rUBTilHWIBP AMD DISTRIBUTED UNDER PERMIT (Ho. 556) AUTHORIZED BY THE ACT OF OCTOBER 6, 1917, OH TOE AT THE POST OmCl OF HEW YORK, N. Y. By Order of the Prest, A. B. Bnrleaon^M. OtsL
Največji alo venski dnevnik v Združenih driavah.
Velja sa vse leto......... $6.00
Za pol leta...............$3.00
Za Hew York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00
GLAS NARODA
The largest Slovenian Daily in the United States.
i
List slovenskih delavce? v Ameriki.
Issued every day except Sundays <« ■	and legal Holidays.
OTT* 75,000 Readers.
1
TELEFON: 2876 CORTLANDT.	Entered as Second Clan Blatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: 4687 CORTLANDT.
NO. 267. — ŠTEV. 267.	NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 14, 1921. — PONDELJEK, 14. NOVEMBRA, 1921.	VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX.
RAZOROŽEVALNA KONFERENCA
VLADA ZDRUŽENIH DRŽAV JE PRIPRAVLJENA USTAVITI ZORAJENJE VSEH VELIKIH BOJNIH LADIJ. KATERE SE GRADI SEDAJ TER UNIČITI PETNAJST STARH BOJNIH LADIJ. KOJIB VSEBINA ZNA&A 227.740 TON
Washington. I J. ('., 12. nov. — do v, ko jih piepričanji« in strem-(slavne točke ameriškega razo-i ! jetrja imajo na j ve tj j upliv na roževalncga program?*. kot s*- jih j splošno zgodovino sveta.
je predložilo danes konferenci, ko naslednje :
—	Mornarice prizadetih treh glavnih velesil naj uničijo takoj še«t in šestdeset glavnih bobnih ladij, kojih tonaža znaša skupno 1.878.000 ton.
V teku treh mesecev bi obstajale glavne bojne ladje poglavitnih držav le se na naslednji način:
—	Združene države naj bi imele 18 bojnih ladij, Anglija 22 in Jajtopska 10.
Glede ton:»ic naj bi imele Zdr. države nad ">00.000 in pol. Anglija nekaj nad 600.000 in Japonska skoro 300.000.
Ofieijelno besedilo predlaganja dogovora je bilo naslednje:
—	.Združene države predlagajo naslednji ^na«*rt ea omejitev mornariškega oboroževanja med prizadetimi narodi. Združene države so prepričane, da zavaruje ta načrt vse interese prizadetih.
Pri izdelanju tozadevnega naprtil so vodili Združene države naslednji štirje glavni principiji:
—	Izločenjc vseh glavnih ladje-delniškili orogramov, dejanski uveljavljenih ali nameravanih.
—	N'adaljne skrčenje potom dejanskega odpravljanja stalre/-sil bojnih ladij.
—	Obzir j- treba jemati na de-.Hiisko oboroženo silo prizadetih držav na morju.
Washington, I). <\. 12. nov. — I'redsednik Harding je imel na otvorilni seji razoroževalne kon-1« renče nairovor. v katerem je rekel :
—	Velik in srečen privilegij je zame nuditi deleeatoni na tej konferenci kordijalen pozdfav v glavn-'U» mestu Zdn ženili držav. Ni b- zadovoljstvo p< zdraviti vas raditega. ker smo bili v zadnjem <-..sti sovdeleženi pri skupni stvari. v kateri >mo delil: žrtve, ža-losti in triiiinfe. ki so spravili
— Ni mogoče pre i rati važnosti Konference ki se bo sedaj vršila lirez pretiravanja lahko rečem, da bodo imeli sklepi te««a zastopava -"»dločiln" uplov na arečo celega človeštvi, ter usodo celega *veta.
nadaljnem je rekel predsednik. da je nujno treba razorožiti svet ter skrč:t» armade in mor-nari«.»'. ker ne tuore drugače svet preboleti vel ke rarv. katere mu je zadala z-jdnja svetovna vojna v družbi novih oboroževanj, ki še niso bilai zvriena (Vse to je »eveda velik humbu?, kajti Francozi so takoj izjavili, da ne bodo popustili niti za pičico. ker se hočejo baje zavarovati pred nemškim in ruskim navalom, ki pa ni nič drugega kot prikrivalo za imperijalistične cilje francoskih kapitalistov.)
DIAZ PRIDIGUJE SVOJIM ROJAKOM.
Baltimore, Md., 12. novembra. V svojem govoru, katerega je naslovil na rojake, zbrane na Memorial Plaza, je rekel 'slavni" italijanski general Diaz, ki je zmagal s pomočjo Kranjcev in Hrvatov, tia so ameriški Italijani del ameriških naprav in amt* riške dežele.
—	Postanite ameriški državljani. — je rekel. — Bodite Ame-rikanci v svoj* m srcu Upoštevajte postave in naprave te velike republike in prav nič ne bo tre-ba vznemirjati se glede svoje bodočnosti ali glede bodočnosti svoje adopt irane dežele.
Na nekem banketu, hi se je vršil pozneje, je rekel general l)iaz:
—	Iz te vojne ne morejo priti nadaljne vojne, temveč le mir. Ta v«m pravi človek, ki ve. kaj je vojna in predno sem vojak, sem navaden državljan. Bodoče
NOV JAPONSKI
MIN. PREDSEDNIK
ANGLEŠKI JN KANADSKI ZA STOPNIKI NA RAZOROŽEVAL NI KONFERENCI. Veliko Britanijo in Kanado zastopajo na razoroževalni konferenci naslednji: (z leve na desno) poslanik Geddes, Lady Lee, Lord Lee, tajnik Denby, delegat iz In dije; Right Hon. Sir Robert Bor den, Lady Borden ift admiral Koontz._
MARŠAL FOOH EIL JE SIT VSEGA ZAGONETEN UMOR KOT "DOKTOR" iN SE JE USTRELIL RAZBURJA POLICIJO
IRSKO VPRAŠANJE -ODVISNO OD ULSTRA
Znani francoski maršal, l i je ve- Banka je zaprla vrata, ko se je I Glavo umorjenega človeka so na-lik imperialist, je postal častni njen predsednik ustrelil. — On | šli zavito v papir. — Policija je
------uvedla preiskavo. '
"doktor" Yale vscučilšša.
ni storil ničesar napacnc^a.
New Haven, Conn., 12. nov.	Joplin, Mo.. 1:
Francoski maršal Koeh je prišel	Ravnatelji |>rve
danes v to mesto ter dobil oil	so objavili dane-tukajšnega Vale vseučilišče na- zapr'a za nedol
oren eas
naše narode v tesnejši stik. tem-1 generacije nam bodo hvaležne, "eč je tudi zadovoljivo našlo - j če bomo položili temelje za trajen viti vas kot predata vi tel je tiaro- 'mir.
slov Vestnega doktorja prava, samomora Amos 'tibsona, pt"<i nakar je prisostoval veliki nogo-, sodnika banke. i se je ustrelil metui igri. ki se ^ vršila med tnkajsnem Mexico City hotelu, člani Vsrie in Pri net ion vsem-iliš-; Kden izmed ravnateljev bank«-5a.	je rekel.	je bila še včeraj
V odgovor na pozdrav pred- zvečer poslana državnim oblastim tednika vseučilišča. je odgovoril brzojavna prošnja, naj se pre-maršal Koeh: —	igleda položaj banke, kar se je
— Stoječ v senci dveh zaMav. i zgodilo radi težko.'-, katere je ki nas spominjajo na naše sino-i«mela ta banka, da realizira alt ve. ki so umrli za dobro stvar.' unovči posojila, katera je dela. sem prav posebno hvaležen za to. Ravnatelji >o izjavili. <ia je ban-la sem danes tukaj. Pozdravljam ka solvent nato veliko vseučilišče, ki je poslalo] Mr. Gibsona so našli mrtvega na bojno jjolje vet" kot deset tisoči v sobi hotela, kamor je prišel, z inož. kojih sposobnosti so v veliki veliko rano v njegovih desnih meri pripomogle k uspešnemu seneih. Poleg njega je ležnlo ob-koueu vojne. Iz celejra svojega1 vestilo. v katerem se je glasilo: srca odobravam vojaške pripra- — -Jaz sem popolnoma izmučen ve. ki se više v notranjosti teh, in izrabljen. Nikdar nisem storil zidov. V polni meri se zavedam i ničesar zlega, a sem osamljen in asti. katere seni l»il deležen vizmučen in vsled tega moram tej veliki inštitueji.
Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah
h«ri>M« p9 ai*kl ccnU saBrsljiro la httn. ?{«nj m bile aaie ctm dtM«: Jugoslavija:
RazpeftOja om	pUm In tsytetaje "Kr. pottni tekoml ara**
la "Jmdrmmfc» tub' *
300 kron ...... $ 1.10 1,000 kion ____ $3.50
400 kron ...... $ 1.45 5,000 kron ...... $17.00
500 kron ...... $ 1.80 10,000 kron ...... $33.00
GNiiian naredb« otnlutRtv« u poti* in brzojav v Jugoslaviji je tedaj mofoče tem MkmVBtl sneslte potom potte edinote v dinarjih ; ca rake Miri krvne bo IrpUfon «n dinar; razmerje med dinarjem in krona ostane tacaj neizprvtneajeoo.
Italija Sa t%—6mno ozemlje:
00 lir 100 ltr 300 lir
500 iir 1000 lir
$ 2.55 ? 4.70 $13.20
Kemika Antrijt:
$22.00 $43.50
la nplatejo "AlrUMe
1,000 nem avstr kron $ 0.98 10,000 nem -avstr. kron $6.00 5,000 nem.-avstr. kron $ 3.50 50,000 nem .-avstr. kron $25.00
runt	STATE BAHK, 82 Cortlandt 8tM Hew Tork
novendira.	Grand Rapids, Mi. h.. nov.
nrodne l>Mj)k'* (Ilavo nekesa eloveka so našli da !►<» l»Huk« j d:;nes zjutra.i " tukai delavci, ki rsled j so T*tU zaposleni pri prekladanju papirja v napravah t tkajšnje Kent Stnra^« ( ofupany. Polejr glave bo našli delavci raztrgano Krvavo »rajeo tor «<an'"*no knjižico. ki jo kazala	nad tri tiso.'- dolarjev.
Eden izmeti dela\cev j«' za pa ril ^lavo v trenutku, ko je hotel vreči svežen i starf^n papirja \ sti-«»j. Glava je hila ohžjrana. naj-i.rž ob jirilikt požarja. ki je divjal v napravah dotične družbe
Glavna ovira proti rešitvi muč nega irskegi vprašanja je stališče ulstcrske manjšine.
London, Anglija, 11. nov. — CVla pisana obrazložitev poga janj. ki so s" vršil i meil zastop uiki angleške vlade ter onimi Sinn Fein organizacije na Lr skeni. se naiiaja sedaj v rokah iflsterskega ministrskega pred vodnika, »>ir »James Craiga in čleimv njegove«ra kabineta. Via da ni stavila v tem nobenega ul j t imata in tudi I "Isti rc i ne name ravajo pre«lliigati kakega dru jrega načrta.
Veliko boij pa je. vrjetno, da .io odvisna možnost uravnave Irsko od sprejema vladnega pro crania od strani Ulstercev, na
tekom meseca avgusta.
V bančni Knjižici poleg glave |kar bi ta vladni program služil
moža so našli tudi kancelirane i kot temelj nadaljnih pogajanj.
'•eke in videti je bilo. da sta dve' Angleški pailament je bil vče
krogi ji prodi li čelo moža.	1 zvečer odgoden do 30. ja
Izprva jo policij.* domnevala, ''»»'-ja, a kot izjavljajo voditelj
da je bil dotični -lovek neki j vladne stranke, ga je mogoče ob
Keasor, ki jo prisi l v Grand j	preje sklicati, če bi
i	i Uarrds i/ Chica«'a prod nar me ! kaj takega zahteval irski j>olo
i napraviti vsemu konec.	u,ll'-"h "*»<»-«• i 1 1 i,<TI ! . ,7 .
;	~ i i	ti-	• veei 1'rtme i.' na %ie ie izvedelo i 'a J- Kralj jo v svojem govoru,
| — Moja banka v Joplin	j»» I se< i. i ornejt pa s» j» i^\fioio,j .>	.»j	o	>
'absolutno v rodu.	' i la je dotičm Reasor v Now Yor-1 katerim je odredil odgodenje, iz
2A — Tukaj s seboj v hbtelu imam kil in <la je ž-v in zdrav.
$Sr».000.	j Sveženj pipirja. v katerega je'vseh irskih strank prizadevat
, Nato so sledila navodila glede j L»ila zavita glava, j" bil poslan \ uporabe tega denarja.	I skladišče pred par meseci, potom
— Jaz ljubim vsakega, a sem \merican Box Board Company.
izmučen do smrti. — so je jrla-'	_______
ms nas:ir ko pismo -lede odn> - si]o koncem tragičnega sporočibi.
KARDINAL O'CONNELL STVAR DELAVSTVA.
Boston, Mass.. 12. novembra. — Kardinal O*!'onnell j«• izdal da
MAKS KERŽKNIK MRTEV.
šfjev v industriji ter vzdržal pra-»ico delavcev, da sc združijo v organizacije, da se s-mejo ^»služiti stavke k< t obrambe proti
, . . . .	.	, , .. Danes smo dolmi iz Iiock
krivici in zatiranju ter dostavil c.	... .
, _ . ...	... feprings. W /o., brzojavno poro-
froueeno. da .ima država mkake ^ dg ^^ Kerafelika ni vpC.
praviee prepove<la'> upravičeno med žhimi ubit je bj] prj svo.
stavko ali se umežavit: vanjo, do- jeni (lelu Pokojnik je bil znan
kler ko krši javnega reda in vsefll Slovencem sirom Združenih
miru.	držav kot zaveden narodnjak in
Kardinal pa je obenem pozval odličen društveni k. Jugoslovan-delavce. naj izpolnijo svoje dolž- ska Katoliška Jednota bo le težko nosti. naj bodo pošteni v svojih prebolela njegovo izgubo-prizadevanjih in naj st drže skle-■ Podrobnosti o njegovi smrti njenih dogovorov. -	i sporočimo pozneje. Pogreb bo
—	Prepričani smo, da lahko jv četrtek zjutraj, delo iv kamtal vozita skupaj, i orrrk Delo jHjtrebuje kapital in kapital ^I^SUDSKI potrebuje d».!avstva, — se glasi v pastirskem pismu.
—	Pokoreč se božjemu pove-; Varšava, Poljska, 11. nov. — lju 'po-ivljamc vse naj se pri- Predsednik poljsk. republike, družijo tej križarski vojni, koje' general Pilsadski, je sklenil na cilj je ustanoviti vlado krščanske, vsak	resignirati. Kdo bo pravice in iismiljenosti i>o ce- »J«*gov naslednik, Še ni znano. lem industrijolnem svetu. Cilj ' te križarske vojne uveljaviti j AMNESTIJA V SOVJETSKI
KTTSITT
konečno mir v odnosa jih med ljudmi.
