SpOMNlTE SE SLovenskih SEGUNcev s Kakim »aroM! 0 DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, MARCH 21, 1946 SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER TriT^JlIilUpiinuinJli —nifci mi Tin| ■■ llWWfflf LETO XLVIII—VOL. XLVII1 11,0 ie, te vesie • Texas, je menda edi-2 UlJatSVeJ;u- ki .ie razsvet-■ etno "mesečno svetlo-a8 uličnih svetilk. Ta iz ?VQetloba se razliva čez „ad j železnih stolpov, ki visoka in tako ^ie na a 1 svetloba iz 8 štirjaških milj me- p fuel fk in IN rh kta 1933 Tudi Rusija mora pomagati stradaj očim narodom sveta ! Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice so v Ame-Ta žoga! Mehkejša od trde in1 jo l0re zbiti tako daleč kot ■ * ' Igra 'Um s tako žogo je liriki tako popularna jo bo letos K"'],- v teamov z 9,000,-' « bodo igrali 5,000,- ATLANTIC CITY. — Ameriški pomožni tajnik Clayton je v imenu Zed. držav apeliral na Sovjetsko Rusijo, da naj tucli ona pomaga s potrebnimi živili, da prehrani stradajoče narode sirom sveta. Clayton je govoril pred odborom UNRRA (relifna organizacija združenih narodov) ter naglašal i'akt, da četudi je Rusija sama deležna pomoči od UNRRA, pa je bila kljub temu v stanu prodati Franciji 500,000 ton žita, katero žito se bo prepeljalo na ameriških tovornih parnikih. "Ta fakt da povod upanju, da je Sovjetska Unija v stanu dati povojjen odgovor na zahtevo UNRRA za pomoč v živilih ter se v tem pridruži Zed. državam in drugim deželam, ki zdaj dajejo iz svojih zalog za stradajoče narode. Pomožni državni tajnik ni omenil pri tem, da je bilo 400,000 ton žita, ki ga je zdaj Rusija prodala Franciji, del tistega, ki so ga poslale Zed. države Rusiji tekom vojne iz posojilnega sklada in katero, žito je držala Rusija v skladiščih do časa, da ga je prodala Franciji. Clayton je naglašal, da je treba stanje živil V Zed. državah nemudoma revidirati. Svaril je pred splošno lakoto po svetu, ki bo uničila vse, za kar smo Grob v domovini— j Mrs. Mary Pekol iz 15932 j Holmes Ave. je prejela žalost-se borili v tej vojni. j r,° vest iz domovine, da so ji 19. Ruski delegat Nikolaj Feonov je :anuarja 1946 umrli draga mapa napadel živilski koncil češ, da je de- ™lca Frančiška Nahtigal na Vr-lal ovire relifni organizaciji, da bi pri- h°!em P" Žužemberku. Stari so peljala relif v mnoge stradajoče dežele. I blllp 74 let v domovini zapušča-Bivši direktor UNRRA, Herbert'J0 5 hcera' 2 slna- dva J"im je pa Lehman, je urgiral zbornico, naj pokli-1 VOjna vzela- Tuka> Pa zapušča-če v izvršni odbor še druge narode,';?0 h*er Mary Pekol.sin Antona predvsem pa Rusijo. V tem odboru so zdaj samo zastopniki Zed. držav, Anglije in Kanade. P iS?" prišlo gledat :,0o°.000 ljudi. * * družinskega Na?SluŽek V Ja ne "S'in »KOin j Ve^a sorazmerno z io 2(1.'! l^°trebščinami dru- SoJI^^l, Nu, ^ Clru ki take z mesečnimi "ajveč za šolanje jAačufne- Kaiiada- »a ;kega .Je mesečno po $5 > -10ka 15od 6 leti sta- Vsakega otroka , leti starosti. f® Cški hotei ima vsa- , dekorirano in hijeni «lavn,v Stne nesti prti j a- L> štLvratih- Nek drug »o služabnikov, ki !l«itei>0^ni>-jezikov in se- lo. V hotel ali Zahtevajo za 20% več plače za armado in mornarico Tajnika Patterson in pa Forrestal sta se pridružila temu apelu Washington. — Na kongres je prišel pritisk, da zviša plačo moštvu v armadi in v mornarici za 20 odstotkov. Vojni tajnik Patterson in mornariški tajnik Forrestal sta podala tehtne vzroke za tako zvišanje. Zvišanje je potrebno, sta dokazovala, ker so življenske potrebščine dražje in pa ker moderno vojskovanje zahteva od ^ Ca.«' rta žel'i° moštva večjo izobrazbo in izur- it ^di poleti. .Nlj ;4 »wo Ceniš, ki je Pjot ki veže Francijo OO^nico, je Veijal . I8?i iadili so ga od S® iiiže,' • je bil° takrat Mt ;ursko čudo na sve- E^iia Z^eli kopati na Jpi stJienltrat in sicer na 3.801 čevljev na itali- P>. n 4,286 nad morsko Je bila prida se je odte- ' ^elf ?°ra- Torej če" v Predor ~ % " "krati, pa je bi- « kopači sku-Wl inSa*o ZH en palec v 10 palcev F^W ani predor sko-1 0(1 dr uge strani. a nima tako po-Postav kot re- Hy- ki hJ^Us. v je najmanj- ši V*?1 Ameriki. Re-; ,0do„l6stavo. ki določa' jenost, kot je bil to slučaj pred par leti. Vojni tajnik Patterson .je rekel, da bi večja plača privabila več prostovoljcev v armado. Mornariški tajnik Forrestal je pa trdil, da mornarica izgublja zmožne častnike vsak dan, ker imajo v civilnem življenju boljši zaslužek. Rekel je, da je plača častnikov skoro ista vse od leta 1908, dočim so se zvišale življenske potrebščine od tedaj za 190%. Predlog, da se zviša plačo armadi in mornarici je zdaj pred senatnim odsekom. -o-— Obvezna vojaška služba bo podaljšana Washington. — Nekaj senatorjev je za to, da bi se podaljšalo obvezno vojaško službo za 6 tednov. Sedanji rok ji poteče 15. maja. Predsednik Truman priporoča podaljšanje za eno leto. -o- i JLn0 mezdo, dolo- določuje sta-, Za " ln počitnic£ s za delav Ameriški časopis izhajft zdaj v Rimu Rim. — Ameriški dnevnik, ki je ves tiskan v angleškem jeziku, •ji, 7~ "t "cmv"| H' začel izhajati v Rimu. Izdaja j., ' a" vladnega i . .. . .. . , . služinčad in zJ'10 ga triJe Amerlkancl> kl s0 ' pisali za vojaški Časopis Stars and Stripes. o- nlPredl°žita"nepora-i Madžari so obesili 3 m za K ve ^'A^^^Vca in de- ;j8tavke m izpr-i ti^C ko^ilu, katere- ^il ^ tii h Pa kvizlinge delavca, delo-1 Budimpešta. — Na Madžar-Kakor odloči skem so obesili tri člane bivše Je in nobene kvizlinške vlade in sicer bivšega razsodbo. podpredsednika Szoolloesy, zunanjega ministra barona Kemenya in dr. Csia, člana regentstva. OHIO SE BO DRŽALA POSTAVE IN ODREDBE VLADE Columbus, O. — V državi Ohio bodo pekarije še naprej pekle štruce kruha po en funt. Toda pri težjih štrucah se bodo pa pekarije držale vladne odredbe in pekle za 10% lažje štruce. Tako je naznanil guverner Frank Lausche. Guverner je podal to izjavo potem, ko je imel razgovor z zastopniki ohijskih pekarij ter vladnimi zastopniki. Ohijska postava prepoveduje peči lažji kruh kot 16 unč. Toda štruc take teže se peče samo kakih 3%, dočim so druge po 22 in 24 u.nč težke in te bodo pekli zdaj za 10% lažje, kot je odločil OPA. Cena kruhu pa bo ostala ista. NAJN0VEJŠEVEST1 WASHINGTON — Rusija je vprašala organizacijo združenih narodov, naj odloži zasedanje do 10. aprila. Zasedanje koncila bi se moralo pričeti v pondeljek in prva zadeva na dnevnem redu bi bil spor med Rusijo in Perzijo. TOKIO — Gen. MacArthur ni hotel intervenirati v smrtni obsodbi japonskega generala Homma, ki je bil obsojen na smrt radi grozodejstev njegove armade na Filipinih. S tem je zapečatena usoda tega Japonca, ki je med drugim tudi ukazal bombardirati Manilo, čeprav je bilo mesto proglašeno kot odprto mesto TEHERAN — Perzijska vlada je poklicala pod orožje 19 let stare mladeniče. -o-— Kurdi so se dvignili proti perzijski vladi Teheran, Perzija. — Nek perzijski častnik generalnega štaba poroča, da so se dvignili Kurdi, ki oblegajo tri vladne garnizije blizu meje Iraka. Kurdi zahtevajo neodvisnost. Garnizije se še vedno dobro drže, je častnik poročal. Značlino je pa to, kot poroča Kanada bo pognala iz vladnih služb vse znane komuniste Kadar bo enkrat končana preiskava ruske špijonaže bodo šli komunisti Ottawa, Kanada. — Nek član kanadske vlade je rekel, da bodo odpuščeni vsi komunisti in njih simpatičarji, ki so v vladnih službah. To se bo zvršilo takoj, ko bo končana preiskava glede ruske špijonaže. Preiskava je dognala, je rekel uradnik, da se je vrnilo v vladne službe nena-\ adno veliko, število komu nistov. Te dni se prične obravnava proti sedmim Kanadčanom, ki so