PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 40 lir Leto XXII. St. 180 (6467) TRST, torek, 9. avgusta 1966 PO IZJAVAH AMERIŠKIH VOJAŠKIH PREDSTAVNIKOV V SAJGONU Nedelja najbolj črn dan za letalstvo ZDA Večino letal sestrelili z izstreliti «SAM= Johnson o razlogih «prepoznega» bombardiranja Hanoja in Hajfonga Sen. Javits opozarja: «Zašli bomo polagoma v tak položaj, ki ga nihče ne bo mogel kontrolirata - Mansfield se strinja s ta j/andsko pobudo za sklicanje azijske konference o Vietnamu SAJGON, 8. — «Včerajšnji dan je bil za ameriško letalstvo najbolj črn, odkar so se začeli napadi proti Severnemu Vietnamu,« je izjavil danes predstavnik ameriške vojske. Povedal je, da je bilo včeraj sestreljenih sedem letal, v katerih je bilo devet pilotov in da sta se samo dva rešila. To so hkrati največje izgube, kajti doslej so Ame- ričani v enem samem dnevu izgubili največ šest letal. Po ameriških podatkih znašajo dosedanje izgube 326 letal nad Severnim Vietnamom. Toda po vesteh i* Hanoja so Američani izgubili od 4. avgusta 1964 pa do danes 13Q6 letal. Pozneje pa so iz Hanoja sporočili, da je bilo včeraj sestreljenih devet ameriških letal in ne samo sedem, kot trdijo Američani. Američani so najprej sinoči sipo-ročili, da so izgubili šest letal, ki jih je sestrelilo »klasično* protiletalsko topništvo in da so samo nad Hanojem in Hajfongom severni Vietnamci uporabili protiletalske izstrelke. Pozneje pa so sporočili izgubo še enega izvidniške-ga letala, ki je imelo nalogo fotografirati. Nelki ameriški vojaški predstavnik je izjavil, da so piloti opazili včeraj popoldne izstrelke zemlja-zrak «SAM», ni pa povedal, koliko ameriških letal so ti izstrelki sestrelili. Bilo pa je včeraj skupno 107 bombnih »misij« nad Severnim Vietnamom. Baje so nekatere bombe padle tudi 30 km blizu Hanoja. Pač pa so v Hanoju objavili vest, da so večino ameriških letal sestrelili z izstrelki zemlja-zrak in da so ameriške trditve o »neučinkovitosti« izstrelkov lažne. Hanojska vlada je včeraj protestirala pri mednarodni nadzorni komisiji, ker sta ameriška in juž-novietnamsika mornarica v sever-novietnamskih teritorialnih vodah Zaplenili devet ribiških čolnov s Posadkami vred. Dopisnik agencije »Tass« iz Hanoja pa je sporočil, da je poveljstvo se verno vietnamske vojske Protestiralo »proti nezakonitemu Prihodu ameriške vojaške misije« v Južni Vietnam, ki ji poveljuje general Harold Johnson, načelnik glavnega štaba vojske ZDA. Naloga te misije je namreč »pripraviti prihod drugih kopenskih e-not v Južni Vietnam v bližnji Prihodnosti«. V protestu se poudarja, da hočejo ZDA razširiti napadalno vojno. Protest je bil poslan nadzorstveni komisiji. Budistični voditelj Tič Tien _Hoa je ponovil svoj poziv budističnim vernikom, naj bojkotirajo volitve, ki bodo v septembru, ker nima zaupanja v sedanjo vlado. V pozivu zahteva ustanovitev začasne vlade, ki nai bi organizirala ustavodajne volitve. Popularni budistični duhovnik Tič Tri Kvang pa že dva meseca gladuje iz protesta proti vojaški vladi. Iz Washingtona poročajo, da so funkcionarji Pentagona povedali, da znaša sedaj število ameriških vojakov v Južnem Vietnamu skoraj toliko kot med korejsko vojno. V vojaški službi je seda) v ZDA 3.150.000 vojakov. To število pa narašča za 400.000 letno. Med korejsko vojno je bilo 3.600.000 mož Pod orožjem, od katerih se je vojne udeleževalo 473.000. Sedaj Pa se vojne udeležuje 360.000 mož, Ir> sicer 286.000 v Južnem Vietna Jiu, okrog 75.000 pa v okolnih državah. Predsednik Johnson je pred tremi tedni izjavil za neke časopise med drugim, da vojni v Vietnamu nasprotujejo v ZDA: »komunisti, pacifisti in dobronamerne o-sebe, ki ne razpolagajo s točnimi Podatki« Dodal pa je, da ga najbolj presenečajo očitki nekaterih drugih kritikov, ki trdijo, da bi morala vlada ZDA že zdavnaj u-"La,zati bombardiranje Hanoja in Hajfonga. Johnson je izjavil, da Je zamudo povzročilo več čimite-Uev, ,ki javnosti niso znani: moralo se je čakati na ugodno vreme in točno določiti cilje, poleg lega pa so morali čakati, da «bo-do ruski in kitajski diplomati odsotni iz Hanoja, da ne bi prišlo uo incidentov mednarodnega značaja, ter da ne bo v pristanišču ruskih in angleških trgovskih ladij«. Johnson je tudi poudaril, da hi nobenega dvoma o ameriški 3magi. Republikanski senator Jacob Ja. vits, tki je prav tako govoril o v°jni, je med drugim poudaril: •Dejstva so zelo neugodna, toda stvarem je treba gledati v ooraz; kajti lahko se zgodi, da bomo za-s'i polagoma v tak položaj, ki ga malokdo želi in ki ga nihče ne mogel kontrolirati.« .Za neki mehiški časopis je ameriški obrambni minister McNama-ra izjavil, da ZDA »nimajo name; ha začeti s sovražnimi dejanji Proti Kitajski ali pa unčiti režim v Hanoju«. »Ni nobenega razloga, da bi se Kitajska vmešala v vietnamsko vojno,« je dejal McNama. ra. Tudi bivši podpredsednik ZDA Hiicon, ki je danes v Manili, kamor je prišel iz Sajgona, je govo; ril o Vietnamu in dejal, da^ bi morali »ameriški napor povečati, *er bi tako vojno skrajšali in člo-vešike žrtve zmanjšali«. V Bangkoku pa uradni krogi napovedujejo, da bo tajlandska vlada v kratkem poslala posebno noto sedemnajstim azijskim vladam, med katerimi tudi Kitajski, 'h jih povabila, naj sodelujejo na 'Ppsebni mirovni konferenci za V‘etnaim. Na sestanku med zunanjimi ministri Tailandije, Malezije in Filipinov pa so prejšnji teden sklenili, da bodo predlagali ustanovitev posebnega »azijskega odbora za mir v Vietnamu«. Na omenjeno konferenco pa bodo baje povabili tudi ZDa in vladi o-beh Vietnamov, toda samo v primeru, če se bodo s tem strinjale azijske države. Senator Mansfield, voditelj demokratične večine v senatu ZDA, je izjavil, da se strinja s tajland-skim predlogom Ce bi se taka a-zijslka konferenca pokazala za koristnejšo od ženevske, bi morala, biti v katerem od azijskih glavnih mest, tudi v Pekingu. Mansfield se strinja tudi z indjjskim predlogom, naj bi se okrepila mednarodna nadzorstvena komisija v demilitariziranem področju med obema Vietnamoma. Ameriško obrambno ministrstvo je danes »formalno zanikalo obstoj proučevanja možnosti, da bi vietnamska vojna trajala osem let, če bi se nadaljevala s sedanjimi sredstvi«. V New Yorku se je šele danes zvedelo za vsebino posebne študije, ki jo je predložilo poveljstvo »marinesov« v Vietnamu, v kateri je rečeno, da Severni Vietnam razpolaga z zadostnimi silami za nadaljevanje sedanje »infiltracije« svojih vojakov v Južni Vietnam kljub ameriškim vojaškim operacijam in da je teh vojakov v Južnem Vietnamu že 40.000. Ce pa se sedanje stanje ne bo spremenilo, zlasti pa če se število ameriških vojakov ne bo zvišalo, po- tem bo Severni Vietnam lahko vzdržal v Južnem Vietnamu s sedanjimi vojaki. Pentagon pa je mnenja, da bi to utegnilo trajati največ osem let. Poveljstvo »marinesov« in Pentagon pa se strinjata, da bi morali povišati šte-vilo vojakov v Vietnamu na 750 tisoč, toda v tem primeru bi morali umakniti svoje enote iz Evrope ali pa mobilizirati nove rezerviste. Po mnenju večine opazovalcev pa tudi v tem primeru »do pomiritve na vietnamskem po-deželju ne bi prišlo prej kot v petih letih«. Bivši predsednik Mehike Lazaro Cardenas je sporočil, da je pri-stal na vabilo znamenitega angleškega filozofa Bertranda Russella, naj sodeluje pri mednarodnem sodišču, ki bo sodilo vojne zločince ZDA v Vietnamu. PONOVNI POSKUS NACISTIČNEGA TERORISTIČNEGA NAPADA Pravočasno odkrita zažigalna bomba na vagonu tovornega vlaka Peklenski stroj je bil sestavljen iz eksploziva in 8 litrov bencina - Urni mehani zem bi ga moral vžgati, ko bi bil vlak v Italiji - Letak nacistične organizacije BOČEN, 8. — Ponovno je le srečno naključje preprečilo resnejše posledice dinamltnega atentata, katerega so hoteli Izvesti teroristi na Italijanskem področju. Na železniški postaji v Grlesu (Avstrija) je namreč železničar Grindhammer odkril peklenski stroj in to še pravočasno, saj bi moral eksplodirati, ko bi vlak že prešel državno mejo. Tovorni vlak je odpeljal Iz Innsbrucka ob 18.57 proti Brenerju in ni nobenega dvoma, da so bombo postavili na zadnji vagon prav v tem mestu. Peklenski stroj je bil narejen lz 30 cm široke in 40 cm visoke posode iz plastične mase, ki je bila napolnjena z osmimi litri bencina. Na dnu pa je bila določena količina eksploziva ter urni mehanizem, ki bi moral vžgati eksploziv. Nastal bi požar, odnosno bi eksplozija daleč na okoli razmetala goreč bencin, tako da bi prišlo do večjega požara. Pri tem bi bilo seveda življenje železničarjev, ki bi bili na vlaku v resni nevarnosti, kot tudi vseh oseb, ki bi bile v bližini nroge ..............................M........................ MED NOVO DEMONSTRACIJO ČRNCEV V CHICAGU Belci so s kamenjem in steklenicami obmetavali mirne črnske demonstrante Rasistični izgredi tudi v mestu Lansig - Načrt o izdelavi nadzvočnega letala vključen v prednostni seznam «DX» CHICAGO, 8. — Do novih izgredov je prišlo v Chicagu tokrat v drugem mestnem predelu, kjer je skupina 1500 črncev protestirala proti diskriminaciji pri nakupovanju ali najemanju stanovanj. Bela množica je mirne črne demonstrante napadla, policija pa je interveni- rala z velikimi silami, saj so poklicali 1100 policijskih agentov. Prebivalci so demonstrante obmetavali s kamenjem in s steklenicami. Med demonstranti je bilo tudi nekaj duhovnikov in nun. V mestu Lansig v Michiganu pa je skupina mladih črncev dopoldne naredila bučno demonstracijo po ulicah, ker so jih menda sprovocirale tolpe mladih belcev. Metali so kamenje v izložbena okna trgovin in proti avtomobilom. Policija oborožena s puškami in gumijevkami je rabila tri ure, da je zopet vzpostavila red. štiri osebe, od katerih tri črnce, so aretirali zaradi nedovoljenega nošenja orožja ln ker so se upirali. V istem mestu, ki ima 120 tisoč prebivalcev (od česar 15 tisoč črncev), je prišlo do rasističnega spopada ze preteklo soboto v nekem baru. To so prvi incidenti po dveh letih. Ameriški trgovinski minister John Conner je po razgovoru s predsednikom Johnsonom dejal, da je ame- riško gospodarstvo zdravo in da ne zaskrbljuje napovedano zvišanje cene jekla. Seveda je škodljivo vsako zvišanje cen, vendar po njegovem to zvišanje ne more povzročiti resnejše škode za ameriško gospodarstvo. List «New York Times« poroča, da so vključili izdelavo nadzvočnega potniškega letala v prvenstveni seznam Imenovan «D X«, kamor spada tudi izstrelitev pilota na Luno, vojna v Vietnamu ln drugi najvažnejši ameriški državni izdatki. Vendar najprej niso hoteli tega objaviti, da ne hi dali vesti o nadzvočnem letalu preveliko težo, je pa objavo zahteval Mac Namara, da se prenehajo kritike na njegov račun, češ da le formalno podpira ta načrt. Ameriška uprava Je sklenila pospešiti Izdelavo velikega nadzvočnega potniškega letala, da ohrani a-merlško prvenstvo pri civilnem letalstvu. Sedaj namreč Franclja in Velika Britanija gradita nadzvočno letalo ((Concorde«, ki bo kot sovjetski «TU-144», gotovo prej izdelan PO SKLEPU CK KITAJSKE PARTIJE Masovno bodo tiskali dela Mao Ce Tunga Ostri napadi na založnike, češ da so izdajali škodljivo literaturo - Izjava CK o sovražnikih v partijskem aparatu - Čez 10 let balistične rakete? od ameriškega letala, ki bo po načrtih gotovo šele 1974. leta. Vendar pa bosta francosko-brltansko, kot sovjetsko letalo manjši in nekoliko počasnejši od ameriškega, ki bo zato imelo določene gospodarske prednosti. Dosedaj je že 24 ameriških ln tujih letalskih družb naročilo skupno 105 takih nadzvočnih letal, od katerih bo po proračunih vsako stalo od 25 do 30 milijonov dolarjev. PEKING, 8. — Centralni komite kitajske komunistične partije je sklenil izdati v veliki nakladi dela Mao Ce Tunga. «Ljudski list« piše, da gre za odgovor na »temačne dejavnosti elementov, ki so se polastili oblastvenih položajev in ki so se posluževali različnih izgovorov, da so zmanjšali Obseg tiskanja in širjenja del Mao Ce Tunga. Njihov cilj je bil zlomiti voljo množic, ki so odločene proučevati ta dela«. List piše, da je bilo premalo izdaj del Mao Ce Tunga, da bi lahko zadostili vedno večjemu povpraševanju. Stavci v Pekingu pa so na sestanku dejali, da predstavlja tiskanje teh del «najmočnejšo ideološko atomsko bombo« in da so »pripravljeni tiskati ta dela vse življenje«. O njih izjavah so govorili na konferenci, ki jo je v Pekingu sklicalo ministrstvo za ljudsko kulturo in kjer so tudi napadli založniška podjetja, češ da so dosedaj preprečila tiskanje teh del in da so raje v luksuznih izdajah preplavili Kitajsko s škodljivimi knjigami, ki so bile usmerjene proti partiji, proti socializmu in Mao Ce Tungu, poveličevale fevdalizem, kapitalizem in revizionizem ter zastrupljali množice. Pekinški radio je danes objavi) izjavo CK partije, ki govori o infiltraciji sovražnikov v partijski aparat. V izjavi se partijske funkcionarje deli na šitiri vrste: dobre; relativno dobre; one, ki so sicer naredili velike napake, toda niso protipartijski ali protisocialistični elementi, in na one, ki so odločno nasprotni socializmu. Isti radio je tudi sporočil, da so odstavili ravnatelja ekonomskega inštituta za kulturno revolucijo Sun Yeh Fanga, češ da je napadal splošno linijo stranke, komu- ne in kampanjo velikega »koka naprej. Ameriški obrambni minister Mc-Namara je dal japonski reviji »Chukoiron« intervju, v katerem govori o kitajski atomski bombi. V tej zvezi pravi, da bo Kitajska lahko imela v desetih letih balistične rakete z atomskimi konicami, s katerimi bo lahko zadela področja SZ ali ZDA. V dveh letih bo imela bombe, ki jih bodo lahko odvrgla letala, v petih pa bombe, ki jih bodo lahko izstrelili z raketami za srednje razdalje. McNamara ipravi, da Kitajci razvijajo vojaški potencial izven o-kvirov, ki so potrebni za lastno obrambo, čeprav ni povsem prepričan, da ga nameravajo izkoristiti za ekspanzijo. Vendar pa je treba upoštevati možnost atomskega izsiljevanja. To pa ne pomeni, da bi bilo pametno, če bi si tudi Japonska oskrbela lastno atomsko bombo, saj jo ščitijo ZDA. Njih vojaški potencial pa Je izredno velik in je ameriški minister navedel, da razpolagajo ZDA samo v Evropi s pet tisoč atomskimi bombami, strateške sile pa s 1.400 balističnimi raketami ter 600 težkimi bombniki. To pa znatno presega, vse kar bi lahko Kitajska ustvarila v desetletjih. Iz indijske prestolnice poročajo, da je obrambni minister Chavan izjavil v parlamentu, da je Kitajska dobavila Pakistanu 200 tankov, opremo za dve diviziji ter letala. Minister pravi, da je Pakistan povečal svoje oborožene sile od petih na enajst divizij po 20 tisoč mož. Letalstvo pa se je povečalo za pet oddelkov lovcev tipa MIG15 in MIG-19 kitajske izdelave. Minister Chavan pravi, da se je s tem povečala nevarnost za Indijo in da bodo morali izvesti ustrezne ukrepe. Ochab pri Titu BEOGRAD, 8. — Predsednik republike maršal Tito in soproga sta sprejela danes na Brionih predsednika državnega sveta LR Poljske Edvarda Ochaba in njegovo ženo, ki sta na počitnicah v Jugoslaviji. LJUBLJANA, 8. — Politična aktivnost ZK Slovenije označujejo po brionskem plenumu precej povečana delavnost občinskih komitejev ZK. Dosedanje diskusije so se vodile v glavnem znotraj Zveze komunistov. Sedaj pa se poudarja potreba, da se diskusija prenese v organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva, v samoupravne organe, v neposredne delovne organizacije in med vse državljane. Adenauer predlaga umik vojske ZDA BONN, 8. — Kancler Erhard bo konec tega meseca obiskal Norveško in švedsko, 26. in 27. septembra pa se bo sestal v Washing-tonu z Johnsonom, medtem ko bo v novembru obiskal Indijo in Par kistan. Medtem pa je precej protestov povzročila izjava bivšega kanclerja Adenauerja za «New York Times«, v kateri je dejal, da bi bilo želeti, da bi se ameriška vojska iz Vietnama umaknila. Najprej je protestiralo ameriško poslaništvo v Bonnu tudi zaradi tega, ker Je izrekel stari bivši kancler nekatere očitke pokojnemu predsedniku Kennedjrju, češ saj se Je »vojna v Vietnamu začela že prej, in sicer ko so se Francozi umaknili«. Bonska vlada pa je izjavila, da je Adenauer «zasebnik» in da se »njegovo stališče ne strinja s stališčem bonske vlade«. «Kozmo9 127» U Tant obišče Mehiko in Čile NEW YORK, 8. — iz tajništva OZN so sporočili, da bo generalni tajnik U Tant v zadnjem tednu avgusta obiskal Mehiko in Čile. V Santiagu se bo udeležil svečane otvoritve novega sedeža gospodarske komisije OZN za Latinsko Ameriko. Streljanje na meji med Izraelom in Jordanijo TEL AVIV, 8. — Predstavnik izraelske vlade je sporočil, da so jordanski vojaki streljali na izraelsko patruljo južno od gore Hebron. Patrulja je odgovorila s streljanjem. Izgub ni bilo. Tovorni vlak je prevažal avtomobile francoske proizvodnje in je bil namenjen v Milan. Zaradi najdbe peklenskega stroja je bi! nekaj ur ustavljen celotni železniški promet. Danes je bil železniški promet ponovno ustavljen na prog' skozi Brener od 8.45 do 10.12, ker je neki avstrijski železničar opazil v tunelu sumljiv omot. Kasneje so ugotovili, da je šlo za omot s perilom In ne za peklenski stroj, vendar so iz previdnosti promet ustavili. Ofenziva teroristov se torej nadaljuje ne oziraje se na človeške žrtve na brezobziren in hrupen način. Vedno bolj je tudi očitno, da gre za napade nacističnih skupinic iz Avstrije in Zahodne Nemčije, ki so postale glasne in ki zagovarjajo svoje početje tudi s trošenjem letakov. Nacistična organizacija »odbor za osvoboditev Južne Tirolske« je tako v nedeljo razširila v Innsbrucku letake, v katerih poziva občinstvo, da naj protestira