CjufijaasEi Cist večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak; dan razen nedelj in praznikov ob £5. uri zvečer. Uredništvo fln upravniitvo: Kolodvorske ulice itov. 15. — Z uradnikom so moro govoriti vi&k dan od 11. do 19. ure. — Rokopisi so ne vračajo. — Inaor&ti: Sest* topna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponav Ijanji dajo se popuat. — Velja sa Ljubljano v upravniitvu: sa oelo loto 6 gld., sa pol lota 8 gld., sa četrt leta 1 gld. 60 kr., na moaoo 60 kr., poiiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več. Po polil volj* oelo loto 10 gl., sa pol lota 6 gld., sa četrt leta 3 gld. 50 kr. in sa jedeo meseo 85 kr. Štev. 276. V Ljubljani v sredo, 2. decembra 1885. Tečaj II. Beseda o učiteljskih plačali. (Iz uditeljskih krogov.) Veliko se je uže pisalo o učiteljskih plačah Ua Kranjskem, in splošno se prizna, da se mora nekaj v zboljšanje učiteljskega stanu storiti. Ker': 80 se letos dohodki normalno-šolskega zaklada ne-i »oliko povišali s tem, da se je tudi Ljubljana, z^8ti pa južna železnica, primorala plačevati znaten donesek, zato je morebiti kaj upanja, da se nam-V8ftj letos kaka mrvica dodeli. Sploh pa bi bilo teleti, da se plače v novo ura vnajo, ker ne le da 80 plače sploh slabe, so vrhu tega še slabo razdeljene. Na Kranjskem imamo štiri plačilne razide po 600, 500, 450 in 400 gld. letne plače. Vesteneckova postava veleva, da ima prvih biti le po 7, drugih pa po 31 %• Poglejmo, kako so razdeljene. Enorazrednice najdemo le v zadnjih treh razredih, a še v drugem plačilnem razredu jih je le malo; velika večina enorazrednic ima le 450 ali telo le 400 gld. plače. Na kaj se sploh pri določevanji plačila ozira, nam ni znano. Vesteneckova Postava sicer pravi, da se ima gledati na odgo-VOrnost, ki je s kako službo zedinjena, ua lokalne razmere in važnost šole, a nam se dozdeva, da bi so pri enorazrednicah poleg lokalnih razmer (draginje, oddaljenost od mesta itd.) moralo vsaj nekoliko ozirati na število otrok. Ako se sploh enorazrednice v četrti plačilni razred stavijo, imeti ^ bile to le one, ki imajo jako malo število otrok, recimo do 60. Na vsak način pa bi se morale one enorazrednice, katere imajo po petletnem Poprečnem računu čez 100 otrok, in koje bi si korale itak postavno razširiti v dvorazrednice, postaviti v II. plačilen razred. A koliko je takih enorazrednic, v koji se učitelj v majhni sobi muči z 200 ali še več učenci za majhno plačo 450 ali še le 400 gld.! Ako se taka enorazrednica potem razširi, dobi nadučitelj takoj 500 gld. plače in 50 gld. opravilne doklade, a trud se mu zdatno zmanjša. Ako mora tedaj po zmanjšanem trudty )biti večja plača, veleva nam pravica, da se tudi pred razširjanjem šole pri večjem trudu dovoli enaka plača, tedaj tudi na enorazrednici čez 100 ottek, 500 gld. Ovim načinom bi se doseglo, da bi vsaj enorazrednice z velikim številom učencev dobile dobre Učiteljske moči, kar vsi pedagogi zahtevajo. Plače na dvorazrednicali so po vsej Kranjski precej enakomerno razdeljene. Nadučitelj ima 500 gld. plače in 50 gld. opravilne doklade, drugi Učitelj navadno 400, sem ter tja, tudi 450 gld. plače. Ker je na tem mestu navadno učiteljica ali začetni učitelj, omenjena plača zadostuje. Na trirazrednicah imajo nadučitelji poleg 75 gld. opravilne doklade navadno 500 gld., drugi učitelj tudi 500 ali le 450, trejtji učitelj 400 gld. plače. Le malo trirazrednic najdemo, na kojih ima nadučitelj 600 gld. plače. Sicer pa hočemo o trirazrednicah pozneje kaj omeniti. Najneprimerneje so plače razdeljene na štiri-razrednicah. Ako se razširi enorazrednica v dvo-razrednico, dobi nadučitelj le tedaj višjo plačo, ako uže prej ni imel 500 gld., sicer dobi le opravilne doklade 50 gld.; tudi pri razširjenji dvorazrednice v trirazrednico se nadučitelju poviša le opravilna doklada za 25 gld. Le ako se tri-,a mreduica, na kojej ima nadučitelj 500 gld. plače, razširi, poviša se mu poleg opra*rtttf6 doklade tudj Listek. Očetova sodba. (Francoski spisal Jacques Normand, preložil A. Sušnik.) V beli platneni obleki s širjakom na glavi in c°kljicami ua nogah prišel je lioumčgus v svoj Vft. Vzel je kropečo kanev, zajel iz vodnjaka mrzle v°de in počel zalivati hijacinte, kar je počenjal v»ak dan. Delo Bvoje izvrševal je s posebno skrbljivostjo. je to na njem videti, kako