OR?$V*JQ v:1
miASi
Poštnina plačana r gotovini.
Leto XI., št« 176
Ljubljana, petek 1. avgusta 1W
pruog.
Cena 2 Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešei* nova ulica 4. — Telefon St. 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13 — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št 2 — Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljub« ljana št 11.842; Praha čislo 78.180; Wien št 105 241.
Naročnina znaša mesečno 25.— Din« za inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo:
Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125 is 3126.
Maribor: Aleksandrova cest« 13 Te* lefoD št 2440 (ponoči 2582).
Celje: Kocenova uL 3 Telefon št. 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pomirljivi ton
Manifest se vzdržuje napadov na vlado, napoveduje po-jačeno militariziranje organizacije in pricetek akcije za protimarksistično fronto
Dunaj, 31. julija d. Po dvodnevnem posvetovanju so izdali voditelji Heim-wehra končno svoj že dolgo napovedani manifest na članstvo organizacije, katerega vsebino smo že včeraj na kratko objavili. Vtis tega manifesta je, da so v Heiimvehru vendarle omagali zmernejši krogi, ker ni v njem najti kakih napadov proti vladi, niti proti osebi zveznega kancelarja dr. Scbobra. Imenovanje Strafella v upravni odbor avstrijskih železnic je Heimwehrovce oeividno tako razveselilo, da so že skoraj pozabili na svojega izgnanega šefa, majorja Pabsta in na vse grožnje, ki so jih bili polni njihovi časopisi tiste dni, ko je odletel stari kon-spirator proti Benetkam v veri, da bodo njegovi tovariši storili vse, da se čim prej povrne in dovrši prevzeto nalogo.
Ta umik so očividno občutili tudi očetje te resolucije, ki so menda za to tem bolj podčrtali sklep, da hoče organizacija kar najbolj spopolniti s.voj vojaški ustroj in da ne misli niti z da-leka na razorožitev. Kako si pa predstavljajo Heiinwehrovci to pojačeno vojaško akcijo, v manifestu ne povejo, kakor tudi ni v njem besedice o nameravani obnovitvi bojnih pohodov ter velikem maršu proti Dunaju.
Povsem dosledni so ostali samo pri obsojanju delovanja političnih strank, ki jih v manifestu vehementno napadajo. Posamezni stavki bi spadali skoro prej v kak pamflet kakor pa v manifest resne organizacije. Heinmehr odklanja brezpogojno sedanji parlamentarni sistem in demokracijo, ne ]K»ve pa, kaj bi bilo potreba uvesti namesto parlamentarizma. V manifestu
tudi ni nobene napovedi o ustanovitvi nove stranke, katere nositeljica bi bila Heimwehr in se zadovoljuje samo z obetom, da bo Heinmehr storila vse za osnovanje močne meščanske protimar-ksistične fronte, ki bo pri prihodnjih volitvah obračunala z avstromarksiz-mom. Heimwehrovski manifest dokazuje tipravičenost trditve socialistov da Heinmehr še vedno nima izdelane ga programa niti za gospodarsko niti za socialno politiko in da se zadovoljuje samo z brezplodnim kritiziranjem ter napadanjem socialistov, kar pa ne bo več dolgo zadostovalo za ohranitev discipline in borbenega duha v vrstah organizacije.
Dunai, 31. julija, g. Po včerajšnji konferenci Heimwehra v Inomostu se zdi, da je pričela organižaicja znova razvijati svoje delovanje in se pripravljati za napovedano veliko akcijo v je seni.
V noči od sobote na nedeljo se bo vršila v Breitenfurdtu pri Dunaju veli ka heimwehrovska nočna vaja na pro stem v polni oborožitvi. V povelju, ki ga je izdalo vodstvo, je tudi sledeči značilni stavek: »Opozarjamo, da se bo vršila seda) resna bolna vala. Sovražnika bodo kazale zastave.« Ta bojna vaja izziva med prebivalstvom naj večje nezaupanje napram bodočim akcijam Heimwehra.
Kakor poročajo iz Linza hoče tamoš nji deželni vodja heimwehrovcev, knez Starhenberg zapriseči gornjeav-strijske heimwehrovske formacije na svojo osebo. Po vsem tem se zdi, da med Heimwehrom ni izključen tudi boj o tem, kdo je pravi vodja pokreta.
Strahovlada kitajskih komunističnih čet
Mesto Čangsa je v plamenih - Obupano prebivalstvo beži proti jugu - Japonska in ameriška intervencija
Peking, 31. julija, s. Po zadnjih vesteh iz Cangša so komunisti zažgali ali razdejali vsa vladna poslopja in posestva inozemcev razen poštne palače in Jale-bolnice. Mesto je še vedno v plamenu. Množica roma dalje. Uradi Standard Oila in Texas Oila so bili zažgani. Guvernerjevega brata in nekatere druge uradnike so obglavili. Komunisti zasledujejo vladne čete v smeri proti zapadu. 10.000 prebivalcev je zbežalo.
London, 31. julija, s. Kakor poročajo iz Tokia se je odločila japonska vlada poslati nekaj topničark v Hankau ob Yangtsekiangu, ki naj bi, ako bi bilo treba, zaščitile tamošnje Japonce. Obstoji velika nevarnost, da bodo komu-
nistične čete prodrle proti važnemu pristanišču Hankau, kjer je tudi mnogo inozemskih naselbin. Z japonske strani smatrajo vse te varnostne ukrepe za tem potrebnejše, ker je v Čangšu pogorel japonski konzulat in nekaj drugih japonskih posestev.
Paiping, 31. julija, s. Komunisti so včeraj napadli ameriško topničarko »Paloa«, ki je bila odposlana zaradi varnosti ameriških državljanov v Čang-šu. Ranili so 5 ameriških mornarjev, dočim so sami izgubili 50 mrtvih in mnogo ranjencev. Inozemski državljani, ki so se vkrcali na »Palos«, so bili pozneje prekrcani na angleško topničarko »Apis«.
Z bombami nad uporniška plemena
Angleška letala mečejo bombe na Pešavarja — Nadaljevanje
Bombav, 81. julija d. Kljub koncentraciji angleških čet v pokrajinah okoli Pešavarja se doslej še vedno ni posrečilo zadušiti uporniškega gibanja gorskih plemen, ki napadajo posamezne manjše oddelke angleških čet ter ;vodijo četniško vojno. Ker so postali ti (napadi poslednje čase zopet zelo pogosti, je poslalo poveljstvo pešavarske giirnizije sedem letal za metanje bomb fproti meji, kjer so vrgli nad 100 bomb na vasi uporniških plemen. Več vasi ie pogorelo. Mnogo upornikov je bilo ubitih in težko ranjenih.
Indijski podkralj lord Irwin se je eestal z voditelji zmernih Indijcev ter
vasi uporniških plemen v okofid pogajanj Gandija z Angleži
jim sporočil, da je angleška vlada rade volje pripravljena pogajati se z Gan-dijem o sporazumni rešitvi indijskega ustavnega vprašanja, če bo ta prej ukinil svojo akcijo za državljansko neposlušnost. V ta namen bosta ponovno obiskala prihodnje dni Gandija, brata Nehru in ga obvestila o mišljenju zmernih krogov indijskega kongresa, ki priporočajo sporazum e angleško vlado.
Bombay, 31. julija d. Izvršni odbor kongresa je soglasno sprejel resolucijo, v kateri poziva na popolen bojkot osrednjih in pokrajinskih zakonodajnih skupščin.
Pred oklicanjem diktature na Portugalskem
Važna konferenca civilnih guvernerjev in županov portugalskih mest
Potreba reforme ustave in ureditve notranjepolitičnih prilik
Lisbona, 31. julija, g. Po pisanju por tugalskih listov je pričakovati, da bo tudi na Portugalskem kmalu uvedena
diktatura. Ministrski predsednik ie nedavno sklical izredno konferenco civilnih guvernerjev in županov portugalskih mest, na kateri je bilo sklenjeno, da naj vlada izda proglas na narod. Na konferenci se je zatrjevalo, da se državna uprava maje in bi bilo umestno, da se izvede ustanovitev nacijonalne nnije z diktatorsko oblastjo.
Ministrski predsednik je na tej konferenci izčrpno obrazložil notranje in zunanje politične probleme ter istočasno izjavil, da se Portugalska drži zavezniške pogodbe z Anglijo ter stalno Vodi mirovno politiko. V notranje-politični situaciji pa je potrebna reforma ustave, dočim naj bi bila za prehodno
.dobo imenovana vlada močne roke z diktatorsko oblastjo, ker bi le takšna vlada lahko v najkrajšem času in brez prelivanja krvi izvedla nameravane reforme. Da bi se ohranil demokratični videz, naj bi ukrepe diktatorske vlade odobravala konstituanta.'
Katastrofalne poplave
Karachi, 31. julija. AA. Reka Indus je v bližini Lpija predrla. napipe v širini dveh kilometrov. Ogromne množine vode so v Sindu poplavile nad 100 vasi in 100.000 akrov ozemlja.
Nad 30.000 ljudi je ostalo brez strehe. Utonilo je mnogo živine in tudi žetev je zelo trpela, škodo cenijo na 750.000 funtov sterlingov.
NA POTI K GOSPODARSKI UNIJI MED RUMUNIJO IN JUGOSLAVIJO
Pomembna nagovora šefov romunske in naše delegacije na otvoritveni šefi sinajske konference — Potreba prednosti za evropsko
žito na evropskih tržiščih
Sinaja, 31. julija AA. Jugoslovensko rumunsko gospodarsko konferenco je snoči otvoril rumunski trgovinski minister Madgearu, ki je tudi predsedoval prvi seji konference. Seji so prisostvovali s strani rumunske vlade še finančni minister- Popovici, kmetijski minister Mihalake, prometni minister Manulescu, državni podtajnik Pope-scu ter vsi rumunski eksperti. S strani jugoslovenske delegacije so prisostvovali ministri Kumanudi, Demetro-vič, dr. Frangeš, dr. Šibenik, poslanik Čolak-Antič ter jugoslovenski eksperti. Po pozdravnem govoru^ so delegati določili podroben delovni program. Predvidene so tri redne in ena naključna seja. Sejam bodo predsedovali menjaje se po en rumunski in en jugoslovenski minister. Diskusijo bodo vodili v obliki izmenjave misli, za bazo razpravam pa bosta služila memorandum jugoslovenskega ministra dr. V. Marinkoviča in odgovor rumunske vlade na ta memorandum; v tem odgovoru je načelno sprejeta vsebina Marin-kovičevega sporazuma. Na prvih dveh sejah bodo razpravljali o načelnih vprašanjih gospodarskega sodelovanja med Rumunijo in. Jugoslavijo in o tozadevnem rumunskem programu, na tretji seji pa o stališču do tretjih držav, v prvi vrsti do Češkoslovaške.
Otvoritveni govor ministra Madgeara
BnkareSta, 31. julija AA. Rador javljal Prva jugoslovensko-rumunska gospodarska konferenca je začela svoje delo snoči ob 16. v Sinaji. Konferenco je otvoril z govorom rumunski minister za trgovino g. Madgearu. Najprej je v imenu rumunske vlade pozdravil jugoslovensko -delegacijo ia poudaril' velike simpatije, ki jih Rumunija "čuti ti plemeniti jugoslovenski narod, s katerim je zvezana s starim in trajnim prijatel! stvom. Nato je očrtal izpremembo, ki je nastala po vojni v poljedelskih državah deloma kot posledica razdelitve velikih po sestev med male posestnike deloma tudi iz drugih razlogov, ki so zmanjšali možnost rentabilnosti poljedelstva vobče ne glede na cene poljedelske proizvodnje. Poljedelska kriza v agrarnih izvozniških državah je postala problem velikega pomena. Ako se more poljedelska kriza v industrijskih deželah začasno ublaževati z zaščitnimi carinami in sličnimi odredbami, za krizo v agrarnih državah vzhodne Evrope ni nika-kega sličnega zdravila; tem državam grozi nevarnost nenormalnega ustvarjanja kap! tala, nemožnost uravnoteženja proračuna in moralnega kredita v državi in nevarnost za njihovo valuto. Ta kriza v državah vzhodne Evrope more imeti, ako se ne oblaži, za posledico veliko socijalno vznemirjenje.
»Mi smo že pokazali,« Je nadaljeval minister Madgearu, »na nenavadno veliko važnost tega problema o priliki konference za carinsko premirje v Ženevi meseca februarja. Obžalujemo, da dela te konference niso dosedaj pokazala še nikakega pozitivnega ali praktičnega rezultata. Toda z zadovoljstvom smo ugotovili, da Je misel ublažitve poljedelske krize naletela na ugoden odziv v vseh poljedelskih državah. Dohila je izraz na sestankih predstavnikov teh držav,- na katerih je bil sprejet sklep, da se uvedejo pogajanja o ustvaritvi gospodarskega sodelovanja med industrijskimi in poljedelskimi državami Evrope. Istočasno smo mogli z zadovoljstvom ugotoviti, da so jugoslovenski, madžarski in rumunski strokovnjaki, zbrani nedavno v Bukarešti, gladko dosegli soglasje glede skupnega odgovora na vprašanja, ki jih je postavilo Društvo narodov«.
Minister Medgearu je nato govoril o pomenu sedanje konference, ki bo dokazala, da jugoslovenska in rumunska vlada verujeta v potrebo in možnost skupnega sodelovanja glede zagotovitve evropskih tržišč m normalnih cen, da se na ta način reši poljedelska kriza. Dvostranske trgovinske pogodbe, ki vsebujejo klavzulo največjih ugodnosti, ne jamčijo za normalno valorizacijo poljedelske proizvodnje agrarnih držav izvoznic. Naše prepričanje je, da leži gospodarska rešitev ne samo poljedelskih držav, nego sploh vse Evrope v ukinitvi klavzul najvišjih ugodnosti v korist evropskega poljedelstva. Evropski protekcijonl-zem za evropske poljedelske proizvode ne bo prizadejal nikakršne škode funkcioniranju mehanizma svetovne trgovine, saj odpade od vsega uvoza cerealij v Evropi na evropske poljedelske države samo ena šestina.
RazunjevaJoC važnost tega problema, le nadaljeval g. Madgearu, smo st mi Rumu-ni in Jugosloveni sestali tu, da skupno in na pravičen-nački najdemo pot in sredstva za. pospešitev praktične rešitve poljedelske krize. .Sedanja .atmosfera Ženevi je po-
kazala, da je za praktično uresničenje umestno in potrebno, da se zastopniki dr-žav-izvoznic iz dunavske kotline sporazumejo predvsem Jugoslavija in Rumunija. Struktura naših držav je po priliki istovetna, a priroda in zgodovina sta nas zbližali in sprijateljili. Moramo se sporazumeti in ustvariti skupen temelj v zaščito našega normalnega poljedelskega razvoja in gospodarskega življenja naših narodov. Dobro vemo, da je v našem interesu ustvaritev velike gospodarske unije, ki bo ustrezala interesom prebivalstva 32 milijonov. Z ustvaritvijo skupnega temelja za naš sporazum in z dognanjem potov ln sredstev za ustanovitev rumunsko-jugosloven-ske gospodarske unije bomo storili prvi korak za otvoritev evropskih tržišč našim poljedelskim pridelkom.
»Naše prijateljstvo s češkoslovaško nam nalaga, da se v prvi vrsti obrnemo na njo in da žnjo vzajemno razširimo krog regi-jonalnih pogodb. Niti trenutek pri svoji akciji ne izgubljamo izpred oči končnega cilja, ki mu posvečamo vso pozornost a to Je evropsko gospodarsko sodelovanje. Smoter, po katerem stremimo, dokazuje, da obstoji praktična možnost gospodarskih pogodb med evropskimi narodi.«
Minister Madgearu je svoj govor zaključil z izrazom upanja, da bo sinajska konferenca dosegla popoln uspeh, ter je izrekel zahvalo rumunske vlade jugosloven-skemu ministra zunanjih zadev dr. Marin-koviču za njegovo inicijativo, da b pomočjo gospodarskega zbližanja med Rumunijo in Jugoslavijo uresniči tudi želje rumunskega naroda.
Odgovor ministra Kumanudi ja
Nato Je povzel besedo šef jugoslovenske delegacije minister brez listnice dr. Kumanudi, ki je najprej ugotovil, da so se sestali poklicani zastopniki dveh držav, da razpravljajo o najvažnejših problemih sedanjosti. Minister dr. Kumanudd je rekel, da je, ie preden so" doseže zaželjena rešitev gospodarske krize, ki ograža vse človeštvo, potrebno najti sredstva, ki hode ustrezala potrebam obeh narodov. Nato se je minister dr. Kumanudi zahvalil za prisrčen sprejem, ki je bil prirejen jugoslovenski delegaciji v Rumuniji.
»Od prvega trenutka,« Je nadaljeval g. Kumanudi, »smo občutili iskreno prijateljstvo in neporušljivo zvezo med nami in Ru-imuni. To nam daje vero v trdnost vezi, ki istočasno branijo svete in pravične interese naše nacijonalne imovine in nas vodijo k uresničenju naših občih interesov.«
Nato je dr. Kumanudi izrazil vero, da bo konferenca uspešno zaključila svoje delo. »V tem pogledu nam bosta našo veliko moralno silo okrepili Mala antanta, ustanova za ohranitev miru in prijateljstva in Francija. Prvi pogoj za uspeh konference je iskreno prijateljstvo naših držav.«
Druga seja
Sinaja, 31. julija. M. Danes ob 10. dopoldne se je vršila po včerajšnji svečani otvoritvi prva delovna seja sinajske konference. Pred začetkom seje sta imeli rumunska in jugoslovenska delegacija ločene sestanke, na katerih sta obe delegaciji premotrili vprašanja, ki so bila na dnevnem redu današnje seje. Ob 10. se je vršila skupna seja obeh delegacij pred predsedstvom jugoslovenskega ministra dr. Kumanudi-ja. Član jugoslovenske delegacije, načelnik ministrstva za poljedelstvo dr. Pilja je nato podal obširen referat o gospodarski strukturi Jugoslavije ter v zvezi s tem navedel, v katere države Jugoslavija izvaža svoje pridelke in iz katerih držav uvaža stvari, ki jih doma ne prideluje in izdeluje. Enako po-
ročilo je podal za Rumunijo član rumunske delegacije državni podtajnik Po-pescu. Eksperti obeh delegacij so se nato umaknili, nakar so ministri sami nadaljevali razpravo. Dopoldanska konferenca je trajala do 13.15, nakar je bila prekinjena.
Opoldne je priredil na čast članom konference svečan banket jugoslovenski poslanik v Rumuniji Colak—Antič. Banketa sta se udeležila tudi češkoslovaški poslanik v Bukarešti Žižersky ia in brazilski poslanik De Guraya.
Konferenca ministrov se je nadaljevala ob 3.30 popoldne. Službeni komunike o poteku konference ni bil izdan, temveč je bilo samo sporočeno novinarjem, da se je razpravljalo o uveljavljanju gospodarskega sporazuma med Rumunijo in Jugoslavijo. Razprave še niso končane in se bodo jutri nadaljevale.
Glasovi rumunskega tiska
Bukarešta, 31. julija. M. Rumunski tisk posveča sinajski konferenci največjo pozornost. Vsi večji listi so poslali v Sinajo svoje posebne poročevalce. »Adeverul« objavlja o včerajšnji otvoritveni seji komentar, v katerem naglaša, da se je že na tej otvoritveni seji videlo, da je zavel v medsebojnih odnošajih med Rumunijo in Jugoslavijo docela nov duh, ki sloni na globokem prepričanju, da je rumunsko-jugoslc-venska gospodarska solidarnost temelj boljše bodočnosti. Sinajska konferenca pomeni velik korak naprej k gospodarskemu sporazumu vse Evrope. Ako verujemo, da se bodo evropske države orijentirale k mednarodni gospodarski skupnosti, potem pomeni sinajska konferenca prvi korak za dosego te skupnosti in bo predstavljala važen datum v gospodarski zgodovini starega kontinenta. Dejstvo, da imata dve državi vzhodne Evrope skupaj 30 milijonov prebivalcev in da razpolagata s precejšnjo gospodarsko močjo, zahteva brez kake rezerve lojalen gospodarski sporazum, ki more dovesti tudi do carinske unije. To dejstvo predstavlja obenem dogodek velike važnosti. Že sedaj se more z gotovostjo pričakovati, da bo imela konferenca v Sinaji popoln uspeh, ker so naziranja obeh držav istovetna v vseh važnih vprašanjih, ki predstavljajo predmet te konference. Vsekakor se bodo odstranili nesporazumi, ako morda še obstoje ter ustvarila atmosfera za popoln sporazum. Obe državi sta mnenja, da ie sedanjo težko krizo povzročil na eni strani obstoj trgovinskih pogodb z največjimi olajšavami, na drugi strani pa je bilo krivo, ker so se agrarne države doslej borile vsaka zase in niso imele dovolj moči za odpor proti premoči industrijskih držav. Z ustvaritvijo velike gospodarske skupnosti se bo dosegla enotna gospodarska politika proti inozemstvu, kar bo imelo za posledico, da bodo agrarne države lahko uveljavile svoje zahteve in kar bo dovedlo do gospodarskega sodelovanja vse Evrope. Posledica jugoslovensko-rumunske gospodarske združitve mora biti popolna zagotovitev svobodnega prometa posameznikov, blaga, kapitala in vseh dobrin kakor tudi zaščita medsebojnih trgovskih interesov.
Zeileis izginil
Dunaj, 31. julija, sg. Čudodelni »zdrav« nik« Valentin Zeileis je iz Galspacha od« potoval neznano kam. Zdravstveni oblasti so bili zopet prijavljeni novi slučaji le« garja.
Včeraj »e je vršilo v Galspachu protest« no zborovanje Zeileisovih bolnikov, na ka« terem so padli ostri protesti proti razšir« jenju vesti, da je v Galspachu razširjen le« gar in proti zatvoritvi Zeileisovega zavo« da, s čemur izgubi 100.000 trpečih bolnikov zadnjo nado. Govorice o legarju naj bi sa« mo kompromitirale Zeileisovo delo v prid trpečemu človeštvu. Na zborovanju je bilo soglasno ugotovljeno, da noben bolnik in noben prebivalec ▼ Galspachu ni obolel na legarju in o kakšni nalezljivi bolezni tam« kaj ne more biti govora.
Anglija utrjuje Malto
London, 31. julija. AA. "V zbornici lor« dov je lord Strikland zagovarjal potrebo, da zgradi Anglija na Malti veliko letalsko oporišče, ki naj brani otok pred morebit* nimi napadi. Lord Thomson, - tajnik za le« talstvo je pri tej priliki omenil, da bo mo« ralo prebivalstvo na Malti prispevati za gradnjo tega letališča.
