Stev. 104. Posamezna številka 6 vinarjev. »DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — oh 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob S- uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno k 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1*70. — & inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se pošilja upravništvu. ::: Telefon številka 118. ::: V Ljubljani, nedelja dne 14. aprila 1912. ••• ••• NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Leto I. • •• Posamezna številka 6 vinarjev. n: DredniStvo in upravništvo: a Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-::: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::i ::: Telefon številka 118. ::: Konec efijaltov. Kaj se je zgodilo s znanim grškim izdajalcem Efijaltom po bitki pri Termopolah, se ne ve. Efijalt je bil namreč izdal svojo domovino s tem, da je pokazal Perzijanom pot okoli gore in jih je pripeljal za hrbet one hrabre čete Grkov, ki so se pod vodstvom Leonide bojevali proti desetkrat večji perzijski sili za svobodo domovine; tako izdani so padli bojevniki pri Termopilah, ker velel tako je domovine ukaz. Kaj se je zgodilo z Efijaltom, ni znano, vemo le, da je njegovo ime ostalo v prokletstvu in da je ostalo do danes znano celemu svetu — njegovo izdajstvo. Nekatera poročila privajo. da je perzijski kralj sam — dasi barbar — imel toiiko časti, da je dal Eefijalta obesiti na prvo drevo spoštoval pa je one junake, ki so ostali na svojem mestu in junaško padli v boju za svobodo. Svoje cete je baje perzijski kralj pripeljal mimo obešenega Etijalta, da bi jim pokazal, kaka usoda doleti izdajalca; na drugi strani pa je z višave kazal na trumo padlih junakov, da bi vzbudil v njih spoštovanje, do onih, ki so do zadnjega dihljaja stali na svojem mestu. — l)rugi pravijo, da se je Efijalt sam obesil. Kakor je zaslužil. Tudi to je mogoče. — Neko poročilo pa pravi, da ga je zagledal ranjen grški vojak in je zbral zadnje sile — ter ga na mestu ubil. »Sedaj lahko umrjem«, je rekel vojak in je padel mrtev ... Tako se pripoveduje o Efijaltu. Svetovna zgodovina pozna dva izdajalca Iškarijota Judeža in Grka Efijalta. O obeh je tekom let nastalo več različnih poročil, zato ni čudno, če se je ohranila iz poznejše grške dobe, ko je rafiniranost dosegla tudi stare svete tradicije sledeča povest: Efijaltes se ni po bitki pri Termopilah niti sam obesil, niti ga ni dal obesiti perzijski kralj, niti ga ni ubil smrtno ranjen grški vojak. Ampak Efijaltes je živel še dalje in je prišel v Atene. Tam je hodil ponosno po trgu in je zbral okoli sebe trumo malopridnih ljudij. ki so odobravali njegovo izda-jalstvo. Pravijo, da ni bilo na svetu še nobene tako slabe in neumne misli, da bi ne našla vsaj nekaj privržencev in tako so se nekateri nezadovoljni elementi zbrali okolo Efijalta, ker so upali, da bodo od tega imeli svoj dobiček. Mislili so namreč, da bodo Perzijani itak premagali Grke in takrat se bo dobro godilo onemu, ki bo z Efijaltom. Zgodilo se je tudi, da se je raznesel glas. da se je ona stvar pri Termopilah zgodila — po volji bogov. Efijalt je namreč raznesel po Atenah vest; ako bi bogovi hoteli — bi bili Grki vseeno zmagali — dasi so bili izdani — tako pa bogovi niso hoteli in proti volji bogov ne moremo ničesar. — Našli so se ljudje, ki so to verjeli in so rekli, da je poraz pri Termopilah — volja bogov. Efijalt je bil le sredstvo, s katerim se je uresničila božja volja. Tako se je Efijalt skliceval na bogove— in zato ga v Atenah niso ubili. Efijalt je na ta način postal — prvi klerikalec. V krogih nevednega ljudstva je dobil zase nekaj privržencev in je tvoril v Atenah svojo stranko, ki so jo pošteni ljudje imenovali^ — izdajalsko stranko. Posebno so se ga držale stare grške babe — zakotni svetohlinci in neumni ljudje, ki so verjeli še na stare bogove in so grško narodno kulturo in boj za svobodo smatrali za protiversko in brezbožno početje. Raznesli so tudi. po Atenah vest. da je bilo toliko gnilega v grški narodni vojski, da so Perzijani morali zmagati in da Efjalt pri tem ni imel nikake zasluge. Da. celo tako se je posrečilo Efijaltu in njegovi družbi preslepiti ljudi, da so govorili okoli, da se je Efijalt hrabro boril za svobodo grškega narda, da bil med prvimi borilci, da so ga Perzijani v boju zelo ranili — in da je vsa ona povest o izdajalstvu izmišljena; nasprotno, da je Le-onidas izdal celo grško vojsko in da se je pogajal s Perzijani. Tako je znal Efijalt opravičevati svoje dejanje. Prišla je obletnica bitke pri Termopilah. In Efijalt se je čutil v Atenah že tako trdnega, da je sklical shod, na katerem naj bi se proslavila zmaga Perzijancev nad onimi junaki, ki so padli v boju zasvobodo. Na javnem trgu si sicer Efijalt ni upal zborovati, sklical je shod v neki atenski hotel. Tam so se zbrali njegovi zaslepljeni privrženci. In Efijalt je govoril; »Kaj vam pravim, možje Atenci, pri vseh bogovih, mnogo nas je. Proslaviti hočemo zmago, ki je — naša zmaga. Res so zmagali Perzijani — toda Perzijani so tudi ljudje in imajo svoje pravice. Sedaj se bodo vsaj bali Grki, da ne bodo žalili svojih bogov, ko imajo tuje sovražnike v deželi. Perzijani so za nas I velika — sreča. Kam bi naši možje, ki pravijo, da so narodni in napredni — privedli našo grško domovino, ako bi šlo tako naprej. Ko bi vedno Grki zmagovali, bi postali ponosni in predrzni. Že sedaj niso več prosili bogov za pomoč. Na svojo lastno silo so verovali. Možje Atenci, ali nismo zato tu, da služimo bogovom? Vprašam vas ali je bog Jupiter več, ali Leonidas. Ker so bili zaradi lastne slabosti premagani, sedaj dolže nas, da smo privedli Perzijane. Mi pa pravimo, pri bogu: Mi hočemo vladati v Atenah, če ne drugače — s pomočjo Perzijanov! Z njimi skupaj bomo branili naše svete grške bogove, ki jih hočejo uničiti oni, ki služijo grški svobodi in kulturi Možje Atenci! Mnogo slabega se o nas govori. Vse je laž. Jaz sem izdajalec — bojeval sem se za domovino in za — vas. Mi bomo postali rešitelji domovine — naša je bodočnost. V enem letu smo dovolj pokazali, kaj smo.« — Na to sta baje govorila še dva Efi-jaltova pripadnika: neki Stefanides in Zaikos. Takrat se je zbrala v Atenah mala truma poštenih ljudij. Kadar pride kuga v kako mesto — hitro okuži sebe — toda kar je zdravega se reši. 1 ako je tudi v Atenah ostalo še nekaj poštenih ljudij. vkljub temu, da je Efijalt dobil svoje pristaše. — Ko je Efijalt s svojo družbo prišel na trg je sramota pokrila lica teh ljudij. Bilo jih je sram, da je vse to mogoče. Zaslišal se je glas, kakor da govori duh Leonide: »Pravi Grk ne govori z besedami, ampak z dejanjem.