važnost polaga te®u ,jeiu# vsacega delal jo vtis kot mož, ki ni*na druzega dela. Pohajajoč iz neke vasice v okolici Aix, prišel Je Petnajst let star v Marseille; tu se je živel s »naženjem črevljev, štedil je in v 35 letih ua to bi* je naj premožnejši trgovec z oljem v Provence. Toda v čem je tičala tajnost njegovega uspeha? Samo v njegovi poštenosti! Da v poštenji! Kajti j^ore se trditi, da prava popolnost ima svoj temelj le v poštenosti. Itoumčgas bi bil rajne umrl, nego bi sklepal kupčije, ki so se le za vlas protivile njegovim načelom in bile uavskriž z njegovo vestjo. Zaradi tega je pa bila slišati o njem le jedna beseda, namreč hvala. Bil je čist ko kristal in brez madeža kakor solnčni žark. Povsodi so prosili njegovega svžta, povsodi so ga v prepirnih zadevah volili sodcem, s kratka: gospod Roumčgas Je bil obče čislana oseba. Pač bi bil po polnem srečen, toda . . . Roumčgas imel je sina, kojega je hotel tako vzgojiti, kakeršen je bil on- sam. Sinu je mati živela samo nekoliko dnij, in Roumčgas je bil tak<5 slab, da je zapadel vsakemu vplivu. Sin je rasel in ko dospejo iu prestane študirati, zmisli si, da je njegov oče dosti bogat, torej se njemu ni treba vbijati in skrbeti za svojo eksistenco, čemu pa tudi delati ? Večno vender oče njegov Roumčgas ne more živeti, denarja je bilo dosti, in se je mogel torej udati veselju in razkošju, kolikor mu drago. Igral je, stavil, občeval z mladeniči in ženskami dvojljivega imena, s kratka: živel je kot tiček, a bil je — ničvrednež. Igral je, neprestano je igral po dnevi in po noči, dotlej, da ga necega dne zasači kruta usoda. Vse je zaigral, tako veliko svoto, kojo ni mogel plačati. Priznal se je svojemu očetu — iu jedno še plača na 600 gld. S tem, da se nadučiteljem štirirazrednic, koje so večinoma po mestih in trgih, poleg opravilne doklade 100 gld. in stanovanja daje naj viša plača, priznava se gotovo njih važnost, osebito, ako se pomisli, da ima razen njih le še malo številce vodij trirazrednic tudi 600 gld. Ali ako so štirirazrednice tako važne, naj se pomisli, da nikakor ne zadostuje, da ima štiriraz-rednica le dobrega vodjo, kojega se za to tudi bolje plača, treba je razen vodje najmanj vsaj še jedne nič slabše moči, katera se ima tudi tako plačati, vzlasti, ako se pomisli, da morata tudi vodjo nadomestovati, ako je ta, kakor si bodi zadržan. Kakor pa so plače sedaj na štirirazrednicah razdeljene, mora človek misliti, da treba le dobrega voditelja, vse druge moči pa se lahko nastavijo z začetniki; kajti za nadučiteljem, ki ima z opravilno doklado 700 gld. plače in vrhu tega Se stanovanje ali pa stanarino 80 gld., pride drug učitelj z le 500 gld., tretji učitelj včasih tudi še s 500, velikrat pa le s 450 in Četrti učitelj le s 400 ali sem ter tje s 450 gld. plače, vbi se v6 da brez stanovanja, ali le z malo sobico. Dgčim_se tedaj učitelji med seboi ločijo le po 50 gld., loči se nadučitelj ml drugega učiMi«. ako vštejerao stanarino, za>-280jjld., od^ zadnjega u^itelj^ pa ^koro za polovico plače; dela imajo skoro vsi enaltioi le odgovornostTmaSiadučitelf večjo. Ako bi plače količkaj primerneje razdelili, morala bi biti vsaj prva in druga plača jednaki, to je 600 gld., tretja 500, četrta 450 ali 400 gld. Abotna je misel, da mora vodja imeti višjo plačo nego ostali učitelji, vsaj ima za vodstvo itak opra- H vilno doklado, in vrhu tega še stanovanje, česar drugi učitelji navadno pogrešajo. uro na to, davši preje očetu častno besedo, da se nikoli ne dotakne kart, poplačal je svoj dolg. Čez teden na to je zopet zaigral. Srauaujd se reči svojemu očetu za denar, delal je dolg na dolg — postal je strasten kvartopirec. S tridesetimi leti bil je od javnosti uže sojen; in če ga je kedo srečal, ki je poznal njegovega očeta, branil se je pozdraviti tega ničvrednega siua z bledimi lici, upalimi očmi in razmršenimi lasmi. Stari Roumčgas je neizrekljivo trpel. Njegov krasni seu bil je uničen. Vsi poskusi v ohranjenje sina bili so marui. A baš v tem trenotji, ko jo zalival svoje hijacinte, rojile so mu take misli po glavi. # * * Obotavljajoč korak po peščeni poti opo/ori Iloumčgasa, da se ozrč. Njegov sin Auton stal je pred njim: bil je bled, zelo bled, oči imel je skoro krvave in čez čelo štrleli so mu razpršeni lasje. »Tako, tako, hm! Ti si? In ob tej