proti vladi, češ da hoče zunanje ministrstvo prodati Južno Tirolsko v zameno za italijansko podporo vstopa Avstrije v Skupno evropsko tržišče. V letaku pravijo, da se že pripravlja zaključna konferenca in da je prišlo do avstrljsko-italljanskih sestankov. Politični opazovalci menijo, da pomeni ta letak napoved novih terorističnih napadov, kot sta to obljubila znana terorista, ko sta govorila po bavarski televiziji. Načelnik tirolske deželne vlade Wallnoefer se brani proti očitkom letaka skrajno desničarske organizacije, češ da se je res vršil sestanek med zunanjim ministrom Tončičem, predsednikom Južno Tirolske stranke Magnagom in njim, kjer so govorili o rezultatih italijansko - avstrijskih razgovorov, ki pa niso bili v ničemer povezani z Evropsko skupnostjo. Sedaj te zaključke preučujejo Južni Tirolci, med katerimi obstajajo različna stališča. Tirolska policija je izdala poziv prebivalstvu, da sodeljuje pri iskanju krivcev sobotnega neuspelega atentata. Zlasti sprašujejo, če so videli kakšno osebo, ki je v soboto od 18. do 20. ure na tovorni postaji v Insbrucku, ali na odseku Innsbruck-Gries nosila posodo, ki Je velika kot kanta za bencin za 10 litrov in ki je bila zavita v črni smučarski pulover. Po drugi plati pa italijanska stran zanika možnost takojšnjih italijansko - avstrijskih razgovorov, ali da bi celo Moro obiskal Dunaj. Po vesteh iz teh krogov mora dati pobudo Avstrija, pri čemer seveda vprašanje Skupnega evropskega tržišča ali druga vprašanja nikakor niso povezana s stanjem na Južnem Tirolskem. V tej zvezi se tudi hoče ostro ločevati notranja italijanska vprašanja, kot so zaključki' devetnajstih, od mednarodnih obveznosti in se čujejo, d& bi radi rešili spor z Avstrijo formalno na tak način, da bi Italija izglasovala MADRID, 8. — Danes je sodi-, šče obsodilo na zaporne kazni še v parlamentu ust>e,.ie zakone av-štiri sindikaliste — češ da so izvajali protizakonito propagando in se protizakonito združevali — in sicer enega na 2 leti zapora in 10.000 pezet globe, tri mesece zapora. tri pa na po strijska vlada pa bi dala v avstrijskem parlamentu ustrezno izjavo. List »Tiroler Tageszelntung«, ki izhaja v Innsbrucku, piše danes, da se je ponovno oglasila radijska postaja «Svobodna Tirolska«, ki je ilegalna in ki je montirana na zasebnem avtomobilu, tako da jo ’a-hko prevažajo in jo policija težje zasledi. Postaja je oddajala na 49 metrov valovne dolžine. List piše, da so imeli vtis, da je postaja zamenjala lastnika, ker so bili glasovi napovedovalcev drugačni. Pre-čitali so manifest, ki so ga zvečer razširili v Innsbrucku in v katerem obtožujejo avstrijskega zuns dilo, saj je njena uprava omogo- iiiiiiiiiiiiiiiiHimuiimiiiiimimiiiiiiiHHiiiiiiimmiimiiniHimiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiimiiiiimiHiiimiiiMiiiiiiiiiiumiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiMiiiiitiiiii BONN, 8. — število inozemskih delavcev v Zahodni Nemčiji se je lani zvišalo samo za 13 odst.; konec junija je namreč dvig znašal 25 odstotkov. Največ tujih delavcev v Zahodni Nemčiji je iz Italije, in sicer 30,4 odst., sledijo Španci s 15,5, Grki s 14,1 nato pa Turki, Portugalci in drugi. v skupini prijateljev ln so vse od peljali na postajo, kjer pa so pr. jatelje takoj izpustili, Lausena p: prijavili sodišču z omenjeno resr, obtožbo, za katero ni predviden začasna svoboda in se vrši sodni p-stopek pred porotnim sodiščem. MOSKVA, 8. — Sovjetski ob mejni organi že tretji dan dopu- ščajo vstop brez vizumov skandinavskim turistom, ki želijo obiskati Borisoglebak blizu norveške meje, čeprav so norveške oblasti lansko jesen ta obmejni prehod zaprle. «Tass» poroča, da se tudi drugi inozemski turisti z vizumi lahko poslužujejo tega prehoda. njega ministra Tončiča, češ da je Dalmatinec in da bo prodal Južne Tirolce. Isti list tudi piše, da so se za lastništvo te postaje vodile zagrizene bitke med različnimi strujami «borcev za svobodo Južne Tirolske«. Karabinjerji so v Bocnu zaprli 27-letnega nemškega državljana U da Lausena Iz Kiela pod obtožbo zasramovanja italijanskih oboroženih sil. Lausen je šofer kamiona in je sinoči izrekel nekaj žaljivk proti godbi sestavljeni iz vojakov, medtem ko je igrala v Bocnu na osrednjem Trgu Walter. To izjavo so čuli prebivalci, ki so Nemca prijavili karabinjerjem. Lausen je bil fllllllllHttllltlllllllHHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlUlMliitUlllimilllimillliUllllllllllllllllflUIIIIIIIINIMt VČERAJ PO VSEJ ITALIJI STAVKA AVTOBUSOV Pričeli so tiskati besedilo načrta Nadaljujejo se polemike o vzrokih m posledicah nesreče v Agrigentu - Olajšave za naročnike «telex> RIM, 8. — Predali so tisku novo besedilo petletnega načrta o gospodarskem razvoju. Gre za 200 tipkanih strani. Novo besedilo združuje tri dokumente: prvi os-nutek načrta, dodatek in preureditev podatkov na osnovi zadnjih pokazateljev osrednjega statističnega urada. Istočasno pa so iz načrta črtali nekatere odvečne dele ter primerjave z letom 1965, za katere menijo, da so nepotrebne. Novo besedilo petletnega gospodarskega načrta sta dala v tisk poročevalca večine poslanca Cur-ti in De Pascalis, ki sta besedilo tudi sestavila, vendar pravita, da gre samo za tehnično preureditev in da nista vnesla nobenih bistvenih sprememb Včeraj jc bila po vsej Italiji stavka uslužbencev avtobusnih, tramvajskih in filobus-nih občinskih podjetij ter avtobusnih podjetij s koncesijo. Zasebni avtomobili in vojaški kamioni so sicer delno pomagali reševati položaj, vendar iz vseh mest v Italiji poročajo o velikem kaosu in resnih težavah. Tej stavki bo 13. in 14. avgusta sledila nova stavka, ki pa bo zajela samo uslužbence avtobusnih podjetij s koncesijami. Do te stavke je prišlo, ker se niso pričela pogajanja za obnovitev delovne pogodbe Občinska prevozna podjetja namreč pravijo, da ne zmorejo bremen in da imajo preveč dolgov, ki znašajo za vsa tovrstna podjetja v Italiji 120 milijard lir, V političnem življenju je popolno zatišje in so iz Rima odšli vsi vidnejši funkcionarji ter ministri. Ostal je samo notranji minister Taviani, ki nekako zastopa celotno vlado in rešuje najnujnejša vprašanja. Nadaljujejo se polemike o stanju v Agrigentu, katere je sprožilo stališče lokalne KD, ki zahte-vat da se porabi 20 milijard lir državnega prispevka na tak način, da bodo gradnje osredotočili na enem samem mestu in pri tem zahteva, da se izvede preiskava nadzorništva nad umetnostjo. O tem stališču zelo ostro polemizira Unita, ki piše, da je KD v Agrigentu kriva za vse, kar se je zgo- čila tako strahotne špekulacije s takimi posledicami. Sedanje zahteve KD pa *o v bistvu zahteve, da se s špekulacijami nadaljuje in da se giradi na za to že v naprej pripravljenih zemljiščih, brez pravega nadzorstva. Pri tem gredo tako daleč, da zahtevajo celo kontrolo nad ustanovo, ki je edina v redu poslovala in ki je vsaj nekoliko preprečevala divje gradnje v Agrigentu. Strahotno nesrečo bi torej radi izkoristili za še poslabšanje stanja. Upravni svet ministrstva za pošto in telefon je sprejel vrsto u-krepov, da olajša bremena uporabnikom službe »telex». Sedaj je v pogonu 15 central, med katerimi sta novi v Bresci i-n v Trstu. Od leta 1962 se je število naročnikov zvišalo od 300 na 3166. Do sedaj so zahtevali vnaprej na račun abonmaja 600 tisoč lir, kar so znižali na 400 tisoč lir. PRED KOMPROMISOM WILS0N-SMITH? Konec tedna bodo v Rodeziji pripravljalna pogajanja s Smithom Medtem se bodo sankcije nadaljevale - Morebitni sporazum bo moral odobriti angleški parlament LONDON, 8. — Predsednik vlade Harold Wilson je izjavil v poslanski zbornici, da se bodo pripravljalna pogajanja med Anglijo in Rodezijo začela konec tega tedna, ko bo odšla posebna delegacija visokih britanskih funkcionarjev v Salisbury, kjer bo vodila razgovore z guvernerjem in z rodezijskimi „ „ _ . , . |,funkcionarji. Wi!son je povedal, Gi MOSKVA, 8. — V Sovjetski zve:rb0tj0 podlaga pogajanj tista načela, zi so danes izstrelili nov umetni t ki so bila obrazložena že v znani satelit »Kozmos 127», ki je oprem- Beli knjigi. Nato je dejal, da se ljen z znanstvenimi aparati, s ka terimi bodo nadaljevali raziskavo vesolja v okviru programa, ki je bil objavljen 16 marca 1962, Tass poroča, da vsi ti aparati normalno delujejo. Seizmološki zavod v švedskem mestu Upsala pa je sporočil, da je prišlo v srednji Aziji blizu Se-mipalatinska do podzemeljske jedrske eksplozije, ki je bila srednje moči. Nacisti skrunijo židovske grobove BONN, 8. — Nemški nacisti so v noči med soboto in nedeljo o-skrunili 34 grobov na židovskem pokopališču v mestu Krefel v Zahodni Nemčiji. Državno tožilstvo je uvedlo preiskavo. Na bližnjem krščanskem pokopališču pa so Q-skrunili šest grobov. lahko doseže ureditev spora samo s pogajanji «z zakonito in ustavno« rodezijsko vlado. Nato Je Izjavil: ((Pripravljalni razgovori bodo zadevali predvsem možnosti povratka zakonitosti v Rodezijo In sredstva, da se doseže soglasje vsega rodezijskega prebivalstva v celoti. Velika Britanija pa bo dosledno izvajala svojo politiko sankcij proti Rodeziji z namenom, da bi se obnovila zakonitost.