Naročnina: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50; Za druge dežele 2.50 USA-Dola-rjev. K&gistro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. DVOJE VESTI PERIODICO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA Dirección y Administración: Gral. César Díaz 1657, U. T. 59-3607 Bs. Aires AÑO (Leto) IX. BUENOS AIRES, 26 de febrero (februarja) 1938 Núm. (štev.) 60 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvB. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Rokopisi se ne vračajo Dv;:je vesti, ki jih bo vsak naš človek z veseljem bral, seno našli y listih, ki so iz starih krajev prišli z zadnjo pošto. Evo ju: Oton Župančič, naš veliki pesniki je obhajal, kakor smo tudi v našem listu že pisali, šestdesetkt-nico svojeg-a rojstva. Pa mu je iz Londona prispela za to priliko nad Vse lepa in častna čestitka: Londonski PEN-klub, ki šteje med svo Je člans najuglednejše angleške pe snike in pisatelje, ga je izvolil za sv»jega častnega člana. Take počastitve je bil doslej deležen izmed Jugoslovanov itm sam umetnik: srb ski pesnik Jovan Dučič. Priznanje, ki ga je zibrani krog angleških pisateljev s tem izkazal Otonu Župančiču, ne velja samo največjemu pesniku in predstfdni-^u enak J organizacije v Ljubljani, niarvec tudi prevajalcu Shakespeari B. Shawa^ Wildea, Qhestento-üa> G-laswortliyja in Dickensa, mož ^ je s svojimi odličnimi prevodi 12 angleščine zbližal naš narod z velikim angleškim narodom in ki ^ obzorja, domaqá čitateljske oh-cine v dunovni krog kulture, ki je ¥ažni dogodki v evropski politiki HITLER JE GOVORIL: NAPADA ZVEZO NARODOV, GROZI ČEŠKOSLOVAŠKI IN PODČRTAVA PRIJATELJSTVO Z ITALIJO — ANGLEŠKI ZUNANJI MINISTER EDEN JE ODSTOPIL, KER SE NE STRINJA Z VLADO, KI HOČE ZAČETI POGAJANJE Z ITALIJO — SUŠNIK ZAGOTAVLJA, DA BO AVSTRIJA OSTALA NEODVISNA Pretekli teden je bil poln važnih j lijo in tudi o Poljski je dejal, da političnih dogodkov v Evropi. Ivo- ; živi Nemčija z njo v najboljših od-maj se je bilo nekoliko poleglo iz- j nosih. nenadenje, ki ga je za ves svet po- j Ko se ugibanja o tem, kaj da mk'nil sestanek med HitLerjfcm :in i Sušnikom v Berchtesgadenu, ze so pravzaprav Hitler namerava, še niso bila končala, so brzojavi vrgli v si z veliko naglico sledili drugi, de- svet drugo vest, ki je vzbudila naj- loma sicer- pričakovani, a vendarle tudi senzacionalni dogodki: Hitler je imel v nedeljo velik govor, v katerem je hvalil svoj režim, naštel dolgo vrsto številk, s katerimi je dokazoval, kako je Nemčija v zadnjih pet letih pod njegovim vodstvom napredovala, zagotovil, cla ima ves narod za seboj in povedal o zunanji politiki sledeče: Dru-ba narodov govori, da se poteguje za pravičnost v svetu, v bistvu pa ni nič drugega nego organizacija velikih in bogatih držav, ki so si svoje bogastvo in svojo moč pridobile s krivico, z nasiljem, in ki so si izmislile Društvo narodov za to, aorda najbolj svetovna, saj se ü-1 da bodo svojo posest lažje ohrani-Veljavlja prav na vseh celinah. —'le- Nemčija smatra ženevsko orga-Si^ep londonskega PEN-kluba je j nizacijo za nepotrebno in miru ško večjo pozornost: Angleški zunanji minister Eden, mož, ki je dve leti vodil zunanjo politiko Velike Brita nije, je podal ostavko. Že nekoliko dni prej so se v listih širile vesti, da med Edenom in ministrskim predsednikom Cliamberlainom ni pravega soglasja. Kakor se je pozneje jasno izkazalo tekom debat, ki jih je Edenova demisija sprožila v londonski spodnji zbornici, se je Eden spri z vlado zaradi Italije. Italija je dala sporočiti v London, nov dokaz, da si ime in delo našega slJvenskuga pesniškega prvaka pri dobivata svetovni sloves. Pred nedavnim je izšla v Moskvi dvesto strani debela knjiga, ki 80 íi oialji naslov "Putem pesmi", ^iladi ruski pesnik Aieksij Surkov •>e v tej knjigi predstavil ruskim bralcem Zupančiča, Kosovel Se-^karja in Kiopčiča. Desettisoč izvodov te knjige, kolikor je znašala naklada, je bilo taKoj razprodanih 111 so ustvaritve naših pesnikov vzbudile tako pozornost, da jih s«e-üaJ prioboujejo mnogi listi ter se Cei° p oracLiu širijo. °etudi smo majhen narod, razkola seaaj med tri države, a velik ael razkropljen po vsem svetu, ima vendar auhovne veličine, ki ne ostanejo neopažene med velikimi, ^jonskimi narodi in med njihovimi velikimi umskimi tvc/ci. Ali BlUllü lahko upravičeno ponosni na pojave m to tembolj, čim ^njši narod smo? ^ekli smo, aa bo vsak naš člo-Vek bral z veacílj'ém oni dve vesti, 1 sino jih zabeležili. Morda bodo f* nekatermi zvenele kakor očitek, ki so dljivo ter ne bo nikoli več vstopila vanjo. v Po svoji stari navadi je Hitler hudo govoril tudi proti Rusiji in boljševizmu vobče ter je v zvezi s tem dejal, da Nemčiji ne more biti vseeno, ali zmaga v Španiji Franco ali pa boljševizem. Zavzel se je za deset milijonov Nemcev, ki žive v sosednih državah" ter izjavil, da jih Nemčija nikoli ne bo prepustila svoji lastni usodi. O sporazumu z Avstrijo ni povedal vsega, kar je .svet pričakoval; dejal je le, da so se po sestanku v Berchtes-gadenu zelo izboljšali odnosi med obema državama in zahvalil se je kancelarju Sušniku za razumevanje ki ga je pokazal ob tej priliki. Trdil je, da se je na tem sestanku šlo za to, da se avstrijskim nacio- Dr. ROBERTO M. ORTIZ, novi predsednik Argentine da bi rada začela z Anglijo pogajanje za ureditev vseh spornih točk. Chamberlaiu je bil mnenja, nalnim socialistom zagotove iste dr 1 te ponudbe ni mogoče odkloniti, vzbuja vest, kajti tudi mlačneži meči nami, ljudje, ki pravijo, kaj, ^mo, Slovenci, k., nas nič ni! Mar¡¿ke "»rodne manjšine, kar je seve- žavljanske pravice, kakor jih uživajo ostali avstrijski državljani. — Nič ni omenil, kaj in kako misli o neodvisnosti Avstrije, naglašal pa je, da spadajo tako rajliovski kakor avstrijski Nemci ,v eno in isto "veliko nemško družino". Kar se Češkoslovaške tiče, je nedvoumno zagrozil z vmešavanjem v njene no tranje zadeve, in sicer zaradi nem sikate: bu za ri naš izseljenec se je že zgu-v tujem morju, utonil je in ga nas ni ve«. Premalo onega u- enega narodnega ponosa, ka- Praviči ko v* ga more vzbuditi zavest, da i-^no v naših skromnih vrstah ve-^ože, ki jih svet občuduje, jé büo v njem. - orcla te vrstice, ki jih danes pi- seia,; tere > niso odveč. Morda bodo ka- ¡ga omahljivca, ki je že začel npati v tej narode požirajoči tu- navdale z novo vero, prerojenim bo ponosom in novo močjo, da ne vec omagoval, marveč se bo o- kl — .. c,nii naših društev, naših šol in £a našega skromnega lista, "Slo- Venskega Lista", in bo tudi sam lK>Qxa&al pri skupiuJm delu, daj;udi da vzbudilo v svetu pozornost m v Pragi precejšnje skrbi. Hitler je sicer zagotavljal, da želi mir, a obenem je napovedal, da bo dal še boij izpopolniti nemško vojsko. — .Mnogo besed livale je imel za Ita- ker bo sicer napetost med obema državama naraščala in z njo se bo večala nevarnost, da se obe državi krvavo spopadeta. Eden ni bil načeloma proti pogajanjem z Musso-linijem, ni pa hotel, da se začnejo se torej ne moremo čuditi, če so tudi "hladnokrvni" Angleži hudo raz vneli tekom debat, ki so se te dni vršile v parlamentu. Očitali so Chamberlainu, da se je "sramotno ustrašil" in da 'sramotno popušča" pred italijansko agresivnostjo. Obenem so mu razlagali, da je italijan ski fašizem na robu gospodarskega in političnega propada ter mu skušali dopovedati, da nikakor ne kaže reševati "faliranega diktatorja". Aingleški ministrslfi predsednik je vztrajal pri svojem in trdil, da je taka politika v interesu miru v Evropi. Prizadeval si je dopovedati, da so v Italiji res prepričani — dasi neutemeljeno — da se hoče Anglija maščevati zaradi Abesinije in da bi odklonitev pogajanj po vsej verjetnosti tako poslabšala od uose, da bi vojna postala neizogibna. In njegova je obveljala. Z znat no večino je spodnja zbornica zavrnila predlog laboristov, naj parlament izreče vladi nezaupnico zaradi njene zunanje politike. Sklep Anglije, da začne pogajanje z Italijo m tudi dejstvo, da je na Edenovo mesto prišel lord Ba-lifax, mož, o katerem trde, da je velik oboževalec Hitlerja katerega je bil pred nedavnim obiskal se splošno tolmači kot izredno važen političen dogodek, ki pomeni preusmeritev angleške zunanje politike. Veliko pozornost so vzbudile tu di jasne Ohamberlainove besede glede Društva narodov. Povedal je o njej odkrito besedo, v kakšnem stanju se sedaj~~*nahaja, in da nobena država ne more pričakovati, da jo bo ženevska organizacija reševala v slučaju napada. Tudi s tem je utemeljil svoje mnenje, da je treba začeti pogajanja z onimi državami, s katerimi obstojajo lie-sporazumljenja ,da se spori mirno rešijo. ( JÜ V Franciji je radi teh dogodkov nastalo precejšnje vznemirjenje, vendar pa se že oglašajo taki, ki predlagajo, naj se tudi Francija pobota z Italijo in z Nemčijo. Mior-da je takega mnenja tudi vlada sama, imela pa bo gotovo težko sta RAZNE MESTI Novega patriarha Srbske pravoslavne cerkve so ustoličili v sredo v Beogradu v navzočnosti kneza-namestnika Pavla in zastopnikov vlade. Imenuje se Gavrilo Dosic. V svojem nastopnem govoru je poudarjal potrebo sl'oge, ljubezni in enakopravnosti vseh Jugoslovanov. Spor zaradi konkordata, ki je opozicijo navdajal z upanjem, da bo vlada dr. Stojadinoviéa morala odstopiti, je ,s tem popolnoma likvidiran.' Ljudsko glasovanje so imeli na Romunskem; izjaviti so se morali glede nove ustave, ki je prikrojena po vzorcu sedanje fašistične uredbe nemške države. Glasovanje je bilo obvezno in javno. V posebne bukve so vpisali, kako je vsak gla-sbval. Na ta način so seveda dosegli ogromno večino. V Teruel so vdrli revolucionan» po več tednov trajajoči 'ofenzivi, v kateri sta se spopadli vojski, ki sta šteli vkupno 60.000 mož. Revolucio narci so posebno z letali, lahkimi tanki in konjenico pritiskali toliko časa, dokler so se vladni morali umakniti iz mesta, ki so ga bili zavzeli s svojo prvo veliko ofenzivo. Pravijo, da je sedaj padel v Te-ruelu tudi ljudski general El Campesino, ki je bil poveljnik tamošnjih čet. Obstoja nevarnost, da se revo-luoionaicem posreči prodreti do morja, s čimer bi vladno Španijo razkosali na dva dela. Vatikan je protestiral v Beogradu, ker je vprašanje konkorda-ta spravljeno z dnevnega reda. Ni znano, da bi bil kdaj protestiral na Kivirinalu zaradi kršitve Kristusove zapovedi: Pojdite in učite vse narode, ko se je v Julijski krajini izvajal tudi v cerkvah najhujši pri tisk. £ Prvi pomočnik ruskega vojnega ministra, generala Vorošilova, je "izginil"; ni znano, ali je izginil v ječo ali v zemljo. Ustreljena sta bi la pred nedavnim tudi vrhovni poveljnik rdečega vojnega brodovja, Orlov, in poveljnik baltiške eska-dre, Sidkov. Takozvanega; '"či|ie'-nja" v Sovjetski Rusiji torej še vedno ni konec. takoj, marveč je zahteval, naj Italija najprej umakne svoje "prosto-"^ y parlamentu^ kjer vlada ljud voljce" iz Španije. V zbornici sami gka fronta> če bo hotelft prigtati na je Eden izjavil, da je Italija ze to- ^ da Sg aneksi ueg0 >se jtalijani umaknejo iz ji nikakor ni mogoče verjeti, ko za- gpanjje- tu, v Argentini, dVignemo ugled te ga koščeka slovenskega naroda, ki ga je usoda zanesla čez Ocean. Trdno smo namreč uverjeni, da je en sam vzrok kriv, če naša kolonija v teh desetih, petnajstih letih, odkar je tu, ni napredovala tako, kakor bi bila mogla: Premalo ponosa je bilo v nas, narodnega po nosa, in zato tudi premalo sloge in volje za skupno delo. gotavlja, da bo "pozneje" odpokli-cala svojo vojsko iz španske dežele. Chamberlain in večina ministrov so se bTTT pa odločili, da začnejo pogajanja z Italijo na sledeči podlagi, Anglija bo priznala italijanski imperij, t. j. aneksijo Abesinije, zaradi katere je bilo svoj čas prišlo do tako velikih navzkrižij med Londonom in Rimom; Italija