uri? Se ne sramuješ ? Ti . . . pojdi spat in naspi se, da se saj proti poldnevu zbudiš." Toda Anton stal je uepremično in se ni gauil. Po Štajerskem se vsa šola, oziroma učiteljske plače, postavijo v jedeu plačilen razred, le nad-• učitelj ima za svoje poslovanje opravilno doklado; seveda ima podučitelj le nekaj odstotkov dotične učiteljske plače; a ker pri nas podučiteljev ni, zato nimamo nič zoper to, ako se jedno mesto ali na štirirazrednicah makar dve zato nekoliko slabše dotirajo, vsaj je na večrazrednih šolah itak povsod nameščeua jedna ali še cel6 dve učiteljici ali začasni učitelj, kateri za nekaj let uže z manjšo plačo potrpi, saj tudi drugje ne dobi precej naj-^^boljše plače. Tudi na trirazrednih šolah naj bi bila druga učiteljska plača povsod prvi jednaka, kar je deloma uže uvedeno. Iz vsega, kar smo dosedaj navedli, želeli bi, da se plače kranjskih učiteljev (poleg opravilnih doklad na jednorazrednicah, za katere so učitelji i^že^tolikrat^prosili in k»- od^mopgjh občin peticije, v katerih se zahteva, naj se jim 'ln*nlf)i ^in izkaz o deželnozborskili skle- pošilia pih k IH jmN pil. rošnje izročile so se juridično - političnemu odseku v poročanje. Poljaki ne hotč na noben način priznati Ru-sinom ravnopravnosti. Giiliški deželni odbor je sklenil deželnemu zboru priporočati, naj se zavrže Eonaanczukov predlog, po katerem naj bi se imele osnovati rusinske šole v onih krajih, kjer je 25 °/0 prebivalcev Rusi nov. Tuje dežele. V Španiji se stvari mirno razvijajo. Kraljic^ je kot vladarica prisegla na ustavo; novo minP Bterstvo Sagasta se je konstituiralo ter prevzelo rfNu, si me li razumel?" »Oče!" „Kaj je, kaj se je zgodilo?" „Oče! . . . Danes po noči . v igra- lišči „Si-li zopet izgubil? — Zopet vse zaigral! A ti si mi prisezal, ti si mi dal svojo častno besedo ! Nu — plačal bom vse, ker se gre tu za moje ime, za moje ime! Ali je veliko?" . . . Anton je še vedno molčal. „Ali sem se znabiti -motil ? — Kaj se je pripetilo ? Morebiti kak dvoboj ? Ali si bil razžaljen? . . . Ti? . . . Kaj, tudi to ne? Si-li pil, pušil, ljubkal, igral in . . Grozna misel šine mu v mozeg. „ ... ti si kradel! O reci, da sem se to pot zmotil!“ Anton nagne molč6 svojo glavo. »Oče!" MNe dotakni se me, proč!" In z roko proti hiši kažoč, veli: »V izbo." Kakor obsojenec plazil se je sin v svojo sobo. Za njim je šel iskrečih očij oče. Stari Rou-mšgtts zaklene duri, in obrnivši se k sinu pravi: posle. Novo ministerstvo držati se hoče spravljive in svobodoljubne politike. Kraljica Kristina sama hoče, naj se vlada liberalno, da se tako pomirijo stranke, osebito da se odvzame republikancem prilika, pridobiti narod za svoje namene. Volitve v angleški parlament vršijo se še dosti ugodno za liberalce. Do zdaj izvoljenih je 158 konservativcev, 176 liberalcev in 29 Parnel-litov. Ker se pridružijo Parnelliti najbrže konservativcem, je za liberalce malo upanja, da bi dobili večino v parlamentu. Konečno se bode vender le napravil mir med Srbijo in Bolgarijo. Dogovori o premirji so se uže pričeli. Knez Aleksander je konečno vender le uvidel, da bi ne bilo niti zanj, niti za Bolgarijo dobro, če se ustavlja naročilu vlastij; sicer pa je tudi avstrijski poslanik grof KhevenhUller z odločno svojo izjavo zelo vplival nanj. Khevenhiiller res da ni hotel s to izjavo pretiti knezu, a umeti mu je dal, da Avstrija v svojem interesu nikakor ne more pripustiti, da se zvrši v Srbiji popolen prevrat. Turčija izdala je do vzhodnorumelijskega prebivaistva in oblastev proklamacijo, v kateri jih vabi, naj se odpovedč zmotam, v katere so jih zapeljale sebične, le po lastnih koristih hrepeneče osebe. Turčija obeta v tej proklamaciji tudi splošno pomiloščenje. Dopisi. Iz Železnikov, 30. novembra. (Gibanje žre bij ar jev v Železnikih.) Dnž 29. m. m. izročila je denutaciia treh kovačev sledečo prošnifr-e.a. fužinarjem: ^Blagorodni gospodje fužinarji! Žalostno, a istinito je — kar bodo gotovo tudi gospodje fužinarji sami pripoznali — da je stanje tu med nami, tukajšnjimi žrebljarji, silno slabo, žalostno. Tare nas uboštvo*. pomanjkanje, kateremu slediJkotnanTvua posledica zaostajanje v razvitji telesa ijT duha. Slabotno telo in bledi obrazi govore^IŽjinrfTla smo oni delprebšvalsuJT, UaTeremu iilgB. neizogibljivo pogin, ako se ne predrugačijo razmere, se nam ne zboljša stanje. Tudi v duševnem razvitju smo zaostali, v nravnem oziru bi bilo marsikaj želeti — pripoznamo. I^ne.