obtoženi, da .so dajali Rusiji važne tajnosti. Prvi pride pred poroto stotnik Gordon Lunan, ki je bil uslužben pri kanadski informacijski službi. Za njim pridejo na vrsto drugi, ki so imeli vsi odgovorne službe v laboratorijih ali v vladnih uradih, kjer so imeli dostop do važnih uradnih tajnosti. PROTEST ZARADI NOGAVIC, KI SO LE ZA OFICIRJE Washington. ''— Po deželi je nastal vik in krik, ker je armada dala naprodaj 25,000 parov nylon nogavic in sicer samo častnikom in njih ženam. Plačevali so jih po 87 centov par. Ko je časopisje začelo to kritizirati, so ustavili prodajo nogavic moškim častnikom in samp ženske, ki imajo šaržo častnika, jih še lahko kupijo. Armada je kupila te nogavice za WACS in ker je ta kor raz-puščen, so bile nogavice zaznamovane za prodajo oficirjem kot surplus. -o-— DROBNE VESTI IZ SL0VEKIJE (Došle preko Trsta) NOVI UMORI. — Sedaj pri-, sta, Stalinu in Molotovu noben komunističen list ne očita, da hajajo poročila, da je okoli božiča zopet mnogo ljudi izginilo brez«ledu. Izvršeni so bili novi množični umori posebno mladih ljudi, ki so bili člani slovenske narodne vojske. KAKO SE DOKAZUJE,— Tržaški list "Vita nuova" je prinesel sliko, na kateri stoje drug zraven drugega Stalin, Mo-lotov in Ribbentrop na sestanku leta 1939. Pod sliko pa je zapisano takole: "Nekateri časopisi prinašajo fotografije z besedilom: goriški nadškof in tržaški škof v pogovoru z Mussolini j em> zagrebški nadškof se pogovarja s Paveličem, ljubljanski škof govori z Graziolijem; vsi so zato pomagači fašizma. Tu pa vidimo, kako se Stalin, Molotov in Ribbentrop zadovoljno smehljajo po podpisu nemško-sovjetske pogodbe leta 1939, malo pred grdim zločinom razkosanja Poljske, ki so ga izvršili Nemci in Rusi. Ribbentrop je danes vojni zločinec, Stalin eden izmed velikih treh, Molotov pa "sovjetski komisar za zunanje zadeve." Dobra je ta opazka tržaškega li- ter šest vnukov. Naj jim bo lahka rodna gruda, preostalim naše sožalje. Cvetličarna priporoča— Michael Suhadolc. ki lastuje cvetličarno na 5823 Superior Ave. se priporoča za naročila ob raznih prilikah; izdeluje krasne vence, poročne šopke in za druge razne prilike. , sta podpirala nemški nacizem,1 Pozor, Newburgh— o ljubljanskem škofu pa sloven-1 Skupna društva fare sv. Lovski komunistični tisk na vsa usta renea imajo v nedeljo popoldne zatrjuje, da je fašist in nacist, (>h 3 važno sejo v SNI) na 80. ce-ker ga je fotograf vzel na ploščo ^ti. Vsi društveni zastopniki in obenem z nemškimi in italijan- zastopnice naj gotovo pridejo, skimi oblastniki v Ljubljani. Izgubljena očala— Lepo dokazovanje kaj! čisto po1 V soboto večer so bila izgub-tistem latinskem reku: "Quod, 1 j ena očala v okolici Addison licet Jovi, non licet bovi." (Kar Rd..Najditelj .je prošen, da jih je dovoljeno Jupitru ni dovolje- prinese nazaj na 1087 E. 64 St. no volu"). Eden sme, drugi ne. !zgorej zadej MORILCI SO PRIŠLI NA' Odprtija pekarije— Kne bo odprl v pekarij o pod VRH. — V Nevljah pri Kamni-j Bivši mornar ku je komisar Franc Jerin iz soboto 23. marca Vrhpolja. Davno pred to vojno jmenom "Kne's Bakery" na je nekoga ustrelil. Ko ga je orož-|3916 ,sit clair Ave Rujakom ae ništvo iskalo, je streljal sam na prip0roča. Vedno sveže pecivo sebe. Ko je prestal prvo kazen' k /\w rt irunirn »T liri nn i i U Am.i I t ,v< I ' . 4- ^ 1 _ « I . Clevelanda je obstrelil 9-Ietno dekletce Joliet, 111. — Carol Williams, 9 let staro dekletce iz tega mesta, .je v bolnišnici v kritičnem stanju. Zdravniki upajo, da bo okrevala. Prosekutor Burke je povedal, da je James Finney Lincoln, sin predsednika Lincoln ^k i L - napa- Jh * Rusiji dvH°Vjetske oblasti ^>Lmoška-ki sta I ^ w * ameriškega IJ je 'lhama Wallace. .^.Pripeti! v pred- %NCmtednipri •a, v«ga m ruskega nje najemnine za 10 odstotkov, častnik, da ^o se dvignili Kurdi To naj bi pomagalo kriti večje prav tam, kamor je zadnji teden ■L---S!1-- - -J--- -- 1--'y "--1 došla ruska Tabriza. kolona vojaištva iz -o- DAJ BRAT, DAJ SESTRA. SPOMNI SE BEGUNCEV S KAKIM DOLARJEM_ Vprašanje, na katerega mi ne vemo odgovora: Borlak Jože iz Rimskih toplic na Štajerskem pripoveduje, kako je prosil, naj ^partizani ne uničijo tamkajšnje šole. V\odja komunistov, Jernej Lapornik, da je izjavil, da imajo nalogo vse požgali. In res s|o zažgali in uničili šolo. Eno tretjino šolskih poslopij so tako v Sloveniji partizani porušili. Zakaj? Za svobodo? Za napredek? Ali samo za revolucionarno uničevanje? Kdo še verjame, da je bil partizanski boj rss boj za svobodo? 46 let,; podal pismeno izjavo, v; sti, so jih morali drugi jetniki; in da to prizn'a kateri potrdi, da je s plinom za-1 zdrobiti s kolji. Pepel so metali v! y jz javi je išpovedal, da je dušil v taborišču Oswiecim naj vodo. žrtve so bili večinoma dekletce zvabil v svoj avto, tam za zemljiških agencij je vložila1 Poljskem vefi kot 2,000,000 oseb. i dje. ! ji je pa hotel storiti silo. Ker se v kongresu apel, da dovoli zviša- Vse to je delal na povelje Him-1 Hoess pravi, da se ie vse to je upirala, jo je s kladvom mlerja, načelnika nemške Gesta-J vršilo v juniju in juliju 1941 ter', udaril po glavi dvakrat ali tripe. Hoess je bil poveljnik tega potem še proti koncu leta .1943.! krat, nato jo je pa ustrelil dva-taborišča. | Angleške oblasti so ga aretirale, krat'v desno ramo> enkrat v bok stroške za vzdrževanje hiš. Apel govori, da mora kongres nekaj narediti v tem oziru, ker sicer gospodarji ne bodo mogli niti popravljati hiš več ob tej najemnini in ob sedanjih cenah raznih potrebščin, ki so potrebne za popravila. -o-- Bevin ne bo prišel na sejo UNO London. — Angleški zunanji minister Bevin se ne bo udeležil za nekaj časa zborovanja varnostnega koncila organizacije združenih narodov v New Yorku. Koncil začne z zborovanjem 25. marca. V izjavi opisuje, da je spre-. šele 8. marca letos. Iskali so ga jn v trebuh, ko je bežala pred menil tri kmetske hiše v plinske kambre. Tam so žrtve najprej po vsej našli. Nemčiji in ga končno AMERIŠKI VOJAK JE POROČIL TE DNI JAPONKO, PRVI TAK SLUČAJ Tokio. — Nek ameriški narednik se je poročil z japonskim dekletom. Seznanila sta se na nekem plesu in sklenila, da se poročita. Dekletovi starši niso ugovarjali, saj je še celo oče neveste izvršil poročne obrede. Obredi .so bili jako enostavni Oče je zlil v čašo posebne vrste pijačo. Iz čaše sta pila ženin in nevesta in zakon je bil sklenjen in veljaven — na Japonskem. . Toda tak zakon ni veljaven po ameriških postavah in zato je zdaj vprašanje, kako bo ameriški vojak svojo novo ženico spravil v Ameriko, če poroka ni priznana v Ameriki. To je bil prvi slučaj, da se je ameriški vojak "osmodil" z Japonko. njim proti bližnji farmarski hiši. Napadalec je agent, oče dveh otrok, star 30 let in stanuje v čikaškem predmestju River Forest. Na obtožbo mora čakati v ječi, dokler se bo videlo, kako bo z dekletcem. Napadalec je edini sin James Lincolna, elevelandskega indu-strijca. Ko je ta vest dosegla sinoči Cleveland, je bil oče na poti v Buffalo, N. Y-, kjer bi moral imeti danes govor na sestanku industrij cev. Mati zločinca se pa nahaja točasno v Floridi. 