31. štev. V Kranju, dne 31. julija 1909. ,1* >',;»«■/ i i -,m X. leto. Političen in gospodarskj list. Stane ta Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po polti za celo leto i K, ta pol leta 2 K, za druge države stane 5 60 K. Posamezna številka po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne vpoiiljatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravni! t v o je na pristavi gosp. K. Floriana v »Zvezdi«. Izhaja vsako soboto ===== zvečer == Inserati se računajo za celo stran 60 K, m pol strani 80 K, za četrt strani 80 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust — Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Turška železnica in Slovenci. Nam Slovencem prijazni praški dnevnik «Union» je pod tem naslovom priobčil daljšo razpravo, ki osvitljuje zgodovino ter razmerje Slovencev nasproti novi turški železnici. Je zanimiva ta cela razprava, prikrojena po potopisu rajnkega profesorja Simona Rutarja, ampak za naš list je preobširna; zato je smiselno ter izčrpoma ponatisneno: «Po tem gorskem svetu, kjer je pred kratkim iztekla nova turška železnica, katero Nemci slave kot zadnje dograjeni most iz «rajha» do Adrije, je po porazu rimskega gospodstva kot prvi bival slovenski rod. Zasledil je bil to domovino spričo stare rimske ceste, ki je vezala Oglejo z današnjim Solnogradom ali rimskim Juvanum. Profesor Rutar je to cesto natanko označil. Za nas Slovence je ta cesta važnega pomena v dvojnem ozira. Pred vsem zato, ker so se Slovenci ravno ob tej cesti naselili gor do najvišjih gorskih prelazov. Prišli so semkaj ali kot lovci ali kot pastirji. Danes morajo priznati celo Nemci, da so imena, kakor ono divje , marveč na vseskozi slovenskem gorskem svetu v Turah ali čez Ture. In to si naj vsak Slovenec dobro zapomni! No, rimska cesta pa je za nas Slovence važna tudi v prometnem oziru. Marsikdo morda ne ve, da je še do 1. 1848 peljala iz Ljubljane redna poštna zveza v Solnograd. In sicer: jezna pošta vsak ponedeljek in četrtek, vozna pošta vsak torek in soboto. Pošta je šla iz Ljubljane čez Koren, Beljak, Spital, So-vodenj, Kačji prelaz (1614 m), Radstadt, Solnograd. Rimljanu pa so to pot rabili ža prevoz zlate rude iz rudnikov pri Stari Noreji. Zlato se je sledilo še v novejšem času v Rudarskem kotu (Hutvvinkcl) blizu Slovenskega prelaza ter pri «Zlatem rovn>. Še v srednjem veku je imela vrhovna rudarska oblast za Kranjsko, Koroško in Štajersko svoj sedež v Gor. Beljanah (Ob. Molltal). Po teh splošnih potezah člankar vpraša: «In kam je izginila ta slovenska posest iz Tur?» Njegov odgovor velja razen starejših zgodovinskih podatkov prav tudi za naš slovenski Tržič in naše slovenske Jesenice in se glasi: Napredujoče ponemčenje je na slovenski lasti že v 9. stoletju zabila prve kole za zgradbo novega mostu: Berlin—Adrija. Kakor na Gorenjskem, so bili tudi tukaj brižinški škofje prvi pijonirji nemštva. V letu 1030 so zamenjali 8 slovenskih posesti ob izviru Bele (med njimi je bila tudi naša gorenjska istoimenska vas: «Gorje, «Goriach»). Toda benediktinci iz Admonta in solnograški škofje (kakor dela to sedaj ljubljanski škof Jeglič) so jo šele prav pogodili, kako treba polagoma iztrebiti slovenski živelj potom poneračevanja. In ko je 1.1250 bri-žinških škofov last prešla popolnoma v last solno-graške nadškofije, tedaj je popolnoma umolknila zadnja slovenska govorica v belanski dolini. In tako, kakor tukaj, je šlo pozneje tudi drugod slovenskemu življu.* Clankar nato še omenja sledečo zanimivo dogodbo iz novejših časov. Prideta dva slovenska turista v neko gorsko vas ter nagovorita se igrajoče deco v slovenskem jeziku. Otroci ju niso razumeli. Tedaj pa se približa stara babica, pa izgovori sledeče za nas Slovence pretresujoče besede: cJaz sem še znala slovensko, a moji vnuki ste razumejo večl* Na to zaključuje: «Se spi preko in pod gorsko železnico v Turah že pred tisočleti z divjimi elementi se boreči slovenski živelj, slo-' venska kri, treba le čarokliea paše trdne volje, da prebudimo navidezno mrtve k vstajenju. Poslnžimo ee v to svrho ravno tega berolinskegn mostu do Adrije.* Ta most nam ne bodi le naša obramba, marveč služiti nam mora za naš naskok. Nobena nova ali stara slovenska last v naši monarhiji ne -potrebuje za žopetno pridobitev izgubljenega, za trdno vzdrževanje obstoječega tako nujno skupnega dela vseh Slovanov, kakor ravno naše slovenske Ture, oziroma Koroške, kjer je naše «staroslo-vensko pravo* postalo rop ponemčevanju. Hitimo na pomoč «našim bratom v zatirani deželi 1» Sedaj vsled nove železnice je to tomboy naša najsvetejša dolžnost, kakor kdaj poprej: Lep, svetovno-sloveč je ta izgubljeni slovenski raj v kraljestvu PODLISTEK. »Katakombe" na mengiškem polju. (Njih postanek in konec.) Oče Ručigaj nama je za prihodnjič obljubil tudi povest o «francoskem kevdru*, to je brezdno vrh Dobenega, kamor so bili Trzinci pometali uboge Francoze. Od tod je potem voda skozi podzemske rove prinašala v Ručigajev studenec posamezne ostanke ubitih Francozov. Tudi obilo okostnin čudnih šivali so dobili v tem studencu. Nekaj mi jih je nabral Ručigajev mladi naslednik, za njegova leta in šolsko izobrazbo čudovito brihten dečko. Pogovor pred čebelnjakom se je zasukal tudi o «katakombah* na mengiškem polju. Izvedela sva, da kopljejo po cele noči za «šacom», da je bil ravno predvečer eden bolj korajžnih, ki je tako daleč šel, da so ga le še mogli najti z zvončkom in bakljami. No in tako dalje. Četudi že izpočetka nisem dosti zaupal tem novicam, naposled — hm — sem dejal sam pri sebi: pa poglejmo, kaj je in kaj ttina teh «katakombah*. Ampak da zopet ne pozabim Vem povedati, vsa zgodovina teh . On straži, ali vsaj on je strašil «zakleti studenec*, ki je bruhal iz sebe samo srebro, če ni bilo celo samo čisto zlato. Bog znal V spominih in skominah na te zlate in srebrne čase sem parkrat pošteno zagazil 7 zakleti studenec. In če še ni bil dotlej, takrat vsaj sem ga jas