« Wilson je zajamčil, da ne bodo sklenili nobenega sporazuma z Rodezijo brez pristanka angleškega parlamenta, ki je «edini pristojni organ, ki lahko dopusti neki koloniji neodvisnost«. Trenutno pa nikakor ne kaže, da bi dosegli sporazum v prihodnjih dveh mesecih. Ce pa bo razvoj položaja zahteval, bodo predčasno sklicali parlament, tudi če takrat ne bo še konec poletnih počitnic. V Sallsburyju pa bodo konec tedna britanski odposlanci predvsem ugotovili ali sploh obstaja podlaga za začetek prihodnjih razgovorov. Wilson Je med drugim tudi povedal, da je britanski komisar v Lu-saki Mac Donald obnovil razgovore z vlado Zamble «o sredstvih za dosego rešitve težavnih gospodarskih vprašanj«. Ko je odgovarjal na nekatera vprašanja voditelja konservativne opozicije Heatha, je Wil-son izjavil, da britanska vlada nima namena preložiti na druge svoje odgovornosti glede Rodezije. Pri tem je poudaril, da če vlada ne bo pohitela, bodo »drugi začeli z akcijami, katerih ne bo moč onemogočiti«. V zvezi z prihodnjim sestankom voditeljev držav CommonweaI-tha Je britanski predsednik izjavil, da bo odgovornost vedno na angleški vladi kljub stališčem, ki jih utegnejo imeti drugi voditelji. Nikakor pa — iz tistih razlogov — vprašanje ne bo predloženo OZN, kajti britanska vlada sl «ne namerava umivati rok glede tega vprašanja«. Edina sprejemljiva možnost bi bila, če bi se večina držav Com-momvealtha izjavila proti britanskemu ravnanju. Le tedaj bi čla-. mice OZN lahko sklepale, ali naj se “ešltev tega vprašanja vnese na dnevni red prihodnje generalne skupščine OZN. Bivši konservativni minister za kolonije Duncan Sandys je po Wil-sonovem govoru izjavil, da je namen razgovorov v Rodeziji, doseči sporazum glede točnih pogojev, pod katerimi lahko Velika Britanija do- voli zakonito neodvisnost Rodeziji Rekel Je, da Wilson zelo dobro ve, da od predsednika rodezijske vlade Smitha ne more zahtevati, da prekliče svojo samovoljno in enostransko izjavo o neodvisnosti, kajti to bi pomenilo zahtevati »brezpogojno kapitulacijo«. Po Sandysovem mnenju Wilson nikakor ne želi izzvati upora laburistične levice pred parlamentarnimi počitnicami. Sele, ko bo parlament na dopustu, ne bo Imel nobenih pomislekov več glede začetka pogajanj s protizakonito vlado v Rodeziji, »kajti druge vlade, razen Smithove, v Rodeziji ni«, je dejal Sandys. Wilsonove izjave je danes komentiral tudi bivši rodezijski predsednik vlade Roy Welensky, ki je dejal, da govori kot politik, ki se je svoj čas uprl enostranski Smithovi izjavi o neodvisnosti. Poudaril je. da WHson danes ni povedal nič novega, zaradi tega je mnenja, da se bodo razgovori z Rodezijo še dolgo časa vlekli. Nato pa je izjavil, da če ne bo hitro dosežena rešitev rodezijskega vprašanja, se bo bojkotiranje britanskih proizvodov v Rodeziji raztegnilo na še druge države, pri čemer ni hotel povedati katere. Rekel pa je, da ne verjame v gospodarske sankcije, za katere v Londonu mislijo, da bodo povzročile Smithovo kapitulacijo. Končno je povedal, da v Rodeziji ni nobenih težav glede hrane in obleke ter bencina; samo glede tobaka noče Smith povedati, kako stojijo stvari. Vsi znaki govore, da se val bombnih atentatov na Južnem Tirolskem še ni polegel in da gre šele za začetek. V soboto ivečer so čisto slučajno odkrili peklenski stroj, ki je bil na tovornem vagonu vlaka, ki .je peljal v Italijo in ki je bil tako urejen, da bi eksplodiral na italijanskem ozemlju. Istočasno se krepi propagandna akcija nacističnih »borcev za svobodo Južne Tirolske«, ki očitajo avstrijski vladi in zlasti nje-nemu zunanjemu ministru Tončiču, da prodajajo Tirolce. Pri tem so sc poslužili letakov in tajne ra-dijske postaje »Svobodna Tirolska«. V Ameriki se nadaljujejo rasistični spopadi, ki so tokrat dosegli višek ponovno v Chicagu, ven. dar v drugem mestnem predelu. Okrog 150 črncev je mirno demonstriralo proti diskriminacijam pri stanovanjih in so jih beli prebivalci obmetavali s kamenjem in steklenicami. Velike policijske sile napadov niso mogle preprečiti. Kitajski CK partije je sklenil v velikem številu tiskati dela Mao Ce Tunga, pri čemer je prišla na vrsto tudi založniška dejavnost in ostre kritike, češ da so dosedaj izdajali raje fevdalistična, kapitalistična in revizionistična dela. Preteklo nedeljo je ameriško letalstvo izgubilo med bombardiranjem Severnega Vietnama kar sedem letal, kar so v ameriškem po (Ijstvu v Sajgonu označili za «najbolj črn dan«, odkar se je bombardiranje začelo in izjavili, da so Carle j izgubili nad 31)0 letal, medtem ko v Hanoju trdijo, da so jih sestrelili najmanj tisoč več. Med pobudami za dosego miru s pogajanji pa je omembe vreden tajlar ki predlog, naj se skliče zadevna konferenca azijskih držav. Pobuda je važna zaradi tega, ker je voditelj demokratične večine v ameriškem senavu, znani senator Mansfield izjavil, da se s takim predlogom strinja in‘ če bi bila azijska konferenca koristnejša od ženevske, bi bil senator tudi zato, da bi bila celo v Pekingu. Po drugi strani pa se slišijo predlogi, seveda v vojaških ameriških krogih, da so dosedanja proučevanja pokazala, da bi morali povečati število ameriških vojakov v Vietnamu še za nad 450.000, tako da bi jih bilo 750.000. Toda večina o-pazovalccv je mnenja, da bi tudi v tem primeru vojna trajala še pet let. Konec tedna — kot je povedal Wilson včeraj v parlamentu — bo odšla v Rodezijo uradna britanska delegacija, da bi pripravila pogajanja za dosego kompromisnega sporazuma s Smithovo rasistično vlado, ker se britanska vlada boji, da bi jo «drugi« prehiteli. Da se nikoli več ne ponovi katerakoli Hirošima Brez posredovanja generalnih štabov, brez analiz psihologov in nasvetov filmskih scenaristov bom povedal, kaj vidi in občuti tujec, ki danes, dobrih dvajset let po eksploziji atomske bombe, obišče Hirošlmo. O tem, zakaj je poveljnik dvajsete eskadre ameriškega letalstva generalmajor Curtis Le May na Marianskih otokih šaril po geografiji japonskega arhipelaga in poleg Kjota, Kokuruja ln Niagatuja izbral tudi Hirošimo za tarčo atomskega napada, razglabljajo danes teoretiki vojne strategije in analitiki vojnih operacij. V Hirošimi pa to nikogar več ne zanima. O tem, ali bi poskusna eksplozija atomske bombe, preden so jo vrgli na določeni objekt, vendarle prestrašila Japonce in jih prisilila h kapitulaciji še pred katastrofo, razmišljajo zdaj psihologi, ki so v službi pri generalnih štabih. V Hirošimi pa to ne zanima nikogar več. O tem, ali Je bil množičen beg prebivalcev Hirošime iz njihovega mesta zares predznak in slatnja velike nevarnosti, ki jih je vendarle zadela nepričakovano, in kaj taka množična histerija in preplah pomenita v napovedovanju dogodkov in tragedij, razmišljajo danes filmski scenaristi, književniki in potopisci, ki prevzeti od kataklizme mesta pišejo pretresljive strani svojih literarnih pričevanj ali snemajo filme s sugestivno močjo. V Hirošimi pa to nikogar več ne zanima. Najsi bo to dobro ali ne — v Hirošimi, današnji, sodobni, novi Hirošimi živi v zavesti njenih j .-e-biavlcev samo ena ugotovitev: na mesto so odvrgli atomsko bombo, za vojaško-politično rešitev pa Je bila plačana prevelika cena, plačali pa so Jo tisti, ki na tako rešitev niso mogli vplivati. Državljani brez uniforme. Ko sem se pogovarjal z več Japonci, sem opazil, da prebivalci Hirošime ne marajo iskati nobenih vzrokov zgodovinskega in političnega značaja za tragedijo svojega mesta. Kratko malo izvzemajo iz političnega okvira povod za to bombardiranje. To pa ustreza Američanom v današnji Japonski, to ustreza tudi Japoncem v današnji Hirošimi, ker postaja s tem grozljiva žrtev čistejša in bolj vzvišena. Prav tako sem opazil, da današnji, sodobni Japonec živi v prepričanju, da takšno maščevanje za umazano vojno ni bilo potrebno. Kazen je bila preostra in ta občutek lahko pojasnjuje nekatere prikrite ali odkrite revanšistične poteze na Japonskem. Vse to pa so pravzaprav samo vtisi, ker mi nikjer ni prišla v roke znanstvena, sociološka analiza o tem, kakšen je odnos sodobnega Japonca do hirošimske tragedije, in o posledicah, ki jih je ta tragedija zapustila v dušah ljudi. Tudi kot tujec v Hirošimi t' nikakor nisem mogel znebiti vtisa, da njeni prebivalci, ne glede na starost, ne skrivajo okamenelega prezira do 'vsega, kar se je zgodilo. To so zaprti, molčeči ljudje, ker radi se pogovarjajo, skopo odgovarjajo, ravnodušni so do radovednih tujcev, ki prihajajo v