2 AMERIŠKA DOMOVINA. MARCH 21, 1946 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) •117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio Published dally except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po poŠti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po poŠti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po poŠti četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznaSalcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00, četrt leta $2.50. Posamezna Številka stane 5 centov. SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mail $8.00 per year. U. 8. $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mall $4.50 for 6 months. U. S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mall $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year, $4.00 for 6 months, $2.50 for 3 months. Single copies 5 cents each. Entered as second-class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. 83 No. 57 Thur., March 21, 19-16 O zapeljancih Na ukaz komunistične propagande nekaj ameriških Slovencev še vedno kolne slovenske begunce, ki so zbežali pred dobrotami komunističnega režima. V to skupino spadajo duševno odvisni ljudje, ki v Ameriki kihajo, kadar Stalin v Kremlju seže v tobakiro, da ponese ščepec tobaka v svojo junaško nosnico. Drugi bi bili radi usmiljeni. Ti govore o zapeljanih beguncih. Prav ti drugi nam dajejo povod, da se vprašamo, kdo je zapeljan in kje so resnični za-peljanci. Ali so bili begunci pred Titovo diktaturo zapeljani? Poglejmo dejstva. Ti ljudje so sami doživeli strašne stvari. Videli so pohabljanje katoličanov od strani partizanov. Videli ,kako so pristaši Osvobodilne fronte poklali cele družine z malimi otroki vred. Videli so, da. padajo njih duhovniki. Videli, da ginejo cele vasi. V pismu nekega begunca beremo: "Med domobranci skoro nikogar ni bilo, kateremu ne bi pobili partizani njegovih sorodnikov ali ne bi videl od partizanov poklanih sosedov in požganih vasi." Zanesljiva poročila povedo, da so partizani povzročili s svojim nastopom smrt 15,000 Slovencev, predno se je na/od začel organizirati proti njim. Samobramba pred temi podivjanimi revolucijo-nafji je bila naravna, je bila nujna in bila vsiljena. Našemu kmečkemu fantu, ki je varoval svojo vas, ni prišlo na misel, da bi bil on kakšen izdajalec, komunist pa, ki ga napada kak nosilec svobode. Taka miselnost more uspevati pri preveč sitih ljudeh po mestih, toda trdo kmetovo življenje je temu povedalo z vso jasnostjo, da se po naravnih postavah brani pred razbojnikom. In naravna postava je vselej prava. Našega kmeta je dvignil v boj čut, da se mora braniti. Zato je ob težkih dejstvih komunistične revolucije prazno govorjenje, da je bil ta kmet od koga zapeljan. J Vemo, da hočejo usmiljeni ljudje, ki govore o zapeljanih beguncih, povedati, da so bili ti zapeljani od svoje duhovščine in škofa. Da, duhovščina, je razlagala s škofom vred, da je komunizem zmota, ki zanika celo krščanstvo. Četudi se odeva za varanje ljudstva v plašč skrbi za nižje sloje, vendar ni toliko socialno in ekonomsko gibanje kot gibanje, ki vidi v človeku le materielno plat brez ozira na kako višjo Pravico ali nadnaravno Resnico. Ali je v tem kako zapeljevanje ljudstva, če duhovnik po svoji dolžnosti razloži nevarnost komunizma in pove, da kristjan ne more biti obenem komunist? Pa jih slišimo, kako se ti usmiljeni ljudje oglašajo in vpijejo: "Na komando Vatikana so to delali!" Da, poglavar katoliške Cerkve razlaga krščanske nauke, ker je za to poklican. Toda nauk sam je nadnaroden, kajti če je kaka stvar resnična, ni ta resničnost odvisna ne od Rima ne od Moskve. Ali je slovenski katoličan zato kaj manj naroden, če veruje isti nauk, ki ga verujejo drugi narodi? Če ni komunist zato naroden izdajalec, ker sledi naukom moskovskega komunizma, zakaj naj bi bil katoličan, če veruje nauke rimskega katoličanstva? Ne, naš narod v starem kraju ni bil "zapeljan" z naukom proti komunizmu. Če bi bil ta zapeljan, potem bi bili zapeljani vsi katoličani sveta. O, da! Katoličani v Sloveniji so vedeli, kaj delajo, ko so se borili prot komunizmu. Ker so vedeli, niso bili zapeljani. Pa vedo danes še natančneje kot prej, da, se o komunizmu niso motili. Komunistični režim sedaj na debelo preganja krščanstvo v Sloveniji. Pobiti duhovniki, izgnane redovnice, uničene katoliške šole, vpeljava obveznega civilnega zakona, vse to in še mnogo drugega vpije, da je cilj komunistične vlade razkristjaniti Slovenijo. Odkod je zrastel ta režim? Iz Osvobodilne fronte. Če kdo poprej ni vrjel, da sta partizanstvo in Osvobodilna fronta samo krinka za komunistično revolucijo, ta ima sedaj očividen dokaz, da so imeli borci proti komunizmu prav. — Ponovno poudarimo, da so lahko .Judi ti protikomunistčni borci delali napake, da so jih človeška čustva v boju proti partizanskim hudobijam kdaj predaleč zapeljala, toda resnica ostane, da so se zavestno borili proti strašni nesreči slovenskega naroda in jo skušali odvrniti. Poznali so strahote komunizma iz lastnih skušenj. Zaenkrat so premagani, a ne zapeljani. Resnični zapeljanci pa so tam v starem kraju tisti, ki so nascrlli vabam komunistov. Mladi neizkušeni fantje so verjeli, da gre za osvobodilni boj in so šli v partizane. Tisoči so bili s silo mobilizirani. Ti zapeljanci so danes res zapeljani — v komunizem. V partizanstvu so se moralno pokvarili in postali sedaj komunistični zagrizenci. Za mnoge izmed njih ni več poti nazaj. Presiti meščani, ki so se po Ljubljani navduševali za partizanstvo, danes gledajo razočarani, kaj so podpirali ali zagovarjali. Mnogi so svojo neumnost plačali s smrtjo, drugi jo plačujejo z grizočo vestjo. Tam iščite zapeljance! Partizanske zapeljance imamo tudi v Ameriki. Kdo se ne spomni, kako je v Ameriki pred dvema letoma vse proslavljalo partizanske zmage. N. Y. Times in za tem listom chuei so prinašali poročila o.titovskih zmagah, ki jih njkie ni bilo, o bitkah pri Ljubljani, o katerih noben Ljubljančan ni ničesar slišal, o veliki trdnjavi Samotorica, ki da so jo partizani iztrgaM Nemcem, in o strašni bitki na Pasji ravani. Vse te uradne laži je prinašalo ameriško časopisje. Uradne ameiiške agencije kot OWI so širile komunistične laži. Kdo ne bi mogel biti zapeljan? Kdo se ne spomni, kako se je de- batiralo, ali je Tito sploh komunist? Komunizem je lagal, zraven pa skrival svojo pravo barvo pred tujim svetom, da je dobil dovolj moči. Danes gleda Amerika vse drugače, Sedaj ve ameriška javnost, kako je bila varana po komunistični in uradni ameriški propagandi. Vsi veliki listi so si danes na jasnem, da je v Jugoslaviji komunistična diktatura najslabšega kova, kateri pa so pomagali zavezniki na konja. Slovenska ameriška javnost je še bolj temeljito nasedla zanjkam komunistov. Saj je SANS s pomočjo skoro vsega slovenskega časopisja širil Titovo slavo in varal slovensko javnost. Žalibog moramo reči, da je tudi mnogo katoličanov zanesel ta tok, da danes ne znajo iz njega stopiti na trdna tla resničnosti. Love se za vsako bilko, da bi dokazali, da le niso bili v zmoti oni, ampak narod v starem kraju, ki ni maral komunistične revolucije. Celo glas ameriških škofov, ki so povedali brez ovinkov, da je v Sloveniji preganjanje Cerkve, je našel pri nekaterih "tudi-katoličanih" gluha ušesa. Če tedaj govorimo o zapeljancih, potem kar poglejmo tu okrog sebe. Nekateri so se dali seveda radi zapeljati. Všeč jim je, da pobijajo duhovne in mečejo nune iz šol. Zato se jim dopadejo komunisti in jih smatrajo za velike junake. Kaj je tem svobodomiselcem svoboda, samo da osovražena Cerkev trpi. Tembolj so smešni v tej družbi katoličani, ki bi bili radi dvoje: katoličani in tovariši preganjavcev Cerkve. /Namesto pameti odloča trma. Če si kdo maši ušesa, da ne bi resnice slišal, zato ostane resnica vseeno resnica. Mi smo dosledno razkrivali čitateljem, kakšna je resnica o stari domovini. Navajali smo dejstva. Pozivali smo nasprotnike, naj spodbijejo naše dokaze, če morejo. Nočejo sprejeti našega poziva, in niti ne poskušajo, da