^kov^č", in to smo mi — luh^je in rje jg zaaijiljivp;' po-meni toliko, kakor demoniziranega, spridenega, nič vrednega človeka; nečemo tajiti, da so to nekateri s svojim nelepim obnašanjem in nepravim ravnanjem — kar pa obsojamo, kakor so tudi naši predniki pravično obsojali — zakrivili. A kje je krivda, kje so prvotni vzroki, da nas loči tako rekoč »kitajski zid" od druzih občanov, da smo kakor zavrženi nParias" zaničevani? Mnogi so iz roki naših slabih razmer, a poglavitna in najbolj očitna sta gotovo: p n n n žn A iiflJLo i n ^^JJ^j^*^^^^terzato^ierednosY pri „Iu zdaj govori!" Na vsem životu drhteč jame nesrečnik: »Istega dnč, ko sera prvikrat zaigral ono veliko svoto, dal sem ti čestno besedo, da se ne dotaknem več kart. Nisem imel toliko poguma, da bil ostal mož beseda. Igral sem znova in zopet izgubil. Vedno sem izgubljeval. Kar mi nek igralec predlaga, naj igram ž njim skupno. Zopet sem izgubil — a na to mi svetuje, naj si. . . ." „Le naprej 1" »Naj si priskrbim novce drugim načinom. . . . Danes je prišla sumnja na dan. . . . Njega so zaprli... in če me izdd. . . . Toda ne, on tega ne učini. . . . Mene ne sumijo . . . samo druge. ..." »In ti hočeš spraviti nedolžne v nesrečo? Ti bi rad pripravil za svojo slednjo drobtinico časti druge o poštenje? Ti ne veš, da je to zločin?" „Odpusti, oče, odpusti mi. Prisezam ti, da v bodoče. . . ." „Ti? Kaj, ti imaš še kako bodočnost?" Na ulici bil je slišati šuinot korakov. Anton še bolj obledi. Tresoč se po vsem životu, gre k oknu, pogleda ven in se opoteče. »Izdal me je!" zastoče in pade na tla. Po naravni postavi in Božji zapovedi odločen je dan za delo, a noč v počitek. Po solučnem zahodu »spava vsa narava". In Bog je govoril: »Šest, dni —vje \o£i— jielaj." £gdnevuo spanje, ko bi ga bilo tudi zadosti, ni v stanu, kerjiLBSc. ravno, nikdar povrniti telesu onih krepčalnih moti, kakor ponočno. In kakošen je podnevni počitek, l ko biva v jedni sobi po več družin, katere nimajo odločenega časa za spauje? Jeden druzega motijo pri počitku. In koliko ga je? V najboljšem slučaji ( 4 do 5 ur na dau. Težavno ponočno delo pre-( našiti mora tudi slabeii ženski spol, gotovo v veliko škodo družini in občini, ne v-pjospeltJnas? nosti. Zato so pa Jjidi v soseduTTErom^fiT Kamni Gorici, kjer si jednako nam služijo kruh s kova-njem, ponočno delo s podnevnim na;, domestili. Zato je "vpreteJenem letu slavna vlauo po državnem zboru ukrenila postavo, ki prepove^ duje uporabljati ženskejliočijpri ponočnih delili^ uživa preveliko Kadar in kolikor hoče praznikov imamo vsi skupaj. Koliko si jih napravljajo posamezni! Ker nikdo ne sili na to, da bi bilo delo jednako-merno vsak dan, dela marsikateri po 14 ur in znabiti še več časa skupaj, a aVnomora navedel je deček, da ga je jedeu sošolarjev Pretepel in da take razžalitve no more preživeti. — (Iz z e m 1 j o p is j a.) Nedavno oglasil so jo »lad gospod uže trotjič^skušnji hotoč postati jodno-lotni prostovoljec; a zopot je ni dostal, kor je bilo “jogovo zuaujo v zemljopisju le prepičlo. Ko mu prednik žuloston izid naznani in ga vpraša, kaj da misli sedaj storiti, kor izpita ne more več ponavljati, odgo-v°ri)(nadopolonvmladoneč s patosom: „Evropa me ne v*di več, jaz grem — na Angleško!" — (Mnogobrojna obitelj) Umrli Madi ni bil samo velik junak, temveč tudi ljubezniv očo. Zapustil jo namreč 150 vdov iu 100 živečih otrok — (Požrtvovalnost ženinova.) Pr'jutelju: na žagi Frana Kajžarja iz Zgornjo Sorice št. 34 na neznan način ogonj, kateri jo jo v kratkem časn vpe-polil. Škoda znaša 250 gld. , za katero pa Kajžar ni bil zavarovan. — (Nesreča.) Z Krškega se nam poroča: Petnajstletni Janez Narat iz Brežic, učonec na tukajšuji meščanski Soli, igral se je duo 29. novembra t 1. z nekaterimi sošolci na visočini za „Starim gradom" tik Krškega. Pri tem padol jo vsjod—lastm; neprevidnosti tako nesrečno čez visoko skalo, da je na mostu nirtev obležal. — (Umor iu samomor.) Iz Nakloga se nam piše: Pač nikdo bi si ne mogel misliti, dajevna-^ih^ihih in prop^ostih krajih tUko krvavo dejanje mogoče, kakWno so je dne 28. novembra t 1. v Bistrici p.ri Brezjah izvršilo. Ta dan nastal jo v kajžici Marije Boštaijove med posestnico, njenim 24letuim sinom Ja-nozom, propir, kateroga sta so tudi udeležila posestni-čina hči Marija in črevljar Janez Šavs. Marija Boštar bila je prisiljena, skriti se pred bratom v podstrešni sobici; a ta ji je tudi somkaj sledil. Kor mu ui ho-tola odproti vrat, vlomil jib jo s silo. Na to jo je pričol grdo pretepati ter jo je tudi s črevljarskim no-Prijatolj. žem hudo ranil. Pa to mu še ni zadostovalo! Tekol Tako, ti hočeš tedaj svoji novesti na ljubo j je za sostro hudo krvavečo v vežo; tamkaj potegnil je bailonje pustiti? Prav dobro! Isto som tudi jaz storil!