zakleL Bog mi odpusti greh! Kaj pa je tudi tega treba, da nam ravno preko pota teče. Šli smo dalje in prišli na razpotje in na širno men-giško polje. Že se je beli dan selil v deželo večernega mraka. Odslovila sva najinega spremljevalca, pa ga poprej še — jas pri pipi tobaka, dr. Cakajc pri beli svalčici — slovesno zaprisegla, da nama pri prvi priložnosti pove celo »histerijo* o 'Hudomušna ter rsi zlato kravatno liro. Društveni pevovodja g. štele snu je nato napil iz srebrnega bokala (dar „Liri" koroških Slovencev iz leta 1895). Tudi mi čestitamo vrlemu gospodu skladatelju 1 Ii škofjeloškega okraja. — Volilni imeniki za bodoče mestne občinske volitve so izložene vsakomur na vpogled pri županstvu. Cas za vlaganje reklamacij proti tem imenikom je določen od 16. do 24. avgusta t I. S tem činom se torej začne letos že drugič volilno postopanje. Prvotno volilno postopanje je namreč bilo po okrajnem glavarstvo razveljavljeno, kakor smo že zadnjič poročali. Klerikalci no pretehtali te imenike že tako, da jih vedo kar iz glave, vendar snofali bodo gotovo še okrog njih in izkusili komu od naših odvzeti volilno pravico. Poznamo te «kavče», ker niso preveč izbirčni. Posebno se bo potil še tisti ptiček Šinkovec, ker je za politiko bolj vnet, kakor pa za svojo staro cerkev. Če res nima druzega dela, naj bi saj brisal v cerkvi kupe prahu in ometa] pajčevino, ki je po svetnikih preprežena. Sedaj, ko se je v Gradežu lahko pošteno ispočil in izkopal, mu bo pač lažje premagati loško vročino in pa loške občinske volitve. Agitiral bo na vse pretege in lazil od hiše do hiše. da bi vjel kakega kalina in si zagotovil njegov glas, Naši naj mu, ko priskače, pokažejo naravnost vrata. Na ta način se bodo najlažje iznebUi sitneža. Tudi c ta svet' dohtar* bo lahko še vlagal reklamacije in izpodrival domače volilee, če ima za to še kaj časa in pa če ne mara loških naprednjakov. — V občini Zminec so se vršile občinske volitve dne 26., 27. in 28. t. m. Posebno prvi dan, ko je volil III. razred, je bilo Šinkovcu hndo vroče. Kljub temu pa je vstrajal na volišču do konca. Šinkovec je hotel celo občino komandirati, pa se mu ni obneslo, ker ga preveč poznajo. Puštalci so kar besni na njega. Pa tudi v Bodovtjah, Zmincu in po drugih vaseh so se volilci zgražali nad tem, kar je počenjal ta božji namestnik. Popraševali so, zakaj so mu toliko mar zminske volitve. S postavo v roki je moral proti njemu nastopiti župan Luka Dagarin. Šinkovec se pa preklicano malo zmeni za postave. On le svojo trdi in njegova mora obveljati. Šinkovec leži nad celo zminsko občino kakor mora. Ljudje se ga kar ne morejo odkrižati. Kar devetkrat je hotel Šinkovec voliti. Župan Dagarin pa ga je spravil v sramoto, ko mu je dokazal, da ima pravico le sedemkrat voliti. Z županom Daga-rinesn sta se skregala do hudega. Dagarin je pa« mož, ki noče, da bi se vganjalo pri županstvu kaj nepoštenega. Vsi vemo, da Dagarin časti duhovnike v cerkvi in od zunaj, za podrepne muhe pa ne mara, kakor nobeden. Potem je moral še volilee Poličar stopiti Šinkovcu! na kurje oči. Hudo je zastokal Šinkovec, ko mu je Poličar pod nos pomolil pravilno pooblastilo neke volilee, ki mu je dala pravico, da voli za njo. Neki Šinkovcev podrepnik pa je imel v mavhi že pripravljeno pooblastilo od iste ženske, na katerem je bil podpis ponarejen. Drugi volilci so se izpogledavali in vprašali, če je to dopustljivo. Pravijo, da je bilo še mnogo pooblastil s ponarejenimi podpisi. Ako bi se pripetilo, da bi kak naš pristaš imel tako pooblastile, bi mu bili žandarji brž za petami. Pri teh volitvah smo pogrešali, da m stranka Dagarinova ni proti stranki Sinkovec-Kavkar boljše organizirala, Seveda pravi Dagarin, da m on ne sili za župana. Ce ga pa volilci hočejo imeti, je to za njega posebna čast Saj Dagarin te tudi zasluži, ker se je vedno potegoval za koristi občine Zminec. Njegovo delo je, da ima danes občina Zminec tudi nekaj tisočakov na strani. To, kar je Luka prigospodaril občini, pa diši Šinkovcu in Kaviarju, da bi porabila za svoje namene. S Kaviarjem bi se sicer občani ne mogli nič pomagati. On bi le ubogal fajmoštra Šinkovca, druge pa ne. In tak mož, ki še misliti ne zna s svojimi možgani, naj bi bil po Šinkovce vi volji za župana zminske občine? Poglavitno pri vsem tem je pa to, da Šinkovec hoče iztisniti iz zminske občinske blagajne precejšno vsoto denarja za cerkev, ki jo hoče prezidati v Škof ji Loki. No, če so »minski občani toliko pametni, naj mu le dajo denar. Sami pa naj gredo na stara leta fehtat, če jim je prav. Prefrigani Šinkovec se bo pa smejal v pest. če bo svoje nevedne ovčiee vgnal v kozji rog. Novoizvoljenim odbornikom občine zminec polagamo na srce, naj v prvi vrsti skrbe za potrebe svoje občine. Pa ne, da bi sebi in svojim potomcem nakladali občutna bremena, ki jih bodo tiščali dolgo vrsto let Zato naj pri izvolitvi svojega župana tudi svoje glasove združijo na moža, ki so mu občinske zadeve in koristi mar, Šinkovca pa naj sapode v cerkev, če bo kaj silil v nje. Ge bodo pa zminski občani po svoji lahkomisljenosti izvolili za župana kakšnega figovca, ki bi ga Šinkovec po svoji volji ovijal okrog prstov, potem jim ne moremo pomagati. Možje, vzdramite ae, ker še je čas, da se otrese te sitne mdre! — Mestnim volilcem polagamo na srce iste besede, ki veljajo za naše mestne razmere v istem obsegu. Pomislijo naj, kako se je Šinkovec pred tremi leti malo brigal za občinske volitve! Takrat je seveda Šinkovec imel v žepu sklep mestnega zastopstva, da sme presidavati topno cerkev in mn je mesto prepustilo celo potrebni svet za to. Ker pa je centralna komisija na Dunaju prekrižala njegove račune in ovrgla njegove brei-miselne načrte, hoče zdaj izsiliti od mestnih zastopnikov drug novi sklep, ki bi mu omogočal izvršitev njegove namere. Zato se pa Šinkovec zdaj tako žene, nadleguje celo mesto in m povsod vsi-lnje. Niti pobožnih ženic, ki gredo od maše, ae pusti več pri miru, če