bi ovrgli, kar smo mi pisali. Namesto protidokazov doživljamo — zmerjanje. Vemo, da nismo nezmotljivi, vemo, kako lahko je kako poročilo pretirano, kako lahko se zamenja kaka imena. Vse to je mogoče. Toda linija, ki smo jo držali, je bila vedno parva. Dgodki pričajo vedno bolj zgovorno, da je resnica o komunističnih nasilstvih v Sloveniji še hujša kot so govorila naša poročila. Mi danes vemo, da smo imeli prav in svoje čitatelje pravilno informirali. Ko govorimo o zapeljancih, se moramo radi ali neradi zopet spomniti "Amerikanskega Slovenca." Temu smo povedali, naj ne tišči sedaj glave v pesek, ampak naj korajžno izpove, da se je motil. To bi bil dollžan resnici in svojim čitateljem. Namesto tega pa se jezi na nas, da tisti poziv ni bil podpisan. Pogledali smo, če je v A. S. vse podpisano. Videli smo, da tam res marsikaka kolobocija nosi podpis, da na kak uvodnik le napiše "kukovica," ki se ni podpisala. Pri A. S. morda včasih tudi vidijo kak večji list od sebe, ki ni ne edini katoliški iri ne edini slovanski, pa opazijo da njih uvodniki morejo povedati resnico tudi brez podpisa. Če pa pri A. S. vse to nič ne velja, morebiti Tomaž Kempčan še ni izgubil v Chicagu vse veljave. Naj prebero v stari in še vedno marsikje upoštevani modrosti v petem poglavju tole: "Ne preiskuj, kdo bi bil kaj rekel, ampak premišljuj, kaj je rekel." To velja ysem, ki jim je kaj za resnico. Mf BESEDA IZ NARODA "MH Iz Sheboygana Sheboygan, Wis. — Deževen in meglen, kot po navadi zmeraj je naš Sheboygan, a kljub temu pa vseeno dobro napreduje. Ta mesec smo imeli pri nas sveti misijon in sicer prvi teden v angleškem in drugi teden pa v slovenskem jeziku, tako da je bil lahko vsak deležen svetega misi-jona, katerega namen je V nas utrditi sveto vero, da bi tako ostali dobri in trdni katoličani. Tudi društvo Najsvetejšega Imena pri nas jako lepo napreduje. Sedaj šteje krog 150 članov. Vedno pogosteje pa pristopajo v to prepotrebno društvo naši fantje vojaki, ki se vračajo iz vojske. Vsa čast našim vojakom, ki tudi na bojnem polju niso pozabili, da so katoličani. In tudi naš Father Louis Koren prav dobro skrbijo za naš božji hram, katerega so prevzeli v oskrbo pred dobrimi štirimi leti. Naj vam na tem mestu podam par številk o našem farnem dolgu, sicer ne bom pripovedoval vse od početka, ampak samo za zadnjih 19 let, ki se je nižal nekako takole: 1. januarja 1926 .je bilo dtrlga $45,694.00; 1. jan. 1930 — $35,818.00; 1. jan. 1935 — $34,950.00; 1. jan. 1940 — $30,050.00; 1. jan. 1941 — $29,-150.00, 1. jan. 1942 — $27,-'700.00; 1. jan. 1943 — $23,-000.00; 1. jan. 1944 — $14,-800.00; 1. jan. 1945 — $8,850.00 in 1. januarja 1946 prosta dolga. Iz tega lahko vidite, da smo res lepo in dobro napredovali v zadnjih letih, kljub temu, da je bilo posebno lansko leto izredno veliko popravil. Saj nas je stalo samo popravilo cerkvene dvorane $11,785.99 in to je že precej lepa vsota za tako majhno faro kot je naša v Sheboyganu. Ampak s tem, da smo sedaj brez dolga pa ni naše delo še končano, ker je še mnogo potrebnih reči, ki jih bo treba na- pravit. Najprej moramo dobiti nove orgle in pa večjo obhajil no mizo. Prepričan sem, da bomo , tudi še vse to napravili z božjo pomočjo. Ko slišim besede: "Nič več nismo dolžni na cerkev," se mi tako dobro zdi kot bi mi kdo rekel, kar umrji, saj boš šel kar naravnost v nebesa. Torej, tu sem vam sporočil vsaj eno veselo novico, katere vem, da je vesel vsak zaveden faran naše fare. Pozdravljeni. J. K. -o-- Razne novice iz La Salle na Dolenjskem, Jiugoslavija. Ob smrti je bil.star 70 let; v Ameriko je prišel leta 1901 in se poročil v Chicagu z gdč. Antonio Lušina; od tu sta se podala v Waukegan, 111. k svojim prijateljem, kjer sta pričela gostilno in jo vodila do leta 1907, nato pa sta se preselila v La Salle in tlu zopet odprla gostilno. Postavil si je lep dom na Bucklin St. 954, kjer je zadovoljno živel s svojo dobro soprogo Tončko in družino. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Antonijo; sinlcive: Franka (Jr.) v Peru, 111., Antona v La Sal-leu in Louisa v Oglesby, 111.; tri hčere: Mrs. Frances Marini, Mrs. Antonio Wiezarek in Mrs. Lillian Hurst v Springfield, 111. Dalje zapušča tri. brate Louisa v Oglesbyy, 111., Jcsepha v Peru, 111., Jignaca v Jugoslaviji ter dve sestri Mrs. Betty Mahnich in Mrs. Mary Gorišek v North Chicago, 111., sin Stanley je umrl decembra 1942 in hči Joisephine pa je umrla pred šestimi leti. Pokojni je spadal k par slovenskim društvom. Postavil si je prav lep spomenik, ko je kupil oziroma daroval za pročel-no okno za slovensko cerkev v La Sallu. Tako bo ostialo njegovo ime zapisano v naši naselbini še dolgo let. Pogreb se je vršil 14 marca ob veliki udeležbi tukajšnjih rojakov, ki so mu v zadnji pozdrav poklonili veliko krasnega cvetja in tudi za sv. maše. Pogrebni obredi so se vršili v cerkvi sv. Roka, nato pa je bil prepeljan na katoliško pokopališče sv. Vincen-cija. Vsem preostalim izrekamo iskreno sožalje nad izgubo ljubljenega soproga in dobrega očeta Naj v miru počiva in lah ka naj mu bo ameriška zemlja. ! Slišal sem tudi, da se zdrav-|je našega č. g. župnika, Šte-I fana Krasovič, polagoma vrača in da ne bo dolgo, ko- se zopet i vrnejo v La Salle k fari sv. Ro-i ka in to žele vsi farani prav iz srca. Pozdravljam vse naročnike Ameriške Domovine, A. Sitrukel, zastopnik. -o- Vsem, ki se jim v glavi vrti.. . La Salle, 111. — Pomlad prihaja v deželo in polagoma ozel-njuje, ptički "robini" 'že veselo 'skakljajo po drevju in drobijo svoje pesmice. Prav tako drobijo tiudi naši kandidat je, ki jih je več vrst. Vsi vam pripovedujejo nekako •-.ako-le: Ce bom jaz izvoljen, bcm to in to naredil za vas in vse najboljše bo, če mene de-nete v ta in ta urad . . . Da, vsi so dobri, a izvoljen bo pa le samo eden v vsak urad. Po mpjem mnenju je priporočljiv Mr. Vine Dimcnd, ki kandidira na demokratskem ti-ketu pri volitvah 9. aprila in želi ibiti vaš "representative man." Ta mož vam je priporočan, da volite zanj. Poleg njega pa volite še za vse druge kandidate, ki jih poznate. Predvsem pa pojdimo vsi na volišče 9. aprila. Žalostma novica. Dne 11. marca 1946 je umrl rojak Frank Gregorič v St. Mary's bolnišnici. Bolehal je na srčni hibi. Bolan je bil le par dni. Pokojnik je bil najstarejši slovenski gostilničar v tej naselbini in velik narodnjak. Gostilno je vodil že od leta 1908 do 1943 in sicer na 1. cesti 101. Rojen je bil v vasi Bela cerkev Cleveland, O. — Nam vsem ameriškim Slovencem je dobro znano, da je list Ameriška Domovina izvrsten učitelj naših rojakov in rojakinj tukaj. Kar je ta stoprocentno ameriški, prav;ič,ni in resnicoljubni list ^priobčil in natisnil od začetka podivjane borbe v sedanji ko munistični Jugoslaviji, bi mo ral že vsako štirinogato žival, še celo tisto z dolgimi ušesi, spreobrniti in vsaj nekaj naučiti. Posebno pa naj omenim uredniški članek od 15. t. m. pod naslovom "Komunizem in Amerika". Samo to rečem, ako jih ne bo tisti članek poboljšal in vsaj nekoliko ozdravil, potem mora biti nekaj na-robe v njihovih buticah. Dvomim, da bi jim kaj pomagal nasvet newburškega novičarja, ki jim svetuje vstop v drugi razred šole sv. Lovrenca. Moj nasvet je: kar hitro po vprego in voz pa k zdravniku z njimi. Uredniki naj prisedejo kar k vozniku, da bodo prvi na vrsti. X-ray presikavo jim priporočam . •. . Zapeljani narod zdrami se iz grešnega spanja vsaj ob zadnji postaji! Prilagam $5.00 za begunce-domobrance, ki so b'ili pripravljeni braniti svojo domovino, svoje versko prepričanje za sebe in svojje nasprotnike komuniste. A žalibog ti so jih odgnali v pregnanstvo kot izdajalce. Res obžalo vanja vredno. O, tli nekdaj veren slovenski narod, vzbudi se iz spanja! Lawrence, Bandi, -o- Kupujte Victory bonde! BESEDA OD SVOJCEV IZ DOMOVINE Mrs. Mary Fink iz East Palestine, Ohio, je prejela pismo od svojega nečaka Antona Cvetko iz Martinjaka pri Cerknici. Tone piše,, da so preživeli silno težke čase in da sedaj žive v velikanskem pomankanju. Kupiti pa ne morejo ničesar tudi če bi denar imeli. Dalje pravi, da so zdravi še vsi in prosijo pomoči iz Amerike. * Louis Fortuna, 19212 Kewa-nee Ave., je prejel pismo od svoje matere Marije Fortuna iz vasi Marenče pri Zagradcu. 