Katolišk cerkven list. Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četert I,ta 1 gld. 1"» kr. V tiskarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. SO kr., za četert leta 90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej. Tef iU XXI. V Ljubljani 10. prosenca 1868. List 2. Pojte zemlje vsi jeziki, Božji angeli, svetniki, Vsa narava pevaj čast, S krepkim glasom pri sprevodu Kralju — Stvarniku — Gospodu, Ker čes vse ima oblast ! Duša v radosti napaja Naj se vsaka, ker obhaja Dans presveti se spomin; Oh spomin Ljubezni večne Presladak — za nas — nesrečne, O raduj se Adamov sin! — Jezus . preden gre v terpljenje, Predeu za nas d4 življenje, Ta spomin nam zapusti, Vzame kruh in vino v roke, Misli na nas, svoje otroke, Ter oboje posveti. Zbor učencev gleda milo, Ker k Očetu se obernilo Jezusa obličje je ; On pa kruh jim razdeluje Z vinom, serčno narekuje Čudežne besede te : Oj vzemite, ljubeznjivi! Jejte kruh nebeški, živi, Ker to moje je telo; In iz keliha vsi pite — Moja kri je , — ter storite, Vselej v moj spomin tako. Telo. Naš Zveličar tak postavi Zakrament ljubezni pravi, Vir nebeški vsih dobrot; Spolnil je, kar je obljubil ; Ker nas je neskončno ljubil, Ni zapustil On sirot. — Giej, o verna duša! ravno Tisti Jezus, ki se davno Se učencem — zadnjo noč — Dal je vžiti, tu stanuje, — Sveta vera ti spričuje, V Zakramentu pričujoč. Tu je On dobrotnik mili, V dušni in telesni sili, Vsacemu pomaga rad, — Ljubeznjivo vse sprejema, Se clo grešnike objema, Če pokore vidi sad. — Ljuba duša! ne zamudi — Večkrat k Njemu se potrudi! Vsih ozdravil te bo r&n! Pridi vselej z dušo Čedno — Vživaj Ga ponižno, vredno: O presrečen bo tvoj stan! Toraj zemlje vsi jeziki, Božji angeli, svetniki, Vse stvari zapojte čast; V Zakramentu — pri sprevodu Kralju — Stvarniku — Gospodu, Ker čez vse ima oblast. Radoslav. — cvetlica. Dušica tvoja, človek, je c-vetlica , Nje lepi cvet ae angel rad pogleda; Nje kras zavida le peklenska čeda, Prijetne Bogu clo so njene lica. — Al če zadene jo pregrehe pšica, O žalost! — smertni červ že jo spodjeda; O strah! — že vsa ovenjena in bleda, Ni vredna več visokega poklica. In varh nebeški se solzi premilo; — Zastonj je trud bil, 011 spoznA, ko vidi Nedolžnosti razderto — oblačilo! Zato, cvetlica! greha pšic se vari! — Da strup njegov ti cvetjiča ne spridi, Peklenskim slugam upati — uikari!! — Radoslav. Vrnem našim rfomororfnim prifatlam r premisifeeanje in spotnoranfe. Poslednja Danica lanskega leta je „nekterim našim domorodnim prijatlom" reduhovskega stanu pomolila nekaj pelina in spregovorila jim je resnobno pa resnično besedo. Z zedinjeno močjo, pravi, delajmo Slovenci — duhovni in neduhovni, ako hočemo napredovati v svoj prid in blagor slovenskega naroda. In res, značajev nam je treba ne le med svetnim, tudi med duhovskim stanom, zlasti med nižjimi in mlajšimi duhovniki, kterih čaka v prihodnje še veči butara, ker bojevati se bodo morali za božje in cerkvene pravice. Svesti si moramo biti svoje sverhe, svojega pravega poklica, in potem delati z vsemi močmi. S verno pa ali namembo, ki nas naj vodi in spodbada, to nam kaže jasno vsikdar sv. katoliška cerkev, ki je zidana na skalo. Le ako se nje deržiino, smo varni in gotovi, da bo vsaj naposled zmaga naša. Se ve, da si katoliške cerkve nihče nikar ne misli take, kakoršno popisujejo nasprotni judovski in prostomavtarski listi. Po teh bi bila res že stara in oslabela; toda — sv. kat. cerkev je vedno mlada in močna, ker jo varuje in krepča Bog sam. To vemo katoliški duhovni in vsi pravi katoliški kristjani neduhovni, in takih — hvala Bogu! imamo med Slovenci še mnogo, ki so z nami enih misli, vdani svojim duhovnim pastirjem, vedno pripravljeni jih tudi v djanji podpirati v vseh rečeh, ktere služijo slovenskemu narodu na korist, v pravo duhovno oliko. V tem oziru naj se prederznemo povedati nektere besede iz prijat-lovega pisma, ktero mu je došlo iz višji neduhovske roke, ker imajo v sebi nekaj pelina, pa tudi nekaj medu. Naskoki na konkordat, se piše ondi, so imeli — mislim — tri glavne namene: čas tratiti s tem in ljudsko pozornost odvračevati od bolj važnih reči; kolikor mogoče razpor napravljati med duhovščino slovansko in med slovanskim narodom, *) in spravljati šole v nemško oblast, t. j. še 1 »olj ponemčevati jih. Adresa škofovska pa je bila izverstna in velikanska. Veselilo me je zopet enkrat v našem vodenem in vertoglavem času brati kaj tehtnega in jedernatega. Posebno lepo je govorjenje zarad šol in prostomavtarstva. — Naskok na konkordat ni šel po sreči. Poglavitni namen, razdvojiti češke in slovenske domoljube in posebno češke, se ni dosegel; duhovski in posvetni domoljubi so tudi sedaj kot poprej prijatli ostali; zato se je pa menda tudi cela reč zopet na stran vergla. Pri tej priliki ne morem drugač, da omenim zadnje Danice I. 1867 , ki popisuje nektere domoljube, ki so tudi cerkveni nasprotniki. Jaz pa prašam, kdo je tega kriv. Ptiček tako poje, kakor sliši stare svoje. *) Če ne mar iz sanjarij za psevdoliberalizero. Vr. IO — Slovani in Rumuni morajo za lastne kervave žulje cvet svoje mladine pošiljati na nemške vseučilišča, ktere so pa napolnjene s protestantizmom; — kako tedaj, da ne bi se izneverili naši mladenči domačemu uku, ker na vseučiliščih vedno in zmirom le protestantizmu slišijo slavo peti. Nemcu je na tem ležeče, tudi svojo vero razširievati, kajti protestantizem je prav za prav — per excellence — nemška rastlina. Cela južna Avstrija nima nobenega vseučilišča tje do nemškega Gradca in Pešta. Ni tedaj čudo — kolikor bolj v Nemčijo silimo z jezikom in šegami, tolikanj bolj nas mora prešinjevati tudi duh, ki veje na nemških vseučiliščih. Kdaj slišite iz Her-vaškega, iz Dalmacije, iz Serbije, od Rumuncev, ali iz Madžarskega take glase zoper duhovščino in tako zabavljanje in zaničevanje kakor pri nas, in pa tolikanj huje, kolikor smo bliže nemške meje? Sedem let sem bil na Ogerskem, pa nikdar nisem ne čital ne slišal takih napadov zoper vero sploh in zoper duhovščino, ko poprej v Beču in na Nemškem, kjer taksni pogovori zraven druzih nečednost v društvih služijo za „YVurze". Pri nas na Kranjskem ni bilo tolikanj adres zoper konkordat, kakor že na Stajarskem, ker se nemškutarstva vendar še nismo tako zelo naserkali, kakor ondod, in kolikor bolj bomo po takem nemškem ,.liberalizmu" zgubljali svojo narodnost, tolikanj bolj bo pešala tudi vera itd. Te besede iz neduhovskih