Parlamentarni odbor je sklenil povišati prejemke predsednika vlade Mecdonslde •a 7000 šilingov.
Odbita pritožba dr. Take
• PrafA', 3L .juIVa- AA- Vrhovno sodišče je odbilo pritožbo dr. Tuke, bivšega po« T"", generalnega tajnika Hlink6ve S™*6 ^ke (klerikalne) stranke, ki je bil lam od sodisca v Bratislavi zaradi za.
15 1etnjlče e ^ vohunstva obsojen nc
Nemška ljudska stranka odklanja g vstop v Državno stranko
®L J?Wa- s. Kakor se je splošno S9™1«' osrednji odbor nemške ljudske stranke zavzel napram novi Državni stranki odklonilno stališče. Sklep glav-nega odbora zatrjuje med drugim, da po-meni ustanovitev te stranke obžalovanja vredno potvarjanje ideje zbiranja naprednih sil, ker zavestno izključuje ostale stranke državne meščanske sredine, če bi se nemška ljudska stranka naslonila na '»e-vioo, bi s tem za vedno preprečila dosego cilja, da bi se združile vse državotvorne stranke.
Macdonald v Oberammergauu
MUnchen, 31, Julija, s. V nedeljo bo prispel v Oberammergau angleški ministrski predsednik Macdonald, nakar bo koncem prihodnjega tedna posetil Monakovo. Ministrski predsednik Held bo priredil njem« a« čast svečan sprejem.
Posvetovanja o rudarski krizi w
Konferenca v Beogradu zaradi Trbovelj odpovedana -Velika rudarska anketa v Sarajevu - Važne socijalno-
politične konference
Beograd, 31. julija, d. Za ta teden je bila napovedana konferenca med predstavniki prizadetih ministrstev ter delegati rudarskih podjetij in delavcev zaradi razmer v trboveljskih revirjih. Konferenca je bila odpovedana.
Pač pa se je vršila včeraj v Sarajevu v sporazumu z generalno rudarsko direkcijo in ministrstvom za šume in rudnike rudarska anketa, ki se je bavila s proučevanjem položaja in delovnih pogojev rudarskih delavcev v naši državi sploh. Poleg delegatov in poverjenikov strokovnih rudarskih organizacij, predstavnikov vseh delavskih zbornic, centralnega sekretarijata delavskih zbornic v Beogradu in predstavnikov Uedinjene delavske sindikalne zveze je bil na konferenci navzoč kot zastopnik ministrstva za socijalno politiko gosp. Brašovan, pomočnik inšpektorja dela v Sarajevu. Konferenco je otvoril tajnik centralnega sekretarijata delavskah zbornic v Beogradu dr. Živko Topalovič, ki je na kratko obrazložil pomen konference in razloge za njeno sklicanje, nakar je bil za predsednika konference izvoljen g. Luka Pavičevič, tajnik beograjske Delavske zbornice. Nato je podal obširen referat tajnik ljubljanske Delavske zbornice gosp. Filip Uratnik (izvleček iz tega referata je »Jutro« objavilo že v sobotni številki), nakar je podal še daljše poročilo namestnik tajnika beograjske Delavske zbornice gosp. Miiorad Belič. Po daljši diskusiji je bila soglasno sprejeta od gosp. Beliča predlagana resolucija, ki bo predložena merodajnim čioiteljem.
V resoluciji se poudarja, da je naša rudarska industrija v prejšnjih letih konstantno napredovala, kar je na eni strani posledica rarijonalizacije, a v glavnem posledica produktivnosti delavne sile. Rudarski delavci iz povečane produktivnosti niso imeli nikakih koristi, niti glede delavnega časa, niti glede zaslužka ali razširjenja so-cijalnih in zaščitnih ustanov. Povečana produktivnost tudi ni povzročila znižanja cen rudarskim proizvodom. Z nastopom delne krize v rudarstvu, ki je prizadela 1800 kvalificiranih delavcev, so rudarji težko prizadeti.
Zato poudarja rudarska konferenca željo: 1.) da kraljevska vlada iz sredstev državnega proračuna ali iz izvanrednih kreditov za omiljenje brezposelnosti rudarjev votira potrebne zneske; 2.) da kralj, vlada ukrene potrebno, da se s točnim izvajanjem odredb socijalno-političnih zakonov in z grad-bo delavskih stanovanj v rudnikih Srbije stvori jo bolj človeški in življenski pogoji, da bi bila na ta način mogoča fluktuacija kvalificiranih rudarjev iz "Slovenije v te kraje, ki je zaradi sedanjih neznosnih razmer otežkočena ali povsem onemogočena.
3.) Ker ima zaposlenje naših rudarjev trenutno največ izgledov v inozemstvu, je želeti, da se čim prej zaključi konvencija o reeiproeitetnem soeijalnem zavarovanju s Francijo, kakor tudi z vsemi drugimi državami po vzgledu pogodbe z Nemčijo.
4.)	Da bi se odpravile grobe krivice na pram nezaposlenim rudarjem, je nujno, da se takoj isvrši revizija pravilnika o bratov-
ski h blagajnah, zlasti členov 47. 48, 49 in 50, ki določajo, da rudar po šestih mesecih odnosno šestih tednih, odkar je postal brezposeln, izgubi vse pridobljene pravice v blagajni. Rudarju je treba ohraniti njegove pridobljene pravice v zavarovanju.
5.)	Novi rudarski zakon naj predvidi določbo, po kateri so rudarska podjetja dolžna iz čistega dobička izločiti gotove
-zneske v fond za podpiranje brezposelnih rudarjev. Obstoječe odredbe o pobiranju do-klade za borze dela je treba spremeniti v toliko, da podjetniki plačajo večkratni znesek obremenitve rudarja. Tudi v rednih državnih in banovinskih proračunih naj se določijo vsote za podpiranje brezposelnih rudarjev, ki se naj vsako leto izločijo v namenjene fonde.
6.)	Želeti bi bilo, da železniška uprava svoja naročila vrši po gotovem načrtu, ki bi omogočal pravilno funkcijoniranje produkcije, tako da zaradi neenakih naročil v posameznih mesecih ne bi trpele stotine delavcev z rodbinskimi člani. Pogajanja o dobavnih pogojih za novo dobavno dobo je treba pričeti v pravem času, lako da je v primeru nesporazuma mogoče pravočasno zaposliti rudarje v onih rudnikih, ki sprejemajo naročila.
7.)	Za omogočenje večje porabe in produkcije domačega premoga je želeti, da država daje subvencijo domačim paroplov-nim družbam v premogu iz domačih rudnikov, namesto v denarju.
8.)	Glede na težko krizo in padanje cen, ki je v rudarstvu splošna pojava in glede na kakovost domačega premoga, ki krizo produkcije še poostruje, je mogoče razvoj domačega rudarstva zasigurati samo tako, ako se s predelavo dvigne kakovost domačih premogov in ako se prestopi k predelavi premoga na bencin, koks in druge kemikalije.
Pred anketo o stanju naše rudarske industrije in naših rudarjev se je vršila cela vrsta drugih važnih socijalno - političnih konferenc. SUZOR je priredil sestanek komisarjev in upravnikov okrožnih uradov iz Bosne, na katerem se je razpravljalo o raznih investicijah na ozemlju primorske, drinske in vrbaske banovine, nato pa se je vršila seja odbora centralnega tajništva Delavskih zbornic,' na kateri se je razpravljalo o položaju Borz dela, o pripravah za revizijo socijalne zakonodaje ter je bilo odobreno poročilo o delu delavskih delegacij na Mednarodni konferenci dela v Ženevi. Sklenjeno je bilo, da se vse konvencije Mednarodnega urada za delo tiskajo in da podpro Delavske zbornice pokret za osnovanje balkanske unije, predvsem z namenom, da se razširi tudi na socijalno - politično področje.
Pri posvetovanjih sta sodelovala deloma tudi. načelnik ministrstva socijalne politike in narodnega zdravja Dušan Jeremič in inšpektor dela v Sarajevu inž. Brašovan.
Jugoslovensko-bolgarska mešana komisija nadaljuje uspešno svoje delo
Likvidacija dvolastniških posestev Izjava predsednika
Beograd, 31. julija p. Jugoslovensko-bol-garska mešana komisija, ki zaseda v Vr-njački banji in rešuje vprašanje likvidacije dvolastniških posestev, intenzivno nadaljuje svoie delo. Doslej je rešila že mnogo vprašanj. V merodajnih krogih gledajo z optimizmom na nadaljni potek konference in pričakujejo, da bo rešila vsa vprašanja, ki so se prvič obravnavala na konferenci v Pirotu. Centralna komisija posluje v Vrnjač ki Banji, na terenu pa dela 5 rajonskih komisij po navodilih centralne komisije.
Šef bolgarske delegacije Rasukanov je izjavil o delu centralne komisije, da ie bila likvidacija vprašanja dvolastniških posestev nujno potrebna. Ker to vprašanje ni bilo rešeno, ni bil samo znatno oviran promet na meji, temveč je bila ogrožena tudi javna varnost. Poslovanje komisije se je razvijalo doslej v smereh, ki jamčijo uspeh. Ker ie po svojem obsegu delo zelo obširno, bo treba še 10 do 15 dni, da bo popolnoma končano. Septembra meseca se bo centralna komisija ponovno sestala in delo za delom definitivno likvidirala.
Rasukanov se je v svoji izjavi bavil tudi s težkim gospodarskim položajem v Bolgariji glede na splošno agrarno krizo. Dotaknil se ie tudi pokreta za ustvaritev bloka agrarnih držav v Podunavju. Kot vzrok agrarne krize je navedel nadproduk-
se vrši z vso intenzivnostjo — bolgarske delegacije
ciio agrarnih proizvodov, ki ie imela za posledico brezvestno konkurenco in izzvala katastrofalen padec cen agrarnih proizvodov. Glede kmetaiskih razmer v Bolgariji je izjavil, da da.ieio posebej osnovane kmetijske banke kmetom cenen kredit ln jih na ta način podpirajo, da morejo vršitt svoie redno delo in da ne postanejo žrtve oderuhov. Razen tega obstoie tudi kmetijske zadruge.-Vse to omogoča pospeševanje kvantitete in kvalitete produkcije. Glavni problem, ki obstoja glede na vprašanje cen agrarnih proizvodovin dovedenja teh cen v primerno razmerje s cenami industrijskih proizvodov, pa v oBlgariji še ni rešen, ker Bolgarija sama tega ne more izvesti, kakor tega ne morejo tudi ostale posamezne agrarne države. Zato bi bilo potrebno delati za nekakšno sodelovanje za skupno akcijo solidarnosti med vsemi agrarnim! državami s ciljem uspešnejše prodaje agrarnih proizvodov na svetovnem trgu. Glede nato obstoje razni načrti za osnova-nie_ agranega bloka Podunavskih držav. TI načrti so zelo značilni in ako bi njihov uspeh upraviči! upanja, bodo predstavljali Zgodovinski preokret. V zvezi s tem je Rasukanov izjavil upanje, da bo imela konferenca v Sinajj uspeh in ne dvomi, da bo to delo prineslo tudi oBIgariii koristi.
Zrakoplov „R 100" je preletel Atlantik
Zračna ladja je srečno preletela Atlantski ocean in bo najbrže postavila nov hitrostni rekord za zrakoplove
London, 31. julija AA. Davi ob 1.30 ^renwiškega časa je zrakoplov »R 100« preletel Atlantski ocean. Opazili so ga
nad Belle Isle, ki je oddaljen 100 km od Montreala. Pozneje je zrakoplov preletel parnik >Duchess of York« v zalivu St. Lawrence in nadaljeval polet s hitrostjo 70 vozlov na uro.
Prihod zrakoplova pričakuje na le tališču v Saint Hubertu več sto mož kanadske letalske sile, milica, zvezna in pokrajinska policija. Kakor hitrr bo zrakoplov prispel v Saint Hubert, ga bodo takoj s posebno pripravo pritrdili na stolp za pristajanje.
Obstoji upanje, da bo >R 100« postavil nov hitrostni rekord za polet zrakoplovov preko Atlantskega oceana od vzhoda proti zapadu.
Leta 1921. je rabil »Los Angeles« iz Friedricbshafna v Lakehurst 81 ur. Ako pride »R 100< o polnoči v Mont-real, bo tedaj na potovanju približno 6S ur. Zdi se pa, da bo zrakoplov prišel na cilj še mnog© prej.
Montreal, 31. julija s. Vesti, ki prihajajo s krova zrakoplova »R 100«, zatrjujejo, da leti zrakoplov v zadnjih urah s pospešeno hitrostjo, tako da bo najbrž zgodaj popoldne prispel v Montreal.
Quebec, 31. julija s. Brezžična brzojavka s krova angleškega zrakoplova >R 100« zatrjuje, da je zrakoplov preletel otok Anticosti. Na krovu je vse zdravo.
Trgovski stiki med USA in sovjeti prekinjeni
Moskva, 31. julija. AA. Sovjetska vlada j« bila obveščena, da so ameriška oblastva prepovedala sovjetskim ladjam, da razto* varjajo svoje blago v ameriških pristani* Sčih. Zato je sovjetska vlada radio*tele* grafično obvestila vse sovjetske trgovske ladje, naj prekinejo vožnjo in naj se vrne« jo v evropska pristanišča. Sovjetska vlad* bo zahtevala od Zdražemfa držav odfrod*
Izmišljene vesti o banovin-skih gospodarskih svetih 1
Beograd, 31. juHja. M. Neki Usti so ta dni objavili vest, da je vlada Izdala naredbo, po kateri bi se morali do 15. avgusta imenovati pri vseh banovinah posebni gospodarski sveti. Ta vest je prosto izmišljena. Na merodajnem mestu se izjavlja, da so dodeljeni banom banovinski sveti, kj imajo nalogo in dolžnost, da se v prvi vrsti brigajo za gospodarski napredek banovine in je Se zaradi tega institucija kakega posebnega gospodarskega sveta docela nepotrebna.
Stabilnost današnjega državnega ustrojstva
Kuršumlija, 31. julija. AA. Ban mora v« ske banovine g. Gjorgje Nestorovič je da« nes v Kuršumliji izročil dekrete novoime* novanim banskim svetnikom v tem delu moravske banovine. V svojem govoru je poudaril: »Z ustanovitvijo banskih svetov so presekane vesti, ki so v zadnjem času krožile med prebivalstvom in ki so ustvar* jale občutek nestabilnosti novega državne« ga ustrojstva. Nedavna vladna deklaracija je kategorično naglasila, da bodo vztraja« li na osnovah mnifesta Nj. Vel. kralja z dne 6. januarja in zakona z dne 3. oktobra lanskega leta. Zato je ta deklaracija izred« no pomembna in potrjuje čvrsto voljo, da bodo pri izgraditvi jugoslovenstva vztrajali do konca in da bo tej ideji služil ves dr« žavni sistem.«
Veliko neurje na Hrvatskem
Zagreb, 31. julija, n. Ponoči je proti ju« tru nastalo veliko neurje s točo in silnim nalivom. Prišlo je od Križevcev in se raz« tegnilo preko Zagreba do Karlovca. Nad Križevci je nastal vihar okoli polnoči in ponovno ob 6. zjutraj tako močan, da je ruval drevesa ter podiral brzojavne dro« ge. V mestu je bil naliv tako silen, da je voda nosila po ulicah les in jih popolnoma razrvala. Razen tega je toča, ki je bila ka« kor jajca debela, povzročila v Jastrebar* skem srezu v vinogradih za 10 milijonov dinarjev škode. Neurje je uničilo okoli 1000 oralov koruze. V srezu Pisarovina je toča opustošila okoli 300 oralov polja.
Iz poštne službe
Beograd, 31. julija. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog ministra za grad« be so imenovani:
v podružnici Poštne hranilnice v Ljublja« ni za šefa knjigovodstva v 1*11 Koloman Majksner, pri pošti Ljubljana 1 v 1=11 Fer* do Gaspar, pri pošti Ljubljana 7 za uprav« nika Franc Lapajne, pri Ljubljani 1 Ivan Novak, pri Ljubljani 2 Miloš Ambrožič in Josip Kumer, pri Maribor 2 Mihaela Hor* vat, v Muti Ana.Veselik, vsi v .2*11. Upo* kojeni so poštni uradniki v 2*11: Ivan Bolar Ljubljana I; Ana Eržen. Pragersko; Anto* nija Petek, Ljubljana I; Mara Kues, Or* mož, Roza Šun, Maribor I; Alojz Kopač, Ljubljana I.
Upokojitev v tehnični službi
-Beograd, 31. juHja. AA? Z • ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog ministra za gradbe je upokojen Ivan Zbrizaj, -tehnični inšpektor 1-3 tehničnega oddelka banske uprave ▼ Ljubljani.
Ameriški trgovinski ataše v Beogradu
Beograd, 31. julija. AA. Poslaništvo Ze-dinjenih držav Sever. Amerike v Beogradu je obvestilo naše zunanje ministrstvo, da je ' !ada Zedinjenih držav Severne Amer!ke sklenila ustanoviti mesto trgovinskega sta-šeja. Za trgovinskega atašeja je imenovan Emil Kekič, za kmetijskega Lujo I. Mihael, za pomočnika trgovinskega atašeja pa Edvard Eachelberger.
Poklon beograjske občine v spomin na vsesokolski zlet
Beograd, 31. julija, p. Beograjska občina je te dni razposlala vsem občinam, ki so se na njeno povabilo udeležile po svojih zastopnikih beograjskega vsesokolskega zleta, krasno izdelan album slik iz Beograda in z vsesokolskega zleta.
Požar v bolgarskem finančnem minisrstvu
Sofija, 31. julija. V minuli noči je nastal v poslopju finančnega ministrstva požar, ki se je naglo širil in uničil ves severni trakt. Zgorelo je tudi mnogo spisov. Obla* sti sumijo, da je bil ogenj podtaknjen. Preiskava je v teku. Škoda še ni prečenje* na, je pa precej visoka.
Silna nevihta nad Rokavskim prelivom
London, 31. julija. Včeraj popoldne so divjali v manehesterskem okraju v Rokav* skem prelivu Strahoviti viharji, ki so na* pravili povsod ogromno škodo in porušili ali pa poškodovali veliko hiš. V bližini " onaona je udarila strela v neki voz cest* ne železnice, ki je zgorel.
V Manchestru je vihar poškodoval ta* mošnjo bolnico. Neki zdravnik je v naj« večjem viharju hladnokrvno dovršil priče* to operacijo, medtem ko se je vsa hiša tresla in ko so pacijenti prestrašeni begali sem in tja.
Novi italijanski kazenski zakonik
Rim, 31. julija. AA. Predsednik Mussoli-ni je spredel predsednika kasacijskega sodišča, ki mu je poročal o novem kazenskem zakoniku. Novi zakonik stopi v veljavo leta 1931.
Peščeni plaz zasul 12 otrok
London, 31. julija, d. Pri St Heleni v I.ancashiru je peščeni plaz zasul več otrok, ki so se igrali v neki jami v bližini ra/ven-he&dske steklarne. Trije otroci so bili ubiti in 9 hudo ranjenih.
Dva parnika se potapljata
London, 31. julija, s. 100 milj od Gibraltarja sta trčila angleški parnik »Nerbud-de« in španski parnik »Legazpi« ter se potapljata. Rešilni parniki so odpluli na pomoč.
Hmeljski trg
žatee, 31. julija, h. Tendenca zelo mirna. Danes ln včeraj nI Ma ^po	«00—700 B&
Prvi gasilski gostje
Včeraj sta prispeli Jbelgijska in poljska delegacija - Kot prvi iz Jugoslavije so prišli Zemunci in predsednik Hrv. slav. gasilske zveze - Danes popoldne pridejo Čehi
LJubljana, 31. julija.
Na„ slavnostno z zelenjem in zastavami okrašeni glavni kolodvor so že jeli prihajati prvi gpsti za Slovanski gasilski kongres. Z jutranjim beograjskim brzovlakom so se pripeljali člani gasilskega društva Zemun, 15 po številu, ki jih je stanovanjski urad kongresnega odbora nastanil na učiteljišču. Opoldan se je pripeljal z avtomobilom iz Djakova starosta Zajednice hrvatsko slavonskih prostovoljnih gasilnih društev, g. Marijan Herzič-Topuski, ki se je v družbi z funkcijonarji Jugoslovenske gasilske zveze udeležil sprejema belgijskih ln poljskih delegatov. Ti so dospeli z dunajskim brzovlakom ob 17.22.
Došle goste je pozdravil v imenu JGZ predsednik kongresnega odbora Rihard R. Engelsberger in jih nato seznanil z ostalimi funkcijonarji JGZ. Za belgijsko delegacijo, ki jo tvorijo gg. Jules Verdumen, Jamare in Ramlet, se je zahvalil za pozdrav g. Jules Verdomen, ki je sporočil jugoslovenskemu gasilstvu najtoplejše pozdrave »Kralj, belgij. federacije gasilcev«. V imenu sedemčlanske poljske delegacije ie odgovoril na pozdrav starosta »Glavne zveze gasilskih straž poljske republike« g. inž. Stanislav Twardo. Poleg tega ie prispelo tudi nekaj češkoslovaških gasilcev, med njimi starosta Moravske deželne gasilske enote g. Rudolf Ludwig, okrajni šolski inšpektor v p. iz Moravske Ostrave.
Po pozdravih in sprejemih so se gostje odpeljali v spremstvu funkcijonarjev JGZ v hotela Union in Slon, kjer so nastanjeni.
V petek, 1. avgusta, ob 17.22 in 17.44 pridejo češki gosti. Narodna Ljubljana bo drage brate prisrčno pozdravila. Na kolodvoru se vrši slovesen sprejem.
Ljubljana se je že tekom popoldneva odela v slavnostno obleko. Raz hiš !že plapolajo zastave, na ulicah se opaža živahno vrvenje. Olepševalni odsek kongresnega!' odbora je s pomočjo mestnega stavbnega urada zelo lepo okrasil prenovljen! Mestni dom, pred katerim so posuli trg z drobnim peskom, postavili celo vrsto rdečih mlajev z državnimi zastavami. Na poslopju finančne direkcije in na Fabianovi hiši sta pritrjena dva močna žarometa, ki bosta zvečer razsvetljevala dom naših vrlih prostovoljnih in poklicnih gasilcev. Na pročelju »Mestnega doma« so montirali iz električnih čarnic letnici 1870. in 1930. Slavnostni mlaji so postavljeni tudi vzdolž Miklošičeve ceste in n& Gosposvetski cesti od kavarne Evrope do veleseima, kjer se bo vršila gasilska razstava, za katero so Me tekom dneva izvršene poslednje priprave. Razstava bo nudila poučno sliko razvoja našega gasilstva od prvih početkov pa do današnjih dni. Posebno zanimive so stare brizgalne podeželskih gasilskih društev, fotografije in slike raznih velikih požarov, statistika razvoja Jugoslovenske gasilske zveze, karta požarov v Mariboru itd. V zvezi z gasilsko razstavo se bo vršila tudi umetniška razstava.