bo potem u-maknila svoje "prostovoljce" iz Španije, a Franco bo diobil istočasno pravice vojujoče se stranke; končno se bosta obe državi domenili glede Sredozemskega morja. Na prvi pogled pomeni ta politi ka seveda popuščanje pred fašistično Italijo, in to na vsej črti, pa Novo presenečenje je pomenil za začudeno javnost tudi govor, ki ga je imel v četrtek avstrijski kance-lar Sušuik. Naglašal je s posebno ognjevitostjo, da mora Avstrija z vsemi svojimi silami braniti svojo neodvisnost. Zatrdil je, da sta s Hitlerjem dosegla popoln spora z um in da iskreno veruje, da bodo odslej vladali dobri odnosi med o-bema državama. Skoro istočasno je šla v svet vest da je Francija v sporazumu z Anglijo, zagotovila Češkoslovaški, da jo bo s svojo vojsko podprla, če bi jo katera država — t. j. Nemčija — napadla. Od 20 držav imajo Združene države Severne Amerike dobiti 11.000 milijonov dolarjev od "vojnih dolgov", odplačuje pa sedaj svoj dolg od.9 milionov dolarjev ena sama država, Finska. Iz vseh teh dogodkov, ki smo jih tu kronološko navedli, je razvidno le to, da se v Evropi kuha — nekaj ; a preveč pare je še okrog lonca, da bi bilo mogoče .videti, kaj je v njem.' Na vsak način so Angleži nekaj izračunali in imajo svoj načrt. Ali obstoja v tem, da se zrahljajo vezi med Italijo in Nemčijo, kar naj bi omogočilo, da se brez splošne evropske vojne usmeri prehitro naraščajoča vojaška sila Nem čije na pr. prot iRusiji ter se s tem ustvari možnost, da se v medsebojnem spopadu oslabita dve državi, na kateri gledajo londonski konservativci z enako antipatijo? Argentinske vesti Nov: predsednik prevzel svojo dolžnost DR ORTIZ IZPRIČUJE SVOJO VERO V DEMOKRACIJO, OBLJUBLJA, DA BO SPOŠTOVAL SVOBOŠČINE, POSPEŠEVAL ARGENTINSKE IDEALE IN VZDRŽEVAL DOBRE MEDNARODNE ODNOSE TER POZIVA VSE PREBIVALSTVO K SODELOVANJU V nedeljo 20. t. m. je novi držav- Argentina ima za seboj dobo go- neral Justo je bil deležen ovaoij, ni predsednik dr. Roberto M. Or-j spodarskega blagostanja, ki je ko je ob 18. uri zapustil poslopje tiz prevzel vjdstvo najvišjih držav-1 okrepil naš zdravi optimizem, ven- Med ceremonijo je krožilo nad nih poslov cd svoje predhodnika,' dar pa izgleda, da blagostanje se-generala Agustina P. Justa. daj že popušča, sledeč prirodnemu Prevzetje oblasti je bilo v Bue- ¡ ^kcr.u evolucije. Za napredek dr-nos Airesu pravi narodni praznik ¿ave je potrebno sodelovanje vseh in celo nasprotujoče si politične na osnovi enakosti in svobode vseh, stranke so za ta dan odpovedale vse a nikakor ne na podlagi samovolj svoje volilne sh: de, ker niso hotele s svojimi strankarskimi zadevami motiti svečanost dogodka. Že davno pred uro, ki je bila napovedana za prihod novega prvega mandatarja v kongresno palačo, kjer je imel pred zbranimi poslanci in senatorji položiti priseg;i se je začela zbirati na ulicah od trga Congreso do trga Mayo velika množica meščanov, ki jo stalno naraščala. Ob 15.55 je predsednik senata in odstopajoči državni podpredsednik dr. Julio A. Roca otvoril slavnJtno sejo parlamenta, katere se je udeležilo 21 senatorjev in 83 poslnacev. Opravil je formalnost, ki jo pred- nosti in dezorganizacije, ki je moja vlhda ne bo trpela. Tekom volilne kampanje sem jasno spoznal, kako se v vsej deželi obuja in raste čut argentinstva. To zdravo rodoljubje boni podpiral in pospeševal. Dogodki v svetu nam kažejo, da tudi take države, ki ljubijo mir, niso varne pred napadi in ne najdejo pravice, če niso same dovolj močne. Zato bom skrbel za izpopolnitev' ohoroženih sil države, na katerih temelji zunanja varnost in ki so obenem jamstvo za notranji pravni, politični in socialni rde. Z drugimi državami bomo pospeševali prija- NOVA VLADA Člani nove vlade so že prevzeli svoje funkcije razen ministra zunanjih zadev, Cantila, ki še ni prispel iz Rima in ga začasno zastopa minister javnih del dr. Al varado, kateri je v sredo popoldne sprejel diplomatski zbor. Svoje posle sta prevzela tudi no- pisuje ustava, t. j. prečital je poro-' teljske medsebojne odnose in bomo vi načelnik buenosaireške občine, čilo o verifikaciji septilmberskih vo obenem med najbolj navdušenimi g. Arturo Goyeneche, in novi šef litev, in tako je prišla ura 16.15, ko zastavonošami ameriške solidarno- mestne policije, general Andrés Sa sta prispela v parlament predsed- sti. balain. nik dr. Roberti M. Ortiz in pod-, Prizadeval si bom slediti svetle- Guvernerje državnih teritorijev, predsednik dr. Castillo. Zbrani par- mu zgledu svojega prednika, gen. ki so bili zaradi spremembe v vladi lamentara so došleca pozdravili z Justa, ki si je s svojim delom za- podali ostavke na svoja mesta, ka-velikim aplavzom, nakar ju je pred služil priznanje naroda; vodil bomi kor je običaj, je nova vlada vse od mestom šest orjaških severnoameriških vojnih letal, ki jih je bila vlada Združenih držav poslala v Buenos Aires za to prilkio, kot posebno odposlanstvo miru in ameriškega sodelovanja. Nova predsedniška doba se je začela. željam argentinske javnosti, da bi ta doba bila blagoslovljena s slogo, kulturnim in socialnim na- ¡ predovanjem ter z gospodarskim blagostanjem, se z vso iskrenostjo pridružujemo tudi mi, izseljenci. sedujoči dr. Roca pozval, naj polo-¡ strpljivo politiko spoštovanja vseh žita prisego. Tako sta storila, nakar prepričanj, politiko reda in dela. je novi državni predsednik imel govor, v katerem je obrazložil, kakšnih smernic se bo držal pri izvrševanju svojih velikih in častnih dolžnosti. Dr. Ortiz je dajal v glavnem naslednje : Kot kandidat sme izpričal in kot Meja vlada si bo prizadevala doseči iskreno pomirjenje ter bo podpirala reorganizacijo strank, ki jo pričakujemo. Tako je govoril in obljubil novi predsednik, ki bo vodil državo bodečih šest let. Ko sta dr. Ortiz in Castillo zapu-predsednik potrjujem svojo vero v stila kongres, ju je zunaj pozdravi-demokracijo. V tem je tudi svečana la velika množica z vzklikanjem in obljuba, da bom spoštoval svobod- ploskanjem. Odpeljala sta se med ačine in jamstva, ki jih ustava da- nepetrganim špalirjem meščanstva je vsakemu državljanu. Obnavljam do vladne palače, kjer je gen. Justo pa tudi izjave, ki sem jih 'že pnaj izročil vodstvo države svojemu na-dal, da bom znal razlikovati med sledniku. Navzočni so bili člani do-demokracio in demagogijo. Stranke sedanje in nove vlade ter diplomat-smotram za državnemu življenju ski zbor. pJtrebne, a biti morajo dobro orga-■ Med tem je bila množica na trgu nizirane in služiti demokratskemu Mayo še bolj narastla. Stvorile so šolanju državljanov; seveda pa ne se povorke, ki so defilirale pred vla-morem tajiti, da prtiivlja Argenti dno palačo in pozdavljale novega kraja potrdila v njihovih položajih ter zavrnila ostavke. MED RADIKALI Če se bo radikalska stranka, ki je še pred osmimi leti imela največjo moč v državi, hotela rešiti razpada, ki ji grozi, bo morala izvesti temeljito reorganizacijo. Nezadovoljstvo s sedanjim vodstvom je zmerom večje ter fc prišlo do izraza tudi v sredo, ko so se zastopniki radikal-fkili organizacij iz Buenos Airesa sestali na shodu, ki je imel razpravljati o veljavnosti zadnjih notranjih volitev v radikalski stranki. Opozicija, ki je na tem shodu pokazala, da ima vpoštevanja vredno množico radikalov na svoji strani, si je zaman prizadevala doseči, da bi se volitve razveljavile radi sleparij, o katerih smo že zadnjič pisali. Z majhno večino so bile volitve potrjene in je s tem nezadovolj Več- kandidatov je kandidaturo odklonilo in mnogo članov je tudi izstopilo iz stranke. Posledica tega nezadovoljstva je bila, da je ta opo zicija ustanovila novo stranko, ki se imenuje Unión Cívica Radical Bloque Opositor in načeluje ji dr. Oscar López Serrot, Ta nova stranka bo pri volitvah samostojno nastopila ter je kandidaturo za sena torja ponudila dr. Adolfa Giimesu. Če bo dr. Giiemes kandidaturo sprejel še ni znano, ker je prosil nekaj časa odloga. Novo delo našega rojaka Ob navzočnosti državnega predsednika so pret. soboto položili temeljni kamen za. novi stadium 110-poTnetnega kluba "Boca Juniois" v Buenos Airesu, udruženja, ki šteje več ko 30.0(10 članov. Načrte za to moderno konstrukcijo, ki bo imela prostora za več ko 100.000 gledalcev, je naredil naš rojak arh. Viktor Sulčič, doma iz Sv. Križa pri Trstu, član firme Delpini, Sulčič & Bes. Delo se bo v kratkem začelo. Podjetnemu in nadarjenemu rojaku, ki nam dela v Argentini veliko čast, prav iskreno čestitamo. Omenimo naj še sledeče: Za svoj novi stadium je bilo društvo razpisalo natečaj že dvakrat, preden se je lotil dela naš rojak, a od vseh predloženih načrtov ni niti eden zadoščal temeljnemu pogoju, da je treba na prostoru, starem igrišču, kjer je bilo doslej mesta za največ 50.000 gledalcev, najti mesto za 80 tisoč oseb. Kakor smo že zgoraj omenili, je naš rojak ta problem lako srečno rešil, da bo v novem stadionu prostora za 100.000-glavo množico. ARGENTINA OTVARJA POSLANIŠTVO V BEOGRADU V torek 15. t.m. je argentinska vlada boj?,vil?, sklep, da se v Beogradu otvori Poslaništvo Argentinske Republike. Za začasnega odpravnika poslov je bil imenovan pestoniški svetnik g. Alberto J. Vi-gnes, pozneje pa bo za to važno mesto imenovan onolnomočeni minister, kakor ara ima Jugoslavija v Buenos Airesu. Ta sklep tukajšnje vlade .ie razveseljiv pojav in nič ni pretirano, 5c- ruerno, da se z niim začenia v zfddovini argentinsko-juarosloVan skih odnosov nova doba, tesneiže£a in koristnei«e.o-a «odrlovania. Kot j jugoslovanski izseljenci. M živimo v Argentini, ta korak tuka jpni« vla i de nrav nosebno toplo pozdrav-liamn. Zasluga, 7.a. to Prinaša mil0S'e dopise m obrazba neizmerno koristila, če bo- tudi slike. do le znali biti kar vsekakor upam, ra- Tega novega in resnega glasila, pamet. Argentinska zemlja je j ki so ga naši bratje Hrvati in Srbi v Južni Ameriki končno dobili, se tudi mi iskreno veselimo ter ga toplo pozdravljamo m mu želimo najlepših uspehov. neizmerno bogata, škoda le, da je nje sinovi ne znajo izkoriščati tako, kakor bi jo lahko." Meni se je čudno zdelo, da so skoro vsi čakareri Italijani in Špan ci. Vzrok je morda tudi v sledečem : Skoro vsi Italijani in Španci, ki so sem prišli, .so bili doma nič druj <*eoa kot najemniki pri grofih in . , gega kot,, j „ ^ .napredek, saj tvorimo z njim jugo- med sl'ovansko izseljensko skupnost, in tega tak kit tudi z drugih posestnikih, zato so se " zaradi psov, beiie k-i na Slovencev prepredena s pun-tanskimi boji proti graščakom. Meni se skoro zdi, da je ravno to notranje vzgojno razpoloženje glavni vzrok, da se slovenski priseljenci tako neradi odločijo za življenje na kampu, na tuji zemlji. Slovenskih koh nov je zelo malo, dasi smo narod poljedelcev. S kmeta smo se v tujini kratkomalo prelevili v industrijskega in težaškega delavca. Mnogi naši so se odločili le za nakup lastnih malih zemljišč in postavitev lastn ehiše, kajti lastna hi sica, četudi skromna, jim je ljub- Z občnega zbora GPDS. v Villa Devoto Občni zbor je otvoril predsednik tov. Lojze Podgornik ob navzočnosti osmedeset članov in članic. V kratkem govoru je očrtal društveno delovanje v preteki, letu ter se je pohvalno izrazil o članstvu, ki je šlo odboru vsestransko na roko da je zamogel tako uspešno vršiti svojo nalogo. Prpioročal je, naj bo tudi v bodoče tako. Podal je nato besedo tajniku, ki je poročal koliko domačih zabav in prireditev v večjem obsegu je priredilo društvo. Da šteje društvo sto članov in članic. Dalje, da je odbor preskrbel članstvu cenenega zdravnika in lekarno. Tajnik je v svojem poročilu pozival vse one, ki še vedno stojijo ob strani, naj pristopijo v društvo. Priporočal je složnost, ker samo na ta način bomo dosegli postavljeni cilj. Gospodarski odsek je poročal, da ima društvo devet tisoč premoženja. Revizorji so dobili vse račune v redu. Nato so se vršlie tajne volitve novega odbora, v katerega so bili izbrani sledeči: Andrej Vrabec, predsednik; Loj- j podpredsednik; Viktor Vinko Batagelj, priporočajo naj se nanjo naro- j poatajnik; Avgust Štolfa, blagaj-če. Naslov upravništva je: Sar-' nik; Anotn Lokar, podblagajnik. miento 1320, Escr. 23, Bs. Aires.' Gospodar, Gorjup Andrej. Za gos-Za celo leto stane list, ki izhaja na ' podarski odsek: Lojze Podgornik, 8 straneh, 6 pesov, za pol leta pa! Ludvik Pičulin in Karel Rebula. Gergič Justii^in Colja Anton. Razsodišče: Roje Franc, žorž Prane, Mihelj Frane, Boucon Karel in Bre-zavšek Jožefa. Revizorji: Kavčič Franc, • Marvin Anton in Coha Franc. Nač. dramatike:. Štokelj Anton. Nač. petja: Franc Roje. Knjižničar, Širca Emest in načel-nica žensšega odseka: Levpušček Amalija. Občni zbor je potekel v najlepšem redu. Novi predsednik je pozival članstvo, nja bo vedno na roko v vseh ozirili odboru, da bo lažje in uspešnejše vršil svojo dolžnost vsem v prid. Viktor čeirnič, za propag. odsek. SMRTNA KOSA Umrl je Ma.tila Preselj, doma pri Ptuju v Jugoslaviji. Pogreb se je vršil v četrtek dne, 24. feb. ob 3 uri pop. na pokopalšiče na Avella-! uedi. Zapušča ženo in brata tu v I Argentini, doma pa starše, brate in sestre. Naj mu bo lahka tuja zemlja. Preostalim pa naše sožalje! Vendar pa nočemo te zadeve o-praviti samo s temi prijaznimi priznanji in voščili. Zavedamo se, da i je vsak napredek v srbsko-krvat jem delu kolonije obenem tudi naš . ¡ moramo radi kaj lahko prilagodili položaju, tem ko ie Nemca, Angleža in —, . . , . J ' . 