* : revolver iz žepa ter nanjo vstrelil; zadel jo jo tako »In kako ti jo bilo zaradi tega pri srcu ?“ -- „No,^ dobro, da je na mestu mrtva obležala. Braniti ni je PrW teden prokleto čudno; drugi teden je pa prišla mogel nikdo, kor sta njena mati in črovljar uže po- stvar zopet v red “ — „J«-li to prišlo samo od sebe, a,i si moral kaj storiti?' — „Da, zopot sem pričel kaditi !M prejo iz hiše zbežala. — - Janez Boštar stopil je na to v sobo ter sam sebe z revolverjem usmrtil. Nesrečnež je bil užo jedenkrat poproje zaradi poskusa umora štiri leta zaprt. Ros žaloston konec! — (Žrtev žganja) Z Rakoka se nam piše: Dud 29 novembra t 1 zvočer našli so 601etuega Jožeta — (Visoko vojno mi ni storstvo) jo od-1 Miklavčiča, hlapca pri kupcu Franu Lavriču na Ra-■rtUlo, naj so stavijo kozo vsom tistim vojakom, katerim keku, mrtvega pod škodujem gospodarjovom. Miklavčič Domače stvari. “•SO bilo stavljone. — (Dožolni zbor kranjski) imel je danes doPoludno 2. sejo. Na dnovnem redu bila so razna pobila in prošnje, katere so so brez posebne debate rešilo. V koliko so jo oziralo na posamično prošnje tor 0 dovoljonih podporah poročamo obširnejo jutri. — (Otroško zabavišče.) Mestni magistrat lfiCo zaradi otvorjenja otroškoga zabavišča slodečo prodore v najem vzoti; 1.) Jodno popijal jo šo malo poproje po raznih gostilnicah, domu prišedši padel jo v svoji pijanosti s skodnja štiri motre visoko in si je pri tem tilnik zlomil. — (Dalmatinska vina) Iz Spijeta se poroča, da so jo lotošuja vinska letina prav dobro obnesla, viuo je ukusuo in močno. Mnogo so ga je užo odpeljalo, posobuo v Francijo. Začetkom so je prodajal hektoliter po 30 gold., a kor se je potem oglašalo vedno menj kupcev, znižala so jo cena, katera so zdaj po kakovosti ali dvo veliki svetli 1,1 zračni, najbolje pritlični sobi z vrtom ali dvoriščem; j vina suče med 16 do 30 gold. ^•) jedno navadno sobo in kuhinjo. Nahajali naj bij — (Uredništvo iu založništvo # Kro- se ti prostori ali v šolskem, ali v kolodvorskem, ali sovo“ v Col ovci) izdalo je do svojih naročnikov in do slovenskega razumništva naslednje naznanilo: Z denašnjim snopičem končamo peti letnik svojega lista. V preteklih teh lotih so je naše slovstvo lepo razvijalo in reči smemo, tudi krepko povzdignilo. Ali pri tem opazujemo, da se med naše razumništvo pošilja lfr lahko — leposlovno — berilo, a na znanstvo pa se malo_d2-jiejio|)ohiora^ Jujt^n^er nam je znanstvene literature ueobhodno potreba, ako hočemo, da no fostanejo nažU^tllci po doiQačjh sspdnjih šolah brozuspešni. Ta nedostatek se v naši luijižeVnosti liivo občuti. M^^matramoteda^^a^voj^^domovinsk^^olž-nost, Zatorej so obračamo do vseh razumnikov, katerim je do tega, da se širi in pospešuje med nami tudi znanstvena literatura, s sledečim naznanilom: „Kres“ se pretvori s s šestim letnikom v znanstven list. Izhajal bodo kot četrtletnik koncem vsakega četrtletja v zvezkih, najmanj po šest tiskanih pdl obsegajočih, v dosedanji „Kresovi“ obliki. Obširnega programa nam ni troba razvijati. Ljst^bode^jjojil kolikor mogoče vso znanstvene stroke, a pri tem se v/.lasti oziral na nažo domačo potrebe. Pričakujemo, da mu ostanejo vsi dosedanji naročniki zvesti podporniki in prijatelji. Ako so število njegovih projemnikov pomnoži, tedaj so bode primerno tudi listu povečal obseg. Vse delavce na znanstvenem polji pa prosimo, naj nam pošiljajo svoje proizvode, da pokažemo skupno zvunanjeinu svotu. koliko premore naše razumništvo v raznih znanstvenih strokah. Vsak si naj smatra za svojo čast in dolžnost, osvedočiti sosednji omikani svet, da je naš jezik uže toliko uglajen in dovršen, da lahko v njem broz vsako zapreke gojimo višjo znanstveno literaturo. Cena listu je za c61o loto 3 gld. brez znižane ceno. Kdor