ust se nam zdijo jako važne in vredne, da jih premišljamo duhovni in nedu-hovni, stari in mladi. Nočemo pretresovati sedaj lanskih naskokov na konkordat in njihovih vzrokov; to pa skušamo, da si prizadevajo nekteri razdvojiti narodne vodnike, ločiti stareje od mlajših, duhovne od neduhovnov, in potisniti zlasti duhovne na stran ter jim vzeti — kar se da — vpliv do slovenskega naroda. Ako bi se to moglo doveršiti, bi bilo v kvar, v gotovo pogubo narodu, narodnim vodnikom pa nikdar v prid, ne duhov-skim ne deželskim. Skerbeti nam je tedaj in delati, da se v okom pride temu tolikanj pogubljivemu napredovanju, dokler je še čas. Upamo, da ni še prepozno. Kar pa zadeva mladino, to je, cvet (v dobrem pomenu) naše slovenske mladine, ki hodi na nemške vseučilišča , in prihaja z visokih šol spet na Slovensko domu, o tej je Danica že nekterikrat govorila zdihovaje, da se nam tolikrat pogubi dušno in telesno, in da so res le „rari nantes in gurgite vasto!" Kolikor pomnimo in nam skušnja kaže, so se poprejšnje leta, dokler po visokih šolah ni bilo čuti tolikanj protestanškega liberalizma, vendar še bolje ohranili slovenski mladenči, in prihajali so domu in v službe vse bolj verni in vdani sv. katoliški cerkvi. Za slovenstvo — se ve — niso tolikanj goreli, bili so pa drugi časi in slovenščine se navzeti niso mogli, ker niso nobene prilike imeli. Zdaj je to drugač. Žalostno pa bi bilo, ko bi na mesto nekdanje prave vernosti stopala pri naši mladini le gola narodnost ali domorodnost. Sej se obč lepo vjemate in daste v življenji dobro strinjati, in ste tudi zdaj obe potrebne. Sama narodnost brez vernosti in tej primerne pobožnosti ne koristi nobenemu stanu, vsem pa veliko škoduje. Na to naj mislijo in delajo slovanski starši in učitelji, na to naj merijo vse naše šole. Menda iz tega vzroka pošiljajo slovenski starši, posebno s Kranjskega, silo neradi svoje sinove na visoke šole. Poznamo celo take, ki so poslednje leta dali jih doma učiti ali pa, ako to ni šlo, so se sami preselili tje, kjer i*e vseučilišče, da bi le kolikor že ovarovali svojega sina :uge, ki lazi in razsaja po večih mestih. Kmet naš — se ve — kaj takega ne more; za to vselej sivo gleda, kedar mu sin hoče na visoke šole, in le težko mu izpod palca gre pičla petica, in res tudi malokdaj se mu obnese po volji. Revščina je nadloga, ki tare večidel in tudi — zatare našo mladino iz nižih stanov v velikih mestih. In nobeden naj nikar nikoli ne hodi na vseučilišče, kdor nima gotovih potrebnih dohodkov, sicer mu je poguba navadna tovaršica. Kako dobro bi v tem oziru bilo, ko bi se potrebne visoke šole dale vstano-viti doma, kakor so jih bili že 1. 1848 osnovali rodoljubi, pa k temu je čez dvajset let — 1868 — manj upanja, kakor ga je bilo takrat. Morebiti tudi zavoljo tega se obrača poslednje leta še več nadepolnih, prav zmožnih učencev v bogoslovje in v dubovski stan, in prav imajo. Sej v nobenem drugem stanu ne morejo toliko dobrega storiti ravno za svoj narod. *) Po tem takem pa bi ne bilo napak, da bi duhovska gosposka skerbela za to, da bi se nekteri zmožni iz duhovskega stanu pripravljali pozneje za učiteljstvo na srednjih šolah, sicer se je bati, da nam prihajajo izmed tujih ne-domorodnih, in se naše narodne okoliščine nikdar popolnoma spremenile in zboljšale ne bodo. Kako treba je mehki in gibčni naši mladini v dobrem stanovitnih in zanesljivih voditeljev, kdo tega ne ve že sam po sebi ? Druga misel, ktero je v nas zbudilo prej omenjeno pismo, je pa ta-le: Nemec si prizadeva razširjevati svojo vero, recimo tu — protestanstvo, in sklepa se v ta namen z narodom svojim. Ravno to beremo sedaj bolj pogostoma kakor nekdaj, da dela in skuša vzhodnji Slovan — razkolnik in staroverec, in da se duhovniki tesno zedinvajo ondi z narodom, in vodniki — duhov-ski in neduhovski — se trudijo z zedinjenimi močmi, da razširjujejo svojo vero, recimo tam — razkolnijol In mi katoličani — duhovni in neduhovni — kaj počnemo, kaj delamo, kako se trudimo, koliko si priza devamo, da razširjujemo svojo edino pravo in edino zveličavno sveto vero, in kako si obračamo v prid mogočne pomočke sedanjega časa in sveta? Morebiti še nikoli ni bilo tako potrebno, kakor ravno sedanjo dobo, da v djanji spolnujemo resnice, ki nam jih oznanuje Gospod in popisuje sv. Luka v XVI. poglavji, ki ima ta-le naslov: „Prilika od krivičnega hišnika. Dvema gospodoma se ne more služiti. Farizeji se Jezusovemu uku posmehujejo. Zakon je nerazvezljiv. Prilika od bogatega moža in ubozega Lazarja." — Želimo prav iz serca, da bi katoliški Slovenci premišljali in premišljevali le-to poglavje, in posebno iz 8. verste pomenljive besede: „Otroci tegasvet&somodrejši v svojem rodu, kakor otroci luči," ker te besede veljajo vsem katoličanom brez razločka, duhovnim in neduhovnim, posebno sedanji čas. —r—. Der za* a in eerhe r. (Konec.) Deržava je družba ljudi, je zaveza deržavljanov v brambo in varstvo osebe in premoženja. Deržava brani skupščino in posameznega. V tej deržavi je ni oblasti druge, razun nje same, vsa oblast izvira iz deržave, posameznemu je doleti toliko, kolikor ona dovoljuje. Der-žavina velemogočnost pa utegne biti pod absolutno , ali pa vstavno vlado. Večidel so sedaj vse evropejske deržave vstavne, in ljudstvo se vdeležuje zakonstva ali po-stavodajstva. Naj bolj imenitno vprašanje nastane sedaj, kako se volijo zastopniki ljudstva, in na to je zastavljeno deržavmo stanje. — Stranka, ki ima oblast v rokah, dela za to, da se volitve izidejo nji po godu. Izvoljeni zastopniki ne zastopajo vselej svojih volivcev, ampak stranko, ktera jih je volila; naj rajši pa dostikrat plašč •) In zaupljivo je v tem *tanu za otenje duše naj belje poskerb- ljeno. Vr. po vetru obračajo, pred vsem za-se skerbe in se temu prilizujejo, kteri ima deržavino kermilo v rokah ; za obljube in dobre besede se pogosto d£ vse storiti, liberalno časnikarstvo pa temu služi, kdor mu plača in od kterega več pričakuje. Namesto nekdanjih stanov gospoduje sedaj po deželnih zborih velikrat bogastvo in brezznačainost. Volitve so sicer splošnje, pa stranka ve vse tako vravnati, da so njeni možje izvoljeni; ker se pa na svoje volivce opira in se ponaša s svojimi glasovi in z ljudskim zaupanjem, se zgodi lahko tudi to, da sovraži vse, kar jo spominja na razliko stanov, sovraži tedaj plemstvo, cerkev in duhovščino itd. Imamo sicer gosposko zbornico; v tej sedi višji duhovstvo in plemstvo. Ali tudi ta je zdaj