ve, da imajo volilno pravico. Tudi po večkrat straši v eni hiši, ako so ga poprej odslovili brez uspeha. Prav po judovsko! Sami klerikalci se ga boje, ko prOonmsti k njim zaradi volitev, TI m mu vpričo njega še ne upajo zoperstavtjati. Ko pa izgine, škripajo z zobmi za njim in ga preklinjajo. Čudimo se le Tomaževemu Pepetu, ki je bil do zadnjega najhujši sovražnik fajmojštra Šinkovca in frakarije, da se je zdaj Šinkovcu in «ta svetmu dohtarju* vdinjal za hlapca. Seveda zato, ker mu je Šinkovec pripomogel do redke časti »gospoda svetnika*. Sedaj bo pa menda še mesuii župan, če bedo mestni volilci sami slepci in gluhei. S tem je Pepe pokazal, da mu je več osebna čast, kakor pa za koristi našega mesta. Komur pa je mar prospeh našega mesta, se ne bo dal zapeljati za kako minljivo čast, ampak bo volil v občinski odbor le take može, o katerih je prepričan, da niso ponižni kužki fajmoštra Šinkovca in njegove stranke. Tudi, kar je pametnih loških klerikalcev, se strinjajo s tem in obračajo hrbet Šinkovcu, «ta svetmu dohtarju*, Pepetu in drugim klerikalnim kolovodjem dvomljive vrednosti. Škofjeloški mestni volilci, pokažite, da umete tudi Vi odločno nastopiti, kadar je potreba ubraniti se pijavke, ki nam hoče izpiti naše kri, U je naše življenje. Ne plašite se boja, kajti po boju je počitek sladak I — Tretjeredniki v našem mestu napredujejo v posebno veselje našemu fajmoštra Šinkovcu. To je Šinkovcu tudi izjavil, ko je neki naš mestni stražnik vstopil v tretji red in bo odslej nosil štrik sv. Frančiška poleg bridke aabljice. Vsem tretjerednicam ga je Šinkovec posebno priporočal. Šinkovec je izrazil svoje dapadajenje nad to znamenito pridobitvijo. Poveličeval je moža kot dobrega kristjana, na katerega smejo biti ponosne tretjerednice, ta* so ga dobile medse. Tretjerednice so se seveda natihoma smejale porednemu Šinkovcu in se skrivaj muzale. Sedaj, ko se je na rotovžu pričela svetlikati svetla zarja pobožnjaštva, upamo, da bo segla še dalje in da, ako že niso, tndi mestni pometači sledijo temu zgledu. Pometa-čem se bo pri tretjerednicah posebno dobro godilo, saj nagajivi so dovolj in tndi radi škilijo za de-kletami 1 _ Ji Novice Ii selške Soline. Preteklega tedna ni bilo v »Domoljubu" nič novic iz naše doline. Dopisniki namreč niso imeli časa, ker so hodili po planinah. Vrhutega so se tudi nekateri na drug način znosili nad svojimi nasprotniki. Naš organist je doBil samo dva dni zapora, ker je nevarno ranil z nožem Miha Rihtaršiča. Klerikalcem je pa res sreča mila! Železniški dacar je padel 28. t m. na Ra-titovcu pri trganju cvetlic čez skalovje in se hudo pobil. „Čuki" v Železnikih so postali tako bojeviti, da so pretepli celo svojega načelnika. Da bi le še župnika ne! Rožnik še vedno išče svoj kanon, dasi pri nas vsak otrok ve, kje da leži. Zamalo se ma zdi, ker se je njegova brigada tako slabo držala in ušla že pri prvem sovražnem naskoku. Naj se le potolaži, vsak ne more biti Napoleon. Zato naj pusti vojaške zabave, ampak naj se vrne zopet k svojim kravam in bikom, pri katerih ima več sreče. .Sokol" v Železnikih ni brez strehe, kakor se je veselil znani .Domoljubov" dopisnik. Oosp. Anton Globočnik mu je namreč dal na razpolago prostor za poletni čas, g. Thaler pa svoj salon za zimske mesece. Veselje je bilo torej prezgodnje. Ii kranjske okolico. — Vročina po naši planoti je v zadnjem tednu napredovala s tako sile, da je že zjutraj ob sedmi uri kazal toplomer +16—17», opoldne + 22—24«. — Na Drnljevki je neka žena ed solnča« rice na polju padla, baje je že umrla. — Tudi letos kaže letina u sveti grah na Bregu prav bogate, tako da se ni bati, da bi mesto Kranj po njem trpelo pomanjkanje. — V Zabnici obeta racijonalno kulti vir anje kumar letos zopet bogat pridelek. Kakor lani, tako jih bodo tndi marljivi Zabničanje cele vem v Kranj v Loko in v LJubljano dali naprodaj, — V Smledniku bo zvišani moderno prenovljeni zvonik v kapi ravnokar dogotovljeu; prihodnji teden se prične slikanje znotraj cerkve. Za slikanje notranjščine je namenjenih 6000 kron. Dele je poverjeno ljubljanskemu umetniku —T—. — RekUrz lastnikov vodna sile Praie-Zfailje g. Pavslerja A Gomp. iz Kranja je napol ugodno rešen. Dela se pricno baje šele v treh letih. — V Naklem pri Kranjn napreduje iz-danje nove d^evazredne ljudske loto kaj pridan te urne. Do 1. septembera t L bo vse gotovo In suho in v četrtek dne 16. septembra bo baje slovesno blagoslovljena In otvorjena. Prostorni šolski vrt pride prihodnjo pomlad s praktično, Učne ograjo na vrsto. Ta nova stavba bo zopet čast in ponos vrhm Naketjčanom. — Ii vrta za vrt Z mesecem avgustom sejemo tretje salate za vsakdanjo rabo. Tudi grah, nizki in visok, je treba sedaj v dobro gnojne prst na soueno stran saditi. Sveži grah imamo potem še oktobra meseca. Zimsko in spomladno salato, motovileč sejemo meseca avgusta. Mofleo Ii Bate*. — Nesreča pri ostro-strelni vaji pri drugem klanskem jezeru. V pondeljek je prikorakal ob 5. uri zjutraj 9. lovski bataljon, ki se rekrutira is dopoL okraj, poveljstva Gradec, skozi Rateče in se pedal za druge klansko jezero, kjer je imel ostro-strelne vaje proti severni strani Mangarta. Kmalu zatrobi trobentač: Ogenj vstavi l Nato pa m bataljonu visoke izza pečin signalizira »nesreča*. In kaj se je zgodilo? Stotnik Perger 1. stotnije je ustreljen in trobentač ranjen. Stotnik Je bil na mestu mrtev. Krogtja mu je šla v levo ključnico skozi oprsje in mn predrla desno pleče. Par dihljajev in je — izdihnil. Poleg njega stoječi trobentač je bil pa obstreljen pod pazduho. Da se je megla zgoditi ta nesreča, je jako čudno, ko je stotnik kot strokovnjak vendar precej daleč stal od vojaških figur. Moštvo pravi, da se je zgodilo slučajno, širijo se pa tnd Irugačni glasovi. Raztelešeni« je dognalo, da je rana lepo pravilna in je izključen takozvani »Goller*. Vojaki so prinesli truplo v mrtvašnico v Belopeč, odkoder so ga odpeljali v Beljak v garnizijo 9. lovskega