naroči skupaj 12 izvodov, dobi enega povrh. Naročnina naj se pošljo tiskarni družbo sv. Mohorja vsokako do 15. marca l. 188 6., da vemo, koliko iztisov je troba napraviti. Na neplačnike se pri razpošiljanji no bodo oziralo. Prvi zvezek VI. letnika izido koncoin meseca marcija 1886. V Celovci, 1. decembra 1885. Uredništvo in založništvo „Kresovo“. Statistični podatki. Svetovna občila. (Dalje.) Še ono proge moramo omeniti, ki je tudi važno brzojavno občilo v svetovnem prometu. To je proga, ki drži iz Lizbone čez Kanarce, po Atlautovsken) morju v Pernambuko (na vzh južno Ameriko). — Obrazovno človeštvo brzojavnega mrežja zrakovnih in podmorskih črt najmanj 700 000 km. z 31000 postajami, s 110 milijoni brzopisov ali 305 000 depeš na dau, ki se pošiljajo od dežele do deželo, iz enega sveta v drugi. — Evropa ima 351393 km. brzojava s 27 286 postajnimi uradi in z 81758 000 brzopisi Amerika 182652 km, 8756 postajami, 23000 000 brzopisi. Azija 39234 km., 489 postajami, 2 300 000 brzopisi. Avstralija 37 731 km., 689 postajami, 2 500 000 brzopisi. Afrika 13 036 km, 196 postajami, 1200 000 brzopisi. — Razeu tega je 420 podmorskih brzojavov, državno posesti in upravo v 18 deželah z 10 439 km., ki so v goraujem številu všteti, in 149 podmorskih brzojavil v posesti 21 družeb s 110162 km, ki so goraujemu številu lo deloma všteti. Vso to velja za leto 1876. Od onega časa se je to Stovilo silno pomnožilo. To nam pričuje primer med lotoma 1860 iu 1876. Lota 1860 je imela Evropa 126140 km., 1876 pa 351394, 1. 1860 le 293 832 brzojavnih žic, leta 1876 pa 1004 291; l. 1860 je bilo 3502 brzojavnih uradov, 1. 1876 uže 27 264; 1. 1860 jo bilo 8917938 brzopiami, 1. 1876 pa uže 81757 981. — Brzojavue razmore posamnih evropskih držav so tako : Britanska 40 650 km., 5375 postajami. Nemška 49 092 km, 6396 postajami. Francoska 54 550 km., 4406 postajami. Ruska 65 373 km., 1765 postajami. Avstro-Ogorska 36 610 km., 3240 postajami. Italijanska 22 349 km., 1852 postajami. Turška 25 232 km , 444 postajami. Španska 12 259 km., 264 postajami. Belgija 5086 km , 613 postajami. Švedija 8022 km , 628 postajami. Švica 6462 km , 1092 postajami. Nor-vegija 7143 km., 197 postajami. Nizozemska 3470 km., 335 postajami. Danska 3035 km., 226 postajami. Portugalska 3583 km., 147 postajami. Rnmunska 4046 km , 162 postajami. Grčija 2730 km , 69 po- stajami. Srbija 1461 km., 37 postajami. Luksemburg 290 km., 38 postajami. Med važna svetovna občila spada tudi poštna cesta, vodeča iz Orograda na Uralu v Omsk na Irti.šu. Velikega pomena za svetovni promet so tildi Karavanske cesto v Afriki: Iz Tafileta v Algeriji v Timbuktu na Nigru, iz Murzuka do Tsadskoga jozera in ona iz Kajire v Murz.uk Ako si napraviš zemljovid, na enem listu pred stavljajoč vse delo svota, boš videl, da gibalo svetovnemu prometu jo v Evropi, in da Evropa uravnava tok svotovnemu proniefu, k! 3M v'Ameriko in Azijo (Konec prihodnjič.) Telegrami „Ljubljanskemu Listu.“ Niš, 2. decembra. Navzlic poročilu, da naj vojska poneha, napali so včeraj zjutraj Bolgari Srbe pri Vlasini; hud boj s štirimi batalijoni trajal je delj časa. Srbi so se vrlo upirali. Pirot, 2. decembra. Došlo je poročilo, da je srbski kralj imenoval polkovnika Milanoviča kot pooblaščenca za dogovore o premirji. Milanovih dospč danes sim. Bolgarija bode najbrže kot glavni pogoj stavila zahtevo, naj srbske čete takoj zapustijo bolgarsko ozemlje ob Vidinu. Carigrad, 2. decembra. Včerajšnja konferenca bila je zopet brezuspešna. Dunaj, 1. decembra. „Pol. Corr.“ poroča iz Belgrada: Vsi ministri podali so se k minister-skemu svetu v Niš. Sim došli petrograjski poslanik Horvatovih podal so je v Niš. Čete se na dalje pošiljajo na mejo. Zagreb, 1. decembra. Sekcijski načelnik naučnega oddelka, Vončina, je danes po daljšem bolehanji umrl. London, 1. decembra. Do 10. ure zvečer izvoljenih je bilo 158 konservativcev, 176 liberalcev in 29 Parnellitov. Petrograd, 1. decembra. Dnevni ukaz carjev hvali sijajni uspeh poštenega in koristnega delovanja onih oficirjev, katerim je bilo izročeno vežbanje čet v Bolgariji in vzhodni Rurneliji. Globoko užaljen po bratomorskem boji hvali car obnašanje bolgarskih čet ter izreka najtoplejšo zahvalo ruskim generalom in oficirjem, kateri so bili prej v bolgarski službi. Belgrad, 1. decembra. Zaukazalo