« — Zganile so se roke in so ubili Efijalta kakor psa. Mestni svet atenski je z veliko težavo dobil dva postopača, da sta truplo zavlekla v jarek. Poročilo pravi, da niti atenski psi niso hoteli lizati njegove izdajalske krvi... lak je bil konec Efijaltov. Svetovna zgodovina pozna dva velika izdajalca; Grka Efijalta in lškarjota Judeža. Tudi slovenska domovina ga ima. Bela nedelja je obletnica — njegove zmage. Na Belo nedeljo se je treba v Ljubljani vedno spominjati, da se je na ta dan — dovršilo izdajalstvo. Bela nedelja je bila in ostane za Ljubljano važen spomin. LISTEK. Nedeljska pisma. Vil. Na Pristavi, 14. aprila 1912. Gospa! Dovolite, naj začnem kakor v povesti: Živela je deklica — lepa, da ji ni bilo daleč okrog podobne, kaj šele enake. Imela je zlate lase in lice božje lepote. Ustna — vabljivost sama: napoj sladkosti je kipel na njih. Blažen, komur je in bo do njega svobodna pot! Ali ne bodo nikoli vzdrhtela od bolesti in grenkobe ta sladka, rdeča, vabljiva ustna? Ne bodo li nikoli poblede-•a, stisnjena od trpljenja? Napoj sladkosti — u'i se nikoli ne umakne topkeinu vzdihu, bolest-tleniu vzkliku? Hitela ji je nožiča v šumeči svet. S tihega "°nni v glasno življenje. Nabirali so se ob njej ^estiiCj — bil jih je pisan venec, dijaki in oficir-U razvnetj 0(j iep0te, so si hoteli priboriti pot do napoja sladkosti. Moja deklica ni bila taka, da 0} si izbrala enega, da bi smo enemu cvetela vsa njena čaroba. Izpremena — neizčrpni* vir naslade! Ravnala pa ni tako liotoma. V krvi ji je l ? recimo, v nazoru, da je ves svet njena . ; Vse- kar je, je njeno; vse, kar se da uživati, je zato, da ona uživa. Nič zlobe in nič prešerno-,111 v niej. Bila je tiste vrste človek, ki ima tako naturo: prvi in zadnji sem jaz! [ jtc' g°spa, mnogo pametne modrosti leži ih?-1 nazPru- In sicer kar se tiče življenja v pion. (jovoriti moremo o trdni, zavestni celoti, ,dne in zavestne posamezne eksi-* tence. Idealno je žrtvovanje samega sebe, am- pak dostikrat je brez koristi in brez uspeha. Koristnejša in uspešnejša je trditev lastne pozicije z materialnimi in moralnimi pridobitvami, ker je samo s trdega temelja mogoče razvijati vse svoje sile tako, kakor to hoče korist skupnosti, ki ima do nas iste pravice, kakor jih imamo mi do nje. Hitela je moji deklici nožiča v šumeči svet. Slučaj je hotel, da sem jo mogel gledati iz oči v oči tudi jaz. V veselo družbo mladih ljudi me je zanesla pot. Med njimi je bila tudi ona — med lepimi najlepša! Razgrelo jo je veselje, in se je nagnila k meni. Nevede. Pomladna sapa zaziblje rožo, pa se nagne, kamor jo skloni valovanje vonjevega zraka. Tako je splošnega veselja nemirni val nagnil mojo deklico na mojo stran. Kakor bi me obšla neznana, neslutena blaženost, tako mi je šinilo po vsem telesu. Vsa družba se je potopila nekam v temo, v sivo praznino za mej. Pogoltnila jo je praznina, kakor da mi hoče odvzeti to, čear mi ni treba, in pustiti pred mojimi očmi samo tisto, kar je neskončno lepo. Vse je zginilo — pred menoj je stala samo moja deklica: napoj sladkosti na njenih ustnih, živa radost v njenih očeh! Mladost je stala pred menoj, lepota, blaženosti polna! Vseokrog je bilo tiho, mrtvo; samo njen smeh je zvenel kot srebrn glas, kot pesem srcu umljiva! Mladost sem gledal pred seboj — najlepše, kar ima, kar zmore človeško življenje. Kakor bi bilo življenje raj in zemlja nebo — tako stoji ob njega začetku mladost. Kdo premeri višino njenih želja, kdo globino njenih čuvstev? Kdo kipenje in drhtenje srca, kdo skrivnost pogleda? Kdo upodobi belino nedolžnosti, kdo doglej vso daljavo cest, posutih z rožami, ki so se izproži-le do sreče, in blaginje, ki sanja v srcu in se razliva, olncu enako, tja v nedoglednost, dogledno 0 trgovskem šolstvu. Naučno avstrijsko ministrstvo je izdalo v januarski številki svojega vestnika natančen pregled avstrijskega trgovskega šolstva, v. pregledu pa se ne omenja onih zavodov, ki jih država ne podpira (med temi so tudi oni, ki imajo pravico javnosti); tako da je na podlagi tega uradnega poročila težko podati natančen pregled vsega našega trgovskega šolstva, kajti ravno trgovsko šolstvo je še mnogo v privatnih rokah, ker je država premalo poskrbela za trgovske šole. Zato imamo mnogo kurzov privatnih in pri posameznih šolah) mnogo deželnih in mestnih zavodov — tako se da le približno podati pregled današnjega trgovskega šolstva. Za nas je to važno, ker bomo videli, kako malo skrbi posvečujemo pri nas prav temu tako važnemu šolstvu. (Saj je bil doslej pri nas edini Mahrov priv. zavod, ki je vzgajal trgovski naraščaj. Sele v zadnjem času smo dobili važno trgovsko šolo v Trstu, ki obeta za nas največ bodočnosti in nižjo dež. trgovsko šolo v Ljubljani.) Trgovsko šolstvo se deli: 1. trgovske akademije (s štirimi letniki), 2. dveletne trgovske šole, 3. enoletni kurzi ali enoletne šole (večinoma za deklice), 4. nadaljevalne šole za vajence (po tri razrede), 5. razni kurzi (t. zv. abiturijent-ski kurzi za abiturijente srednjih šol in absolventke licejev.) Poleg teh imamo kurze za knjigovodstvo, kalkulacijo, za pisalne stroje etc. V celi Avstriji ie letos 23 trgovskih akademij, med temi jih je H) na Češkem, 4 na Moravskem, 2 v Galiciji, 2 v Dolenji Avstriji, 2 v Trstu, 2 na Tirolskem, 1 v Gorenji Avstriji, 1 na Štajerskem. Vidimo torej, da je nad polovico vseh avstrijskih trgovskih akademij v čeških deželah, zato imajo Čehi doma in v tujini toliko svojih izučenih moči.Vdrugih deželah sploh ni višjih trgovskih šol. Po učnem jeziku imajo Nemci polovico trgovskih akademij (12 je nemških), čeških je 7, (5 na Češkem, 2 na Moravi), (imajo jih mesta: Praga, Chrudim, Kraljevi Gradec, Karlin, Plzen, Brno, Proštejov)2sta poljski (Krakov, Lvov), 2 italijanski (Trst, Trident). Državnih trgovskih akademij je samo 7 in sicer sta 2 nemški (Gradec, Brno) 2 češki (Brno, Chrudim) 2 italijanski (Trst, Trident) 1 poljska (Lvov). Vse druge trg. akademije zdržujejo občine, mesta, gremiji, komore ali priv. društva. Trgovske akademije so ustanovljene samo za dečke, le v Pragi pri češkoslovanski trg. akademiji je poseben ženski oddelek (češki). Na druge akademije se dovoljuje vstop deklicam le na posebno prošnjo (sprejemajo se le deklice, ki so absolvirale nižje 4 razrede srednje šole, ali licej; z meščanske šole se ne sprejme principijelno nikogar, ker bi bil naval prevelik in ker nudi meščanska šola premalo predizobrazbe). Kolikor se da prešteti je na vseh trgovskih akademijah sedaj 178 deklic, med temi jih je samo na praški češko slovanski akademiji 158. Vseh dijakov na trg. kademijah v Avstriji je 7735 poleg tega 57 privatistov in privati-stek. Nemške akademije imajo 4328 dijakov (19 privatistov), češke 2894 (27 priv.), poljske 299 (8 priv.), italijanske 214 (3 priv.). — Dr- žavni zavodi imajo 1400 dijakov (15 priv.) in sicer nemški zavodi 538, češki 527. italijanski 214, poljski 221. Večina teh trgovskih akademij je že prenapolnjena. Razredi kažejo visoko število dijakov (n. pr. Krakov 67) povprečno je po 40—50 učencev (v Trstu je manj: 35 učencev v 2 oddelkih). Zato se tvorijo paralelke. Treba pa bo kmalu misliti na to, da bo premalo — mest za vse, ki se bodo izučili. Najbolj napolnjena je praška českoslovanska akademija, ki ima 1233 učencev (med temi 128 deklic) za njo je stara dunajska z 1012 učenci. Nova dunajska ima 735. praška nemška 554 itd. Najmanj učencev ima laška trg. akademija v Trstu (110) in v Tridentu (104). Abiturijentski enoletni kurzi, ki so pri teh akademijah so se dobro izkazali, dostopni so abiturijentom sred. šol. preparandij, obrtnih šol, in licejev. Takih kurzov je 13 in sicer 7 nemških (Dunaj, Gradec. Praga, Listje, Brno, Olumuc) 4 češki (Praga. Chrudim, Brno, Pro-stejev) 2 poljska. Za licejke je doslej poseben kurz na Dunaju in v Krakovu. Vseh slušateljev je bilo lani 1477. (908 nemških, 332 čeških, 236 poljskih). Vseh slušateljev na akademijah in kurzih je bilo 9269 (na nemških zavodih 5256 ali 56.71%, čeških 3253 ali 35.09%, poljskih 543 ali 5.86%, italijanskih 217 ali 2.34%. Iz teh številk lahko spoznamo kulturne in gospodarske razmere raznih delov naše države. Nemci tvorijo malo več ko tretjino avstr, prebivalstva. (35.8%) v 'trg. akademijah pa imajo čez polovico učencev (56.71 %) Čehi tvorijo nekako eno četrtino prebivalstva (23.2%) v trg. akademijah pa imajo tretjino (35%). Poljaki imajo 16.6% prebivalstva na trg. akademijah pa imajo 5.86%. In mi Slovenci? Koliko procentov teh obiskovalcev trg. akademij pade na nas. Imamo nekaj slušateljev v Gradcu, na Dunaju in v Pragi. Menda največ v Pragi. Vsega skupaj komaj — 20 ljudij. Doslej smo dobili šele nekaj močij s trg. akademij. Naša trgovina potrebuje še mnogo dobrih domačih sil z višjo trg. izobrazbo. Številke govore. Jutri si ogledamo še drugo tr-govsko šolstvo!