bataljona, kjer čaka mrtvega stotnika soproga s tremi otroki Pač žalostno! — Zopet vojaštvo v Ratečah. Dne 24. t m. je imel 19. lovski bataljon ostro-strelne vaje nad cesto, ki pelje od vasi proti Belipeči. Vojaki so večjidel sami Slovaki. Za čudo mnogo jih je, ki so bili že v Ameriki in so se vrnili, da dajo cesarju, kar je cesarjevega. Čudili so se, da se tako lahko razumevajo z brati Slovenci. Dne 26. t m. je ob 6. uri zjutraj korakal skozi vas 9. lovski bataljon na ostro streljanje za klanski jezeri. TI so gonrji Štajerci, bratje ljubljanskih strelcev z dne 20. septembra 1908. Glede ubitega stotnika glej poročilo! — Železniško postajo v Ratečah so nekaj metrov podaljšali in na zahodni strani vzdignili v svrho, da dobe endi službujoči uradniki primerna stanovanja. Upamo, da bodo zdaj povsod vsaj dvojezični napisi, ker samoslovenskih nočejo dati. — V Rateče vsi tisti, ki m žele navžiti svežega in zdravega zraka ah pa hočejo preživeti v miru svoje počitnice. Veleturistom se nudijo pohodi na Mangart, Jelovec, Ponco in Mojstravsko; malim izletnikom pa svetujemo izlete čez Planino na Sovče —Zagoriče—Podalošter, h Uanškima jezeroma, v divno gorsko dolino Planico k izviru Nadiže (Save Dolinke) in k slapu Orne vode. Sploh si pa lahko izbere vsak, kar mu prija. Gostilne poskrbe za dobre postrežbo, posebne pa opozarjamo na izboru! hotel Mangart Hajd, na nege 1 Radovljiške lovtee. — Rodna seja c kr. okrajnega Šolskega sveta v Radovljici dne 29. julija 1909. C. kr. okrajni glavar g Fr. Župnek pozdravi v iskrenih besedah navzoče, proseč jih, de ga podpirajo v njegovem dela, da delujejo složno za blagor šole in učiteljstva. V imenu c. kr. okraj, iolskegs sveta odzdravHa državni ht deželni poslanec g. Josip Pogačnik, a v imenu učiteljstva pa nadučitelj g. A: Orčar. — O. predsednik poda nato vsestransko poročilo o rešitvah, ki so sc rešile kurentnim potom. Iz tega poročila posnemamo sledeče: Začasna učiteljica na Jesenicah M. Zhorskv pL Zhorska se je prostovoljno odpovedala službi, na njeno mesto je bila imenovana Cecilija Vilman, a kot sapteatinja je bil* na tisti šoli nastavljena Marija Habetova. Vodstvo dvo-razrednice v Belipeči sc je izročilo tamoinji učiteljici Oizeli Eisenhut a mesto odlsiega nad-učitelja F. Elsenhuta se je imenovala provizoričnt učiteljici Helena markiza pl. Oozani. — Ker je dobila učiteljica Mežika Bregar-Drol v Kranjski gori službo v Šiški, se je mesto razpisalo. — Mesto v marcu umrlega nadučnelja privatne nemške Sole, L. Pospiiila, se je oddalo Antonu Klima — Mesto obolele učiteljice Karoline Zarus v Srednji vasi se je nastavila kot suplentlnja Marija Nlgrin, a na mesto obolele učiteljice J. Bizjak istotam sc je imenovala suplentinji Helena Kačlč. Ker je dobila učiteljica Ljudmila pl. Kappus-Ple-ničar 6 mesečni dopust, suplira jo Marija Sirnik. — Obolelo učiteljico Marijo Prevc na Koroški Beli nadomešča Ana Fajdiga. — Na dopustu na-hajaiočo sc učiteljico Albino KranjcLcgat (Rateče) suplira Angela Knnej. Obolelega učitelja na Bledu Avg. Jcnskota nadomešča izprašana učit kandi-datinja Zofija Suša. — V redni seji se je rešilo sledeče: Odobri sc kompetentno tabelo za nad-učiteljsko mesto v Beli peči In za učiteljsko meeto v Kranjsid gori. — Prizna te 5U. petletnica učitelju Iv. Šegi in V. petletnica nadučitelju Fr. Rusu ni Bledu. — Predlagajo se sledeči učitelji oziroma nadučitelji za nagrado v poljedelskem pouku v šolskem letu 1908/9: J. Semerl, Lesce, Jože Lampe, Ovaiše, Jos. Žirovnik, Gorje, Janko Zupančič, Rateče, Jan. Rihteršič, Srednja vas. Jos. Ažrnan, Breznica, Jos. Korošec, Mošnje, I. Žagar, Dobrava pri Kropi, Iv. Jeglič, Dovje, Janko Baraga, Koroška Bela, Franc Rus, Bled, Jos. Ple-ničar, Kropa, Janko Vrezec, Ribno. — Za pouk dekliških ročnih del, da se jim prizna nagrada, se priporočajo: PavlaMarkošek, Ljubno, Marija La-bernik, Lese, in Marija Semrl, Lesce. — Povoljno se reši nekaj prošenj za denarno podporo in stavijo se končno predlogi o nekaterih disciplinarnih zadevah. —a. — Otvoritev Vilfanove koče na Begun j šciči. Pretečeno nedeljo se je slednjič posrečilo radovljiški planinski podružnici, da je otvfrila slovesno kočo na Begunjščici, ki nosi ime njenega prezasluženega, dolgoletnega predsednika, deželnega poslanca in župana dr. Janka Vilfana. Pretečeno leto je silni naliv preprečil dvakrat to slovesno otvoritev, a tudi letos je vse kazalo, da hoče vreme ponagajati. — Koča sama-nasebi se kaže kakor jako lična in praktična stavba, ki zadostuje tudi najrazvajenejšemu turistu. Stoji na prostornem ravnisču v visočini 1564 m in je razdeljena v dve spalni sobi, eno gostilniško sobo, kuhinjo in vežo. Pod vežo je jako prostorna klet, a podstrešje da lahko zavetišče 30 ljudem. V spalnicah se nahaja 8 postelj. Razgled je od tu krasen in na veliki vrh se pride prav lahko v poldrugi uri. Stavba je jako solidno delo, le žal, da nista mogla osebno prisostvovati tej pomenljivi slovesnosti moža, ki sta se največ trudila, da je koča postala kri in meso, namreč pokojna D. Pohiin in F. Sodja. Krije ju zemlja. — Prvi turisti so začeli dohajati že v soboto popoldne, a glavni pritisk je bil v nedeljo zjutraj. Akoravno je vreme obetalo najbolje, vendar se je nagloma pooblačilo okrog 4. ure v jutru na nedeljo in bati se je bilo najhujšega. Megla je bila tako huda, da se ni videlo niti 10 metrov daleč, a vendar ni ta nepridiprav prav nič pokvaril dobre volje došlih turistov. — In udeležba je bila naravnost ogromna. Našteli smo skoro 300 udeležnikov, izmed katerih je bilo približno 100 domačinov. Osrednji odbor je zastopal dr. Švlgelj, litijska podružnica je poslala pod na-čelstvom župana Iv. Slanca 15 zastopnikov in 1 zastopnico, a tržaško podružnico je zastopal znani botanik, nadučitelj R. Justin, ki se je hotel prepričati, ako še cvete po njem najdena cvetka iz vrst .centaurej". — Ob 10. uri je daroval mašo begunjski župnik g. J. Kleindienst, ki je imel slavnosti primeren nagovor. V