7 , , ... dejanjem podpreti. Radi tega nozi- Slovenca, ker so bil. doma lastniki 1 * 1J0Z1 četudi morda skromnih domov, tež-1 %Bmo nasl! fat¿.)e> "-J "oje, k pripraviti da bi delil pridelek "6 ^ * Srbe i« Usaj podp gospodarjem. Saj je vsa zgodovi- -/^so Slogo" ter naj ¡ tajnik; ° . _,„.„ „ ! Jmi priporočajo naj se nanio naro- ¡ podtajmk; Avgi 3.50. ne poznajo no- sa kot tuja udobnejša, olike do nepoznanih gostov.! Na več krajih širne argentinske ('ez kake pol ure sla prinesla po-¡ dežele, koder .-em jaz hodil, sem ''■ebno vodo. Nevihta se je bila! opazil udobne nemške naselbine, medtem oddaljila i" «nliw.nl i.- atájalo m ko je solnce1 kjer živijo Nemci čisto zase. Lepe v vsej svoji krasoti ter je hišice, na nemški način zgrajene, Ne izgubite prilike PRVOVRSTNA KROJAČMCA "PRI ZVEZI!" Ima na prodai vse ostale poletne obleke po zelo znižanih cenah. — Obiščite me in se boste sami prepričali. — Lastnik STANISLAV MAURIČ DONATO ALVAREZ 2 p 5 9, pol kvadre od Av. San Martin, — Bs. Aires_ ter krasno obdelana polja in skrbno negovana žviina. so izpričevalo podjetnosti in delavnosti nemškega izseljenca. (Nadaljuje). ZOBOZDRAVNIKA ;; Dra. Samoilovič de Falicov in Dr. Feliks Falicov Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure DONATO ALVAREZ 2181 Ü. T. &y - j723 IZKUŠENA BABICA Filomena Beneš de Bilek diplomirana na nniverzl v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vso žensko bolezni. — Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo, ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečor LIMA 1217, I. nadstr. V. T. 23 Bueno Orden 3389 Bueno« Aires Pičulin in Karel Propagandni odsek: Cernič Viktor in Mislej Anton. Podporni odsek: Levpušček Franc in Košič Danjel. Veselični odsek: Rebula Milan, ŠTORKLJA Dne IG. t.m. je obiskala štorklja Ernesta in Angelo Čurin ter jima je podarila srčkano punčko. Čestitamo! HIMEN Danes se poročita Albin Rogelja, doma iz sv. Tilna pri Komnu in Pe pina Kovačič, doma iz Kbmna. Oba, ženin in nevesta, sta tudi člana Slov. prosv. društva, ter naročnika Slovenskega lista. Bilo srečno! ZAHVALA Podpisani se toplo zahvaljujem šolskim sestram, ki so se toliko trudile, ko je bila moja žena v bolnišnici, da so jo priporočile najboljšim zdravnikom in tako rešile življenje. Bog stotero povrni. Stanko Ličen PRVA VELIKA KAMPANJA za »Slovenski List" PRVA NAGRADA Vozni listek za Evropo in nazaj Vsak star naročnik, ki pridobi novega naročnika, dobi za vsakega po eno srečko in vsak nov naročnik dobi tudi eno srečko, ko plača naročnino za cejo leto. Nudi se lepa prilika, da bo eden izmed naročnikov, kogar bo zadela sreča, obiskal brezplačno svoje kraje- Kadar govoriš s prijateljem ali prijateliico, ali jim pišeš, razloži jim, kakšnat sreča jih lahko doleti, če se naročijo na "SLIOVENSKI LIST" Naročniki in naročnice' če le vsak enega naročnika pridobite, pa je zadeva rešena. Če dobiš več naročnikov, dobiš več sreček in s tem večjo možnost, da zadbneš glavni dobitek- NA DELO, VSI, ZA VEČJI "SLOVENSKI LIST" UPRAVA LADIJSKE VOZNE LISTKE za vse parobrodne družbe pri nas dobite po najnižji ceni. ib Kabino za gatoviamo vsakemu potniku brezplačno. Vpoklicne karte po zelo znižanih cenah CA.CENTRAL EUROPEA 469 5 AN MARTIN 469 Na novo otvorjen Restaurant Internacional Vam nudi velike zračne prostore, obširno dvorišče, kegljišče (v kratkem tudi krogljišče). Hrano prvovrstno in veliko iz-bero vin. Za obilen obisk se priporoča EMIL JERKIČ JORGE NEWBERRY 8373 (akoro na vogalu Alvares Tho-tnaa) — 38. AIRES V DAR DOBITE na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ Facundo Quiroga 1275 in 1407 U. T. 22 - 8327 DOCK SUD POŽIVITEV HRANILNIC Ljubljana, 8. II. 38. — Posojilo Poštne hranilnice Zadružni zvezi, ki ga je omogočila banovina je z veseljem pozdravila vsa slovenska javnost, ker je sedaj tudi v podeželju prevladalo prepričanje, da bodo v kratkem odtajale zamrzle vlo-ge tudi pri naših mestnih posojilnicah, dočim so drugi denarni zavodi že itak začeli delno izplačevati vloge. Kmečke posojilnice in hranilnice bodo začele izplačevati po določenem načrtu, ki bo upošteval potrebe kraja in razmer vlagateljev. S tem bo vrnjeno zaupanje zavodov, ki bodo zopet dobivali vloge. Že sedaj prevladuje prepričanje, da je denar naložen v posojilnicah, ki so včlanjene v Zadružni zvezi, varen denar in da bo v do-glednem času popolnoma izplačljiv. Za zboljšanje denarnih razmer je poučna tudi statistika o dotoku hranilnice v decembru 1937. Konec decembra so znašale vloge pri 29 slovenskih hranilnicah 1.005,391.520 din. Od tega odpade na vloge na knjižice 603 milij., na tekoče račune ja 402,3 milij. V -primeri s prejšnjim mesecem so anrasle vloge na knjižice za 2,9 milij., vloge v tekočem računu pa na 3,5 milij., skupne vloge so torej narasle za 6,4 milij., pri čemer obresti za 1. 1937 še niso upoštevane. Od 1. 1931 se še ni zgodilo v nobenem mesecu, da bi bile narasle vloge ne le v celoti, ampak tudi pri vsaki izmed obeh skupin. SMUŠKE TEKME V BOHINJU 1. II. t. 1. so se začele smuške tekme za državno prvenstvo v smučanju v Bohinju. Državni prvak v teku na 1 8km, je postal Klančnik Gregor iz Mojstrane. Naslednji dan so se tekme nadaljevale. Navzoč je bil tudi minister za telesno vzgojo Miletič, pri skakalnih tekmah so bili doseženi lepi skoki, ter je zopet zasedel prvo mesto Klančnik Gregor. NAŠI SMUČARJI SO SE DOBRO IZKAZALI NA TEKMAH V CELOVCU 6. II. t. 1. so bile v Celovcu mednarodne smuške skakalne tekme, na katerih je zasedel četrto mesto Klančnik Karel, prvo mesto je odnesel Japonec Iguro, drugo in tretje Nemec Wiedeman in Avstrijec Obiščite krojacnico UŠAJ ki vam nudi v vsakem oziru naj boljšo postrežbo Dellethrad, na sedmo in deveto mesto pa sta prišla Novšek Albin in Jakopič Albin. Več Slovencev aretiranih v Gradcu 15. oktobra so v Gradcu aretirali našega državljana zdravnika dr. Ivuneja D. in še nekaj drugih Slovencev. Konec januarja so bile sodne razprave v zvezi s špijonažno afero poročnika avstrijske frontne milice Josipa Spereka. Dr. Dušan Kunej je bil obsojen na dve leti težke ječe in na izgon iz Avstrije, ostali aretirauci pa še sedaj niso izpuščeni iz ječe, čeprav so nastopali v procesu le kot priče. Vprašanje konkordata spravljeno z dnevnega reda Sporazum med vlado in srbske pravoslavno cerkvijo BEOGRAD, 15. II. — V Beogradu je od 22. I. do 8. II. zasedal ar-hierejski sabor srbske pravoslavne cerkve1. Ob zaključku je javno dal razglasiti, da vzame na znanje izjave predsednkia vlade in izjave notranjega ministra kraljevine Jugoslavije, da je konkordat, to je mi'dnar Jdna pravna pogodba s katoliško Cerkvijo, umaknjen z dnevnega reda. Isti dan je bila razglašena tudi amnestija kraljevih namestnikov za vsa kazniva dejanja, ki so jih v zvezi z nemiri v teku ípmsfe-'ga leta zagrešili posamezniki ali skupin A Nato je arhierejski sabor 10. febr, zvečer razglasil, da je 8. febr. sklenil umakniti cerkvene kazni, ki so bile izrečene nad' nekaterimi ministri in poslanci pravoslavne vere, ki so predlagali ali glasovali za ta konkordat. S tem tega vprašanja v Jugoslaviji ni veo. Sprorila ga je Jeftičeva, vlada, odpravili so ga arhiereji srbskt&' pravoslavne cerkve. S tem v Jugoslaviji samo še katoliška Cerkev svojih pcavic nima nikjer črno na belem zapisanih, kakor jih ima srbska pravsolavrsa, oerkeV, islamska verska zp iednica, starokatoliška cerkev, židovske in protestintovske verske občine. Glede na to je izdal 14. II. zagrebški nadškef dr. Stepi-nac razglas, katerem pravi, da so gs, naprosili odlični katoliki, naj jim dovoli prirejanje protestnih zborovanj, na katerih naj bi se oe-lotno vprašanje konkordata razmo-trilo v pravi luči. Škof je izrazil že-ljcí, da se ta zborovanja ne vrše ker sedaj ni pravi čas. GARMENDIA 4947 Paternal, Bs. Aires IZGNANI AVSTRIJSKI HABSBURŠKI PROPAGANDISTI Proti koncu decembra so maribor ske oblasti izgnale tamošnjega pred st jnika "Domovinske fronte" in ne kaj članov, ker so javno delali propagando za restavracijo Habs-buržanvo. Ker ti izgoni niso bili pre klicani in so bili še naknadno izgnan drugi avstrijski državljani, je avstrijska vlada potem, ko so pogajanja za vrnitev izgnancev propadla, izgnala nekaj jugoslovanskih državljanov, ki prebivajo v. Avstriji. Izgnani so bili jugoslovanski državljani, ki jih avstrijsko vladno poročilo dolzi proti-avstrijskega udejstvovanja. MINISTER CVETKOVIČ V ŽENEVI Minister za socijalno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetko-vic je odpotoval v Ženevo na sestanek Sveta mednarodnega urada za delo, kjer je stailen delegat. ROGAŠKA ŽELEZNICA Ministrski svet- je odobril pogodbo, ki jo je sklenil v imenu naše države minister dr. Spaho z družbo Rocraške lokalne železnice. Po pogodbi bo država odstopila Rogaško lokalno železnico za 6,300.000 din. ANKETA O STANJU SLOVENSKEGA KMETIJSTVA Banska uprava bo slvlicala za mesec april veliko anketo, ki bo razpravljala o stanju našega kmetijstva. Številni odbori bodo pripravili nad 30 referatov, s pomočjo katerih bo mogoče napraviti bilanco našega kmetijskega gospodarstva. Rezultat ankete naj bi bil ta, da bi se vsa vprašanja, ki se tičejo kmetovega dela in njegovega življenja obdelala pregledno po najnovejših podatkih. tako da bo mogoče iz njih razbrati dejansko sliko o stanju slovenskega kmetijstva, in iz njih napraviti sklepe za načrtno delo za lepšo bodočnost in napredek slovenskega kmeta. J. N. A. D. "JADRAN" RAZ PUŠČENO Oblast je razpustila jugoslvoan-sko napredno akademsko društvo "Jadran", ker je prekoračilo službeni delokrog. Policija je zapečatila društvene prostore in zaplenila društveni arhiv. PRORAČUNSKA DEBATA V SKUPŠČINI V Narodni sjupščini se je začela debata o predlogu novega proračuna. K debati se je oglasilo že veliko število poslancev, tako da je verjetno, da bo razprava trajala še precej dni. SENATOR ANTE PAVELIČ UMRL V Zagrebu je umrl 11. t. m. dr. i Ante Pavélic, senator in bivši predsednik senata. Pokopan je bil z velikimi slovesnostmi in sta prišla na pogreb zastopnik kralja general Milivoj Arandjelovié in zastopnik vlade minister dr. Milan Vrbanic. Zastopani so bili tudi številni drugi odličniki. NAŠI SMUČARJI Pri akademskem smučarskem prvenstvu v Hofgasteinu, kjer tekmujejo tudi smučarji ljubljanske univerze, je ljubljanska štafeta dosegla tretje mesto. V teku na 16 km pa so dosegli naši tekmovalci 10., 11. in 12. mesto. IZ RUSIJE SE JE VRNIL Na sv. Tri kralje se je nenadoma vrnil iz Rusije v černiče, kjer je doma. Anton Lojk (Rezin). Prišel .ie iz Sibirije in pravi, da je tam še mnogo Jugoslovanov. V Rusiji je nahaial ravno 23 let. Vjet je bil. ko je imel 30 let. K'o se je po tolik;h letih vrnil spet v domovino, kamor ga je srce vedno vleklo, ni našel več staršev živih. NOVE ŽRTVE GRANAT Tz Kanala pišejo. da se je tam-kai spet za-orlila smrtna nesreča zaradi eksplozije stare srranate. Žrtev nesreče je postal 401etni Justin "Ra.it. ki je imel od oblastva dovoljenje. da je iskal ostanke orožja in municue po svojem okolišu. Hudo ie poškodovala manjša granata Antona Branko vin a iz Vol č i "ca do In. Prepeliali so ga Ar goriško bolnišnico. kjer unajo. da mu bodo rešili življenje. Tz Grgarja pri Gorici pišejo, da je srranata poškodovala Franca Stergarja. starega 46 let.