__________ Brambna reforma. Včerajšnja seja ogrsko-hrvaškega državnega zbora je bila po predporočilih zgodovinskega pomena, vendar se v nji ni zgodilo nič novega, nič posebnega, česar bi dozdaj ne videli v pe-štanskem parlamentu. Zgodilo se ni nič drugega nego to, da brambna reforma, ki je stala kot prva točka na dnevnem redu ni prišla v razpravo, a to se ponavlja že skozi deset mesecev. A vendar je smatrati ta dogodek kot uspeh in zmago opozicije. Justhovci so se pred sejo oglasili pri predsedništvu, ter se priglasili k besedi k dnevnemu redu, kar pa je predsednik zavrnil. Kljub temu pa so opo-zicionalci čisto po poslovniku preprečili prehod na dnevni red in zavlekli sejo tako, dabram-bna reforma sploh ni prišla v debato. Ta taktika Justhovcev je bila po poslovniku, da ji ni mogel ugovarjati nikdo. Ta seja je zopet dokazala, da treba opoziciji le skupnosti in po-zljivosti, potem lahko prepreči vse kar .hoče, ne da bi se posluževala kake hrupne ali teh- Kmetska posojilnica Ljubljanske okolice Rezervni zaklad nad 500.000 kron. Stanje hranilnih vlog 20 milijonov kron. Obrestuje hranilne vloge po čistih 4Vi°/o brez odbitka rentnega davka. le hrepenenju mladosti? Hrepenenje mladosti! Nikjer in nikoli mu ni meje in zapreke. Dviga se, plava na vse strani! Mladost nosi na kraljevi prestol, ji odpira vsako srce, ji izpolni vsako željo. Glejte jo, gospa, kako se sklanja moji deklici glava. Niža se do tja, kjer utriplje srca skrivnostno drhtenje! Sklonila se je, da vidi svojo lepoto, da spozna svojo ceno, da sanja z odprtimi očmi... Kako je vse sijajno okrog nje, še sijajnejše pred njo! Mladosti ni višine, da bi ne stopila nanjo, ni daljave, da bi je ne prehodila. Mladost sem gledal pred seboj — krono življenja, iztočišče vsega, kar je najblažjega, najlepšega, najplemenitejšega. Iztegnil sem roke, hotel sem do nje. Kdo neče do sreče? Vsak hoče — tudi jaz! A nisem mogel, roke so omahnile. Deklica moja! Mladost! In komur živi v spominih — kaj mu hoče vsa realnost, požrešna ujedna ptica, ki belemu golobcu zasadi kremplje v vrat, da mu napravi najdražje, kar ima — življenje! Glejte, gospa, tako je naša sladkost dar slu* čaja, trenutna zavest, ki se pretopi v bol in žal, ko ubije hipno razvnetost spoznanje, da naše mladosti ni več! Kaj je sad tega spoznanja? Da ni človek samo zaradi sebe, ampak ko mu čas ospe krono življenja, mora z mirno roko sprejeti boj. Življenje, ki mu je odcvetela mladost, je boj, in boj je, ki daje življenju vrednost in pravico, da živi. Realnost hoče, da živimo z njo in da živimo tako, kakor tečejo njene steze, kakor hočejo njeni ukazi. Ne bodo li sladka, rdeča, vabljiva ustna moje deklice nikoli pobledela, stisnjena od trpljenja? Ali se nikoli ne umakne napoj sladkosti bolestnemu vzkliku, trpkemu vzdihu? Metulj — kako veselo ga nosijo pisana krila s cveta na cvet, a kako vzdrhti, preboden z iglo, od bolesti in grenkobe! — O, sladka ustna, tudi ve boste pobledela! Mehka, bela ročica — tudi ti se stisneš v pest! Zveneča, srebrna pesem mladosti — tudi ti se protiviš v bolesten vzklik, v glasno kletev! Edina rastlina, ki raste vsemu človeštvu, je pelin; edino plačilo, ki mu ne uide nihče, je smrt! — Pelin realnosti, smrt mladosti — to je resnica, ki mora z njo računati brez izjeme vsakdo! V tem primeru ne pomaga nobeno slepilo, nobeno obetanje. Kdor se ne vda tej resnici, ta se vara. Čim dlje se vara, tem hujše mu je, kadar pride spoznanje! Moja zamaknjenost je minila: glasan krog vesele družbe ine je potegnil v svojo sredo. Moji deklici se je dvignila glava — vesela je bila z veselimi — veselje je delež mladosti. Od tistega dne mi je bila že stokrat pred očmi. Kaj hočem? Lepote je žejno vsako srce, in vsako oko ima svoj pojem o lepoti. In kar prija mojemu očesu in mojemu srcu, to je zame lepo. Ne vprašam, je li všeč komu drugemu — sam sem sodnik in sodim samemu sebi! Ker živi pojem lepote v meni, imam pravico, da jo uživam. V boju življenja je treba okrepčila, saj ni nikogar, da bi ne omagal. Dasi tudi je slabost lahko neskončno kratka, slabost je vendarle. Omagal bi na vekomaj, da nimam ideala. Ne samo jaz, ampak vsak. Umreti nočem z Goethejevim Wertherjem v rokah; kadar umrem, hočem umreti z zavestjo, da sem izpolnil svoj čas in dopolnil svojo nalogo. Zato pa ne grešim proti nikomur in proti ničemur, ako v trenutkih zle volje in šibkosti sežem s svojimi mislimi v svoje srce in se tamkaj oplodim z novo močjo. Ker je lepota v meni, pijem iz tega tudenca. Ako bo in kadar bo sovraštvo tamkaj — tudi ta vrelec mi daj nove nične obstrukcije. Večina je grozila, da stare vsako opozicijo, da podvzame boj proti obstrukciji z nasilnimi protisredstvi, a opozicija je večini izbila sama orožje iz rok, ker je v svoji taktiki držala v roki poslovni red, ter se niti v eni točki ni zagrešila proti njemu. Ako se hoče upoštevati nauk te seje, lahko se konšta-tira brez vsakega pretiravanja, da je boj večine proti opoziciji popolnoma brezuspešen, o-poziciji ni treba niti tehnične obstrukcije, ker ji nudi poslovni red dovolj pripomočkov, da izvaja svoje stališče napram vojaškim predlogam! Nastane vprašanje, kaj sedaj? Kakor dognano dejstvo se lahko konštatira, da je usoda vojaških predlog v sedanjem ogrskem paralamen-tu pokopana. Ali naj te tedaj reši novi parlament, ali pa vlada sama potom sistiranja ustave; na Hrvaškem je ogrska vlada lahko uvedla absolutični režim, a kako bi enakega prenašali Ogri sami, to vlada dobro ve in se boji! Ugoditi opoziciji z izpremembo volilnega reda, vlada že raz načelno stalšče ne more, ker je najvažnejša točka njegovega programa udejstvitev vojaških predlog, potem pride šele vse drugo. — Odločitev še vedno ni padla, ker ogrska vlada se boji sama najbolj posledic; zato pa odločitev prepusti gotovo kroni, ki se gotovo ne bo ustavljala, da uprizori na Ogrskem isto, kar je poskusila na Hrvaškem! Grof Khuen potuje zopet na Dunaj in prepusti odločitev kroni. Naj se zgodi na Ogrskem karkoli, vse pomenja uspeh in zmago opozicije. Gotovo je tudi, da bi ves svet simpatiziral danes z Ogrsko, ako bi ■?' a ista država, ki se bori za svoje pravice, ne zagrešila tolikih nasilj proti Hrvaški, ako bi ne teptala tam zakona in ustave, ako bi z zločinsko politiko ne vodila strahovlade nad Slovaki! — Zato pa tudi ta boj na Ogrskem pusti ves svet hladan, ker v Ogrski vidi združeno tiranstvo in absolutizem, ki je naperjen proti zemlji, ki ž njo simpatizira ves kulturni svet. —c. DNEVNI PREGLED, Iz Čuvajevega kraljestva nobena novica ne more več presenetiti, dela, ki se dogajajo tam, presegajo pojmovanje zdravega razuma in danes pač ni več človeka, ki bi videl v Čuvaju normalnega človeka; norci se dele v dve vrsti, ali so neumni ali pa zlobni. Čuvaj pa spada v obe kategoriji in je popolen dvojni norec! Ker se mu zdi, da je hrvaško časopisje že popolnoma uničil, hoče se znesti še nad inozemskimi in na kolodvoru ustavlja vse časopisje, ki prihaja v Zagreb, tako, da je Zagreb v časnikarskem oziru odrezan od drugih dežel. Posebno na Ljubljano ima piko, odredil je najostrejšo cenzuro ljubljanskih listov, osrečil nas z