se je nabiranje prostovoljcev v vseh mestih; tu ustopilo jih je uže 300 ter so odšli v Niš. Oboroževanje se vrši neprestauo v obili merf; čete drugega nabora odhajejo neprenehoma na bojišče; sklicuje se uže tretji nabor. Grof KhevenhUller je sim dospel. Pirot, 1. decembra. Povsodi vlada premirje. Treba le še imenovati pooblaščence za pogajanje o miru. Prebivalstvo v Pirotu priredilo je knezu ovacijo ter izreklo željo o utelovljenji Rumelije. Niš, 1. decembra. Pričakuje se, da se sklene jednomesečno premirje, katero se zdi obema strankama potrebno. Bolgari svojih mrtvih v Pirotu in okolici še niso pokopali; mrtvih je več stotin. Umrli so: Dne 30. novembra. Jovana Muzlovič, liči hišnega posestnika, 3 dni, Hradeckyjeva Vas št. 13, osepnice. Dn6 1. decembra. Ivan Biscbof, kavarnarja sin, 51., Na bregu št. 16, davfca. Telegrafično borzno poročilo z dn6 2. decembra. . ... K'1* lednotni dr*, dolg v bankovcih...........................82-40 » » » » srebru ........................ 82 85 Zlata renta.............................................108 90 5% avstr, renta.......................................... 100 05 Delnice n&rodne banke . . . .......................... 874 — Kreditne delnice......................................... 286-90 London 10 lir sterling..................................125-60 20 frankovec............................................ 9 986 Cekini c. kr................................................ 5 .97 100 drž. mark..............................................fil • 76 Tujoi. Dn6 30. novembra. Pri Avstr, carji: Kavčič, posestnik, iz Razdrtega. — Prem-rov, posestnik, iz Ubelskega. Pri Juž.kolodvoru: Stukar z Dunaja. — Offenbach, tesar, iz Vinkove. Pri Slonu: Tacge, trgovec, iz Berolina. — Votter, potov., z Dunaja. — Tapfer, potov., iz Linča. Pri Maliči: Scheer, Nedielka, Brttll, trgovci, z Dunaja. — Tribuzzi, zasebnica, iz Vipave. — Terpotetz, vodja fužin, iz Terbovelj. — Koppslein, trgovec, iz Siska. Dobička vredni zaslužek. Stalne osebe vseh stanov, ki se hote pečati z razprodajanjem zakonito dovoljenih državnih in premij-nih srečk na plačilne obroke, vsprejm6 se z jako dobrimi pogoji; ako se pobrinejo, morejo g mesečno zaslužiti 100 do 200 gld. Ponudbe z navajanjem dosedanjega poslovanja vpo-šiljajo naj se pod naslovom: Rudolf Mosse, Wien, sub „E. 1001“— Dopisuje naj se nemški. (165) Vredni zaslužek. rm. 6-5 Pristno samo s to varnostno znamko. Prof. dr. Lieberjev poživljajoči eliksir za živce ozdravlja stalno, radikalno in zanesljivo vse, še tako zastarele živčne bolezni, osebito take, ki so nastale vsled mladostnih blodenj. Stalno ozdravljenje vseh oslabljenj, bledičice, bojazljivih čutljejev. glavobolov, trganja po glavi, če srce močno bije, želodečnih bo-lestij, težkob v prebavljanji itd. Poživljajoči eliksir za živce, iz najžlahnejšili rastlin vseh petih delov sveta, je po najnovejših iz-kuvstvih medicinične vednosti sestavljen po nekem izvedencu prve vrste, ter daje popolno poroštvo za odstranjenje gorenjih boleznij. Natančneje povč vsaki steklenici priložena okrožnica, ('ena >/2 steki. 5 mark, cele steki. 9 mark, proti gotovini ali povzetji. Glavna zaloga: M. Sclinlz, Hannover, Schiller-strasse. Zaloge: Lekarna »pri angelju* v Ljubljani; lekarna Fr. Scholz v Beljaku; lekarna Adovicich v Trstu, Via Farneto; Salvator-lekarna v Zagrebu; lekarna «pri angelju« na Dunaji (AmHof); lekarna «pri zlatem bobru> v Solnogradu; mestna lekarna «pri madoni» v Bocnu. (168) 26—2 Poddružnica c. kr. priv. avstr. Mitneoa zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Novci na obrestovanje v bankovcih za 4 dni odpovedbe . . . 3'/, od sto » 8 » > 3 */2 » » » 30 » » ... 33/< » » v Napoleondorih 30dnevna odpoved .... 3 od slo 3mesečna » .... 3‘/4 » » 6 » » . . . . 