imenu osrednjega odbora je govoril dr. Švigelj, ki je očrta! pomen gorskih koč ter je končno proglasil kočo otvor-jeni. Zahvaljeval se je obema dr. J. Vilfan, ki je povdarjal, da je ta koča namenjena v prvi vrsti onim turistom, ki se hočejo navžiti krasnega razgleda in čistega gorskega zraka brez smrtnih težkoč, a obenem tudi občudovati božjo naravo, ki je tu pač na višku svoje popolnosti. — Med govori se je oglasilo ubrano petje ,ad hoc" sestavljenega zbora. Radovljiški podružnici je čestitati, da si je ravno tu zbrala prostor za stavbo svoje koče in slovenskim in sploh turistom priporočamo najtopleje izlet na Begunjščico. — Končno omenjamo, da je skrbel za lačne in žejne želodce prav skrbno g. V. Šturm iz Poljč. — Delavni radovljiški podružnici pa kličemo: Krepko naprej po začrtani poti v prospeh mile nam slovenske domovine I — Mlad samomorilec Pretečeno nedeljo se je obesil na skednju svojih starišev v Pred-trgu poleg Radovljice 15 letni čevljarski učenec Janez Erman. Fantič je bil vedno jako dostojnega in mirnega obnašanja in tisto nedeljo je bil se pri prvi maši. Okrog poldneva so ga dobili domači obešenega na skednju. Pred smrtjo se je še slekel do nazega. Vzrok samomora je bila hipna blaznost. Praznik radovljiškega Sokola. Kanec. Popoldne, točno ob 4. uri, se je pričela javna telovadba na občinskem travniku za ljudsko šolo in sodnljo, ki je bil ta dan prav bogato okrašen. To delo je kaj povoljno izvršil znani mojster Iv. Dernič. — Občinstva se je zbralo ta dan na tisoče na tem prostora in lahko rečemo, da Radovljica dosedaj še ni kaj tacega videla, bo pač minulo zopet dokaj let, prodno se vprizori zopet tako dovršeno in v tem obsegu vprizorjeno javno telovadbo*). Na obrazih navzočega občinstva si lahko sita!, kako nestrpno je pričakovalo prvega nastopa in ko so se pokazale aa ograjenem telovadišču nualčaste postave »Sokolov telovadcev«, ni hotelo ponehati navdušeno ploskanje in odobravanje. 96 telovadcev je dovršeno izvajalo težke celjske proste jaje in sicer v dvanajsterostopih. Vsaki vaji je sledilo frenetično odobravanje in to bi videli našega preprostega kmetica, s kakim zanimanjem je sledil vsakemu gibu, vsakemu obratu nastopajočih telovadcev. Sklepno so izvršili še nekaj rajalnih vaj. — Za njimi je nastopil deški naraščaj radov- *) Kaj pa septembra, to .nastopi ,Urel' ?? Op. starčeva. Uiškega in kranjskega «Sokola» v skupnem številu 38 pod vodstvom bratov Ažmana in Brovča. In kako ljubko je bilo gledati te mlade korenjake, kako navdušeno, spretno — in resno so vršili svojo nalogo. Odobravanje je doseglo višek in culi smo na lastna ušesa, ko se je priprosti kmetic izrazil, da bi takoj moral njegov sin pristopiti tem telovadcem, ako bi ne bil tako oddaljen. Mladi telovadci so v polni meri zaslužili priznano jim hvalo. — Na odru je nastopil Škofjeloški ženski naraščaj, ki je izvajal dovršeno vaje s kiji. In sedaj bi morali videti ljudstvo! Obkrožilo je tako tesno prostor, da smo se naravnost bali kake nesreče. Umevno je, da so žele vrle telovadkinje zasluženo odobravanje. Kakor naslednja točka je bila telovadba na orodju v raznih skupinah. Postavili so 4 droge, 4 bradlje, 2 konjs, 1 mizo, dalje so izvajali skok na višino in dolžino. — Vsa izvajanja so bila pač najpopolnejša in v zadregi bi bili, ko bi se nas vprašali, kateri skupini pripada prvenstvo. Bil je izreden užitek, in občinstvo je bilo naravnost presenečeno pri pogledu teh krepkih in žilavih telovadcev, s kako lahkostjo in krasoto so izvajali najtežje vaje. In ko so se pričeli vrstiti telovadci k odhodu, čul se je marsikak vzdih, škoda, da že odhajajo. — Višek telovadbe pa smemo imenovati francoski boks, ki ga je izvajala uzorna vrsta ljubljanskega «Sokola» pod osebnim vodstvom zvezi-nega načelnika brata dr. Murnika. Te krasne vaje so žele tudi ono priznanje, ki so ga pač zaslužili telovadci, in ploskanja ni hotelo bili konec, spremljali so odhajajoče gromoviti nazdar-klici. — in nebo, ki je bilo skoro ves dan zakrito s težkimi oblaki, razjasnilo se je — hoteč tudi ono videti tru', ki ga je doprineslo slovensko sokolstvo s to javno telovadbo. Ravno nad telovadiščem se je pokazala krasota nebesne modrine, a gorske velikane so zakrivali težki oblaki. In dozdevalo ae nam je, da žalujejo ti gorski velikani nad onimi zaslepljenimi ljudmi, ki hočejo tudi idealno sokolsko idejo porabiti za svoje sebične namene, posnemajoč prav po opičje vse ono, kar si je sokolstvo pridobilo v teku dolgih lel. Po telovadbi se je razvila kaj živahna zabava pred okusno opremljenimi paviljoni, kjer so stregle vrle narodne dame radovljiške in iz bližnje okolice. Po posameznih paviljonih so kraljevale obdane od ljubkih družic sledeče gospe: pri cvetlicah gospa Chladekova, pri šampanjcu gospa F. Ahli-nova, pri pivu gospa Sajevčeva in gospa Rojčeva, pri sladoledu gospa Segova, pri pecivu in kavarni gospa Huthova; gostilno pri »veselem Kranjcu> sta v zakupu imela gospa Koroščeva in gospod L. Jerše, a jestvine gospa J. dr. Vilfanova. Zal, da je nastopivše deževje okrog 7. ure razgnalo to veselo vrvenje in življenje. Vendar tudi hudi naliv ni mogel pokvariti dobre volje došlih izletnikov. V vseh radovljiških gostilnah je namah zavladala ona živahna zabava, ki jo je mogoče videti le pri takih izletih, ki jih napravijo enakomisleči in enakočuteči ljudje, ki ne poznajo nobenega hliajenja in nobene zahrbtnosti. Središče vsenru temu vrvenju je bila pa vendar le restavracija brata R. Kunstlja. Tu se je vgnezdila «Filharmonija» in vrstilo se je petje, godba in navdušeni govori. Vseh govorov ne moremo omenjati, ker to bi presegalo prostor, namenjen našemu poročilu. Edina napaka je bila pač ta, ker je čas prehitro minil in treba je bilo misliti na odhod. Radovljiški «Sokol» lahko s ponosom zre na to slavtje. Namen, ki ga je hotel doseči radovljiški «Sokol* s to prireditvijo, se je dosegel v polni meri. Vspeh je tu in ta vspeh bo obrodil prejalislej oni