v deržavinih rokah, in poleg znanih imen starega plemstva sede tudi gospodje, &tere je vlada tje posadila, in gosposka zbornica ne ovrača postav, ktere je liberalizem v spodnji zbornici osnoval. Poglejmo sedaj, zakaj je ta liberalizem posebno pravicam katoliške cerkve tako nasproti. — Protestanško cerkev le zato zavida , ker je keršanska naprava; ker je pa ta podveržena deržavini oblasti in ji še celo pomaga zoper katoliško cerkev, se prikupuje s tem. Ali katoliška cerkev je vteleseno kristjanstvo; že s tem, da je na svetu, priča, da je vera na svetu. Se bolj pa je liberalni stranki zoperna zavoljo svoje osnove, zavoljo edinosti in zavoljo moralne moči, kar se kratko nikakor ne d& utajiti. Katoliška cerkev, dosihmal naj veča družba na zemlji, brani svoje pravice, kterih ni dobila od kake svetne oblasti, in ima toliko moči in samostalnosti, da je ni mogla zmagati nobena oblast. Nova vsemogočna deržava pa nahaja cerkveno moč pri posameznem človeku, pri srenji, pri deržavi in pri mednarodni razmeri. Liberalna stranka dobro poznd to cerkveno moč, tudi dobro ve, da besede „dušna sužnost", „zatemnjenstvo", „duhovsko gospodovavstvo", so le prazne strašila za lahkovčrne; spozna pa enako, da se ji cerkev neprestano zoperstavlja. Ako katoliška cerkev ni druzega kakor velika socijalna naprava, moramo spoznati, da, je ravno ona dan danes edina naprava, ktera v vsem in popolnoma brani pravice posameznemu, in tedaj tudi smemo upati, da bo enkrat drugač po deržavah. Kakor vsaki čas, tako tudi dandanašnji bogastvo hoče vživati, pa tudi gospodovati. Pri volitvah, kakor smo jih poprej omenili, se volijo dostikrat le sami bogati in kakor je nekdaj veljalo le plemstvo, velja sedaj le bogatija, in naj veči gospodje so tisti, kteri imajo naj več v žepu ali v listnici. Ker pay kakor je znano, po borsah judje kraljujejo, je res tako prišlo, da judje gospodarijo kristjanom, in judje časnikarji zopet le pre-mnogokrat za denar radi vse store, hvalijo tega, kdor jim več plača, sovražijo pa iz prirojenega nagiba katoliško cerkev. Moč in veljava pa vselej ljudi za seboj vleče. Voditelji stranke dobro vedo, kaj hočejo in delajo za svoje načelo (princip); ali veliko njih je brez vsega prepričanja ter se ddjo premotiti besedam; drugi molijo zlatega malika, naj ta ali uni bandero pred njim nosi — to jih ne moti. Za temi pa stoji čeda brez lastne volje, ktera vpije in kliče, kakor se ji zapove in se terga za „drobtinico," ktera pade z mize visocih gospodov. V vstavni deržavi se volijo ministri iz vladajoče stranke. Vradniki, večidel nepremožni, če ravno sami za-se menijo, da pot, po kteri hodijo, ni prava, si vendar ne morejo kaj, in tirajo naprej deržavni voz po odkazani poti. In če tudi drugač misleči niso kar pahnjeni iz službe, vendar jim zajec lahko pot preteče. Tedaj na eni strani pisani pogledi in kisli obrazi, na drugi pa dobre službe, kako si more posamezen pomagati ? Tako otopč tudi značaji in hodijo uglajeno pot. Tudi po županijah ni veliko več svobode; župane volijo odbrani volilci, vradnike pa predstojništvo. Razume se pa samo po sebi, da taki. kteri ne vleče za vladajočo stranko, posebno po mestih, ne pride do županstva. Iz tega smo vidili, zakaj da je tako znani jožefi-nizem cerkev sovražil, in zakaj da jo sovraži dan današnji liberalizem in bi jo rad vkoval v še hujši spone memo nekdaj. Spoznali smo, da med liberalizmom in katoliško cerkvijo ne more biti sprave. Sedaj je liberalizem v cvetu, torej je naiberže cerkvi marsikaj posku-šenj pričakovati. Kar so dosihmal liberalci po cerkvi mahali, utegne biti predigra tega, kar ji namerjaio. Po jožefinizmu in drugih okoljnostih pa je res nastalo sem ter tje tako dremanje in spanje med katoličani, da je treba hudih viharjev , kteri svet prebude in očistijo škodljivih soparov. M. Močnik. Prava ljubezen. (Iz poljskega časnika Gwiazdke, posl. Leop. Gorenec.) ... I. Žiga III. je kraljeval na Poljskem , in tačas so vstali strašni boji s Tatarji. Poljska dežela se je že od nekdaj klestila s tem divjim narodom; Poljska je obvarovala Evropo: darovala je za njo kri in ljudstvo. Sleherno leto so divje tatarske trume prihrule v poljske pokrajine, popalile in razdjale vse, na kar so zadele, ubogo ljudstvo pa gnale seboj v sužnjost. Noben dan ni minil, kedar so prihrumeli, da bi strašni žar na nebi ne bil naznanil groznega požarja, ki so jih netili Tatarji. Tisti nesrečni čas sta v lepi vasi v Podoliji živela Krištof Stremsky in njegova mati. Radi so Krištota imeli vsi podložni, ker jim je bil res prav oče, materi a tudi edina tolažba in podpora na stare dni. Vas tremšno je bila že kdo ve od kedaj vlastnija starega stremškega rodu. Hiše so bile lepe, čiste. Belo zidovje plemenitega dvora in kapelica na strani se je ravno tako zdelo, kakor bi čuvala vso vas. Okoli kapele je rastel venec vitkih topolek, ki so nekako skrivnostno s perjem šumljale, ko da bi svetoglasno šepetale svoje tihe, žalostne molitve. Ovladala je vas večerna tihota, ki jo je zdaj pa zdaj predramil glas povodnih tic v bližnjem močvirji. Na vhodu v vas, pri mogili (grobu),*) ki je bilo suho berstje nametano na njo, tu je mož stal , po noči stražil in nepokojno oči vpiral v daljino. Tam v sosednji vasi je nekako nenavadno hrumno; okrog je vse tiho in pokojno, le od tamkaj veter žalostno zvonjenje zanaša staremu čuvaju na uho. Bolj in bolj nepokojno napenja oči v dalečino. od koder se vidi pod vasjo černa mogila, germada na meji — vpira oči v daljavo tako, kakor bi vsako trenutje čakal znamenja ali gesla. Pa se res tudi ni goljufal stari stražnik. V daljavi pred vasjo je posvetil jasen plamen in kmalo prijel se vse mogile. Stražnik obledi. Prekriža se, zažge germado na verhi in steče k cerkvi. Ta trenutek se žalostno oglase zvonovi in začno buditi vaščane, da so Tartarji blizo. Jok in stok je vstal po vsi vasi; vaščanje, vsak je vzel berž svoj imetek, kolikor ga je bilo mogoče odnesti v naglici, in bežali so v lesove, da bi se poskrili divjemu sovražniku. Kaj se je pa na dvoru godilo ta čas ? Stara gospa Stremska je pokleknila pred podobo nebeškega Sina, ko je začula zvonove, in v goreči molitvi je sebe in svojo majhno družino priporočila Njegovemu varstvu. Bila je sama, sin je bil že odšel k brambov- ") Ko so Tatarji tako pogosto divjali, tiste davne čase, so si ljudje različno nevarnosti naznanjali. Imeli so germade, kakor poprej pri nas po Slovenskem, zažigali so jih, kedar je Tatar