— ITurlo ranjenega so prepeljali v bol ničnico. kjer so ugotovili, da ima nevarne noškodbe na roki in po raznih delili telesa. Zdravniki Tipajo, da ga bodo ohranili pri življe- -- ■ ■ nr» nju. ŽGANJE GA JE UMORILO Žalostni dogodek se je pripetil v Grgarju. 221etni Jernej Madon je v družbi s Stankom Zbonom prišel v hišo Janeza Sedevica, da se tamkaj po delu nekoliko odpočije. Prinesla sta seboj zelenko žganja, ki sta jo nekoliko prej kupila. Žganje sta v kratkem času izpila. Toda ta koj so se začele pojavljati posledi dice. Prvi je padel v nezavest Madon in kmal izdihnil, Zbon, ki je | izgubil zavest, je prišel kmalu k sebi, in je sedaj že zdrav. Njega je rešilo samo to, ker je popil nekaj manj žganja. ZA REŠITEV "HRVATSKEGA VPRAŠANJA" Na družabnem večeru boegrajske-ga pododbora JRZ. ki je bil 9. II. in katerega se je udeležil tudi predsednik vlade dr. Stojadinovič z večjim številmo ministrov, je govoril tudi predsednik senata dr. Mazura-nič, ki je povdarjal, kak: .mogočna postavka bi bili zadet/oljni Hrvati v naši jugoslovanski državi. Zahvalil se je predsedniku vlade za uspehe v zunanji politiki in za uspehe politi nega pomirjenja v notranjosti drza vb. Pozval ga je, naj sedaj, ko je zu nanje politično takerekoč rešil svojo nalogo in notranje politično pripra vil vse za potiliko pomirjenja. pri' stopi pogumno k reševanju hrvatskega vprašanja.. Dr. Stojadinovič je odgovoril, da je pri reševanju važnih vprašanj, s katerimi imamo cpravka treba izpolniti dva pogoja prvič prazen želcidsc ne sme biti slab svetovalec narodov, in je zato bilo treba poskrbeti za dvig narodnega blngostania. Drugič pa si moramo zavarovati mir na vseh naših meiab, zato da Inhko nemoteni v miru med-seboj rešujemo vse, kar nas boli. Ra di tega bo v bodoče mogoče posvetiti mnogo več pozornosti našim notranjim problemom in bo tudi mogoče pospešiti rešitev tega, kar razumevam pod hrvatskim vprašanjem. BORBA S TIHOTAPCI Na državni meji nad Flirsko Bistrico je prišlo nedavno do spopada med tihotapci in italijansko obmejno stražo. Tihotapci so na stražo streljali in je financar Jožef Manca obležal mrtev. Drugi stražnik. Multuneddi, pa je dobil hude poškodbe. Oblastva so takoj začela obsežno preiskavo, ki je pokazala, na nekega inka Baraga kot glav" nega krivca, na Ivana Bašo. Andreja in Ivana Štembergerja pa kot sokrivce. Kasneje je bil obtožen sodelovanja pri spopadu tudi še Franc Kruli. Vinko Baraga je po' begnil čez mejo, ostale pa so oblastva zaprla in proti njim uvedla sodni postopek. Razprava je bila t? dni pred reško poroto in je bil Vin" ko Baraga v odsotnosti obsojen na smrt, Franc Kruh je bil obsojen na dosmrtno ječo in Ivan Štember-ger je dobil tri mesece, ker je brez potnega lista hodil čez mejo. Dva sta bila oproščena. PIVK FRANC TEŽKO ZBOLEL GORICA, januarja 1938. — Glav ni obtoženec v črnovrškem procesu (o katerem je naš list- svojčas obširno poročal), Pivk Franc, je bil obsojen od posebnega sodišča v Rimu na 26 let ječe, dosmrtno policijsko nadzorstvo in sekvester ,vse ga premoženja. Zaporno kazen so mu določili takole: 10 let za izdajanje strogo tajnih vesti, 14 let za izdajanje rezerviranih vesti in dve leti za razširjane slovenskih knjig. Do sedaj je bil zaprt v skrajno slabo vzdrževanih, temnih in vlažnih prostorih ječe v Fosani. pokrajine Cuneo. Na lastno prošnjo in priporočilo zdravnijov zaradi skrajno slabega zdravstvenega stanja pa bo premeščen v neko ječo na jug Italije, kjer so razhiere kaznjencev znosnejše in dobivajo tudi boljšo in znatnešo hrano. Pivk ima za seboj šele tri leta ječe, 7 let je bil pomi-loščen po raznih amnestijah tako, da ima presedeti še 16 let ječe. — Doma pa je pustil dve nepreskrb-ijeni hčerki, ki živita v skrajni bedi, od katerih je ena slaboumna že °d rojstva, druga pa bolehna. BURJA, SNEG IN MRAZ TRST, januara 1938. — Pred koncem leta se je prišla poslovit burja, ki je posebno v Trstu in Vipavski dolini ter na Krasu pokazala vso svojo silo. Da niti ne omeni mo koliko je ob takih prilikah nesreč, koliko klobukov se zgubi »a cesti, koliko se pobije, koliko mlekaric razlije mleko in tako dale. Marsikje nastane zaradi pihlja- ZALOGA DCBREGA VINA r: r- Franc Kurmčič Kadar imaš! ohcet; 1 krst; obisk in sploh kadar rabiš! vino; obišči ali pokliči na te. lefon Kurinčiča, ki ti bo nemudoma ugodil in na dom po. stregel s prav dobrim vinom, saj ga imam v zalogi 25 vrst. — Ne pozabi GARAY 3910,— telefon 61-5384 BUENOS AIRES jev tudi kakšen požar. Ob zadnji priliki so imeli tržaški gasilci opraviti z desetimi požari manjšega obsega, ki gredo vsi na rovaš burje.— Kmalu po burji je nastopil občuten mraz, tako da se je toplomer znižal skoro do 10 stopinj pod ničlo. Vse je kazalo, da bo nastopila huda zima, kot je biia v prvih mesecih leta 1929, ko je morje tudi v Trstu' zmrznilo, toda na veliko veselje te- j ga rekorda nismo prekoračili. Bur j ja se je spravila tudi nad tramvaj in je utrgala dovodno žico. Pri tem j je ožgala elektrika tramvajskega j uslužbenca. Prometni stražniki so i tiste dni mnogo trpeli, enega je bur j j a, zagnala ob tla in ga močno po- j škodila. V bolnice se je zateklo mnogo ljudi s pobitimi udi in nosovi. V luki je burja potrgala vrvi neke jadrnice in jo odgnala na odprto morje, kjer so jo s težavo rešili. Veliko je bilo tudi potrganih telefonskih žic in tudi odkritih streh. Na Krasu je padlo precej snega isto tudi na Goriškem. Križaj odličen pilot Kiako se je rešil iz Francovega ujetništva Naše dnevno časopisje je preteklo leto še večkrat pisalo o primorskem rojaku Josipu Ivrižaju, sedanjem odličnem pilotu španskega zračnega brodovja. Ker pa vesti o Križaju in njegovi usodi niso bile prav točne, objavljamo zdaj poročilo, ki smo ga prejeli iz Pariza: Pilot Josip Križaj je prispel ob koncu oktobra leta 1936. Iz Jugoslavije v Pariz, kjer se je javil tamkajšinjemu vojnemu zastopstvu španske vlade. V Parizu je dobil tudi redni potni list. Obenem z njim sta bila sprejeta isti dan še dva Rusa, pilota, s katerima je skupno podpisal pogodbo z madrid sko vlado, da stopajo kot prostovoljci v špansko armado, za kar bodo sprejemali mesečno 3000 frankov. Nekaj dni nato so vso trbjico prepeljali z avionom iz Pariza v Madrid, kjer so Križaja dodelili k lovski eskadrili. Takoj drugi dan je dobil lovsko letalo španskega iz- vora in takoj dokazal, da je pilot-lovec velikega formata. Ker mu je aparat razvijal premalo brzine in tudi njegov akcijski radij ni bil dovolj velik, je naslednji svoj aparat zamenjal za ruskega ,ki je po njegovem mišljenju najpopolnejši a-vion sodobne produkcie. Ruski lovec "Nataša" je razvijal 600 km br zine na uro. Bil je seveda najmo-derneje opremljen. Drugi dan svojega vojnega udej-st-vovanja se je zgodaj dvignil z "Natašo" in se izkazal za nenadomestljivega lovca, predrznega in neustrašnega borca ter dovršenega aviatika. Njegova zvijača, k*o se je delal kakor da bi bilo letalo pokvarjeno in za nadaljño borbo nesposobno, je zbudila nedeljeno przina-nje. Drugih uspehov ne bom opisoval, omenim naj le, da ga je že tisti dan po pristanku na aerodromu pričakoval komandant madridsje-ga zračnega brodovja in ga takoj imenoval za komandanta lovske es_ kadre z mesečno plačo 25.000 frankov. Jože Križaj si je pridobil slove--najboljšega vojnega letalca na svetu. Prav zaradi njega je prišel na letališče pri Madridu tudi minister voske in mornarice, da ga osebno spozna in čestita kot junaka zračnih višav. Hotel mu je tudi prirediti slavnostno pojedino, kar pa je Jože Križaj v svoji skromnosti odklonil. ' Uspehi so sledili uspehom in naš rojak se je sleherni dan vračal s svojo "Natašo" kot- zmagovalec. — Takb se je boril pod vročim južnim soncem polnih 50 dni brez vsake ,ve EXPRESO "GORIM' čje nezgode. Vzletel je vedno prvi, vračal se zmerom poslednji, v zraku in v boju je bil kakor doma.- Po šest in še več ur dnevno sé je s svo jo "Natašo" boril kot junak proti številčno močuejemu nasprotniku in se vrnil domov šele tedaj, ko je bilo ozračje očiščeno. Enainpedaseti dan svojega uspešnega zračnega udejstvovanja se je spet dvignil v zračne višave. Sprem Ijal je z dvema španskima piloto-ma-lovcema štiri težke bombarder je. Nenadoma rio se pojavili pred njimi trije sovražni lovci. Španska pilota sta se ustrašila njihovih apa ratov in se umaknila, prav tako pa ¿so se morali umakniti tudi bom-barderji, ki za borbo z lovci zaradi ranjeno nogo privezal na nižjo vejo, da ni kri curkoma odtekala. Tako je preživel enainpedseeti dan, naslednji večer pa- je skušal pobegniti-k svojim. Bil pa je popolnoma izčrpan zaradi ran in velike izgube krvi. Obležal je pri neki manjši reki in čakal smrti. Tu sta ga z vozom prepeljala do Sala-m a like, kjer so takoj spoznali pogumnega letalca. Brez posebnega zasliševanja so ga hoteli ustreliti, toda neki narednik se je zavzel zanj. Odvedli so ga na poveljstvo, kjer so ga zasliševali in poizvedovali o vojnih vladnih pripravah. Ker njihovo zasliševanje ni mielo uspeha, so ga strahovito mučili in tepli, ter ga pon vr.o postavljali svoje neokretnosti niso sposobni, pred puške, toda Križaj je prene-Križaj pa se jih ni zbal. Dasi je sel vse. Prosil je, naj ga ubijejo, za bil sam, se je spustil v boj, in to v gotovil pa je, da se bo isto zgodilo višini 3000 metrov. Po hudi, pribli-, tudi ujetiiA .Francovim oficirjem žno lOminutni borbi se mu je nena-; na vladni strani. Toda vse grožnje doma vnel aparat. Že močno ope- ■ niso pomagale. Zopet so ga nečlo-čen je v izredni prisebnosti skočil s veško mučili in ostal je pri življe-padalom iz aviona. Padalo pa je nju samo zaradi svoje izredno mo-odprl šele v višini 1000 metrov, da čne konstitucije in brezprimerne e-ga med počasnim padanjem ne bi nergije. Kljub bičanju in hudim ra ubili sovražniki. Ta manever se mu nam je ostal pri življenju. Po deje sicer posrečil, nenadni pritisk vetih mesecih trpljenja so zamen-zraka, ko se je padalo odprlo, pa jali njega in dva ujeta Rusa za se-mu je zlomil tri rebra, ker je imel dem Franeovih oficirjev. Odšel je okrog pitnega koša pripeto padalo, v bolnišnico v Pariz, kjer so ga iz-Pristal je še dovolj srečno, tocia na lečili. — Zdaj pa je že spet nekaj Frankovem ozemlju. Zapazil je tu- j tednov v Valeneiji. di, da mu sledijo Francovi vojaki- | —Trst. — 80 letna Marija Sta-črnci iz špuaskega Maroka. S po- rin je padla po stopnicah ter se slednjimi močmi se je privlekel do ' težko ranila. V bolnišnici b omora-košate sinokve in tako ušel zasledo- la ostati 8 tednov. s» FRANC LOJK Calle VHJjAROEIi 1476 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094 valcem. Šele zdaj je opazil, da mu je krogla odnesla prst na nogi, da je zelo nevarno obžgan in da ima poleg polomljenih, reber tudi ¡nogo pod kolenom dvakrat prestre- —Trst. — Pred sodiščem je bila obsojena trafikantinja Stein Helena, ker ni prodajala soli po določeni teži ampak manj kot je pisalo na zavojih. Dobila je 2.050 lir de- ljeno. Ker je močno krvavel, si je narne kazni in sicer pogojno Vsakovrstne bolezni, notranje in zunanje Venerične bolezni se zdravijo na gotov in modern način. — Ugodno plačevanje. — Prvi pregled brezplačno. GOVORI SE JUGOSLOVANSKI. — Sprejemanje bolnikov od 3 ure do 8 zvečer. Dr. ANTONIO PEREDA MEDRANO 151 BUENOS AIRES FAUSTA 'Pardaillan," je zamnnrala Pavsta na P°l s togoto ponižanja, napol tako, ka. 