sad, ki bo koristil vsej Gorenjski. Izmed raznih došlih pozdravov omenjamo le sledeče: Bratska župa iz Pfeloüc, Češko: K raz-vitku prapora kličemo živeli! Žalski »SokoU: Radi otvoritvene slovesnosti sokolskega doma Celje udeležba nemogoča. Novi prapor podvizaj, zbiraj nove vrste. Na zdarl Pripravljalni odbor kočevskega «Sokola»: Prisiljeni braniti svojo osebo in premoženje, ne moremo prisostvovati vašemu slavlju, prepričani pa smo, da nam prihitite na pomoč, kadar kočevski «Sokol» dvigne svoj prapor. Na zdarl Starosta graškega «Sokola» je poslal sledeče pismo: Ob Vašem slavlju se veselim tudi jaz, žalibog v tujini, ker mi ni mogoče priti danes v Vašo sredo. Komaj je preteklo poldrugo leto po ustanovitvi Vašega društva, že je mladi in čili «Sokol» pokazal toliko sile v sebi, da je razširil sokolsko idejo po celi gorenji Gorenjski. Vršili ste svojo sokolsko dolžnost in zato naj se prapor, ki ga danes razvijate, ovije krog Vaših glav kot venec priznanja izvršenega sokolskega dela in naj v bodoče hodi pred Vami kot glasnik in buditelj tudi onim, kateri danes še ni v Vaših vrstah. V duhu prisostvujem Vašemu slavlju, kakor sem tudi vedno sledil Vašemu delu in razvoju. V svojem imenu in v imenu graškega «Sokola» Vam kličem krepki «Na zdar!» in «Naprej». II. zlet gorenjskih sokolskih društev se vrši dne 15. velikega srpana 1.1. mt v Tržiču. -w Zgodovinski in slovstveni pregled aa prih. teden: 1. avgusta. — 1759. Bitka pri Kiodenu. — 1770. V Avstriji »vedo papirnat denar. — 1770. General Lavdon premaga Turke pri Tokšanu. — 1798. Pomorska bitka pri Abu-kirju. — 1801. • Pesnik Ph. Spitta. — 1818. • Pisatelj Janez Stritar v Laščah na Dolenjskem. — 1870. t Pesnik Kajetan Hueber v fomšeniku. (Zložil znano »Otok Bleski*.) — 1881. t Henrik Laube. — 1892. f Pesnik Anton Zupan v Ljubljani. 2. avgusta. — 1855. Mesto in dežela Heb (Eger) se utelesi po večkratni zastavi in rešitvi češkemu kraljestvu pod Karlom IV. — 1652. Pasovska pogodba. — 1789. Na Francoskem odpravijo fevdno pravo. — 1802. Napoleon imenovan za dosmrtnega konzula. — 1804. f Pisatelj Jožef Hasl pri sv. Jakobu v Dolu na Štajerskem. — 1810. * Pesnik Kajetan Hueber pri Devici Mariji v Polju pod Ljubljano. — 1814. * Pisatelj Lovro Pintar pri Sv. Tomažu. — 1870. Bitka pri Saarbruckenu. — 1905. t Vseučiliiki profesor dr. Gregor Krek v Gradcu. 8. avgusta. — 1492. Kolumb nastopi prvo potovanje. — 1529. Takoimenovani »ženski mir* v Cambravu med Španske in Francosko. — 1878. Bitka pri Muglaju v Bosni. 4. avgusta. — 1806. t Češki kralj Vencalj III., ž njim izmre rod Pfemvslidov na Češkem. — 1428. J. Žižka porazi Pražane. - 1844. * Pisatelj Jožef Ogrinc v Podgorju pri Kamniku. — 1870. Nemci premagajo Francoze pri VVeiCen-burgu. — 1875. f Danski pesnik H. Kristijan Andersen. 5. avgusta. — 1396. * Gutenberg, izumitelj tiskarstva. — 1716. Princ Evgen Savojski premaga Turke pri Petrova-radinu. — 1772. Prva delitev Poljske. — 1796. Bitka pri Ca-stiglione. — 1808. • Pisatelj Jožef Emanuel Kovacič v Ma-tencah pri Čateču. — 1852. f Fr. Ladislav Celakovskv. — 1861. f Pisatelj Jožef Drobnič v Gradcu. — 1878. Bitka pri Zepčah v Bosni. 6. avgusta. — 1651. * Fenelon de la Motte Franeais. — 1806. Cesar Franc II. odloži dostojanstvo nemškega cesarja. — 1809. * Angleški pesnik Alfred Tennvson. — 1870. Nemci premagajo Francoze pri VVorthu in pri Spichernu. — 1871. f Pesnik in skladatelj Miroslav Vilhar na Kalcu pri Zagorju na Notranjskem. — 1884. f Naravoslovec Mihael Peternel, prvi ravnatelj ljubljanske realke. 7. avgusta. — 1779. • Geograf Karel Bitter. — 1814. Papež Pij VIII. obnovi jezuitski red. — 1863, Nemški knezi zborujejo v Frankobrodu. — 1848. f Kemik Jan Jakob Ber-zelius (Sved). — 1878. Bitka pri Jajcu v Bosni. — 1898. f Pisatelj Juri Ebers. Godovi prihodnjega tedna: 1. avgusta. Dedomir, Veka; 2. Porcijunkula, Bojan, Le-poslava; 3. Nuj d. sv. Štefana, Strašimir, Miroslav; 5. Dominik, Domogoj. Ljubočica; 6. Marija D. Snež., Tisoslav, Dobrina; 6. Gosp. izpr., Dobrovit, Vlastica; 7. Kajetan, Vidojka. Sejmi prih. teden na Gorenjskem: 5. v Krašnji. aW Opozarjamo na veselico, katero prirede prijatelji Prešernove koče na Stolu jutri, v nedeljo, dne 1. avgusta 1909 pri Kuntu (Jegliču) na Selu pri Žirovnici. Začetek ob pol štirih popoldne. Vstopnina |e 20 vinarjev. Veselica se vrši ob vsakem vremenu. Letna poročila. Deško ljudsko šolo v Kranju je ob-iskavalo koncem šolskega leta 1908/1909 176 učencev, izmed katerih je sposobnih za višji razred 109, nesposobnih pa 57, 1 neizprašan. Poučevalo je poleg g. Ivana Pezdiča še troje, učiteljev in dva kateheta. Z ljudsko šolo združeno obitno-nadaljevalno šolo je posečalo 82 učencev. Petrazredno dekliško šolo vKranju je pohajalo v minulem šolskem letu 189 učenk. Za višji razred ali oddelek je sposobnih 144, nesposobnih 32, neuvrščene pa 3 učenke. Poleg nadučiteljice gdč. Franje Jugovič so poučevale še 4 učiteljice in dva kateheta. C. kr. umetno-obrtna strokovna šola v Ljubljani je štela v letu 1908/1909 učencev in učenk. Zavod obsega: I. Zimske kurze za stavbne obrtnike; II. oddelek za šoloobvezne dečke; III. dnevno šolo za obdelovanje lesa; IV. javno risarsko šolo za mojstre in pomočnike; V. dnevno šolo za umetno vezenje in čipkarstvo; VI. javno risarsko šolo za deklice; VII. kurze za izobrazbo učiteljev na obrtno-nadaljevalnih šolah. Učiteljski zbor obstoji iz: ravnatelja gosp. Ivana Šubica, 10 učiteljev, 4 učiteljic, 3 delovodij in 9 pomožnih učiteljev. V Kranja, dne 31. julija 1909. Napad na avitrifikega konzula. Neznanci so streljali pri Topojanskem mostu blizu Prizrena na avstrijskega konzula Oskarja Prochaska, ki pa ni bil ranjen. Oblast je odredila strogo preiskavo. Spopad ob boienako - črnegorski mo|L •Magyar Hirlap» poroča, da je prekoračila 19. t m. črnogorska patrulja v bližini Gjurgjevica bo-sensko mejo. Črnogorce je ustavila avstrijska patrulja, ki je pričela streljati na Črnogorce, ker se niso hoteli vrniti v Crnogoro. En Črnogorec je bil smrtno nevarno ranjen. 