Ob 18.30 se je vršil poskusni nastop Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva na športnem prostoru »Ilirije« pri katerem so izvajali za nedeljo določene suhe in mokre vaje z vsem gasilskim orodjem. Potek vaje je že pokazal, da bodo naši gasilci s svojim nedeljskim nastopom lahko mirno pokazali domačemu občinstvu in tujim gostom ter strokovnjakom, kako visoko je že pri nas razvito gasilstvo.
Popoldne je krožilo nad Ljubljano in okolico letalo našega Aerokluba »Ljubljana«. Metalo je na mesto letake s pozivom k udeležbi pri svečanostih slovanskega gasilskega kongresa. Mič-ni,.pri prebivalstvu že tako popularni aeroplan, Je vzbujal povsod simpatično pozornost.
Javni gasilski nastopi
Kakor znano, se vrše v kongresnih dneh na športnem prostoru Ilirije v nedeljo, dne 3. avgusta velike gasilske vaje. Vaje bo izvajalo okrog 1.000 članov Jugoslovenske gasilske zveze. Vršili se bodo tudi nastopi raznih sa-maritanskih oddelkov iz Ljubljane, Djakova iz Češkoslovaške itd., o čemer smo že podrobneje poročali. Pri tej priliki se bodo vršile tudi velike gasilske vaje z vsem modernim orodjem; vaje bodo pokazale, da je gasilska tehnika na višku ter tudi pri nas v vsakem pogledu kos s^oji nalogi.
Tekom zadnjih 14 dni je vodstvo stavbnega odseka* kateremu načelujc g. Franc Mežek, ki je istočasno-tudi načelnik stanovanjskega odseka,, poskrbelo vse potrebne za neoviran in čim lepši nastop gasilcev. Vsa dela ao
se s pomočjo g. Ferda Accetta v redu izvršila in te dni je pričel olepševalni odsek že z dekoriranjem tribun.
Policijski ogled naprav se je izvršil že 26. julija. Opozarjamo tem potom vse prebivalstvo, da bo Ruska cesta, hi pelje ob pivovarni Union od Celovške ceste do Medvedove ulice, v vsej svoji dolžini za vsak promet zaprta od sobote popoldne od 4. naprej do ponedeljka zjutraj. Prebivalstvo se opozarja na to s prošnjo, da se v omenjenem času Ruske ceste ne poslužuje.
Poziv narodnemu ženstvu
Narodno ženstvo se udeleži v soboto, dne 2. avgusta ob 9. dopoldne slavnostnega občnega zbora Prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva v Ljubljani in razvitja ter blagoslovitve društvenega prapora. Zbirališče ob 8.30 zjutraj pred Mestnim domom. — V nedeljo, dne 3. avgusta se udeleži naše ženstvo oficijelno slavnostnega zasedanja Vseslovanskega gasilskega saveza v zbornični dvorani Univerze ter slavnostnega sprevoda vsega gasilstva. Zbirališče ob 8.30 zjutraj pred Univerzo na Kongresnem trgu- Vseh navedenih prireditev naj se udeleži ženstvo v narodnih nošah.
Dalje vabimo narodno ženstvo, da poseti v čim večjem številu tudi druge prireditve, ki se vrše v slavnostnih dneh v Ljubljani.
Važna navodila
Vseslovanski gasilski kongres, železni« ški odsek, opozarja župne in društvene na« čelnike ter voditelje skupin, ki prihajajo z vlaki, naj se ravnajo po teh navodilih, da se bo lahko vzdržal red. Pri žigosanju legitimacij, da ne bo prevelik naval. Od vsake skupine naj pobere po en član legi* timacije in jih prinese v pisarno žigosat.
Informacijske pisarne bodo na slede* čih krajih. Od 1.—-5. avgusta podnevi in ponoči od 14. ure naprej na kolodvoru in v Mestnem domu. V nedeljo dopoldne na kolodvoru, v Mestnem domu in na Kon* grešnem trgu. V nedeljo popoldne na telo« vadišču »Ilirija«, v Mestnem domu in m. kolodvoru.
Za razne izlete po območju ljubljanske direkcije Gorenjsko, Dolenjsko, Notranj« sko itd. za vse izletnike brez izjeme v uni« formi ali civilu se dobe v zletni pisarni na kolodvoru in v Mestnem domu proti pla« čilu 4 Din legitimacije in zletni znaki po 4 Din.
Stanovanja za gasilce
Ker se v zadnjih dneh oglaša veliko novih tujcev, se ljubljansko meščanstvo vljudno naproša, da prijavi stanovanjskemu odseku, ki posluje na glavnem kolodvoru (tel. št. 2720), čim večje število soh.
Podrobnosti o tekmi Uruguay : Argentina
Montevideo, 31. julija, p. Včeraj se je odigrala, (kakor smo že poročali v enem delu včerajšnje naklade), zaključna tekma za svetovno nogometno prvenstvo. Za to častno mesto sta se borila Uruguay in Ar* gentina. Zmagal je Uruguav v razmerja 4 : 2 (1 : 2). Tekma je bila silno napeta. Prisostvovalo ji je nad 125.000 gledalcev, kar je vsekakor tudi za Ameriko rekordno število. Publika je bila tako navdušena, da je ob koncu igre predrla močan kordon policije in vojaštva, vdrla na igrišče ter od* nesla zmagovalce na ramah z igrišča in ▼ ogromni povorki med oglušujočim vzklika« njem skozi mesto.
V	začetku igre je bila do četrtine prve« ga polčasa Argentina v premoči in je vo* dila igro. Uruguavci so napeli vse sile in njihovemu izvrstnemu strelcu Doratu se je v 15. minuti posrečilo zabiti prvi gol. Ar* gentina je odgovorila s hitrim prodorom, ki je Urugvajce naravnost presenetil. V naslednjem hipu je Valaro (Argentina) ža izenačil, a Argentina je zopet prevzela vod« stvo. V 45. minuti tik pred koncem prvega polčasa je Pabebes (Argentina) zabil še en gol, tako da je prvi polčas končal a zmago Argentine v razmerju 1:2.
V	drugem polčasu so se Urugvajci, ki so bili zaradi poraza silno pobiti, vendarle znašli. Otvorili so igro s silnim zaletom in diktirali tako brzino, da so Argentinci kmalu opešali in začeli vidno popuščati. V 17. minuti je Cea izenačil na 2 : 2. Publi« ka, v kateri so imeli pristaši Urugvajcev večino, je naravnost pobesnela. Na igrišču je vladal tak oglušujoč krik in vik, da je bilo jedva slišati žvižge sodnika. V 33. mi* nuti je levi krilec Urugvaja Iriatre povišal stanje na 3 : 2 za Uruguay. Argentina je popolnoma popustila in se samo še bra« nila. Tik pred zaključkom je padel po Ceii še četrti gol, ki je definitivno odločil zma» go za Uruguay.
VREMENSKA NAPOVED
Dunajska vremenska napoved za petek:
Po nočnem dežju ali nevihti sem in tja oblačno. Temperatura se bo dvignila.
V neizmerni žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naš ljubljeni oče, stari oče, brat, stric in svak, gospod
CIRIL FERJANČIČ
dne 31. julija 1930, previden s .svetimi zakramenti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb blagega pokojnika bo v soboto, dne 2. avgusta, ob 4. uri pop. iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 31- julija 1930. Žalujoče rodbine: FEEJANCIC, MAŽGON, VOGNAR, LAH in ŽEJN.

Naši kraji in ljudje
Rado Murnik - 60-letnik
Rado Murnik je dovršil šestdeset let!
Ali res? Ta vest utegne presenetiti tiso« 2e njegovih čitateljev in čitateljic. Zakaj »literarna občina« Rada Murnika še vedno obstoja in se celo širi. Le vprašajte naše knjižničarje! V teh kislih časih, ko ima slovensko slovstvo tako hudo tragičen obraz, je Murnikov sočni humor še vedno svež in užiten. Toda komaj verjamemo, da je avtor »Navihancev« že šestdesetlet« nik. Če se starajo komiki in humoristi, .je to nekoliko drugače, kot če slišimo o poz« nih letih namršenih modrecev in čmernih tragikov. Človek, ki kaže ljudem njihove smešne strani, ne bi smel nikdar pogladiti gub na izmučenem čelu in se zatopiti v Hamletov monolog. Od njega pričakuje« mo vedno samo obilo smeha in veselja.
Tega Rado Murnik, eden najboljših hu» jroristov. kar jih ima humorja revna slo« venska literatura, žal ne more več dati. Pri« sla je bolezen; okoli ust so se zarisale pote« xe trpkega spoznanja. Ne piše več; njego« vo pero se ne iskri od duhovitih domisle« kov in dovtipov, njegova domišljija ne raz« preda pred nami veselih prizorov, krepkih. Skoraj otipljivih figur, mikavnih slik doma« če zemlje in ljudi. Toda pozabljen ni. Mur« Bikovi spisi se čitajo, Murnikov humor še vedno »užiga«. Žalostna je pač njegova osebna usoda. Bil je med redkimi, ki so se v naših malih razmerah drzno izbrali pisa« teljevanje kot poklic. Zato tem težje čuti udarec usode, ki mu je neizprosno iztrgala pero iz rok in ga izločila iz vrst aktivnih literarnih delarvcev. Mirovati mora v času, ko bi občinstvo s hvaležnostjo sprejemalo nlodove njegove zdrave tvorne fantazije, njegovega močnega čuta za domačo bese« do, za domači humor.
Mnogo tega, kar je ustvaril Rado Mur« nik, bo trajno ostalo. Njegove knjige »Znanci«, »Navihanci«, Jari junaki«, »Ma« tajev Matija« i. dr. bodo imele še dolgo hvaležne čitatelje. V splošnem je pokazal najjačje sposobnosti v humoreski. Nekate* re njegove figure so gogoljevsko močne in vendar pristno domače, slovenske. Imel pa je tudi zmisel za družabno novelo. Pisal je za naš diletantski oder. Bil je sotrudnik skoraj vseh naših revij in dolgoletni pod« listkar »Slov. Naroda« (n. pr. zgodbe o Bucku). Bil je eden naših najboljših felj« tonistov, — danes, ko jih imamo malo, zla« sti malo pristno«domačih, čutimo tem bolj vrzel, ki je ostala za Murnikovim peresom.
Kaj naj želimo samotarju Radu Murni« ku ob šestdesetletnici? Zdravja, predvsem zdravja, pa malo več narodove hvaležnosti! Da se še zaiskri njegovo pero! Še!
Slavje gorenjskega obrtništva na Jesenicah
Jesenice, 31. julija.
Agilno obrtniško društvo za kranjsko« gorski okraj praznuje 10. avgusta 10«letnico svojega obstoja ter priredi pri tej priliki velik tabor gorenjskega obrtništva in obe« nem razvije svoj obrtniški prapor.
Malo je društev na Gorenjskm, ki bi Imelo tekom 10=letnega obstoja zaznamo« vati toliko uspehov in nuditi svojemu član« stvu toliko zaščite in dobrin, kakor to agil« no društvo, kateremu skoraj vseh 10 let načeljuje neumorni predsednik in organi« zator g. Ivan Gogala, čepičar na Jesenicah.
Društvo je ves čas svojega obstoja slo« tlelo strogo na gospodarski podlagi. Prire« dilo je tekom let več knjigovodskih te« čajev in predavanj gospodarske vsebine ter tečaje za vajence in pomočnike. Društvo je ustanovilo tudi obrtno šolo. Odbor je svoje članstvo pri neštetih sestankih po« učeval o obrtni in socijalni zakonodaji ter je redno z vsemi močni širil med svojim članstvom jugoslovensko idejo in ljubezen do kralja, naroda in države. Društvo je prirejalo številne izlete svojega članstva sirom Slovenije in tudi v Avstrijo, kjer ie navezalo z ondotnimi obrtniki in njih pred« stavniki tesne gospodarske in stanovske stike in s tem ustvarjalo lepe in boljše
odnošaje med obema narodoma tostran in onstran Karavank.
Društvo je tudi materijalno podpiralo vdove svojega članstva, podpiralo revno šolsko deco pri nabavi učil, podprlo obrt« no šolo v Lescah z večjim zneskom, zava« rovalo preko 70 svojih članov pri obrtniški samopomoči in iznlačalo posmrtnin svojim članom v 10. primerih itd.
Za proslavo društvene 10»letnice, orga« nizacijo obrtniškega tabora in razvitje pra« pora so predpriprave v polnem teku.
Sestavil se je poseben odbor, ki je raz« poslal vabila širom dravske banovine, r delu Ka je tudi krasen društven prapor, ki ga izvršuje po idejah in načrtih domač. g. Čebulja, gospodična Milka Kosova, vodite« ljica šole na Jesenicah.
Obrtniški tabor obeta biti po predpripra« vah sodeč največja obrtniška manifestacija zadnjih let na Gorenjskem. Udeležili se je bodo stanovski tovariši iz vseh delov drav« ske banovine in drugih delov države, šte* vilna pa bo tudi udeležba iz Avstrije. Svo« jo udeležbo so prijavili tudi predstavniki naših oblasti, gospodarskih zadrug in dru« štev, predvsem pa zastopniki Zbornice T. O. I. iz Ljubljane.
Zgradba sanatorija za železničarje
Maribor, 31. julija Danes so listi prinesli vest, da se je odločil g. dr. Dobrodolac, sanitetni šef prometnega ministrstva, za postavitev sanatorija v Tržiču. Jaz sem predlagal v to svrho južno pobočje Pohorja, in sicer okolico Visol pri Slovenski Bistrici. To pa iz naslednjih razlogov: 1. gre za sanatorij za železničarje iz vseh delov naše države. Med njimi bodo osebe, ki so navajene naše klime in tudi take, o katerih uči praktično izkustvo, da jim gorska klima ne prija, odnosno se le počasi navadijo nanjo. Število zadnjih bo zaradi splošne lege in površinske kakovosti naše države sigurno večje nego prvih. 2. V tem primeru gre za »ljudsko zdravilišče«, pri katerem mora obveljati principielno načelo, da se doseže z isto vsoto kar največji uspeh, to se pravi, z isto vsoto se mora doseči kar največje število oskrbovancev in kar največje število oskrbovalnih dni. Da se to principielno stališče glede takega sanatorija neprimerno lažje in sigurneje uveljavi v Visolah nego na Gorenjskem, mislim, da ni dvoma in mi mora pritrditi vsakdo, ki ima količkaj vpogleda v dana dejstva! Visole so znane ne le po svojem milem in prijetnem podnebju, marveč leže tako rekoč pred vrati najcenejše in najbogatejše zaloge Slovenije v pogledu živeža, poljskih pridelkov, živalskih produktov itd. Ti vidiki, ki morejo veljati za vsakogar, kdor dela z javnim denarjem in snuje »ljudsko zdravilišče«, so me vodili že pri udeležbi prvega komisionalnega ogleda na Gorenjskem in tudi pri izberi Visol za že-lezničarski sanatorij.
Docent dr. Ivan Matko.
Izredni občni zbor društva Zoo
Ljubljana, 31. julija.
V sredo večer se je vršil v restavraciji »Slon« izredni občni zbor društva ZOO. Dnevni red: eventuelni razpust društva, je privabil nad 50 članov, kar je gotovo prav častno število, če pomislimo na splošno malobrižnost, ki je v navadi za take se« Stanke.
Malo pred pol 9. je predsednik prof. dr. Serko otvoril občni zbor in zborovalcem te« meljito pojasnil povod izrednega nujnega sestanka. Opravičeno ogorčen je povdarjal nevzdržne razmere, ki so privedle društvo do žalostnega zaključka, da je najbolje, če se društvo razpusti. Po štiriletnem neumor« nem delu, polnem najčistejšega idealizma in požrtvovalnosti, ko se ni štedilo v prid nad vse važnega društva ne s časom in ne z gmotnimi sredstvi, pa stavijo, baš tisti, — v katerih interesu je bilo društvo v glav« nem zasnovano, neprekoračljive zapreke. Zahteve društva so prav za prav zelo skromne. Društvo ZOO, ki šele snuje lepo zamišljeni živalski vrt, ki naj bi bil v pouk mladini, v zabavo odraslim in čez leta, ko bi bil popolnoma dovršen načrt, v ponos mesta, ne zahteva drugega, kakor da mu mesto odstopi tivolski ribnik. Ta ribnik je danes, ko se je čolnarenje preselilo na Ljubljanico in so drugod boljša drsališča, brez pomena, toda baš tisti, v katerih naj« večjem interesu bi bil živalski vrt, nočejo tega uvideti. Predlagajo, naj bi postavili zoološki vrt kam daleč izven mesta,- na ljubljanski grad ali bogsigavedi kam. Pred« sednik društva je pri tej priliki omenil kot prav prikladen primer naš botanični vrt, ki menda kljub neumornemu delu nekate* rih zaslužnih delavcev nima drugega pome« na, kakor da se lahko reče, »da ima Ljub* ljana tudi botanični vrt.« Če bi bil bota* nični vrt v mestu, bi se marsikdo še kaj naučil, tako pa je brez pomena. Podobno bi
Al Jolson
In mali Sonny Boy
Pretresljiva tragedija očeta!
Zvočni film, ki nima para na svetu!
Predstave danes ob 4., i/28. In y4l0. aH!
Z ozirom na ogromno zanimanje občinstva Elitni ItiffO Mlltica
predprodaja vstopnic od 11.—ure.	Telefon 2124
Globoko znižane letne cene!
bilo tudi z živalskim vrtom. Govornik je prečital par odlokov magistrata in sicer enega iz leta 1929, s katerim se dovoljuje društvu ZOO, da shrani živali do jesenske velesejmske razstave v tivolskem ribniku, in drugega od letos, ki dovoljuje društvu izkoriščanje ribnika in enega poslopja do leta 1931. Potem naj društvo pobere šila in kopita ter gre, kamor hoče.
K debati so se oglasili še drugi člani dru* štva, med njimi tudi podžupan prof. Jarc, ki je uvodoma povdarjal, da ne govori kot podžupan temveč kot član društva. Omenil je, da mu je znano, da magistrat društvu ni naklonjen, ali po njegovem mnenju bi se odnošaji vendarle dali urediti. Predla« gal je resolucijo, ki pa se zaradi tega. ker je bil na dnevnem redu samo eventualni razpust društva, ni mogla odposlati. Ravno tako je bilo s prav umestno resolucijo rav« natelja Remca. Vsi govorniki so govorili o važnosti vrta v Ljubljani ter povdarjali, da ni zanj primernejšega prostora od ti« volskega ribnika, ki naj bi ga magistrat brez nadaljnega odstopil društvu. Edino magistratni nadsvetnik Jančigaj je prigo« varjal, da bi moralo društvo najprej javiti, koliko ima članov, kakšni so njegovi do« hodki in koliko porabi za vzdrževanje ži« vali, da bo magistrat spoznal eksistenčne pogoje društva, predno mu kaj odstopi. Odgovorilo se mu je, da je društvo že več« krat dalo vse te podatke in da so dobro znani tudi magistratu.
Kljub velikemu zadoščenju, ki so ga bili deležni predsednik in odborniki, je večina odbora vendarle hotela s predsednikom vred odstopiti. Ker pa tudi to ni bilo pred« videno z dnevnim redom, je ostalo vse pri starem. Z velikim navdušenjem so bili spre« jeti predlogi, da se društvo ne sme raz« pustiti in da naj ostane stari odbor s svo« jim zaslužnim predsednikom.
I
Znatno znižanje cen
Ovomaltlne
^ velika škatla Din 56.— srednja škatla Din 32.— mala škatla Din 16.—
Miru in odmora želi vsak
Telesno moč in delovno sposobnost osveži
ki predstavlja koncentrirano hranilno vrednost in-energijo.
Ogenj na Viču
Ljubljana, 31. julija.
Popoldne okrog 17. se je nenadoma po« kazal rdeči petelin na gospodarskem po« slopju posestnika Pleška, po domače Su* marja, tik za železniškim prelazom na Vi« ču. Ogenj je mahoma objel tudi hlev ter že skoro ogražal hišo. Domači so skrajno razburjeni hitro priklicali sosede, ki so ne« mudoma obvestili domače gasilce. Ti so bili že v par trenutkih z brizgalno na me« stu. Ogenj je medtem skoro popolnoma uničil streho na hlevu in je močno trpelo tudi ostalo gospodarsko poslopje. Doma« čim se je posrečilo, da so požar lokalizi« rali in obvarovali nevarnosti hišo in sose« de. Čez čas so ogenj popolnoma zatrli in je bila odstranjena vsaka nadaljna nevar« nost.
Kako je nastal ogenj, ki je povzročil prav veliko škodo, bo ugotovila preiskava. H gašenju pa velja pripomniti: gasilci so bili res vzorno požrtvovalni, toda motorna brizgalna je morala črpati vodo iz plitke Gradaščice in je vmes vsrkala tudi kame« nje,- zaradi česar so nastale motnjave, ki bi v primeru večjega obsega požara lahko postale usodne za ves kraj. Zopet nov ve« lik in svarilen dokaz, kako potreben je vi« ški občini vodovod.
Požarna nesreča v Očeslavcih
Gornja Radgona, 31. julija.
V ponedeljek okrog 10. dopoldne se je pojavil rdeči petelin v Očeslavcih ter upe« pelil dva velika skednja, last posestnikov Jožefa Nedoka in Petra Serneca iz Očeslavc pri Gornji Radgoni. Skedenj posestnika in župana Petra Serneca je bil zidan ter poln žitnega snopja, pripravljenega za mlatitev, med teu ko je leseni" skedenj Jožefa Nedo« ka bil prazen. Ravno ta dan so Nedokovi delavci hoteli iz vseh njiv izvoziti vse žito vanj ter pripraviti vse potrebno za mlačvo.
Ko so bili delavci ravno pri delu na njivah ter nalagali žito na vozove, se je v lesenem skednju Jožefa Nedoka malo za« dimilo in takoj nato je izbruhnil ognjen zubelj ter zajel celo poslopje. Lahek veter je nato odnesel iskre in plamen na sosednji v neposredni bližini se nahajajoči skedenj župana Petra Serneca in trenutkoma sta bi« la oba objekta v objemu enega samega ve» likega plamena.