zagrebškimi detektivi, ki se pridno uče v Gerlovičevi družbi slovenščine in z njegovimi navodili vrše cenzuro nad slovenskim časopisjem. — Kar pa dela Čuvaj na Hrvaškem, kaj takega se pač ne godi nikjer. Par izgledov njegove konfiskacijske prakse. V »Obzoru« je bila zaplenjena besedica ...da«, v »Agramer Tagblattu« besedica »auch«. In kaj se je dogodilo pravaškemu glasilu »Hrvatska«. Uredništvo je poslalo na cenzuro gotovo številko. Pametni cenzor pa je v vsi številki prečrtal le eno samo črko in sicer I. Predno je dobila redakcija obvestilo o konfiskaciji, ste pretekli dobri dve uri, da bi si prikrajšal posel, je stroj-nk iz stereotipirane strani izpraskal konfisci-rano črko i in poslali so list vnovič v cenzuro, po dveh urah pa pride odlok, da se konfiscira tud to naklado, ker se v novem listu pozna prazen prostor, odkoder je bila izpraskana črka i, da bi torej čitatelji lahko takoj vedeli, da je bil list zaplenjen, kar pa ne odgovarja določbam kraljevskega komisarja. Morali s© torej dotično notico izločiti in nadomestiti z drugo. cenzura je trajala zopet dve uri. Tako se jte izdaja lista zamudila vsied konfiskacije črke i za 8 ur. Na zagrebškem kolodvoru se pleni časopisje vsepoprek. ko pridejo poštne po-šiljatve časopisov z vlaki v Zagreb, pobero policaji še neprečitane časopise ter jih odneso na policijo, da jih tam potem prebero. ako najdejo le najmanjšo notico, prepovedo raznašanje. Ta ko včeraj v Zagrebu ni bilo dobiti niti nemških, neodvisnih ogrskih, italijanskih, francoskih, slovenskih, čeških in srbskih listov! Več pač Čuvaj ne more storiti, da bi ubil javno mnenje, seveda on to misli, da se mu to posre-a ko bo pregledal rezultat svojega novega po- četja. bo pač spoznal, da je bilo vse zastonj i Modra brošura. Te dni je napravila v Ljubljani veliko senzacijo nova škofova brošura t. zv. modra brošura. V nekaterih poglavjih je ta brošura še hujša od rdeče brošure. Naslov ji je »Starišem; Pouk o vzgoji. — Spisal Anton Bonavetura. škof ljubljanski.« Nihče ne bo tajil, da je našemu ljudstvu, posebno starišem potreben pouk o vzgoji. Priznavamo tudi, da je posebno važen pouk o spolnem vprašanju. Mnogi odlični pedagogi so se pečali s tem vprašanjem (Forel, Forster) in nimamo o tem mnogo dobrih in slabih knjig. Premišljalo se je mnogo o tem, kdo naj okočljivih stvareh govori z mladino — o stvareh, ki jih konečno vemo vsi. a javno ne govorimo o njih. Vsi so bili mnenja, da je v tem oziru treba skrajne previdnosti. Eni so svetovali, naj to opravijo stariši. drugi so mislili, da je to dolžnost šole — tretji so rekli, naj bi to storili šolski zdravniki. Ker sedaj še nimamo povsod šolskih zdravnikov — spada stvar v področje staršev. Seveda v marsičem niti starši niso poučeni, zato je prav, da se jih pouči. Toda zdi se nam, da to vprašanje ne spada v škofov delokrog. Priznati moramo tudi, da način kakor škof. govori o teh stvareh — ni pravi. — Pred nekaj leti je izdal dr. Demšar brošuro o spolnih boleznih in nihče se ni mogel spotikati. Poznalo se je. da jo je pisal strokovnjak-zdravnik. Zato je bila v nji potrebna resnost. Stvari, ki se ti-čeo spolnega vprašanja, so naravne in se morajo tudi t::ko obde’avati. Škof obdeluje ee.o vprašanje z verskega stališča in pride na ta način do stavkov, ki jih ljudje ne bodo smatrali za lesne. S tern zgreši brošura svoj namen. Brošura bo boli za zabavo, nego za pouk. — Škof se sklicuje, da je bral knjige učenjakov — pogosto se sklicuje tudi na lastne skušnje. Mi mu vse to verujemo, vendar dvomimo, ali je primerno, da se ravno on peča s takimi stvarmi. Naj bi vendar rajši naročil podobno delo pri kakem zdravniku ali naj bi dal preložiti kako dobro delo iz tujih jezikov, ne pa da se sam s tem peča. Vemo. da se bodo nad nas jezili katoliški časopisi, češ, da stvar izrabljamo — toda vsak pameten človek bo tega mnenja — da naj se s tem pečajo zdravniki, babice. strokovnjaki — ne pa škofje. Tudi pripro-sti ljudje mislijo tako. Gotovo je. da je mnogo nezdravega v današnji družbi, toda dvomimo, da bi take brošure te razmere ozdravile. Podajmo tu nekaj stavkov iz škofovih nazorov: Knjiga govori o vzgoji pred porodom, po porodu, o hrani otrok, o začetku duševnega življenja. o vzgoji za večnost, o vzgoji za čistost, o spolnem pouku — o grehu itd. O začetku človeka pravi modra brošura; Pa tudi kolika skrivnost je začetek otroka! Saj pri tem sam Bog sodeluje, ki koj pri spočetju otroku ustvari neumrljivo dušo. Vidiš, dragi oče, s Teboj deluje Bog; glej, presrečna mati. s Teboj in v Tebi deluje Bog. S kako svetim strahom in kako premišljeno in pripravljeno se morata združevati v dosego namena, ki ga ima sveti zakon! Dalje pravi: Prav dobro bi bilo. ko bi se v tem času zakonskih pravic posluževali bolj redko. V zadnjem mesecu, posebno pa pred porodom pa je vse-kako zahtevati popolno zdržnost... Ali ni to samo po sebi razumljivo. V oddelku o spolnem pouku ima škof par dobrih misli, vse pa skazi njegovo smešno opisovanje. Škof pravi n. pr. da morejo otroci pri živini na paši kaj nespodobnega videti in da potem začno grešiti med seboj. To je vendar smešno, ako človek pri živini govori o »nespodobnosti«. Ravno tako je napačen nazor, da naj se proti nečistosti bori otrok z molitvijo in s sv. zakramenti. Znano je, da v tem oziru več pomaga resen naraven pouk o zdravju in dostojnosti človeka. — Skof pravi: »Le v zakonu se sme in more spolnemu nagonu dovoliti, kakor se spodobi po nauku Zveličarjevem...« Zveličar ni dal vendar v tem oziru nobenega nauka — to je stvar narave. Enako je nepotrebno govoriti o sramoti pri nezakonskih otrocih — saj so tudi ustvarjeni po božji podobi. To je danes socialno vprašanje. Dalo bi se še dosti o tem pisati. Skof prosi, naj vsak prečita knjižico večkrat. — H koncu pravi: »Izročim pa knjižico Tebi. o deviška Mati!« To se po vsem tako čudtao glasi: Verjamemo, da je imel škof dober namen — toda dovolj, dovolj! »Mikiova Zala«. Zadnjič smo priobčili izjavo g. Spicarja glede Danilove »Dramatiza- eneržije! Dejanja izvirajo iz energije; kakršna je ta, taka so dejanja. Kakršna je sodba o njih, to me ne sme in ne more motiti, ako se zavedam, da delam tako, kakor hočem, in hočem tako, kakor moram. Izpolni svoj čas in dopolni svojo nalogo! Zavedam se, da sem prvi in zadnji jaz. Zato je treba uporabiti vse, da ta jaz ostane. Ker je lepota v meni, ne bo moja eksistenca na škodo drugim, zakaj iskoriščanje in osebni egoizem se ne strinjata z mojim pojmovanjem lepote. Ker pa je izkoriščanje in osebni egoizem, in ker sem obema sovražen, je že s tem rečeno, da ne morem in ne smem poznati samo samega sebe, ampak da moram s sredstvi — bodisi materialnimi — ki jih imam na razpolago, delovati proti vsemu, kar nasprotuje mojim nazorom, in delovati za to, da se uveljavijo ti nazori, oziroma da vsaj nihče ne žali brez kazni in odpora tega, kar je sveto moji duši! Tako bodi življenje, jako samo v sebi, posvečeno drugim! To je življenja pravi namen. Gospa Regina, vem, da boste tudi Vi umeli mene in vsakogar, ki se z žejnimi ustni nagiblje k napoju sladkosti. Ali se nagnem kdaj tikoma k njemu — ne vem! Srkam pa iz svojega srca. Tam živi moja deklica. Tako je in tako ostane! Vdani Vam Rade Dragan. Pošjjite naročnino, ako je še niste! Pod jarmom. Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo. Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski. (Dalje.) Tudi beju je že prišlo na ušesa poročilo o takšnem gibanju »raje«, toda on je smatral to stvar za malovažno in otročjo ter se ni dal dramiti v svojem duševnem miru, kakor sploh vsa turška oblastnija ob tem času. Sedaj je stal tu kakor omamljen nad velikostjo zlega, ko mu je Stefčev potegnil mreno z očes. Vprašaje in strogo se je obrnil k Zama-novu: »Hristaki efendi, midva tukaj igrava šah, a okrog naju je povsod dim!« »1 emu je šele nekoliko dni, kar sem prišel, toda vem vse, še bolje, nego Kiriak«, odvrne Zamanov. »Veš in ne poveš? Zares lepo služiš cesarju!« zakliče bej zelo nemiren. Celebi se je ska-zal zvestejšega služabnika prestola.« »To je moja dolžnost, bej efendi«. Debel pot se prikaže na Zamanovem čelu. Rekel je razčiljeno: »Kar se godi tu in na drugih mestih, to je kakor eno in sto... Tu se kadi slamica, a v okolici panayjuriški pa se kadi iz celega kupa in visoka cesarska vlada ni ne gluha niti slepa. Ona vidi ta dim, pa se drži mirno... Ima za to tudi svoj vzrok... Kajti bila bi napaka, ako bi mi prvi udarili na boben in se kompromitirali nekaki spletki na ljubo. To kar vidimo v Beli Cerkvi, še ni niti senca onega dima, ki se že drugje dviga proti oblakom... Moje mnenje je, da se ne pre- rije« Sketove povesti »Mikiova Zala«, kjer je dokazal avtorju, da je njegovo delo le navaden plagijat Špicarjeve dramatizacije, ki se je igrala že na ljubljaskem odru. Danilovo dramatizacijo je, kakor znano založila katoliška bukvama. ki je moralno primorana, da že z ozirom na lansko afero g. Danila glede »Dimeža« pojasni vso to žalostno zadevo. V včerajšnjem »Slovencu« priobčuje Katoliška bukvama naslednje »poslano«: »Dan« z dne 12. aprila 1912 št. 102 prinaša dopis g. Jakoba Špicar iz Jesenic. glasom katerega se je g. Cerar Danilo v svoji dramatizaciji »Miklove Zale« naslanjal deloma na starejšo dramatizacijo te povesti, katero je priredil g. Jakob Špicar sam. Z ozirom na to naznanjamo na tem mestu, da nam je g. Cerar Danilo prodal dramatizacijo v rokopisu kot popolnoma lasten duševni proizvod in da smo igro v tej dobri veri tudi natisnili. Ker pa ne moremo kontrolirati, če so trditve gosp. Špicarja resnične, poživljamo tem potom gosp. Cerarja-Danila, — ki nam je odgovoren za vsako tozadevno škodo — da v najkrajšem času zadevo z g. Špicarjem uredi; dotlej pa bomo na podlagi § 51 avtorskega zakona ustavili prodajo 3. zvezka »Ljudskega odra«, ki obsega igro »Mikiova Zala« ter prepovedujemo začasno tudi vprizoritev te igre«. Postopanje »Katoliške bukvarne« odobrujemo, ker je pač že skrajni čas. da se naredi konec takemu fabriciranju »dramatizacij« in »izvirnih del.« Na feljtone naših dnevnikov se je spravil v zadnji številki »Naših zapiskov« neki »-st-«. Pravi, da aspirirajo na instinkte najširših mas, da prinašajo »šundromane«. Edina izjema, ki se sveti liki velika električna obločnica v tej strašni temi pa je seveda »Zarja«, ki je prinašala Gorkega roman »Mati« in prinaša sedaj Zolov »Rim«. Najbolj duhoviti izrek pa si je prihranil pisatelj tiste notice za konec, kjer pravi: »Feljton naj bo nekaj najboljšega med dobrim, ne pa narobe.« Danes se nam v resnici ne ljubi, da bi poučevali gospoda »—st—« o tem. kaj je »šundroman« in kaj ni »šundro-man«. povemo mu zaenkrat samo tole": Da obstoji namreč prav bistvena razlika med lahkim zabavnim čtivom, kamor spadajo časni-ški feljtonski romani, detektivske povesti in t. zv. letoviščna in kolodvorska literatura in pa med kolportažnim romanom »ala »Grofica beračica«. »Bandit Musolino« i. p., to poslednje je res »šund« ali po slovensko: izvržek. Širše občinstvo zahteva zabave, lahkega sloga. veliko napetega dejanja, ne mara pa nobenih psiholoških fines in globokih problemov; zato pač ni zrelo, tako čtivo mu nudi povsod razširjeni feljtonski roman, kamor spada n. pr. tudi francoski pisatelji Leuillet. Ohnet i. p. — »Šunda« naši slovenski časopisi sploh niso nikoli prinašali, dnevnik pa vendar ni noben literaren list. kjer bi moral biti cvet literature, kakor to misli »—st—«. Temu gospodu svetujemo. da naj si nabavi zadnjo številko revije »Das literarische Echo,« tam bo našel na uvodnem mestu članek »Der Kampf gegen die Schundliteratur.« Naj ga pazljivo prebere in še marsikaj drugega, potem pa naj šele zopet spušča svojo modrost v »Naše zapiske«. Kar se pa tiče »Zarjinega« feljtona je pa stvar sledeča: Bog blagoslovi gospodu »—st—« njegovo naivno veselje nad »Zarjinimi« feljtoni, če bi pa vprašal njene čitatelje bi zvedel, da večinoma niso brali niti Gorkega »Matere«, še manj pa berejo seveda Zolov »Rim«, ki je po mnenju Brandesa najslabša in najdolgočasnej-ša stvar, ki jo je kdaj Zola napisal. No. nam je to končno vse eno, saj mi od tega nimamo škode. Turški pop in odgojiteljica. Turški pop v Belgradu, Mehmet Remsi Deliš, je imel pred par leti za svoje otroke odgojiteljico, ki je bila zelo nadarjena. Govorila je vse balkanske jezike, razven tega tudi. madjarsko in nemško. A prišel je čas, ko je morala vkljub svoji učenosti zapustiti njegovo hišo. Otroci so namreč že tako dorasli, da so si sami lahko izbrali »bone«, seveda ne po znanju jezikov. Amalija Mitropili — tako se je zvala odgojiteljica — je torej odšla in s seboj odnesla mnogo skušenj. Posebno dobro si je zapomnila, da je turški pop silno bogat. Ko je bil pred približno tremi leti pop Mehmet Remsi na potovanju, je dobil njegov sin nenadoma iz Remse neki brzo-jav. Dobri Ali je bil silno žalosten. Brzojav mu je namreč javil, da so njegovega očeta vjeli naglimo in počakamo na to, kar še pride, dava-joč na vse pozor.« Te besede so bile beju po godu, ker so odgovarjale njegovi miroljubnosti in strahu pred odgovornostjo. Štefčev je to opazil v nemalo svojo jezo. Dobro je razumil, da Zamanov s takšnim zvitim pojasnilom hoče zakriti svojo malomarnost poslu za korist države. »Hristati efendi nima tu ne sorodnikov, ne interesov, nima svoje lastnine, radi tega pa modruje,« je dejal razdraženo. — »Ako jutri nastane požar, kaj izgubi?« »Protestiram, gospod!« zakliče Zamanov strupeno in obledi. »Prav imaš, Kiriak! jaz to razbojniško drhal dam obesiti!« zakriči bej. Stefčev se zmagoslavno ogleda. »Dobro, tudi jaz sem si sedaj premislil ter sem tvojega nazora ... Poloviti je treba te osle!« reče Zamanov črez nekaj časa in jeza mu nakrat prejde raz lica. »Hočeš reči, da se strinjava?« omeni bej ter si oddahne. »Še nocojšnji večer jih je treba poloviti!« reče Zamanov. »Kje so tu zbrani?« vpraša bej. »Pri Miču Bejzadu.« »Pri Bejzadu?... Sedaj razumem. Kdor je večji Moskal, nego so sami Moskali, on ne more biti sultanov prijatelj... Kdo je njihov načelnik?« »Kdo naj bi bil? doktor Sokolov,« odvrne Stefčev. »Zopet Sokolov? Ali je ta sedaj namesto konzula?« »Da, da, bej efendi, samo da to konzulstvo je bilo zgolj igrača proti temu, kar doprinaša banditi, ki zahtevajo za odkupnino 6000 kron. Ali ni dolgo pomišljal in je denar takoj odposlal. Kar pride oče nenadoma domov, a ni vedel. ničesar o kakih banditih. Spoznal je takoj, da je sin nasedel nekemu goljufu. Pred par dnevi je moral Ali iz Belgrada odpotovati v Pešto. Komaj je prišel v Pešto. že je dobil oče pismo, v katerem mu nekdo javlja, da je njegov sin nevarno obolel in da potrebuje 500 K. Modri pop je stvar naznanil policiji in nato odposlal denar. Belgrajska policija je naznanila peštanski, naj takoj aretira onega, ki bo dvignil odposlani denar. Prišla je neka dama, katero so na mestu aretirali. Bila je bivša odgojiteljica popovih otrok. 