prihrul, to je bilo znamenje, naj se varujejo in pripravijo, nesreča preti. • cem, in pa precej na pervo znamenje, da Tatarji grozč domovini. Kaj se je v bojih godilo z njim, tega mi ni treba naštevati, ie to naj povem, ko je na drugi strani mlatil in klestil Tatarje, da ni vedil, da je pokončanje zadelo njegov dvor. Strašna je bila materna osoda: ali smert ali pa sužnjost! Kaj bi moglo le nekoliko starih hlapcev celi temi Tatarjev? — Stražar oznani to strašno novico in se verne na svoje mesto, in pazi na vse znamenja v sosednji vasi. V tem se rudsč žar pokaže na obzorji, in koče bližnje vasi, s slamo pokrite, vse so v plameni, ki so ga zanetile divje tatarske derhali. V dimu, ki se vije pod oblake, začne krožiti truma vranov in krokarjev; veselili so se že bogatega plena in glušili so s svojim vri-ščein žalostne zvonove. ,,Gorje nam!" vskrikne starec, pade na kolena in jame vzdihati in Boga prositi, da bi odvernil nesrečo. Ali Bog je bil drugač sklenil. Ko Tatarji sežgo sosednjo vas, divje prikriče v vas Stremšno. V kratkem je bilo vse v plamenu, sredi vasi pa so padali in umirali otroci, starčki in starčice, kteri niso mogli uteči sovražniku, — in pred vodnikom tatarske trume, tu stoji vklenjena gospa stermska in še nekoliko drugih žensk. — „Na Krim!" zakriči surovi vodnik. — Nekoliko ukoženih neusmiljenežev stopi okrog prestrašene starčice in okoli žen, in odženo jih na Krim v večno sužnjost! Tatarji so se gnali dalje, požigali in morili, in vas ostane tiha in pusta. Priplul je mesec na nebo in medlo razsvetlil trupla in pogorišče. (Konec nasl.) Dgled po Slovenskem in dopisi* Is Ljubljane. V nedeljo, 5. t. m., je imelo rokodelsko društvo svoj božični kres v svoji najeti dvorani v knežjem dvoru. — Dvorana je bila primerno ozališana in na božičnem drevesu so se lesketale brezštevilne lučice. Ob 6 zvečer je bila že dvorana napolnjena, kar stopijo med obilno zbrano množico viso-korodni gospod deželni predsednik pl. Konrad Eybes-feld s svojo blago gospo baronovko in slovesnost se je pričela z božično pesmijo. Pelo in govorilo se je slovensko in nemško; obseg vsega je bil naj več nraven bičaje napačnosti sedanjega veka, brezznačajnosti in lah-komišljenost. Med dobrovoljkami je naj bolj vstrezal šaljivi dvospev krojača in čevljarja, kterega je čevljar M. spremljal na plunki. Krojač se ponaša s svojo umetnostjo in bogastvom, čevljar mu pa ugovarja; večkrat se hudo posprimeta, na zadnje pa se pobratita spoznavši, da sta oba potrebna človeški družbi. Slišali smo tudi voščila za novo leto v obeh jezicih. Počastili so bili društvo s svojo nazočnostjo tudi gosp. dr. Bleiweis, dr. Kosta, nekteri drugi udje mestnega odbora, korarja Zupan in Novak, in nekaj druzih gg. duhovnov. Vsi so posebno veselje razodevali nad tem, da ljudje , ki celi teden delajo z iglo, s šilom, in si prav po čerki v potu na obrazu kruh služijo, vendar ohranijo toliko ljubezen do duhovne omike, ter o tacih priložnostih svoje izverstne duhovne zmožnosti razodevajo. K sklepu je društveni predsednik g. dr. L. Vončina naznanil pri-serčno in dostojno zahvalo blag. gospodu deželnemu predsedniku in njegovi gospej za posebno čast, ki sta jo skazala s svojo nazočnostjo rokodelskemu društvu; zahvali spodobno še vse druge pričujoče gospode, gospe in gospodičine, in slovesnost se dokonča z večerno pesmijo potujočega rokodelca k Materi Božji in s „Če-šena si Marija!" prav po kerščansko. . . . Vsi se na to zadovoljni razhajamo ponavljaje željo, naj bi se tako potrebno društvo še bolj vČverstilo in vzrastlo v zalo drevo, pod čigar senco bi se rokodelski pomagači obvarovali omoiljive blišobe, napačne in laž-njive omike in samopašnega življenja, iskali pa tukaj in v enacih družbah poštenega veselja. M. — (Velika slovesnost v cerkvi Marije Device čč. oo. Frančiškanov pred mostom v Ljubljani). Perve dni v osmini sladkega imena Jezusovega, namreč v ponedeljek, torek, sredo in četertek (20., 21., 22. in 23. pro-senca) bode deržina sv. Frančiška v Ljubljani z verniki vred prestavljala tiste svete in zveličane iz seraf-skega reda, ki so bili lansko leto o sv. Petru v Rimu cerkveno za svete in zveličane oklicani. Kdor pomni, kako prelepe so bile opravila japonskih mučencev leta 1863, se bo gotovo veselil tega naznanila. Stirdnevnica je tako-le zverstena: V ponedeljek bo spomin, maša in vse opravila mučencev GorkumČanov , v torek sv. Leo-narda Porto-Mavriškega, v sredo sv. Marije Frančiške peterih ran, v četertek zveličanih japonskih mučencev, kterih je bilo 205 in med temi čez 40 iz 1. in 3. reda sv. Frančiška. Že v nedeljo sladkega Imena popoldne se bo slovesno blagoslovila nova tabla ali podoba omenjenih svetih iz] reda, ki se bo djala v veliki altar. Vsak dan bote po dve pridigi, namreč zjutraj ob 5 in popoldne o poli 4; zraven druzih bolj slovesnih ss. maš in opravil bo vsaki dan ob 10 pontifikalna maša. — O ti slovesnosti so popolnoma odpustki, ki se dosežejo po vredni spovedi, sv. obhajilu in navadni molitvi v papežev namen. — Na prošnjo svetnikov Bog dela čudeže. Bog daj, da bi se o ti priliki zlasti veliko zagrešenih spreobernilo! Posebno pa se je tudi priporočevati novim svetnikom, da bi prosili za poterjenje vere in čednosti v naši deželi in sploh sprosili zmago sveti Cerkvi v sedanjih stiskah. Da se spomin novih svetnikov se bolj ohrani in poživi, so natisnjene tudi njih bukvice in podobe, ki se že dobivajo (po 15 kr.). Kakor sploh pri tacih opravilih, je tudi tukaj upati da se jih bodo goreči verniki prav obilno in v velik svoj duhovni prid vdele-ževali. Kar premorejo pridige in druge priprave slovesnosti zvišati in povzdigniti, se gotovo nič ne bo opustilo. — Po nalogi dunajskih vseučiliških profesorjev bo-goslovskega oddelka seje 4. t. m. gosp. dr. Jan. Ku-lavic od tod podal na popotvanje v zadevah vede in učenosti. Sel je proti Rimu, kjer se misli več mescev muditi. S to lepo priliko je vzel seboj tudi denar, ki ga je „Danica" zopet poslednje mesce nabrala za sv. Očeta, in te tedne tudi za njih serčne vojake (z unim vred, kar je došlo po g. Heiarihu). Enako je vzel seboj zadevne zaznamke, prošnje in vošila, iz kterih bode ondi sostavil navadni zapisnik, k čemur tukaj ni bilo več časa, in bo vse skupaj v imenu darovavcev osebno izročil sv. Očetu. Je pa denara 74 napoleonov (za me-njani papir, srebro itd.), 14 cekinov in 1 amerikanski dolar v zlatu. Bog plačaj še enkrat blagim darovavcem, ki bodo z vošili in darovi v