23. XII. 45. Preljubi moj sin Lojze! Najprej vas vse, Tebe in tvoje družino prav iz srca pozdravim. Naznanim Ti, da sem prejela Tvoje pismo, katerega sem bila nadvse vesela. Hodilo je samo 9 dni. Vprašaš, kako je kaj doma? Mi sn>o ena tistih družin, ki smo bili izgnani od doma. Smo ob vso družino. Tudi jaz sem imela svojo kravo, ki jo pa menda ne bom nikdar več. Ko smo se letošnjo pomlad vrnili, smo dobili eno kravo v rejo. Tudi ob obleko smo vso, kajti s seboj smo smeli vzeti samo tisto, kar smo imeli na sebi. Po svetu nas je šlo devet; jaz in Dolfetova žena in sedem otrok, če morete kaj pomagat. Povejte še mojim sestram in bratovim sinovom, če so še živi. Zima je tu in bi rada kako toplo obleko ali obutev. Nam bi vse prav prišlo, tudi po-nošeno, saj bi pa za otroke pre-naredili. Tukaj se težko dobi kakšno blago tudi če bi človek imel dosti denarja. Pri Cirilu je tudi vsa domačija požgana in že tri leta nima nobene svoje strehe. Pogorelo mu je v času, ko je imel poln kozolec pšenice, ravno o sv. Jakobu. Ima štiri otroke, 2 fantka in 2 punčki. Pisati pa Ti niso mogli sami, ker nimajo naslova. Ostali Ti bodo že sami kaj pisali. Jaz sem hvala Bogu še zdrava, čeprav imam'samo eno leto manj kot 80. Končno vas vse skupaj prav lepo pozdravljam in pišite kaj kmalu. * Drugo pismo pa je prejel od svojega brata Cirila iz vasi Lu-čerjev kal, p. št. Vid pri Stični. 2. I. 46. Dragi brat Lojze! V začetku mojih vrstci vas vse prav iz srca pozdravljamo. Pri materi sem dobil pismo, ki si ga pisal zame. S solzami v očeh sem ga prebral. Tako sedaj še od mene par vrstic. V tej vojni sem bil strašno prizadet, ko mu je vse gospodarsko posfopje pogorelo z vso opremo in obleko vred, kakor tudi ves živež. Otroci so mi vsi od mraza prezebli. Nič drugega nisem rešil kot sebe, ženo in otroke in smo se zatekli k dobrim ljudem, da smo se vsaj preživeli. Postali-smo čež noč bera či. Stanovanje imamo slabo, da smo vsi prezebli. Poleg tega pa še mene ni bilo dve leti doma, brata Dolfeta tudi še ni domov, a je še nekje živ. Tudi doma so šte vsi zdravi, kar so Ti gotovo že mati kaj pisali. Imam še več za pisat, kako je pri nas, a Ti bom bolj natanko popisal ob drugi priliki, če boš kaj odpisal. Pozdravi tudi Jožeta in Toneta in jim povej, kako je pri nas. Z Bogom! Fortuna Ciril. * Mary Kanduns, 1003 E. 66. Pl. je prejela pismo od brata iz Gojače vasi na Primorskem. Oddano je bilo 25. I. 46. in se glasi: V začetku vas vse najiepše pozdravljam. Prav z veseljem sem prejel Tvoje pismo, samo hudo mi je, ko pišeš, da si vedno bo-lehna. Jaz sem hvala Bogu zdrav in otroci tudi, samo moja žena pa je največ v bolnišnici. Več ko čudno pa je, da smo sploh še ostali živi. Kajti bilo je tako, da kdor ni bil tukaj in ni sam okusil vsega gorja, sploh verjeti ne more. Kljub vsem strahotam pa vsaj lačni ravno v naših krajih nismo bili. Tudi moj sin, ki je star 17 let je bil osem mesecev pri vojakih, a sedaj so ta| mlade poslali domov. tfj a je že dosti poskusil. 1*1 da ni mogel Olgin soPr0-e J ker bi ga bili z veseljein !!| li. V naših krajih so ^ požgali in dosti starih I li. Hvala Bogu v Goj«^ so nobenega starega u di požgali niso nič- i* nekako gre. Le n*^ sede j za obleko in je precej težko dobit, pisanje, ker slabega 5 dosti napisal, kaj bmo pa drugič. P°z | sorodnikom. Z Bogo"1 Te živi še mnogo fe verjamete al^ ženske na Gorenj; , pred 400 leti zelo vU^ če, saj so še danes -** ( gre vse prav. V lie g, jih, med drugim Prl. Kolovratu in MedU1 J zdravljale tako, da 5 jf druga drugi z desni^j prsih. Ponekod so si roke. Jjk Kadar je prišel k^ du, je napravil * upognil je obe kole^ nagnil nekoliko tud' ' lesom in pri takem ^ klan jan ju in nagimJ enkrat z desno Pri mrtvaških f*^' pogrebih, niso imel1 L sebnih navad, rif^(J kakor na primer p l.iane med hribi Pr° ■ gradcu in v s0f ^jo! 1(1 imeli navado, da1 Jf žena ali najbližji ^ \ je pokojni umrl v ^ mašo po veliki n°clpri»P kovemu grobu so 0f kruha in mesa, «aV< ^ ti. Razdelili so meS°d/ djence, namreč sol0 J:' 1, prišli za pokojnik3 ^ j, so pokleknili poF opravili molitev dušo. , •itf1"' No, zdaj jo udar lenjsko stran, ^ kakšne šege in '^pir li naši pradedje in več leti. h % t 1» m % Dodenjci so se ■ jO'"*^ Dolenji Kranjci. * d(/ ■ ro v vsakem krilJ i j rečje. toj< ( Njihove stavbne so scier kazale 11 jr toda bile so čedne- ^ , ra hiš je bila u ^ 1 vse iz lesa in s s. 'J > iako čedne. Kd°» V S gel, je imel ^ je spravljal vin°-Njihova oblek«o enaka. Ponekod * ke, ki so i*J bili zgorej ožji i>> j pa še nekoliko ou»jp g „ pokrivali glavo z / ^ mi kapami, ^/A \ Nosili so krat* ^ zake, redko cevl^yj^ nje. V nekaterih j ^ li suknje ovratniki, na 'J ton H * dru^SP k so si prišili na s soke in debele ov c# jim obdajali vr*^ f so vsi nosili za 1 črnega usnja. ^: V lasni modi .^ * s K !t V lasni . . Jfl, • podobni Gorenj / so si strigli lase ^ je predstavlja^ kot bi bila bf»Jf dvoje. Ponekod > čelom velik šop sor ste dolg vse osV ^ gladko ostrici- ^ t/J nosili tanke gorjače kot so J j j % 4, Ž ci. ženska oble*® L ^ gorenjski, le notri vso slamo in seno, kar la. Prisilili so tako nas, da mo- ga vas premore in notri prebiramo kupiti'stolpu novo železno vajo pet dni. Cerkev je bolj hlev kapo, ker 'je v stolp začelo zate- kot cerkev, pobrali so sveče in •Je pa nekega »epa if Si i % #1 nf' 1 a je to vesela '"ti, j)0 ii tako prijaz-oj VH Se je čutil med V jenoma so "l-ku. in t 2iSslo sto bil v* doma-navečerjiali, jze je vrgel je tisti večer . farjev. Hotel a tu ^'ku takoj na ra- je zavrnil: VI Vračal sedaj? \ ^ k,M n t • ni g0' drii pridejo še! pravvicili ^je k meni, PO-' ^ Tu boš videl, tobt1 ^rati seveda ako 'olje- Celo Je odneses.' pre- 1 denar rado- C6Sova je visela- M,m'lsel samo na 'M a»ti ni imel več In tedaj je / J m A .V . JaU j. p. • ■ V ^o 1 u kar jay-' le malokatere- % 6 je zdai zdelo i^%2a'baja tja. Ne ;i>rNi i,3,® že sedelo ž ,aj drugih fan- VH. ..""j je bil povabil tjj s Stfzili nad miajši- dan in noč tem je bil * 3 SeT11"' So sicer za- like in sitnosti, ki jih je imel Birkom od začetka, zakaj bi jih ne pozabil drugi. Tako je od sedaj tudi marsikdo izmed starejših stopil k Birku in ni se pokesal, zakaj zapustil je gos-, tllno žarečega obraza in svetlih oči. To je župnika bolelo in neke nedelje je pridigoval v cerkvi samo o tem, kakšna izpremem-ba se je izvršila na črni. Mož se je bil razvnel in s tresočim glasom je pozival črnjane, naj se vrnejo v svoje domove, kjer je edino doma sreča in za-dovoljnost. Besede, govorjene iz dna velike duše in ljubečega | srca, .bi bile morale ganiti j vsakega in gotovo je sklenil j tudi marsikdo izmed njih, da se ' vrne. Toda popoldne so vendar najprej zavili k Birku fantje in za njimi so pricincali ne dolgo potem tudi stari. Samo za hipec, ker je tako dolgočasno, so si govorili, da bi se op-sami pred seboj. Birk pa je vsakega sprejel veselo in dejal: "Danes vas je pa župnik okrtačil kakor šolarčke. Da se