_________1 Moskva, Rusija, 11. nov. —
STROGO ZASTRAŽEN JE POŠTNIH POŠILJATEV.
HOČE RATI.
RESIGNI-
<|y uvedejo prijateljske odnosa je mod seboj.
Westminster Gazzette omenja i"anes poročilo, soglasno s kate rim je sklenil Andrew Bonar
sr- piti na stran voditelj iz l'Istra teh pridobiti za stvar slednjega konservativno stran ko, če bi zavrgli program za do «rovor in uravnavo s Sinn Feinci
HIMEN.
Takahaši, novi japonski ministrski predsednik, je anti-militarist ter prijatelj Združenih držav.
Tokio, Japonska, 12. nov. - -Baron Torek i jo Takahaši. finan-ni minister v kabinetu prejšue-jra ministrskega predsednika Ha-e. je bil imenovan danes japonskim ministrskim predsednikom.
V cesarskem odloku, ki je bil izdan danes, se sklicuje japonski parlament na zasedanje dne 24. lecembra tekočega leta.
Japonski državni proračun za naslednje leta predstavlja svoto skoro 400.000,000 jenov, kar po-menja skrčenje za približno 80.000.000 jenov v primeri z prejš-nim letom- Stroške za armado se bo skrčilo za približno 10,000,000 jenov.
Soglasno z neoficijelnimi poro-ili je opaziti skrčenje izdatkov skoro vseh državnih department ih.
Izkušenost barona Takahaši bo loživcla svojo prvo veliko pre-iskušnjo, tekom pogajanj v Wash-ngtonu, ki se tičejo .^vprašanj in problemov Daljnega iztoka. Takahaši je bil imenovan ministrskim predsednikom v glavnem raditega, ker se domneva, da bo kos stavljeni mu nalogi.
Baron Takahaši je pred par Inevi, prod svojim imenovanjem, javil v svojem sporočilu na ka-oinet. da mora .Japonska skrčiti svoje izdatke, ker bi imela drugače deficit ali primankljaj v znesku tridesetih milijonov jenov.
Baron Takahaši je priznan voditelj japonskih finančnikov v zadnjem času ter si je pridobil tudi v inozemstvu velik ugled kot mednarodni izvedenec plod** finančnih zadev. Nekaj časa jo bil predsednik in governer japonske banke v Jokohami in pozneje japonski finančni minister od leta 1913 do 1914. Finančni portfej je prevzel zopet, ko je stvoril Hara svoje ministrstvo lota 1918- Baron Takahaši jo posloval kot japonski vladni agent tekom japonsko-ruske vojne, ko io bilo treba d/Žavi preskrbeti potrebne kredite. V zvezi s tem je dvakrat obiskal Združene države Star je sedem in st'stdeset M.
SREČANJE PO DOLGI LOČTVI.
Washington, I). ('.. 12. nov. — Tisoe mornariškim vojakom, katerim je bila poverjena naloga. •Ja straži jo poštne pošiljatve, je poslal tajnik Denby naslednje sporočilo:
— Nobenega kompromisa m-more biti v tej bitki z bandit i. a streljajte v namenu, da ubije-te. (To se vrši Anno Domini 1921 po Kristovem ropstvu v prosvit-iemi ameriški republiki.) Če bi bila dva mornariška vojaka, ki stražita ta ali oni poštni voz, napadena od banditov, ne smeta dvigniti roke, temveč morata takoj pričeti streljati. En izmed vojakov je lahko ubit, a drugi bo dobil bandita v svoje Nekje v tem mestu se nahaja roke ter rešil pošto.	"kavalir'", kojega noge kažejo _ Držite svoje orožje v roki odtis opičjih zobov. Tozadevna
in če boste napadeni, streljajte, °PiL*a Je sedaJ junakinja Mrs.
§ Beatrice Wilder, kajti branila jo
EKSPLOZIJA IN POŽAR. je ^P««10 Pred upadom nekega
__človeka, ki je včeraj zjutraj udri
^ njeno stanovanje.
Mrs. Wilder se je ravno dvrgni-
Veeraj se je poročil Mr. John Končan, uradnik pri Frank Sak-ter State Bank z gospodično Pavlo Luteršek, hčerko spoštovane in splošno znane Luterško-vt rodbine v New Vorku.
Novoporoč*.ncema želimo obilo sreče!
i
ČUDNA OPIČJA STORI J A.
Boston, Mass., 12- novembra. —-
Shawnee, Okla., 11. novembra.
Irvington, Zs. J„ 12. nov. — Pred tri in dvajsetimi leti se je i:/cal Harrv Stupmf, ki jo bil star takrat tri leta, pred domom svoje matere v Newarku, ko je pri-5fl mimo njegovo če. ki je živel ločen od žeue ter rekel otroku, naj gre žnjim.
Njegova mati ga ni nikdar več videla od onega časa naprej pa do včeraj, ko se je zopet sestala z njim na domu svoje hčerko, sestre Harry-ja, ki je poročen ter oče dveh otrok. Mati, ki se je drugič poročila, ni vedela za svojega sina in tudi sin sam je domneval, da je 2». davno mrtva, kajti oče mu je vedno to rekel, kadarkoli je povpraševal po njej.
Ko je postal Harry starejši, je izvedel, da ga je oče odvedel iz Newarka na j prvo v Boston in pozneje v Philadelphijo. Njegova mati, ki je bila sodnijsko ločena od svojega moža, je dobila dečka in c-ve dekliei t varstvo ob času ločitve ter je več let zaman iskala sledov? sina. katerega je bil odvedel oče.
Harry je sedaj mehanik v Navy Yardu v Philadelphiji in obe sestri sta bili navzoči pri zo-netnem združenju z materjo.
nikakih dobrih namenov. Ko je
, _ . T . ,	. .	........-----ženska zakričala radi strahu, ki
V Rock Island tovarni je nasta- ,a jz posteljet ko je stopil doti^ni se je je lotil? ko je zapazila tu-
w SOJAKL NAROČAJTE SB °b obletnici revolucije je sovjet- | la eksplozija, katere posledica je človek v njen0 sobo. Toni, južno-1 jega človeka v sobi, je skočila KA1 "GLAS NARODA" HAJ-vlada proglasila splošno am-i bil velik požar, ki j i napravil ve- afriška opica, ki je v hiši Mrs. I opica naprej ter ugriznila tujca VEČJI SLOVENSKI DNKV- nesli jo. Več tisoe političnih zlo-' liko škodo. Dve osebi sta se smrt- Wilder še celih osem let, je ta-[v nogo. Moži
RIS v SDR. DRŽAVAH.
čincev je bilo izpuščenih iz ječe. no ponesrečili.
Možak je takoj zbežal iz
I koj zapazil, da nima tuji človek sobe.
GLAS JfATtODA, 14. NOV. 1921
"GLAS NARODA"
'•»ANK tAKtEN, prwMMl
ttOVKNLAW DAILY
and Published by
PUBLISHING COMF&fiil (• corporation}
LOUIS BENEDIK, Treaaurer
Place of auelneee of the Corporation and Addreaeee if Above Officio re: m Cortlandt Street. a*rough of Manhattan. York City. N. Y.	
M6lt> Naroda**	Ixrajn vaakl dan IXYzemCI nedelj In praznikov.
tm tie lete velja lie« la Canada Xa pol leta tm £etrt leta	aa Amerike Za New York celo lata 97jS0 MLSS za pol tata IU0 S3.ooZa Inozemstvo za c^lo lete §7.00 Si.50 sa pol leta S3^a
• 1. A a N A R O P A (Velcr * People) tansa B very Day Ixe«^ Sunday t and Rolldaye. towr'^lr- rearl^ tMC	
Adv^-^laementa on AirtMianl.	
ropiel brer podptaa Sa aUal po Money Order. t*M preJBaJo M	•ntocM a» priobPnyjo. Denar naj ae btasrovoC pa-Prt apron a«bl kraja naročnikov ymsiao, dr. as na* /tSIBa taasunL de. hitreje najdemo caJkrrnlka.
m Cortlandt •	O L A S NARODA treet. Borau«a of Manhattan. New York. N. V. Tcsphint: Cortlandt 2S7S
	
Iz Slovenije.
Peter Zgaga
ODLOČNI NASTOP.
Prva	razcvožvvaln«* koiiferem-e zna«"-i velik <la-
tiuu v zuctdovini oelfua sveta.
bil jako vesten služabnik iii jej najbrž žrtev poklica: bil je vsem priljubljen razen lovskim tatom. Zapušča ženo in 4 nepreskrbljene otroke. Zločinca zasledujejo.
Vlak ga je povozil.
Due 17. oktobra je iz Ljubljane prihajajoči večerni osebni vlak
Ljubljanski podžupan
učitelj Ambroži« se je odpovedal svojemu m-stu. ker bi moral sieer pustiti učiteljsko službo.
Novi župan občine celjska okolica
soeijalni demokrat Hrastnik je v :;oboto 15. okt. prevzel posle. Xa občinski liiši je vi<ela poleg dr-; llf4(] postajama Kresnice in Litija žavne tudi rdeča zastava.	,j»>vcKzil rudarskega komisarja Lu-
jdovika Bončo. Bil je takoj mrtev. Jugoslovanske lepotice.	Konča, rojen Idrijčaii. je bil mlad
N-k at ere Ju^oslovanke nimajo ,la(larj^n. rudniški inženjer ter drugega dela. kot da se skušajo, \ priljubi jen pri svojih stanovskih katera je lepša. Neko belgrajskij lOVariših. kateri njegovo nenadno 1-st je razpisal tekmo in za prvo,a<jieno smrt obžalujejo. . jugoslovansko lepotico je bila pri-j
znana ljubljanska gospodična Mi-; Smrtna nesreča pri požaru.
mi T.ivčarjeva. O bi se razpisala 1 tekma, katera izmed teh fraji zna
Velik požar je uničil salo Baliei
bolj- kuhati in gospodinjiti, Bosi	. , .
. . .	,	.	va'. \ gasilski akciji se je zeio od-
\o. ee In katera tekmovala.	L.., .	. . .... . . .. .
tiskovni irrskokatoliski župnik dr.
(Xiko Krdel j. Iz hleva nekega posestnika j" skuša! izgnati v hlevu .-t >ječo živino. Goreča streha pa se je podrla nanj. Smrtno opečenega
Zgubljen fant.	i
Dne 11. oktobra so Gregorčičevi iz Tatiuea pri Prodori jih fei!
!»rai»r<*t v g«»zdu proti Trsteniku.,	.... . . . „
.. . ,	, ;s<» ua prepeljali v. bolnico v Zu-
Z '»."mi je bil tudj slaboumen do-j
mači sin France. Ta se jim je zgu-
. ...	.	,	, ,	Hi v irozdu. Star je 20 \et, pa mu j
,,,klliU	111 odp..v<:rilo i.a tako ivMia vpra- . vKfct] k(>maj !et Do
šauja s tako jasnimi in doi<K-iiiiiii predlogi. Se nikdar j..; ^ noj>(lne v „j,.lu-
jireje ni l»il maksimalni priigram oboroževanja omejen
na tako doloci-m- meje.	Policijski obmejni komisar na
Državni tajnik Hn^lu*s je dooro vedel, kaj dela. ko!	Rakeku,
je ohranil absolutno tajnost -lede svojih predlogov iii|;;f'n,i	M,lajl MaTJa'
ko je odkloni! \\sa preliminarna pogajanja.
•reb kjer je podlegel ranam
Razne nesreče.
V Kranju so se spii^,ili konji (Blažu Jakopiču iz Naklepa« Jakopič j" skočil z voza in si je zlomil idesno nogo.
Na Črnučah je trčil 1 "»letni Šte-
. \o premalo zavedal svojega -an Jerko 7 n<*kim di-usim .,]4 li.-ij>ke^a dostojanstva. Neke- sdrJem in s« J° 'I,ri	/,"I»'4
Nikdo ni vedel, kaj ho«V v ivsni«-i. dokler ni položil>1UU p,,t„iku je z»pi.-nii :»uoti zlatihl*<>ko-
111**1 je nadel ju i Sv. Ani pri i Kranjeu lia desno zlomil.
«voj#' roke iia mi/o. Tajnost, značilna za vsa tozadev-|jjap .l^ndrov in jiii vtaknil v ... lf' ia prizadevanja prej koiiferem-o. predstavlja oster kon-Nvoj žep. ljubljanski policijski 11 Anton
rast k ja\uosti, ki je «*llikovala izjave ameriškega mi-h-^'Izornik Ilabe ni prijatelj/""0 m nin 1
... L- ... i. :i. i lakih policijskih rokoiuavhov in JJstl skeua predsednika.	! - . . ... , , - -..... . Vlada saboth
tra
nistr^Kega pi
Amerika -ovori direktno vsem narodom sveta. ]H»menjn ]*o mnenju diplonuit<»v krčenje vseh ]>ravil, ka-| tera se ,je dosetlaj smatralo ia sveta in nedotakljiva.. '1'«» je po^Mibioma ameriška metoda, ki napravila ko-j

. ) •» ♦■<» icmi zvedel, je •••♦*: na Ra "al 1k in odpeljal Mafjašiea v keho.j
Vlada sabotira zdravilišče za tu-berkttlczne v Tcpolšici.
j Kakor neverjetno iz/\«*ni zgor-Prijeti tihotapec.	I nji naslov, t;.ko vendar »»dgovar-
Na "lavnem kolodvoru v Ljub-j.i^ svojem !»>tvu -esniei Zdra-
nee vsem manevrom ni intrigam tri^am, ki 1»' lahk<» resno škodova sednika Ifardin^a.
■v	...	» -	I
1'einek ameriškega nastopa ji- i»il izvanreden. I da- „. ree je pa«i< l povsem lieprietikovano. Pričakovalo se jej , konkretnih predlogov. — to je res. — a ne v tolikem'li. ohse^u in tudi ne predlogov tolike važnosti.