'ÍOr bi sr prerajala k novemu življenju. 'Gospod,' je rekel Sikst z visokostniw glasom. ''Ali je mogoče, da bi se upali jim je storiti, je zasloml oba Položiti roko na poglavarja krščanstva?' J vse-m, kar je bilo pri lokali. divje preklinjanje, je napolnilo nočno i zapravil s svojo nocojšnjo predrznostjo tišino. V naslednjem trenutku je stal vitez neranjen, jedva malee raztrgan, pri vratih paviljona. Ozrl se je, zagro-hotal se, planil noter in zapahn'1 za s¡?. boj.. . Preden so zunaj pomislili, kaj vboda z 1 ako gotovo, kakor gotovo so vi u- 1>ate položiti roko na žensko... Ne ga. H>te se, goHpod poglavar krščanstva. — 1 ri prvem koraku1, ki ga napravite, vi nazaj ali pa ,lo eden od vaših ljudi na- '"e-i' odrinemo vsi po bližnjici v večno z,vl.i«nje. . . Vstanite, gospa..." :iv"ta jo vstala, ne misleč na to, da Se Pokorava človeku, ki ga je. še ne. Uavuo tega hotela utopiti v vrši. •Mirujte, oroci," jo velel papež svo- •11UI ljudem. "Bog bo končal to pravdo 8v°ji svoti volji..." ^sekako." je hladno pripomnil Par. «lailU, v b: •loli 111 • "Kolikorkoli bi se papež vttikal ozje posle, bi bilo odveč... Stopite '> gospa... Da se mi niliče ne gane. ■ • •, zdaj gospa, izvolite k vratom llllvUjona, Sto li tam?... Pozor, vi drugi. .« Ti»U mah iil „ * teruse. Dvajset bodal je blisnilo otl Qjemu, dvajset sulic se je namerilo »anj.., '■«»vrt mu Vse doti "Vójo Pavsta je sedela v enem izmed našlo, njačev, ki so bili pripravljeni za kardinale, in jo trepetala od strašnega raz. burjemja. Njene oči in vse njene misli so bile uprte vanj... V Pardaillana, ki ji je pravkar iztrgal Violetto. . Vanj. ki jo je pravkar otel... Le po njegovi milosti je bila še živa. . . Kaj je čutila do njega: sovraštvo ali ljubezen?. . . Zunaj je spet zahrumelo. Sikstovi ljudje so se pripravljali, da bi vrtali vrata. Vitez se ni menil za njihovo rjovenje, ampak je mirno izpopolnjeval svojo u. trdbo. Ko se mu je zdela dovolj močna, da bi jo lahko branil vsaj uro, ako ne delj, je udaril s pestjo po vratih in krik jiil z glasom, ki je pregrmel divjanje nasprotnikov: "Malo tise, hudi mana. .. Govoriti hočem z vašim gospodarjem. .." in zločinskimi grožnjami," je rekel papežev glas. ''Vprašajte ga, kardinal, ali je to vse, kar nam ima povedati; pripomnite. da mu v zahvalo za tisto pomoč dovolim uro odloga, da priporoči svojo dušo Bogu." "Ste li slišali?" je kriknil Boveuni. "Saj nisem gluh, tako mi smrti božje. Ne glede na to, da je glas njegove Sve. tosti še prava trobenta za ubogega umirajočega starčka . . . • Povejte, gospod, temu blagemu očetu vseh kristjanov, da potrebujem za svojo spravo ■/. Bogom naj manj tri ure. Malokdaj molim, a kadar začnem, si privoščim vse tri dele rožnega venca zapored." "To je vse?..." "Ne, tako mi ključev svetega Petra. Povejte mu še tole: preden minejo tri ure, ki jih potrebujem za molitev, vi pa za to, da vlomite vrata, ki sem jili proteto dobro zabil, bo samostan poln ljudi, katerih spoštovanje do svetega Očeta bo mučno zaostajalo .za mojim. .. Lahko bi se zgodilo, da bi ti ljudje preveč grdo ravnali s poglavarjem krščanstva ter z njegovimi škofi, kardinali in znost. Izmed tistih je, ki jih včasih Bog | izdajalci... V Bimu> vas naučim peti pošlje na zemljo, da bi mogočniki tem | drugačno pesem..."' J" izpustil Siksta V. in sko Utihnili so; gotovo jim jo dal papež kanoniki kar bi bilo grehota in poliuj- je zavpil Rovenni, ki je e.l upal, da Pardaillan izpolni grožnjo. u>rt mu," s,, zatulili vojniki... I '"li'l''lan je udaril nanje kakor vse. • kadar mu je šlo za kožo. Zapodil i« "nravnost in njegov rapir jo v u'goternem blisku' zasiketal na vse »triu,; rl so ,io pocedila tu in tam in znamenje, naj molče. "Ali ste šo tukaj, prečastiti oče krščanstva!" jo vprašal Pardaillan. ''Kaj hočete?" je osorno rekel glas kardinala Bovennija, ki ga vitez ni poznal. "Ničesar posebnega", je odvrnil Pardaillan. "Rad bi le spomnil gospoda Perettija, da tistikrat. ko sva se spoznala v nekem mliuu, ni bil baš nezadvooljen z menoj..." "Zaslugo, ki nam jo je storil takrat, je šanje na voltov veke, amen. Končal Beni..." "Podli brezbožnež," je zarolinel Bo_-venni. "Stražarji, vlomite vrata. . ." Toda papež je marnil z roko in tolpa je obstala na mestu. Sikst V., ki so ga vitezovo besede navdale z vsakojaliiini mrkimi slutnjami, se je ob zuožju teraze naglo posvetoval z glavnimi osebami svojega spremstva. "Poznam tega človeka in pretehtal sem ga," je dejal. "On je vtelešena dr- bolje začudili ničevost svoje oblasti... Odrinimo. ltovenni, v Lvonu bom čakal vas in vaših tovarišev, da se skupaj vrnemo v Bim. Povejte jim, da je njihova krivda izbrisana... ne vštlevši nagrado... Pojdimo. Preveč strašno bi bilo zame, če bi na koncu svojih dni doživel pokolj svojih najdražijh pomočnikov..'' Nato je stopil tik pred vrata pavi. ljona. "Ali ste še tukaj, sin?" je vprašal. "Kakopak, sveti Oče," se je odzval Pardaillan. "Tu sem, ves vam na razpolago." "Sprejmite moj blagoslov: to bodi «. dina osveta, ki vas zadene. Z Bogom. Ako vas naključja pustolovskega življenja kedaj privedejo v Bim, in ako bom takrat še na svetu, pridite brez strahu in potrkajte na vatikanska vrata. Če Siksta V. ne bo doma, najdete vsekako gospoda Perettija, mlinarja pri Svetem Boku..." ''Sveti Oče," je vzkliknil Pardaillan, "z veselj6m sprejmem vaš blagoslov, to. da še bolj me radosti vabilo gospoda Perettija, ki sem ga imel ves čas za pametnega moža. Bodite tako dobri in Sporočite mu to od mene, ko se vrnete v Vatikan..." "Prekaujeuec," je zamrmral Sikst V., v srcu vesel, da mu je prizanesel. . .. To rekši je odšel s svojimi oboroženci in plemiči, med tem ko je zbor izpo-korjenili razkolnikov z Bovennijem na čelu vnovič zagnal slavnostno himno: "Domine, sulvuui tac pontificem....." Odhajajo pa je zamrmral sam s seboj: "Da, da, klavrni izdajalci... dvakrat Čeprav mu je bila Pavsta ušla iz pe. sti, je bil vendar zadovoljen: razkol je bil zadet v živo, zmaga je bila dobljena in namen njegovega potovanja v Pran-cijo je bil dosežen. .. Dve minuti po papeževem odhodu je Pardaillan razdrl barikado in odprl vrata. Terasa in vrt sta bila zapuščena. Ko je stopil iz paviljona, ni videl nikjer nikogar več. "Bes so odšli," je rekel sam pri sebi. Zamišljen se je ustavil ob križu, ki je ležal na tleli. "Sirotica," je zamrmral, spomnivši se Violette. "Kaj je zagrešila?" Vsa njena krivda je, da je lepa in nedolžna... Glej, glej, kaj pa je to?. . ." Sklonil se je in odtrgal pergamen, ki je bil pribit vrhu križa. Na njem je bilo zapisano z grškimi črkami: "AIBESIS". "Kaj pomeni to J" je zagodrnjal Par. daillan. "To pomeni: 'Krivoverstvo'," je odgovoril resnoben glas za njegovim hrbtom. Vitez se je ozrl in je zagledal Pavsto. Bila je res neobičajna ženska. Nič se ji ni pzonalo, da bi jo bili pravkaršnji tragični prizori le količkaj pretresli; tudi nevarnost, iz katere jo je otel Par. daillan, je bila očividno že pozabljena. Toda vitez se ni dal izlepa osupiti. "Krivoverstvo?", je pnoovil kar moči prostodušno. "Krivoverstvo. Glej, glej, kdo bi si bil mislil... In kaj pomeni 'krivoverstvo'?" Pavsta mu ni odgovorila. Nekaj trenutkov ga je nepremično gledala, kakor Med rojaki v Lomi Negri (Nadaljevanje) Pred 20 leti ni bilo tam drugega kot prostrano polje. Brezkončna planjava se prelije v nizka brda, ki se razprostirajo vse tja do Tan-dila na vzhod in do Az.ula na sever. Pa se je lastnik onega zemljišča domislil, da je kamen dragocena stvar, kjer ga je malo. Razvila se Je ikato.Anita industrija v onem ozemlju. Kamen je granit, .-vi, črn in zelen. Marsikateri sin kraških skal je našel v tem kamenju kruha. Na vseh straneh najdeš kamnolome, ki dajejo gramoz železnim cestam. Vrtajo, streljajo, drobe in meljejo kamenje... pa ne tako, kot tam v Sloveniji, kjer, kamnar-ji na enonožnem stolčku sede kljujejo kamen in ga drobe in z njim ceste nasipajo. Tiste idile obcestmih kamnarjev ne najdeš ne v Loma Negri, ne v Tandilu. Tudi sveder, s katerim vrtajo mine in macóla ima tukaj drugačno podobo in drugače poj;. Na zračni pritisk vrtajo po 4 metre in bolj globoke mine, ki vzdignejo cel hrib kamenja in potem ga drobe dalje na umeten način. Potem pa kamenje vozijo na drobilni stroj, ki je velik jeklen mlin. — ''Rompedora" mu reko. — In ta drobi in melje, kot da je kamen krušno zrnje... V Lomi Negri tako delajo iz kamenja — kruh. Cementna tovarna, ki producirá ogromne množine cementa dnevno, apnenca in kamnolom, preživljajo dva tisoč delavcev. Kakih 5000 ljudi živi od samega — kamna. Ogromne peči po-žro vsak dan cel vlak nafte, brez prestanka grmi tovarna noč in dan v petek in svetek, vsakih 8 ur se menjavajo delavci in se nič ne vpraša, če je dan ali noč, če je čas kosila ali večerje. Lojna Negra je naselbina, ki jo je napravila tovarna. Vse zemljišče je last tovarne. Vsakemu pa da tovarna na razpolago prostrano stavbišče, kjer si zgradi hišico po svojem okusu in še za vrt mu ostane dovolj, da pridela krompir in sa-lato. Tovarna mu da vse gradivo, mu pripelje na mesto. Samo zidar- ja mora plačati oni, ki bo v hiši stanoval. 18 mesecev potem živi brez- j pjačoio, nato pa plačuje 8 pesov j mesečno. Hišica seveda nikdar njegova ne postane, toda kljub temu se lahko smatra za njenega gospodarja. , Za samce imajo pa manjše eno-sobne stavbice. Vsak je v svoji hišici svoj gospod za 4 pese na mesec. Vsega najdeš v tem mestecu. Brivca, trafiko, trgovine in gostilne, kino... za potrebo in za potrato — samo hiše božje nobene, ne cerkve ne kapele tam ne najdeš. In tisti, ki bi hotel iti k maši, mora kar v Olavarrio, 14 km daleč... Tako sem se znašel v Lomi Negri. , Pred Tonetovo hišo smo se ustavili. Jaz miislim, da boste kar moj gost. Bom pa ženo mami poslal za ta čas in bova midva gospodarila pri nas. Pa to bo šele zvečer, sedaj smo pa še popoldne. Nemara ste lačni. Lačen ? Bog ve če ne tešč, kot Ce-pjakov "vujc". Kaj ga poznate? Cepjakovega vujca? Kdo ga pa ni poznal. Tako sem tešč in lačen, kot on, ki je na "tešče" pojedel dva golaša, en "telerflajš. Pa še kak fir-kelček si ga je privoščil, pa je "še bilo na tešče"... Pa, ker je med ljudmi že taka navada, da je treba jesti in piti, in da ne boš rekel da sem nobel. Kaj pa naši rojaki tukaj? Ali je Metličanov in Belokrajncev kaj veliko tukaj? Največ. Nekaj gori od Trebnjega, nekaj jih je pa tam od Pivke ali od Trsta, drugače smo pa Me-tličaiii, Radovci in Semčarji. Menda je Mostar iz Trnovca tu-kaj. ( 5. (S-—a menite, kajne? Da. Njega bi rad našel. On bi se pa najbrže rad skril. Zakaj žena in otroci doma od njega kar nič ne zvedo pa tudi nič ne dobe... Saj je en tukajle moj sosed. Torej ga bomo kar poiskali. Samo dvomim, če ga bomo našli... In tako se je zgodilo. Komaj, da so ostali kaki trije ali štirje roja- Naši v Loma Negri ki v Lomi Negri, katerih nisem od blizu videl. Eden tistih je bil S— ki je že dobro vedel, zakaj ga "ni bilo doma". Pa, če se je izmuznil moji besedi, svoji vesti se ne bo in svoji dolžnosti tudi ne. Otroci mu zato ne bodo manj lačni in raztrgani, a tudi ne bolj hvaležni.... Stopala