Na kraj nesreče sta takoj prihiteli z brizgalnami gasilci iz Očeslavc, Okoslavc in Orehovec, ki pa zaradi pomanjkanja vo« de niso mogli mnogo pomagati Skedenj Jo* žefa Nadoka je zgorel do tal, pri skednju Petra Serneca pa so pogoreli vsi leseni deli in vse snopje tako, da je ostalo samo go« lo zidovje. Kako je požar nastal, doslej še ni pojasnjeno, domneva pa se, da je moral nekdo odvreči odpadek cigarete v bližini skednja, ki je tlel toliko časa, da je koneč* no zanetil ogenj.
Prizadeta posestnika, od ko jih je župan Peter Sernec tekom poldrugega leta od po« žara utrpel škodo že vdrugič, sta bila za« varovana proti požaru komaj za 8.000 in 16.000 Din, s katerimi zneski škoda niti z daleka ni krita.
Kljub kavi mirno spanje?
Da, če pijete neškodljivo kavo Hag!
Kavo Hag tožijo na ielfo v dobrih hotelih in kavarnah
Sodni dan nad
Sodraško kotlino
Grozna elementarna katastrofa - Orkan s točo, poplavo in strelo — Uničena vsa polja - Posledice neurja v
novomeški okolici
Sodražica, 31. julija Včeraj popoldne malo po 4. uri so
se pripodili od severno-zapadne strani od Loža sem nenadoma črni, gosti oblaki. Soparica, ki je omotično pritiskala že ves dan, je postajala naravnost dušeča. Pripravljalo se je k silni nevihti in prebivalstvo je s strahom pričakovalo, kaj bo. Že od daleč je v kratkih presledkih silovito pobliskavalo in bilo je vsak hip čuti zamolklo grmenje, ki se je grozotno bobneče bližalo bolj in bolj. Iz vseh bližnjih cerkva so se oglašali zvončki, ki so opozarjali čedalje bolj vznemirjeno ljudstvo na hudo uro. Ljudje, ki so bili večinoma zunaj na polju, so z grozo v srcih hiteli domov. Se preden so bili vsi v zavetju, so težki, čisto nizko se plazeči oblaki zakrili nebo čez in čez. Hipoma je nastala pravcata črna noč. V vrhovih dreves je zašumelo, nakar so jele padati izprva redke, debele, težke deževne kaplje, nato se je še močneje oglasilo bobneče grmenje in prihrumel je grozovit vihar. Začela se je strahotna naravna igra.
Orkan s točo in poplavo
Debele deževne kaplje v zraku so poledenele in z najnižjega oblaka, ki je visel tik nad Sodražico, se je usula kakor oreh debela toča, vmes pa so padali tudi kakor jajca debeli ledeni kosi. Toča je začela neusmiljeno sekati po dozorevajočem polju. Vmes je rohnel strašen orkan, ki je lomil drevesa, jih ruval iz tal s koreninami vred, prevračal kozolce in odnašal strehe sked-njev in hiš. Težka toča je pobijala v oknih šipe in padala pri .odprtinah v hiše. Nastala je popolna zbeganost in ljudje so se križali, misleč, da je nastal sodni dan. Silen vihar in neurje je trajalo komaj četrt ure, nakar se je vlila ploha. Utrgal se je namreč oblak in je voda poplavila v hipu vso Sodraško kotlino.
Posledice neurja
se nepopisno žalostne in usodne. Vse Sodraško polje je popolnoma uničeno in potolčeno. Tam, kjer je prej rastla koruza in se jedva hotela razbohotiti, leže sedaj popolnoma sesekana 3tebla. Fižol, proso, ajdo in zelje je toča tako zbila, da po njivah sploh ni mogoče razlikovati, kaj je prej kje rastlo. Po polju stoji voda še vedno za čevelj visoko in so popolnoma zalita tudi vsa pota.
Žalostna slika Sodražice
Grozen prizor nudi tudi trg Sodražica. Po vsem trgu leže razmetane in razbite opeke, ki jih je vihar v kosih odnašal s streh poslopij. Na vseh hišah so razbita tudi okna, skozi 3trope v hišah je ponekod lila voda v stanovanja. V oknih mnogih hiš je razbitih po 30 do 40 in tudi do 60 šip, pri eni pa celo 68. Kozolci zunaj trga so -vsi prevrnjeni in leže daleč proč od stališč. Bili so večinoma napolnjeni z žitom in jih je vihar podiral kakor da so trhli. Vihar je odnesel strehe raz mnoge skednje. Treskala je tudi strela, vendar k sreči večinoma v gozdu, v vrhove smrek in drugih dreves. Mnoge je zajelo neurje še zonaj na polju in so skušali, da se zaščitijo pred točo pod drevesi. To pa jim ni dosti pomagalo in je marsikdo prihitel do doma v najhujšem diru, krvaveč iz mnogih ran, ki mn jih je prizadejala toča. Kjer se je utrgal oblak in je nastala silna poplava, je voda odnašala 8 seboj vse mogoče: tramovje, žito, poljsko
orodje in sploh vse, kar je dosegla. ^
V Sodražici je posestnik Oražem komaj rešil 12-letnega sosedovega sinčka Stanka Lavriča, ki ga je dobila voda v strugo in ga skušala odnesti s seboj. Oražem se je v skrajnem trenutku zagnal, stoječ prej pred svojim skednjem, v valovje in s poslednjimi močmi rešil otroka gotove smrti.
Vsepovsod vlada velika žalost in potrtost.
Škoda gre v milijone
in se bo dala sploh težko preceniti. Ljudje so komaj spravili pod streho žito, vse drugo je uničilo neurje. Gospodarji hodijo okrog s povešenimi glavami in solznih oči. Zbogom ves trud, zbogom tudi z lastnim potom blagoslovljeno delo.
Sodraški župan g. Ivane je o nesreči še snoči obvestil kočevsko sresko načelstvo, od tam pa so danes poročali o silni nesreči, ki je zadela sodraško prebivalstvo, kr. banski upravi ▼ Ljubljani.
Razdejanje v stopiški fari
Iz sodraške kotline se je neurje pre-tegnilo tudi v novomeško okolico, odkoder nam poročajo.-
Strahovita huda ura, ki je nastopila včeraj popoldne nad župnijo Stopiče, je uničila vse sadne pridelke v vaseh Zajčji vrh, Pangrč grm, Orehek, Dolž in Sela. Toča, debela kakor orehi, je uničila kmetom vso letino. Vinska trta in koruza, ki sta zlasti v teh krajih mnogo obetali, sta dobesedno uničeni. V kolikor ni napravila škode toča, je uničil vihar, ki je ruval in lomil debela debla kakor šibe. Tudi v Straških toplicah in v okolici je uničila toča vso letino. Kmetje v prizadetih krajih so popolnoma obupani in je oškodovancem po tej elementarni neprizanesljivo-st pomoč nujno potrebna.
Tatvine v bohinjskem župnišču
Bohinjska Bistrica, 31. julija.
Župnik v Bohinjski Bistrici g. Josip Am* brožič, je bil kaj neprijetno presenečen, ko je pred dobrim tednom opazil, da mu je iz njegove miznice v sobi prvega nadstropja ukradla tatinska roka okoli 5000 Din goto* vine, dva bankovca po 1000 Din, ostalo pa novčanice po 100 in 10 Din. Točnega zne« ska župnik sam ni vedel, ker je tat odnesel vsoto do zadnje pare. Bohinjski orožniki so uvedli poizvedbe, ki so močno osumile tatvine nekega možakarja iz okolice. Osumljencu so bile razmere v župnišču do« bro znane, ker je večkrat hodil plačevat maše. Tudi na dan tatvine je bil dotični moški v župnikovi sobi in to v času, ko je imel župnik zborovanje Marijine družbe, kaplan Jožef Strah pa pogovor z ljudmi na pokopališču. Izvršena preiskava na domu možakarja pa je izpadla negativno. Že je izgledalo, da ostate tatvina povsem ne« pojasnjena ko sta se izsledili dve komaj 15«letni mladenki, Anici, ki sta neopaženo obiskovali župnišče in si prilaščali nepošte« no denar. Deklici sta posetili g. Ambrožiča že na praznik sv. Petra in Pavla. Odnesli sta 216 Din. Opogumljeni po prvem us hu sta se dober teden pozneje zopet znašli pred nezaklenjeno mizico. Takrat je šlo z njima 300 Din. Zadnjikrat pa sta se opogumili Anici v župnikovo sobo vprav v času. ko je zmanjkalo 5000 Din. Mladen« ki priznavata, da sta si prisvojili 1510 Din, ostalo vsoto zanikata.
Jokaje in skesano sta obe priznali tudi prvi dve tatvini. Želja po lepih oblekah in slaščicah so ju zapeljale na nepravo not. Od 2146 Din ukradenega denarja sta slad* kosnedni deklici porabili za obleke in za pribolšek 657 Din. O ostalem znesku pa trdita, da sta ea izgubili pri nabiranju ia* god. ali pa v vlaku.
10431
\


HUMANIK
I LJUBLJANA, Dunajska cesta la »Petovia«, MARIBOR, Gosposka I ulica, CELJE, Aleksandrova la, PTUJ, Slovenski trg »Petovia«.

Domače vesti
*	Premestitev v sanitetni službi. Sani* tetni pristav Doma narodnega zdravja v Suhem polju dr. Rudolf Toplak je po služ« beni potrebi premeščen v isti lastnosti k Domu narodnega zdravja v Štipu.
v počaščenie spomina pokojnega g. notarja Avgusta Drukarja so namesto cvetja na krsto darovali za sklad Sokolskega doma v Laškem: dr. Fran Roš, župan, 300 Din, Josip Osolin, trgovec, 300 t>in in dr. Dominik Drnovšek, advokat, 200 Din, vsi v Laškem.
*	Zahvala Saveza SKJ. Za pokojnim Antonom Malejem je Savez SKJ poslal vsem županom in društvom v Jugoslaviji kakor tudi telovadnim organizacijam v inozemstvu, včlanjenim v Mednarodni telovadni uniji, zahvalo v isti okusni obliki, kakor osmrtnico. Zahvalo krasi izvrstna Malejeva slika. Besedilo navaja: »Vsem nam in rodbini ljubljenega brata je velika uteha v težki in globoki boli, da se ie pieteta in čast, izkazana od najvišjih predstavnikov naše države, našega naroda, velike slovanske sokolske družine in vsega kulturnega sveta nad preranim grobom brata Maleja razvila v veličastno manifestacijo večne in prečiste sokolske misli, ki ji je blago-pckojni brat služil vestno in nesebično do zadnjega utripa svojega sokolskega sr/a. Splošna žalost je pretresla vsako plemenito srce in nas je zadolžila s trajno in iskreno hvaležnostjo«.
*	Ameriške visokošolke prispele v Beograd. Včeraj je preko Subotice prispela v Beograd večja skupina newyorških univerzitetnih slušateljic, ki nameravajo prepotovati balkanske države. Na postaji jih je sprejela deputacija jugoslovenskih študentov. Mlade Američanke ostanejo par dni v Beogradu, potem pa se podajo na Jadran.
*	Ruski pedagogi v Jugoslaviji. V jugo« slovenskem učiteljskem domu v Beogradu se je predvčerajšnjim vršila letna skupščis na Udruženja ruskih pedagogov v kralje*
Samo še danes nepreklicno zadnjikrat ob 4., Vz8. in 9. uri!
L U L U
Tragedija žene, ki je živela in umirala za ljubezen in strast. V glavnih vlogah LOUISE BROOKS, FRITZ KORTNER in FRANZ I.KDERER
Nizke letne cene.
KINO IDEAL
vini Jugoslaviji. Skupščina je odobrila predlog, naj udruženje izda almanah pod naslovom »Pod nebom Jugoslavije,« v katerem se bo očrtalo delovanje ruskih pedagogov v zadnjih desetih hletih. Zs predsednika nove uprave je bil izvoljen uradnik ministrstva prosvete A. Grinj, bivši srednješolski nadzornik v Rusiji.
*	Sprejem gojenk v kmetijsko - gospodinjsko šolo Kmetijske družbe v Ljubljani. S 1. oktobrom 1930. se otvori devetindvajseti tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 11 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu poleg Marijanišča na Poljanah. Teoretični del obsega verouk, vzgojesolvje, računstvo, knjigovodstvo in kmetijsko gospodarstvo, vrtnarstvo in sadjarstvo, živinorejo in živinozdravstvo, poljedelstvo in kmetijsko kemijo. Praktično se vežbajo v kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), krojnem risanju, pranju, likanju, v mlekarstvu in sirarstvu, v vrtnarstvu itd. Gojenke se vadijo tudi v ravnanju z bolniki in bolno živino. Stroški za vso oskrbo so mesečno 450 Din, za pouk pa 100 Din. S potrebnimi prilogami opremljene, lastnoročno pisane, nekolkovane prošnje za sprejem naj se vpošljejo vsaj do 15. avgusta 1930. Pri sprejemu deklet v gospodinsko šolo se bo oziralo po možnosti na prosilke iz vseh slovceskih pokrajin Podrobne informacije daje Kmetijska družba v Ljubljani.
*	Fotografe - amaterje, ki so slikali pogreb br. Maleja in odkritje plošče br. Ha-beta v Vratih, prosimo, da bi odstopili svoje posnetke in naslove društveni pisarni Sokola I. na Taboru v Ljubljani.
*	Jugoslovenska razstava slik v Parizu. V Parizu, v galeriji senata, je bila včeraj otvorjena razstava slik jugoslovenske sli» karice Sonje Kovačevič. Otvoritvi je pri« sostvoval prosvetni inšpektor našega po« slaništva v Parizu.
*	Znižana železniška vožnja za ljub; ljanski velesejem. Prometno ministrstvo je dovoiilo polovično vozno ceno na vseh državnih železnicah za obiskovalce ljub« Ijanskega velesejma, ki se bo vršil v dneh 31. avgusta do 15. septembra.
*	Prestop srednješolcev na učiteljišče. Po odloku ministrstva prosvete S. n. br. 23.395 z dne 28. julija 1930. se morejo učenci, ki so dovršili 6. ali 7. razred srednje šole s prav dobrim ali odličnim uspehom, vpisati v 3. letnik učiteljišča, učenci pa, ki
l	m
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago v %, 5. •mer in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. padavine ▼ mm. B- vrsta oadavin.
31. julija 1930. Ljubljana: 7. 761.6, 14, 90, mirno, 10, dež, 50.9. Maribor: 7. 760.8, 14, 89, NW3, 10, dež, 35.0. Mostar: 7. 7575.6, 23, 75, mirno,
2,	—, —. Zagreb: 7. 761.5? 15, 90, SSW2, 10, dež, 37.0. Beograd: 7. 757.3, 23, 85, mir* no, 0, —, —. Sarajevo: 7. 757.9, 21, 65, SE2,
3,	—, —. Skopi je: 7. 758.5, 26, 55, mirno, 0, —, —. Kumbor: 7. 757.3, 25, 90, mirno, 1, —, —. Split: 7. 757.0, 27, 55, E 2, 7, —, —. Rab: 7. 757.4, 25, 85, mirno, 10, —, —. Vis: 757.1, 22, 75, SE 8, 10, —, —.
Najvišja temperatura danes v Ljubljani 16.8, najnižja 13.7, v Mariboru 14, v Mo« staru 20, v Zagrebu 14, v Beogradu 19, v Sarajevu 16, v Skopi ju 19, v Splitu 24.
so dovršili 8. razred srednje šole z izpitom zrelosti, se morejo vpisati v 4. letnik uči teljišča. Ta odlok velja za šolsko leto 1930.-31.
*	Odbor za Cankarjev spomenik na Vrhniki je te dni odposlal vabila za slavnost odkritja spomenika. Ce predsedstva raznih
uradov, društev, in korporacij morda slučajno vabila ne bi prejela, jih odbor s tem najvljudneje vabi k proslavi na dan 10.
avgusta
*	Angleška jahta v šibeniškem prista« nišču. Angleška admiralska jahta »Brioni« pod poveljstvom kapetana Duchnella je v torek zvečer prispela v šibeniško pristani« šče. Posadka šteje 7 oficirjev in 140 mor« narjev. V naši obalski komandi se je v sredo vršil slavnostni sprejem, popoldne pa so Angleži napravili izlet k slapom Kr« ke. Včeraj so posetili Trogir, danes pa jahta odpluje v grške vode.
*	Potres v Banjaluki. V Banjaluki so predvčerajšnjim popoldne Sutili dva moč« na potresna sunka. Prvi sunek je bil neko« liko slabejši, sledil pa mu je takoj drugi močnejši udarec, ki je potresel in zazibal vsa poslopja. S streh je padala opeka. Večje nesreče ni bilo.
*	K požaru v Ribniku pri Crmošnjicah nam pišejo: Ogenj so gasili in lokalizirali go silci društva Stale in Crmošnjice, a ne gasilci iz Vavte vasi z motorno brizgalno, ki v resnici niso prišli v Ribnik, na kraj nesreče.
*	Umetnostna razstava na velesejmu.
Umetniška Matica prireja ob priliki vse slovanseg« gasilskega kongresa svojo drugo umetnostno razstavo, si bo otvoriena dr>i<es ob 10. dopoldne obenem s »Javnost no otvoritvijo gasilske razstave. Razrtava je v paviljonu N na velesejmu. Vstopnine ni, ker je z vstopnino na gasilsko razstavo re plačana tudi vstopnina na umetno.,no razstavo. Odbor Umetniške Matice vabi vse ljubljansko občinstvo in goste, da si ojrtdaio to razstavo, ki >® tako po obsegu kuker tudi po delili in pregledu v;;j cua najboljših po vojni. Na razstav" je za-topi.-nih 31 slovenskih umetnikov. Odprla bo od 1. do 7. avgusta.
*	Svetovna produkcija osebnih in tovornih avtomobilov v Fordovih tovarnah in vse to, kar je je poslalo inozemskim tovarnam, je znašalo v maju 191.813 vozil, od katerih odpade na Ameriko 165.636, na eksport pa 26.. 177 vozil.
*	Znižane cene. Kakor izvemo, so od 1. t. m. znatno znižane cene krepilnega hraniva Ovomaltine. Beležimo prav radi to vest, ker vemo, da gre za odličen splošno priznani proizvod in bo ta novica gotovo razveselila mnoge naše čitatelje in či-tateljice, posebno one. ki jim ie pri srcu skrb za družino. Pocenitev tega proizvoda
•predstavlja za mnoge možnost, da svojim dragim v še boljši meri zagotove zdravje in zadovoljstva. Znano je,, da Ovomaltine premore veliko hranilno vrednost, je izvrstnega okusa ter je namenjen vsem enako: staršem in otrokom, odraslim in starcem, zdravim in bolehnim, brez razlike spola in stanu Redno uživanje Ovomaltine v obliki zelo okusne malice in južine omogoča duševno in telesno zaposlenim jača-nje telesnih moči in tako ustvarja možnost lažjega obvladanja telesnih in duševnih naporov, a športnikom omogoča zbiranje sil, potrebnih za trening in tekmo. Nove cene Ovomaltine so naslednje: veliki zavoj 56 Din, srednji zavoj 32 Din in mali zavoj 16 Din.
*	Mizarska in strugarska delovodska šola v Ljubljani, ki traja dve leti in se otvar-ja vsako drugo leto, se bo v septembru zopet otvorila s prvim letnikom. Vpisovanje se bo vršilo, kakor na vseh drugih de-lovodskih šolah tudi pri tehniški srednji šoli v Ljubljani, prve dni septembra. Vendar pa vabi direktor vse pomočnike, ki se mislijo vpisati v šolo, da se že sedaj pismeno prijavijo. Sprejemni pogoji: starost 17 let in učno pismo (pomočniški izpit). Pri velikem številu prijavljencev bodo imeli prednost za sprejem pomočniki z daljšo prakso.
*	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich.
žareča slika N!. Vel kralja Aleksandra, pokrovitelja kongresa, ter sliki gasils.< -ga ra-trona svetega Florjana in gasilca v polni opremi. Vstopnice se dobijo v trafikah: Praprotnik, Prešernova ulica; Sever Še-lenburgova ulica; Pogačnik, Dunajska cesta in v trgovinah »Sana«, Šelenburgova ulica; Ivan Bonač, Šelenburgova ulica; I. Goreč, Dunajska cesta; Slavko Rus, Dunajska cesta; A. Rasberger, Miklošičeva cesta; Ivanka Šmalc, Marijin trg; Bogomir Motoh, Vodnikov trg in v obeh lokalih »Putnika« (Dunajska cesta in hotel Miklič). Cene so za stojišča 10, za sedeže pa 20 Din.
(a potrebi&ine nijceneje
v drogerlj&b MIG, LJUBLJANA
i
85**"® rWoUram«, maribor CENIK GRATIS! Izvršujemo vsa amaterska dela.
u— Stanovanja za gasilce. Ker se v zadnjih dneh oglaša mnogo novih tujcev, se ljubljansko meščanstvo vljudno naproša, da prijavi stanovanjskemu odseku, ki posluje na glavnem kolodvoru (telefonska številka 2720) čim večje število sob.
u— Za Malejevo mater je izročil Ljubljanskemu Sokolu g. I. Havliček 100 Din, ki jih je po njegovi inicijativi darovalo omizje ob priliki zaroke gdč. Kleoniči Ka-stanatos s g. Zdenkom Franchettijem. V isti namen so darovali še naslednji bratje po 100 Din: ing. Petrovčič Joško, ing. Mencinger Leo, Kostnafel Aleksander, Stanič Mirko in dr. Kambič Miha; po 50 Din: Keber Herman ln Trček Stanko ter 40 Din ing. Otahal Josip. Sokolska župa Zagreb je darovala namesto venca 500 Din. Skupno s prejšnjimi zbirkami M.177.50 Din.
u— Mestni gospodarski urad zaradi siia-ženja uradnih prostorov v dneh 4. in 5. avgusta 1930. ne bo uradoval za stranke.
Br. Igor Tavčar
specijalist za notranje bolezni na Brega št. 8 ne ordinira od 1. do 16. avgusta. 10466	®
SPECIJALIST za oči, nos, vrat in govorilne organe
dr. V. Ohmaclit
ORDINIRA OD 1. AVGUSTA ob delavnikih: od 10.—12. in 4.—5. ure. -, V sredah in sobotah ordinira samo dopoldne. V nedeljah in praznikih ne ordinira. Telefon 1397 (ordinacija), 405 (stanovanje)
CELOVEC, I>.,mgasse 3 (Hypotheken Anštalt)	10471
Specijalist zobozdravnik
dr. Lojze Brenčič
se je vrnil s svojega študijskega potovanja
in ordinira zopet redno. Marijin trg št. 3/IL	Telefon 2783.
. 10389. ,..„ ' .....