Programa, kot ^a je obrazloži! ameriški državni tajnik, m*veda ni inogoee izvesti brez i»rivo]jenja parla-,
>d prve«»a ]>oeetka. in-; jani
le prop-ainu pml-j'.i"r^vK'a; M*™™™* »«
,;i lastnini nevarnega el >v«-ka.
pr
l>:-zi»\ iaK / /.eh zn'sk«*-
letosnje leto proračun na stro-
aretimla policija Kram-ajvili^'-e za tuberkul«»ziie (jetičn-i
J v Topolsiei !»•• m«.r;jlo prenehati.
n<* prid«* pomoč o pravem ča-' ■■ Vlada, ki tudi prelaza lia Dunajski cesti in striže državni
-.kozi peron. Ko s*»* ga pre-iska-,Ijudsk^a dravja. ne dov«»-V. našli pri njem 60 zavoje\ , Jj«lj© liobeniii kreditov. ^ kojimi l.iiiptovskih eigaret in 10 ovojev,'*' s*' moglo zdravilišče vzdržati. ! li nega hercegovskega <luliana. kar , rpravii.-! jstvo zdraviliška se halje sku^tl iztHiotapiti v Italijo. Že »-».i-' v veli'ci -/.adrejri. ker ne m<.-.1 približno tremi me-.—i je,'"1' izpolniti < (»v,-ziniti napram v
Nekaj strašnega je to — je tožil star možak. — če imaš ženo. ki zna kuhati, pa noče.
Mladi zakonec mu je pa odvrnil: — Rad verjamem. Toda •na stvar je še strašnejša; Če imaš ženo. ki nežna kuhati, pa
vendar kuha.
* •
*
—	tlovek. spoznavaj samega sebe! Prijatelja poznam, ki se vedno takole pritožil j«: — Tri neveste imam. pa mi nobena ni zvesta.
Bankir je snubil sedemnajst-.'tino krasoti« o.
—	Gospodična — ji je rekel. — .star sem sedemdeset let in imam lniljori dolarjev. Ali -»em mogoče jjrestar za vas ?
—	Xe. najmanj za dvajset let
nU premladi zame.
* *
V	slovenski cerkvi na osmi cesti se je zgod'1 čudež.
Nekdo je bil prejšno nedeljo marelg pozab.1 včeraj jo je pa iiiuaj dobd!.
* * *
Kazen za ukradeni poljub je ponavadi — zakon.
* * * .
V	Washingtonu s^ vrši konferenca. katere cilj in namen sta napraviti k<>-iec vsem vojnam.
Po mnenju diplomatov je mo-u«»če na dva načini preprečiti vojno.
Oboroži s.* tako. da se te bo vsakdo bal, ali p:i vrži orožje j roč. <la ne boš itnel orodja, s katerim bi boril.
I>rn > i način je \<>liko bolj siguren. Manj prilike j«* za boj i fe ni orožja na razpolago, kot pa I 'V je.
* » *
Prijatelj, srečo imaš. <la si sre-r-« n. Veliko b:»|j te pa osrečuje dejst\'4». «la ti drugi ljudje zavi-dajo. kot !•• osrečuj«- ivoja lastna sreča.
V Srednji Kvropi .i«, kraljestvo Slovencev Srbov iti Hrvatov. Trije narodi — en narod, troje plemen — eno samo pleme. Troje
nientarne^a zastopstva narodov. Ameriška adininistra-j;	(j,.rjovič iztihotapiti za! zdravil i.;;- u nahajajočim paet-
eija pa kontrolira politieiio orgallizaeijo dežele.	'khmi kron eigaret v halijo. ka.te-j.H'"t«wii. Preiirana v zdravilišču
Lahko .se l-eee. da bo ameriški senat brez obotavlja- |re je policija zaplenila, (-»erjoviča; <*lg«ivarja prnlpisuin. ki sojimrU eno >aino um
hičajni v zdraviliščih enake vr-| Nerazutnljo -te. Hrana bi odgovarjala večkrat j --veta Trojica, lijudem, ki naporno delajo. Ma?»t-
llru^aeiia pa je s!var z Anglijo in Japonsko. Lahko:	nesre_a na ^osupeljskem jedi. ki s, večkrat predpogoj
je nameravala Amerika brez dvoma nekaj j	kolodvoru.	j zdravljenja, ni dobiti, niti mleka
skrivnostno, kot
se reee
(ta
nja odobril prelome državnega tajnika llimhesa, ee bi> »«<!» »kr<»žn.. v-dišče v Noveiui"'"^"« v zdraviliščih enake vr-jih razor«»zevalna konferenca prejela.	|m^tu radi tatvine kož
Neki slove.iski kmet je pa prekosil sv. Avguština. Enostavno v zadostni množini. V zdravi-: ie razrešil največjo skrivnost
ii-ii desiufekcijskih pri-J — Vse to -- je rekel — je po
dvoma iz obzira lia notranjo politiko, v namenu, da koli- '- aolinjskim Osebnim vlakom in.JpfTnoAkov za diwuilieiranje plju-Liobno gnojnim vilam: — Tri špi
imel	AiJt<,Jl Mari nčič. Ko so in-i- jvalnikcv m straniSe. Ni aparatov) 4 t, iu en šu"
predlagati, k<> je j»oklieala na konfereneo velike mor-| \- nedeljo f>. oktobra se je pe- n' v /a<i nariške sile. Mr. Hughes je zadal veliki udarce brezjijal iz Višnje gore na (jn»suplje ! -u ni dvoma iz obzira na notranjo politiko, v namenu, da solidira svojo stranko. Treba pa je priznati, da je
ne J
Dva Sloven« a sta kandidirala v
j , ............... , T> ...	• . „ .-—11i na Grosupljem. kak<ir je tojz« razkuževanje posteljnine,
pred seboj VIŠJI cilj in VlsJl ideal, l.adltega JC tudi tajvtKliiu	vIak preluLkatiJ<!^i„fektoria za uničenje izmee-:
konti renea epohalnep l»omena. i o lil vprašanje upa- L. Ulis!il Mannčič. vlak že vorij^v, ^ prosto mečejo v gnojne j rievelandu. lo naši stari navadi lija. temvee vprašanje akeije.	jp.„: i Ljubljani in je skočil skozih«"^-	"ačin so ogroženi vsi g0 ge	razdelili v dva ta-

tlniki s strežniki vred. Prostori,
kjer bolniki ležijo, so izpostavljeni vetrovom. Te verande so bile
vilno 1,olnišnieo-
'4 Orel'* — ubijalec.
bc ra.
Navzoeiiost elanov senata in j»os!anske zbornice jejokno ven. totla padel je tak<» n< dala eeleinu zborovanju političen znaeaj. ki pomenja z\	da se je težko poskodovai.
naše-., stališea nekaj povsem novega. Mi si ne moremo Speljali	v ljubljansko ci-
misliti ni«' »Irujjega kot to. kaj bi bila pariška konferenca. ee bi bil navzoč celi francoski parlament. V dokaz temu navajamo. da je bil francoski ministrski v Nemški vasi pri Ribmei je jbrez steklenih oken. izpostavljene J Podpredsednik Hriaml. ki ni -»i 1 na programu kot govornik, i bilo V nedeljo !» oktobra žegna- (vetru, ki nosi prah prosto po njih. f ( nJ prisiljen govoriti.
.. i*-- i. i-i	Uspeh volitev mi ni znan. Re-
>ele v letošnjem letu dozidan«, to- .	,	, .
da u pravi tel jstvu je zmanjkalo I<em ^ ,e t,lilko : <e bl VS1 denarja. zato so .»stale verand* vencl ^lasovah za Slovenca, bi
n je. Kakoi
je bilo >-»e;Vse prošnje za dovoljenje kredi-|stare bolezni. Neumno strankar-
bi čajno
Značilno jo tudi. da ni nikdo drugi govoril franco- !Vf'scl" 1,1 «vo Mladina je plesala j t^ki
'	° *	{'n prepevala. Kljub temu, da se je| zktra\s vem odsek za Slovenijo
v cerkvi čital na to nedeljo evan-.i" Istro v
ski k'»t ministrski predsednik Briand. \ Arlingtouu jc bil tudi maršal Focli edini, ki ie govoril francoski.
naslavljale Jk za Slov •igar kompeteneo
i.lst i .
nuistvo se ji pravi.
prodrl, je krivda naše
uelij <> kraljevem obračunu, so fa-.sPJida zdravilišče, so bile zavrnje-
Strah preu bankrotom, ki sle-<5i vsaki vojni, je poglavitna sila ki je privedla k medsebojni
Iz Jugoslavije.
! n at i žira ni .-ibniški Orli zaceli mir-;««* — vlada ne da kredita. Zdra
!i:e vaščane izivati. RibuLšlvi Orel.| viiišče. ki je -pozimi v stanu pre-j l jubezni zastopnik-- velesil, na j trgovski pomočnik Rotar je po-j vzet i okoli 70 bolnikov, tega ni | konferenci v Washingtonu. isebno razsajal in razgrajal. P^ '-1 '»o v stanu. Pomisliti je tre-! Bojj se bojijo hudiča kot pa
----{cestnikov sin Jože CV^arek iz Ra-^a. da je mogel "Zdravstveni od-j ijubijb (Boga. Ruska revolucija
Jugoslovansko novinarstvo se za-	iu diujrojezični živel j ikitniee je razgrajača svaril in ga(s'- k nakazati za nabavo zimskej je vcepji;i brezmejen strah,
vzema za žrtve madžarske straho- di k.ierko'i. ^mo ali nismo pred-jpo/ival na mir. Rotar pa ie blad-IPtchrane le okoli -K>.000 K.
• ii ljiulje?	|nokrvno potegnil iz žepa
vlade.
Jrgosiov. novinar>::o udruž»-"'ije .,e posLtlo Zvezi uar^lov protestno noto radi najnovejšega zločina n< rthyjeve strahovlade, ki je ob-v dila na s^nr-r znaneu-« novinarja ''avla K«*ri. ur cinika opozi-cijonatnega lista 4tAj R*t" po slov. "V«*č<»r"'. Naši novinarji
zahtevajo ed Zveze narod »•;•. naj napravi potrebne k -raUe. da končajo grozodejstva madžarskega reakcionarnega rež;ma iti s«* " Pavel Keri. ki ni zrtim-^il drugega zločina kot tega. da je vedno za-
ali nismo pred-jpo/ival na mir. Rotar pa je hlad-jPiehrane .e okoli 40.000 K. Cel To(Ja h,	bogastvu in
! nokrvno potegnil iz žepa revolver, Izmislimo, da je treba -plačati ki-j^.. ^ y ^ ^^ y ^
oitalističnih narodih kot v
•n ustrelil <*ešarka v čelo. da se je -oirratu krompirja s ."> K. potem
Bobegla atentatorja prijeta.
.Jiiliasz in Nikolič. ki sta zaprta . belgrajski ječi radi atentata na »•egenta Aleksamlra f sedaj že kra-i'd . -1 t skušala pobeimiti. Ju-;'<"/: po imenu so,leč Madžar. Ju-''fii-'. rwnueni pastir je s i>otnočjo nekeua "rodja. !<i je našel na dvorišči-, prepiiil svoje <»k«»vje. .
mrtev zgrudil na tla. "Jima^ki"jS1'10 zadostno prepričani, kako bo Orel Rotar je nato pobegnil. Rib-hnogoče letošnje leto Izhajati. V
'zdravilišču se
nLški orožniki pa so ga prijeli ter ira odpeljali v zapore.
Roparski umor v Konjiškem okraju.
nahajajo ponajvee ljudje »rednjih in pa delavskih -lojev. ker med temi di\\ia bole-/en najhuje. Seve ni vsak v stanu I plačevat i polnega zneska za pr«*-
Ivo ie vačal dne 12. oktobra'skrbo. Človek bi pričakoval, da Windisehgratzov lovski paznik!bo vlada spoznala v teh ljudeh.
kupa j pol>egsnda čez kaznilni-V' z d Vendar i>a so ju orožniki
govarjal človečanske ideje; p,- Uvati Dnn„VOy da pobeirneta novno in javno sod. pod kon.rolo ija Madžarsiko vsega
I.ovro Sever iz Bizeljskega domov j uradnikih, učiteljih in delavcih v Špita!ič, je bil v Žičah zavratfnol ne. ki so s <rvojim delom delali umorjen in oropan. Morilec ga jep prid države in jim v njih bo-.idaril *rikrat s težkim kladivom
-e isti dan prijeli, ko sta hotela, .	, . .
'po glav:, mu prerezal vrat in ga;
j Jezni preskrbela možnost bivanja i v zdravilišču. To se dogaja v vseh
civiliziranega sveta. Ma-
džarske sodn i je s<» i uim reč Kerija	, ,
tako sodile, da so mu ml vzele vs^ Novi ^avki v Jugoslaviji, ko pravico do priziva. Bil bi že Po vesteh listorv enkrat čas. «ia se po?>^ni svet zga- davkov
nim vla^jo
vlekel s ceste v jarek, kjer ga je,kulturnih državah. Pri nas je dr-oropal, po nekaterih vesteh se jejžava prevzela zdravilišča 'menda izvršil umor iu«»d 19. in 20. uro
zvečer, po drugih vesteh pa se je
zato. da uniči še to. kar je poprej obstojalo Zavedati bi se morali, kako velika nevarnost je tnber-
je direkcija j mudil Sever do 23. ponoči v 7m-predložila ministrskemu pančičevi gt*stilui v Žičah. Ta tra-jknloza za državo, povečati zdra-in napravi k »nec vsein podob- svetu predlog za povečanje držav-jgični slučaj je silno »-azburil ljud-jvili^ča. ustvariti nova — pa ni-**! i zverinskim sistemom, kakor nih dohodkov. Predlajza se tri-^stvo. ki v tem kraju še ni doživelo Zdravilišče bi si lahko ustvarilo iajo dane^ na Madžarskem kratni dosedanji davek na rekla-'kaj takega. Umor se je izvršil na [svojo ekonomijo, pa še prašičjih pod zaščito rimskega plašča ali v me. na alkoholne pijače itd. Onim. cesti (v tak oz van i Soteski), ko-J Ulovov ni tnoeoče postaviti! Neki Italiji, kjer šovinistična buržoazi- ki plačajo manj davka kot sto di-'maj streljaj daleč od hiš, kar ie.mesar pa dobavlja mew iz usmi-
jja z bombami in ognjem uničuje narjev, se davek ne bo povišal. tembolj zagonetno. ITmorjenee je I jen ja, ra — "puf'\
___
pobožnem posamezn im. Neoziraje
se na nebo in peklo, so zločinci. * * *
Ljubavno pismo javnega notarja.
Gospodična (takointako):
Po sprejemu svojega trdnega r.klepa. dne 1.'. oktobra, sem prišel do zaključka, d ■t ne morem živeti brez vas. Dejstva so naslednja : Dne 12. oktobra sem imel čast. sedeti poleg vas pri mizi. dva dni pozneje ste mi pa izkazali uslugo, da smem plesati t. vami. 1'tis. ki sem ga dobil pri tej priliki, deluje še danes v meni. Prosim, določite tok za medsebojno posvetovanj«1. Svoje pred loge imejte pri rokah.
S spoštovanjem	£
J. P.
^ BOJMKL N*BOCAJTB 8B HA "OLAfl HABODA" KAJ'.
1
Kugflfilmrartska
Ustanovljena 1. 1898
Kalni. 3I^bturta
InkorDorirana 1. 1900
GLAVNI URAD v ELY, MINN.