sva s Tonetom dalje. Tukaj stanujejo Portugalci, tu so I-talijani, tam Poljaki, tn so Nemci, tam Španci... Pa kar lepo mirno eden ob drugem žive, niti njihovi pe telim se ne stepejo... ker ima vsak svojo kurjo družino doma zavarovano ... Tukaj smo pri Pezdirčevih. , Tukaj so? Prijazno hišico imajo, lep vrt. Torej: Pozdravljeni. Dolgo se že nismo videli. Kako se kaj imate. Dobro. Danes pa še posebno. Saj vaš obisk je za nas največji praznik, je menil gospodar. Zares, čudeži se gode. Tega pa res kar ne bi verjela, če vas ne bi na lastne oči videla. To je pa res lepo od vas da ste nas obiskali, je menila žena. Pa smo sedli okrog mize. Samo polička belokrajnskega je manjkalo in vjna seveda tudi, pa bi bili v vsako izseljensko hišo "Slovenski fisf kar doma. Tako smo si pa s pivom postregli, ki bolj zaleže in manj škoduje kot "quebracho"... Tako smo se lepo imeli tukaj in še marsikje. Tudi pri Mežnaršiče-vih sva mimogrede pozdravila. Pa saj veste, da če človek ne sede, sploh obisk ne velja — "da ne bi spanja odnesli" — in če sedeš potem pa pride še kaj. In je Barica kar hitro imela kaj pri roki — kot da je nedelja in ne mršav petek... No, pa petek je tukaj drugače, kot tam doma. N!i nič mršav, ker po škofovi besedi se v petek lahko je tisto kar v svetek... Bog ve, če ne bo "mama" z bur-Jjarni zaropotala, ker tako dolgo ne prideva. Mora najprej ugnati svinjsko družino in kurjo in vse drugo kar je pri hiši. Zakaj pri Žlembergerje-vih niso kar tako. Pri njih je kot doma. Vse je še po stari veri. Boste že videli. Pri "mami". "Mama". Nihče ji drugače ne reče. Ne le za svoje otroke, ki jih je lepo šetvilo in vse lepo vzgojila in jih še vzgaja, ker so še kratki eni, ne le za svoje je mama, temveč za vse Slovence in še za druge v Lomi Negri. Mama, in nihče ji ne reče drugače kot mama. Pa naj je Španjol ali Portugalec, Italijan ali •Nemec, Hrvat ali Slovenec, Dolenc ali Kraševec... Ona je "Mama" za vse. In pri "mami" je vse: zdravniški in gospodinjski konzultorij, vzgojna posvetvoaiiiica. slovenska čitalnica in knjižnjica... "Mama" je častna predsednica vseh slovenskih društev, ki v Lomi obstojajo brez imena in "mami" dosmrtno predsedstvo priznavajo. Pri njej se božji, državni in domovin,-ki prazniki obhajajo, godovi in spominski dnevi praznujejo, pri "mami" je slovenska pesem in šaljiva zgodba, smeh in tudi resna beseda doma... Nič se ne zgodi v Lomi Negri slovenskega, da bi ne imela "mama" tudi svojo besedo poleg. Žlembergerjeva mama je doma pri Trebnjem na Dolenjskem. Cela družina je prišla sem pred 11 leti. Nekaj časa je bilo vse dobro in prav. Potem je pa smrt posegla v družino in je pokosila očeta. Sama je sirota mama ostala s celo lestvo otrok. Najmanjši je imel komaj pol leta. Pa j? mama ostala trdna in močna tedaj, ko bi marsikatera obupavala. Zaupala je v Boga in ni ostala zapuščena. In prav ta bridka usoda, ki jo je zadela, je njeno podobo pri vsen, ki so jo spo znali tako visoko dvignila, da so vsi pričeli nanjo gledati s posebnim spoštovanjem. Prav radi te nesreče, ki jo je zadela, je pridobila tudi poesbne ugodnosti od tovarne. Da si bo še lažje pomagala, so ji dali še velik vrt in dovolili gojiti prašiče. Sedaj ima mama vedno lepo zalogo pujskov in kadar je treba, pa nož za vrat in na raženj z njim, potem je veselje in praznik ... Tako se praznujejo slovesnosti v Lomi Negri pri "mami" brez natiskanih programov, pa po običaju, kot se je že udomačil. Tako so mi povedali v naprej, tako sem tudi našel, ko sem do mame prišel. Zbrana je bila domača družina malih in velikih. Pa tudi zetje in svakinje. Kar lepo omizje se nas je nabralo. In smo sedli k večerji. Le kako bi gospodu napravila večerjo, to je mamo skrbelo. Petek je. Bog ve, če gospod jedo meso v petek ' Sitna skrb... in da ne bi bila iz takega kaka nevšečnost —- Je mama kar štruklje pripravila, to velja za petek in za nedeljo... Iu bil je to zame praznik brez primere, zakaj štrukljev že dolgo nisem videl in še manj pa jedel. Samo še kislega zelja bi bilo treba, po kra-ševsko... pa bi bilo vsaj toliko kot novoifiašne gostje. In zares je bilo mami žal, da tega ni vedela, da Je zelje nekaj tako dobrega, ker bi ga gotovo tudi skuhala, ker tudi to ume. Če ne bi bila že noč pozna in vsi tudi trudni in če bi ne bilo treba zgodaj na noge, bi še dolgo p0' modrovali... toda petelin bo kmalu d, bi o jutro pel... Rekli smo: lahko noč! Hladnik Janez (Nadaljevanje sledix bi hotela z očmi predreti posmehljivo krinko, za katero se je tajil njegov pravi obraz. "Rešili ste mi življenje," je izpre--govorila naposled. "Zakaj?'' "A, ta uganka vas muči?" je dejal. — ''Nit, moj odgovor je kratek: videl sem žensko, ki so jo hoteli ubiti. Videl sem zveri, kako so so vrgle na brezzaščitno bitje... To mi je zadoščalo. Ne da bi poiuišljal, sem izdrl meč in sem se jim postavil po robu..." "Tedaj bi branili tudi vsako drugo?" je vprašala Favsta. "Vsako drugo, prav tako, kakor sta branili mene?..." •'Gotovo da." se je zavzel Pardaillan. "Kako pa mislite? če bi šlo v takih trenutkih za osebnosti, ne za to, da ste ženska kakor vsaka druga — kaj lahko bi se bil spomnil vrše, v kateri ste me topili nedavno tega. . ." Favsta jo zamišljeno pobesila glavo, nemara zato, da bi skrila drget svojih ust in bledico, ki ji je oblila lice ob vi. tezo vem odgovoru. "Pustiva te osebnosti, gospa," je nadaljeval vitez. "Rajši mi povejte, ali morem že kaj storiti za vas, preden se razstaneva?" Favsta je bila bleda kakor prikazen. Njen ponos je krvavel, da še nikoli ne tako. Ta prostodušna, smehljajoča se plemenitost je bila zanjo samo posmeh. Solze so so ji zai&krile na trepalnicah. Negotovo je vzdignila roke. Tajna sila jo je gnala k temu človeku, ki ga je oboževala, čeprav ga je že tolikokrat izkušala pogubiti, Najrajša bi bila pala na kolena, da bi ga ihte prosila milosti za svoje srce. . . Toda spomnila se je odgovora, ki ga je nekoč slišala iz Par. daillanovlh ust: "Ljubil sem njo, ki je mrtva... in jo bom ljubil do groba..." "Hvala vam, gospod,'' je odgovorila, ko je obrrdala svoja čustva. - "Hvala vam za to, kar ste mi storili nocoj. . in za vse, karkoli bi bili še pripravljeni storiti zame. . . Najini poti gresta za »daj vsaksebi. Ne za vselej, vitez de Pardaillan. Prenaglili bi se, če bi mi. slili, da je zmaga, ki ste mi jo napovedali v najinem prvem razgovoru, že dobljena: motili bi se, fe bi se hvalili, da ste zares izpodnesli moje načrte. . . Pride dan, neizogibno pride, ko si opet pogledava v oči ter obnoviva razgovor o vsom,, česar še nisva dognala... Ho svidenja, vitaz de Pardaillan...' ' Pardaillan se je odkril, ne da bi se priklonil; nato je z mirnimi, trdimi ko. raki odšel proti obzidju in izginil v temi. Favsta je strmela za njim, kakor bi čakala, da se ozre... da s>e vrne., za. man. . . "Oh." je zastokala, "mar bi stekla za njim in bi mu porinila bodalo v hrbet. Vse bi bilo končano..." Pogled ji je obstal na truplih, ki sta ležali nedaleč od križa: Farnese in Leonora v svojem poslednjem objemu..... Toliko da ju je Se razločila v plapolanju ugašajočih plam'enic. " Ta je bil prvi kaznovan za svoje iz. dajstvo," je zamrmrala z bledim nasmeškom. "Zaitran ostalih stropetcev in bedakov, zastran lopova Rovennija in vseh, ki so šli za njim, se zanesem na Siksta V..." Tisti mali se je pojavila opatica, Klav dina de Beauvilliers, vsa prepadena, tre soča se kakor šiba na vodi. "Oh, gospa," je viknila, "kakšna nesreča. . . Premagani sva... poraženi.." "Kdo pravi, da sem poražena," jo je osorno zavrnila Favsta. "Kakor da me je vobče moči poraziti... Strah vam je zmešal razum, ubožica. Zahvalite Roga, j da sem vsaj jaz pri pameti in da ne po zabijam svojih dolgov...' ' "Kaj hočete reči?'' je zajecljala opa-! tica. ' • "Reči hočem, da ste mi dobro služili ' in da ni vaša krivda, ie je zoprno na- I ključje za nekaj časa onemogočilo izvršitev mojih načrtov. Pošljite jutri za. ' rana v moj dvorec; dogovorjena vsota bo izplačana, kakor da se ni nič, zgodilo. I Klavdina 8e je z radostnim vzklikom sklonila do Favstine roke in jo je vroče j poljubila. "Ne samo da ste mogočni," je zamrmrala; "vtelešeno velikodušje ste." "Ne pretiravajte," je hladno odvrnila Favsta. "Ros je samo to, da plačujem kar sem dolžna, pa naj bo moj dolg de. nar, prijateljstvo ali sovražtvo. . . Ne pozabite teh dveh mrliče v, gospa opatica, in ukrenite, da ju krščanski pokopljejo na vašem pokopališču." "Vaš uka/. bo izpolnjen, še predeli se zdani.'' "Prav. Zdaj me spremita k sebi. da odložim slovesno odelo..." Vrzel v vrtnem obzidju je bila zasen. žena po drevesih in je ležala v popolni temi. Ko je prišel Pardalilan do nje, sta so zdajci vzdignili iz noči dve č.lovoški postavi. Vitez je nehote zagrabil za meč. "Nikarite, gospod," ga je ogovoril ne kdo z znanim glasom. "Midva sva, Pi-couic in Croasse. čakala sva vas, da bi vsi likratu odšli za gospodom vojvodo Angoulemskim. .." "čakala sta me, nepridiprava," se je nasmejal Pardaillan. "Kakor da sem bil Uog zna kako daleč od vaju dveh..... Zakaj me nista poiskala?... Stavim, da sta se zbala nevarnosti.' ' "Nikakor ne, gospod vitez," ju užaljeno oporekel Picouic. "Saj menda še pomnite, da sem takoj priskočil k vam, ko se je začelo .» Ko pa ste planlii v paviljon, sle tako naglo zaloputnili vrata, da nisem mogel za vami. . . V vražji nevarnosti ste me pustili, vso kar jo res... Nu, kaj sem hotel? Spopasti se z njimi nisem mogel, ker sem. bil sam. — BaS toiiko da sem se utegnil Izmuzniti. Jadruo sem hitel k lopi, v kateri jo bil skirif. Croasse. Poklical bi ga bil na pomoč, toda žalibog sem ga našel že v srditem boju /. nevidnimi sovražniki.." "liilo jih je knkor listja in trave," jo zakrakal junaški Croasse. ki je še zdaj trepetal od poguma, "Petdeset ali šest deset, nemara cel osto. . . Uakih tride-se sem. podvail, ostali so mi ušli." "Nu vidite,'' ga je prekinil Picouic, "proden je on pokončal svojih trideset nasprotnikov in proden sem mu dopove, dal. da so v sredi votli, okoli jih pa nič ui - je seveda prešlo uekaj časa. .. Ko sem ga privlekel na pozorišče, nisva videla nikogar več razen vas in okrut-ttlce. ki je g< vorila z vami. Nevarnost ju bila po tem takem minila; sklenila sva. da počakava..." "Prav." jc pok i mal Pardaillan. "Kje so ostali?" "Mala pevka je bila v nezavesti, k<> ;o je gospod vojvoda odnesel z vrta. Nikamor drugam ni mogel iti z njo kakor k studencu. Pardaillan je nagle krenil proti zno--ž ju Kalvarije. Stopal je talco urno, da sta ga Picouic in Croasse vzlic svoj'1* dolgim korakom le s težavo dohaja'8-Ko pa je prispel do studenca, je takoj spoznal, da je usoda nocojšnje noči tudi tu opravila svoje delo: Ruska klinika za vse bolezni Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno razpolaga klinika s posebnim Kon zuitorljeiu, kateri bo nuliaja 1>«*| vodstvom poznanega specialist* navedene bolezni Dra. A. lZAGUIltKK-a. Razpolaga z 10 specializiranimi zdravniki za razno bolezni — Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljuColi, o»l- stlli jetrali, talodou, žlCovju >L"-Za bolnike iz notranjosti ima!" rezervirane sobe (kakor »a žeu»A • tako tudi za moške) s postelja»1- Cena od 1 $ dalje dnevno. Dajemo nasvete pismonini potom. za mali honorar. Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.-— Ordiniramo: od 9—12 i 15—21. V needljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI SUIPACHA 28 DRAVSKA BANOVINA Elektrifikacija naprduje — Prizadevanja za povzdigo kmetijstva — Oživljenje zadružništva — Šole, javna dela in socialno skrbstvo — Nova banska posestva LJUBLJANA, 16. februarja!. — V ponedeljek 14. II. se je začelo IX. redno zasedanje banskega sveta dravske banovine. Zasedanje je začel ob 10. dopoldne ban g. dr. Marko Natlačen. Njegov ekspoze je trajal 3 ure. V glavnih obrisih je očital in razložil banovinski proračun, bi izkazuje 129,793.902 din občili izdatkov, kar pomenja zvišanje v pri meri s sedanjim proračunom za 9.449.103 din. Več kot polovico po-viška, namreč 5,946.600 din. odpade na povišanje anuitete za posojila, ki jih je banovina najela 1. 