Iz Ljubljane
u— Bajna noč nam bo pričarana v soboto večer na divnem ognjemetu, ki ga priredi ob 21. na športnem prostoru SK Ilirije poleg gorenjskega kolodvora odbor slovan. gasilskega kongresa. Za prireditev vlada veliko zanimanje. Poleg neštetih raket, ognjenih strelov, žarečih solne, Niagara slapa, rimskih sveč, palm, bengaličnih luči itd., bo vzbujala posebno pozornost velika
Popolna razprodaja
damskih oblek
svilene vseh vrst	od Din 140.—
domače perilne	od Din 60.—
športne bluze in krila od Din 70.— F. I. GORICAR, Ljubljana, Sy. Petra c. 29
Oglejte si blago v izložbah! 10455 — t —---—— —
u— Advokat dr. Anton Urbane je preselil svojo pisarno s 1. avgustom 1930. iz Prešernove ulice štev. 5-1 v nove prostore v Tavčarjevo ulico štev. 1. Telefon št. 30-01.
u— Denar so ji odnesli. Ko se je vrnila posestnica Neža Cičeva z ižanske veste 54, predvčerajšnjim opoldne domov, je našla na svoje veliko presenečenje hišna vrata odprta. Takoj je tudi videla, da je v spalni sobi vse razmetano. Cičeva je takoj stopila k postelji ter prestrašena ugotovi'a, da ji je neznan storilec odnesel iz hranilne knjižice, ki jo je imela spravljeno med cunjami v postelji, 330 Din gotovine. Cičeva je zadevo takoj prijavila policiji ter omenila, da so tatovi najbrž cigani, ki so se držali dalje časa na Ma-tenjskem stradonu ter prosjačili okrog hiš. To bo tudi skoro gotovo držalo, vendar pa si bo Cičeva v bodoče premislila spravljati denar v posteljo, kjer ga navadno išče vsak tat, najraje pa cigan, ki pozna nerodne navade naših ljudi.
u— Ne slači suknjiča v gostilni! Nočni čuvaj na Mestni pristavi 26 letni Alojzij Furar se danes gotovo kesa, da ga ni že popreje kdo takole opozoril, Furar je prišel te dni v Fisterjevo gostilno na Zaloški cesti, kjer se je vsedel v gostilniški sobi in zaradi soparice slekel suknjič ter ga
obesil na obešalnik s klobukom Čez čas se Je Furar odstranil za trenutek na dvorišče.. Po svoji 'vrnitvi pa je nenadoma
zapazil, da visi ha kljuki nad njegovo glavo čisto drugačen suknjič in tudi klobuk, kakor pa je bil njegov. Furar se je takoj zavedel, da je suknjič in klobuk nekdo nalašč zamenjal. Pričeli so storilca iskati, a je ta že nekam izginiL V njemu puščenem suknjiču je Furar našel šolsko spričevalo na ime 21 letnega Julija Goloba pristojnega v Krško ter vojaško izpravo na isto ime. Golob, ki je po poklicu krojaški pomočnik je napravil Furarju z zamenjavo suknjiča in klobuka okrog 1000 Din škode.
u— Za izvoščke in avtoizvoščke v Ljubljani je predpisala kr. banska uprava nov maksimalni tarif, ki je nabit na mestni deski. Tarif je že v veljavi in ga mora imeti vsak izvošček in avtoizvošček vedno v vozu. Občinstvo se opozarja, naj samo po tem tarifu kontrolira cene voženj ter vsako prekoračenje tarifa naznani direktno ali pa po najbližjem stražniku mestnemu načel-stvu.
u— Opozarjamo čitatelje na oglas I mlečne in brezalkoholne restavracije, katera se je otvorila v Ljubljani v palači Vzajemne posojilnice (Miklošičeva cesta) Otvoritev te, vsem higijenskim predpisom odgovarjajoče restavracije je treba posebno še pozdraviti zato, ker-bode vsem slojem nudila ceneno in zdravju koristno prehrano, a obenem odvajala narod od uživanja alkoholnih pijač. Važnost prehrane naroda z mlekom in mlečnimi izdelki leži v zdravju in redilni vrednosti; za vzgled nam lahko služijo Bolgari. Priporočamo obisk te Ljubljani prepotrebne mlečne restavracije, njeni lastnici pa želimo mnogo uspeha.
u— Kokoši, race in gosi so mu dišale.
Posestnik Adolf Galle v Zg. Šiški 1. je te dni ugotovil, da mu zmanjkuje ponoči dvorišča vsakovrstna perutnina. Tat, ki je prihajal ponoči v skedenj, je zadnje noči odnesel 1 purana, 5 kokoši, 2 raci in 3 go-ske v skupni vrednosti nad 650 Din. Oško dovanec je skušal drznega lisjaka na dveh nogah na vsak način izslediti, a se mu ni posrečilo navzlic pazljivosti. Naposled se je moral zateči po pomoč na policijo, kajti drugače bi tat spravil počasi poti vso njegovo perutnino. Šišenska stražnica je uvedla natančna poizvedovanja in bo tat bržkone kmalu izsleden ter kaznovan, kakor se spodobi.
Vitek stas
povzdigniti in obdržati
na kateremkoli mestu telesa brez diete, brez zdravil, kopali in dolgočasnih zdravilnih načinov morete s francoskim izdelkom

Popolnoma zunanja poraba. Krepi kožo. ne zapušča eub. Ze šestesa dne viden n s p e h.
Lekarna pri ,Sv. Trojstvu'
ZAGREB, ILICA 43,
kier lahko dobite polasnilo o tem uspešnem sredstvu. — Na tisoče priznanje.	10357
SOKOL ŠIŠKA
priredi v soboto 2. avgusta na Belle-
vue družabni večer s plesom. Sodeluje
godba »Sloga«. Začetek ob pol S. zvečer.
10405
Iz Celja
e—Povečanje mestnega magistrata. Stav« ba dvoriščnega magistrata zelo naglo na« preduje. Delavci so postavili zidovje že do popolne višine drugega nadstropja. V pfcr dnevih bodo počeli že s postavljanjem ostrešja. Poslopje bo predvidoma gotovo ze do žime.•	'	' * : -". .'■•'
e— Obnovite srečke! Vsi lastniki srečk državne razredne loterije, ki igrajo pri podružnici »Jutra« v Celju, naj srečke ob« nove takoj, ker bi jih sicer prodali dru« gim Interesentom. Žrebanje. bo že 7. t. m. in morajo biti srečke obnovljene najpoz« neje do 5. t. m.
e— Asfaltiranje Krekovega trga. De« lavci, ki jih zaposluje neko podjetje iz Slavonskega Broda in ki so zaposleni na razkopavanju Krekovega trga v svrho asfaltiranja, so dospeli z razkopavanjem trdega bazaltoidnega tlaka že na sredino trga pred kolodvorom. Delo znatno ovira v že razkopanem delu trga močno dežev« je, ki je nastopilo v sredo opoldne. Ko bo ves trg splaniran in močno presut z gramozom, ki bo tvoril podlago, bo stopil v akcijo parni valjar, nakar bo trg za« časno odprt za tovorni promet, da se bodo pokazale eventualne vsedline. Po izvrše« nih korekturah bodo šele trg prevlekli s plastjo tolčenega asfalta.
e— Nenadno .nai aščanje Savinje. Zara« di silnega deževja, ki je trajalo vso noč od srede na včeraj in tudi vse včerajšnje dopoldne, je Savinja, kakor tudi vsi nje« ni pritoki, katastrofalno narasla. 2e v ju« tranjih urah je dosegla rob struge in se je v spodnjem toku deloma celo razlila čez bregove. Kalna voda, ki ima divjo br« zino, je prinašala s seboj večje hlode, ve« like množine manjšega drevja, desk in bukovih drv. Celo par vrtnih plotov je bilo opaziti v razdivjani Savinji. Pod Sta« rim gradom so ljudje ves dan lovili pla« vajooi les. Savinja je pri svojem izlivu na Zidanem mostu popolnoma zajezila z
močnim tokom odtok Save, ki je znatno tišja in nižja. Povodnji se menda ni treba bati, ker je popoldne prenehalo v Savinj« ski dolini in v nižje ležečih krajih deže« vati. Nevarnost pa še ni odstranjena po« polnoma, če morda ne bo še naprej deže« ilo v gornjih dolinah. V Celju je kazal eraj vodomer pn Savinjski brvi 1.50 m .iad normalo.
e— Neprevidni kolesar. Na Mariborski cesti se je zaletel s kolesom v nasproti, pravilno po desni strani ceste vozečega zasebnega uradnika Alfonza G., uslužbene-ga v Westnovi tovarni, trafikant Josip L. in ga podrl na kup gramoza, na katerem se je G. precej močno poškodoval na rokah in obeh kolenih in je za službo po izjavi zdravnika nesposoben najmanj 14 dni. L. svojo krivdo prizna, pravi pa, da se ie tudi sam moral izogniti nekemu drugemu kolesarju in je nesreča nastala zgolj slučajno.
e— Ukradeno seno. Posetnik Josip Fid-ler z Ostrožnega je kupil košnjo na Ra-kusehevem travniku <na Lavi pri Celju. V noči od 25. na 26. t. m. pa mu je ponoči neznan tat ukradel 4 kopice suhega sena s travnika, obenem pa je tat pokosil še 4 vrste trave in jo tudi odpeljal.
Iz Maribora
4— Češkoslovaški gasilci na potu skozi
Maribor. Danes ob 13.58 se pripelje v Maribor skupina češkoslovaških gasilcev iz Moravske, okrog 200, ki se vozijo na vse-slovanski gasilski kongres v Ljubljano. Gasilska župa, JC liga in Češki klub prirede dragim gostom sprejem na glavnem kolodvoru, ki se ga udeleži tudi častna četa gasilcev in godba. Gostje se odpeljejo po 20 minutnem postanku vlaka naprej v Ljubljano. Občinstvo je vabljeno k mnogoštevilni udeležbi pri prejemu.
a— Učiteljski veteran. V ponedeljek je slavil g. Josip Zemljič, nadučitelj v pokoju, v krogu svojcev 84 letnico rojstva. Čvrst še ie korenjak, le noge so mu postale težke. Rojak iz Male Nedelje zavzema častno mesto med učitelji-upokojenci. Brl je vse svoje življenje značajen narodnjak in vzoren .učitelj. Rad vzbuja spomine na doživljaje v .preteklosti. Naj mu bo naklonjeno za težavno delovanje med narodom še mno. go zdravja.
a— Sestanek upokojenih učiteljev iz Maribora in okolice bo v četrtek 7. avgusta ob 15. v Balonovi gostilni na Pobrežju. Običajni razgovori!
a— Slavnostna seja »Peruna« bo povodom 10 letnice klubovega obstoja v nedeljo 3. avgusta ob 11. v mali dvorani Narodnega doma.
a— Dijaški dom v Mariboru sprejema v oskrbo dijake mariborskih srednjih šol proti redni mesečnini 600 Din; potrebnim in pridnim dijakom zniža odbor mesečnino in krije primanjkljaj z naklonjenimi podporami. Prospekte pošilja vodstvo zavoda.
a— Zopet zaplemba živil na trgu. Na mariborskem trgu je upravičeno posegla vmes železna ioka šefa tržnega nadzorstva Zaplenjene so bile včferaj zopet tri košare gob, ker so bile črvive in zdravju nevarne, ter večja količina marelic.
a— Avtobusna proga Selnica-FaJa. Mestno avtobusno podjetje poroča, da se avtobusne vožnje na progi Selnica-Fala ob nedeljah in praznikih, ki so bile ukinjene, na splošno željo občinstva zopet vrše po potrebi in če se prijavi najmanj 10 potnikov.
a— Modras je v torek popoldne v Kam-nici pičil 24 letnega viničarja Miroslava Kapuna, ki je nastavljen pri veleposestniku Knebelu v Brestrnici. Takoj poklicano moštvo rešilnega oddelka ga je odpravilo v bolnico. Kačje zalege je letos v okolici Maribora zelo veliko in je treba biti prav previden.
a— Veliko tombolo priredi 10. avgusta prostovoljno gasilsko društvo na Pobrežju. Dobiček je namenjen za odplačilo motorne brizgalne.
Znižali smo cene Ovomaltine!
Povečanje prometa nam je omogočilo, da bomo od 1. avgusta t. I. znižali cene našemu priznanemu okrepilnemu proizvodu Ovomaltine. Izkoristite zato tudi Vi ta dogodek, da uporabite v svojem domu to koncentrirano, naravno krepilno pijačo, ki v obliki okusnega zajtrka mesto kave ali čaja s povečanjem Vaše telesne odpornosti čuva Vaše zdravje, povečuje Vašo sposobnost za duševno aH telesno delo In miri Vaše živce. Ovomaltine se po želji lahke priredi kot mrzla ali topla pijača. Topla Ovomaltine je najokusnejši in najbolj zdrav zajtrk za otroke in odrasle. Mrzla Ovomaltine pa je najugodnejša
pijača, ki osvežuje in krepi od poletne žeje trudno telo. Ženam, ki do je, otrokom, bolrikom, ljudem, ki duševno ali telesno mnogo delajo, vsem, katerim je potrebno jačanje telesne poči brez preobtežitve
želodca, pomaga Ovomaltine, izvor zdravja in moči.
10365
DK. A. WANDER D. D., ZAGREB.

Iz Kamnika
ka— Koncert. Novoustanovljeni pevski ri>or »Gorenjci« bo imel v soboto zvečer koncert v »Kamniškem domu«.
ka— Neurje nad Kamnikom. V sredo je deževalo po malem skozi ve« dan, okrog 18. je pa nastala pravcata nevihta. Par« krat je treščilo v neposredni bližini me« sta. Naiiv je trajal vso noč in še v če« trtek.
Iz Trbovelj
t— Poroka. V pravoslavni kapeli v Ljub* Ijatii se je poročil rudniški nameščenec g. Ivan Majnik z gdč. Štefko Tauferjevo iz Zagorja. Obilo sreče!
Iz Murske Sobote
mr— Na dopust je odšel direktor gim« naz*ije Ludo Vagaja. Nadomešča ga v uradnih urah prof. Matko Rsuter in to od 1. do 30. avgusta.
mr— Izgubljena ura. V torek zjutraj j« orožniški poročnik g. Ignat Radakovič izgubil srebrno uro znamke »Tisot«. Po« sten najditelj naj uro odda lastniku proti nagradi.
Gosoodarstvo
Likvidacija državnega dolga pri Narodni banki
V	nedamiih izjavah finančnega ministra dr. švrljuge r ameriškem listu »Chicago Trifcune« je med drugim rečeno, da bo ob prjliki zakonske stabilizacije dinarja irvršemo tudi odplačilo polovice državnega dolga pri Narodni banki, in sicer deloma v gotovini, deloma pa v obliki udeležbe države na bančnem dobičku. Dolg naše države pri Narodni banki znaša nekaj nad 4 milijarde Din in bi se torej ob priliki stabilizacije likvidirali 2 milijardi Din državnega dolga. S tem seveda ni rečeno, da bo država naenkrat odplačala v gotovini 2 milijardi Din. Kakor finančni minister sam poudarja, bo le en del odplačan v gotovini. Drugi del, ki bo Izplačilo drugega dela iz udeležbe države na dobičku banke, je razumeti tako. da bo dobiček, ki bo nastal v srvesi z valorizacijo kovinske podlage, porabljen za odpis državnega dolga. Kakor znano, se bo kovinska podlaga (zlata in »rebrna) še vedno računala po predvojnih elatih paritetah in je njena stvarna vrednost 11-krat večja od knjižne vrednosti. Po kalkulaciji prof. dr. Bajkiča znaša dejanska vrednost kovinske podlage okrog 1190 milijonov Din, knjižna pa 120 milijonov Din, tako da bo pri stabilizaciji nastalo povečanje knjižnje vrednosti za 1070 milijonov dinarjev. Sicer bo tudi na pasivni strani valorizirana delniška glavnica za kakih 300 milijonov dinarjev, •vendar navzlic temu ostane valorizaci.iski dobiček od preko 700 milijonov Din, ki se bo porabil za odpis državnega dolga. Even-ttielne zahteve delničarjev novčaničnih bank od takega valorizacijskega dobička eo bile ob priliki doslej izvršenih valutar-nih stabilizacij vedno odbite, kajti priznavanje valorizacijskega dobička delničarjem bi pomenilo delati poklone delničarjem na račun skupnosti.
V	zvezi z odplačilom državnega dolga pri Narodni banki se razmišlja tudi o tem, da se današnje novčanice po 10 Din odtegnejo iz prometa in zamenjajo s kovanim srebrnim denarjem. Pravica kovanja denarja pripada povsod edino državi, že pred voino j" stvarna vrednost srebrnih novcev znašala le kakih 40 odstotkov nominalne vrednosti, če upoštevamo zadnji padec cene sTebm, tedaj je jasno, da bi naša država za kakih 300 milijonov Din lahko dg]a izdelati srebrnih novcev za nominalnih 1000 milijonov Din. Z zamenjavo bankovcev po 10 Din za srebrne novce po 10 Din bi torej naša država lahko odolačala pri Narodni banki na mah 700 milijonov Din državnega dolga brez vsake obremenitve državne blagajne. Kakor vidimo, je dana možnost, da se v zvezi s stabilizacijo dinarja in z izdajo kovanih novcev, znatno zmanjša državni dolg pri Narodni banki. To zmanjšanje dolga pa bi Narodni banki omogočilo, da stavi gospodarstvu na razpolago obilnejša sredstva. Po izvršeni stabilizaciji bo naš denarni obtok mnogo bolj elastičen, kajti ves obtok bankovcev bo prenešen na račun Narodne banke same
= Letina v dravski banovini. Ministrstvo
za kmetijstvo je pravkar izdalo poročilo o stanju kmetijstva v prvi polovici julija po posameznih banovinah. Poročilo pravi gle-dr stfiija v dravski banovini med drugim, da se jc po daljši perijodi suše in kasnejšega obilnega dežja stanje kultur popravilo. kar se v prvi vrsti tiče okopavin, livad in iarih žitaric. Letošnji pridelek žita se v dravski banovini ceni: za pšenico na 600.750 m«t. stotov. za ječmen 156.620 stotov, za rž 344.115 stotov. za oves 247 170 stotov in za sorščico 38.490 stotov. Nasproti preteklemu letu bo kakovost strnenega. žita slabša: po količini pa je pridelek pšenice, ječmena in ovsa zaradi vremenskih neprilik (suša, toča, poplave) precej manjši, nekoliko večji pa je pridelek rži in sorščice. Sadna letina bo v splošnem slaba, dočim obetajo vinogradi obilen pridelek, če ne bo zaradi obilnega dežja nastopil palež. Zaradi suše je opažali pomanjkanje živinske brane.
= Novi trošarinski pravilnik. V »Služ« benih novinah« št. 167 od 25. julija je bil objavljen v celoti trošarinski pravilnik ka« kor je sedaj v veljavi. Ta trošarinski pra« vilnik ne vsebuje nikakih novih predpisov, kakor so to nekateri listi poročali, temveč so v njem zbrana vsa sedaj veljavna dolo« čila, ki so bila zaradi številnih sprememb zadnjih let raztresena po raznih številkah in jetnikih »Službenih novin« odnosno »l>adnega lista«. Finančna uprava je hvalevredno zbrala vse te predpise in jih znova v celoti objavila z upoštevanjem vseh sprememb. Želeti bi bilo, da bi se vsi ti predpisi čimprej objavili tudi v sloven« skem besedilu v*>SIužbenem listu« dravske banovine, kar bi omogočilo pregled gospo« darskim krogom, ki imajo opravka s troša« rinskimi predpisi.
=- Dobave. Prometno, - komercijalni oddelek direkcije drž&vnifo železnie v Ljubljani sprejema do 4. avgusta ponudbe glede dobave barv, terpentina, minija, lazure, solne kisline in glavnikov za fladranje; gradbeni oddelek dO 8. avgusta ponudbe glede dobave lesa in 4000 komadov obročkov; do 12. avgusta glede dobave 10 kg laka za medenino ter glede dobave raznega telefonskega materijala; strojni oddelek pa
do 8. avgusta ponudbe glede dobave oljnic ir. cevk za vodokaze; do 9. avgusta glede dobave listov za tračne žage, glede dobave 2800 komadov ročajev za orodje in 200 komadov toporišč za lopate; do 11. avgusta glede dobave primožev; do 12. avgusta glede dobave raznih varilnih aparatov; do 13. avgusta pa glede dobave 50 komadov delovnih površnih oblek. (Predmetni pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 14. avgusta ponudbe glede dobave medeninaste pločevine ter glede dobave 4 garnitur za zidane štedilnike. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 18. avgusta ponudbe glede dobave 1 motorja, raznega železa, kovinskih vijakov, jekla, smirkovib plošč, 400 stotov portlandskega cementa, bakra, izolatorjev, 300 kg karboli-noja, 450 bal krovne lepenke, 100 plošč železne in pocinkane pločevine ter glede dobave raznega električnega materijala. Dne 18. avgusta se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Zagrebu ofertalna licitacija glede dobave svinca. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)"
BORZE
31. jniija.
Na ljubljanski borzi ie bil danes devizni promet slab, le v devizi Praga in deloma v devizah Berlin in Dunaj je bilo nekaj potrebe. Tečaji deviz se niso znatneje spremenili. Deviza Newyork je po včerajšnji okrepitvi popustila od 56.306 na 56.275, dočim sta se devizi London in Dunaj za malenkost dvignili.
Na zagrebškem efektnem tržišču so se tečaji Vojne škode povprečno dvignili za 1 Din, vendar je bil promet malenkosten. Za aranžma in kaso je Vojna škoda notirala 438 do 438.5, za november pa je bila zaključena po 437.5. Od ostalih državnih papirjev se je trgovalo edino 7% Blairovo posojilo po 87,5. Med bančnimi papirji je prišlo do prometa v Union banki po 191, v Jugo banki po 77.5, v Praštedioni po .910; od industrijskih delnic pa so bile zaključene Trboveljska po 407, Šečerana po 310 do 315 in Danica po 110.
Device in valute. Ljnbljana. Amsterdam 22.71, •' Berliq 13.46 — 13.49 (13.475). — Bruselj 7.894«. -Budimpešta 9.8877. — Curih 1094.4 — 1097.4 (1095.9). — Dunaj »5.87 798.77 (797.37). London 274.61. — Newyork 56.275 Pariz 221.90. —' Praga 166J3 — 167.53 (167.13). - Trst 294.35 - 296.35 (295.35) Zagreb. Amsterdam 22.71, Dunaj 796.87 do 798.87, Berlin 13.46 — 13.49, Bruselj 789.48. Budimpešta 987.27 — 990.27, Milan 294.287 — 296.287. London 274.21 — 275.01. Nevvork ček 56.175 — 56.375. Pariz 220.90 do 222.90, Praga 166.73 — 167.53, Curib 1094.4 - 1097.4.