le upa- spraviti nad takšne možake." Oni pa so prisiljeno smejali, a njih samoljubnost je bila s temi besedami zadeta v živo. Iz jeze so začeli pošteno piti. "Kaj se bo repenčil na priž-nici, stari smo dovolj, da vemo, kaj delamo," so začeli, ko so bili že nekoliko gorki. "Ali smo mu kaj. dolžni?. Ali mu ne damo dovolj, da živi lahko in brez skrbi kakor ptič v meji in si redi trebušček? Molči naj in naj nas pusti na miru ali pa naj gre z nami, saj mu ne pade krona z glave, ko je nima." kati in gnije lesenina v njem, zakrpati se pa take luknje ne dajo, so preveč na gosto, strojna puška naredi na plehu lukenj kakor jih je v cedilu za mleko. Tako nam je vojska poleg tega, da je zginila s cerkvene strehe, že vsa barva in bo treba novo barvanje, naložila še to skrb in strošek. Enkrat pa je bila cerkev in mi, ki smo prišli k maši, v zelo resni nevarnosti. Bil je meglen in deževen dan v marcu in Italijani, ki so imeli svoje straže in topove na hribu, za Velikimi Blokami, nas niso dobro razločili. Mislili so, da gre za kakšno demonstracijo proti njim in so že imeli namen zasuti nas s kroglami in granatami, pa s;o še pravi čas opazili mene in so spoznali, da gre za navadno mašo in tako je mimo nas šla huda nesreča. Takrat je bila cerkvica in mi, ki smo bili pri maši v resni nevarnosti, ki se je nismo zavedali. Pozneje so mi Italijani to pove dali in ukazali, da jih moram za vsako mašo posebej obvestiti, če ne, naj si posledice sami sebi pripišemo. Bog nas je takrat cčividno varoval. Precej več pa je trpela naša župnijska cerkev. Na novega le dobro, da smo še pravočasno opazili, sicer bi bili ob vse. Ponoči so sežgali veliko velikonočno svečo, pokradli 36 steklenic mašne-ga vina in mnogo cerkvenega perila. Pokvarili so cerkveno uro in požgali nekaj vrat in del božjega groba. Kar so napravili škode zasebnikom, splph ne bom opisoval. Tako je bilo z našo cerkvijo. Zdaj, ko je brez šip, je dovolj zračna. Od slabega zraka ne bo nikomur slabo prišlo raje .od mrzle burje, ki ima skozi cerkev prosto pot. Njene potrebe so velike, denarja pa malo. Popra va oken, poprava in prebarva nje strehe, obnovitev mašnega perila, to bodo zdaj naše brige. Toliko let nismo mogli nič popraviti in ji kaj kupiti, italijanski denar, ki ga je cerkev imela, je v zamenjavi dal j ako malo di- doma pri Sv. Trojici, kjer čaka, j če k^eri izmed sorodnikov ali da bo Sv. Urha cerkev poprav-! znancev g0ri navedenih rojakov Ijena, potem šele se bo naselila! bere te vrstice,_ naj se oglasi v svojem pravem domu. Ta podružnica je nedvomno največ trpela. Veseli smo lahko, da je vsaj toliko ostalo. Ob vsej tej sreči v' nesreči pa je najbolj težavno to, da imajo vsi župljani v domovini sami toliko kričečih; Zgraditelj Panamskega potreb zase, vse je drago, za-! prekopa služkov pa nimajo nobenih. Voj-j Inženir Varilla, ki je bil do-ska je ljudem samo uničevala ^ končal Panamski prekop, je njih imetje, ljudi in hiše. Več umrl v starosti 80 let. Ko je hiš z vsemi poslopji je.bilo po-, imel 26 let, je bil ravnatelj žganih po Gradiškem, štorovo "Oceanske panamske družbe" in pismom na gori imenovane, katerih naslov je isti, kot za Korel-na Turk in sicer: Lager, Peggez, Baracke 31, z. 2, Lienz, Tirol, Austria, Europe. -o- skoro vse, Zavrh skoro ves, Pov-šeče, grad Pajkovo in špelinova gostilna na Šivčem. Tako ima je skoraj vse svoje živjenje posvetil izpopolnitvi tega prekopa, čigar pomen za trgovino in pro- želje. Republika Panama ga je imenovala za ministra in 1. 1903 je z državnim predsednikom Hay-em podpisal pogodbo, po kateri mu je bilo dovoljeno nadaljevati dela pri prekopu, dokler ne bo izgotovljen. V svetovni vojni je Varilla iznašel način, kako je moči vodo čistiti s klorom. Ta način desinfekcije je dobil ime "verdunizacija" in sicer zato ker so francoske čete izpred Ver-duna prvikrat uporabljale na ta načih očiščeno vodo. Za to iznajdbo je bil Varilla odlikovan s križcem častne legije. -o- Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke. vsak sam dovolj potreb sam za- met je prekosil vse tozadevne se. Še mnogo, kar bi Vas zanimalo, bi mogel napisati iz teh strašnih dni, zato pa bi bilo treba veliko časa in papirja, veliko bi bilo žalostnega pa malo veselega, pa upam, da bodo to opravili Zorčevi in Vaši domači in drugi, jaz se omejujem le na to, da Vam opišem stanje naših cerkvic. Končno naj Vam izrazim so-žalje nad smrtjo Vašega brata Jakoba v Zavrhu, ki ga je smrt ugrabila lani v poletju. Bil je ves čas bolehav in za delo le malo sposoben; lansko poletje gJ je pa kar nenadoma prijelo, da je moral v bolnico v Ljubljano, kjer je kmalu umrl. Kot zemljan je bil bolj siroten, kot kristijan pa je bil dober mož. Bog mu daj dobro!' S tem končavam, pozdravljam Vas in Vašo družino in priporočam v spomin naše duše in naše cerkve vam vsem faranom, ki ste v Ameriki, da na nas ne pozabite. F. Mramor, župni upravitelj. —-o-- Svojce iščejo Iz begunstva so se oglasili sledeči naši rojaki, ki bi radi izvedeli za svoje sorodnike in sicer: Karol Turk, doma iz Topola na Blokah, bi rad izvedel za svojega brata John Turk, ki se je nahajal leta 1940 v Monstague, Mich. Če mogoče John sam čita DELO DOBIJO MALI OGLASI 3 hiše naprodaj Naprodaj so 3 hiše, kjer je 5 stianovanj. Nahajajo se v fa-ri sv. Vida; nizki davki. Hišč 3o na 1028, 1028 in 1030 E. 68. St. Cena za vse je $9,000. Zgla-site se pri lastniku v Patrick Church Supply, 1379 E. 9. St. tel. MA 5960. (59) Poceni pohištvo Naprodaj je poceni 6 kosov pohištva za jedilno sobo, hrastov les, ter gugalnica za verando. Vprašajte na 6700 Sc-hae-^fer Ave. EN 0195. (58) narjev, drago je Pa vse. Da bi te vrstice, naj se zglasi bratu na le cerkev imela mnogo radodar nih dobrotnikov, pa bo že kako šlo. če Vas zanima, kako se je godilo Svetemu Urhu, pa še njega opišem in njegovo usodo v tej vojski. Za Sv. Urha smo bili mnenja, da ne bo preživel te vojske, preveč izpostavljena točka tudi ta dan 1943 je v našo župnijsko | je. Tako so nam tudi nekateri cerkev prišel oddelek naše slo- iz sosednje fare Bloke rekli, naj venske vojske k maši. V jutr- se. na Sv. Uhra kar požvižgamo, njem somraku so se kar naen-' ostal bo le kup razvalin in da ga krat utrgali iz gozdov in grmov ne bo nihče več pozidal. Pa njih in se znašli v cerkvi. Nad to dr-1 napoved se ni izpolnila. Prijazna zovito korajžo smo bili kar ne-'cerkvica še stoji, čeprav jo mo-koliko presenečeni. "Kaj bo pa'ramo šteti za vojnega invalida. Italijan naredil na to?" smo se J V svoje boke je dobil mnogo gra-vprašali. Vedeli smo, da bo vsejnat, ki so okrušile zid, okna doto izvedel in da mu ne bo dalo besedno ven zmetale, vse šipe miru, da ne bi pokazal, da mu ni všeč. Mesec pozneje smo pa ve-j deli, da mu to res ni šlo v račune. Lep sončen dan je bil 30. januarja. Pokanje topov in drdra-nje avtov in tankov je naznanjalo, da se bliža nova italijanska ofenziva. Malo pred poldnem, ko ljudje mislijo na kosi- razbile in sesekale vso plehnato streho, da je ni mogoče popraviti in skozi strop vsepovsod notri teče. Povrh tega so Italijani pobrali v poletni ofenzivi vse sveče in mnogo perila. Znana urhovska Mati božja se je v tem neurju zatekla v Bloke, nato v Novo vas in zdaj pa jo imamo naslov: Turk Karol, Lager Peggez, Baracke 31, z. 2, Lienz, Tirol, Austria. Franc Petrič, Špeli nov od Sv. Trojice, bi rad izvedel naslov svojega brata Joseph Petrič, ki je pred vojno živel v Barberto-nu. Jože Strle, Andrejev iz Topola na Blokah, bi rad izvedel za svojega brata Franceta Strle, ki je pred vojno živel v Anyox Box 47, B. C., Canada. Jože Zakrajšek od Fare