njihovo mesto. To opazi človek že na prvem koraku, ko pride tja. Tako kot ima vsako mesto svoje znamenitosti, v glavnem vključene v kontinuiteto zgodovine, tako ima tudi Hirošima znamenitosti brez zgodovine, ki pa so danes že zgodovina. Nič v tem mestu ni starejše od dveh desetletij. Vse kar je bilo pred 6 avgustom 1945, je zbrisano iz spomina in zemljevida. Nekatere starine, kot hiro-šimski dvorec ali vrt Sukukei, so še danes v Hirošimi. Toda to so samo rekonstrukcije starih stavb ln starega okolja. V Hirošimi ni drevesa, ki bi bilo starejše od 20 let. Ne drevju ne gozdovom ni bilo prizaneseno. Celo reke (skozi Hirošimo teče sedem rek) so tam gorele: v strašnem vršanju ognjenega vetra sta presahnili strugi Honkave in Matojacu. Iz nič je danes zraslo popolnoma novo mesto. ((Znamenitosti«, ki jih ne pozabijo pokazati nobenemu tujcu, niso vezane na obdobje Nara ali na obdobje Heian ali na Kamakurino obdobje. Vezane so na strupeno izbohotenje tamske gobe in vsa ta Hirošima, modema in nova, spominska v svojem žalovanju in hrupna na svojih bulvarjih — Je ena sama velika asociacija na tragedijo, katere posredne priče smo vsi. itedkokdo lahko obišče bolnišnico A.B.C.C Hirošimcem so jo podarili Američani. Bolnišnica je ločena od mesta in njegovih prebivalcev. V njej se zdravijo bolniki, ki trpijo za posledicami eksplozije atomske bombe. Zgrajena je v več blokih, kot letalske lope. Pod žarkim soncem se sivo, zamolklo, trudno leskečejo strehe te bolnišnice, ki jo varuje simbol dobrodelne mednarodne organizacije — Rdečega križa. Z vzpetine, na kateri stoji ta bolnišnica, Je razgled na vso Hirošimo. Videti je le nekaj tovarniških dimnikov, iz katerih se vije modrikast dim, ter mirni, velikanski hlrošimski zaliv, kakor da so ga pozabile vse ladje in vsi kapitani Nekje v središču mesta, med temnimi gmotami mestnih lokalov, pa migota odsvit ognja. To je večna plamenica, ki gori v Spominskem parku miru. Hirošima ima danes nov, marmorni most Hajva Ohaši. Postavili so ga tam, kjer je stal nekoč standardni most za trgovanje na drob- no in za lokalni hlrošimski promet. Most nad reko, ki je zakipela, vrelo reko, spremenjeno v paro, v katero so skakali brezmočni ranjenci. Reka je danes bistra in zelena, plitva, na njenih bregovih se igrajo otroci in ždijo miroljubni, potrpežljivi ribiči. Ta most pelje v Park miru. V Hirošimi sem doživel čuden avtomatizem gibanja in reakcije, kakršnega nisem doživel nikjer, če se je v popolni tišini sončnega dopoldneva oglasil zvok oddaljenega letala, komaj opaznega, sem nehote pogledal kvišku in iskal po hi-rošimskem nebu. Prebivalci tega mesta pa ne gledajo več v nebo. Bržčas zaradi trajne in nezavedne evokacije tistega jutra v sončnem avgustu, ko je bilo nebo nad Hirošimo prav tako kot zdaj, globoko, morsko modro, na obzorju pa so plavali volnati oblački, ki kot nespretna dekoracija jarko osvetljenega prizorišča izginjajo ob robu daljnjih, prijaznih gozdnatih gričev. Od mosta Hajva Ohaši do Spomenika materi, ki varuje otroka pred vročim vetrom, od realističnega spomenika, ki so ga dvignili na podstavek, natanko v vzporednici hirošimskega muzeja in hiro-šimskega spomenika se vidi na levi, skoraj dosegljiv z roko, novi hirošimski hotel, zgrajen iz aluminija in stekla, ki se imenuje Hotel New Hiroshima. Na desni so bloki modemih stavb nove Hirošime. Za hrbtom — nova Hirošima, ki sega vse do morske obale. Spredaj, pred menoj pa kamenje, cvetje, vodometi — vse vgrajeno, zasajeno, postavljeno in začrtano za trajen spomin tistim, ki so tu dočakali 6. avgust 1945. Pred Spomenikom materi, ki varuje otroka pred ognjeno vihro, pred impresivno figuro v poslednji bolečini skrčene matere, ki se je bila vrgla na otroka in ga varuje s svojim telesom — pred tem spomenikom Je vedno dovolj obiskovalcev. Prihajajo, postajajo, molče In odhajajo. Za tem spomenikom je velik, največji vodomet v Hirošimi. Na pravili so ga v spomin žrtvam, To Je vodomet, ki noč in dan neprenehoma brizga vodo v debe-lih curkih, vodomet, ki se leske-če v soncu v slepeči belini. Tudi za tem vodometom je muzej. Nikoli ni brez obiskovalcev, nikoli ga ne bodo preselili iz Hirošime. Obl skujejo ga ljudje z vsega sveta, število obiskovalcev tega muzeja je naraslo na sedem milijonov. To je panorama grozljivih ekspo natov. Fotografija improvizirane bolnišnice. Postelj ni. Ranjenci po tleh. Vsi v tej bolnišnici imajo hude opekline na ramah in na prsih in ne morejo ležati. Zato sedijo, sedijo v mučnih in nepojmljivih položajih, z glavami sklonjenimi na prsi, ln sede — umirajo. Kolo se je spremenilo v železen vozel. Krmilo se je znašlo zadaj, kolesi sta se prepletli in stalili. Od neke ženske ni ostalo nič. Ostali so ohranjeni samo njeni lasje. Ti lasje so zdaj razstavljeni. V vitrinah, v špiritu hranijo koščke človeške kože. Dogajalo se Je, da je tiste, ki so ostali živi v požaru, ob silni eksplozjii in sploš- j nem rušenju raztrgalo na kosce, j Budilka se Je ustavila ob osmih I in petnajst minut — natanko tedaj, ko je petsto metrov nad Hi- J rošimo eksplodirala atomska bom- j ba «Mali deček«. Zapestna ura se j je ustavila ob osmih in petinštirideset minut. Ob izhodu iz muzeja ponujajo molčeče prodajalke za simbolično ceno majhne lesene zvonce miru, na katerih piše: «Nikoli več Hirošime!« Hirošima, ki je 6. avgusta 1945 ob osmih In petnajst minut doživela najhujše razdejanje v zgodovini vseh vojn, Je danes popolnoma zgrajeno mesto. To Je moderno, lepo velemesto s skoraj pol milijona prebivalcev. Mesto širokih sončnih bulvarjev, polno zelenega mladega rastlinja, mesto dijakov in študentov. Današnja Hirošima ima več gledališč, novih razkošnih kinematografskih dvoran in nočnih kabaretov. Kino dvorane so polne, nočni kabareti vabijo prišlece. V kinematografih z zvenečimi imeni Asa-hi Kaikan, Takarazuka in Rltz predvajajo samo tuje filme, največ ameriških, od evropskih pa povečini francoske filme. Sovjetskega filma rkorajda ni. V poseb- nih kinematografih Tojozo in Toko predvajajo samo japonske filme, in sicer tiste velike filme ne-nadkrlljlvega Kurosave, pa tudi vrsto kratkometražnih sentimentalnih in seksualiziranih filmskih zgodbic, ki imajo dosti obiskovalcev, doživljajo pa vselej neugodne kritike japonskih filmskih ocenjevalcev. Tako kot pri vseh mestih sveta imajo tudi v novi Hirošimi nočni kabareti banalna imena in verjetno najdejo vsebino svojega komercialnega obstoja v banalnih, že zdavnaj prežvečenih sporedih, ki so neiznajdljiv posnetek revijskih programov ameriških metropol. Tl kabareti imajo ceneno vabljiva Imena: Grand - Palače, Capablanca, Lira in šubo. Ponoči gori v Hirošimi milijon luči. Reklame... reklame, hrupne ulice, nezadržni avtomobilski promet. Samo v Parku miru je tišina. Ne daleč od vodometa, ki v debelih curkih brizga vodo, gori večna plamenica Hirošime. Zvon miru Je že utihnil, odsvit ognja pa migota na črkah plošče, pritrjene k stolpu Zvona miru: «Po-potnik, udari na ta Zvon miru, naj odjekne v dušah in srcih vseh ljudi sveta — da se nikoli več ne ponovi Hirošima.« JOŽO PULJIZEVIČ Najbrž se niso kesali mnogi izmed tistih, ki so bili v nedeljo na Veliki planini, namesto da bi odšli na morje se kopat. Na Veliki planini so imeli «Pastirski praznik Velike planine 1966», ki je privabil veliko število planincev in drugih izletnikov. Kljub temu, da se je praznik začel šele po 10. planino pognali že ob treh zjutraj. Prireditelji računajo, da si je nedeljsko prireditev na Veliki planini ogledajo blizu 10.000 ljudi. Pravzaprav se je pastirski praznik začel že soboto zvečer z rajanjem ob kresnem ognju. Nedeljsko praznovanje pa se je pričelo s tra- uri, so kolesje vlečnice na Veliko I dicionalnim dogonom živine na Ve- liko planino. Spremljali so jo pastirji, oblečeni v prastare veliko-planinske nošnje. Druga za drugo so se zvrstile folklorne in zabavne točke, številni nedeljski izletniki iz vse Slovenije, pa tudi izza meja, pa so bili z današnjo prireditvijo nadvse zadovoljni. Za dobro razpoloženje gostov je vsekakor poskr- bel tudi ansambel Lojzeta Slaka, Letalo se je med poletom vnelo in strmoglavilo Bilo Jo 41 mrtvih V noči med soboto in nedeljo je v divji nevihti padlo na tla reakcijsko dvomotorno letalo proge Kansas City-Omaha. Nesreča se je dogodila v neposredni bližini manjšega mesta Falls City v Nebraski. Na letalu je bilo 37 potnikov in 4 člani posadke. Letalo se je popolnoma razstrečilo, ostanki pa so na tleh goreli še štiri ure, preden je gasilcem u-spelo ukrotiti ogenj. Po pričevanju nekaterih oseb se je letalo vnelo že v zraku, širijo se najrazličnejše domneve o vzrokih nesreče. (Na sliki: ljudje od daleč gledajo, kako gorijo ostanki letala, ne da bi mogli kakorkoli pomagati.) Tri žrtve neurja na bolgarski meji BEOGRAD, 8. — Na bolgarski meji v