novo kakor dobri otroci razveselili vesoljnega očeta keršanstva. Da se darovi nadalje sprejemajo, se razume samo po sebi. — „Novice" pišeje iz mestnega odbora: „Prav dolgočasno debato (razgovor) je sprožil odbornik Dežman zarad pokopališčinega reda, češ, da mestni fajmošter s spominki na ljubljanskem pokopališču presa-mo vol j no ravna. Iz razgovorov pa se je vidilo, da to ni res, in zdaj bojo merliči na pokopališču s spominki in brez spominkov zopet imeli mir." — — Sredi tega mesca se ima peljati po železnici skoz Ljubljano na Dunaj truplo ranjcega mehikanskega cesarja Maksimilijana. V Terstu se je imel merlič med velikimi mertvaškimi slovesnostmi nesti v cerkev sv. Justa, „Primorec" pa piše, da so osnovo spremenili ter ga bodo z ladije Novare prenesli naravnost na železnico in na Dunaj odpeljali. — (Tri dn e v niča). Sv. Oče papež so dali 17. okt. t. 1. pismo do vsih škofov katoliške cerkve; z ozi-rom na velike nadloge, ki stiskajo sedanji čas sv. cerkev in človeško družbo sploh, opominjajo sv. Oče k zedinjeni molitvi, da bi Bog šibe milositivo odvernil, cerkev varoval, verne podpiral in poterjeval, sovražnike pa ponižal in na pravo pot zavernil. Zato so zapove-dali tridnevne molitve v ta namen; in da bi se verni bolj goreče pobožnosti vdeleževali, dovolijo popolnoma odpustke tistim, ki te tri dni sv. zakramente prejmejo, njim pa, ki se te pobožnosti le vdeleže, sedem let in sedemkrat 40 dni odpustkov. Po tem namenu sv. Očeta so naš mil. knez in škof 14. dec. dali list do č. duhovšine, da naj se ta pobožnost obhaja po vseh farnih cerkvah vsaj pred koncem aprila tri dni, ktere duhovni pastirji sami v to odločijo in oznanijo. Opravljati se ima te dni slovesna sv. maša z blagoslovoma in k koncu se moli vsak dan 5 očenašev in češena Marij z molitvijo za papeža; v mestih naj se o pripravnem času tudi sicer izpostavi sv. Rešnje telo. K koncu priserčno opominjajo k obilni molitvi v sedanjih hudih časih. V Kranj i je tudi obdarovala čitalnica 43 otrok s potrebno zimsko obleko. Hvala nji; lep zgled drugim. Z Gorenskega. (Vošilo keršanskim mla-denčem za novo leto. Mladeneč z Gorenskega.) Leto ima štiri letne čase, meni se pa močno dozdeva, mladenči, da imate tudi vi marsikteri štiri rogove, ktere morate odbiti v novem letu. Vošim vam za novo leto, da bi te rogove odbili, kterim so že izrastli, prikercevali pa jih, kterim hočejo poganjati. Ce pa vi tega nočete, Bte rogate živine in ne pošteni mladenči. Pervi rog jekletvinja, ktera priraste iz svojeglav-nosti, jeze in hude terme. Smerkolin, ki še ne ve, koliko delov ima sveta maša, že kolne, privija, se roti in pri-duša. Nekteri tudi „sakramentirajo;u taki so pravi plašarji! Mislim, da te gerde reči so se ljudje navadili od beričev, ki so pri „rihtah" služili, in pa od izsluženih vojakov, ki radi doma stresajo, kar so po svetu napačnega pobrali. Slovenci te kletve niso imeli. Presnet, plent, bos pri tleh, kosmata kapa, pa raca na vodi — to so slovenske kletvinje. Vse druge niso zanič ! — Neki gospod so nakladali preklinjavcem, kakor so ljudje pravili, da vselej ko je zaklel, si je mogel gumb (knof) odrezati in ga zopet prišiti. Kaj praviš k temu? Poskusi, morebiti se odvadiš. Bolje bi bilo celo brez gumba biti, kakor pa rog imeti. Naj bolj pa ti bo ta hudi rog pokrivala misel, da sv. Duh nima v tebi stanovanja, ako si preklinjevavec. Preklinjavčevo oko ie hudobniši kakor gadovo, in njegovo serce je gnjezdo hudičev, ktere zmiraj v sebe kliče in vabi, kolikorkrat kolne. Jaz bi že raji hotel umreti, kakor pa zakleti! — Drugi rog je nesramnost, bodi si v mislih, v govorjenji ali djanji. Kogar ni sram, n. pr. nespodobno med tovaršijo kopati se, nečedno govoriti, ali posmehovati se takim besedam, in kar je enacega ostudnega, on ni več lep, — je že rogat, pa okuženo gnjil v sercu, njegov delež ni več med angeli, pa tudi med poštenimi in čednimi mladenči ne. Ako si ta rog pustiš rasti, nisi človek, ampak kozel; in če ti je že zrastel, kozel ostaneš, če si ga s pokoro in poboljšanjem ne odbiješ. Tretji rog je hudo žaljenje staršev. Kdor je začel staršem grenke ure delati, on je svoj mir pokopal za vselej. Naj bo na suhem ali na vodi t nikjer mu ne bo dobro pri sercu. Naj gre na hrib ali v dolino, povsod ga bo njegov greh preganjal. Naj tudi v zlati hiši stanuje in se z dišavami iz Indije maže, ne bo se mu dobro godilo in ne bo dolgo živel na zemlji, kdor očeta in matere ne spoštuje, — in če dene na glavo klobuk kakor stolp, še se bo vidil skoz-nj rog njegove divje nepokoršine. Ceterti rog je ponočevanje v družbi s sovami, čuki in drugimi ponočnimi vranami in kregulji, namreč s strastno igro, pijančevanjem, poboji in raznoterim pohujšanjem. Mojster tacih ponočnih delavcev je lucifer, in plačal jih bode takrat, ko bo prišel Sin Božji na oblakih na sodbo klicat žive in mertve. Plačuje jih pa tudi že zdaj dostikrat pred sodnijami, po ječah in temnicah. Pa ne le ti štirje, tudi še veliko druzih rogov je, ki s silo rastejo, ako si jih s silo ne odbijaš. Rogovi so n. pr.: tatinstvo, lenoba, napuh in ošabnost, nevošljivost, jezičnost, prepirljivost, jeza, togota, maševanje, lažnjivost, objedljivost, zbadanje in obiranje bližnjega, zanemarjanje službe Božje, skrunjenje cerkve in praznikov, in še 100 druzih. Povem ti samo: ako si rogov ne boš odbijal v novem letu, toliko ti jih utegne zrasti, da se ti glava od njih ne bo vidila, in eden je hujši od druzega. Staro leto je končano, Smo začeli novo leto, Zelo greha izrovano; Zdaj živeli bomo sveto. Z Gorenskega. Novo leto se nam je žalostno pričelo. Nemila smert nam je nanagloma vzela preč. g. dekana radoljškega Simona Vovka. Naravnost od dela je poklical Gospod svojega zvestega služabnika na plačilo. Ni jim bilo druzega, kot zobje so jih popred malo boleli, in so bili na eni čeljusti nekoliko otekli. Novega leta dati so imeli jutranje sv. opravilo, in so še prav lepo priporočali slehernemn stanu posebne nauke za novo leto, — pa h koncu sv. maše, ko so obhajilno molitev odmolili, so padli od mertvuda zadeti od altarja in se niso več zavedili; zvečer med 6. in 7. uro pa so zaspali v Gospodu. Blagor jim, ker mnogo dobrih del jih je spremilo pred sodbo. Bili so ranjki neutruden delavec v vinogradu Gospodovem, vedno pohlevni, prijazni in pripravljeni slehernemu postreči v vsaki potrebi. Koliko so si prizadevali za Božjo čast in za zveličanje izročenih ovčic, kaže prelepa, skorai vsa obnovljena radoljška