Glavni odborniki:
Predsednik: RUDOLF P£BDaN, 033 E. 18otii St, CieveUu*, C. Podpredsednik: LOUIS BAL ANT, Fox 10flf teart Ave., Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PXdKLkS,	MiJiX,
Blagajnik: GEO. L. BPOZICH, Kij, Mten.
Blagajnik neizplafianlk svtiui: JOHN MOVE&N, S24 F- 2nd Ave* W. Dulnth, Mina.
VraovpJ WraraSc:
Dr. JCS. V. GRAFF.K, 84S E. Ohio N.S., ntUburgh, Pm.
Nafaerti
MAX KEHŽlf.NIK, Box BTZ Uock Springs- Wyo. MOHOR MLADIČ, 2603 So. Lav. uda i« Are., Chlc««^ I1L F A AXK SKRABEC, 4822 Waahin£tf» St., Denver, Oslo.
Porota! odbor:
IWjONARD SLABODNIK, Bo* 480. Ely, Min«
f.RKCOR J. PORESTA, Box 170, BI no* Diamond. Wuk.
FRANK ZORICH. 6217 St. CUir Ave., Clevelar.fi, O.
Združeval odo r:
VALENTIN P1RC. 519 Meadow Are., Rockdale, Joliet, IU. PAULINE ERMENC, 639 — Snl Street, Iji Salle, 111. JOSIP STERLL, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CELARC, 706 Market Street, Waukegan. IUL
- Jedcotino niadno glasilo: "Gla» Naroda". f---
Vse »trari, tikajoče se uradnik zadev kaLor tudi Jejiarn* i>o*SliJa-tvo uaj se i>ošiljajo n* glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se i^ušilja na predsednika port.inegi odboc. Froiuje za sprejem novi i) Clan or Is bolniška spričevala naj se jtoSiija n» vrliovne^r« zdm-rnika.
Jugoslovanska Kato3i>ka Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen vri^top- Kdor teli postali flan tc orcanlzacije, naj se aglasl tajniku bijiiacga društva J. S*. K_ J. Za usUmo.itev novih tlrufitev se pe. obrnite na gl. tajnika. >'ovo društvo se lahko vstanovl z 8 Člani ali SoRicamL
Položaj v Bolgariji. ! Položaj na Grškem,
K'< m' j«' l>olirar*«Ui ministrski | ;we«i>,.'«|nik S;aml>u*in-;ki vi*m<-;iI z Sviee. se je mmlit j>;ir »iiii na ' :>iui.ju. kjer »lal uredniku ii--t.i "Xeiie Preif |'n i-m*" več za-• imivih podatkov • položaju v Fiolgariji.
Bolirarija »ir «r«»ji sovrašiva proti nobenemu narodu in ne ni*, šli na kako maščevalno vojno -»t proti sosedom. Ka/oro/.enje je \ po)M>lno in s<* ni zyroiiilo samo ra- ' tli tozadevnih odredb mirovne j pogodbe, ampak največ zato. —I ;er je t<» zahteval > Ijutlslvo sa- I ffio. Kajti !>ol«rarsl< > Ije.dstvo j. I mirno in je sito dosedanjih ho- ! ;ev. ki so nri jih vsilili nekateri ' voditelji. Jioljrarija ima sedaj } \>e<*a skupaj 1 -~».0»)!) n»oy. vojašt-
Vojni dolgovi s.i plačani za tri eni. Ravno' 'zje \ državnem pro računu je doseženo in vlada ne tamersiva zvišati d.'vkov, ker hi to znalo zmanjšati produktivno noč marljiv« »ra pn-hivalst va. —-»beta se prav dobra letina, kar bo gotovo pripomoglo do š,- rut-J ; iljne kons.»Jidaeije.
A' svrho napredovanja gospo-i larskega st:;nja bo v kratkem *:izpisano not ran j** posojilo, kij bo z ozirom na velike ugodiu»sti : gotovo prav dobro izpadlo. V j i vrh o zgradbe železnic, sanatori-' je.v. šol in drugih objektov se bo | pritegnil tudi inozemski kapital. I
Stambulinski je končal: ' Da-J ics je Rf»lg:nija mirna kot 1 nikdar. Tako j« mirna, da sem se mogel dolgo časa muditi v ino-'emstvu. Presenečen ja so pri nas nopoliioma izključena. Veselje lo dehi iu miroljubnost sta nio-ralični sili. ki povzdigujeta bolgarsko ljudsivo. ki si prvič v '.godovini vlada samo in vsled tega ravno pride njegova absolutna miroljubnost do veljave."
Vojna !rki j* '
V DETROITU JE VEČ DELA.
Detroit, Mich.. 12. novembra Izboljšanje v položaju glede nezaposlenosti je bilo razvidno danes iz tedenskega poročila, katero izdaja zveza delodajalcev. Devet in sedemdesl članov le zveze je tekom preteklega tedna sprejelo zopet na delo 4M9f> delavcev in vsled tega znaša sedaj skupilo število zaposlenih 115.802 delavcev. Polovica teli delavcev je bila dosedaj zaposlena le za polovični čas.
Županov komitej glede -nezaposlenosti je objavil danes, tla bo v najkrajšem času preskrbe! dela za nadaljnih pet tisoč i Judi.
j m* «'.1 Turči ji, ki so jo Veiiizelosovcm odhodu; pričeli, ni piinesla zaželjenili uspehov. temvci je /.a (Jrke izirub-ljena. Ta p<»vi7 je ustvaril \ dr-žavi resen p »l« žaj: i'o celi dr/;i vi vre. pojavljajo zdaj večji. ;daj manjši nemiri m Jionuuii-zem pridobiva.
Ljudstvo j,- nezadovoljni» s kraljem in ^ lado. nezadovoljstvo pa so rodile \elike izyube. ki jih je pretrpela ;.rmadi > .Mali Azi i. ogromni l/.datki za vojno in slabi' gospodarske j.^lodiec vojne.
Izgube ari.iade s> d"sti večje, i-of jili navajajo a.-inadna pora čila. kajti boj jt? izredno Ijtit. — ;'e> s-.- borijo Turki s srditostjo.
je vojna proti (trkom proglašena za sveto vojno. Vsi moha-; ."tlam-i. stii'i in mladi, smatra jo za svojo sveto dolžnost, da se udeleže vojn-. Glasom "Stambu-'a*~. ki |>išA v prilog (irkom. • • imela grška vojska v bitki pr" Kufahiji 6000. v hit ki pri Sivr Ilissaru .'{(Kld m v bitki pri Sa kariji. ki je trajala <*el teden. — ii.'jinanj 10.0P0 mož ir.gub.
Izdatki za vojno s."» zelo veliki. /* za Veiii7.;:osa. ko je bilo Število vojaštva jako skrčeno. znašali stroški s() de 90 milijonov drahem mesečno. Sedaj pa so narasli n i.jmanj *ia tristfi milijonov mese, no. zadnjih mesecih je izdaia vlada za vojaštvo vt .*- kot dve milijardi, od katerih je bilo komaj 7f»0 milijonov kr;-r>i: z diivki. ostanek pa s prisilnim posojilom pri bankah. Grči-ja je primorii.a. da išče najmanj ti-i iuilijardno posojilo v inozem stvu.
Grškii trgovina v Mali Aziji j" \ iled vojn" skoraj popolnoma uničena. Prevoz, ki so ga preje izvrševale grške trgovske ladje, je sedaj prevzela italijanska — mornarica, ki s«* je dobro usid-lala v lukah. ki so za dogleden čas za Grke izgubljene.
Naravno, da so pričeli v Atenah mKMit'i na mir. I>a pa svoj poraz nekoliko zakrijejo prM ljudstvom, zahtevajo Grki veliko vojno od^kodn"no. ki je Turki pač ne morejo in je tudi ne bodo plačali. :u več maloazijskih krajev.
V zaiLnjem času je h- prišlo do -ekakili pogajanj in upati je, da bo tudi na vzhodu kmalu zavla dal vsaj za nekaj časa mir.
POGREB HARE.
ADVERTISEMENTS.
/ ! i
Tokio, ^Japonska, 12. nov. — Pogrebni sprevod za umorjenim japonskim ministrskim predsednikom llai-o je bil celo miljo dolg. Truplo so spravili v neko budistovsko svetišče, kjer se bo- j do vršili cerkveni obredi.
1 ES2 1			2SS 1	
;; Dospelo je novo " : t suho grozdje. t
;; Mu&atel zelo sladke debele ja- " *' gode, boksa 50 funtov .. |f.— < ► ;; Cipar grooaja največje ln naj- -- > gladkejSe jagode, boka* SO frm- '' M^ to? ••••••••••••••••••••••	^
^ Malo črno grBko grozdje, zelo T Z. sladko, boksa 00 tastov	▼
" • Pošljite S3, na raCun vsake bokse T '' ki naroČite tn postali bomo tako], «, | :: BALKAN IMPORTING CO. -; j -1 (t-U Cterr* Stew YmIu M. Y. ",
ftMMMMMMnMMMMr
G I.AS NARODA. 14. NOV. 1921
Pravica.
Zvonimir Kosem.
Tisti «lan je bil nenavadno nirn-een in pust. kakor ponavac'i dnevi pred V?liko nočjo : nebo je temno in težko viselo prav do ve-yastih streh predmestnih hiš in tiščalo k tlom iz nizkih dimnikov puhteče viju«?e dima, ki bi se bdi
lahko poklieal tudi posneje, popoldne, ali recimo, jutri, pojutrišnjem ... Ampak ravno zdaj. ko vse odhaja k obedu!... Nie .skrbeti, Hlavka! Plačo ti bodo zvišali, primaknili k tvojemu zaslužku toliko in toliko krouie na
radi prosto dvignili malo višje, i teden, ker si priden, vesten in popa si kakor uklenjen suženj ni šten delavec ... Da, da, tako bo znal pomagati ter s« je plačil oh.— kako tudi ne Ž! Petnajst let si zidu navzdol zmerom nižje in j garal. Jernej JJlavka. kot črna ži-
nižje. Že od jutra je deževalo n-?- j vina — in sedaj te čaka plačilo prestano. tako da je .Temej Hlavka. kadarkoli se jeo zrl skozi zaka jena in od dežja in blata opljus-kana tovarniška okna. komaj razločeval črne silhuete kostanje.'.
takorekoč majhna nagrada z\
vstrajnost, oridnost in vestnost pri delu. Veselo presenečenje te čaka. Illavka, raduj se in možko pokonci stopi — a ne. da bi se ti \rste."ih s,* v ialjavi ol> kalni, za ' kolena tresla, ko nimaš ničesar n i
vesti! CJospod ravnatelj je sicc»-daleč naokrog znan kot oduren, brezobziren, ošaben in visok go
spod — a to je vse le na zunaj___
po trdo hrapavo skorjo se skrivr. v dež tu blato, naravnost j pa blago, čuteče srce... "No. Inea. da vedele, šumeče, v I Jernej Hlavka. kako pa kaj z va-/lati luči vriskajoče Velike tioči "Le naj li je /daj. le naj dežuje --/ato bo pa potem Velika noč t>-lika lepša. to'ik<» svetlejša. — Kj lepi IhkIo pr.i/niki. č# Bog dr* Popoldne, že ne veliko nedeljo se odpravimo na Smerno goro., vsi, žena, otroci in jaz ... v po
o »nahnemo p« na Ka- ' >«» To bosta vesela Min | dovolj« kt*r že toliko časa
Konec zavezništva.
tovarno deroči reki.
4tAe tedni dni — pa bo Velil.a )ioi'', tukaj!!' je šinila iz gla\i» Jerneja Hlavke svetla mi->el sko-•j: sivo puščobo dneva. j>otoplj»-neg« <io s
»K»Ija in travnikov in tudi ženi. Jerici. I > <♦ flel sveži gorski 'ni ravno tako. seve-'e menda popolnemu ><r mi pravi vsakdo
nedelje k tarino . . rim fn Dark nista videla gozdov. Pa gotovo dobr zrak... »n nv da, saj sen« jet i črn, kaki kdor me 7»» dalj časa ni videl, .f«-tika, da! Prav nič čudno bi ne bilo. če bi jo imel. Petnajst let dar za dnem v tem strupenem, o«* svinca nasičenem, smrdljivem ozračju, petn i jst let vsak dan ■/t t-e do mrak.i ta strupeni, okuženi sopar vas« vdihavati — -ili bi l»ilo naposled ka j Tčudnega. če b" P<
to
''Slovenski \arod" piše: Strahovita nemška vojna sila je ]»ri-^ilila prvotno le trgov-ke interesente, da so postali zavezniki, skoraj da pravi zavezniki. Ko pa si je nadelo zavezništvo venec zmage. ko je zlomilo nemško moč. si .k podpisalo tudi svojo smrtno obsodbo. ker je postalo ;'.,.»>et to, ka: je bilo v začetku, zveza trgovskih interesentov z:: razdelitev nemškega plena Pa tudi ta skromna zveza postaja od tin : do dne bolj rahla in ni niti daleč čas. ko bo zavezništvo popolnoma pokopat« od nove pregrupa« -ije narodov, od nove zveze, ki bo done'a na pozitivnih gospodat>k. h interesih narodov, ne pa na negativni bojazni nemške revauše.
Kljub temu pa formelno zavezništvo še vedno obsioja in med-r a vozniški svet v Parizu velja š- vedno kot vrhovna oblast sveta Toda tudi temu le t'ormeh:emu obstoju zavezništvu je usojeno le kratko Vvl jen je in J* «?pk i resnico moremo nijjasneje dokumentirati ravno mi.
Xi zavezniške d'/ave in ni zavezniškega naroda, ki bi tekom vojne /.a zmago v autanti združenih narodov žrtvoval toliko kot naš narod, oziroma njeg<iv ;-rbskt del V tem oziru je soglasen ves svet
v	tem pogledu je vsaki beseda odveč. Kljub temu pa lahko rečemo, da ni doživel nobis, narod tako
Vrutib razočaranj i'Iede zavezništva kakor jugoslovanski. Od Ion-•lonskeun pakta pa do sramotnega ponašanj-i zaveznikom napia1« srbski armadi pri njenem preho du preko Albanije, cd koroškega plebiscita. Rapalla. Iiaranje in Albanije pa d«» najnovejših dogod kov. vedno se glasi ena in ista pesem, da so Jugoslovani priznani kot zavezniki le takrat, kadar dajejo, da pa so samo majhen narod ko se dele dobrire ir. zmage. In vselej, kadar moramo najbolj občutiti neiskrenost in krivičnost zavezništva, vselei je bila tista sila
vi	nas oslepari za plod naših žrtev Ni treba, da izpre^ovorimo nje-mir Ali je vaša žena zdrava! In I no ime. vsak od na : pozna dobro ime verolomnega zaveznika, otroci — se dobro učeT Upam, da ] Na Apeninah zi»vc ništvo še nikdar ni bilo visoko v kurzu in
f- tem so se prav temeljito prepričali on:. ki so skovali nekdanjo — trozvezo. Navsezadnje so se mora?; o tem prepričati tudi sedanji zavezniki. ki so rešili laško armado, ki pa so zato doživeli poboje na J!eki in nehvaležne de'M>ns*iac'je v Benetkah t e se Italija ponaša na tak naein proti svojir? mogoi'iiim zaveznikom, kako pa bi se I mogli čuditi, če se ponaša slabie proti nam, ki nismo nobena velesila in ki imamo včasih tudi druge interese.
j Kljub temu pn vendar pravino, da take vorolmjinosti, takega ■ izdajstva, v zavezništvi! še nismo doživeli, kakor ga rraktic:ra v vonl trospod ravnatelj — a on. zrt.j„j,,m (-aJu Italija.