Krivi Palanki in v okoliških vaseh je bilo sinoči strašne neurje z grmenjem in točo. Posledica neurja so bile tri smrtne žrtve, dva je ubila strela, eden pa je utonil v Krivi reki, ko je hotel prekoračiti most, ki ga je hudournik odnesel. Reka je odnesla tudi del asfaltirane ceste, ki vodi do bolgarske meje. Na Japonskem utonilo 92 oseb TOKIO, 8. — Včeraj je na Ja ponskem utonilo 92 o-seb, 24 pa jih pogrešajo. Na stotisoče Japoncev je v vročem vremenu iskalo olajšanja na plažah. Nesreče na cestah EMPOLI, 8. — Dva zaročenca sta se ubila pri vožnji z vespo v Ponte alla Stella pri Empoliju. Stara sta bila 24 in 21 let. Peljala sta se proti morju, pa sta se med potjo zaletela v neki «1100», ki je vozil iz druge strani. OASERTA, 8. — Oče in sin sta utonila pred plažo v Castelvol-turnu, ko sta se kopala s svojci. Oče je imel 57 let, sin pa 16. Oče je šel v vodo z omenjenim sinom in še z drugim sinom, starim 19 let. Odplavali so kakih 20 metrov od obrežja, ko jih je nenadoma IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIirmilllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllflHHIIIIIIIIIIIIIHHIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIinillllllllllllllllllllllllll STRAŠNA TRAGEDIJA V GROSETTU Ustrelil je hčer in njenega prijatelja potem pa še ženo in končno še sebe neki val pokril in sta izginila pod vodo. Na pomoč so jim takoj priskočili ostali svojci in nekateri ribiči. Ko so jih našli, sta bila oče in mlajši sin že mrtva Starejšega sina pa so v zelo resnem stanju prepeljali v bolnišnico. FERRARA, 8. — Na nekem o-vinku je motor, ki ga je vozil 51-letni Otello Borghesi iz Ferrare, zavozil na ovinku s ceste ter padel na nasprotni nasip ob cesti tekoče reke, tako da je pri tem letel po zraku več kot osem metrov. Deset let mlajši spremljevalec, ki je sedel na zadnjem sedežu, je bil takoj mrtev, vozač pa je hudo ranjen. žena, ki je spala, se je ob streljanju prebudila in v strahu zbežala na cesto. Ghezzl je stekel zanjo In jo ustrelil. Tudi proti nekaterim ljudem, ki so bili tedaj zraven, je sprožil kaka dva strela, vendar ni nikogar zadel. Z zadnjo kroglo, ki mu je ostala, je pa ustrelil sam sebe. Ugibajo, kaj je moglo Ghezzlja pripraviti do tolikšnega zločina. Govorilo se je, da Mancinija ni maral. Zvedelo pa se je celo, da Je bil Mancini sploh že zaročen z nekim drugim dekletom In da bi se moral septembra poročiti. S Tosco je bil navezan samo kot prijatelj in morda prav to ni bilo Ghezzl ju všeč. puško. Ko sta se pozno ponoči To-1 Vprašanje Je seveda, koliko je la-sca ln Mancini vrnila, je Ghezzi hko to zadosten razlog za ubijanje, ustrelil Mancinija nato pa še hčer. | kakor je tudi vprašanje, kako lahko ............................................ V Franciji nov, energičen postopek proti kršiteljem cestnega zakona GROSSETO. 8. — Lionello Ghezzi, star 59 let, Je ustrelil hčer ln njenega prijatelja, nato ženo in končno je napravil samomor s tem, da se je ustrelil z zadnjo kroglo, k! mu je ostala v puški. Kako je moglo priti do te strašne tragedije, ni pojasnjeno. Sprva se je govorilo, da je Ghezzi ustrelil zaročenca hčere, ki ga ni maral. Pozneje pa so sporočili, da ni šlo za zaročenca temveč samo za prijatelja. Hči Tosca, stara že 29 let, Je šla zvečer iz hiše s 33-letnim Brunom Mancinijem. Baje je oče hčeri naročil, naj bo doma opolnoči. Ker je pa še dolgo ni bilo, je čakal s PARIZ, 8. — Policija centralne Francije je danes zjutraj pričela operacijo novega tipa, da bi preprečila nevarno vožnjo ter tako zmanjšala smrtne nesreče na cestah. Lansko leto so te nesreče narasle za 10 odst. v primerjevi z letom prej z 12.335 mrtvih. Gre za to, da vsem avtomobilistom, ki se ne drže prometnih predpisov in vozijo nevarno, takoj odvzamejo vozno dovoljenje, pa tudi avtomobil. «Sodišče» treh o-seb, ki mu predseduje sam prefekt Bruneau (njegova je pobuda za to novo operacijo) ln so poleg njega še po en uporabnik ceste, funkcionar motorizacije ter lokalni policijski funkcionar, ima zasedanje kar na travniku pri cesti ter sodi kar takoj prekrške prometnih pred- pisov. Dva avtomobila s policijskimi agenti v civilu sta v soboto vozila na 20 km dolgem odseku neke ceste ter po radiu javljala vse prekrške patruljam na motorjih, ki so nato ustavljale te avtomobile. Zaradi hujšega prekrška cestnega zakona so šestim avtomobilistom takoj odvzeli vozno dovoljenje in njihovi avtomobili so ostali kar na robu ceste, medtem ko so morali sami peš nadaljevati pot do najbljižjega kraja. «Kadar gre za poskus umora, Je dejal Bruneau, skušamo razorožiti človeka, od katerega prihaja grožnja. Razorožiti norca na cesti pa pomeni odvzeti mu vozno dovoljenje.« Prvi jo je izkupil neki mlad trgovsko-tehnični agent Iz Greno-bla, ki se je s svojim «Ami 6» vračal s počitnic. Policijski avto ga je zalotil, ko je pri prehitevanju vozil čez strnjeno črto po sredi ceste. Odpeljali so ga na sodišče, kjer je bil proces takoj. Nič ni pomagalo agentovo zagovarjanje, soglasno se je sodišče izreklo za njegovo krivdo. V nekaj urah se je enako dogodilo še petim avtomobilistom, med temi tudi šoferju nekega avtobusa, ki pa so mu izjemoma dovolili, da svojo vožnjo dokonča. Vsi ostali pa so morali pustiti avto kar ob robu ceste in s kovčki v rokah oditi do najbližje postaje kakega avtobusa. Verjetno se bo ta pobuda razši- imajo neodgovorni ljudje po rokah toliko orožja. Tisti, ki so bili do polnoči z Ghez-zijem skupaj v nekem baru, pravijo, da je bil kar normalno dobre volje. Na Koroškem letos izreden porast dotoka turistov CELOVEC, 8. — Tekoče turistično leto v Avstrijo dobro kaže, izredno in nepričakovano dobro pa kaže na Koroškem. V prvi tretjini turističnega leta je število turističnih nočitev na Koroškem naraslo za 24%. Takega porasta ni zabeležila nobena druga zvezna dežela. Na drugem mestu stoji po porastu nočitev Gradiščanska z 18%, na tretjem mestu pa Salzburg z 11%. Na Tirolskem se je število nočitev v tem času povečalo za 9%, na Dunaju pa za 5%. Da se je turizem, tudi v zadnjih mesecih dobro razvijal, kaže njegov devizni dotok v mesecu juniju. S skupno 1890 milijonov šilingov je bil za 10% višji od turističnega deviznega dotoka v juliju 1965. rila še na druge pokrajine Francije, nem stanju. Umrla je 16. žrtev Whi(mana AUSTIN, 8. — Danes dopoldne je v bolnišnici umrla 17-letna Karen Griffith, ki je bila prejšnji ponedeljek hudo ranjena, ko je Charles Wlbitman streljal s stolpa univerze v Austinu. Tako je število Whitmanovih žrtev z njegovo materjo in ženo vred naraslo na 16. Od ostalih 32 oseb, ki so bile tudi ranjene, pa je še samo neka 41-letna ženska v foritič- Sprctni izsiljevalci ŽENEVA, 8! — Tolpa goljufov Izsiljuje za desetine milijonov frankov nekatere zelo, bogate Američane, Nemce, Holandce in Belgijce. Ti pa nočejo sodelovati s švicarsko policijo, ker se bojijo, da jih ne bi zadel zakon lastnih dežel zaradi prekrška fiskalnih zakonov, ker so tajno spravili v inozemstvo velike kapitale. To je danes povedal javni tožilec iz Basla, ter potrdil — vsaj deloma — vesti, ki jih je nedavno objavil neki pariški popoldnevnik. List je razkril, da se je neka tolpa goljufov specializirala za izsiljevanje nekaterih bogatih klientov neke velike švicarske banke. Tolpa je lahko opravljala svojo dejavnost, ker ji je neki bivši uradnik banke (sedaj je v zaporu) pribavil zaupne dokumente, ki jih je izmaknil med svojo dvajsetletno kariero vzornega blagajnika. Ko je prišel v stik z nekim brivcem iz Basla, ki je imel zveze z nemškimi in francoskimi kriminalci, je uradnik organiziral tolpo, ki je navezala stike s klienti, ki so tolpi dajali znatne vsote, da bi se izognili strogim fiskalnim kaznim. Za zadevo j pa so zvedele policijske oblasti najprej v Franciji in nato v Švici, in sicer po ovadbi, ki jo je podal eden izmed članov tolpe. Kot je povedal danes javni tožilec iz Basla, je delo preiskovalnih oblasti zelo težko, ker oškodovanci z njimi ne sodelujejo in nočejo povedati nobenih podrobnosti. Ni bilo še povedano, koliko so znašali ((procenti«, ki so jih klienti banke plačevali kriminalni tolpi. Govori pa se o vsoti okrog 50 milijard lir. Itnjitjt* v« q1orlntihct> glabhu ^ Minister Corona odpovedal udeležbo v Taormini Hoteli so nagradili Jacopettija za film, ki je bil zaradi protestov celo v Berlinu prepovedan Kar nerazumljivo je ravnanje vseh, ki so imeli kakorkoli o-pravka z organiziranjem filmskega festivala v Taormini. Nerazumljivo je, da so na festival spravili film Jacopettija «Addio, Afričan, čeprav se je vedelo, da ga je vsa resna kritika odklonila, kakor so ga tudi odklonili vsi tisti gledalci, ki v filmu vidijo še kaj več kot gol spektakel, pa naj bo že vesel ali žalosten, smešen ali pretresljiv. Končalo pa se je celo tako, da bi moral Jacopetti dobiti nagrado. Jasno