1936-37, ostanek povišanja pa odpade sorazmerno na vse oddelke, izvzemši tehnični oddelek. — Elektrfiikacija Slovenjie lepo uspeva in so Kranjske deželne elektrarne lani ogradile 100 km novih daljnovodov in nad 100 km krajevnih omrežij. V primeri s 1. 1936 so prodale za 4 milijone Kwh več toka v 1. 1937. Ve Ifnjska elektrarna še komaj krije Potrebe naše eletrifikacije in bo malu nujno misliti na njeno poveča . vo. odnosno omogočiti, da preide elektrarna v Velebnju v last našte banovine. Vzjrled KI)E je navdušil tudi savsko banovino, ki je začela elektrifikacijsl co akcijo po sličnih načelih kot se ta izvaja že dolga leta pri nas. Za bodoči razvoj elek-- trifikarije pri nas pa bo treba KDE omog.-čiti najetja novih posojil po nizki obrestni meri, kar bi omogočilo obsežnejšo elektrifikarijo pasivnih krajev. Za napredek kmečkega stanu je storila banovina marsikaj s kmetij sko pospeševalnim delom in podporami za kmetijsko izobrazbo. Jeseni bo banovina odprla 1. letnik kmetijske šole v Kakičanu, nadaljevala se bo dokončna ureditev gorenjske kmetijske šole v Poljčah, nadaljeval pa tudi priprave za ustanovitev gospodinske šol ev Prekmurju. Za obnovo vinogradov je ustanovljen sklad zá brezobrestna posojila, ki jih bodo dobili vinogradniki, ki sami ne premorejo sredstev za to, pod pogojem, da bodo vinograd pravilno obnovili. Da bo še bolj uspešno mogoče podpirati vinogradništvo in sadjarstvo, se bo kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Mariboru preosnovala v vinarski in sadjarski zavod, ki bo z znanstvenim in poskusnim delom pospeševal- napredek obeh panog. — Akcija banovine za oživljenje našega zadružništva je popolnoma uspela. Kmečke zadruge so dobile po uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov dolgoročne terjatve pri PAB. Priskočila je na pomoč država s svojimi zavodi, ki so dali sredstva za likvidnost teh terjatev. Vendar to ni zadoščalo in Zadružna zveza se je kot predstavnica 335 kreditnih zadrug obrnila na banovino, naj pomaga s svojo kreditno močjo kreditnim zadru- gam do likvidnosti. Banovina je pomagala kreditnim zadrugam s tem, da je razpisala 5c/c obligacijsko posojilo v znesku 63 miljionov din. na 20 let. Banovina j.' prejela kot protivrednost za to svojo dajatev terjatev Zadružne zveze iz specialne rezerve Zadružne gospodarske banke v znesku 50,000.000 din in se obenem obvezala, da bo do 1. 1957 odvajala banovini svoj čisti dobiček nad letnih 25.000 din. Ta akcija bo gotovo imela uspeh in bo moogočila normalno poslovanje kreditnega zadružništva. Banska uprava bo žr-¡ tvovala znatne zneske za izobrazbo 1 bodočih zadružnih delavcev, ki se šolajo v Zadružni šoli v Ljubljani. — Dela na zagradbi hudournikov, ki povzročajo kmetijstvu veliko ško do, se lepo razvijajo in se izvajajo že v 14 okrajih. Polagoma bodo raztegnjena na vse dele banovine, ki trpe zaradi hudournikov. V proračunu prosvetnega oddelka je največje breme vzdrževanje ljudskih šol, ki zahteva 16.5 milij. din. »Število Ijudsko-šolskih učencev se je lani povečalo za 2.044, novih šolskih oddelkov pa je bilo odprtih | 75. Število učnih moči se je pove-' čalo za 85, vendar bi jih potrebovali še 250. To se bo moglo doseči le, če bi se ljudsko-šolska uprava temeljito decentralizirala. Lani je dala banovina tudi 1 milijon din. brezobrestnih posojil za zidanje novih ljudskih šol, nadalje 435.000 Kroiačnica Mozetič če si nameravaš kupiti novo obleko, pridi in oglej si vzorce in blago v moji krojačnici, za kar Ti gotovo ne bo žal, kajti imam vsako vrstnega blaga najnovejše mode. Blago trpežno in prvovrstno, delo pa po najnižji ceni. — Poleg tega imam v zalogi tudi srajce, klobuke ter sploh vse moške potrebščine po cenah kot jih ne dobiš nikjer drugje, — Pridi in prepričaj se sam.r OSORIO 5052, (Paternal), Buenos Aires Fotografija "LA MODERNA Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. Sporočam slovenski naselbini, da bom ob priliki 25 letnice moje fotografske obrti, vse prevredil ter razstavil moje delo, kjer se bo lahko vsak pre pričal mojih neprekosljivih izdelkov. VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU Ne pozabite FOTO "LA MODERNA" S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Tele'on: 59-0522 Bs. Aires din podpor za zidanje šol in "310.000 din podpor za odplačevanje posojil. Velike so gmotne žrtve, ki jih je prispevala banovina za vseučiliško knjižnico in za dom slovenske likovne umetnosti. Za ta dem je dala banovina zemljišče ob vhodu v Tivolski park, sezidan pa bo z velikodušno podporo slovenskega mecena. Načrti so že izdelani in bo spomladi že začetek gradbenih del. Dobili smo tudi akademijo znanosti in u-metnosti, ki je od ustanovitve slovenskega vseučilišča čakala na režim, ki bi bil naklonjen njeni ustanovitvi. V bodočem proračunskem letu bo za javna dela iz banovinskih sredstev šlo okrog 60 milijonov din., to je za 4 milijone več, kakor v tekočem letu. Prihodnji mesec se bodo začela dela za velikanski Suhokra-jinski vodovod, za katerega je banovina najela posebno posojilo. V socijalnem skrbstvu je banovini uspelo, da je z uredtivijo vprašanja minimalnih mezd preprečila stavke, ki so lani padle na minimum. Prehrana prebivalstva zahteva zlasti spomladi velika sredstva in bo banovina žrtvovala zato 1.75 država pa 0.25 miiljonov din. Hude vremenske nezgode so lani v 18 občinah napravile ogromno škodo in je dala država tedaj 1 milijon din, banovina 1.3 milijon., zasebna zbirka, ki jo je crganizirlaa banska u-prava pa 0.24 milijon. Velikanske so investicije banovine v banovinskih bolnišnicah in zdraviliščih, dr- žava pa je dolžna banovinskim bolnišnicam že nad 8.8 milijona din. na račun neplačanih računov za zdravljenje bolnikov. Banovina je kupila: 30. junija 1937 Blejsko jezero, razne gospodarske stavbe, vilo Zlatorog in Blej.sk igrad za 15 milij. din od Zadružne gospodarske banke. Od tega je prevzela banovina 12 milij. din..dolgov prodajalke pri raznih dnearnih zavodih, katere bo odplačevala postopno po dogovoru (delno celo v 8 letih). Le za ostanek je banska uprava najela pri Drž. hipotekami banki posojilo po 7% na 15 let, s čimer je izplačala ostanek kupnine banki. — 2. maja 1936 je kupila banovina zeml^ce od agrarne skupnosti Vrba v Zabrežnici pri Bledu za 531.574 din. Tu je urejeno golf-igrišče. — 23. decembra 1936 je kupila banovina od bene-diktinskegaV samostana Admont posestvo Kaeer^vor za 3 milij. din v bližini Maribora in tvori to posestvo sestavni del banovinske vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Ta šola pa bo odprodala svojo "Pristavo". ki leži že v strnjenem in zazidanem delu mesta Maribor, za kar upa dobiti do 5 milij. din. — 31. decembra 1936 je banovina kupila v Poljčah pri Begunjah za 1.7 milij. tako imenovano Šturmovo posestvo din. kjer bo bodoča kmetijska šola za Gorenjsko. Zasedanje se je popoldne nadaljevalo s poročili posameznih oddelkov, ki so se vlekla skozi ves teden. Ako hočete biti zdravlieni od odgovornega zdravnika zatecite se k Dr. A. GODEL AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specija- l¿?:ti za pljučne, srCtae, živ reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. GOVORI SE SI OVENSKO CALLE CANGALLO 1542 CARIčIN LJUBLJENEC ZGODOVINSKI ROMAN kar (Nadaljevanje 78) —-Ha, Pugačev, kaj se bojiš sovražnika, ki si mu šel naproti? — e bi ua bilo tudi kakor peska v "«rju, — bi ti ne bil tako nevaren kakor sovražnik za hrbtom, sovraž "ik brez orožja, ki pa te bo vendar Potolkel. . —Glej,te, — vzklikne Čika, iii 'azpi ostre obe svoji roki, — nimam orožj a, — potrebujem samo nekaj, 11 to bom vzel s seboj. ^'•ka skoči k oknu in odtrga svi-'eiie vrvice, s katerimi so nekoč Premikali zavese. Naglo jih spravi v žep. Tako, — reče, sedaj imam vse, ar Potrebujem, da stormi sovraž-"lki> neškodljivega. Sedaj pa pojdimo, — toda ne, »e, ostanite prijatelji. — Ne poj ite menoj. Nikoli ne boste več M(leli živega starega kozaka Čika. ^'e pa želite poslušati moj na-®t, ne bojujte se večl Ne morete -e "amreč še dalje boriti za Puga-*evo Podlo stvar! ^-Ne bojujte se za goljufa, — ^esite s¡ rajše svoje življenje, ker ^ 1'otemkin zmagal, če bo udri s^ojo armado v Moskvo, vas ča-a strašna usoda. izv °daj Mt0-P m°3a kočija, — štiri ls,lli konji so v njo upreženi, v;;;-v,jeni na pot, — poklanjam s,. ,10- — Poslužite se je in zapu-čimprej Moskvo. — Dokler tpajala bitka, ne bo nihče strastnih vrat, imate torej d)o- . I volj časa, da pobegnete. — Še en-1 krat: Zbogom! Če se boste srečno' rešili, ne pozabite nikoli nesrečnega starca čike in njegove nesrečne hčerke, uboge stepske cvetke! -— Čika odhiti iz sobe. — Tekel je, sivi lasje pa so mu valovili okoli čela in temena. Olga je medtem pokleknila pred Livijino truplo in je tiho molila, j Zdajci ona vstane: z robcem, si [ obriše solze. Miroviča prime za roko in ga zaklinjajoče prosi: —Daj, poslušajmo nasvet tega nesrečnega starca. —Čutim da je Pugačeva stvar izgubljena in propadla. Zakaj bi potem tudi mi z njim poginili? —Jaz naj bežim? — .vzklikne M|:rovič. — Jaz, ki sem doslej vodil vojsko? — ITa, da me uporniki: potem imenujjeo strahopetca? ( — Napram Pugačevu nimamo več nobenih obvez. — reče Peter Vo-: roneov. — Ko smo še upali, da bo on priboril liusiji svobodo, smo mu morali pomagati. Toda sedaj smo | spoznali njegov pravi značaj in nje govo tiransko naravo, sedaj nas ni-¡ česar ne veže z njim. —Dobro torej, — vzklikne Miro-! vič. — Bežimo! — Še imamo časa,; — še moremo uteči svoji pogubi. Če si pa ne bomo mogli v Rusiji ustanoviti svojega doma, si ga bomo poiskali nekje v inozemstvu, v kaki tuji deželi. —Odtod, —bežimo odtod. — Tekom četrt ure moramo že biti izven mestnega območja. Vsi trije zapuste okroglo sobo v stolpu starega K remija in v njej ostane zopet sama mrtva, nesrečna stepska roža. 61. POGLAVJE BITKA PRI MOSKVI Nepregledna Potemkinova armada se je utaborila pred Moskvo. Mlademu vojskovodji se je posre čilo, da se je pod okriljem noči popolnoma približal mestnemu zidov-ju. Prastaro carsko mesto je obkolil z železnim obročem, ki ga ni mogel nihče prebiti, tako da je gojil upravičeno upanje, da mu noben upornik ne bo mogel uiti. V njegovem imenu so sporočili častniki vojakom, da bo v kratkem prišlo do bitke in so jih še enkrat opomnili, da so odgovroni domovini, zakonom, predvsem pa carici.— Razen tega je dal Potemkin razglasiti, da bo prejel tisti, ki mu bo izročil Pugačeva mrtvega, nagrado in sicer tisoč rubljev, tisti pa, ki bi se mu posrečilo ujeti Katarinine-ga sovražnika živega, bo prejel dva tisoč rubljev v zlatu. Potemkin se nahajal z glavnim delom svoje vojske na severni strani mesta. Tu je Preobraženskijeva garda zasedla cesto in polja in se utaborila vzdolž obale reke Moskve ravno tam, kjer se ta izliva v Oko. Na tem mestu sta obe reki ob-kroževali veliki trilcot, ua katerem se je razprostiralo nekoliko hol-mov. Z velikim naporom in vztrajnostjo je spravil Potemkin na ta trilcot s holmi svoje topnitšvo in postavil na holme posamezene topove Hotel je svoje topove zavarovati pred sovražnikom, ki bi moral pre-bresti reke, če bi se jih hotel polastiti. To pa se mu je zdelo popolnoma nemogoče. Potemkin je bil zato prepričan, da bo sovražnik najprej napadel Preobraženskijevo gardo. Na njo pa se je smel zanesti. Ti vojaki ne bodo pobegnili pred Pugačevimi divjimi tolpami. Drugo, nasprotno obal Moskve .so mu branili konjeniki, ki so pred stavijali najslabotnejši del njegove vojske. Njim je poveljeval polkovnik Turbecka, mladi ruski knez ki se je kljub svoji mladosti že pror ,-lavil v turški vojski. Potemkin je ukazal Turbeckemu, naj se počasi umika, če ga bo sovražnik napadel in naj pa ga na ta način pripelje tako blizu, da ga bodo dosegale topovske krogle in sicer na one kraje, kjer bo potem navalila na njega Preobraženskijeva garda. Potemkin je bil zelo nestrpen.