241etna Amalija Mitropoli. Zenialno odgojiteljico so s spremstvom odpeljali v Belgrad, kjer bo v ječi kovala lahko zopet nove ženialne načrte. Solnčni mrk dne 17. aprila. V opoldanskih urah dne 17. t. m. bo po vsej Evropi, Srednji Aziji in Severni Afriki in Južni Ameriki opažati solnčni mrk. Solnčni mrk se prične ob 9.53 dopoldne in konča ob 3.15 popoldne, trajal bode torej 5 ur 22 minut, a Ljubljano je čas sledeči: Vstop lune v solnce ob 12. uri 4 min. in 9 sek., glavna faza mrka ob 1 uri 26 minut in 1 sekunda, izstop lune iz solnca ob 2.47. V Ljubljani se bo solnčni mrk torej lahko opazoval 2 uri in 42 minut. Kdor hoče iskati o solnčnem tnrku dne 17. aprila v astroriomnih knjigah podatke, bo opazil, da so tako časovni kakor krajevni podatki za letošnji mrk pri astronomih zelo različni. Sicer skoro nezmotljiva astronomija sedaj v resnici ni v stanu natančno povedati, ali bo solnčni mrk obročen ali na posameznih krajih popolen. Da. astronomi si celo niso edini o teku centralne linije. Tako n. pr. navaja Flarnmarion. da bo na Portugalskem. Francoskem. Španskem in v Belgiji solnčni mrk popolen, dočim je Bigourdan po svojih računih prišel do zaključka, da bo mrk tudi v teli deželah po centralni črti le obročen. V Ljubljani ne bomo videli celotnega, ampak le tričetrtinski mrk. Pred razpustom graškega občinskega sveta. Da prepreči razpust graškega občinskega sveta, je pričela vlada sama posredovati med nemškonacionalno večino in socialnimi demokrati. Poklicala je k sebi tako zastopnike nemške večine, kakor zastopnike socialistov in se natančno informirala o njih zahtevah in stališču. Pogajanja se bodo še nekaj časa nadaljevala. Veliko vprašanje pa je, če bodo imela kak uspeh. Graški listi že sedaj izjavljajo, da se bo posredovanje vlade popolnoma izjalovilo. nakar bo občinski svet razpuščen in imenovan komisar. Veliko važnost za rešitev krize se polaga na pondeljek, ko ima nemško-nacio-nalna večina sejo. kjer bo odločno precizirala svoje stališče, od katerega potem ne bo več odnehala niti za las. Šentpeterčani! Pozor! Šentpeterski »Čuki« pošiljajo po Ljubljani tudi naprednim rodbinam okrožnico, v kateri prosijo za moralno in prav posebno za denarno podporo. Okrožnici je priložena položnica, podpisan je za predsednika neki L. Tomažič, za tajnika neki Turk. Poslušajte poštenost in resnico (!) teh Čukov v okrožnici: »Duhovniki, obrtniki in trgovci. pošljite vajence in učence v naše vrste, kjer se bodo vzgajali v vztrajne, trdne značaje. zveste, pridne delavce, zanesljive poroke za srečnejšo bodočnost našega naroda... Vi stariši. ne more vam biti vse eno, ali so vaši otroci verni, pošteni, ali polni duha svobodomiselnosti. ki je vir nesreče itd.« Nato sledi odstavek. prošnje in solze na žepe nezavednega občinstva. Kakšno značajnost in poštenost poznajo Cuki. nam vsak dan kaže politična klerikalna stranka, kamor spadajo. Nasilstvo. korupcija, nemorala spremljajo vsak korak klerikalne večine v deželnem zboru in deželnem odboru. Ti ljudje naj vzgajajo Vašo mladino, tem hočete Vi pomagati k vplivu in moči? Šentpeterčani. držite svoje otroke in naraščaj kolikor mogoče daleč od farovžev in farov-ških društev. — In ti hinavci devajo na se narodno masko! Klerikalec ima pred seboj edino moč cerkve, duhovščine in papeža — narod in narodnost kakor nam kažejo vsakdanji slučaji — prodajajo za koristi cerkve in klerikalne stranke. — Edino Sokolstvo je vsenarodna telovadna organizacija, čuk je strankarsko klerikalno društvo. Sokol je 50 let star. ima za seboj krasne dokaze nesebičnega narodnega dela in uspehov — Čuk je slepilo kratkovidne- Sokolov.« »Kdo so drugi?« »Prognani učitelji in še nekoliko nečim-nikov.« Bej pogleda na uro. »Ali so tam sedaj?« vpraša. »Sedaj so v kleti. Navadno se shajajo na vrtu, kadar je lepo vreme ... Ondi popivaj® žganjico in kujejo spletke.« »A kaj misliš početi?« »Od Miča navadno odhajajo kadar se stemni. Ko pridejo ven, naj jih zapti obkolijo in jih tolpoma privedejo v konak.« »To ni dobro,« se oglasi Zamanov, »vi jih polovite brez dokazov, pa jim je mogoče vse utajiti. Radi tega jih je treba zajeti pri Maču, v sobi, kjer imajo sejo, pri samem prestopku, pravim jaz. Treba jih je vjeti s pismi, z zapisniki in z raznimi dokumenti... To bo potem v redu: črno na belem ... Brez tega ne vem, nisem čul, nisem videl... Jaz sam jih hočem prvi zaslišati ...« Ta nasvet je ugajal beju. Celo sam Stefčev je bil kar prevzet nad to mislijo. Vohun je stal sedaj pred njim v vsej svoji velikosti. Domislek pri Zamanovu je bil enak njegovi vnemi. »To se naj izvrši brž ko se zmrači,« omeni Zamanov; »tema je potrebna pri podobnih napadih.« »Omločeno je! «reče bej slavnostno in zaploska z rokami. Prikaže se zaptij. »Ali je on-baši tukaj?« »Šerif-aga se takoj vrne.« »Kakor hitro dospe, naj pride k meni!« zapove bej. Zaptij odide. _ „ . (Dalje.) žem, ki do sedaj še ni ničesar delal. Ko so se hoteli Cuki bližati Sokolstvu, je Slovanska Sokolska Zveza pokazala čukariji vrata, kadar se tebi slovenski obrtnik ali trgovec bliža Cuk z vabilom ali okrožnico, odpri mu vrata in brcni lažnika in hinavca, da se več ne vrne! »Glavna posojilnica« pred Graškim sodiščem. Več članov »Glavne posojilnice« je vložilo pri ljubljanskem deželnem sodišču tožbe na priznanje nečlanstva, hoteč se s tem odtegniti neomejenemu jamstvu. Ljubljansko deželno sodišče se je postavilo na stališče, da dotičniki niso člani, ki niso bili sprejeti za člane, kakor to zahtevajo pravila »Glavne posojilnice«, torej na stališče, ki bi bilo za neštevilo članov ugodno, kajti le malo je takih članov, ki bi se pri njih vsprejemu po.stopalo strogo po statutih. Graško nadsodišče se je nasprotno izreklo zato. da so nepravilno to je ne glasom Statutov vzprejeti člani pravi člani, ki jamčijo neomejeno za zadrugo. Odločilno bo torej mnenje najvišjega sodnega dvora. t Vida Kočevar pl. Zachova. O smrti gospe pl. Zachove prinašajo hrvaški in srbski listi obširne nekrologe, ki značijo kako priljubljena je bila ta pevka povsod, kjer je delovala. Belgrajski listi poročajo, da je naročila par trenutkov pred svojo smrtjo, da naj se takoj brzojavno naznani njena smrt v Belgrad, kjer je imela veliko prijateljev. Smrt se je naznanila ravnateljstvu belgrajskega kralj, gledališča, ki je razobesilo na gledališču črno zastavo in izdalo posebne posmrtnice. S pestjo in nožem. Ko se je pred kratkim Alojzij Metelko vračal proti domu, ga je v bližini Krškega napadel neznan fant in ga pošteno pretepel. Pozneje je zvedel, da je napadalec kajžarjev sin Anton Salmič iz Gmajne. Ko se je koncem pretečenega meseca slučajno srečal z njim, ga je poklical na odgovor in mu zraven priložil še dve krepki zaušnici. Salmič je nato zgrabil za nož in je sunil Metelka dvakrat v desno ramo. nakar je zbežal. Metelko je moral oditi radi ran v bolnišnico. Otrok umrl za opeklinami. Zakonska Škrbec iz Male Brusnice sta odšla dne 9. t. m. zjutraj v bližnji gozd po listje in sta pustila svoje tri otroke doma. Najstarejša hčerka Marija je naročila svoji sestri Frančiški, naj pazi na dveletnega bratca, ki le ležal v vozičku in je nato odšla iz sobe. Na dosedaj še nepojasnjen način je prišla Frančiška do vžigalic in je zažgala slamo v vozičku. Ogenj se je nenadoma razširil. Ko je prišla Marija na kraj nesreče. se je sicer trudila, da bi pogasila ogenj, kar se ji pa ni posrečilo. Dveletno dete je dobilo tako težke opekline, da je za nijimi umrlo še tistega dne. Razžaljeni kočar. Posestnik Blaž Bukšič se je peljal pred kratkim iz vinograda, kjer je delal čez dan. proti domu. Napotu ga je ustavil kočar Anton Cvelbar iz Zameška in se ž njim marsikaj pogovorili. Končno se je hotel Bukšič odpeljati naprej, ker je imel doma dovolj denarja. Ko ga je cvelbar le še nadlegoval mu je odgovoril, da nima časa govoriti ž njim in je pognal konja. Cvelbar je bil radi tega razžaljen in je pričel Bukšiča zmerjati na vse načine. Tekel je za vozom, ga dohitel, vrgel Bukšiča na tla in mahal z vso silo po njem. Končno ga je sunil še z nožem v glavo. Bukšiča so morali odpeljati v bolnišnico. Nasilni kajžar pa se bo moral radi svoje nasilnosti zagovarjati pred sodiščem. Loterijske številke: Dunaj: 48. 