0 hrvatskem sabora poročajo, da hoee vlada počakati, da končata zagrebški in Friedjun-gov proces, potem bo videla, ako ji je mogoče iskati med hrvatskimi strankami v saboru večine. Da bi sedanja vlada dobila tako večino, je skoro izključeno, zato bo koncem decembra razpustila sabor in razpisala nove volitve koncem marca ali začetkom aprila 1910. Baje računa Rauch, da dobi pri novih volitvah najmanj 20 mandatov. II. priloga „Gortnlcu" štev. 31 z 1.1909. Papež je, kakor poroča «Vossische Zeitung» iz Rima, aevarno bolan. 0 zamenjavali t irblU vojaki poroča bel-grajsko »Zvono*, da vre med posadko v Nišu, častniki in podčastniki so z razmerami v državi silno nezadovoljni. Vrše se priprave, da se prisili kralja Petra k odpovedi na korist bivšega prestolonaslednika Jurija. Ha Francoskem imajo novo ministrstvo. 26. se je Briandova vlada predstavila zbornici z vladno izjavo, ki pravi, da bo novi kabinet nadaljeval politiko miru in napredka. Kabinet polaga važnost na to, da se varujejo ugled in pravice Francije ter bo varoval alianco Francije in njena prijateljstva z vso zvestobo. Vlada bo pred zaklju-eitvijo zakonodajne dobe zahtevala od zbornice starostno zavarovanje delavcev, nadalje bo skrbela za organično reformo mornarice. Tudi naraščajoči dohodninski davek ter uradniško pragmatiko ima v programu. Nadalje napoveduje vlada volilno reformo na podlagi proporčnega zistema, izboljšanje prometnih razmer in poljedelskega obrata in carinsko reformo v zmislu prejšnega kabineta. Poslanca Laffere (socialni radikalec) in Lauraine (ra-dikalec) interpelirata Brianda, če bo novi kabinet vladal s socialnimi radikalci, oziroma z radikalci. Briand izjavlja, da se predstavlja zbornici tak, kakršen je bil vedno tekom sedmih let sodelovanja z radikalci. Red in mir na zunaj in na znotraj je program vlade, ki bo v najširši meri varovala svobodo in skrbela le za to, da se izogne krvavim in usodepolnim nemirom. Ministrski predsednik zahteva od zbornice, naj mu zaupa z ozi-rom na politiko brez nasilja in brez slabosti. Zbornica sprejme dnevni red, ki izreka vladi zaupanje s 306 proti 46 glasovom. Revolucija na Španskem. Vesti iz Španije so za vlado nad vse neugodne. V Barceloni je izbruhnila prava revolucija, v Madridu in v drugih mestih pa kaše, da hočejo slediti barcelonskemu primeru. Oblasti nimajo več sredstev, da bi zatrle revolucijo. Velik del Katalonije je do dna insurgiran. Iz Madrida se javlja: Barcelona je brez luči, brez telefona, brez brzojavne zveze, brez električne železnice. V nekaterih ulicah segajo barikade do viših nadstropij. Podobna poročila prihajajo tudi iz drugih mest. Zdi se, da hoče vlada poslati tretji in četrti vojni kor v Barcelono. fčuje se, da današnjo veselico, katero prirede združeni napredni gorenjski akademiki, zbrani v „Vesni", na vrtu gospe M. Mayr]eve, obišče w :: ves napredni Kranj. Novičar. Kako čisla . Toraj, da ne bo kdo zamenjal izobraževalnega društva s samostojnim tamburaškim društvom v Žirovnici. — Dne 1. avgusta se vrši velika planinska veselica pri »Kun tu* na Selu. Več je razvidno iz lepakov. Nesreča aa Triglavu. Dne 25. t. m. so dobili tiuplo ponesrečenega učitelja La*sa. Prišla je z Dunaja reš«ina dtužua z vsota potrebnim orodjem. Ta je prišla do njega in ga spustila navzdol. Tam so ga sprejeli domači vodniki in ga po težavni poti nesli na Dovje. Daaes zjutraj so ga pokopali. Razen sestre je rajnik zapustil Se očeta, ki je tudi mestni učitelj na Dunaju. Proti plesu. Občinski zastop v Preddvoru pri Kranju je sklenil, da več no bo dajal krčmar-jem licenc za ples. Učiteljska vest. »Družba sv. Cirila in Metoda" je v svoji zadnji seji imenovala stalnim učiteljem v Trstu znanega slovenskega skladatelja, gosp. Emila Adamiča. Nesreča v parni opekarni v Srednjih Ga maijuib. O tej nesreči, ki se je dogodila 14. t. m., se poroča: Po kosilu ob 1. uri je delavstvo pričelo svoje opravilo. Treba v tek pognati stroje. Strojniku hiti na pomoč pontrežljivo dobro dekle Frančiška Koderman iz Zgornjih Gameljnov. Pri tej priči jo vlovi jermen za obleko in jo potegne za sabo ter vrti ubogo deklico trikrat okoli strojev, da je bila na mah zdrobljena in mrtva. Prestrašeno delavstvo odneha od dela. Ubogi starši jokajo. Prebivalstvo pobito žaluje. Žrtev so prenesli v mrtvašnico v Šmartno. Strašno je mrtva razmesarjena. Glava razbita, roke, noge zdrobljene, da vsakomu pretresa srce. Logar. V far ah Gorice in Trstenik je več slučajev legarja in je prišlo na ta kraj več vojakov na takozvani žetni dopust Pretečeno nedeljo so sli ti vojaki zopet k polku nazaj, prav veliko jih je šlo tudi v Ljubljano. Prtljage niso imeli, pač pa so bili gotovo okuženi s tifusnimi bacili, kateri bodo pokazali, kaj da znajo, če niso izolirali vojakov, saj je vojaško oblast neki zdravnik z Gorenjskega na to opozoril. En vojak je bil v Trste-niku na št. 11 doma, v kateri bajti so ležali mati in sestra za logarjem bolni. Torej pozor! Zlet gorenjskih sokolskih društev v Trtic dne 15. avgusta t. 1. mora biti sijajen. Vse kaže, da bo tudi. Tržiški Sokol se trudi, da bo prireditev kar najbolje pripravljena. Našel je tik pri kolodvoru pripraven prostor za telovadbo in ver selico, najel slov. filharmonijo in preskrbel vse drugo potrebno. Bratska društva naj preskrbe Cnreditvi uspeh in sicer moralen in gmoten, ega in onega je treba tržiškemu Sokolu, da ne opeša v svojem poslanstvu — za slovenstvo Tržiča. Radi tega prihitite, bratje, od vseh strani in navdihnite tržiški Sokol z novim pogumom. Razun bratskih društev vabi tržiški .Sokol" slovensko občinstvo, da poleti 15. avgusta t. 1. v Tržič in trdno upa, da bo ta dan sestanek vseh zavednih Slovencev v Tržiču. Na zdar! Telovadno društvo * Sokol» z ženskim oddelkom v Kranju naznanja članom, da se vrše za one člane, ki se vdeleže II. zleta gorenjskih sokolskih društev dne 15. avgusta v Tržič, koračne vaje v četrtek dne 5. in 