Curih. Zagreb 9.125, Pariz 20.245, London 25.05875, Newyork 514.625. Bruselj 72, Milan 26.96, Madrid 57.65, Amsterdam 207.20, Berlin 122.87. Dunaj 72.77, Sofija 3.735, Praga 15.2576, Varšava 57.75, Budimpešta 90.25. Bukarešta 3.06.
Dunaj. Beograd 12.5225 — 12.5625. London 34.36875 — 34.46875. Newyork 706.75 do 708.25, Milan 36.985 - 37.085. Curih 137.13 — 137.63: dinarji 12.43 — 12.49.
Efekti.
Ljnbljana. 8% Blair 98 blago, 7% Blair 88 bi., Ceijska 160 den., Ljubljanska kredit. 122 den.. Praštediona 905 den.. Kreditni zavod 170 den., Vevče 125 den., Ruše 280 do 300, Stavbna 40 den., Kranjska industrijska 282 zaklj.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in kasa 438 — 438.5, za november 438 — 438.5, za december 437.5 — 438.5, investicijsko 87.75 — 89, agrarne 55 — 56. 7% Blair 86.75 — 87.25. 8% Blair 97.25 do 98, 1% Drž. bipot. banka 865 bi.; bančne vrednote: Praštediona 907.5 — 912.5, Jugo 77.5 - 78, Union 191 - 192, Srpska 186 bi., Zemaljska 195 den.. Narodna 8200 den., Ljubljanska kreditna 122 den.; industrijske vrednote: Narodna šumska 25 den., Gutmann 150 — 160. Slaveks 65 bi., Slavo-
vonija 200 den., Danica 107--115, Drava
240 — 250, Šečerana 311 — 315, Brod vagon 110 — 115. Vevče 124 den., Isis 33 d., Dubrovačka 375 — 400, Oceanija 205-220, Trbovlje 404 — 407.
Beograd. Vojna škoda 449.5—453.5 zaklj., za avgust 452*— 452.5, za december 461 do 402. investicijsko 92.5 zaklj., agrarne 55.75 do 56.75. 7% Blair 89.125 zaklj., 8% Blair 100 bi:. 6% begluške 75 den., 7% Drž. hip. banka 88.5 den.. Narodna 8230 - 8240.
Blagovna tržišča
HMELJ
+ Poročilo Udruženja vojvodinskih hmeljarjev. Petrovec, 29. julija. Dež, k: smo ga naposled dočakali, ni zboljšal hme« lja v toliki meri, da bi mogli pričakovati večji pridelek kakor 5 do 6 met. stotov na ha in to celo le v najlepših nasadih. Zdi se, da bo hmeij letos v kakovosti izvrsten, toda malo ga bo. Mi ga cenimo največ na 4 met. stote na oral (150 kg na 1000 rast« lju). S Češkoslovaške in Nemčije javlja« jo dosti pogost dež, ki je povzročil, da se je od suše težko oškodovana rast hmelja baje nepričakovano popravila.
+ Stanje hmeijskih nasadov v Savinjski dolini. Hmeljsko društvo za Slovenijo v Žalcu poročajo 31. julija: Kljub ponovnim padavinam se je pri stanovitni vročini, po« sebno na prodnati zemlji, pojavil soinčni palež, ki neljubo ovira izkobuljenje rast« line. To oviro pospešuje še nizka nočna temperatura. Pri vsem tem pa se bo obi» ranje hmelja letos vendar pričelo nekaj dni poprej, kakor navadno. Glede na zmanjša« ni hektarski donos in skrčenje s hmeljem zasajene ploskve, se že lahko danes trdi, da bo letošnja množina pridelka znašala le približno polovico lanske.
LES
+ Ljubljanska borza (31. julija). Tendenca za les mlačna, Zaključenih je bilo 5 vagonov hrastovih drv. Povpraševanje je za več vagonov tramov (uso Trst, 5/6, 4 do 12 m) in za večjo množino hrastovih drv (rezanih na 30 cm dolžine).
Izvoz drv, ki bi morala biti sedaj glavni izvozni produkt, je v zadnjem času sicer nekoliko živahnejši, vendar še daleč zaostaja za lanskim izvozom. Italija, ki je glavni konsument našega goriva, računa, da bo deloma pokrila svojo potrebo v Albaniji, vendar pa bo morala največ uvoziti iz Jugoslavije in Avstrije. Še vedho je povpraševanje po rezanih drveb ter po odpadkih od mehkega lesa, po butarah in kolobarjih. Od rezanega blaga pa se iščejo predvsem morali.
ŽITO
-f Žitni trg (31. julija). Trenotno je ori-jentacija zelo težka. Plenica je danes na vojvodinskem trgu nekoliko popustila, za I'
koruzo pa je nadalje veliko zanimanje, zlasti odkar je v Cbicagu prišlo do izenačenja cene za koruzo in pšenico. Veliko zanimanje je zadnje dni za pivovarski ječmen, ki ga pivovarne plačujejo že po 170 Din fco baranjska nakladalna postaja.
4- Ljubljanska borza (31. julija). Tenden ca za žito nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudili so (slov.post.plač. 30 dni): pšenico: baško, 80/SI kg po 240 - 242.5, 70/80 kg po 235 - 237.5, 78/79 kt po 230 do 'M2 5; rž: baško, 72 kg po 170 ~ 172.5; ječmen; ozimni, 66/67 kg po 157.5 — 160; koruio: baško po 180 — 182.5; oves: ba-ranjski. novi po 210 — 215: moka: baška >0< iz stare pšenice po 405 — 410. iz novi pšenice po 395 — 400
+ NoTosadska blagovna borza (31. julija). Tendenca mlačnejša. Promet: 25 vagonov pšenice, 2 vagona ječmena. 86 vagonov ko ruze, 6 vagonov moke in 42 vagonov otro bov. Pšenica: baška. 79/80 kg 175 — 177.5; gornjebaška. 79/80 175 — 180; baška, Tisa.
Jjgp "?A /On 1-_ < CV\	1"QO * • rrrtfn iftVionočbo
1
do 170
170 — 175. Ove«: baški in sremski 155 do 160. Jermen: baški in sremski. 63/64 ka 115—120 Koruza: baš. in srem. 130-135: ladja Dunav 125-130 za avg. 132 5—137.5: ban. 125—127.5 Moka: baška >0g*. 307.5-317.5- >2< 277.5-287.5: >5< 232.5-242.5: ?6< 172.5 - 182.5: >7< 112.5 - 120: >8« 95 _ 100 Otrobi: baški. sremski in bana-ški 87.5-92.5
Rudimpeštanska termiuska borza (31. julija). Tendenca učvrščena. za koruzo mlač-neiša; promet srednii. ršenica: za oktober 18.96 - 18.97 (obračunski tečaj 18.90). za marc 20.61 — 20.62 (20.50). za mai — (21.10): rž: za oktober 12.61-12.63 (12.00). za marc 13.86 - 1390 (13.80); koruza: za avgust 16.76 — 16.80 (16.70L za sen»«»mber 16.76 — 16.80 (16.90). tranzitna 13.65.
gornjebaška. 79/80 Ivo —	Dasna, i isa.
slep. 79/80 kg 180 — 182.5; gornjebanaška 172.5 — 175; sremska. 78 kg težka 167,5 do 170. Oves: baški in sremski 155 do
ŠPORT
Po končanem turnirju v Montevideu
V svoji včerajšnji drugi izdaji smo objavili rezultat finalne tekme za svetovno prvenstvo med Uruguayem in Argentino. Zmagal je Uruguay s 4:2 ten s tem postal svetovni prvak v nogometu. Tudi o tej tekmi javljajo prav čudne stvari. Ne samo, da so Uruguay-ci tudi to pot igrali zelo surovo in hoteli z vsemi sredstvi doseči zmago, je tudi sodnik zopet pripomogel do lega, da so Uruguayci postali svetovni prvak. Torej ne samo Evropci, tudi Južni Američani so morali občutiti metode, ki so jih uporabljali v Montevideu, samo da bo zadoščeno bolestni ambiciji Uruguaycev, ki za nobeno ceno niso hoteli prepustiti naslov svetovnega prvaka drugemu, ki bi ga bolj zaslužil. Naravno je, da je turnir zaradi tega mnogo .izgubil na važnosti. Še bolj naravno pa je, da se je ves športni svet dvignil v ogorčenju proti takemu postopanju Uruguaycev. To ogorčenje s« je v Buenos Airesut glavnem mestu Argentine, pretvorilo v bučne demonstracije proti Uruguaycem, ko so bile
znane podrobnosti o tekmi Uruguay_
Argentina. Argentinski demonstranti so napadli skupino uruguavskih žensk., ki so slavile zmago. Ustavili se niso niti pred uruguavskim konzulatom, ki 80 ga demolirali. Policijo je razjarjena množica pognala v beg. Šele ko je nastopilo vojaštvo, so mogli razburjeno množico razpršiti. Nad 10 oseb je bilo ranjenih, več ko 100 jih je policija aretirala. To je bil torej žalostni finale nogometnega turnirja za svetovno prvenstvo, ki bi se moralo končati v znamenju športne solidarnosti in občudovanja ponosnega naslova vrednega zmagovalca. Uruguay je danes svetovni prvak le na papirju, moralno je izšel iz teh borb kot premaganec. To je gotovo mnenje vseh držav, ki pravilno pojmujejo šport.
Naši igrači so v polni meri storili svojo dolžnost. V težkih okoliščinah so se borili kot levi ter s svojim nastopom proslavili ime naše domovine v svetu.
Apeliramo na ljubljanski nogometni podsavez, da pripravi našim reprezentančnim nogometašem, ki se bodo vračali domov skozi Ljubljano, dostojen sprejem, katerega zaslužijo, ker so storili svojo dolžnost kot pravi jugoslovenski športniki.
Izjava nogometašev ASK Primorje
Prejeli smo:
Z ozirom na poročila dnevnih športnih vesti smatramo za svojo dolžnost, da res« niči na ljubo damo naslednjo i?javo o ne» deljski tekmi Maribor : Primorje v Mari« boru:
Nimamo namena, da bi se opravičevali in poleg tega se zavedamo, da mora pravi športnik pravilno pojmovati poraze kakor tudi zmage. Toda ono, kar se je dogodilo preteklo nedeljo v Mariboru, nas sili, da spregovorimo nekaj besed o porazu, ki nam je bil usiljen.
Že sama resnica, da se je glede nominl« ranja sodnika za to tekmo bila usodna tri« dnevna bitka, polna fines in strokovnjaških mahinacij, o katerih se bo razpravljalo še na odločilnem mestu, nas je navdajala s skepso o normalnem poteku te tekme. Pri tem moramo poudariti, da glede tega ne zadene 1SSK Maribor nobena krivda. Da« nes lahko s sigurnostjo trdimo, da smo morali zopet enkrat doprinesti na oltar bolnih slovenskih športnih prilik mukepol« no žrtev. V nedeljo smo še enkrat imeli pri« liko opazovati popolnoma očitni znak, ki nam priča, da obstojajo poleg običajnih za« prek, na katere zadene vsak siromašni slo« venski klub, še druge ne vidi j i ve razdiralne sile. katerih edini cilj je, da nas uničijo.
Trije nepriznani goli v eni tekmi in deset zaustavljenih napadov na kazenski črti na« sprotnika so dovolj očitni dokaz za naše trditve. Izključevanje in kaznovanje igra« čev je 2e stara praksa, katero smo že dav* no občutili. Toda desetletno nastopanj' današnjega našega kapetana Ermana II. n zelenem polju brez najmanjšega opomin od strani sodnikov je lahko g. Wagnerju i
in vsem nevidnim gospodom dokaz, da je čaša že polna, in obenem zagotovilo, da bomo to pot dvignili protest proti vsem ne pravilnostim, katerim smo bili v nedeljo iz« postavljeni. Pozvali bomo vse prave in po« štene športnike naše države, da nas zaščitijo pred mačehovsko piščalko slovenskih »na« zovi« sodnikov in pred* nasilji, ki se iz« vajajo nad nami. Trdno verujemo, da bo vodstvo naše sekcije kakor vsi pravi šport« niki našli način, s katerim se bo zaščitilo športno delo* žrtve in človeški ponos ena j« storice, ki ima na sebi samo eno krivdo, namreč da obstoja.
Ako so že slovenske športne prilike tako gnile, da niti enemu pravemu športniku ne morejo nuditi garancije za objektivno in pošteno oceno njegovega športnega dela, bo« mo apelirali na nepokvarjeno jugosloven« s^co javnost, da obvaruje naš človeški po« nos, ko že ne more zaščititi naše pošteno športno delo.
Žalosten je za slovenske športne prilike že sam naš krik: da je že pet let, odkar se naše žrtve za slovenski šport profanira« jo na vsakem koraku, a naš mošk; ponos že nad stokrat masakrira s sodniško pi« ščalko po zelenih igriščih, kjer bi se morala naša volja jačiti, a naš ponos in karakter utrjevati.
Zemljak Pavel, Hassl Viktor, Uršič Emil, Svetic Slavko, Erman Adolf, Jež Alojz, Jančigaj Mirko, Jug Franc, Jug Vinko, Pišek Mat., čamernik Anton, Šenica Jože.
Službene objave LPP. Danes v petek toč« no ob 20.30 seja v restavraciji Slon. Zara« di važnosti dnevnega reda, udeležba vseh odbornikov obvezna.
Primorje (plavalna sekcija). Tek« movalke in tekmovalci: Prekuh Vida, Ap» lene, Dekleva, Brecelj A., Germek, Dou« gan Lj., Otruba, Šturm, Jandl, Maier, Tu« ma in \Vilfan morajo sedaj redno prihajati na trening v Kolezijo ob 7.30, in sicer ob vsakem vremenu.
Iz LNP. Prvenstvena tekma SK Javornik : SK Elan, ki bi se imela odigrati 3. avgu« sta v Novem estu se preloži na kasnejši termin. — Prersedstvo.
č/e ovijsa in cenejšajz
PALMA
zdravilna grenka, o-ada,. DOBIVA SE POVSOD/
SOKOL
Godbeni odsek Sokola I v Ljubljani opozarja bratsko članstvo ljubljanskih so« kolskih društev, da ima prostih še nekaj
instrumentov ter poživlja one brate, ki čutijo veselje do sodelovanja v pihalni godbi, oziroma salonskem orkestru, da se priglasijo ob sredah in petkih zvečer na Taboru. Sodelujte v prvi vrsti v sokolski godbi!
Sokolska četa pri Sv. Urbanu v Slov. gor. Kakor smo že poročali, je bila v na« ši fari ustanovljena v mesecu majniku sokolska četa. Z ustanovitvijo, za katero je pokazal naš kraj mnogo zanimanja, pa se je pričelo pri nas tudi marljivo sokol« sko delo. Ker četa nima na razpoiago v kraju telovadnice, so pač vežbali naši kmečki dečki -in dekleta vsako nedeljo na sejmišču, ki ga je stavila na razpola« go Sokolu krajevna občina, ob grdem vre«
menu pa so se zatekli v tukajšnjo osnov« no šolo in vežbali v razredu. Zato je bilo tu ob nedeljah kaj živahno vrvenje. Za moško deco je prihajala ženska deca, po ^ečernicah pa so zbirali k prostim vajam članice in za njimi člani. Po telovadbi je vaje navadno tudi naša sokolska godba, tako da lahko trdimo, da je bila vsa nedelja posvečena sokolskemu delu. Vsi oddelki so pod požrtvovalnim vod« stvom naših vaditeljev lepo napredovali, zato je sklenil upravni odbor pokazati že v prvem letu sadove svojega dela. In ta« ko bo imela naša sokolska četa po jedva trimesečnem delu svoj prvi sokolski praz« nilc — javni nastop dne 3. avgusta t. 1., na katerega vabimo vse naše Sokole- in prijatelje iz Slovenskih goric, posebno pa bližnja sokolska društva, da nas posetijo in podpro v našem delu. Zdravo!
h uradnih in drugih službenih objav
Službe. Razpisuje se šest mest šefov oddelkov v splošni bolnici I. reda v Mariboru, in sicer na oddelkih: 1.) za interno medicino; 2.) za kirurgijo; 3.) za očesne bolezni; 4.) za kožne in venerične bolezni; 5.) za porodništvo in ginekologijo; 6.) za rentgenologijo. Prošnje do 1. septembra pri 5anski upravi v Ljubljani. — Odda se mesto pisarniškega uradnika pri okrajnem sodišču v Marenbergu. Prošnje do 28. avgusta na predsedništvo okrožnega sodišča v Mariboru.
Dražba. Dne 19 septembra ob 10. dopoldne se vrši pri okrajnem sodišču v Ljubljani dražba nepremičnin: zemlj. knj. kat. obč. Vič, vlož. št. 406. Cenilna vrednost 83.512 Din; najmanjši ponudek 41.756 Din.
Vpisi v trgovski register. Vpisali sta se firmi: a) Šumer in Petek »Tivar Oblekoi in trgovina z mešanim blagom s sedežem v Konjicah, javna trgovska družba. Družabniki: Petek Anton, trgovec v Konjicah št. 89 in Šumer Martin, trgovec v Konjicah št 41. Za namestovanje sta upravičena oba družabnika kolektivno, b) Kokalj in drug, Valta vas, pošta Straža, s sedežem Valta vas. Obratni predmet: Avtomobilno prevažanje ljudi in prtljage iz Črmošnjic in Toplic v Novo mesto in nazaj. — Vpisale so se spremembe in dodatki pri nastopnih firmah: Max Stossl, Celje. Odslej ima pravico tvrdko zastopati in zanjo podpisovati tudi sam družabnik Stossl Simon. Poleg tega imata pravico tvrdko zastopati ostala družabnika Arnold Stossl in Ignac Stossl, in sicer kolektivno na isti način kot doslej. — A. Westen, delniška družba v Celju, s sedežem v Gaberjah pri Celju. Delniška glavnica se je zvišala od 20,000.000 na 25,000.000 Din z izdajo novih delnic po 100 Din, ki so se v gotovini popolnoma vplačale. — Pri Splošni gospodarski zadrugi v Sevnici ob Savi je izstopil iz načelstva Li-povšek Jože, vstopil pa Stegenšek Martin, posestnik v Drožanju. — Zadružna zveza v Celju se je po sklepu občnega zbora z dne 24. junija razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidatorji: dr. Zdolšek Josip, odvetnik in posestnik v Brežicah; dr. Gorišek Milan, odvetnik in posestnik v Št. Lenartu v Slov. goricah; Gnus Anton, šolski ravnatelj v p. in posestnik, Dol pri Hrastniku; Kecelj Alojz, šolski upravitelj v Ljubljani, Bežigrad 16, in Lavrič Ivan ml., trgovec in posestnik v Loškem potoku. Likvidatorji podpisujejo likvidacijsko firmo tako, da se podpišeta poleg nje po dva likvidatorja ali po en likvidator in pooblaščenec Smodiš Janko. tajnik Zveze v Ljubljani.
CENIK
plaino
Io franko)
A. KI F F M A N N Maribor 136/a
tpacljaltef aan« boli gib ar
Obiskovalcem Jugoslovenskega gasilskega
kongresa
se priporoča staroznana gostilna HAFNER, sedaj
GOSTILNA LORENZ
Prisojna ulica 5
: Točila se bodo prvovrstna vina. Gorka in mrzla jedila vedno na razpolago. — Za prijazen obisk se priporočata
10474	Lorenz in Angela Verčnik
Obiskovalcem Jugoslovenskega gasilskega kongresa se priporoča
64 gostilna FRANC ROZMAN
Sv. Petra cesta št. 85
Točilo se bo prvovrstno štajersko in dolenjsko vino. Gorka in mrzla jedila vedno na razpolago. — Senčnat vrt in velika, prostorna dvorana za 500 ljudi.	10477
Zahvala
Za premnoge izraze iskrenega sočutja in sožalja ob nenadni smrti na* šega nad vse ljubljenega soproga, očeta, svaka in brata
Karla Ahačiča
trgovca in posestnika
izrekamo najtoplejšo zahvalo, posebno hvalo smo dolžni okrožnemu zdravniku dr. Maleriču za takojšnjo ljubeznivo pomoč in nego, za tem prečastiti duhovščini, črnomeljskemu Sokolu, gasilnemu društvu, zastopnikom gremija trgovcev, državnih uradov in drugim za zadnjo počastitev in mnogoštevilno spremstvo, nadalje odličnim pevcem iz Črnomlja in Metlike za nad vse lepi in ganljivi žalostinkl, znancem iz Novega mesta, vsem darovalcem cvetja, njegovim prijateljem ter vsem, ki so soprogo rajnega tolažili in nepozabnega spremili na kraj zadnjega počitka.
Črnomelj — Novo mesto, dne 31. julija 1980.	10475
Žalostne rodbine: Ahačič, Učar, Stefanovič
*3TJTR~CJ« It. 578
6
Petelc, T. VTTT.
Iz življenja in sveta
Italijanski kralj v potresnem ozemlju
Kralj Viktor Emanuel je s svojim spremstvom obiskal porušeno mesto Melfi, svojo navzočnostjo proži tolažbo težko 'prizadetemu ljudstvu.
da s
Kemal paša - največji sovražnik islama
V divjih soteskah pod Araratom divja že nekoliko tednov neizprosen boj na nož za uničenje kurdskega naroda, kakor se je med svetovno vojno v istih krajih odigravalo mesarsko uničevanje armenskega naroda. Turške vesti javljajo le o napadih Kurdov na turške stražnice in vojaške oddelke, molče pa o grozodejstvih, ki jih počenja Kema-lova vojska. Po nepristranskih poročilih pa ne gre za kak razbojniški kurdski napad, marveč je povod ustaji čisto politične in verske narave. Kurdi vidijo v osebi Kemala zatiralca kurdske svobode in sovražnika islamske vere. Gibanju so se pridružili tudi Kurdi, bivajoči na perzijskem ozemlju, in turške čete so spočetka korakale od poraza do poraza. Vstašev je kakih 7000 in nadnje je angorska vlada poslala tri pehotne in dve konjeniški diviziji. Vladne čete pokoljejo vse ujet-
nike. V vaseh, ki se niso udeležile vstaje,, pa so postavljena vešala, ki niso nikoli prazna. Vse vasi upornih plemen so požgane in porušene do tal. Preko 3000 Kurdov je bilo že pobitih v tej vojni, o ženah in otrokih pa ni nikakih vesti. Ostanek vstašev se je umaknil v soteske pod Araratom in se tu utrdil, pričakujoč glavnega napada turške sile. Med tem se po vaseh nadaljuje klanje. Kurdi so sedaj v istem položaju, kakor so bili Armenci med svetovno vojno. Kakor znano, so tedaj ravno Kurdi po nalogu turške vlade divjali grozovito med Armenci. Sedaj se jim bridko povrača in izgieda, da bodo iztrebljeni do zadnjega moža. Ostala bodo le plemena, ki so se otela z begom v Perzijo.