•leriit-j Hlavka. ali bo imel dosv	Na eni strani brani na vsa ust* zavezniško skup-iost. da n,* iz-
lesed. da se dostojno zahvali?... gubi niti drobtinice plena, na drugi strani pa podpira odkrito nein-In ob sami Vi misli ko se orosilc š';e aspiracije na Korj-kem in nastopa z vso odločnostjo proti za-• i Jrrueju Hlavki. kolena so se j voznikom. Na eni strani dela pogodbe z nami. kot svojim dobrim luii nehala tresti in pokonci ku- t zavezniškim in prijateljskiv.i narod.mi. i.a druiri strani pa orgsnizi-kor mladeni" pri dvajsetih letih j r - sovražen obroč preti nam. Bol: cinično, bolj podlo pač nihče ni
mogel poteptati zavezništvo kot Italija in naša naloga je. da iz te-r.i izvajamo konsekvence iv sicer brez iluzij in brez sentimentalno-
je vse v redu ... Velika noč se bliža, kaj ne / Ali bi bili zadovoljni, Jernej Hlavka, če bi vam plačo zvišali? Zvišali zdaj za Vel! ko noč. takorekoč za pirhe Taši ženi in vaši deci * No. govorite*, bili z vami rmeroui za ..." Tako <ra. bo nago-
"Xo. ]>a sk«»či v vodo. žaba, du boš sit!. . . . Ampak da more človek tako gl:»!»oko pasti, tega bi ne bil pričakoval od vas. Hlavka .... prav jjares ne.... Dobro, da sva sama. da vas nihče ne sliši ; posebno nerazsodno mladino bi takoj okužile vaše brezbožne besede, tako da bi navsezadnje š>: o meni napa-'-no sodila.;., a vi. Hlavka. zviti lisjak, bi se mi smejali v brk, eekši: saj je res tako.... O. vi potuhnjenec. zakrh-
njikrat prikazala koščena r >kii Jerneja lllavke in nato za vedno izginila, si je zavihal *rrke in oči so se mu zelenkasto nosvetile kakor risu.--—
so .JAKOB s Kil LNJAK. do-
Mia if. Semiča št. 4-1, srar 3f> let. ra!i ureditve posestva in prevzet.ja velikega premoženja. Nazadnje se je nahajal v Kock Springs. Wye išče ga njegova iiuiti Marija Skrinjar. vas Ka-posta Semič. Slovenia. Jugoslavia.	12-14—11>
njeni hlapec, "icemerec in podleži ni----takšna je pravica, ki nam
in poliujševatee — idite. hitro idi-1 jO delite siromakom... ha-ha! te.... tam so vrata! Naša tovar } Nagnil se je čez ograjo in rar-na, uaše podjetje, stoji na krščan- prostrl roke.. . v vodi jo zapljus-
skem.' da, na strogo katoliškem j kalo in zagrgralo----
temelju.... e. vi. aniikrist. bi ra-j Kavnatelj ie stal ob oknu in v di ta temelj izpodkopali. pa se . gledal: ko se je iz valov posleH-vam ne bo posrečilo! Tako je! j Kaj stojite os me gledate1 Poj | dite že vendar enkrat!.... Suj : me lie boste več pregovorili.... J zastonj čakate in me prosite z očmi. Kar sem r> kel, sem rekel: Sta rib lenuhov ne rabimo, za hrbtne-žev tudi ne. antikrstov še man; 1 Naše podjet j1 je katoliško. . . . Pa j stoji tu in me gleda! Ne bo nič. I prijatelj.... Izginite!"'
"In to so vaše zadnje besede'!
Kar vrjeti ne morem: zdi so mi. I
i
da se šalite z menoj...." je >| drhtečim glasom izpregovori! j Jernej Hlavku.	j
' Kaj — šalim naj se?" je kril POL,^NE KNJIGE.
nil in poskočil s skokom, bosnitt: Slovensko aiigle&ki slovar ___
in 1 j utim. kakor poskoči iz gošče Augleško-sloveii-kt Besednjak — leopard za plenom._ "SaUm v U-
ko važni zadevi/ Šalijo se san.o Nemško angleški tolmr/ .. ...
nore L Torej ,ne imaš za norea. ti Plavilo doLjnosti ...........
k reče upngnj. ia in stara, ti mrh;: Siovensko-nemški .iev«r —
j l-ljinežič liartul)
'Angleščina l>rez učitelja .......
kolenih zahvaliti, da sem te pet Cirilica. Navodiio za CiU'nje
Tam je že šumela reka, blat>ia,
od deževja nurastla____S črnih,
nad vodo sklonjenih kostanjev je curljalo in kapalo kakor solze v deroče valove....
Jernej Hlavka je stopil k ograji in pogledal podse v kalno vo-.K.ie jo moj >r:'t MIHAEL KA-
š rRI N ! Po poklicu je krojač. <».1 leta 1004. pa do le. a 1008. je bi! v Ww V«»rku, potem so je prt sel:| v t'hicago. »hI kjer <e!:i prejel pred H>. leti z«iduje p'«>-nio; njegov naslov je !>il 'J44S \V. Supo :*ior Si. Prosiln. če k vi o kaj ve o njem. da mi p«iroča. —-Lorenz Ka^lrun. Kggenberger-gurtli Nr. 28.	\ustria.
clovje; za hip se mu je zazdelo, da vitli v valovili svoj obraz, kakor da bi se ogledovala v »>gl dalu lobanja.... Blazen krohot se mu j»- izvil iz prsi....
'"Ha. vi ljudje visoki, imeni t-
ZAKAJ SE STKIPITE S SLA-I JI.M TOBAKOM, 1'OSKISITE NAS I.MPOKTIR.\N
pravi turški tobak,
funt	i•«>! funta 51.50
s n»|»irjern
hercegovski mešani,
lioks.i 1 funt	pol funta. $1.00
s papirjem Koksa liilsnov . in iti.iSiuu za delati cigarete 15.. Z naročilom po-iljit-' denar. ADRIATIC I V PO RT I NG CO.. 606 - 11th Avenue, New York. N. Y.
Knjige!
Knjige!
io stopal pro i ravnateljivi pisat-Ti i. sree že w a prej polno hvalež-
, sti.
nosti in veselja ... Kako dober jt I	T, ... »
vendar Hog. »la nagiblje tako	Vravezn.t. organizira proti um skupnost
' --i,	Nemcev in Madžarov,
soke gospod *, niogoeniake. k	ta , »p., ,1 • * ■ . , , , ,	. .
. . . '	, * *'P' • d *jstva govore krepko, de lahko upravičeno lzjav-
ko plemenitim dejanjem! . .	| };am0: zaVczništvo je p »kopano, zavezništva ni več' V Potrkal * "
prijateljska Italija vodi proti nuni albanske
no izjav-moremo bi-
• moremo J)iti
IX
»tal mislit v živ«
•tičen?! ... Pa kaj bi r.h ■ čutim moč v »-okah . . in Velika noč t-c •n dni... in Šmarna go
Tak<» je razveselil lejH- Velik-•oi Jernej Hlavka. Pa to Je b*.! iino hip: /aKaj preveč je tiščal rak
.1 je ui nato pogumno tl v zvezi z »judmi. ki nam rušijo" dom. ne moremo biti prijatel ji vstopil, kakor človek, ki se zave-] onih. ki odkrito in prikrito delaj., za naš pogin. Zavezništvo je kon-da svojega poštenja. S klobukom j čano! In t<» moramo konvtatuati. četudi bi z oziioiu in ..stale zavez-v roki je čakal, tla se ravnate*«;* ! n«ke. ki sicer niso dosti boli:, ».stidi še zf.v^zniki.
ki je sedel za pisalno mizo.s hrb- ! Ostavimo vse lene besed*; na sirani in priznajmo si. da hoče r«*s toni obrnjen proti njemu, dvigne j s_v *	v »ias le zemljo. Ui j»> j»- treba, izrabiti do popolnosti. —
s stola in mu razloži, kaj da gu j Ker smo* (lasi	vendarb tako močni, da nau tega ni tre-
ba pripustiti, zato ,;<• n ijno. »la imamo proste r .ke in »la vodimo ne zavezniško, ampak č:sto svojo poetiko. Cisto vseeno je. če ne živi-n-o z vsemi zavezniki v enakih nlrušajih, zavezništvo je ugasnil«-I a krat. ko so ».stali zavezn-li dopustili, da kuj- Italija j,:vn«» nakle-P- proti nam. Oni s tem porušili /.aveznistvo z linmi •:! zato moramo biti mi vsaj toliko pametni, 'la imamo možnost stopiti v stik z narodi, ki bi hoteli fmi v resnici :u.m dobri zavezniui.
Nas položaj nikakor ni tako žalosten, če končamo nezdrav«, zavezniško razmerje, ker po :;voji legi in po £\-«ji notiMiji sili more-tcdiko večje... in naskii-!»"<> brez strahu sprejeti boj z marsikaterim sosedom. i?i če posvetimo u>»a gotovo krožijo " Ul° vs»* *voje men i k«>nsolidaeiji naše države, potem smo si xuidobi
h tak«, inočnejra zaveznika, da smr> hipoma gospodarji položaja na
jo nagnilo, da ga je dal poklical* k sebi.
"fiad bi eiu videl obraz...** si je za/.»-lel Jernej Hlavka »n ko maj pri«'-akov al. »la bi ra /natel j v^tal in s«' < brnil proti njemu. * 'Najbrž me samo zato pusti toll ko časa čakati, da bi bilo potem
vesolji vaj se
nasmeh, ker bo za Veliko noč ob
i,
v srce, da bi se bila mogl: t:-ta sveta misel docela razviti it so popolnonvi »lvijrniti k solne u nenadoma i«* ležala na tleh. po teptana, uničrna. kakor «»«1 ostud nib nog pogažena: namesto nj» pa je leplo Jerneju lllavki na pr j si nekaj težk-ga. kakor zla shr |<iaroval svojega n ja. ki se je ni bil«, moč iznebit^ I posebne vrsti.. Tn še črn? *h*oji sami. ki so kako. r ^nasitili znnji z odprtimi žreb i se •*'* ravnatelj naenkrat dvignil divje hrumeli in bučali pred njin. |	>tol hrupoma k miri in s-i
in okrog nj»*ga. s«, ta dan ropota-1 lr b»>sno in hropeče. kakor da s- i rogajo Jerneju lllavki in njego- |
in
najst dolgih let takorekoč za pr*	! ribanje srbščine v cirilici ...
, . , t- .	Oekletof.i. Anton B JeijliC
/in nie vzdrz 'val v nasi tovarn«	. ' „ " .
*	oo^podmslvu — 1'urgaj. Irak-
Kako si drzneš z.ibrusiti kaj t	[ tit-.nn kliijiril ^ na5tJ j|.
1.50
5.00
•35 .60 JiO
JM
tiena Knjiga za naSe
ke»ra v obraz svojemu najvišjemu j njc-.CJrdo	i .........
'Hitri račtmar. l»rir»Kiie velik»»>ti
... ....	.	. 11'rakticni raetuiar ............
ueil olJce. ti neotesnnee. razboj
gos[»o»lu — ravnatelju ' Kje si učil olik riik, lump, mačji mešetar. kozji
i Knjiga o lepem vedenju 1'rbanus,
(Trd<» vezano i ;.............J.00
4. it. Halo žsvlj«»*«e, povest____
3. tv. : Zadaja knievka vojska,
zgtHlov.uskK povest ..........
U. zv. iiozdarjev sin — Flužgar,
povest .......................
7. zt. : Prihajat-. Zanimiva i»».e
vest .........................
O. zv.: rJrenet-lj : K<tko
jaz likal, 1. zvezek
10.	: Brencelj : Kak« jas likal, zvezok
11.	zv.: Brei:<tii: Kako j faz likal. .S. zvezek
21. ar.: Breucelj: l^ubljuiske sli-Ue. (Po-iot'e Ijuoljaiiskega me-
.-'t* i ..;......................
1*. Coloma: Juau .MiserLt. j^j PoTesti la š{iaii>kega življenja 1U. zt. Ne v Ame»ikv. Po resi ifčni h Uostxlbaii. ....................
i>t'lll
sem se
sem se
.50 15- ^
.65 .75 .30 .60 1.00 1.00 100
.75
jezdec — to te vprašam. ljub i ;Mladeniče«, Aut. li. Jeglič
duša! Kj«' je tvoja olika? In pet j „L zvezfK...................
1 j II. Evezek ...................
najst let sem goji! na svojih P" ;Nasveti zz hišo i» ,ioai. Kor «Uia
si h gada ! v^»r. ki prav
Resničen .ie prego-Nelivaležnost jo pla«"-ilo sveta. Xdaj imam pa <b -vulj. Hlavka! Tam so vrata. P«»j »li. pa hitro, hitro:... moj ško-renj je špičast in močan!"
Jernej Hlavka je pritisnil za kljnk«»; preden pa je šel. se je so enkrat obrnil pr»>ti ravnatelju, s pogledom, blazniir »k! olmna. s topim, brezizraznim siuehl jajeiu na žoltem obraza.
"C!rem' Toda
knjiga za vsako hišo ........ 1.00
Pravila xa oliko. I>r. J. Itostojeu .65 Varčna kuharica, za slabe id dobre Caie ...................... 1.04
RAZNE POVESTI LN KOMAM.
Jos. Jureii, 4. zv.: Cvet iu sad.
H«*i mestnega sinluika it<l. .. 4or, Jurčič, 5. zv: Sosedov .»iu. Sin
kmetskega cesarja itd.........
Jos. Jurčič, G. zv.: Uokto? Zober, roman. — Tuj;oraer, trage«]ija
In*e stiki — Ks^avei Meško......
lin d« brrjdiio. Ni vse /.lato, ker se
•^ §PILMANCVE POVESTI.
L zv.: M&ron, krsaiiski »le^ek Iz
Libanon«. ....................