cerkev, ktero so k koncu svojega življenja ozaljšali še z lepim križevim potom, ki je bil blagoslovljen in postavljen pretečeno tretjo adventno nedeljo; — to priča sv. misijon, ki so ga ranjki preskerbeli svoji fari, preden so jo zapustili, in kterega obilni zveličanski sad se kaže v vsi okolici. Pa tudi slovenska domovina je ž njimi zgubila krepkega bojevavca za narodne pravice, za ktere so se brez strahu potegnili, kadar je bilo treba, kakor tudi za pravice sv. cerkve! Vklj ub gerdemu vremenu se je 3. jan. zbralo 15 duhovnov v Radolici, ki so jih spremili k dolgemu počitku. Bog jim daj večni mir in pokoj! — Izpod goriških planin, 27. grud. — Draga Danica! Serčno vošilo k novemu letu iz slovenskega oddelka naše deželce! Svetila bodeš tedaj tudi letos na obnebju katoliškega življenja, ter nas opominjala čuti, da si zvesto ohranimo solnce katoliške vere, katoliškega duha, kar posebno naša slovenska domovina pred drugimi narodi ceni in varuje. Lesketala se boš, draga Danica, po naših slovenskih hribih in dolinah, posvetila v marsiktero hišo in bajtico, in posijala med družinico tu in tam. O le prihajaj, Danica! odperto ti je okence, odperte so ti vrata, vselej si nam zares draga; želi te hišni oče, želi te mati in ne manj krepki sinovi in hčerke Slovenije naše, da zvedo, kako je kaj v domači deželi in po katoliškem svetu. Učila si dostikrat starise, kako dragi biser so njih otroci, kako naj se odrejajo, da bodo resnični katoličanje, in da si prihodnje zveličanje zagot vijo. Spodbujevala si mladenče in device, kako zvesto taj varujejo svoj naj dražji zaklad, ki je nedolžnost. Pravila si, kako se ta in tsin med slovenskim narodom z raznimi po-m očki poživlja keršanski katoliški duh, kako se raz cvetajo rožice pobožnosti in bogoljubnosti med otročiči. O kako radi mi take reči slišimo! Le pridno nam jih naznanuj, Danica naša! Ustrašilo nas je večkrat naznanilo, kaj hudega je nadelo one, ki so na napčno pot zašli, — kako jih je Bog kaznoval; in to nas je pretreslo. Lepa hvala tedaj, Danica! tako tudi na dalje. Brali te bodo naši mladenči, naše deklice, namesto da bi pusto in dolgočasno pohajkovali; brali te bojo gospodarji in gospodinje svoji družini ali pa v poštenih tovaršijah, namesto da bi neumne reči kremljali. Bog te spremljaj in ti daj, da se povsod med slovenskim narodom razširiš. Is Lokave a na Goriškem, 11. grud. Ker je olepševanje cerkev v veliko čast in zaslugo pastirju in čedi, naj omenim nekoliko, kaj se je v naši tarni cerkvi za njeno olepšavo naredilo v preteklih letih. Ob desni, ko stopiš v cerkev, vidiš altar sv. Valentina, poprej ostaran in lesen, zdaj kaj lepo prenarejen od našega domačega mojstra M. B. Ves kor ob velikem altarji od tal do verha je lepo zmalan. To je napravil naš g. župan na svoje stroške s pomočjo našega g. duhovnika. Prav lepo 8e podajajo 4 rudeče ogrinjala, viseče ob stenah, in 6 lepih zastavic, ki zaljšajo Božjo hišo o slovesnih praznikih. 17. listop., v dan vesoljne zahvale pa smo obhajali tudi blagoslovljenje novega križevega pota, kar so, opravili čast. duhoven iz reda sv. Frančiška iz Gorice. Čez sto lučic je svetilo naprej v rokah žen in devic, 14 mladenčev za njimi pa je neslo 14 tabel križevega pota — spremljanih od 4 čč. gg. duhovnov, in vse to med zvonjenjem in pokanjem možnarjev. To 1'e bilo ginljivo gledati na tablah in premišljevati po-Loršino in ljubezen našega Odrešenika, in pa slišati čast. patra pridigovati od zveličavnega terpljenja Gospodovega ; sko-5 vse serca poslušavcev je šel njih mili glas, in solzile so se oči pobožnih kmetičev. Ni mi treba popisovati vseh opravil, ki so terpele do ene čez poldne in so serca vernikov tako pohlevno omečile. Preč. g. fajmošter s sv. Križa so imeli peto mašo in zahvalo. Naj bolj potolaženi in razveseljeni smo mi verniki, ko pridemo v svoje lepo ozališane cerkve. Bog nam vero ohrani, site in prešerne sovražnike naše sv. vere pa ponižaj in spreoberni! Is Gorite, G. pros. — V samostanu tukajšnjih šolskih sester smo imeli na novega leta večer kaj mično slovesnost. Več gospd se je bilo nekaj časa poprej v ta namen združilo, da bodo za zapušene , revne sirote našega mesta poskerbele, kolikor bo mogoče. Pričele 80 s tira svojo dotično delavnost, da so k božičnim praznikom 35 dekletic — revnih in zapušenih staršev hčerke — popolnoma od glave do nog novo oblekle. Tako oblečene so se te obdarovane deklice zbrale okrog božičnega drevesa na večer novega leta v veliki šolski izbi v učilnici šolskih sester, ter so se tam k obedu vsedle, in zraven tega mnogotere druge darove dobile. Velika zbornica samostana pa je bila v dva dela ločena, v enem je bil glediščini oder, drugi pa je bil napravljen za povabljene. Med temi so imeli pervi sedež njih prevzvišenost mili knez in nadškof, kteri so slovesnost s svojo nazočnostjo povzdignili. Ob 5 zvečer so gospodičine znotranje učilnice pričele svoje glediščine igre, med kterimi so bile posebno dobro igrane ,,Pastirci pred jaslimi", „trije kralji v Betle-hemu", in igra k novemu letu. Gospodičine so se kaj serčno in lepo obnašale, ginljivo in po domače govorile; ni se moglo boljega obnašanja želeti. Vsaka igra je imela toliko podučljivega v sebi, da so se res mogli pobožni občutki toliko v sercih mladih igravk, kolikor v sercih gledavcev in gledavk vstanoviti. Prav ginljiva je bila vmesna igra, zahvala obdarovanih otročičev. Prišle so deklice namreč vse na oder, med njimi so stale na višjih krajih gospodičine v belo oblečene z razpetimi rokami kakor angelci, ki blago-slovljujejo mile. Viditi je bilo, kakor bi hoteli ti Človeški angeli revne pričujoče dekletica za vselej pod svoje varstvo in brambo vzeti. V sredi med njimi je stala že odraščena gospodičina, ki se je prav čedno in priljudno dobrotnicam v imenu malih zahvalila. Poslednjič se je celo kardelice mladih šolskih go-spodičin na odru zbralo, in iz njih srede je gospodičina Mazotti primeren govor imela do njih prevzvišenosti kn. nadškofa, s kterim se jim je zahvalila za Njih na-zočnost in jim s priserčnimi besedami voščila v imenu vsih srečno novo leto. Petje je bilo dobro ubrano, spremčna oblek mnogo-terna in pomenljiva. Gospodičinam se je pri vsaki igri prav očitno vidila in silo lepo podajala njih nedolžna pobožnost, sosebno pa pred jaslicami. Sploh je iz vsega viditi, da šolske sestre prav posebno dobro podučujejo, in da se gospodičine prav umno, keršansko in svojemu prihodnjemu stanu primerno iz-rejajo. Pa so tudi vedno vse vesele in le nerade se po dokončanih letih šolskega uka ločijo iz samostana šolskih sester. Želeti je še, da bi kake dobre, pridne mlade Slo-veuke z brihtnimi svojimi glavicami stopile v ta samostan, in se za učenice izurile. Tedaj bi se zamogel red šolskih sester po druzih slovenskih deželah razširiti, in tudi pri nas bi se lahko gospodičine v slovenskem jeziki po du če vale.