Izkopina v Sodomi
Odprava rimskega biblijskega instituta, poslana k Mrtvemu morju, da raziskuje razna stara svetopisemska mesta, je v Zajordanju odkrila razvaline
Pohištvo
SPALNICE vsakovrstne in razno drugo pohištvo po najnižjih cenah nudi
Matija Andlovic
strojno mizarstvo
KOMENSKEGA ULICA ŠTEV. 34
10425
STEniCE
z zalego vred in vsako drugo golazen pokonča v nekaj urah vsakdo sam s patentiranim
111ILKMI - GHS
Brez aparata! Brez posebnega znanja! Kjer so druga sredstva odpovedala, pomaga Vulkan-gas. Predno se preselite v novo stanovanje, očistite ga z Vnlkan-gasopa. Dobi se v vseh večjih trgovinah ali neposredno pri »Sanitas«, Zagreb, Hatzova 12.	14440
PATENTNE FOTELE
divane, otomane, madrace, klnbne In salonske garniture, vseh vrst žimo, gradi za žimnice fn vsa tapetniška dela Izdeluje solidno in najceneje	10118
FRANC JAGER
Ljubljana, Sv. Petra nasip štev. 29.
ZA SLOVENIJO IŠČEMO izkušene
POTNIKE
za prvovrstno tvornico špirituoze. Re-flektiramo samo na prvorazredne, solidne moči, ki so dobro uvedene.
Ponudbe pod »Za-23892« na Publicitas d. d. Zagreb, Ilica 9.	10405
Materijal
za zasipanje jam in vrtov v velikih množinah na razpolago pri zgradbi
palače Pokojninskega zavoda. Reflektanti naj se zglasijo na stav-bišču na Dunajski cesti. 10452
Otvoritveno naznanilo!
Naznanjam p. n. občinstvu, da OTVARJAM z 31. julijem t. L v palači Vzajemne posojilnice na Miklošičevi cesti štev. 7
I. mlečno ln brezalkoholno restavracijo
v kateri se bo cenjenim obiskovalcem postreglo s prvovrstnimi mlečnimi izdelki, mrzlimi in toplimi mlečnimi jedmi, slasčicami in raznimi brezalkoholnimi pijačami. — Prodaja se tudi v večjih količinah čez ulico.
Solidne cene in sveže blago bodo omogočali ceneno in zdravju koristno prehrano cenjenim obiskovalcem. — Za obilen obisk se priporoča .
MARIJA ČAMERNIK roj. LIPOVŽ
10453
mesta, ki so ga učenjaki proglasili za pregrešno Sodomo. Mesto je bilo ustanovljeno po priliki 3000 let pr. Kr.t uničeno pa je bilo po velikanskem požaru okoli 1. 2000. pr. Kr. Izkopine so pokazale, da je mesto živelo v velikem blagostanju in je zlasti druga odprava odkrila silna skladišča za žito in mline. Raziskovalci so izkopali tudi veliko množino raznih posod in okraskov, nožev in predmetov iz alabastra. Razvaline leže kakih 6 km od Mrtvega morja in ako se posreči učenjakom dokazati, da so istovetne z ostanki Sodome, bi bila ovržena trditev v prvi knjigi Mojzesovi, da je ležala Sodoma v rodovitni jordanski dolini Siddim.
Požar v Moreniju
Skoro dvajset mesecev že divja požar v najbogatejšem petrolejskem vrelcu na rumunskem petrolejskem polju v Moreniju. Na razdaljo nekoliko kilometrov se razprostira gozd vrtalnih stolpov, v ozadju pa divja z nezlom-ljeno silo požar, ki požira stroje in priprave, sto tisoče ton surove nafte in milijone lejev. Na pomlad 1. 1929. so izvrtali izvirek št. 160 in svedri so se zajedli v globočino 1200 metrov. Iz neznanih vzrokov pa so se vneli petro-lejski pari in takoj je pod zemljo in nad zemljo nastal velikanski požar. V trenutni eksploziji je bilo uničeno vse orodje, vsi stroji in vse priprave. Gasilna dela, ki so se takoj začela, so potekla brez vsakega uspeha. Včasi se je že zdelo, da ponehava ogenj pod masami navoženega peska, pa je izpod zemlje bruhnilo s podvojeno silo in požar je zavzel še večji obseg. Par mesecev so kopali predor pod zemljo, da bi po tem potu zadušili plamen s peskom, pa se je predor sesul tik preden je bil dovršen. Iz izvirka se dviga nekoliko metrov v višino silen plamen, ki širi po okolici neznosno vročino. Grozotno lep je pogled na požarišče ponoči. Iz Bukarešte se vozijo vsak večer izletniki, da si ogledajo ta čudoviti prizor, ki stane petrolejske magnate po nekaj sto tisočev dnevno. Boj z ognjenim elementom je ponehal, vendar delo ne počiva. Okoli požarišča so zgradili visoke zidove ter omejili razširjanje požrešnega ognja, izven zidov pa se ne-
L. MIKUŠ
Mesti*' trg 1$
Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih — — palic — —
Češke tkanine dobite direktno iz ČSR
franco, izcarinjeno na dom. Napišite svoj naslov (dopisnica Din 1.50). pa Vam pošljemo jesenske in zimske volnene in dr. vzorce (za obleke, suknje, plašče, perilo itd) na -vpogled. — Izvrstna
kakovost.
Tkalnica.
Jaroslav Narek,
Bystrd nad Metajf, ČSR.
10404
„avinal" ozdravi
pijančevanja:
Izdelek berlinskega lekarnarja Francka, ie edino sredstvo, ki pa je zdravju n&kodljivo; z njim morete odvaditi pijance, ne da bi sami kaj vedeli za to. Polno zahvalnic ozdravljenih. Cena 220 Din. Razpošilja generalni zastopnik za Jugoslavijo:
N. Popovic, Beograd, Kolarčeva 7
Gostilna •Henmin^er
LJUBLJANA, vhod s Sv. Petra ceste 48 in Komenskega ulice Štev. 24,
priporoča fcenjenim gostom prvovrstna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina ter gorke in mrzle jedi. — Prostoren senčnat vrt.	10470

IVAN J. MAJNIK rudniški nameščenec
ŠTEFI MAJNIK roj. TAUFER poročena Ljubljana, dne 31. julija 1930. Trbovlje
10463 Zagorje
O
Hotel in restavracija
z vsem inventarjem in hišo, renomiran in uveden posel,
v Zagrebu,
v centru mesta, takoj NA PRODAJ zaradi bolezni. Potreben
kapital 1,200.000 Din, ostanek pod ugodnimi pogoji.
Reflektanti naj se javijo pri Jugosl. Rudolf Mosse d. d., Zagreb, Jelačičev trg 5, pod »Goldgrube«.	10388
moteno vrle vrtalna 3e!a, IPf naj na3o-meste izgubo in škodo gorečega izvira št. 160. Vzporedno z delom pa opazuje cela vojska inženjerjev, strokovnjakov in delavcev goreči izvirek, da bi že v kali preprečila njegovo razširjenje ali pa, da bi morda le našla način, kako priti ognju do živega. Doslej so se ponesrečili vsi takšni poskusi in zelo dvomljivo je, da li se bo kdaj posrečilo pogasiti ta požar.
Veriženje z živili v Moskvi
Nad sto prodajalcev in blagajničar-jev moskovskih zadružnih prodajaln «o vtaknili v zapor. Obtožili so jih, da so kradli racionirana živila in jih prodajali za verižniške cene osebam, ki do teh živil niso bile upravičene. V 25 moskovskih zadružnih prodajalnah so odkrili takšne brezvestne prodajalce in blagajničarje, ki so napravili v zadnjih šestih meseceh državi za več sto tisoč rubljev škode. Ukradli so kakšnih 65.000 kg sladkorja, 20 tisoč kg mila, 18 tisoč kg masla, 7000 kg čaja in še mnogo drugih živil. Operirali so na zelo preprost način. Namesto da bi označevali odrezke živilskih kart, ki so jih za prodano blago dobivali od kupovalcev, z žigom neveljanosti, so jih prodajali drugim osebam in te so nanje dobivale ponovno blago. Vodje
čedne družbe, tf Je Belafs sporazumno, bodo po boljševiški metodi po vsej priliki ustrelili. V ostalem poročajo iz Moskve tudi to, da so tam sedaj racio-nirali tudi prodajo čevljev in škornjev. Samo tovarniški delavci bodo cdslej lahko kupovali čevlje, in sicer na svoje živilske karte. Od 2 milijona 200 tisoč moskovskih prebivalcev bo imelo za nedoločen čas samo kakšnih 300 tisoč to pravico. Par čevljev pa stane tam približno tretjino povprečne delavske mesečne plače.
Radio
Svetovni kolesarski prvak
Andrč Leducq (v sredi na kolesu), ki je krožno vožnjo po Franciji prevozil v 172 urah 12 min. in 16 sek. S tem uspehom je dosegla Francija zopet prvo mesto pri kolesarskih dirkah, drugo mesto je zasedla Belgija, tretje pa Nemčija.
IZVLEČEK IZ PROGRAMOV
Petek, 1. avgnsta.
LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 19: Plošče. — 19.10: Jugoslovanska propaganda na Poljskem. — 19.30: Gospodinjska ura. — 20: Pevski večer opernega pevca gosp. Mirka Jelačina. — 20.43: Oh-cetna godba. — 21.25: Gosp. Premelč pojs šiagerje. — 22: Napoved časa in poročila.
Sobota, 2. avgusta.
LJUBLJANA 12.30: Plošče. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 19: Plošče.
—	19.30: Novi kazenski zakonik. — 20.15: Prenos iz Beograda. — 21.05: Prenos iz Zagreba. — 21.55 Prenos z Bleda.
BEOGRAD 10.30: Plošča. — 12.45: Narodna glasba. — 20.15: Jugoslovanski večer. — 22.15: Poročila. — 23: Narodna glasba. — ZAGREB 12.30: Orkestralen koncert.
—	20.15: Jugoslovanski večer. — 22.10: Godba za ples. — PRAGA 17: Popoldanski koncert. — 20.15: Vesele pesmi. — 20.30: Koncert orkestra balalajk. — 22.23: Prenos iz Brna — 23.20: Lahka godba. — BRNO 17: Koncert iz Prage. — 20.15: Prenos is Prage. — 22.23: Koncert vojaške godbe.
—	VARŠAVA 20.15: Koncert solistov in orkestra. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 15.15: Koncert orkestra. — 17.35: Spremljevalna glasba k >Erlkoenigu< — 18.15: Pevski kvartet — 20: Orkestralen koncert iz Salzburga. —« Lahka godba orkestra. — BERLIN 19.30? Koncert kvinteta. — 20.30: Kabaretni program. — Godba za ples. — FRANKFURT 19.30: Prenos vsega procrama iz Stuttga*-ta. — LANGENBERG 17.30: Reproducirana glasba. — 20: Zabaven večer. — Nočni koncert in ples. — STUTTGART 19.30: Zna-menite koračnice. — 20.45: Mešan program.
—	Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.30: Godba orkestra. — 19.30: Madžarski večer. — 21 "j Orkestralen koncert. — Ciganska godba. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert — 21.02: Mešan glasbeni program. — Jazz - band.
Mag. št. 24829/30 ref. IX.
10499
Razpis.
Občinska uprava mesta Ljubljane razpisuje
oddajo zidarskih in ostalih del za napravo Javnega stranišča v Spodnji Šiški.
Navodila in razpisne podloge se dobi v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2/n, v času uradnih ur od ponedeljka, dne 4. avgusta 1930, naprej. Ponudbe je vložiti do dne 9. avgusta ob 11. uri dopoldne istotam.
Mestno načelstvo ▼ Ljubljani,
dne 28. julija 1930.
Nevarnost - zdravju otrok!
Strašna golazen najde mnogo žrtev med "«M otroci. Slabeč odpornost, okuiujoč hrano, noseC bolezen nežnemu nespretnemu telesu — mrčes Je največja kuga za vsakega otroka. Škropi s FB-
tom.
Flit js smrtonosen muham, komarjem, bolham, moljem, mravljam, ščurkom .stenicam in njihovim jajcem. Tebi ne Skodt Ne pusti madežev. Ne zamenjaj Flita z drugimi različnimi sredstvi. Pad na vojaka na rumeni ročki s enim robom.
FLIT
otiMrli fio|/«



f





Močnejša, pojačana ša-sija z močnejšim srednjim stebrom.
Gonilo s 4 brzinami. Močnejša sila in elasti-citeta.
Prosto nihajoča zadnja os s spiralnim stožastim zobnikom.
Zadnje cantilever ope-resenje s 16 peresi. Močnejša sprednja os in pero.
Močne zavore z večjimi zavornimi bobni.

V svoji ceni je novi Ford brezkonkurenčen
Transportne stroške za Vaše blago zmanjšate, ako imate tovorni voz, ker je isti, brez da bi bil dražji, v ceni ali v uporabi, trpežnejši in močnejši, kakor Vaš dosedanji voz. To je novi FORD V[2 tonski tovorni voz — rezultat politike Henry Forda — kateri vse svoje vozove opremi z vsemi izboljšavami. S svojo ogrom-
no produkcijo in velikansko organizacijo doseže FORD najnižjo ceno. Nekoliko izboljšav, katere omogočijo transport s Ford tovornim auto-mobilom, so razvidne tu. Zahtevajte takoj predvedbo novega Ford tovornega voza in prepričali se bo-dete, da je za Vas neobhodno potreben.
Nove Fordove cene!
Cena tovorne Sasije z enojnimi kolesi zadaj, s prednjim odbijačem ter praznim rezervnim kolesom znaša . ......Din. 53.500*-»
Cena iste šasi je z dvojnimi zadnjimi kolesi ........... „ 54.700*—
Cena franko vsakega zastopnika v Jugoslaviji. Izprememba cen brez prednaznanila pridržana.
» '; -
FORD MOTOR C O M P A N Y. TRST.
C >JUTR€X «t. 1T6
8
Petek, 1. .VUL 1930
T* WUfiamt
KRVAVA MAŠA
Epopeja velike fraaeoske revolucije.
»Ne bojim se smrti, žal mi je le,- da moram zapustiti mlado zapuščeno dekle, ki je brez vsake, zaščite. Zaupala je bila nekomu, a žal se je kruto varala. Dobro pozham,ljudi in zagotavljal sem ji, da je njegova prevara' le navidezna. In zdsfj umrem z veselo zavestjo, da se bo tisti mož takoj po moji usmrtitvi podal k njej, da jo potolaži.«
Spet so se uprle njegove smele oči v Hektorja. Nekaj trenutkov sta si gledala prijatelja oči v oči in se tiho poslovila drug od drugega.
Mož z nabreklim obrazom pa se je zakrohotal:
»Ali slišite, Darras, znameniti. zdravnik salpetrierske bolnice nam sporoča svojo oporoko! Svoje instrumente zapušča velikemu kirurgu Samsonu, svoje hlače zaslužnemu Sansculottu in svojo malo prijateljico ...«	;
Pri teh besedah je "Darrasa prvič zapustil mir. Odločno je »majal z glavo in oči so se mu zabliskale.
»Molčite! Niste vredni ...«
Skozi vrata je pogledal smešen obraz, napol zakrit od rdeče Čepice:	\
»Voz čaka spodaj na gospoda!«
Fouquiere in njegov pajdaš sta se porogljivo zasmejala.
Tudi Darrasu se je spet zjasnil obraz. Slovesno se je priklonil pred javnim tožilcem in dejal:
i »Vzemite si prostost, da pojdem pred vami!« • In s ponosno dvignjeno glavo in zaničljivim smehljajem okoli •sten je koračil Darras skozi vrata.
V sosedni sobi je bilo slišati ihtenje, ječanje in stokanje. Ura ločitve je prišla. Uslužbenci so vodili obsojence iz sobe. Hektor ni
slišal ničesar od vsega tega. Stal je kakor okamenel in je strmel v v mala vrata, za katerimi je izginil Darras.
Zdajci ga je Fouquiere ogovoril. Sosedna soba je bila prazna. Skozi odprto okno je sijalo solnce in z dvorišča je bilo čuti prerivanje množice radovednih gledalcev in pomikanje vozov ...
»Sporočite državljanu Couthonu ....« — Fouquier mu je dal dolgo ustmeno sporočilo za Couthona in Hektor je le z velikim naporom razumeval njegove besede. V njegovih možganih je bila le ena misel — vedno ista misel— Darras, ta čudoviti hrabri Darras bo pal pod nožem giljotine — in tam nekje živi Loison, sama in zapuščena, brez denarja in brez prijateljev ...
Javoir je čakal pri. izhodu. Stal je bil pri glavnih vratih in videl obsojence, kako so jih natovorili na vozove, in zdaj je pripovedoval Hektorju, da je bil med njimi razigran mož v razdrapanih hlačah, ki se je venomer šalil, ko je plezal na voz. Hektor je Javoira komaj poslušal. Mislil je samo na to, da mora takoj k mali Loisoni. Najprej pa je treba h Couthonu, da mu pove, kar mu je bH naročil Fouquiere. Zakaj mu ni bil dal Fouquiere pismenega sporočila, ki bi ga lahko izročil Javoiru! A tako je Hektor moral sam h Couthonu. In kaj naj stori, da se bo lahko kasneje za eno ali dve uri oprostil?
Davno je že odbila druga ura, ko sta dospela Hektor in Javoir v bližino Couthonove hiše. Cestni tlak je bil razbeljen od vročega solnca. Hodila sta kolikor mogoče po senci in zdaj sta zavila v ulico sv. Honorja. Tik pred Couthonovo hišo je zapazil Hektor na drugi strani ceste — samo nekaj korakov — Grand-Duca. Šel je v isti smeri kakor Tlektor in ob njegovi desnici je korakala suhljata ženska v črnini. Hektor je v svojo grozo spoznal v nji predstojnico v trgovini plaščev iz ulice de la Loi.
To je torej bil Grand-Ducov protiudarec!
XXIV. POGLAVJE.
Hektor in Loison.
In zdaj je vedel Hektor, da je po njem. Izjava te ženske je dokaz za njegovo krivdo, saj ni dvoma, da se ga ne bi spominjala.
Ena sama njena beseda bo zadoščala, da se Couthon preveri o
vsem. Poznal je Couthonovo nezaupljivost prav dobro. Igra Je izgubljena! Zdaj se ne sme več prikazati Couthonu pred očL Ah, zdaj pojde tudi on tisto pot, kakor Loison in kakor ubogi, hrabri Darras ...
Pa čudno, kljub vsemu mu je bilo, kakor da se je rešil težkega hremena. Njegovo življenje je bilo zadnji čas neznosno. Zaničevan, a pri tem svoboden, to mu je bilo tisočkrat dražje kakor skupno delo s krvoločnim hromcem.
Toda zdaj še ni bil prost. Treba se je bilo še znebiti Javoira, ki je tiho korakal ob njegovi strani. Tudi Grand-Duc bi se bil lahko spotoma obrnil, ga ugledal — in tedaj bi bil izgubljen. Hektor je začel hoditi počasi, da je postala razdalja med njim in Grand-Ducom vedno večja. Naposled je zagledal gostilno s senčnim vrtom. Skril se je pod solnčno streho, da ga grbec ni mogel več opaziti.
Hektor je snel klobuk in si obrisal potno čelo.
»■Dragi prijatelj,« je rekel Javoiru, ki je stal poleg njega, »ves zbit sem od vročine. Niti za korak ne morem več dalje. Ne smete pozabiti, da sem bil težko bolan in da se mi še niso vrnile prejšnje moči. Nočem pa vas zadrževati. Pojdite h Couthonu in recite mu, da pridem v nekaj minutah.«
Javoir se je obotavljal. Pogledal je Hektorja in vrsto raznih steklenic, ki so vabile z lesene police z gostilniške sobe.
»Ce se ne počutite dobro, državljan,« je dejal počasi, »potem je bolje, da ostanem pri vas. Požirek vina ne bo škodil ...«
Lastnik gostilne je prišel urno in pogrnil mizo.
Hektor se je udal v usodo in naročil steklenico starega vina. Molče sta pila. Javoir se je zadovoljno, smehljal, medtem ko se je Hektor na vso moč trudil, da bi se domislil, kaj naj stori. Ko je bila steklenica prazna, je segel v žep po denar, ki pa ga ni našel, in je vzkliknil:
»Dragi Javoir, žal mi je — prositi vas moram, da pojdite sami domov. Pravkar uvidim, da sem pozabil svoj denar. Bodite — prosim vas — tako prijazni in prinesite mojo denarnico! Našli jo boste v rujavi suknji, ki leži na moji postelji. Počakal vas bom tukaj.«
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne. in socialne namen* občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šiiro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492, 3492
Mali oglasi
&Cdor hoče
da m mM pestjo pe posti hm/m aK GaGe flCrofe Hi/crmaei;c (iccec m malti» eflamev tta/ pri f eni e »nantGah 0>e«f «• bo pr«/«/ edjevero / « M^mmm
CENE MALIM OGLASOM:
Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsake beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, ticer se oglasi ne priob-čujejo. št. ček. rai. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842.
' Pekov, vajenca
Mrelmem v parno pekarno ta nreskrbim obleko. Na-■lov v »2>a5Bem oddelkn
»Jutra«.	29203
ŠBHP««"
Sobarico
z večletnimi spričevali sprejmem na Rimski cesti 18-11. ■	29453
Trgovski učenec
Mrav m poštenih stalšev. T meščanskošolsko izobrazbo d oh: takoi mesto pri tvrdki Josip Zidanšek. Sp-
Hndinja-Cetje. 31636 — —--
Praktikanta
».dovršenimi 4 r»zf, »ie šole ali drugo isti odgovarjajočo šolsko izobrazbo ter znanjem nemškega »ez ka spreime zobni atelje. Naslov v oglasnem oddelku ■Jutra«._31S98
Strojepisko
»erfektno v nemščini in •lovenščini. iščem za nekaj ®r dnevno. Podrobne ponudbe pod »Inženjerska pi-«ar*a« na OS lasni oddelek •Jutra«.	31525
Učenko ali učenca
• primerno šolsko izobrazbo sprejme Franjo Grabjec, totoatelje. Miklošičeva c. 6 — naswo*i hotela »Union«.