3. zv.: Marijina Mraka, povest Iz
kavkašklh uora. ...»......•____
l. zv.: PraSki Judek, povest. 3 J.
natis ........................
I S. av. ;tfri indijsko povesti......
I 'K zv.: Kraljičin nečak. Zgtxlovln-' sk.1« pove-t .fap«mike^n .... •TO. «v. :ZvestS sin. povest iz rlide
Akharja Velikega ............
11. xx.: IMeea in hola vrtnioa. j>v
.75'	..........................
.40
delavca s pirL \*i še dokončal svoje misli, k'
Balkanu.
Zat«> ne v zavezništvu, ki je !:tz. temveč v n-uR samih je naš spa-s m zato delajmo vse samo s stalis'a povečanja r.aše notranje sile. in e je to "zaveznikom** prav ali nc. To mora biti naš polities pro-
Sram. ki je naša rešite.* Ozire <b» zaveznikov 7.1 vezniške dolžnosti. ___-^Irtvo je zavezništvo, d.i živi naša notranja konsolidacija.
pa \ jfrjL. kamor je položili Italija svoj
je
vim mislim na Veliko noc...
"Od vremena je to... in člo vek postane nehote mračen in pust ..." j»- Hotel odpntti Jernej lflavka zlo slutnjo od sebe — to «'a zaman. Poi^asi so potekale urr, tako jKM-a^i. da je Jernej Hlavka skoraj »glasno za hrepenel: "Di bi bilo že enkrat poklne!T* Bilo
v;«ok. obilen 'n Čokat v život, bli skajoč z zlato plombo izza napoi-
odprtih širokih usten, s tolstim.	.	. .	---—---
1 -- 1 i -. * , i tai jezik Jerneju lllavki 111 kole (vrže jrosoodar na -esto Al" u od maščobe <alitim obrazom, po	_____ , ,	I w ousH,JUd'	ai- j
^nal bliskom 1 proti Jerneju Hlav-k. kakor plane iz zasede tiger na mirnepa. nič Tiudejra slutečega po potnika.
"Slišite, Jernej Hlavka. vi ni ste za tovarno I"
na so mu klecala.
Ra vnatel j :ie je gromko zakro-' hot al.
"Ne razdirajte praznih besedi prijatelj!... Kar sem sklenil, sem sklenil. Vi pač nis*.e za tovarno
I to pravica? Potemtakem človek
t	u, 1 ■	,	! to je! Ne rabimo vas več, tako ie
Jerneju lllavki se je stemnil-. Z .	.	.
pred očmi ... Ali je razumel pra\.
mu je. kak»»r la an tiščijo za vrar ' Jf slišal prav? Zakričal da
in za prsi žele«ne roke ter ira davijo ...
Ko je naposle»l tovarniška si lena z visokim, niskajočim glasom (»znanila poldne in so drug drugim po^ihavali stroji, je odli -irlo tudi Jerneju Hlavki. kakor di se mu je odvalila težka skala otl srea. Hitel je za drugimi delavc.. da hi umije roke ter da qjlide potem dornor 11a skromno kosilo.
nad njim ravnatelj, kakor zakriči razjarjen lovec nad svojim t»ora? Zla slutnja. «rloboko na dnu src1, pod tenko nlastjo upanja gloda — torej nisi varala! . ..
"Vi niste zat ovarnot" je zakričal še enkrat in sta! hrope »lobrorejen. v lica svetal, mastem in orjaški kakor gora pred Jernejem Hlavko. ki se mu je. od čo1-grtletnega trdega dela upognjene
pač 111 pa---Mi potrebuje
mo mladih, svežih moči. ne pa mr-ličev. ali me razumete? In sploh
ni nič drugega kakor stroj: k< j«' obrabljen. se. lahko 7. mimo vestjo vrže med staro šaro.... Ir. to pravico oznanjate vi. ki s< prištevate med kristjane, katoličane kakor da vas je Kristus tako učil---- Kam naj grem, kje.
naj si iščem druge službe sedaj na stara leta, izmozgan in vipog-
— dela je sedaj malo. penzijor.i njen. ko je mladih moči povsod
-,- , .t se svet: itd. .................
pomnili boste. Patria, l>ovest irskt juua^e do-kdaj st<> se igrali z Jernejem' be............................
12. zr.: Kore jska t>nta. črtica lj
milijonov v K«»reji ............
^ 't.'J. zv. r Eoj in zinago, povest iz
I Aniann .......................
zv.: Priscsra
Illavko in s pravico!"
■Pod sv«bodaim solucetn, z^o«iovlu-
huronske^a glavarja. p«»vest is zgodovine k»-na»lske ......................
KT. zv.: Zlatokopi, T>ove«t ......
jgSlT. 2?.: Pr^ii med Indijanci ali
ADVERTISEMENTS
ez eno uro — in zopet bo t., mu in od stradanja v obraz rume-
med stroji, stroj sam ...
Tistikrat s-» je osiasil telefoni*-ni zvonec iz daljave, odprla so se majhna stran>ka vrata in na pragu se je prikazal nadzornik s svojimi svetlimi, lokavimi očmi.in že osivelo kozjo zradc.
"Jernej H'ivka. gospod ravnr-tejj vas kliče v pisarco!"
'Sedaj?"
"Takoj!"
Jernej Hlavka je šel in sam n: vedel, čemu se mu tresejo kolena. Zakaj ga kliče ravnatelj v p -sarno? Kaj mu ima povedati ravno sedaj, tik pred kosilom, ko si vnak sestradan 111 lačen želi. da bi bil brž doma pri mizi? Vsekakor
nemu. nagibala glava na prsi . .
"Ivaj. kaj? ' — je zajeeljal te daj Jernej Hlavka in dvignil ph ho,oči proti bliskajoči plombi: bilo mu je kakor po težkem udarcu z lopato naravnost čez sredo ?lave, hotel je. da bi ga minib. omama, v katero «?a je potisnil ta ^ilni udarec, toda vse zaman . . .
Ravnatelj se je ljuto zasuknii. premeril s širokimi koraki pisa> no eikrat gor in dol, potem se p > vnovič razkoračil pred Jernejem Hlavko. .
"Tako je! Iščite si drugo služIjo — razumete? Teden dni van; dam od loga*
"Pa kako, zakaj vse to? Jaz te-
stov pa prav zares ne Imiuo tukaj redili____"
"Torej me na cesto poganja te?" je vztrepeta! Jernej Hlavka. "Na cesto. Tato ker sem se posta m! in ker imate mladih moči mi 1 azpolago.... Sedaj za Veliko noč na cesto ?.... Petnajst le* sem vaia garal, petnajst let delai kakor črna ruvina — sedaj pa • Pojdi!.... Ali je mogoče kaj tri -kega na svetu?"
Ravnatelj r.e je zaijičljivo oz».' nanj, tresočega in jecljajočega \ svoji nemoči <n strahu, in zmagovalen. porogljiv smeh mu je šinil preko svetlih, zalitih lic in mu pretresel za hip pitano telo.
"Ne bodite vendar smešni. Jernej Hlavka! Kaj pa tukaj javkate pred menoj kakor stara baba? Mi vas ne rabimo. — poiščite si drugo službo, kakor sem že rekel, in.... amen!"
"In to naj bo pravica?" je za-grgral Jernej Hlavka iu se čudi i. "Dela človek, dela petnajst let pridno in vztrajno enemu in iste-
dovolj ? y obup ste me spravi;!. J Pričakoval sem pisarJh pirhov. vi pa mi s "krščansko" usmiljenost-jo pripravljate vrv.... Na Vel"-ko noč — pa na cesti, brez del;*, brez službe ... ali ste uiojfli pripraviti kaj lepšega moji družini in meni! Kako naj stopim seda,' pred ženo in «>troke in jim vse t-» razložim.' Saj uii ne bodo vrje-i — zblazneli bi od žalosti.... Ali res kočete. Ja krenem namevto »lomov, tjadol p*-oti mestu, proti reki? Zelo je narastla te dni. in — 'Gnusi se *ni vaše govorjenje!' je široko zinil, zabevskal in p»>-bliskal s plombo ravnatelj, sopi hajoč od jeze. "Da, gnusi ^e ir:. vi brezbožnik, tolovaj, rokomavh. lopov in cepeliga, ki se misli končati iz obupa: Molčite mi, molčite, da me ne pohujšate. vi nepri-ili prav, ki :;e mu žena in otroci prav nič ne smilijo. Saj to raz\ • dim iz vašega govorjenja in nam*-gavanja. kakor da bi vas silil kd<»
v smrt----Hlavka, Hlavka. kam
ste zašli, da crivorite tak'o hladno.
Dr. Koler
iHtnwllMli kr-Tl admri s 9* (Man* JCJC
t Črta.	las,
kucek. vrtana 1% •■»■tr
krt. Mm tekajte tov ta ko-

-33 J
.44
50
.50 X*
.30
Alike Ip povesti, K&iver	uJ."
študent naj bo, — Naš vsakdanji
kruh ........................
Vesele povesil: Za možem, — V pustiv je šla. — Pravda "med
bratca, a .....................
Vojntalr ali poganstvo in krst,
povest .......................
Zveoarjeva bil Zanimiva povest iz d^ž^lc
eter Zgaca ..................
Doli s orožjem ................
Knjige drulhs Sv. Mohorja
Duhovni hoj	str.» ......
Blesija (1. zv.) ..............
Mesija ev.) ..............
P<x1o!k? Iz uarare ....... .... .S&
Hvetloba In cenca ..........
Slov. ve<7-ernice, izvesti kratek Pas ..................
Trojka ......................
Zgodovina slov. naroda <fj. zv.) Zgodovina h\ot. naroda (6. zv.) Mladim Krčem (2. zv.)
Spisal K. MeSko Knjiga za lahkomiselne ljudi,
Spiaal I. Cankar..............1.75
>et tedn^f t zrakoplova ........2.00
«merika in Amerikanci ...........5.0u
Dve šaloigri, /"arlijeva žen. te v,
Trije Ženini ..................
Mala sanjska knjige
& [MHIiiiiUIUI ..................
Nova Velika sanjska knjiga
s plohami ..................
18. r.r : Preganjanje indijskih misijonarje* ....................30
10. zv.: Mlada mornarja, povest
"?PJSI ZA MLADINO.
T^ko je rekel Jernej Hlavka i- j	.^hicem. ž^ovin- ^^ j15' zv An?;e,i wažliieT ~ nrazil*
je šel. Šel je -i so ko vzravnan, nič j sika povest, zv.............1.25'
več uposrnjen in omahujoč, tem [Povesti slovenskemu ljudstvu v
„ . • • , t • ! , • 1 poduk In zabavo, Kalaa.......85
vee z odluemmi, trdimi korak-, J,^^ r<ovest .......... _ 60!	v Nika-agno
pokonci in samozavestno, kakor jgžsto e Šesto, povest iz Abnacet .30 gie vojščak. ki je v boju zmagal; in topo se j? smejal vso pot in tudi oči si gledale tfipo. brez \cselja in brez žalosti, brez upanja in brez pričakovanja, kakor tki nekaj, kar mora priti in čemur se ni mog.>če nič. ve izogniti...
Zunaj je že vedno deževalo, v debelih, poševnih curkih, ki pljuskali Jerneju Hlavki naravnost v obraz. Mimo je šviirril na-qrel voz in ga oškropil z blatom od vrha do tal.
..-50
.30
.30
.25
.30
.30
JEO
-30

Itcj za mlad: zob, pesmice----	.. .30
1 Dedek je pravil, fTarlJlce .... I	
I 1 MOLITVE NIKI.	
| iSkrlii /a du>o:	
[ v usnje vezan..............	.. 1.80
i v platno vezali«...........	.. .90
Rajski glasovi:	
v platno vezjiuo ............	,.. .90
J v kost vezano .............	... 1.70
v nsnje vezano ............	... 1.80
1 Sveta ura:	
f v pLltuo Teza no ............	... 1.00
Marija varbinja:	
v n^nje vezano ............	... 1.80
'Pot v nebesr.:	
zlata obreza, platno vezano	.. .90
Dr.."} neue Testament .......	... .25
.23
.501'
»Jfeai a lili Kttfr fcMrv ci ▼am rnukajt ttMK m
N«kaUrl dmd i«r.nM nb^o tal.
; jM ■»..
nK «« wmm
nekaj važnega, ker sicer bi ga ga ne razumem'^ — se je za^le- mu gospodarju, a za plačilo ga krvno o vodij Kakor žaba.....
1
ak likiilik u« I. «c I, M ! «• t
JIDSKA KNJIŽICA — POVESITI.
1.	zv Znamenje štirih. Povest de tekti* a Sherlock Holme* ____
2.	zv. Darovana. Zgodovinska po-povest iz dobe slovanskih apostolov. ........................
3.	zv.: Jernat Zmagoval, porest. — Sled Plazovi, tirolska povest.
ZEM1JEVIDI.
Združenih držav ................
Kranjske dežeia ................
Zemljevid Evropo ...............
'Velika stenska Gospa ..........
l.OOiZciflljevidf: New York. IllinoLfi, Colorado, Kansas, Metana, Minnesota. Wyomii'j in Alaska — vsaki po
Penusljvania .................
West Virgiuija ..............
JO
.75
M 2J>9
:z3 .10
Razglednice:
j Panorama mesta Celje, 21 palcev doltre ................
.M
i5e.
Opomba:
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, money order all po&ne znamke po I ali 2 cenim. Če pošljete gotovino, rekomandirajte pismo, Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku. Knjige počiljamo paštninu
Slcvenic Publishing Do,, 82 Corllandl SI., New York
i
\
GLAS NAHODA, 14. NOV. 1921
«-
Spisal E. Gaborian.
Prevedel zrn "Glas Naroda" O. P. Francoski detektivski roman.
6:i
(Nadaljevanje.)
Popotnik.
Ksaver Meško.
Po koroškili gorah hodim. Po da ob Novem mestu v svoji eigan-krajih, kjer sem pasel pred pet- ski lenobi. Grda in hudobna spo-
—	Jaz nimam niti centa in nočete dru?a"e, pojdite na sodišče. Stavim pa še <*n predlog. Sprejmite novo zadol/nieo za štiri iti dvajset tisoč frankov, plačljivih v pet in štiridesetih dneh. To jMjincnja več kot šestdeset odstotkov obresti. _
—	In po pet in štiridesetih dneh boste natančno tam, kjer ste danes.
—	Xe. v tem času se bo moj položaj popolnoma izpremenil.
—	Na kak način T	,
—	Tejja vam ne morem povedali sedaj, a kmalu boste izvedeli to obenem s celim os*a!im svetom.
—	Vas že imam, — ji vzkliknil Kleržo. — Oženiti se hočete. O tem mi je pravila že Julijeta. Koj ne, petičr.o neveste ste si izbrali. Sedaj pa mora:a iti. Napravite noto za ponedeljek in jaz vam prinesem.jstare zadolžciee
Oderuh je odšel in Noel je pogledal na uro.