66, 51. 61, 32. Gradec: 28. 77. 52. 42. 4. Trst in Primorje. Pri tržaškem poštnem in brzojavnem ravnateljstvu je imenovan stavbeni komisar Artur Sanzinger za višjega stavbnega komisarja v tehniški službi. Študijsko potovanje slušateljev tehniške visoke šole iz Draždanov v Trst. Te dni so se mudili v Trstu slušatelji zgoraj omenjenega zavoda. Napravili so ekskurzijo na jug. Od države so dobili znižano vožnjo. Po številu jih je petdeset, poleg profesorjev. Ogledali so si baziliko sv. Justa in druge umetnine. Potovanje je prirejeno v prvi vrsti v umetniško arhitektonske svrhe. Iz Trsta odpotujejo v Zader, Pulj, Šibenik, Split do Kotora, da preštudirajo Dalmacijo. Nazaj se peljejo čez Mostar, Sarajevo in Budimpešto. Mestni svet tržaški. Prihodnja seja se vrši v pondeljek 15. t. m. ob 7. zvečer. Poleg regu-lačnih načrtov je na dnevnem redu tudi podpora mestnemu gledališču »Verdi«. Na Proseku je včeraj zjutraj pogorela tovarna porcelana, ki je last Terezije Kanz. Poleg domačih gasilcev so prihiteli tudi mestni gasilci z avtomobilsko brizgalno. Ogenj so pogasili šele popoldne okrog 5. ure. Tovarna je bila 22 metrov dolga in 14 metrov široka. Škoda znaša okrog 30.000 kron, ki je pokrita z zavarovalnino. Rodbinska tragedija. V pondeljek je zadela kap na možgane Petra Fonda v ulici Chiozza Št. 18. Odpeljali so ga v bolnico, kjer je včeraj zjutraj umrl. Ko je zvedela to žalostno novico niegova žena Antonija, s katero je pokojni bil Poročen osem let, je iz obupa izpila večjo mno-zin9 iesihove kisline. Izprali so ji pač želodec, a bilo je že prepozno, kajti čez par ur je ubeživa umrla. Zapuščata 61etno deklico, katero so 'e'> sedaj neki sorodniki. vsaif ri se v Trstu izredn0 mnoze- Za i.n* ° malenkost se kdo zastrupi ali drugače slučajgSmrt>ti. Včeraj smo imeli kar tri take ?v* Jakobu je izpila malo žveplene ki- s i ^tonila Giacomini 22 let stara, ker se je rp? ™wSt.ariši radi njenega ljubčka. Zdravnik res. pos a]e j0 je rešil. p**; . Olmo si je na isti način hotela kon- rekla s star1^31etna ^ortens'^a ker se sp0' sknčuL ”licL Sv* Frančlška je včeraj dopoludne ter nhiJ~Zi nadstopja 461etna Elizabeta Albin Prepiri "a meStu mrtva- Vzrok ~ domači rista^Sifrfcv*- LJubiše I,ič,ča’ bivšega teno-lubljanske opere je sprejet v vseh trža- ških krogih z največjim zadovoljstvom in veseljem, posebno, ker je iz najbolj informiranih krogov dobro znano, da se je odločil g. Iličič za Trst, vkljub temu, da mu je bil na ponudbo angažma na zagrebškem deželnem in dunajskem Karlovem gledališču in to pod naravnost sijajnimi pogoji. G. Iličič je lahko uverjen, da bo naletel v Trstu na hvaležno občinstvo, ki bo vedelo ceniti njegovo požrtvovalnost in simpatije, ki jih goji do mladega, a zelo napredujočega slovenskega odra in tržaškega slovenstva sploh. Člani ljubljanskega gledališča, pod vodstvom in režijo nam že znanega režišerja in izbornega igralca g. Hinko Nučiča, gostujejo v sredo 17. t. m. v I rstu. Uprizori se najnovejše slovensko delo, izvirna drama slovenskega pesnika in pisatelja Antona Funtka »Tekma«, ki je dosegla na ljubljanskem odru najlepši uspeh. Opozarjamo, da je to edino gostovanje teh priznano dobrih moči in edina uprizoritev te naše drame. »Dan« v Trstu. »Dan« se prodaja v Trstu v sledečih tobakarnah: Miramar: Može. — Rojan: Geržina, Vivoda. — Belvedere: Mago-lo, Hreščak. — Vojaški trg: Lavrenčič, Seko-^ar- Geppa: Bajc. — Fontana: Trevisan. —-Sv. Ivan: Železnik. — Fabra: Pippan. — Goldoni: Bevk. — Barriera: Gramaticopolo. — Del Rivo: Rankelj št. 22., Bruna št. 44. — Industrija: Segulin. — S. Marco: Rončelj. — St. Martiri: Bruna. — Covana: Bilan. — Čampo Marcio: Rannacher. — Drž. kolodvor: Schimpff. — Grunculo: Retinger. — Južni kolodvor: Schmelzer. — Bazovica pri Trstu: Iv. Treven. V kratkem pomnožimo prodajo »Dana« po tobakarnah v I rstu in okolici. Po navedenih tobakarnah ga je dobiti že ob 8. uri in pol, raz-ven v pondeljkih in če je zaplenjen. Tedaj dospe malo kasneje. Najnovejše vesti, telefonska poročila. OGRSKA. Budimpešta, 13. aprila. Vladna večina zopet ni dosegla nikakega uspeha v današnji seji poslanske zbornice. Opozicija je uporabljala svojo dosedanjo taktiko, ter zopet preprečila prehod na dnevni red. Bilo je več burnih prizorov, ki so izzvali predloge glede tajnih sej, za kar je bilo treba poimenskega glasovanja, na kar je pretekel čas, da se je morala seja zaključiti. V politiških krogih se trdi, da Khuen sploh ne odide na Dunaj, ker ima že v rokah cesarski dekret glede razpusta ogrsko hrvaškega državnega zbora. — V današnji seji so stavili Justhovci tudi naslednjo interpelacijo: 1. Ali misli vlada, da stoji suspendiranje ustave na Hrvaškem in v Slavoniji in imenovanje bana Čuvaja za kraljevega komisarja v soglasju s 30. marca objavljenim kraljevim lastnoročnim pismom? — 2. Ali hoče ministrski predsednik podrobno poročati zbornici o vzrokih in državnopravnih motivih, vsled katerih se je čutil upravičenega poveriti banu moč kraljevega komisarja in to kljub jasnim določbam nagodbe 1867., ter prevzeti vso odgovornost, da se je zamudil ustavno določeni rok 3 mesecev za sklicanje hrvaškega sabora ? Položaj se popolnoma nič ne razlikuje od onega pred krizo, ter je pričakovati vsak čas razpusta. D EMISIJA RUSKEGA VOJNEGA MINISTRA. Peterburg, 13. aprila. Radi rodbinskih razmer, ki so se razpravljale celo v dumi, je podal ruski vojni minister Suhomlinov demisijo, ki bo tudi sprejeta. Kot njegov naslednik se imenuje prvi oddelni načelnik v vojnem ministrstvu general Polivarov, urednik lista .Ruskij invalid*. NAPETOST MED BOLGARSKO IN TURŠKO. Sofija, 13. aprila. Z izgovorom, da hoče turška vlada preprečiti pohod čet na svoje ozemlje, je Turčija pojačala obmejne posadke ob bolgar- sko-turški meji, ter v jedrenskem zboru izvela delno mobilizacijo. O teh turških pripravah se je posvetoval bolgarski ministrski svet, ter po poročilu vojnega ministra sklenil najdalekosež-nejše odredbe, ki se pa varujejo kot najstrožja tajnost. ZAROKA SRBSKEGA PRESTOLONASLEDNIKA. Belgrad, 13. aprila. V tukajšnjih dobro informiranih krogih se z vso gotovostjo zatrjuje, da se zaroči v najkrajšem Času srbski prestolo-aslednik Aleksander z najstarejšo hčerko ruskega carja Tatjano Nikolajevno. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne*. Tržne cene v Ljubljani. Tedensko poročilo od 13. do 20. aprila. 1 kg govejega mesa I. vrste . . 1 . . . II. . . . 1 . . III. . . . 1 „ telečjega mesa...................... 1 . prašičjega mesa (svežega) . 1 , „ . (prekajenega) 1 , koštrunovega mesa .... 1 . masla............................. 1 . masla surovega.................... 1 . masti prašičje.................... 1 , slanine (Špeha) sveže . . . I , slanine prekajene .... 1 , sala ............................... 1 . čajnega masla . . , . . 1 , inargarinskega masla . . . 1 jajce................................. 1 liter mleka........................... 1 . . posnetega .... 1 . smetane sladke .... 1 . „ kisle ................ 1 kg medu .............................. 