je, da predstavnik vlade, minister za prireditve, ki naj bi se udeležil zaključne slavnosti, ni mogel s svojo navzočnostjo odobriti takšne podelitve nagrade. To bi pomenilo, da kljub nasprotnim glasovom naprednih filmskih gledalcev v Italiji, vlada odobrava Ja-copettijev rasistični film. In to še celo sedaj, ko so ga celo v Berlinu prepovedali. Res je, da ga oblast tamkaj ni prepovedala na svojo pobudo temveč zato, da ne bo več demonstracij proti filmu, ki so se ponavljale vse večere, odkar je bil film na sporedu. Torej — medtem ko v zahodnem Berlinu demonstrirajo proti predvajanju filma in pri tem tudi dosežejo uspeh, pa isti film v Taormini predvajajo in — nagradijo. Končalo se je potem tako, da ni bilo televizijskega prenosa zaključne slavnosti, ministra Coro-ne ni bilo tam in Jacopetti tudi ni dobil nagrade. Najbolj kupovane knjige preteklega tedna RIM, 8. — Pretekli teden so šle najbolj v prodajo sledeče knjige (v oklepaju je poleg imena založba tudi številka, ki jo je imela knjiga na lestvici prejšnjega tedna): 1. Prisco: «Una spirale di neb-bia», (Rizzoli, 1); 2. Bevilacqua: «Questa specie d’amore» (Rizzoli, 2); 3. Calvino: «Le cosmicomi-che» (Einaudi, 6); 4. Tobino: «Sulla spiaggia e di la dal molon (Mondadori); S. Gatto: «La storia delle vittime» (Mondadori, 10); 6. Pavese: vLettere 1924-1944» (Einaudi, 3); 7. Ottieri: «L’irrealta quotidiana» (Bompiani); S. Monte-santo: «La cupolan (Mondadori); 9. Cronin: «11 medico dellisola« (Bompiani, 7); 10. Ryan: «L’ulti-ma battaglia» (Garzanti, 4). Felice Benuzzi «Beg iz Kenije« Nikoli nisem imel simpatije za stvari, ki so v zvezi z vojno, vsaj od tistega dneva, ko sem se sam zaletel vanjo, še manj mi ugajajo tisti, ki so njej pišejo in pri tem mislijo, da morda o-pravljajo nekakšno dolžnost. I-mam jih za heroje pisalne mize, ki kažejo svojo levjo dušo, ko topovi molče. Meni, odkrito povedano, topovski glasovi niso nikoli ugajali in še danes, kadar slišim grom ali kak drug strašen ropot, mi misel pohiti v čas med vojno, ko me je bobnenje topov osrečilo z zlatenico. Ko sem torej dobil v roke knjigo Feliceja Benuzzija «Beg v Keniji« (Založba Tamari, Bologna), sem se nekoliko obotavljal, preden sem se lotil branja. Ker pa dobro poznam avtorja, ki je italijanski generalni konžul v Berlinu in s katerim me veže vljudno, spoštljivo prijateljstvo, sem premagal predsodke. Ko pa sem knjigo prebral, sem tudi spremenil mišljenje. «Beg v Keniji» ni knjiga o vojni. Namreč ni ena izmed tistih knjig, ki kar šklepe- WM Med mednarodnim tekmovanjem v akrobatiki v zakonca pokazala svojo sposobnost in drznost m tih kar za dva helikopterja 1. ■1 Moskvi sta dva trapečih, pripe- tajo od strojnic in so zvrhane senzacionalnih junaštev, ln če so v njej junaštva, nastopajo po prstih brez prevelikega hrupa, inteligentno prikrita v posrečeno in naglo pripovedovanje. «Beg v Keniji» je preprosta, prijetna knjiga, brez vsake retorike, s komaj opazno sledjo nostalgije in jasnim jezikom — popolnoma v skladu z ambientom in z zgodbo — vse to ima čudežno moč, da človeka pritegne. In to ni malo. Kdor od blizu pozna Feliceja Benuzzija in potem bere njegovo knjigo, pač lahko reče, da Benuzzi piše kot govori. Tolikšna je zvestoba te knjige do govora in načina življenja njenega avtorja. Ta knjiga, ki se pričenja z golim opisovanjem konvoja italijanskih vojnih ujetnikov, ki korakajo proti oddaljenemu taborišču za ujetnike v Keniji, doseže višek svoje lepote, tudi v literarnem smislu, tam, kjer avtor popisuje mrzlične trenutke pred begom treh italijanskih jetnikov, ki so si zadali nalogo, da bodo ponesli zastavo na najvišji vrh hriba Kenija. Eden od teh treh ujetnikov, pravzaprav pobudnik, je bil prav Tržačan Felice Benuzzi. že nekateri kratki opisi povedo dovolj, kaj je bil in kaj je še sedaj Felice Benuzzi, ki je kljub vsemu ostal mlad sanjač iz nekdanjega časa; človek, ki še vedno obupno verjame v moralne vrednote, brez katerih njegovo življenje ne bi več imelo pomena. Kaj je ta knjiga, se lahko hitro pove: epizode iz kronike, kakor so se razvile in kakor jih je v svoj notes zabeležil tedaj še mlad častnik Felice Benuzzi. Vrsta dogodkov iz ujetnišlcega življenja, ki so kot predigra za mnogo večji, skoraj paradoksni dogodek kronike: beg iz taborišča in nato zasaditev zastave na vrhu hriba, prav na očeh tedanjega sovražni Ta knjiga, seveda, bo lahko le malokaj povedala — ali pa sploh ničesar,— generaciji «leposlascev» in svetu «ye ye». Toda zaradi tega naj si avtor ne dela preveč skrbi, saj je dovolj, da je izpolnil eno izmed svojih največjih obvez: zbrati v knjigi svoje beležke iz ujetništva. Felice Benuzzi namreč svoje knjige ni napisal ob udobni pisalni mizi, temveč na žarečem kamenju Kenije, » praznim želodcem in z veliko, veliko bridkostjo v srcu. Življenje vojaka. Takšno, kakršno je nekoč bilo, s svojimi absurdnostmi in tudi z neponovljivo lepoto svojih najskromnejših in najbolj človeških aspektov. S svojo knjigo je hotel Felice Benuzzi, ne da bi to izrecno izjavljal, napraviti primerjavo med ljudmi od včeraj in od danes. Med tistimi, ki — srečni — niso živeli strašnih trenutkov nedavne zgodovine in bodo ob branju te knjige gotovo mislili, da gre za pravljice, za svet, ki je izginil in jim je neznan. Knjiga pravljic. Prav tako. Moderne pravljice: včerajšnja kronika in današnje pripovedke. PAOLO DE DOMENICO Zelo uspešna sezona celovškega gledališča Celovško Mestno gledališče je minulo zimsko gledališko sezono uspešno zaključilo. Na seji gledališkega odbora pri koroški deželni vladi konec prejšnjega tedna so bili z uspehom gledališča v tej sezoni zadovoljni. Ansambel gledališča je dal skupno 351 predstav, ki jih je obiskalo skupno 155.177 gledalcev in poslušalcev. S tem je na predstavo v povprečju odpadlo 442 obiskovalcev. Posebno pa so bili na seji zadovoljni s poročilom intendanta gledališča, v katerem je bilo govora o finančnem položaju gledališča. Na vstopnini so predstave dale 3.569.690 šilingov dohodkov, kar odgovarja povprečni vstopnini 23 šilingov na obiskovalca. Ta vstopnina je skupno s subvencijami države, dežele in mesta Celovec, katerih višina pa številčno v zadevnem poročilu ni bila objavljena, pripomogla, da je gledališče minulo sezono finančno zaključilo s presežkom 100.000 šilingov. K temu uspehu so precej pripomogla gostovanja, ki jih hoče gledališče v prihodnje še intenzivirati. Pri razpravi o gledališkem proračunu sta deželna vlada in mestna občina Celovec obljubili, da bosta svoj prispevek gledališču v prihodnjem letu zvišali in sicer vsaka za 120.000 šilingov. Samomor dveh zaročencev ■ iMlENS, 8. — Dva mlada zaročenca sta obupala nad tem, da bi se lahko poročila, pa sta si vzela življenje tako, da sta se u-legla na tračnice na progi Pariz-Lille ter se pustila povoziti. Mlada dva sta se hotela poročiti, toda oče dekleta je nasprotoval, k»r je bil fant premlad, dekle p« je imelo tri leta več kot on. AFRIŠKO GOSPODARSTVO Naglo prodiranje LR Kitajske na madagaskarsko tržišče Čeprav malgaška republika nima diplomatskih stikov s Kitajsko, jo h krepitvi trgovinskih odnosov z njo in drugimi vzhodnimi deželami sili nezadovoljivo stanje plačilne bilance Preteklo leto se je madagaskar-s!tl promet povzpel na 827.951 ton v vrednosti 56 milijard 788.700 malgaških frankov (1 malgaškl frank je vredne 2 stotinki francoskega franka). V .primerjavi s Prejšnjim letom je promet zrasel za 87.549 ton (za 11,8 odst ), odnosno za 083.600.000 malgaških frankov (za 1,2 odst.). V okviru te vsote je uvoz nara-sel po količini za 24 odst., a po vrednosti zelo manj (1,2 odst.). V tem nagiem porastu uvoza igra presenetljivo vlogo Ljudska republika Kitajska. Ne pretiravajo. če rečemo, da je bila okrepitev položaja LR Kitajske eden izmed najznačilnejših gospodarjih dogodkov lanskega leta na Madagaskarju. Čeprav malgaška republika sploh ni priznala LR Kitajske in če-prav je bil posebno Ciranana vedno največji nasprotnik Kitajske v Afriki ter zato najtesneje pove-*an s Tajpehom, se je kitajski izvoz na Madagaskar več kot Petkrat povečal v primerjavi s Prejšnjim letom. Od 68.500.000 malikih frankov leta 1964 je lani jastel na 386.600.000 malgaških frankov. V primerjavi s skupno vrednostjo malgaškega uvoza leta 1965, Pa predstavlja malgaškl uvoz iz Kitajske samo 1,1 odst. Po-nten tega kitajskega prodiranja na malgaškl trg, ki je Pekingu Poltiično zaprt, se bo najbolje razumel, povemo, da razen de-*el- ki spadajo v področje franka. sta samo ZDA (s 4,4 odst.) in Zvezna republika Nemčija (s 4,1 odst.) v boljšem položaju kot LR Kitajska. Japonska, na primer, katere u-sPehi pri osvajanju afriških trgov so zelo dobro znani, je le za las Pred Kitajsko (1,5 odst.). Prav tako je z Veliko Britanijo (1,2 odst.), z Italijo (1,9 odst.) in Nizozemsko (2,1 odst.). Belgijsko-mksemburška zveza pa zavzema isto mesto kot Kitajska. Kar pa se tiče malgaškega iz-v°za, je Pekingov položaj popolnoma ničen. Vendar pa, upoštevajoč sedanji položaj malgaške zunanje trgovine, se ne more izključiti, da ne bi malgaška repijb-hka, pod pritiskom potrebe uravnavanja svoje plačilne bilance z inozemstvom, bila prisiljena v bodočnosti, da poišče tehnične možnosti Izvoza na kitajski trg. Zaradi pomanjkanja trga se Je izvoz v letu 1965 zmanjšal lani po količini za 5,6 odst. V zvezi s pokanjem uvoza, ki je bil omenjen ^ začetku tega članka, to dejstvo kaže odkod izvira malgaškl defi-cit, ki znaša 11 milijard 524.100.000 malgaških frankov in ki se Je v Primerjavi z letom 1964 povečal Za 6,7 odst. Pri tem padcu izvoza stoji na Prvem mestu prodaja sladkorja. Ker je bila v juliju 1965 malga-*ka republika izključena iz fran-coskega načrta sladkorja, se ji je Posrečilo, da je prodala samo 34 fisoč 961 ton sladkorja, medtem ko je leta 1964 količina plasiranega sladkorja znašala 66.769 ton. Nekateri drugi proizvodi se v resnici prodajajo nekoliko bolje. Toda kljub izboljšanju prodaje teh proizvodov — izvoz vanilije Je na primer zrasel po količini za 56.7 odst., a po vrednosti za 53,9 °« 4^,1 _______1.