— Mladi vojskovodja ni mogel dočakati, da si pridobi lovorike in da premaga Pugačeva. Toda ni mu bi lo i treba dolgo čakati. Komaj so pozlatili prvi sončni žarki stolpe K remija, komaj je ura na katedrali svetega Bazilija odbila šest, ko se naenkrat odpro mestna vrata na severni strani in ravno tam, kjer se je Potemkin najmanj nadejal, napadejo sovražniki njegovo konjeni- Na tisoče konjenikov je jahalo proti .Potemkinovim konjeiiikom kar je lahko Potemkin dobro videl ker se je nahajal na holmu, obko- ljen od svojega štaba in je gledal skozi daljnogled. V tem trenutku ukaže Potemkin, da mu napravi vojaštvo oni manever, ki je bil takrat v navadi v Evropi, a izmislil ga je pruski kralj Friderik Veliki. Preobraženskijeva garda se postavi v trojne vrste. Čim se je sovražnici približal, se vrže prva vrsta na zemljo in si pripravi puške za streljanje. Druga vrsta poklekn ein začne meriti preko glav svojih prednikov zadnja vrsta pa je streljala stoje. Učinek takega trojnega ognja je mordjl biti strahovit, posebno š^ če p .mislimo, da je bila sovražna konjenica popolnoma brez varstva. Sovražniki so jezdili tesno drug ob drugem in to jih je oviralo, da se niso mogli htiro obrniti in pobegniti. Vedno se je bolj približevala Pu gačeva vojska, zavita v ogromen oblak prahu. Potemkin je hotel pravkar dati častnikom s svojim belim robcem znak, da začnejo vojaki streljati, — ko se naenkrat položaj bistveno spremeni. Uporniki obrnejo svoje konje in trenutek pozneje so jeli skakati konjeniki v reko. Navalili so na topništvo. Topničarji prižgejo smodni v to povili, štiridesetkratni grom pretre s etiho ozračje lepega poletnega jutra, toda brezuspešne, ker se je sovražnik nahajal že preblizu in so mu zato krogle frčale preko glav. Bila je strašna slika. — Tisoči in tisoči konjenikov so se nahajali v SLOVENSKI List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCU "NOVEGA LISTA" TAKLFA KKI>UOU>A CORREO ARGENTINO Concesión 1551 Dirección: Gral. César Díaz 1657 Buenos Air:s Cerkveni Vestnik 27. febr. maša na Avellanedi za Horvat Matjaža. MolitVe tudi na Avellanedi. 6. marca maša na Saavedri za Sever Nežo, molitve na Patemalu. 2. marca je pepelnična sreda. Pri-četek 40 dnevnega posta. Postna postava za veliki post je sledeča; Strogi post je na pepelu, sredo in vse petke 40 dnevnega posta in na vel. soboto do opoldne. Te dneve se ne sme meso uživati in tisti, kateri ne delajo teško delo, so dolžni tudi v jedi si pritrgait. • Vse srede 40 dnevnega posta in veliki četrtek je pa tak post, da si je treba v jedi pritrgati, toda mesne jedi se. sme jo uživati. Mesne jedi: meso in vse jedi, ki so iz mesa in tudi mesna juha. Post je koristen ne le za dušo, temveč tudi za telo. Le tisti človek, ki svojiemu telesu ikdjaj na,-menoma odreče tisto, kar samo po sebi ni greh, zmore ukrotiti neurejene želje svojega telesa in živeti tako, kot je v skladu s pametjo in z božjo postavo in človekovo dostojnostjo. 27. marca pa ste povabljeni vsi rojaki v Betri-so. Ob 11 uri bo tam sveta maša. Prilika za sv. spoved bo pa po 8 uri. ; Gotovo bo tudi mnogo drugih, ki se bodo pridružili pevcem za ta izlet v Berisso. Kako bomo šli in koliko bo stalo, se bo pa že zvedelo pravočasno. Hladnik Janez. : ■ icaoi Šolski svet v Villa Devoto vabi VSE CENJ. ROJAKINJE IN ROJAKE na VEIKO ŠOLSKO PRIREDITEV ki se bo vršila dne 6. marca ob 4. uri popoldne, v prostorih G.P.D.S. v Villa Devoto, ul. Simbrón 5148. SPORED 1.—Otvoritev: Godba 2.—Rožici: N. N., Šolarji 3.—Duma : Vk. O. Žič., deklamaci-ja: Vidi Pičulin 4.—Slovenski Brod: F. Gerbec, poje moški zbor 5.—Zeleni gozd: poje A. Colja. 6.—Na straži: V. Vodopivec, poje moški zbor 7.—Deklica in metuljček: Izvajata O. Frančiškin, V. Batagelj — Gradnik. 8.—Oba junaka: Stritar, izjvajata V. Košuta in A. Ušaj 9.—Domača hiša: L. Ceriiy, (de-klamacija), izv. R. Čebron 10—Rudeči Sarafan: pojejo deklice 11—Zaprta laž: Burka v enem dejanju od A. Pavlice. Po končanem sporedu prosta zabava s plesom. šolski bufet bo dobro založen s prigrizki in hladno pijačo. V slučaju slabega vremena se prireditev vrši nedeljo pozneje. K veliki vdeležbi vljudno vabi ŠOLSKI SVET Boječ zaljubljenec Fant in dekle sta sedela na klo-pici v parku, in sicer precej eden od drugega, tedaj ji reče: —Gospodična, jaz sem uganil vaše misli. —Me jako veseli, — odvrne ona, — čemu pa tako proč od mene sedite? i Trgovina z ljudmi ! Ta se je zelo izpopolnila; včasih ' so prodajali na sejmih sužnje, da-i nes se pa ljudje prodajajo sami. mornoc-—JOCSOI ao CON FRIO 0 CON CALOR BEBA QUILMES, 0 MEJOR KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo BERTO CFRNIč DORREGO 1583, — Bs. Aires 54 _ 3588 Zakonska politika Fotograf: "Prosim, napravite ma lo prijaznejši obraz; Tako žalostnega vas vendar ne morem fotografirati 1" —O, kar pritisnite, nič naj vas ne skrbi! Moja žena je namreč na smučanju, in če bi me 'videla veselega na fotografiji, bi se znala pri priči vrniti domov." Golo naključje Sodnik dami, obtoženi, da je pretepla svojega moža: *# * —Gospa, ste torej zlomili dežnik na hrbtu svojega moža? ] —Da, gospod sodnik, toda to je bilo golo naključje... —Zakaj ? —Ker dežnik že dve leti ni bil v popravilu. i ** .* Pred sodnikom —Priznali ste, da ste ukradli tisoč pesov. Lepo je, da ste priznali. S tem pa še ni zvrhana mera ,vaših grehov. Cemu ste pa ukradli tudi uro in prstane? ' Obtoženec je sodnika poniglavo pogledal, in poredno odvrnil: —Tolikokrat sem že slišal in či-tal, gospod sodnik, da sam denar nikdar ne osreči človeka, zato sem pa tudi uro in prstane ukradel. ** S pametjo se nikamor ne pride S pametjo se dadanes ne prerineš niti v norišnico. Solkanski most čt!z Sočo vodi, ki se je peneč prelivala preko bregov. Reka je izginjevala od samih konjev in jezdecev, ki so plavali proti onemu trikotu, kjer so se nahajali topovi. Z vseh strani zadone povelja. — Preobraženskijeva garda se obrne na drugo stran, kar pa je trajalo približno deset minut ker so mora- i li vojaki najprej vstati. Ta čas je izkoristil Pugačev, ki je poveljeval upornikom in ktaeri je prvi skočil na svojem vrancu v reko. Pugačev je tudi prvi prispel na drugo obal. Bil je prvi, ki je planil na prestrašene topničarje. Stotone, tisoči in tisoči njegovih konjenikov prispejo za njim na drugi breg re-ke, kjer nastane strašno mesarsko klanje. Ko so topničarji zagledali koza-ke, so izgubili vsako prisotnost du-ha. ( r ¡J Odvrgli so svoje zažigalnike in prepustili topove njihovi usodi. Na stotine jih je poskakalo v Oko, ker so se nadejali, da bodo mogli reko preplavati. Mnogi izmed njih eo poginili in utonili. One pa, ki so ostali pri svo jih topovih, doleti strašna usoda. Nihče izmed njih ni ušel smrti. Ko zaki so jih vse neusmiljeno pomorili. Na to pa, — ni minilo niti pet minut in topovi so bili ponovno na biti, toda sedaj so jih— nabili u-porniki. Ko se jim je Preboražens-kijeva garda v teku približala in začela strahovito streljati z druge obale na Pugačeve ljudi, zlučnejo rjoveti topovi, ki so pošiljali med hrabro gardo smrt in pogubo. Garda se ne preda, ne, garda zma ga, ali pa umre! Tako so po tej bitki pripovedovali ljudje po Rusiji v Preobražen-skijevi gardi. Še pred kratkim je ljudstvo prepevalo pesmi in slavilo junaške čdte tega polka. Njihove izgube so bile strahovite. Mrtvec je padal na mrtveca, trupla so se kopičila, smrt pa je slavila orgije. — Toda preko trupel padlih tovarišev so stopali drugi in ko so trupla padlih vojakov narastla v celo grmado, so jih tovariSi uporabili kot zid, za katerim so se poskrili. Potemkin je obupoval, ko je videl, da Preobraženskijeva garda ne napreduje niti za korak, četudi se bojuje hrabro in neustrašeno. Da, celo prisiljena je bila, da se vedno bolj umika pred sovražnikovim topovskim ognjem. —Samo- en izhod nam še preostane, — reče Potemkin in se obrne k svojim spremljevalcem. — Osvojiti móramo naše topove. Na vsak način moramo priti na drugo stran reke. —Vojskovodja, to ni mogoče. — odvrne neki stari general, ki so ga pridelili Potemkinu. — Naši vojaki ne morejo preplavati reke, a kdo si bo upal graditi pred očmi sovražnika? —Jaz, — odvrne hladnokrvno Po temkin. Trenutek pozneje začne Potemkin dajat ipovelja s sigurnostjo, kakor da to ni prva bitka, ki jo vodi. Med točo krogel so pripeljali izgube. Vojaki so padali, vrste so pionirji svoje vozove k reki. Granata razbije prvi voz, medtem ko se drugi pomikajo preko ostankov voza naprej. Sedaj začno pionirji s svojim na pornim in mučnim poslom. Splave vržejo v reko, zvežejo jih z vrvmi in jih spoje z debelimi, močnimi de skami. 1 Čimbolj je delo napredovalo, tem redkejše so postajale, njihove vr-ste. Častniki so zaklinjali Potemkina, da odneha od svojega) načrta, ki zahteva preveč žrtev. Toda on jim je ponavljal vedno eno in isto: — Brze mosta smo izgubljeni, — z njim pa bomo zmagali. I Medtem pa niso Pugačevi ljudje napadali Preobraženskijevo gardo samo na omenjenem trikotu. Na celi črti je divjala strahovita borba. Toda tudi knez Turbecka • je zbral svoje konjenike in z boka- napadel upornike. \ Kdo bi mogel opisati vso strašno bitko, ki sta jo vodila oba nasprotnika z največjim ogorčenjem? — Vsak vojak, Potemkinov in Pugačev, se je dobro zavedal, da bo današnji dan prinesel končno odločitev. ■ Uporniki so se borili za svoje živ ljenje. Katarinina armada za carico in domovino, ki bo izgubljena in uničena, če bo Pugačev zmagal in če mu bo uspelo prodreti do Petro grad a. . Dve uri je divjala bitka. Preobra ženskijeva garda je imela strašne postajale vedno redkejše in ni bilo vojaka, ki ne bi že bil ranjen. Potemkin je drvel na svojem belcu na vse strani. Vzpodbujal je vojake, prigovarjal jim je , naj se dobro upro sovražniku. Ni paziti ni ti na svoje lastno življenje. Tudi on je že bil ranjen. Stari general, ga je opominjal, naj bo previden, toda Potemkin mu odvrne: —Gospod general, mi nismo tu samo zato, da ukazujemo, temveč da damo vojakom vzgled kako je treba umreti za carico. 1—Vojaki se ne morejo več upirati sovražnikovemu napadu, — javi adjutant. — Levo krilo popušča. ( —Toda sredina je še močna, — odvrne Potemkin. — Hrabri Trii-becka se dobro drži. —Desno krilo je popolnoma uničeno, — javi drugi adjutant svojemu vojskovodji. —Potemkin si obriše s svileno rutico znojno čelo in da adjutantu svoje ukaze. —Pomaknite levo in desno krilo bližje k sredini in pripravite se za napad,. —Tekom četrt ure bo gotov. —Dobro torej, — vzklikne Potemkin. — Še četrt ure naj nas Bog varuje. Potem pa bomo sami zmagali. ■ V tem trenutku sliši Potemkin si len krik v svoji bližini in ko se obrne, zapazi, da se je zastavonoša smrtno zadet sredi čela zgrudil na tla. Močen oddelek upornikov navali na sredino Potemkinove .vojske in se zarine v njihove vrste. Divji konjeniki so divjali ravno proti onemu mestu, kjer je ležal mrtvi za-niladi častnik iz plemiške rodbine, stavonoša, pokrit z «zastavo. (Nadaljevanje prihodnjič) KlOJAtllCA "GORICA" Hočete biti dobro i» elegantno oblečeni. Pridite v krojažnico "Gorico", kjer bost« vedno dobro postreženi. FRANC LEBAN Ul. WARNES 2191 (Nasproti postaje I'» ternal.) RESTAURANT - RECREO "R CAÑON" Izvrstna domača hrana, prvovrstno pivo in vino. — Prostori z vrtom, pripravni za svadbe. — Krogljišče. Postrežba točna. Se priporoča lastnik Peter Bassanese JUAN B. ALBERDI y GraJ. PAZ — Buenos Aires