*) Sklenil sem toraj — pisavec teh verstic — v prihodnjih listih Zg. Danice nekoliko govoriti o redu šolskih sester, da se bravci njeni nemalo soznanijo s tim še zelo mladim in vender že skoraj po vsem svetu razširjenim, človeštvu prav koristnim redom.**) Od sv. Barbare bi. Vurmberga, 26. nov. (Po nepriliki zakasnjeno.) — 3. t. m., to je, po vsih Svetih so mil. knezoškof tukajšnjo, zdaj dosti lepšo farno cerkev slovesno blagoslovili, ter ob enem tudi zakr. sv. birme delili. Prišlo je bilo ljudstva od vsih strani prav obilno. Že na predvečer so bili prišli tudi bližnji duhovniki višega pastirja svojega spodobno sprejemat ir ž njimi vred slovesne večernice in velevane cerkvene molitve opravljat. — Očitno so mil. škof veselje potem pri mizi na znanje dali — ter v kratkih pa tehtnih besedah zdravico napili preč. duhovšini svoji, mnogozasluž. gosp. župniku domačemu še in vsim dobrotnikom cerkve sv. Barbare, domačim farmanom posebno. Cerkva, sedaj zobokana, precej povišana, s 5 altarji, je velikanska, na visokem prijaznem hribu, podobna kaki stolni cerkvi. Lep spomin so si postavili sedanji župnik č. gosp. Fr. Cvetko, ki so se v tej reči veliko trudili. Pohvala pa gre po pravici tudi darežljivim in za Božjo čast vnetim farmanom. ***) Is Maribora. A. Poslednje tri dni preteklega leta se je obhajala tukaj pobožnost od sv. Očeta razpisana in s popolnoma odpustki obdarovana, da bi Bog sv. cerkev in rimsko stolico rešil silnih nadlog in zaslepljene sovražnike sv. cerkve milostljivo nagnil k pravemu spoznanju in poboljšanju življenja. O vnetosti vernikov pri tej priliki ni kaj posebnega povedati. Bira v skrinjici za sv. Očeta je dala okoli 20 gld., in to v *) To je Čisto gotovo, da ženska čedna olika se po takem pota naj bolje razširja. To Italijani in drugi narodi prav dobro čutijo. Posnemajmo jih. Vr. **) Kavno prav; ker pred nekaj časom je Danica naznanovala tudi o ,,šolskih bratih", in — kolikor čutimo že zdaj — ne brez sad u. Vr. **•) Za uno drugo je sedaj bleso prepozno. Vr. fari, ki šteje blizo 60#>7. — Že zdavnej sem se pripravljal ti kaj pisati, pa razne okoljsine in pomanjkanje časa me je zaderževalo od tega. Ali veselje, ki sem ga občutil zadnjo nedeljo, se ne da potolažiti, drugač da se tudi ti radujes z nami. 27. vinotoka so namreč gosp. Pire, 83 letni starček, našo novo Krow-AVinško cerkev posvetili za Božjo službo, in midva z gosp. Tomazin-om sva jim stregla pri posvečevanji cerkve in med pervo sveto mašo, ki se je brala v ti novi cerkvi. Pridigovali so gosp. Pire, od dobrot in milost, ki jih dobivamo v cerkvi; rekli so, da ravno to so pridigovali enkrat na Kranjskem med svojimi rojak1', in somi govor v domačem jeziku pisan pokazali. — Med mašo so tudi gosp. Tomazin govorili v angleškem jeziku, od prave, edine, svete, katoliške in apostolske cerkve, in da teh znamenj pri drugovercih najti ni. Popoldne sem jaz v pridigi ljudem naznanil tudi stroške pri zidanji. Pred dvema letoma smo bili kupili les za cerkev, ki je 400 dolarjev veljal; potem pa nismo vedeli, ali bi cerkev delali ali ne, ker nismo pripomočkov imeli. Tako je delo zastalo do letošnjega poletja. Čast. gosp. Pire so bili meni to delo izročili, ker so sami z drugimi opravili preobloženi. Tudi škof so obljubili 100 dolarjev in rekli, da naj delo le napreduje, pa tudi od gosp. Načeta T. sem zvedel, da njih brat na Kranjskem za našo Krovinško cerkev nabirajo darov, — zato se dela zopet lotim mesca julija in, hvala Bogu, zdaj imamo cerkev tolikanj dokončano , da zamoremo službo Božjo v nji obhajati. Stroškov vseh skupaj do sedaj je 1700 dolarjev. — Cerkev je 30 čevlj. široka in 50 čevlj. dolga; zidana je v gotiškem zlogu in stoji na prav prijaznem homcu ob reki Misisipi. Sicer smo lansko leto novo cerkvico blagoslovili ob Two-Riverji, pa me vendar ni toliko veselilo, kakor letošnje blagoslovljenje; posebno se zato, ker je letošnje spremljevalo spreober-njenje necega nejeverskega amerikana. Ta amerikan mi je rekel pervi večer, ko sem v Krow-Wing prišel, da se hoče spreoberniti in katoličan postati, in je potem tudi res nektere krati k podučevanju prišel; ko smo pa imeli cerkev blagosloviti, se je dal kerstiti, je prejel v nedeljo zjutraj sveto obhajilo in popoldne je pa poročen bil. Menim, da boš radovedno popraševal, predragi brat v J. K., kako je z misijoni med Indijanci ? Resnično je, kakor pravijo, da je težavno tudi enega človeka spreoberniti, še bolj pa več jih spreoberniti. Tako se godi nam z Indijani, pa vender smo vedno dobrega upanja, ako Bog da svojo milost. Gosp. Pire vsako leto misijonarijo med Indijani; ravno tako so bili letošnje celo poletje g. Nace Tomazin na Leech laku med Indijani in so jih podučevali in tudi nektere ker-stili. Jaz pa sem bil letošnjo spomlad, preden sem Eričel cerkev zidati, na Red-laku, kjer so bili ranjci g. *avtižar zmerznili —; kazali so mi Indijani kraj, kjer se je zgodila velika nesreča, in hišo, v kteri so stanovali. Tam sem skoraj naj bolje Indijane našel, in najbolj pripravne za sprejetje sv. vere, 5 se jih je dalo kerstiti, in več mi jih je obljubilo ravno to, ko bi vedno med njimi ostal. Jaz jim obljubim, da hočem s škofom govoriti o tej zadevi, in če bi tudi vedno med njimi ostati ne mogel, da jih vender od časa do časa obišem. Po vseh Svetih se g. N. Tomazin napravljajo tje, ker meni čas ne dopusti pred Božičem od tod odriniti, po Božiču bi pa rad šel zopet na VinibigoSiš, kjer sem bil že tri zime. To je križ, ker so Indijani tako raztreseni in pota slabe, zima huda; po leti pa komarji jmusketos) rojijo okolj človeka in ga strupeno opikajo, vendar z Božjo pomočjo se vse da zmagati. Letošnjo spomlad so bile vode tako velike, da so vse mostove pobrale. Letošnja jesen je pa prav prijazna; po noči nekoliko zamerzne, po dnevi je pa vedno lepo vreme in gorko; včeraj je pervi sneg naletaval, danes ga pa solnce topi, menim da jutri ga ne bo sledu več. Kar pa kraje ali zemljiša zadeva, moram reči, da zemlja je tukaj {)razna, in da ko bi še 2 milijona ljudi prišlo, bi