___ Zi.1. • i 1 n^l ; „ 1 ... « . .....*................ JURIJ KOROLJKOV 47. v Človek, za katerega ni bilo skrivnosti Roman o znamenitih sovjetskih obveščevalcih Sorgeju in Vukeliču Toda tudi bolni Clausen je še vedno vztrajal na svojem položaju. Saj je bil že deset let glasnik na Japonskem in Kitajskem neulovljivega, skrivnostnega Ramzaja, v njegovem imenu je pošiljal v eter poročila in zanj prejemal naloge. Zdaj so bile vse njegove zadnje oddaje posvečene v glavnem dogodkom na Halhin-Golu. Tam v Mandžuriji, pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Japonska vojska se je pripravljala za zadnji, uničujoči udarec na Halhin-Golu; zbirala je sile, dovažala rezerve in topništvo, šesta armada se je napeljala kot vzmet, kot kobra v pesku, da bi se pognala naprej. General Ueda je na ukaz generalnega štaba podpisal zapoved in jo poslal po oficirjih za zvezo, da bi nihče ne odkril ure in dneva napada, v paketu, prešitem z grobo vrvjo, zapečatenem z osebnimi pečati poveljnika kvan-tunške skupine, z napisom, ki je opozarjal «Kio Ku Micu» — (Strogo zaupnobi. Dokument je obveščal samo tiste, ki so morali vedeti, da se bo v imenu božanskega cesarja z blagoslovom prednikov začel napad na sovjetske položaje ob zori 24. avgusta štirinajstega leta Siove. Vojaška skrivnost je bila ohranjena, toda nenadoma, štiri dni pred določenim dnem za napad, je sovjetska vojska prehitela kvantunško skupino in ji sama prizadela strahoten udarec. Izkazalo se je, da so bile sovjetske priprave za dolgotrajno obrambo samo vojaška zvijača, ki jim je omogočila, da so neopazno koncentrirali sile za udarec. Cez tri dni je bila šesta japonska armada ki je bila štela več kot sedemdeset tisoč aktivnih bajonetov, obkoljena in začelo se je njeno uničevanje. Istega dne, 23. avgusta 1939. leta, je prizadel japonsko vlado še en udarec: Nemčija je podpisala s Sovjetsko zvezo nenapadalno pogodbo. Obe strani sta se zavezali^ da bosta kakršenkoli spor reševali po mirni poti. Dvojni udarec, na vojaškem in političnem področju, ki je prizadel Hiranumin kabinet, je pretresel vso deželo in vlada je bila prisiljena odstopiti. Odstopil je tudi vojni minister Itagaki, zamenjali so poveljnika kvantunške armade generala Uedo, prišlo je do sprememb v generalnem štabu, s svojega položaja je odšel fašistično usmerjeni predsednik Hiranamu in številni drugi politični in vojaški voditelji. Na Halhin-Golu je japonska armada izgubila okrog šestdeset tisoč ljudi — mrtvih, ranjenih in ujetih. Sovjetsko-mongolske čete so zaplenile veliko vojaškega materiala in sestrelile kakih dvesto letal. Takšna je bila cena za avanturo, ki jo je bila priredila militaristična klika. Toda tudi zdaj se niso hoteli predati — vpili so o odporu Sovjetske zveze, ki bo nedvomno izrabila svoj uspeh in napadla Mandžurijo. Zato se je treba oborožiti, mobilizirati narod! V japonskem generalnem štabu so imeli zato neprestana posvetovanja. Vendar se je izkazalo, da Rusi sploh ne nameravajo izkoristiti svojega vojaškega uspeha. Obnovili so samo mongolsko mejo in nič več... Tako so japonski militaristi ostali brez možnosti, da bi podpihovali vojno histerijo. Toda črni oblaki so čedalje goste prekrivali obzorje. Prvega septembra 1939. leta se je z napadom fašistične Nemčije na UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 0, II, Poljsko začela druga svetovna vojna. Sorgejevi skupini je postajalo čedalje težje pošiljati informacije centru, s kurirjem mikroposnetke, odzive, dolga poročila, skratka vse, česar ni bilo mogoče poslati po radiu. Vojna na Kitajskem, ki je zajela- ogromno ozemlje, je ovirala zvezo preko Šanghaja. Treba si je bilo izmisliti nekaj novega odpreti je bilo treba novo pot. Richard je sklenil, da bo za to izkoristil nemško kurirsko zvezo. Ideja je bila fantastična, toda zakaj bi ne poskusil? Nekoč mu je veleposlanik Eugen Ott ob kavi po kosilu, rekel: “Ali bi hotel, Iki, odleteti z diplomatsko pošto v Hongkong? Res bi bilo potrebno, da bi se malce razvedril?)) Sorge je to takrat zavrnil Ničesar še ni imel pripravljenega — svojo pošto je bil pravkar poslal preko Maksa Clausena v Moskvo. Po dokumente je pripotoval tajni kurir Srečali so se med predstavo v gledališču. Maks in Ana sta odšla na predstavo, potem ko sta po pošti dobila dve vstopnici. Doktor Sorge je poučil Clausena, kako naj se obnaša na sestanku v gledališču. Maks se je znašel poleg kurirja in v temi, med predstavo, izmenjal z njim paketa. Toda pogosteje uporabljati takšen način zveze, bi bilo tvegano in najbolj izkušeni obveščevalci so propadli prav na sestankih. Tu je bila potrebna posebna iznajdljivost. Ott je čez nekaj mesecev spet predlagal Sorgeju, naj za nekaj časa postane diplomatski kurir. Pred odhodom je Richard prišel na veleposlaništvo s svojim kovčkom, se napotil k šifrantu Ernestu, ki je poleg svojega dela pripravljal tudi diplomatsko pošto. «Hallo, Ernest, ali si zapečatil kovček s pošto? Se nisi? Zelo dobro! Bodi dober, pa zapečati še moj kovček! Sicer se ne bom znebil japonskih carinikov...« Vse je bilo logično — diplomatske prtljage niso smeli carinsko pregledati in zato je bilo, razumljivo zelo ugodno imeti na kovčku veleposlanikov pečat, da bi ne'izgubljal časa za carinske formalnosti... Tako pogostokrat počenjajo diplo- llSStŽShSm-SšS V Hongkongu je ((diplomatskega kurirja« pričakal sode-lavec nemškega konzulata. Pomagal mu je nesti kovčka in iu naložiti v avtomobil V konzulatu je Richard opravil vse tor-mainosti okrog dostave zaupne pošte, prejel potrdilo o izročitvi diplomatske prtljage in odšel v hotel. V rokah je nosil karirasti kovček, na katerem so še vedno viseli pečati nem-skega veleposlanika, ki so ga varovali. Hotelsko sobo si je Sorge rezerviral še v Tokiu Zvečer ie zazvonil telefon. Nemkdo je iskal miss Agnes. Richard je v šali odgovoril: J «žal je ne morem nadomestiti... Verjetno ste se zmotili« . . T°, J« b^° geslo. Sorge je ugasni) luč, lege) na kavč in za-čel čakati, čez nekaj minut je na vrata potrka) nekdo ki ie gladko govoril angleško in vprašal: «Ali lahko dobim paket za Aleksa » ((Vzemite ga na stolu, poleg obešalnika,« je rekel Sorge in možakar je odšel. Drug drugega sploh nista videla. Richard je bil izkušen obveščevalec in z nobeno rečjo ni hotel brez potrebe tvegati. v J°kiu se je spet zakopal v svoje vsakdanje in nevarno delo. Kdaj pa kdaj je Sorge občutil utrujenost, ki ga je tlačila toda m se predajal, zavračal jo je in presenečal ljudi okrog’ sebe s svojo bodrostjo in živim temperamentom. Minilo je že več kot šest let, odkar je Richard Sorge neprestano živel v Tokiu. Sanjaril je o vrnitvi v Moskvo, žaloval je za domačimi brezami in prijatelji. Ze nekajkrat je bil pisal in spraševal, kdaj mu bodo dovolili vrnitev, toda odgovor je bil vedno isti — treba je počakati. Pisali so mu da sedanji položaj ne dopušča, da bi ga odpoklicali v center. Sorge ie odgovoril: J Četrtletna 2.250 lir, ^POUetna^ 4.400^Ur, celoletna 7.700 - SFRJ posamezna številka v tednu m nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih "čUnarJevf^tno HH^din (lCKM) St,7‘33®' 95‘823 “ NAKOCN1NA: mesečna 800 Ur - Vnaprej: SFRJ: ADIT. DZS, Ljubltana. Stari trg -VI., telet.-., 22-207, tekoči račun pri Nar,,dm banki v Ljubljani"-' mita'OGlAsirČena ogtaro Za i^k»HrtuP°Stnl teko61 raCun; Zalotalitvo tržaškega tiska Trst 11-5374TZa _________________________I**"*™ " P" ~ b ^eh drugih pokrajin Italije pri ..Socleta Pubblicitl ItaUana«. - OdgovoriffetoTk: STANISLAV RENKO^L Izdaji inšl” bMeda ~ °*lasl to