na Blokah, bi rad izvedel za svojo teto, ki je doma iz Studenca, njeno dekliško ime je bilo žurga sedaj Mohor in je pred vojno živela v Barbertonu, Ohio. Anton in Alojzij šivec iz Mra-morovega pri Sveti Trojici na Blokah, bi rada izvedela za svojega brata Joseph šivec, ki živi nekje v Ohio. Alojzij Mramor, sin Janeza Mramor iz Andrejčjega, p. d Mrtnačev, želi izvedeti za družino pokojnega strica Franka Mramor. Harmonika naprodaj Naprodaj je harmonika, 120 basov kromatična, tipke klavir-iskega tipa. Cena je $450. Zglasite se pri . Smerda's Music House 5800 Broadway Cleveland, O. (x) Delajte v MODERNEM POSLOPJU TEE TELEPHONE COMPANX potrebuje žensko pa hišno znaženj« poslopij v meitu Stalno delo — dobra plate Poln ali delni čaa 6 večerov v tedna od 5:10 zv. do 1;4Q gf. Zglašlte 99 9 Employment Officš 700 Prospect Ave. »oba 901 od 8 z j. do 5 pop. v»ak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Za popravila Izkušene ženske imajo prednost za naš oddelek narejenih oblek. Polna zaposlitev Plača Zglasite se v Wm. Taylor Son & Co. _(58) MALI OGLASI Pohištvo naprodaj Naprodaj je pohištvo in druge stvari za gospodinje ter orodje za moške. Matt Debelak 1126 E. 61. St. _(57) Radio naprodaj Naprodaj je 1942 Zenith radio, floor modfel. Vprašajte na 1007 E 71. Siti. Tel. HE 6526 (59) Hiše dober kup Naprodaj je hiša za 2 družini, 5 in 5 sob, garaža, furnez, med Norwood in Addison Rd. Hiša na 61. cesti za 2 družini, 6 in 4 sobe, furnez, velik lot Za druge informacije pokličite George Kasunic 7510 Locikyear Ave. HE 8056. (58) Naprodaj farma Naprodaj je farma, obsegajoča 150 akrov, fina poslopja, ve-ernica, velik cementiran hlev za 40 krav, 2 traktorja. Nahaja se na Babbitt Rd. blizu ceste 46; 2 in pol milje od vasi Newline. Podrobnosti izveste pri Mrs. Ju-ia Kassai, 1259 E. 169. St. tel. V 6945. (58) GEORGE TOMASIR BETONSKA DELA pločnike, dovoze, kleti in tla garaži 1423 E. 39. St. Tel. EN 5677 Cleveland 3, O. Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoe 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI-CA NADROBNIH SPOMENIKOV Pozor investorji Idealni mal investment, hiša za 4 družine, lesena, $63 na me-,ec dohodkov; samo $6,500. Kupite sedaj in boste na dobrem stališču, ko bo zamrznenje najemnine končano. Govorimo slovensko. Vprašajte za Mr. Mack. PORATH REALTY EA 5777—10522 Superior—GL 3514 (58) Prosto vsem ... — Policija je pričela razganjati skupino nad 3,000 piketov izpred General Electric tovarne v Philadelphia, ko se stavkarji niso hoteli pokoriti sodnijski odredbi glede števila piketov pred tovarno. V tepezu, ki je trajal kake poj ure, je bilo nad 40 oseb ranjenih in 17 pa aretiranih. Kadar kupujete ali prodajate! Posestvo, n. pr. hišo, zemljišče, trgovino ali farmo, se vedno obrnite za zanesljivo in pošteno postrežbo v vaše popolno zadovoljstvo vedno do nas. Splošna zavarovalnina proti ognju, nezgodam, za avtomobile itd. Gradimo tudi nove domove po vašem okusu. Se priporočamo Edvard Kovač, Frank Preveč in Nettie Princ KOVAČ REALTY 960 E. 185. St. KE 5030. (Thur. —x) East 61st St. Garage PRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEnderson 9231 Se priporoča za popravila in barvanje vaSega avtomobila. Delo točno la dobro. RE NU AUTO BODY CO. Popravimo vaš avto In prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body In fenderje. Welding! JOHN J. POZNIK ' GLenvUle 3830. 982 East 152nd St. Thomas Fiower Shop SLOVENSKA CVETLIČARNA CVETLICE ZA VSE SLUČAJE Lepo delo in točna postrežba 14311 ST. CLAIR AVE. Tel. GL 4316 Vas muči revmatizem? Mi imamo nekaj posebnega revmatizmu. Vprašajte proti nas. Mandel Drug 15702 Waterloo Rd. slovenska lekarna (Thur.-x) FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdicott 9350 pivo, vino, žganje In dober prigri-z«k. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj j Orj 'fiR»iV*is, ««ivapes used fat } fh her' Wasfilrifltqn I hah-.«. D». Ch«n *»» wi »nd ' finl«h'ea her education it I Anif'v'Jri" v1-*r V.'';)»hington,. D. C. A's an economist, «h» ' 'ti!iw> »i*(. i« (I *«<"0V« p rob! trh and that th*r» wftl- J .•>: /V y! '. t ••! . rf awS Wtfti«R fat Is turriad'ln. Mi ne rabimo nobenega sirupa AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 21, 1946 ŽIVI VIRI IVAN MATlClC In nocoj se pomenkujejo o vseon tem in onem, a Bran verno prisluha tajni pripovedi. Z njimi brodi v mislih po vseh potih, ki so jih prehodili za grunt in za tlom; a ko skuša stopiti na pota. ki jih bodo hodili, tedaj se mu nekam čudno zamota stopaj. Ne gre, ne more se prestopiti z mesta. Kaj je to? Sami visoki, neprestopni zidi. Bran prisluškuje: nič, le miren pre-žvek govedi, tajen nje pome-nek. Dolga, skrivnostna je noč zimskega sončnega obrata. Ljudje se ugreza jo v najglobljo svojo bit, gledajo minule dni v vsej njiihovi resničnosti, a slutijo one, ki pridejo novim sončnim letom; vidijo jih v pri-vidu te nove dni, kajti silna skrivnost je v globini najgloblje noči sončnega leta. In ob tistem času sta bdela , globoko v Tisovniku dva beguna; Velij in Vid. Notri za Vo-lovskim vrhom sta imela svoj brlog. Tu sta bila varna, nihče bi ju ne zasledil. Brez vse skrbi sta živela tu svoje divje življenje: lovila divjad, kurila in pekla pa si udobno uredila svojo dupljo. Spredaj ognjišče, zadaj ležišče, prehrana, v kotu strojnica, puške in strelivo zamotano v cunje. Nič nista sanjarila, imela nikakjihi priv/i-dov:- tu v tej borni duplji sta občutila vso resničnost in vso svcjo moč. In odprta na to resničnost sta gradila svoje lipe na neizbežen čas prebujenja vesne. In sta tu in tam prisluhnila iz dupline sveti nočni tišini gozda: neskončen molk pri-rode; le tu in tam je butnil piš pa utrgal iplaz snega s hojevja. Zdaj je zažvižgalo od Krive veje, zabučalo od Kukave, zdaj od Jelenjih staj, da celo prav od Dednega praga je pritegnilo v nesoglasju. Potem pa zopet sveta tišina. In tudi v tem velieju moilka in v šumotu divje melodije sta slutila beguna neko (skrivnostno silo. In nič nista sanjarila, bila s% mirna, Velij in Vid. IX Bile so vihre in slane "Gorje, upor ljudstev mnogobrojinih, ki šume kakor morje! Biučanje narodov je kakor bučanje mogočnih voda!" (Izaija) Predpomlad na P o g o r j u. Bil je čas, ko se je vesna dra-mila, vendar se ni še zbudila; ko je kopnel sneg, a so ležale po kotanjah in osojah še obilne lise snega. Brili so še ostri vetrovi in otrpla zemlja pogor-ska se je le polagoma mehčala. Ljudje so pa bili nestrpni, kar bolni od neskončne zime. In jih je silovito gnalo k zemlji, kakor še nikoli. Da čimprej preorjejo in posejejo, kajti težke brige popuste šele tedaj, ko je seme v zemlji, dasi-prav prihajajo nove in nove; kako bo primakalo sadežem, da bi jih suša ne morila, da bi ne segnili v moči, da bi jih ne osula toča, ne razlomil bes viharja, ali da bi zemlja ne razpoka la od žeje. In čudo čudovito! Ljudje so se napotili k svetim studencem. Lepega jutra so se kar usuli iz vasi. Mnogi so nesli v naročju .jagnjiče, kakor dojen-ce. Nekateri so hiteli k Poni-ku, drugi gor pod Tisov vrh, kjer so se spodobno umili in se globoko priklonili Stvarniku. Največ pa j'ih je šlo k izviru Pečinke, gor pod Počeno "In drugi angel je zatrobil, bil,a' zasnovala vse skoke že gel. Slišala sta pa tudi go-in nekaj kakor velika v ognju dolgo prej. Sklonila sta se eno-gorico in smeh. Sicer ju pa ni goreča gora je padlo v morje; stavno v strugo in tu gazila ta reč posebno vznemirjala, in tretjina morja je postala dalje. Ni bilo pa kaj poseb- Ka sta zašla v goščo Zlodjega kri, in pomrla je tretjina no prijetno broditi po strugi ob korita, sta