—	Pol šest i h je že, — je ^ekel
Njegova neodločnost je bila velika. Ali naj več »rja s svojim očetom f Ali je mogel zapustiti madamo Gerdv.' Rad hi večerjal v hiši ^rofa. a na drugi stran. — pustite umirajočo žensko!
—	Ne moreni iti. — je rekel konečno.
Sedel je za pisalno mizo ter napisal kratko pisemce za jrrofa: da je madania Gerdv zelo »laba. da lahko umre vsaki trenutek in da mora ostati on na vsak način doma.
Ko je oddal pismo služabniku, da ga izroči slu, mu je naenkrat prišla neka misel.
—	Ali ve brat madame, da je nevarno bolna? — je vprašal.
—	Te<?a ne vem, — je odvrnila služkinja, a v vsakem slučaju ni to moja napaka.
—	Zakaj niste mislili na to v moji odsotnosti ? Takoj pohitite v njegovo hišo te ga prived:te semkaj.
Nato se je vrnil v bolniško sobo. dosti mirnejši. Svetilka je bila že užjrana in usmiljcuka je hodila sem in tja ter pospravljala po šobi. Njenp lice je kanalo "zraz zadovoljstva, k", ni ušel Noelu.
—	Ali je kaj uprinja, sestra? — je vprašal.
—	Mogoče, — je odvrnila usmiljenka. — Duhovnik je bil tukaj, a vaša draga mati ni zapazile, nnjegove navzočnosti. On pa bo prišel nazaj. To pa ni -:e vse Odkar je bil duhovnik tukaj, se je obliž prijel in koža je postala rdeča. Prepričana sem, da čuti.
—	Bog daj, sest m.
—	Afi, toliko sem že inclila. Ne sme pa se je pustiti same niti za en trenutek. Dogovorila sem se s služkinjo. Ko bo prišel zdrav-r.ik, bom legla in ona bo eula do jutra.
—	Le pojdite in odpoeijte s<? — jo je prekinil Noel. — Jaz ne morem spati ter bom Čul celo noč.
Štirinajsto poglavje.
Očp Tabaret se ni smatral premaganim, ker ga je zavrnil preiskovalni sodnik, ki je bil razdražen vsled zaslišanja, k? je trajalo celi dan. Stari mož je bil trdovraten kot mula in tojahko imenujete čednost ali pa napako. Na mesto obupa, ki še ga je lotil v galeriji. je stopil odločen sklep, ki ga je držal pokonci v nevarnosti. Pričel se je zavedati svoje dolžnost;. Ali je bil sedaj čas udajati se brezdelju, ko je b lo Življenje eu?ga nesrečnega človeka odvisno od vsakega trenutka" Brez'Mica M bila naravnost neodpustna. Vrel je nedolžnega človeka v prepad in sedaj j* bila njegova dolžnost potegniti ga zouet ven, — on sam, če bi mu ne hotel nikdo pomagati. Oče Tataret je bil izmučen, kot sodnik. Ko je dospel na sveži zrak. je čutil tudi on. da potrebuje počitka. Celi dan ni mislil nato, da je lačen. S'opil je v nek® restavracij) na bulevar-dti ter naročil večerjo.
Doeini je jedel sta se mu vrnila tako njegova zaupanje kot rjegov pogum. Z njim je h;lo prav tako k^t s celim svetom. Oni. ki ne ve, kako pogoste. se bo tek njegovih idej izpremenil, od enega konca pa do drugega, bi moral biti zelo zmeren. Neki modrijan je dokazal, da je junaštvo le zadeva želodca.
Stnri možak je videl sedaj položaj v veliko manj mrki luči. Mi ni imel šo dosti časa! Kaj vse stori lahko človek, kot je on. v enem mesecu! Ali g* je njegova običajna bistroumnost zapustila ' Gotovo ne. Obžaloval je le. da ne more obvestiti Alberta, da dela zaiii.	'
Bil je po pol nor., a drug človek, ko je vstal izza mize. Trdnih korakov je odšel proti Rue St. Laza re. Ura je bila dev-t. ko mu je vratar odprl vrata. Skočil je po stopnjicah navzgor ket mlad za-ec da izve novice od svojega starega prijavlja ter od nje, katero je nekoč imenoval izvrstno, vse časti vredno madamo Gerdv.
Noel mu je sani odprl vrata, — Noel, ki je brez dvoma mislil na preteklost.
Izgledal jc namreč tako žalosten kot da je bila umirajoča ženska v resnici njegova rtat*.
Vsled te nepričakovane okoluosti je moral oče Tabaret za par trenutkov misliti na tež k oče, na katere bo brez dvoma zadel.
Vedel je zelo dobro da se bo pogovor zasukal za afero Leruž, Kakorhitro bosta nneela -ovoriti z Noelon. Kako pa bo mogel stiriti to on, kateremu so bile podrobnosti boljše znan«; kot pa njegovemu mlademu prijatelju, ne da bi se izdal' Ena sama neprevidna beseda bi lahke razk-ila vilogo, katero je igral v tej žalostni drami. Radi svojega dragega Noti a, radi bodočega grofa Com-marin. pa je hotel popolnoma pri k-it i svoje z^sze s policijo.
Na drugi strani pa je hotel vedeti ha vsak način, kaj se je zgo-<iilo med mladim odvetnikom in s'ariin grofom, Sklenil pa je predvsem paziti na svoj jezik in besede, katere bo izgovoril.
Noel je od vede i starega moža v sobo madame Gerdy. Njeno r tan je se je izza pop ddneva nekoliko izpremenilo, vendar pa ni bilo mogoče reči. če na dobro ali Uabo. Ena stvar je bila jasna, da je njena depresija Manj globoka. Njene oči so biL* če vedno nepremične, a zganila se je večkrat ter zastokala.
—	Kaj prav zdravnik T — je vprašal oče Tabaret z onim pritajenim šepetom, katerega se človek nehote posluži v bolniški sobi.
—	On je ravnokar odšel, — jc odvrnil Noel. — V kratkem bo vsega konec.
Stari mož se je po prsnih približal postelji ter se ozrl na umirajočo žensko z očividnim gin jen jen:
—	Uboga ženska. ( — je mrmral. — Bog je usmiljen, da jo hoče' vzeti k sebi. Mogoče t»-pi, a kaj je to trpljenje v primeri z onim, katero bi čutila če bi vedela, da je njen ein, njen pravi sin, v ječi, obdolžen umora.
(Dalje prihodjijiS.)
ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "OL1B NAKOPA'*.
IWTOCn W>VZ*9JU DNEVNIK V ZDKJJtzNIH DRŽATAH,
najst in več leti dobre slovenske duše. In spomini hodijo z menoj.
Stopim iz dehtečega smrekovega gozda na prostrano, poševno jaso. Svet pred menoj pada. Pod j::so spet sami gozdovi, temnozele-no jezero.
Cez vrhove lesov mi pluje oko tja čez pliberško polje. Vsa ravan se koplje v solncu, lie v poletno -žgočem, v jesensko - mehkem, o-žajočem, skoro melanholičnem. —■ Bogato .prelestno pozlačen s soln-čniin sijajem tudi ves slikoviti visoko - reliefni okvir v ozadju, neenakomerno izrezljan, fantastično raztrgan.
Iznad polji se dviga tuintam belkast dim. Kurijo morda otroci pa	morda žgo ne. poljih suho
krompir je vico, drug nevreden pleveL Dim se ne dviga v višavo. •Jesenski piš, bežeč tilio pevaje čez polje, ga suva vstran, da se plazi nizko nad zemljo. Nehote se mi vsiljuje v spomin daritev Abe-lova in Kajnova. . . .
Stojim kakor v trdo, prepečeno zemljo vkopan i nstrmim dol na polje. Kaj mi sili v oči, da me šče-me? Ali solza" Pa se je ne sramujem! Kako se je bi. ko mi pa še vedno šume v ušesih in mi odmevajo v globočini srca besede starega očanea, ki mi je dejal danes zjutraj, ko sva gledala zaožene naše meje, govorila o zemlji onkraj njih: — Obljubljena, a izgubljena dežela!
Ne sramujem se solz, ki mi silijo v oči. Temu čudokrasnemu izgubljenemu svetu sc posvečene, posvečene spominom na nekdanje dni. Ne to ravan sem strmel z nemirom in hrepenenjem vročega mladega srca in sem napisal — : 1 Človeka", ki stoji na grobovih in plaka.
Mnogi so mi ga zamerili in mi oponašali, naj napišem karkoli. Njihova pravica. — A morda sem se res motil v tistih mladih dneh. 7: večjo pravieo bi bržčas stal danes ob grobovih in bi plakal.
A kaj hočejo solze, kaj pomagajo? Fant, obriši jih naglo, da» jih nihče ne vidi. Naš čas ni čas slabotnih solz in omlednega jr/liko-vanja. Zadušiti je treba zdaj brez plodno bol; stisniti treba zobe, stisniti roke v pesti, molče trpeti in delali. . . .
» * •
V gozdu kriči šoja. Vsa razdražena kriči. A kako more biti razdražena ob tnko krasnem dnevu, da prvi dan v raju ni mogel biti krasne jš i.
Sieer vse mirno in pokojno kakor v deviški duši. Zdi se, kakor bi bil dan nekako utrujen od svoje lastne krasote, od tega preobil-nea solnčnea sijaja. Dremlje, sanjari.
S polnimi prsmi diham svež planinski zrak. In dasi me teži pogled na naš izgubljeni raj, ga diham z radostjo in hvaležnostjo. — Mislim: Kako lahko, da že ne bi več gledal ts krasote sveta božjega, ne več dihal tega maslenega božjega zraka.
Zamislim se tja dol na dolenjsko stran. In v tiste nedavno minule dni. ko sem ležal tam doli za grižo bolan. Grda bolezen! Grša od tiste grde reke lam pod bolnišnico, tiste hinavske Krke! "Hudobna voda je to!*' vzklika dr. Tavčar v "Otoku in Strugi". — Hudobna in grda. Hudobna in gr-
daj ob Sv. Petru, ob Otočecu in Strugi. Pač se gibi jo tam, teče in se blesti ob solnčnem dnevu kakor ogabna kača. In res je kača. Izpod lesketajočega se površja njenega gleda nesnaga povodnih rastlin, prei plazeča sc vodna trava. ki bi kakor polip objela človeka in ga ne izpustila nikoli več.
Pusta bolezen! Gospod prima-rij je vsak dan menil: — Boijio videli. — Glasilo se je priblino: — Morda boš umrl, morda ozdravi i — eno bo e. Katero — bomo videli. — Simpatičen gospod, doktor primarij. izvrste noperater. Pregostobeseden pa res ni. Tako. da sem včasih mislil: — Ce bi bil ta Bog Oče, še razodetja ne bi imeli. —
V	kratkem smo, g. primarij, vrli bratje in moja volja, bolezen junaško zmagali.
V	sobici tik mene je stanoval o. Evgen, frančiškan s Trsata, vrl Hrvat. Bili so ga nekaj dni pred mojim prihodom operirali na vratu. Ta mi je delal dan na dan druščino.. Ko sem ga gledal iz postelje, napol lee^ega v kotu zofe, — majhnega, suhega, z zagorelim, ascetičnim obrazom, z živimi črnimi očmi, sem si rekel: — Tak nekako je moral biti sv. Frančišek. — Bil j3 prijeen družabnik, je da je ostajal dolge ure. Za take vztrajne konference pa jaz še nisem bil dovolj junaka. Sredi pogovora sem včasih zadremal. Pa je vstal in mirno menil: — Iti bom moral. Pa se spet oglasim, — Res ni trajalo predolgo, da jp obljubo izpolnil.
S tem sva jo izumila-, brž ko uaju g. primarij izpusti, pojdeva v Pleterje.
Sklenila, storila. V pondeljek, dne 5. septembra, takoj po kosilu sva odrinila proti Brusnicam in Št. Jerneju.
Vročina je bila še huda, suša že dolga in neznosna. Ceste prašne. In dovolj polne voz, — semenj je bil v Novem mestu.
Solnce je peklo kakor razdraženo. Jaz sem spotoma slekel faj-moštra; v žep sem spravil kolar prevroče mi je bilo. Oee Evgen je vdano romal v halji sv. Frančiška. Pač je nekajkrati potožil, da ga pri hoji ovira. A stopal je hitreje nego jaz, da semveekra t zaprosil : — Malo počasneje, prijatelj!
Dolenjski vozniki so naju prehitevali na poti. A glej ga, spaka, pri prihodnji gostilnici sva jih dohitela, zadi jih pustila. Krep-čali so se v vsaki krčmi.
V	prijaznem St. Jerneju sva si ogledala eerkev. obiskala res lepo žnpnišee. A bilo je kakor izumrlo. Da g. župnik leži za grižo bolan, sva vedela iz Kandije. Zato in ker se nama je mudilo, sva šla dalje. Pet je minilo, ob šestih gredo v samostanu k počitku.
Večer je padal na krajino, ko sva zagledala stolp« kartuzije v vznožju Gorjancev, v čudovito mirnem, tihem zatišju. Malo pota še, in pri visokem samostanskem ozidju sva. 1600 metrov meri zid v obsegu, nama je pravil drugi dan pater gostitelj. Visok bo kake tri in pol metra.
Na obe strani obzidja se cepi pot. Visok kažipot v francoskih barvah t s slovenskim napisom — kartuzijanski grb svetovno oblo z vsajenim križem — kaže cesto, vodečo proti stari cerkvi, prvotni
ADVERTISEMENTS.

je sedaj čas poslati svojcem v staro domovino ali jugoslovanske krone, dinarje, ita-ljanske lire ali čeke v ameriških dolarjih. Vse te dobite po nizkih cenah in hitro postrežbo pri:
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street,	New York
V odgovor.
Ponovno naznanjamo vsem rojakom in rojakinjam, da prave Elgin garantirane mo&e in ienslrno ure čisto zlato prstane, verities, privede* in vso drago zlatnino ter demante; dalje prave glasne svetovne COLUMBIA GRAMOFONE in SLOVENSKE FLOftČE prodaja in raspoii-lja po otli AMlfct naaai Val slovenski večletni trgovec m
IVAN FAJE, 24 Main St., Conem&ugh, Pa. PSU« m po cenik, pošlje g» Vam brasplično.
kartuziji in do samostanskega vho da. V samostanu je vpisano v grb spodaj, kjer je na kažipotu napis:
—	Cesta proti samostanskemu dvorišču — geslo kartuzijanskega reda: "Stat crux, dum tremitur unicersus muudus" — "križ stoji ;trdno), najsi se trese ves svet".
