu ’oC)ve doživel z našimi očaki v casu kolere, bom morda v drugi priložnosti). rVi Povrnimo se k našemu bataljonu. ?,e takoj na Ppr(isc ( pise Schmutz. kako se je 13. marca 1863 odpravil s ter Trst, kjer se je javil v uradu okoličanskega batalj ^jppal je njegov poveljnik M... (očitno se Mauroner, gejri 5 istoletaiega dopisa v »Novicah«) med drugih rekel: da boste zamenjali doktorja S-... na Katinairi.« tej Schmutz ni do tistega trenutka še nič vedeLtalj(iI?,di membi. Videti Je torej, da so imeli poveljniki b ti odločati pri nastavitvi zdravnikov v okolici, kot , o* poznejših Schmutaovlh izvajanj, saj Je bil zdravnik tudi dolžan, zdraviti brezplačno člane ° raZvl_,/> Da se s člani bataljona ni bilo dobro šalit*. ie v več mest brošure. Naj navedem primer s Pr°c .ne omenja avtor tamošnjega narednika N... (seige —........- ... m) it>a»ie čemer verjetno misli Ivana Nabergoja (str. 10*■ s'^ n> •d'> ONGER ,0 ;H Mod. z jeki. dnoffl Mod. pozlačen ’ - Mod. ves jeklen 1 Mod. vodotesni Mod. zlat 18 k (Nadalje