se vzpela Iz struge stvari, ki žive v morju, in tret-.tem času, ko je voda narasla; pa krenila k zoranjskemu hri-jina ladij je bila končana. lovila sta se za skalinje in vrb. bu. "In tretji angel je zatrobil,' je. Ko sta prišla v bližino mos-j Hodila sta ob sečeh, prek go-in padla je z neba velika zvez- tu, je pravkar peljal nekdo voz lih njiv se zaganjala skokoma, da, goreča ko plamenica, in gnoja po cesti. Spoznala sta tu in tam obstala za kako og-priletela na tretjino rek in na Tavžlja, tako rada bi mu vos-'rajo. Na kaj težaven način studence voda. In zvezdi je čila dobro jutro, toda nikomur sta prodirala preko poljskih peč, kajti tu ,ie bilo najbolj 'jme pelin; in tretjina voda je bi ne koristila s tem. Pod mos-jgoljav, ko ni nudilo zaklonov prikrito ligurskim očem. Pa i postala pelin, in mnogo ljud'i tom sta obstala, kajti zaslutila ne golo grmičevje, ne gola tla. najsi bi jih tudi izsledili, ljud-|je pomrlo od voda, ker so og-,sta stražo. Nista je videla, to-,Vendar sta prodrla v zoranj-je hočejo pač opraviti skupno renele." ,da natanko sta razločila kora- sko pobočje, kajti močno je pomladno molitev. Kakor trije Zopet je premolknil. H kon-.ke na mostu in spoznala, da je bilo njuno koprnenje. Od tu se šli ob Pečinki, tihotni in'cu je dodal še nekaj o Judu to ligurski korak, kratek in na- dalje pa kar po štirih, ker ni prožni, a so na vso moč vihra-j MaMbejcu, kar je čital s po-j ~ li, kajti silovito jih je gnalo k sebnim poudarkom: 1ZVUU- "Prepašite se in bodite srčni j Bran je skrbno zamotal,tisto,junaki in bodite pripravljeni v platno, potisnil pod kamižo- za jutri, da se bojujete zopet lo, vzel Lenco in Drejca, pa j te, ki so se zbrali zoper nas in šel. Dohitela jih je žara, in naše svetišče! Zakaj bolje nam pospešili so hod, da bi tem prej i js umreti v boju, kot gledati bili tam. Pri izviru je bilo ži- j nesrečo svojega ljudstva! — vahno. Ljudje so se umivali Kdor koli je vnet za postavo s čisto studenčino, glasno izgoyn se drži zaveze, pojdi za me-varjali svete besede pa dvigali, noj!" k nebu tople prošnje za voljno! Bran je knjigo zaprl in se rast in dobr0 letino. Nekateri j umaknil. In množica se je za-30 name tal i na kup suhljadi majala pa šla za njim, kakor drv grmado belega ovna. In krvavi ! cur je obrizgal žrtvenik . . . Potem so se pripravili, da POSOJILO NA DOM? Tavželj pa položil na 1 za hodnikom svojim. ALI BI RADI Potem bi radi poznali ves načrt National City za hišna posojila. Za navodila in posvet pridite v banko, ki je služila Clevelandu neprestano 100 let. THE NATIONAL CITY BANK ——OF CLEVELAND^- EUCLID AT EAST SIXTH .... CHERRY 2140 mmmmmmmmmmwsmmmmmsmm - s PART OF HER JOB Pa ne morda kaj :elo klavrna in bedna; ne, nas-jprotno: ' bila sta živahna in zdrava, gozd ,iu je okrepil. Na Beguna je pa izvrgla gozdna samota. Kar pojavila sta se nekega lepega jutra pod Ko-vžgejo grmado . . Tedaj se je la:,j preril skozi gnečo Budinov Vzpel se je na skalo in brez; obotavljanja odprl knjigo. "Poslušajte besdo Gospodo- ramah sta imela puške, okrog vo, poglavarji sodomski, pos-|pasu nanizano stročje patro-luša.jt-e postavo Boga našega,! nov, klobuk postrani, pogled ljudstvo gomorsko,! čemu mi bister |in svež, obraz poraste), je množina vaših klavnih dari- kar divji; na škornjih prisuše-tev, pravi Gospod. Dovolj mi na gozdna prst in blato, rjavo, je. Za žaglne daritve ovnov,'črno in sivo. A kljub temu sta in za tolščo debelih pitancev, bila junačna in brhka ko dvaj in za kri telet in jagnjet in juca v pomladni paši. Prišla! kozlov ne maram. Kadar pri- sta pogledat ta božji svet, ko-1 dete pred moje obličje, kdo prnenje ju je prignalo k člo-j zahteva to od vaših rok, da ho- veškim naseljem, pa slast pol dite po mojem preddvoru? ajdovem kruliti. 8, saj bi bi-J !Ne darujte več prazne daritve: la že prej prišla, a nista smela! I kadilo se mi studi. Umitje se,'spričo snega: sled v snegu bi! j bodite čisti, nehajte delati j i m a izdala skrivališče, še i Ihudd." ; zdaj sta tako težko hodila, z i Premolknil je in se ozrl po veliko težavo sta prodirala poj ljudeh. Kakor ugreznjeni so tali zemlji, kajti v Tisovniku stali tu. Potem je listal po po- je bila še skoro zima. glavju Razodetja. i Mahnila sta jo prek Prapreč "In sedmeri angeli, ki imajo dola naravnost k Pečinki Tu sedmere trombe, so se pripra- sta ob vodnem grmovju pre-vili, da zatrobijo. I11 prvi je vidno prodirala nizdol. Ko staj zatrobil, in nastala sta toča in se približala mostišču, si je bi-i ogenj, pomešana s krvjo, ter lo treba oprezneje ogledati I sta padla na zemljo; in zgore- pot, kajti tam v bližini je srepo la je tretjina zemlje in zgorela zrla na okolje hiša postave. j tretjina dreves in zgorela vsa Nu, teh dveh gozdovnikov ne : zelena trava. 1 bo uzrla, kajti natančno sta si Slika kaže pogorišče semenišča sv. Jožefa na prostorih Villa Angela, Lake Shore Blvd. v Clevelandu. Posestvo je last sester uršulink, ki imajo tam znano dekliško šolo, priznam najboljših učnih zavodov v Clevlandu. Požar je napravil nad $75,000 škode. Ostanke ruševin bo j treba podreti in zgraditi novo poslopje. Redovnice zbirajo zdaj denar za novo zgradbo. \Ako bi hotel kateri rojakov kaj darovati v'ta namen, lahko izroči ali pošlje na naš urad, kakor so io že storili nekateri dobri ljudje. bilo več daleč do cilja. Ko sta ga dosegla, je iztegnil Vid desnico naprej, se dotaknil s palcem tal, nato se pa spodobno prekrižal s to drhtečo roko. Za njim je storil isto Bršlinov. Bila sta na pogorišču Živoje-vine. Leže na trebuhu sta strmela v črno zemljo. Vidu so zadrhtele ustne in solze mu zdrknile po licih. Nič več ni ostalo od tega sladkega in pohlevnega domka: očrnele ruševine podzidka pa nekaj zoglenelih tramičev je ležalo na zemlji. Nikakega sledu več o hlevcu, ne o izbi, ne o kuhinji. I11 nikjer 111 videti žive duše, tako neizmerno prazno in tiho je na Zoranju. vse izumrlo. Pač, ta® jevem kotu se je lie. , lo: Oglarica iztegruje gloda, gleda. In « I zgane, prekriža se in ^ ;ne, najbrže ju je .Lisec pelje mimo V°Z'* j Tako je videti bedno; ^ j gnoj in kmetic, tiho ^ ! dalje. oPtem sta z«s V • cta * sno čebljanje m Sl ,<; zavlekla in zleknilak , podzidka. Gruča Rj ! prišla mimo. ; čebljali razposajen" 'roci. J (Dalje ■o Michael's fkoristi zelo okusno aranžirajo cvetlice za vse prilike. Naša posebnost so venci za pogrebe in poročni šopki. l'S 11 oia ae SLOVENSKA CVETLIČARNA Se toplo priporoča MICHAEL SUHADOLC, lastnik 5823 SUPERIOR AVE. LASTOVANA IN OBRATOV AN A °D MORNARIŠKEGA VETERANA m :;! "/'v^MfflB Kne-tova pekarija in past] 3916 St. Clair Ave. FINA POSTREŽBA Vzamemo naročila za torte za rojstni dan Odprlija v soboto 23. marca Pri nas diolbite vedno sveže pecivo, cookie^ najfinejše paštete (pastry) in vse, spada v to stroko. ■J Nove strehe! ■i» Ako potrebujete novo streho, ali popravil0 J1' $ lahko dobite vsa navodila pri nas. Se toplo PUI JERRY GLAVAČ & SHEET METAL & ROOFING 1052 Addison Rd. HE 5779 $o* Adams Heating Servis 500 East 200. St. vogal Monterey Odprto dnevno do 6 zvečer, v soboto do 8 PRIDITE IN SI OGLEJTE NOVE povojne forced air in gravity plinske furneze Sedaj na razstavi pri nas • FURNEZE ZACEMENTIRAMO IN POPRAVIMO. » i AAi/uu&n iin/uuu in rurtiAViiu"' nr> n" • INŠTALIRAMO NOVE FCRNEZE NA PLIN, PREMy"pjf • INŠTALIRAMO PIHALNIKE, STOKERJE IN BOI^ . tal"' Sedaj so na razpolago za takojšno ins plinski burner ji Nič gotovine takoj, se plača v 3 letih Podložite svoja tla v hiši z posebnimi stebri, ki je vsak. PRORAČUN ZASTONJ NA VSEM £>eIjU EKSPERTNO DELO Pokličite KE 5200 za takojšno postr / 3 $11.95