31669
Trgovskega učenca
■dravega rn močnega, z najmanj 3. razr. srednje io!e. stanujočega v slo-venskogoriškem - ljutomerskem okraju, poštenih staršev. s hrano in stanovanjem v hiši spreime Vinko Zorko. Sv. Benedikt. SI.' *or.	31653
Brivskega
pomočnika
'dobro verziranega v moliti stroki in po možnosti *adi v pubi striženju, z do-fcrimi spričevali, sprejme takoi Miha Konig. brivec V Dravogradu. Hrana in ■Vsa oskrba "v hiši: meseč-Ka plača 3(10 Din. 31666
iMesarski in preka-jevalski - pomočnik
ilobi takoi dobro stalno mesto. Nastopi lahko takoi. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Novem me-ood značko »Dober«.
31641
! Gospodično
•anesljivo. z veseljem do aialih otrok in znanjem slovenščine, nemščine ter »ekoliko šivanja, sprejmem *a deželo. Prednost imajo tiste, ki so že bile p/i •trocih. Plača po dogovoru. Naslov pove oglasni •ddelek »Jutra«. . 31654
Šoferja
Unožnega oopravil . sprejmem takoi k tovornemu avtomobilu. Ponndbe na ■astov: M. Suniak. Ljutomer.	31652 t
' Boljše dekle
(i zna dobro kuhati in »b« druga Hiš. dela opravljati ter ki tovori dobro »emško. dobi mesto pri hoiiši manjši družini. Plača 500-550 Din. S1avfco Walder. Zagreb. Gajdeko-*a uliea 8.	31640
Strojepisko-
stenografinjo
»«jčo nemščine, s prakso, t bi v odsotnosti šefa pomagala pri gospodinjstvu, takoj aorejmem v Ljubljani Ponudbe z1 zahtevo plače pod »Vljudna 85« na oglas, •ddelek »J»tra«V~< '3r6S5
Usodna prilika
Skoraj nov »Opel« avto, takse prost, za 20.000 "Din naprodaj. Ponudbe' na podružnico »Jutra« v Maribo-ro pod šifro »Auto 2000«.
31555
Avto
mali. dvosedežen — ki ae
lahko z malimi stroški predela v tovijraega. ogodna orodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« ood šifro »Ugodna prilika 19«. 29219
Gojko Pipenbacher Šoferska šota
Ljnbliana.. Gosposvettka 12
Enomesečen knrs. Moderne metode.	28976
Strojepisni pouk
med počitnicami se vrši vsak dan od 6. do 9. nre zvečer Začetek 4. avgusta Voisovanie 1. avgusta in dalje vsak dan od 6. do la 8. ure zvečer. Tečaji za začetnike in izvežbance. — Posebni tečai za stareiše dame in gospode. Učna ura 4 Din. Cbristpiov učni zavod. Ljubljana. Domobranska cesta št. 7-1. 29404
I. »blastv. koaccafioairaaa
šoferska šola
Camernik. Ljubljana
Oonajska cesta Ker. M
(Jnzoavto) telefon 2236: Pook ia praktične »ožnie »1
Oblastven« koncesiionlrana
šoferska šola
I. Gaberščik. bivši komisar za šoferske izpit« — Ljubliana, BleiweisOva cesta št. S2. Prihodnji '■ redni tečaj- orične; 1. avgusta.
31508
Inštruktorja
za matematiko za II. razred gimnazije iščem. Ponudbe na oglasni oddelek > Ju tra« pod »Uspeh 94«.
31694
Nemščino
poučujem, konverzaciia — teorija po najboljši "metodi. Salendrova št. 1 4-U.
- . . . • . 31698
▼» M v «i
Fiksum in provizijo
nudimo potnikom za prodajo manufaktnrnega blaga privat. strankam v Ljnb-iiani in okolici. Naslov' v oglasnem oddelkn »Jutra,« v Ljubljani.	31362
1000 Din tistemu
ki' posreduje, da prodam v dobrem stanju se naha-jaiočo lokomobilo 20 Ks, z dimnikom in pečjo. Naslov pove oglasni oidelek »Jutra«.	31651
Dobra prodajalka
že(i premeniti službo. . Oferte na oglasni oddelek »Jutra «pod šiiro »Dobra "•prodajalka*.	*\ 31657
Učiteljica ročnih del Trgovski inventar Novozidana hiša
na Polzeli želi zamenjati svoje službeno mesto s siičnim kje drugje. Tova-rišica. ki bi bila pripravljena menjati, nai se obrne na naslov: A. G o r i š e k. Polzela.	31645
Prodajalka
izvežbana v trgovini mešanega blaga, vajena tudi gostilniške obrti, išče službo. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Trbovljah pod šifro »Prodajalka«. 31650
Kuharica
samostojna, išče mesta pri maniši družini ali pri samskem gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
31671
Službo portirja
iščem v večjem hotelu. — Zmožen sem angleškega, francoskega, slovenskega in deloma tudi nemškega ter ruskega jezika. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju.
31691
Šivilja
gre šivat na dom. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zmerna cena« 31712
Kdo rabi
klasificiranega kovača, kakor tudi izprašanega kur-jača-strojnika, ki razume tudi popravila avtomobilov, starega 38 let, ože-nienega z 1 otrokom, zmožnega slovenščine in nemščine. Najraie bi šel v okolico Maribora ali Celia Ceni. ponndbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Nesrečna žrtev«.
31724
Auto plašča
740 X 140, ■ skoraj nova, rabljena 500 km. po nizki ceni naprodai. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
31648
Tehtnice
»Florenz E*press«. tehta 10 kg, brez etežev. deci^ malice lAlOO 1/1000 kg. malo rabljene po nizki ceni prodam vsled opustitve trgovine. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 29052
Puhasto perje
kg po 38 Din razpošiljam po povzetja, najmanj 5 kg. potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 Din. L. Brozovič. Zagreb, Ilica' 82. kemična čistilnica perja. ' 262
Kopirna stiskalnica
rabljena ter velika, na 6 predelov, nabavljena. moderno urejena shramba za vzgajanje zaicev po nizki cepi naprodai. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 31720

Tehtnico
sistema »BerkeU, skoraj novo ugodno proda I. Pretnar. trgovec. Bled I. 31559
Mlinarji, pozor!
Radi opnstitve obrata po ugodni ceni prodam še zelo dobro, ohranjeno celo opremo umetnega valjčnega mlina. Naislov pove oglas, oddelek »Jutra«. 31558
Čebele
nekaj 2nidaršičevih panjev proda mežnariia Trstenik, oošta Golnik. ^Gorenjsko.
31656
kompleten za trgovino mešanega blaga po ugodni cepi proda Franc Gulda. Maribor. Meljska cesta št. 26.
31627
Dvoje koles
eno za dečka 9—15 let in moško kolo, dobro ohranjena poceni naprodaj v Zg. Šiški, restavracija Weis.
31687
Bukovih gozdov
samo večje komplekse, od katerih les bi moral biti sposoben za izdelavo pragov. kupujem stalno. Isto-tako kupujem bukove prage za francoske železnice, za dobavo oktober 1930 do aprila 1931. Ponudbe na naslov: Anton Petrič, Novo mesto.	284
Prid^kl
Zelo dobro vino
letnik 1929. pp zmerni ceni (Din 6 liter) proda Mar. Novak. Sv. Ema 33. pošta Pristava. Štajersko. 31655

Maline
vsako množino po najnižjih cenah fco oostaia Kočevje dobavlja Franc Tschinkel. trgovec. Kočev-ie.	29068
Namizna jabolka
za inozemstvo, vsako množino proti takojšnjemu plačila kupi Peteline, Šmartno pri Slov. Gradcu. 31659
Malo pisalno mizo
samo črne barve kupi Vršič. Gledališka ulica 4-1.
31688
Hidravlično
stiskalnico
(prešo) za bučno olie. že rabljeno kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
31557
Dežno plahto
za l!itonski tovorni avto, rabljeno kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
31662
Hiši
št. I h 19 (Handlern. p. Kočevska Reka) z zemljišč) in kmetskim orodjem naorodaj. Hiša št. t ie do-pravljena in v prav dobrem staniu. Pojasnila dale Joh. Wittine. Handlern 10. oošta Kočevska reka.
29375
Enodružinsko hišo
v dobrem staniu. i vrtom, nekaj polja in travnika, kupi vpokojenec — najraje blizu farne cerkve in žel. postaje. Ponudbe z navedbo cene na naslov: Mihael Naberžnik. železničar — Meža pri Dravogradu.
31661
3 kuhinje. 13 sob, klet. 1 joh sadonosnika. dobra pitna voda. v lepem mestn na Štajerskem po ngodni ceni naprodai. Ponadbe na ogi. oddelek »Jutra« pod šifro »Posestvo Lenderc. 31552
3 parcele
476. 485 in 500 m* velike, v bližini električne železnice poceni prodam. Peščen svet. položen vodovod in elektrika. Pojasnila na Zaloški cesti št. 21. Ljubljana.	31576
Hotel, kavarno in restavracijo
prvorazredno, s krasno lo veliko enonadstropno hišo, v najmočnejšem i« prometnem mestn Savske banovine. kar vse leži na glavnem trgu najstrožjega mestnega centra, radi starosti in osamljenosti prodam. To hotelsko podjetje je zelo rentabilno, ker ie brez konkurence. ima 25 popolnoma moderno opremljenih sob za tujce s kopalnicami, prostorno stanovanie za lastnika in osobje, krasno restavracijo in kavarno s številnim inventarjem, vse dovršeno komfortno opremljeno. Velike pivnice, av-tocaraže za 6 avtomobilov Pred kavarno in restavracijo velika hladna terasa, a poteg nje nasproti prekrasno lastno letno kopališče z ogromno plažo, na glavni reki Savske banovine. s 60 kabinami, čolni in divnimi nasadi. Ta mogočni in rentabilni obrat ie v polnem delovanj«, ob železniškem, avtobusnem in ladijskem prometu. V mestu vse srednje šole. močna garnizija, veliki dnevni, tedenski n mesečni seimi. Krasna poljedelska eksistenca za močnejšo družino. Resni interesenti dobe pojasnila v Savezu gostil-ničarskih zadrug. Zagreb. Iiica 146-1.	31667
Iščem tovarno
za mehanično izdelavo in financiranje patentiranega predmeta (Massenartikel) ki ga rabi vsaka hiša in vsaka gospodinja. — Predmet ima veliko bodočnost. Dopise pod »Bodočnost 31« na oglasni oddelek »Jutra« 31665
Dobro službo
dobi v Celju gospod ali dama, ki je zmožna položiti takoj 25—30.000 Din proti sigurnosti. Prednost imaio dame. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »111«.	31722
Lokal za trgovino
z inventarjem, pri farni cerkvi in šoli oddam v najem s 15. avgustom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	31658
Lokal
za vsako obrt primeren, oddam takoi. Poizve se v soboto med 10. in 12. uro Prule 6.	31676
Lepe prostore
pripravne za skladišče ali delavnico in pisarno, v sredini mesta takoi oddam. — Elektrika jo telefon že vpeljana. Naslov v oglas, oddelku »Jntra«. 31681
2 pritlična prostora
manjša, v sredini Ljubljane takoi oddam za pisarno. krojaču, šivilji ali slično. Vprašati v društvu posestnikov. Salendrova - 6 31721
Majhno gostilno
z gospodarskim poslopjem vzamem v najem. — Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Blizn kolodvora«.	31649
Mesarijo
brezplačno oddam v najem za I mesec — pozneje po dogovora. Pismenih infor-itiačij ne dajem. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra>.
31646
Stanovanje
v centTU mesta s kopalnico. 1 ali 2 sobi ln pritiklinami išče zakonski par brez otrok. Naslov v ogl. oddelkn »Jutra«. 29424
Stanovanje
2—3 sob. s primerno ceno iščem za stalno za 3 osebe Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Vpo-koienec 66«.	31673
Stanovanje
lepo in svetlo. . obstoječe iz sobe. kuhinje in priti-Jclin, ki bi bilo pripravno za šiviljo, iščem za takoj. Ponudbe z navedbo cene itd. na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zračno in mirno 70«.	31670
Komfort. stanovanje
3 maniših sob takoj oddam v vili ob Tivoliju. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. ,. V	31668
Snažno stanovanje
2 sob. kuhinje in pritiklin išče mirna stranka. Naslov • pove oglasni oddelek »Jutra«. .	31638
V okolici Bleda
stanovanje z vsem komfor-tom. za penzijonista (zakonca brez otrok) zelo poceni odda Zdraviliški dom. Bled.	31679
Sobo s kuhinjo
oddam stranki brez otrok. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	31697
Sobo in kuhinjo
oddam v Zg. Šiški 182 — Kosovo polie.	31719
2 mlajša gospoda
sprejmem v vso oskrbo. Elektrika. Stari trg 34rII, levo.	31611
Sob*
Sobo z 2 posteljama
in posebnim vhodom oddam v Rožni dolini, cesta II. št. 7.	31702
Opremljeno sobo
čisto in zračno, s prostim vhodom ter elektr. razsvetljavo oddam v Mostah. Marenčičevo 5-II.
31682
Prazno sobo i
* strogo separiranim vhodom iz stopnjišča Išče mirna stranka za stalno. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra «pod šifro »Starejši eospod 15«	31515
Pisarniško sobo
s souporabo telefona — v strogem centra oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	31568
2 sobi za pisarno
▼ bližini sodišča iščem s 1. septembrom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod »Odvetnik«.	31583
Opremljeno sobo
lepo in svetlo, z 2 posteljama in strogo separiranim vhodom ter parketom tako! oddam 2 gospodoma na Dunajski cesti. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«.
31672
Opremljeno sobo
lepo in solnčno. z balkonom ter elektriko oddam s 15. avgustom 1 ali 2 solidnima gospodoma. — Vprašati na Poljanski cesti št. 13-n — levo.
28486
Opremljene sobo
separirano in z elektriko oddam enemu ali dvema gospodoma. — Naslov ptne oglasni oddelek »Jutra«. _31663
Opremljeno sobo
z elektr. razsvetljavo in separiranim vhodom takoi oddam. Naslov pove osi. oddelek »Jntra«. 31639
Opremljeno sobo
event. z vso oskrbo išče uradnik — najraje na Mestnem. Starem ali Šentjakobskem trgu. oziroma Miriu ali Gradišču. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Soliden 92«. 31692
Opremljeno sobo
lepo. oddam v vili na Miriu. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 31695
Sobo
oddam na Mestnem trgn 13 Poizve se v gostilni »Grajska klet«.	31700
Opremljeno sobo
veliko, z električno razsvetljavo in posebnim vhodom takoi oddam v Knaf-ljevi ulici. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 31710
Prazno sobo
oddam 2 gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
31709
Prazno sobo
s souporabo kuhinje oddam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	3I?08
Sobo
sredi mesta oddatn 2 gospodoma ali gospodičnama z vso oskrbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
31706
Opremljeno sobo
oddam starejši, čez dan odsotni gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
31711
Opremljeno sobo
leno. oddam bollšema. solidnemu. stalnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«.	31701
Opremljeno sobo
z elektriko, v bližini gor. kolodvora oddam gospodu. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	31714
Lepo sobo
s poseb. vhodom in elektriko oddam v Slomškovi ul. št. 14, pritličje, desno.
31715
Opremljeno sobo
oddam takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
31718
Lepo, prazno sobo
oddam n) Zrtniskega cesti 7-11.	31704
Dr. G. Piccoii
ibkarnar t Ljubljani priporoča prt zaprtja in dragih težkoSafc lelodca »vojo preizkušeno želodčno tinkturo 229
fti/pifi
P. Joško!
Vedno samevam, tožim po Tebi. nameravam snidenje pri »Lisičkah«, točen čas bom sporočila. — Poljub.
31660
Starejša gospa
ločena — z dobro obrtjo, želi znania z inteligentnim in dobro situiranim starejšim gospodom — od 60 let naprej. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Dober prijatelj«.
31572
Gospodična
srednjih let — samostojna, želi znanja z inteligentnim dobro situiranim starejšim gospodom. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« . pod šifro »Resncst«.	31573
V oglas, oddelku »Jutra«
dvignite sledeča pisma
Angenehm, 1. avgost 01, Agilen 73. Avgust 71. Avgust 29331. Brichetti 92, Blagostanje. Bežigrad 600 m!. Biser, Bukova drva 70. Blondinka ia Črnolasa. C 992. Častnik. Crikvenica, Dalmatinec 33, Delo in. napredek. Damsko kolo. Do 1. avgusta. Dalmacija. Delavna. Družabnik 28532. Dobiček. Dober pek. Dober gospodar. Družabnik 106. Dober uspeh 75, Ia eksistenca. Embra, Filatelist, Fin uradnik. Gostilna na lepem prostoru. Gruden. Gorenjec, Gorski zrak Hvaležno 903. Instruktorica 16. Izposoje vanje. Inženjer 28691. Iščem ijubav. Jesen, Izvežbana 49. Kompanion, Kapital 27. Kavcija, Kristal Kinostoli. Lahko za takoi. Ljubezen 34. Ljbljana 32, Lahko delo 03. Ležaii 23, Ločenka 27948. Liparieva. Ljubljančan na deželi. 1 vagon. Mesto 30, Mirna soba. Minka. Manufakturist la. Možitev 65. Miren človek. Miren gospod. Markiza, J. Medved. Moste 88, Moč za vse. Mali kapitai 67. Miloš veliki. Majhna trgovina. Maruša. Natakarica 25. Nizka cena. Nizka ponudba. Nujno 6. Nisem lepa. Nova vila. 0dv„ 3 odrasli. Prazna 28742. Popravilo 99. Pisarna 74. Pitana. Plemeniti duša 27913, Pozneie. Pomladno cvetje, Primorje 2S168. Pek. Pult in stelaže. Planinska roža 100, Pri cestni železnici, Poletje 35. Pričakujoča usoda. Potnik 54. Rakoce-vič. Rapid. Resna ženitev, Razcvela roža. Rešitev 77, Snažna tričlanska družina. Svobodna duša 10'30. Solidno 93. Samo za Tebe bom živel. Sreča v nesreči 75. Stalni. Stalen 15, Snažna stranka. Sigurni kupec. Separiran vhod. Stanovanie 41. Solidna. Solnčna lega 700. Solidno in vpeljano. Solnčno november 35, Svarog. Tiha voda, T. I. Tujina. Takoj 2082; Trgovec. Teta. Tiha sreča. Trgovina 18. Tržaška cesta Uradnik 3. Uradnik 31503. Vrtnar 17. Vodnik 19, Veletrgovina, Vesten plačnik 95. Veletrgovec. Veselo svidenje. Vpokojenec 73, Velebit. Verzirana 21. Zaupnik. Zanesljiva 36. Zanesljiva gospodinja. Zanesljiva moč 31548. Zvezda Zanesljiva 87. Zlato življenje. Zadnia nada tujke. Zastopnik. Zanesljiva 48. 63. 1922. 444. 66. 712. 101. 37, 7863. 262. 820. 888. 1400.
Mlad podjetnik
star '30 let. se želi v svrho ženitve seznaniti s 25 let staro gospodično, lepe zunanjosti. ki se nekai razume na trgovino. Dota vsled lastnega premoženja postranska stvar. Prednost imajo Gorenike. Diskrecija častno zajamčena. — Ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pridne roke«.	31644
Pisalni stroj
znamke Stoewer. dobro ohranlen. moderne konstrukcije. poceni prodam. 1. Kokali. LJubljana. Gradišče 11. I. nadstr. 29440
Underwood
pisalni strol. malo rabljen, zaradi opustitve pisarne za izredno nizko ceno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29439
Cirkular za drva
krogljična ležišča, elektromotor 4.5 Ks 220 V. montiran na pokritem vozu. 80 m kabla, v izvrstnem staniu proda Zdraviliški dom na Bledu.	31678
Pozor!
Parne lokomobile. fiksno stoječe, lokomobile. kompletne industrijske naprave za žage. električne centrale, različne Dieselmo-torie in parne stroje prodamo po okasijski ceni. — Na zahtevo pošlje proračune Snidersich, Trst. Via Bosco 6.	31606
Pokrajinske
razglednice
po \ VaH eliti ali negativa. ▼ pristni fotografiji isgo-t<m do . 30.000 dnevno tvornica kart Lojze Smne.
Ljubljana VII. AleSevSeva it. 2& Zahtevajte ponndbe is oenikl	242
Konceslonirano elektroteh. podjetje
Havliček Fran
Linbliana. Sv. Petra c. 8 telefon 3421 (hotel Soča) gradi, projektira fn popravlja vsa v to stroko spadajoča dela. Specialna delavnica.	31707
Brzi prevoz tovora
enkratno do 1 '-i tone z avtom po ugodnih cenah priporoča Camernik. Ljubljana, Dunajska cesta 36 — telefon 2236.	31683
Za čas gasilskega kongresa
se toplo priporoča gostilna »Grajska klet« Mestni trg 13
Dobijo se topla in mrzla jedila ter najboljša štajerska vina. — Cene solidne.
31699
Za čas gasilskega kongresa
naitopleie priporočam ceni. občinstvu mojo brezalkoholno jedilnico, blizu gor. kolodvora in šport, igrišča SK Ilirije. Medvedova cesta — Na razpolago imam vedno sveža gorka in mrzla jedila ter brezalkoholne pijače. — Za obilen obisk je priporoča Marija Pene.
31606
IZVANREDNA PRILIKA!
Železna »luiinska patent postelja zložljiva, s ta« pecirafiom madracom, zei lo praktična za vsakd hišo, hotele, nočne *Iuž< be in potujoče * osob« stane samo Oia 390.—. Razpošiljam po postne« nom povzetju.
Leaeaa patent poaletU«
zložljiva. * tapeciranim madracom. zelo praktična. stane samo D 289,
Ležalka za enačan;« —
(Licgcstuhl) najnovije vrsti. stane samo Din 150»
Madraei punieni t vol' nom stanejo samo D 75®. L. BROZOVIČ, ZAGREB ILICA 82.
262
izvršitev vložnih knjižic
Savez nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev v Beogradu (Poenkareova 21) potrebuje 5.000 komadov vložnih knjižic za svoje kreditne zadruge.
Pogoji izvršitve: 1.) format 24.5X37 ci-cero; 2.) veličina: 12 foliranih strani — 4 običajne strani (28 strani običajnih); 3. papir protokolski 63/95, 80 kg; 4.) vezava v platnu z zlato-rumenim napisom.
Podrobnejši pogoji v pisarni Saveza ob delavnikih od 8. do 12. ure.
Ponudbe se sprejemajo do 10. avgusta leta 1930.	10453
1047;
KRASNE ZAVESE
v zalogi tvrdke A. & E. Skabernk, Ljubliana.
Urejuje Davori* Kaljen izdaja za koraorgj »Jutra« Adoii Ribnlkai. Za Narodno tiskarno d. d. kot fekamarja Franc Jezerifck. Za inseratni de' je odgovoren Aioazaj Novak. Vsa v UubSanl.