3V„ » » Oddelek za giro v bankovcih 2'/2 proc. obresti za vsako vsoto, v Napoleondorih brez obrestij. Nakazila na Dunaj, v Prago, Budimpešto, Brno, Opavo, Levov, Reko, dalje v Zagreb, A rad, Gradec, Sibinj, Ino-most, Celovec, Ljubljano in Solnograd so brez troškov. Kupovanje in prodaja deviz, vrednostnih papirjev in inkaso-kuponov po VBproc. provizije. Posojila na poroštvena pooblastila (vvarrants), pogoji po dogovoru ; proti dovoljenemu kreditu v Londonu ali Parizu '/jproc. provizije za 3 mesece; na vrednostne papirje (efekte) 6proc. obrestj na leto do svote 1000 gld., za večje svote vsled specijalnega dogovora. (69) 36—33 ■V Trstu dnž 1. oktobra 1883. aHBSESLSi Carsko, marčno in bock- pivo iz pivovara bratov Kosler priporoča v zabojih po 25 in 50 steklenio JL. M ayerjeva trgovina piya v steklenicah v Ljubljani. (118) 20 l^jj Meteorologično poročilo. E a i Čas ^ opazovanja Stanj o baro-motra T°a3- ! Vol-cv. 5 | 7. zjutraj o 2. pop. f: j 9. zvečer c-o '________ 738-77| 733 01 735 60 Nobo Mo-I krina v mm 9-6 j zpd. sl. 12 6 szpd. sl. 9 8 » obl. 6-80 dež ^.SasasasasagasasasailBSasaSBSasasasasasaSHS^ gj Umetne m |zoloe in zo"b©T7-ja,i vdevlje po najnovejšem amerlkanskem načinu brez vsakih bolečin ter izvršuje plombovanja in vse zobne operacije (39) 67 zobozdravnik A. Paichel, !y poleg Hradeckega mostu, 1. nadstropje. asaasas asasasasas nasasasasasasasasasas ? Pri Ig. v. Kleinmayr&Fed. Bambergu ■v Xjj-u/bl5a/ri.i se dobivajo vedno vse knjige družbe sv. Mohora in tudi sledeče knjige : Abecednik za slovenske ljudske šole. Sestavila A. liazinger in A. Žumer. 20 kr. Abecednik slovensko-nemškl. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 25 kr. Brezovnlk, šaljivi Slovenec, 60 kr., vezano 70 kr. Celestina J., Aritmetika za nižje gimnazije, I. del, vezana 1 gld. 30 kr.; II. del, vezana 1 gld. 10 kr. Celestina J., Geometrija za nižje gimnazije, I. del, vezana 70 kr.; II. del. vezana 80 kr. Cimperman, Pesni, 60 kr. Devoljan Miljenko, Mladini, 30 kr. Dimitz A., Habsburžani v deželi kranjskej 1282 do 1882. Slavnosten spiš, na svetlo dal kranjski deželni odbor. 4 gld. Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih pjesmah. 90 kr. Gregorčič, poezije, drugi pomn. natis, 1 gld. 20 kr., elegantno vezano z zlatim obrezkom 2 gld. Hrovat P. Flcrentin, kranjska mesta s petimi podobami. 60 kr. Janežič A., Slovensko-nemški slovar. 2 gld. 20 kr.‘ vezan 2 gld. 70 kr. Jenko Ivan, Pesmi, 1 gld. Jesenko Janez, Avstrijsko - ogerska monarhija. — Domovinoznanstvo zn četrti razred srednjih šol. 45 kr. Jurčič Josip, Zbrani spisi, I. zvezek 1 gld., II. zvezek 70 kr., III. zvezek 70 kr., IV. zvezek 70 kr. V. zvezek 70 kr.; v krasnih platnicah vezan vsak zvezek 50 kr. več. Kačič - Mlošič, Razgovor ugodni naroda slovinsk. 1 gld. 20 kr. Kermavner V., Vadbo v skladnji latinski, vezane 1 gld. Klaič, Lehrgang der kroatischen Sprache, I., II. Theil sammt SchlUssel. 1 gld. 52 kr. —• Kroatischer Dolmetscher, 60 kr. Knjižnica slovenskej mladini: I. zvezek: Tomšič Ivan, Dragoljubci, 30 kr. II. » > > Peter rokodelčič, 36 kr. III. > Cigler Janez, Sreča v nesreči, 35 kr. Koblar A., Zgodovina fari ljubljanske škofije I. zvezek: Zgodovina sorško in preške fare, 30 kr. II. zvezek: Zgodovina’'nakelskn, dupljanske in goriške fare.fbO kr. Koseo, Krščansko-katoliško nravoslovje, 1 gld. 20 kr. Lavtar L., Občna aritmetika za učiteljišča. Cena vezanej knjigi 1 gld. 20 kr. Lesar A., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji službi božji. Vezana 1 gld. 20 kr. Uajar H., Odkritje Amerike, trdo vezano 1 gld. 60 kr. Prvo berilo in slovnica za slovenske ljudske šole. Sestavila Razinger in Žumer. 24 kr. Padar, Zakon in žena, 40 kr. Postave in ukazi za kranjsko ljudsko Šolstvo. 1 gld. 50 kr. Praprotnik, Mali šolski besednjak. 4. natis. Vezan 85 kr. Razlag J. R., dr., Pesmarica, 60 kr., vez. 80 kr. Rožek J. A., Latinsko-slovcnski slovnik. Vezan 2 gld 70 kr. Senekovič A., Fizika za nižje razrede srednjih šol. vezana 2 gld. Smld Krištof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr. Voinjak I., dr., Poročilo o kmetijski enkfiti dnč 17. in 18. aprila 1884 v Ljubljani, 50 kr. Vraz Stanko, Izabrane pjesme, 1 gld. 80 kr., eleg. v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gld. Zapisnik lilš deželnega glavnega mesta ljubljanskega. Vezan 65 kr. Zlatorog. Pravljica za mladino. 20 kr. Žnidaršič J., Nauk o desetnih (decimalnih) razlom-kih pri računih z novo moro in vago. 60 kr. V naši zalogi smo tudi na svetlo dali slovenske knjige s podobami za mladino, in sicer: Popelko, Snegulčioo, Trnjovo rožico (4° velike) po 50 kr. Pravljice o: Pepelki, Rudečl kapici in Obutom mačku (8° veliko) po 25 kr. O deželi lenuhov, Snegulčiol, Pritlikovou (Palček) in Robinzonu po 15 ki. Oilpovovni uroiluik Tink*ls> in i-.alafint* I f. v Kleinmavv A P * il llimliire v LjultljKiii