se še aliko naselili. Zemlja je veči del peščena; kjer je černi pesek, precej dobro rase, kjer je pa beli pesek, pa ne —, pa je tudi še veliko dobre čeme zemlje in gozdov. — Ob gornjem Misisipu okoli Pakegama je tudi veliko železne rude, pa rudnikov še niso naredili. Ob Ver-million-jezeri je lansko leto bilo veliko delavcev, da bi bili kopali zlato rudo, ker bi bili pa mogli mline imeti za kamnja drobitev, zato so letos zelo delo opustili, vendar eni še zavarjujejo kraje. Smrekovega lesa je tukaj toliko, da ni mogoče, da bi ga kdaj zmanjkalo. Trave, kjer ni do kolena visoka, tukaj nihče ne kosi. — Jaz sem plačeval delavcem po 1 dolar na dan in jed, tesarjem po 2 dol. na dan in jed, pervemu delavcu pa pa 3V, dolar, na dan in pa jed, zato pa cerkev tudi okoli 1700 dolar, stane, pa z Božjo pomočjo in s pomočjo dobrotnih rok, mislim, da bo kmalo ves dolg plačan. Jo£. Buh. JM«t/ je k^J norega po domačem in ivtfem svetu? Veliki nasilnik pervi Napoleon je svoje dni bil Reno prestopil, namerjavsi spolnih rimljansko glasilo: divide et impera —drobi in dobi! — koljkor boš moči razdrobil, toljko vlad si boš pridobil. Tisti čas je živel ob Renu mlad mož, ki je že davno poprej svaril rojake pred tujim gospodstvom ter je serca navduševal z ljubeznijo za staro pravico. Tega moža, profesorja Gorres-a, pervi Napoleon ni nikoli drugač imenoval kakor peto veliko moč. K temu pristavlja amerikanski Wanderer: Splošnja, spoznana in poskušena resnica je, da možato vravnovano časništvo je bolj kot vsa obertnija zmožno, ljudstvo preravnati in pridobiti. V poterjenje tega so tudi sedanji sv. Oče Pij IX izrekli znamenite besede: „Znati je, da previdnost je v naših dnevih dala veliko poslanstvo katoliškemu časništvu. Njegova naloga je, načela reda in vere ondi ohraniti, kjer so še, in ondi jih razširjati, kjer jih je brezbožnost in merzla verska vnemarnost v pozabljivost opravila." Res je, katoličanstvo le oserčevanja potrebuje, da se zbuja, kjer dremlje, in ne more se tajiti, da katoliška zavednost se močno oživlja, odkar so se Časniki dramljenja bolj poprijeli. Jeli so namreč verniki tako na noge stopati, da se marsikteremu judu, masonu in svoboduhu ne mara hlače tresejo. To je nekaka gorečnost , vnema, seranost, delavnost v prid sv. Očeta in pravic sv. cerkve, da je veselje, posebno na Francoskem. Preslavni Dupanloup je prava zvezda ss. treh Kraljev, ne le za Francosko, ampak za vso Evropo, in bistri Napoleon je previdel, da tudi njegovo otenje je le Cerkev. Tudi na Avstrijskem se je jelo gibati. V Parizu se je pričelo društev sv. Petra, ki papežu vojake nabira in zderžuje. S to družbo se zedinja dunajska sv. Mihela in druge po katoliških deželah. Baron Stillfried je bil poslan nalaš v Pariz, da je vse potrebne reči pozvedel in na Dunaju naznanil, in naj imenitniši gospodje iz naj višjih stanov so na Dunaju kar v trenutku več tisoč podpisali za vojaštvo sv. Očeta« — Toda naši prečislani gospodje judje nam katoličanom že napovedujejo, da se ne bo dopustilo vojakov nabirati po cesarstvu za papeževo vojno, češ, da papeževa reč ni naša reč. Čigava pa, ali turška?! Kaj pa ko bi bilo za kako šlesvik-holštanjsko ekspedicijo, ali v kaki frankobrodski zadevi? Tisto pač — tisto; to bi bila naša reč, kaj ne? Sej v Frankobrodu je tudi lepo število judov; 25 milijonov katoličanov v Avstrii to pa ni naša reč!... Za Mehiko so se vojaki nabirali, iu če je bil v Mehiki našega svitlega cesarja brat, je v Rimu našega svitlega cesarja in naš oče. V peto ve.-:ko moč zadeva tudi, kar „Tiroler Stimmen" 4. prosenca pišejo. V zadnji vojski, pravi ta list, je bil sovražnik prederl že skoraj do Trienta in mi smo pri vsi nevarnosti za svoje posestva in pohištva le še bolj po orožji klicali. Ko so pa Prusi navalili proti glavnemu avstrijskemu mestu, in se je med zidovi glavnega mesta na brambo pripravljalo, — so liberalni Dunajčani tirjali, da naj mesto odperto ostane. Pozneje ie vlada hotla Dunaj uterditi, toda liberalni domorodni „Reicnsrath" in od Prusov kupljeno liberalno časništvo je temu zopervalo. Zdaj si namerja deržavni kancelar od delegacij izprositi dovoljenje za vterj e vanje glavnega mesta, ali „Tir. Stimm." se zanašajo, da „gesinnungs-tiichtig" organi avstrijanskega liberalizma bodo prav slovesno zoper to protestovali, kajti imajo k temu svoje „separat-vzroke." — Celi svet ve, kdo so verli Tirolci in vsi pravi katoličani za cesarstvo, in kdo pa „liberalci" in njih Časniki, ali — peta velika moč . . . .; zato pa je dobro, da zmaguje tudi katoliško časništvo, ktero dela za vero, kraljestva in narode v zmislu, kakor so ga zaznamnjali sv. Oče Pij IX. — MMuhorske spremembe. V ljubljanski škofii. Prestavljeni so čč. gg.: R aj m. Kalan s Podzemlja v Kamnik; Fr. Tavčar s Kamnika v Kranj; Jož. Mazgon, duhoven nemškega reda, gre za duh. pom. v Podzemelj; BI. Muhovicz Mo-šenj v Radolico za duh. pom. — Umerli so gg.: J o ž. Šoklič, Mat. Pogačnik, Adal. Aihholcer, duh. v pokoju; S i m. Vovk, dekan in fajm. v Radol. R. I. P. Dobrotni darovi. Ecce crucem Domini, fugite partes adversae!^g. Al. Košir, fajm. v Teržiču 1 ces. cekin. — G BI. Šoklič, kaplan, 5 frank, v sr. — G. Ant. Fetih Frankheim 1 sakson. tol. — G. Mat. Keršmanec fajm. 1 ces. cek. — G. M. 1 staro petico. (Do tod je že v Rim oddano. Vr.) Sv. Očetu, da bi mi sprosili pravo spoznanje in srečno zadnjo uro, */„ gld. v sr. — G. M. Pr. iz M. 3 gl. v sr. — Sv. Oče, prosim blagsl. za serčno ponižnost in duha prave pobožnosti, 1 tol. za 1 gl. 50 kr. — Mart. Sterban 1 d vaj a. sr., prosi blagosl. za zdravje na duši in na telesu in za srečno zadnjo uro. — Sv. Oče, prosim blagosl. za srečno zadnjo uro, 1 gl. in 3 dvajs. vse v sr. — Z Gorjan: Dva zakonska 2 gl. v sr., Apol. Rekar 2 dvajs., Mina Jan 1 gl. 50 kr. sr.; vsi proseči blagsl. za srečno zadnjo uro in mil. sodbo. Da bi sv. Oče na moj namen moliii, 1 terdnj. za 2 gl. st. den. „Sv. Očetu Piju IX in njih hrabrim vojakom 1 terdnj. za 1 gl. 50 kr. Neka gospa 1 ces. cek.; dve sestri 1 terdnj. za 2 gl. st. d. — Neka oseba 3 dvajset. Vse tri prosijo blagosl. za srečno zadnjo uro. — Iz novomeške dekanije pp. nn. gg.: Kanonik Jelovšek 20 gl.; kan. Žagar 10 gl.; kan. Vilfan 10 gl.; kan. Belin 1 zlat za 4 gl. 30 kr. st. d.; kap. vikar g. Kunstelj 1 gl.; Topliški kapi. g. G. Cimbas 10 gl. (pro felici mortis hora); nekaj kapitelj. poslov 1 gl. 30 kr. Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef Blazoik v Ljubljani.