Svet so dobili sinovi sv. Bruna, bivšega kanonika in kancelarja v Reimsu, potem ostrega spokor-nika v Chartreusi v grenoblški škofiji, umrlega leta 1101, od celjskega grofa Hermana, ki je menda v Pleterjih pokopan. Prvotno kartuzijo so sezidali v letih 1407
—	1410. Del te kartuzije kakor tudi takratna, eerkev, prelepa stavba s krasno sakristijo, še stojita. Leta 1595 so prišle Pleterje v pc sest ljubljanskih jezuitov. Nekako zdravilišče in letovišče za oslabele patre so imeli ti tukaj. Leta 189S so kai-tuzijanei kupili svojo nekdanjo lastnino naza">; v naslednjih leti hso sezidali sedanjo ogromno kartuzijo. elo visoko kupnino so morali plačati. Posestniea je videla, kako žele ta, nekdaj njihov svet in tihi dol. Pa bi je mislila:
—	Če hočete imeti, plačajte! — Če ne plemenito, pa praktično. . . In vse obširno posestvo so morali .zeti. dasi je zanje preobširno. — A dajejo precej v najem. In sicer j v bližini samostana in sosednih vasi ležeče kose, da prebivalstvo pridelke lažje pospravlja. Bolj oddaljene, tudi po dve uri oddaljene, obdelujejo sami. Socijalno delovanje mrtve roke! A menda ni prenapačno delovanje.
V zvoniku je pozvanjalo v kratkih presledkih, ko sva dovolj u-pehana stopala ob obzidju. Po en udarec zvona je vztrepetaval po brezglasnem večernem miru: menihi so opravljali zadnje večerne molitve.
Precej tesno nama je bilo pri srcu da prihajava, ko se že odpravljajo k počitku. A nisva mislila, da se pot Iz Novega mesta vleče tako neskončno. Prenaglo hoditi v taki vročini ni bilo mogoče In oba sva bila rekonvalescenta.
Pozvonim. Odpre star, pod težo let sključen brat. Suhi, a sveže-rdeči njegov obraz je sama dobrota, sama prijaznost njegov pogled sama ljubeznivost njegov smehljaj, njegova beseda najprisrČnej-ša dobrodošlica. Poprosim, če bi naju bogli še sprejeti, dasi priha java ob pozni in negodni uri, in oddam kartico. Vpraša, če sva o-ha duhovnika. Potrdiva z mirno vestjo.
Vede naju K" o. prokuratorju in gostitelju, o. Avguštinu. Spet sama ljubeznivost, dasi je zanj že pozna ura.
Videla sva se poprej že v Kan-diji. Nemec iz Duesseldorfa je. Da mu je petdeset let. nama je pravil pri večerji. Po obličju in čilem mladostnem vedenju bi mu jih človek prisodil petintrideset. Smehlja se kakor otrok. Najsrečnejši človek na svetu mora biti. Kako tudi ne? Saj ima najmir-nejšo vest. Vse življenje mu poteka v najlepšem redu, po določenem pravilu, v molitvi in delu. In vse življenje se mu kakor sveča v lastnem plamenu izčrpava v službi božji, v ljubezni do Boga.
— Kje imate posvetnjaki naš mir, naš natančno določeni dnevni red, našo brezskrbnost? — nama je govoril pri večerji, dobrohotno se smehljaje. — In kje imajo t#ko čisto, pokojno vest. ctroško zaupanje, da ne rečem gotovost, da pride po smrti še lepši mir ? — sem si mislil zroč v okrogli, sveži njegov obraz.
Pri večerji nama je pripovedoval o predstojniku samostana, o. priorju. Ko je bil on že kaki dve leti v redu, je prišel mlad sveten duhovnik, službujoč do tedaj nekje pb Duesseldorfu, znamenit pridigar, v samostan in kleče prosil za vsprejem. Nekaj dni pozneje je omenil novosprejetemu sobratu, kako oster da je red in da bo morda težko vzdržal v njem Pa mu pravi: — Ali mislite, da jaz manj ljubim Marijo kot vi! — Pokazal je v dejanju, da je ne ljubi manj. Zdaj je njegov predstojnik. — Majhen mož — res je tako neznatne, uprav Cahejeve jostavice, da sem se drugo jutro, ko so naju predstavili, kar začudil, da bi bil to o. prior — a tako velike energije, da se človek včasih kar ustraši. Morda so bili večinoma vsi priorji take jeklene volje. Tako jc mogoče, da je kar-tuzijanski red do danes ohranil svojo prvotno strogost. Edini red v katoliški cerkvi, ki ni bil nikoli reformiran.
O. prior se je dodobra naučil slovenščine. V lepo zaslugo mu štejem to. Saj se siccr tujci niso radi pečali z našim krasnim, a za tujce precej težkim jezikom.
ADVERTISEMENTS.
KRETANJE PARNIKOV
Kedaj približno odplujejo iz New Yorka.
GOTHLAND	17	nov.	— Genoa	COLOMBO	10	dec.		Genoa j
LA SAVOIE	It	nov.	— Havre	LA TOURAINE	10	dec.		Havre i
ittLAND	1S	n#«.	— Cherbourg	SAXONIA	13	dec.	—	Cherbou.g
POTOMAC	19	nov.	— Rreman	aguitania	ts	c.	—	Cherbourg |
RYNDAM	19	nov.	— Boulogne	PARIS	14	dec.	— Havre	
CANOPIC	22	nov.	— Genoa	CEl> TEN.STATE	15	<"ec.	—	Boulogne
MANCHURIA	23	nov.	— Hamburg	M NNI'KAHOA	15	OJC,	—	Harr burg
	25	nov.	— Cherbourg	LA SAVOIE	23	dec.	Havre	
ARGENTINA	26	nov.	— Tr*t	ZTELA >4D	74	d-c.	—	C*« 3 >urg
KROONLAND	26	nov.	-- Havre	RYNDAfct	M	foe.	—	Boulogne
OROPESA	26	nov.	— Hamburg	ORBITA	24	de-.	—	Hamburg
panhandle S.	26	nov.	— Boulogne	PANHANDLE S.	27	dec.	—	Boulogne
N. AMST KRDAM	24	nov.	— Boulcjne	adriatic	28	doc.		Cherbourg
AMERICA	&9	nor.	— B~.men	CARMANIA	31	dec.	—	Cherbourg |
ADRIATIC	30	nov.	— ChcrD JK.-g	PJ : CrtAC	.1	dec.	—	Bretren I
MONGCLIA	1	dec.	— Hamuberg	LA LORRAINE	31	dec.		H.-vre
LAPtANO	3/	dec.	— Cherbourg	OLYMP'C	31	dec.	—	Cherbourg ]
CARMANIA	3	dec.	— Cherbourg	AMERICA	3	ja.«.	—	Bremen ]
PRE8. WILSON	a		— Tret	' n. amsterdam	4	Jan.	—	Ber'ogne 1
LA LORRAINE	3	dec.	— Havre	LA TOURAINE	7	jan.		Havre 1
HUDSON	3	dec.	— Bremen	OROPESA	7	jan:	—	1'tmhurg j
4ocrdam	3	dee.	— Boulogne	ARGENTINA	IZ	.»an.		— Trt I
2RETIC	4	dec.	— Genoa	PARIS	13		— Havre !	
ARABIC	C	dec	— Genor	G.WASHINGTON	17	Jen.		Bremen \
G. WASH'TON	8	dec.	— Bremen ORDUNA		21	J<*ri.	—	Hamburg >k Hamburg |
8AXONIA	8	dec.	— Hamburg	SAXONIA	21	Jan.	—-	
FINLAND	10	dec.	— Cherbou.-j > NOORDAM		21	Jan.	—	Boulogne
PR. KATOIKA	10	die	— Bremen	PRES. WILSON	24	■an.		— Trst
0LYMP<C	10	■iec.	— Derbourg	LA LORRAINE	28	jan.		— Havre
ROTTFHDAM	10	dec.	— Boulogne	j>»RES. WILSON	18	marca		— Trst
ORDUNA	»o	dec.	— Hamburg					
Glede cen za vozne l'stke in Trse drag«; pojasnil*, obrnite se na tvrdko:
FRANK SAKSER STATE BANrf.	85 Cortlaadt S*. New lor*
Naznanilo.
Jugoslovanski generalni ko« zulat v New Yorku obvešča vse prizadete, da je postava o taksah z dne 27. junija tega leta stopila . v veljavo 1. tega laeseca.
Izza prvega ok+cbra so take oziroma pristojbine filedt^e: za prošnje 40 centov;
za priloge, tikajoče se prošenj, vsaka 10 centov; ca izdajanja, podaljš&aje ali obnovitev potnega lista: za šest mesecev 2 dolarja; za eno leto 4 dolarje-za potno knjižico 1 dolar. OPOMBA.
Pri izdajanju f11 obnavljanju potnih listov je t„*eba plačsrti pristojbino tudi z? čas, ko ni bil potni list obnovljen ali ker n^ Vil pravočasno vzet.
Vslad tega morajo.- državljani prejšnje kraljevine Srbije plačati za vsakih šest mesecev izza pnhoda v Ameriko du dane« po dv* dolarja in dva dolarja za bcdoči\ šest mesecc?. Državljan. JVžve Srbi j« plačajo takso kot Srbi'inci, toda ta ta^sa se jim raenra od 1. januarja 1913. Osebe iz vseh drugih. pokraj?n, *atcce danec ivorijo sestavni del kraljevine Slo^eD^ev, Srbov Hrvato7 iznrjo >l»čati od 1. januarja 1919 pa do dan'.« in vsakih sest mesecev po dva do larja in dva dolarja za p^Jiudiijih šest inesecev. Cne \rsebe ki imajo potne liste prejšnje kraljevine Srbije ali kralj*v?ne Slove icev, Srbov in Hivatov, pa jim je rok potekal, morajo plečati ob priliki obnovitve ali predložitve potnih listov, dneva, ko je potni list izgubil veljavo, pa do danes, za vsakih sest zaeseciv po dvn do:arja in dva dolarja za prihodnjih šest mesecev. Prostovoljcem se takr3 računa od dneva vrnitve v Ameriko.
Pri iskanju potnega lista mora vsak plačail razen takce za i«da-vanje ali obnavljanje se takso sa prošnjo, vizum in Ipjiiico. "V»i »ui državljani današnje kraljevine, ki niso bili podaniki prejšnje kraljevine Srbije, marajo plačati za potni list: taaso za potni list 12 dolarjev, takso za prošnjo 40 centov, takso sa vi^am 60 cer.tov in takso za knjižico en dolar. Vsega skupaj torej štirinajst dolarjev. Tak potni list bi bil v veljavi do Ironca tega leta. Ce kdo želi imeti i*otni list ter ne misli takoj odpotovati, mu ni potreba pošiljati za vizum 60 centov.
COSULICH ČRTA
Direktno pctcT^njo v Dubrovnik (CravDsa) in Trst.
ARGENTINA .. PRES. WILi-ON
26. nov. 3. deo.
Cene z* Trst In Reko ao: Pres. Wilson $115 In IS davKa. Argentina In Belveaer* «103 In «5 davka-
Potom listkov Izdanih vrt kraje r Jugoslaviji in SrbljL Razkošne ugodnosti prvtga. drugega ln tretjeg* razreda. Potniki tretjega razreda dobivajo tresplavino vino.
PHELPS BB0THEX&S 6 Co.
P***»naer Department
2 West Street New York
JUGOSLAVIJA
Zimska znižanja sedaj v veljavi
Hitre zveze z vsemi točkami v Jugoslaviji. Dobra in zadostna hrana. Znprtl prostori, Velik prostor na krovu. Vse u-dobnosti modernega parnika.
NEW YORK BOU'.^G ZEELAND LAPLAND
¥ PLYMOUTH. CHER. In ANTVERPEN
............ 19. nov.
.............. 3. dec.
Peto van je v Jugoslavijo preko Boulogne, Sur-Mer in Rotterdam. Val parnlkl, kl odpiujejo Iz New Yorka so na dva vijaka.
RYXDAM ............ 19. sov.
NEW AMSTERDAM .. 26. nov.
NOORDAM ............ 3. dec.
ROTTERDAM ........ 17. der.
Vat parnlkl imajo za tretji razred mote ta 1, 4 in I oseb. Cena za S razred lz Now Torka Oo Ljubljane $100. do Zagreba S101
ter $5 vojnega davka. Ca pojaanlla ln cene vprašajte pri:
HOLLAND-AM5BICA LINE ti-2« State Strevi	N-w Vark
2§5) |W5g Bggg] !W35j (WŠ5j
In o nekem bratu lajiku nama je pripovedoval pri večerji — izborna mlečna juha, cvrtje s prikuho, sir, hruške in steklenica »ina — ki je prejšnje leto ponesrečil na Gorjancih. S tovarišem sla pravkar použila malco, ki sta jo imela s seboj. Vstaneta, stopi nekaj korakov na stran, spodrsne se mu, kakih trideset metrov teleBne v globočino.
KROONLAND .......... 17. dec.
V	HAMBURG, LI3AVA in GDANSK SAMLAND (samo 3, razred) ____ 30. nov.
american line
V	CHERBOURG, H AM BU RG in G DANSK
MANCHURIA ........ 23. nov.
MONGOLIA ............ 1. dec,
NEW YORK v HAMBURG !n GDANSK
MINNEKAHDA ........ 10. dec.
>'SE VODNE PROGE DO POLJSKE.
t*Wtt*TE Star
V	CHERBOURG In SOUTHAMPTON
ADRIATIC ............ 30. nov.
OLYMPIC .............. 10. dec.
NEW YORK In BOSTON — AZORI, GIBRALTAR. N^POLJ In GENOVO
CANOPIC............ .....22. novembra
CRETIC (stmo iz Bortona) 3. decembra
•ARADIG .................... 6. dec.
•NajveCjl parni k v redni' elutbl a Juino-
t vTopakfml prMVar.!6čL NSW YORK V NAPOLJ in GENOVO GOTHLAND ............ 16. nov.
INTERNATIONAL MERCANTILE MARINE COMTANY
120 parnikov — 1.3M.M0 to*. 9 BROADWAY	NEW YORK
ali pri lokalnih agentih.
EOJAEX NABOCAJTZ SB NA "GLA3 NAHODA" NAJ. VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DBŽAVAH.
Največji, najhitrejši parnlkl na svetu. Izborna postrežba o it nI kom.
V	vaiem mestu ali bllSInl Jo lokal-
ni aamb
V	Jugoslavijo, Bolgattfko, Rumunsko in Madžarsko.
V Trsk in Reko preko Genove.
CAMERONIA CARONIA - -
19. nov. ■ 7. dec.
Karto do Trsta $110 do Reke $111. Davek $5.
Preko Cherbourpa In Southamptona:
CARMANIA ........... 3. dec.
AQUITANIA .....13- dec.
2SS! ESS ES ESI