1 piščanec.............................. 1 golob................................. 1 raca.................................. ' gos................................... 1 puran................................. 100 kg pšenične moke št. 0 . . 100 . . 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 1 1 1 I 1 1 2 • n v ~ • . • 3 . , 4 • • . 5 . 6 . . 7 .. . 8 koruzne moke . ajdove moke I. vrste . II. . ržene mokt . . . liter fižola „ graha „ leče . „ kaše ,, ričeta 100 kg. pšenice 100 „ rži 100 „ ječmena .... 100 „ ovsa ................... 100 „ ajde.................... 100 „ prosa belega . . 100 „ koruze stare . . 100 „ „ nove . . 100 „ krompirja . . . 100 „ činkvantina . . 100 „ sena ................... 100 „ slame................... 100 „ stelje.................. 100 „ detelje .... Cena trdemu lesu za m3 . Cena mehkemu lesu za m3 Cene v kronah od do 1 80 1 60 1 20 1 60 1-80 1 90 1-50 250 2 40 112 1-72 1-90 1-90 340 210 —-06 —-20 -08 •80 1-20 1-90 — 60 2-50 6—50 7— 37— 36-70 36-40 35 80 3480 34— 3340 3050 2040 27-50 47— 45— 34— -•26 —■36 —-:i2 -24 -■20 23— 20 — 19-50 22— 22— 19— 2060 9 50 22— 6— 5— 2— 6— 9-50 8— 2— 1 80 1-70 2— 2-40 2— 1-60 2-70 2-60 1-16 1-92 2— 2— 220 -07 —•10 — 90 1-40 2— -•68 2-60 7— 7 50 -•44 —■40 —•36 —•28 —•22 10— 6-50 5-50 2-10 7— 10— 8 50 Mali oglasi. Beseda 5 vinarjev.. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 viuarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta ln se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer. Gospodična želi premeniti službo trafikan-tinje. Gre tudi kot blagajničarka izven Ljubljane. Naslov: A. W. Slomškova ulica 4. Ljubljana. - v.> • V- : .y ; .V ,\. •' ;• . .'■ * yr 1 mgBMBm Širite, kupujte in naročajte „Dan“! Prijavljajte nove naročnike! odprto % eO odprto Ludovika Jarz EJavčeva ccsla št. delikates, trgovina, zajtrkovalnica se priporoča cenjenemu občinstvu. — ŠPIRIT iz žita oddaja na debelo od 60 litrov napre po nizki tovarniški ceni veležganjarna 250 M. ROSNER Co. v Ljubljani, poleg pivovarne „UNION“. Prva avstr, zavarovalnica proti tatinskemu vlomu v Ljubljani. Woifova ulica štev. 6 sprejme več spretnih akviziterjev za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko proti visoki proviziji. 280 Potovalcl izurjeni v zavarovanju za življenje, ter proti požaru ln vlomu imajo prednost. Učiteljska tiskarna priporoča v nakup vsemu učiteljstvu, vsem učiteljskim društvom in vsem okraj, učiteljskim knjiž-::: nlcam ::: po vsebini in opremi krasno Ganglovo knjigo: Beli rojaki. Elegantno vezana knjiga stane 3 K, — broširana 2 K 60 vin., s poštnino ::: 26 vinarjev več. ::: Naroča se v Učiteljski tiskarni v Ljubljani. 288 — Tu sem, je jeknil Scas in umiral od strahu. — Scas, od moje roke pogineš. Giunes, ali si tam. — 'Tu sem, je potrdil komaj lišno Guines. — Guines, je obsojal glas. Od moje roke pogineš. Courtehense, ali si tam?... — Tu sem, je dihnil Courtehense in lasje so mu stali od groze. — Courtehense, od moje roke pogineš!... Glas je utihnil. Ali četvorica je stala in poslušala: v ušesih jim je brnela strašna obsodba. Upirali so oči v tinnino in iskali prikazen... Trepetali so kakor bilke in mrtvaški pot jim je lil curkoma raz čelo. Odpirali so usta, ali besede niso spravili iz sebe. Bolj so bili podobni mrlču, kakor živemu. Ko je straža odprla vrata, jih je našla, kakor prikovane v zemljo, stremeče nagnjene naprej in z meči v rokah. Ob pekočem svitu bakelj so se zdramili in planili s strašnim krikom na dvorišče: — Zaprite! Zapahnite! Napnite verige!... Bili so še v popolni zavesti prestanega strahu, ko so omahovali po stopnjicah k željno pričakujočemu jih vojvodi. Bledi kakor smrt, znojni in s potegnjenimi meči v rokah so se znašli končno v vojvodski orožarni. Ivan Nevstrašni jih je vzprejel z vidno negotovostjo. — Kako je. ali je končano, opravljeno, jih je vpraševal hlastajoče in jih začel po vrsti tresti. — Visokost, je spregovoril Scas z ubitim glasom. Jeli človek, ki se je boril z nami. mrtev? 285 Trojica je vsa obupana zopet položila vrečo in krenila proti bregu Sene. Prišedši do reke. so vsi trije pokleknili in položili predse otrplo truplo. Nato so sklenili roke in pričeli s počasnim glasom moliti očenaš... Klečali so na pesku in vreča je ležala do polovice v vodi. Ko so odmolili, so potisnili mrliča v vodo in zbežali v gosto meglo, kar so jih nesle noge. Voda je odrinila vrečo zopet na plitki breg, kjer je obležala v peskasti kotanji, na pol v mrzli vodi novemberske dobe ... Kako naj bi najboljše dokazali in dopovedali. ljubeznjivi bralki in potrpežljivemu bralcu dogodek, ki ga nameravamo popisati v sledečih vrsticah? Ali bo zadostovalo, če rečemo: Hardy je bil mrlič, ki ni bil mrtev. Har-dy ni mogel umreti! Hardy je bil navidezno mrtev! Napori prestanega dne so povzročili otrpljenje njegovega organizma, ki je bilo za-eno njegova rešitev! Kajti mrzla voda in ledena megla so mu kmalu povrnile zavest. Z zobmi je pregrizel raševinasto platno in se izkopal iz vreče in neprijetne kopelji. Počasi se je domislil vsega* kar se je bilo pripetilo in ozrši se okoli sebe spoznal, da je zopet srečno odnesel pete. O-tresel se je mokrote in v divjem diru odhitel v smeri proti ulici Barbette... Trojica se je bila vrnila v burgundsko palačo. kjer jo je vojvoda že težko pričakoval. Natanko so mu morali popisati, kako so potopili vrečo z mrtvecem. In plačilo ni izostalo: drug za drugim so posegali v vrečo z zlatom Hiša Salnt-Pol 72 ami Ivan Mohorič krojač, Sv. Petra cesta št. 16 se priporoča slav. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Solidna postrežba po najnižjih cenah in najnovejšem kroju. V zalogi vedno različno blago. Izdelovanje vseh vrst preoblečenih gumbov. 214 Lasne kite po 5, 7, 9 In 12 K. Barva za lase in brado „Neril“ od dr. Drallea v steklenicah po 2 in 4 K-— Lasne podlage in mrežice vse vrste. — Lasulje, brade, šminke itd. za gledališča. — Šminke in puder za ulico, vse po jako zmernih cenah priporoča Štefan Strmoli, Ljubljana Pod Trančo 1 (zraven čevljarskega mostu) izde-lovalnica za vsa lasna dela. Josip Lisec oblastveno avtorizirani geometer Ljubljana, Sodna ulica štev. 3 prevzema vse zemljemerske zadeve. Specialna trgovina = finih ročnih del TONI JAGER v Ljubljani, Židovska ulica 5. Predtiskarija. — Tamburiranje. — Montiranje. — Plisiranje. Simon Praprotnik stavbeni in pohištveni mizar V Ljubljani, Jenkova ulica št. 7. priporoča p n. odjemalcem (posebno že onim v južnejših krajih) svojo veliko zalogo Pozor! Naznanjam cenj. damam tu in na deželi, da prodajam do 8. maja vse blago nahajajoče se v moji trgovini in sicer: slamnike, otročje kapice, športne kape in vse potrebščine za modistke zaradi preselitve po globoko znižani ceni. Opozarjam cenj. dame, da bom moj salon znatno povečala ter se bode isti od 8. maja dalje nahajal na Starem trga. Minka Horvat. v poljubnih velikostih za pivovarne, restavracije, trgovine, delikatesne trgovine itd. 218 Cene najnižje. Postrežba točna. Ceniki zastonj in poštnine prosto. Sc: # Lan gen & ¥olf, Dnnaj X. Zastopstvo: 97 GABRIEL BRINŠEK, Ljubljana, Bleivveisova c. 16. v«. O ro 3 rn> o er p „DAN“ se prodaja po vseh tobakarnah po 6 vin. Tvrdka Bilina & Kasch nasi.PriPoroča sv°i° vellk0 zalogo glaze in raznovrstnih drugih rokavic, modno blago, parfumerijo, galanterijo, MgN -.1^ _ ročna dela, izdelovanje vseh vrst prevlečenih gumbov, • OUll U o I Lkakor tudi vse kirurg>čne potrebščine kiine pasove, ravnodržalec itd. po najnižjih cenah. Snaženje vseh I iiihlian-T) 'Žirlrb»rclr