12. av,nista ob pol 9. uri zvečer v društveni telovadnici. Upamo, da se odzovejo člani kar najštevilnejše. Bratje telovadci pa naj gotovo pridejo vsi v ponedeljek v telovadnico, da se oddele v vrste. Novo planinsko kodo se otvori dne 1. avgusta 1909 v Koritnici pod Mangartom. Kočo je postavil akad. krožek Češke podružnice S. P. D. Koča bode poleti oskrbovana. Na predvečer otvoritve, dne 31. julija, je v Logu pod Predelom prijateljski planinski sestanek. Prijateljem slo-penskih planin in neprisiljene planinske zabave priporočamo, da pohite omenjene dni v prijazni Log in pod sivi Mangart. V Domžalah in v Dobn se vršita jutri v nedeljo, 1. avgusta, ustanovna občna zbora novih Ciril - Metodovih podružnic, in sicer v Domžalah ob 9. uri dopoldne pri g. F. Kuharju, v Doba pa ob pol 4. pop. pri g. Boštjanu Zadnikarju. Na obeh shodih bo govoril zastopnik glavne družbe. Deželni glavar In rukrinkani klerikalci. Kdor ve, pod Kakimi okoliščinami je prišel Suklje do deželnega glavarja, kdor pozna, da je pre-trdovraten, da bi venomer plesal, kakor mu klerikalci žvižgajo, in kdor umeje, da je dr. Sušteršiš sedaj za nekaj časa ubit na Dunaju, ta bo tudi vedel, da je bilo v »vojnem svetu« klerikalnega tabora že zdavno sklenjeno, da Suklje — gre in ne, da bo šele šel. O teh temnih sklepih klerikalci niso obvestili Sukljeja. Vendar pa so prišli med svet kot »javna tajnost*, od tod v »Rdeči Prapor« dan pozneje v praško «Union», od ondod v druge liste in konečno do Sukljeja samega. Ali je bil Suklje vesel, da je zvedel, kaj nameravajo ž njim, tega ne vemo. Vemo pa, da je bil v klerikalnem taboru velik hrup, da so njihovi tajni nameni prezgodaj prišli v javnost. Padli so zopet z vso srditostjo po dopisniku praške «Union> (zakaj pa, če vest ni neresnična P) a šli so v svoji strasti tako daleč, da so trdili, da je »Rdeči Prapor* to vest posnel po «Union», dočim je »Rdeči Prapor* dva dni poprej prinesel to vest, kakor pa «Union*. Za poč't! Poior! Slovenski Instalater la vodovod, g. Janko Poblin v Kamniku, je pripravljen napeljati vodo v posamezne hiše. Preskrbel bo samoslo-venske napise. Kadar se oglasi več hišnih posestnikov, pride osebno v Kranj. Dela solidno, hitro in zelo poceni. Oglasila sprejme eventualno naše upravnistvo. narodne priredit ne jutri, o nedeljo, 1. augnsta 1909: hla Jesenicah: Sokolska veselica; „ SelH pti ZlrOOalCl: Planinska veselica; N Dobravi pri Pndnartn: Cirii- Metodova veselica; II Kamniku: Veselica v prid »Društvenemu Domu"; KrSkemi Zlet celjske sokolske župe. Izpred sodišča. Surovi hlapec. Jožef Oselj, hlapec, je jako surov človek, kar kaže dejstvo, da je dne 7. januarja t. 1. o priliki, ko sta se Janez Molj in France Zupane med saboj nekaj sporekla, brez povoda z odprtim nožem naskočil Zupanca in oklal. Tri dni po tem dogodku je pa obdolženec v Moljevem hlevu v Vogljab napadel Janeza Kalana z železnimi grabljami in to radi pripombe, da je bil prejšnji Moljev hlapec boljši od njega, da bi ga ne napadel ponovno, sta stopila Janez Oselj in Jožef Traven k Jožefu Oselju, a ta je najprvo udaril s grab! j am i Janeza Oselja in Travna po glavi. Prvi je dobil težko, drugi pa lahko poškodbo. Sodišče je obsodilo Jožefa Oselja au 13 mesecev težke ječe. V Ameriko potujočim naj služi v vednost, da je izdal naselaiški komisar jako stroge nsredbe. Pred vsem mora imeti vsak potnik, predno izstopi na suho, najmanj 125 kron denarja v gotovini, če tega zneska nima ter tudi nima nikakega sorodnika ali znanca, kateri bi založil zanj to svoto, ga komisija enostavno vrne v domovino. Celo potovale! II. razreda morajo deloma pred izselniškega komisarja, koder morejo pokazati omenjeno svoto denarja. Kako strogo se sedaj v New- Yorku postopa s potniki, naj se razvidi iz slučaja, da je samo na parobrodu «HamburSke družbe Präsident Lincoln» bilo vrnjenih 220 potnikov. Samo en dan je bilo vrnjenih 700 potnikov, kateri so skoro vprizorili revolto. Kdor nima dosti denarja, naj torej rajši ostane doma. Prietneca dolenlikeaa Tina poceni je dobiti še na Čatežu za Savo, p. Krška vas, žel. postaja Brežice. Pismena vprašanja je nasloviti na J. Ambre-žiča, nadučitelja, p. Čatež. finska trta na Goriškem kaže sedaj prav lepo 1 1000 kron nagrade so dobili šolski otroci na Koprivi pri Tomaju na Krasu za 67 hektolitrov kobilic od deželnega odbora goriškega, gospod učitelj pa za vodstvo in nadzorstvo 80 K. Pri nas na Kranjskem pa pač malo obljubijo, še manj pa dajo za to. Osobito nekatera županstva spe. f V blaznosti je hotel na grozen način umoriti 441etni ključavničar v Atenah svojo ženo in otroke. Sel je ponoči v ženino spalnico, polil opravo s petrolejem in jo zažgal. Nato je pozval ženo, naj umrje ž njim v ognju. Ker se je branila, jo je začel daviti in jo privezal k postelji. Odtrgala pa je v obupu vrv in poklicala sosede. Z njih pomočjo je rešila na to otroke, moža pa so dobili v njegovi sobi med silnimi plameni pod stropom obešenega. :: Našim rodbinam priporočamo :: KolinsKp ciKprijo! Strašno neurje je bilo v soboto na Štajerskem. Toča je popolnoma uničila polja in vinograde, a napravila je tudi na hišah nožno škodo. Najhujše je bilo v ormozkem kraju. Nekaj časa je bil tako strahovit vihar, da je letela opeka kakor listje po zraku. Drevje je golo, mestoma je silni veter izruval stara, močna drevesa, koruza je kratkomalo uničena, vinogradi so opustošenj. Toča kakor pest debela je pobila v smeri od Zerkovc pri Sv. Petru nižje Maribora čez Jerčovo, afetavo, Jablane«, Sv. Rupert, Sv. Lenart, Sv. Trojico, or-raožki, svetiajski in ljutomerski okraj in tudi Halozam ni prizanesla. Potrla je vse pridelke, ki so ostali na njivi. Kmetje obupavajo; ne vedo, kako bodo prebranih* sebe in živino. Koruza, oves in del pšenice je uničen, da ubogi kmet ne more dobiti niti enega zrna. Različne živali, kakor zajce, perutnino i. dr. je pobila toča po polju. Hiše, ki so z opeko krite, so vse razkrite, ker vsa opeka je potrta popadala na tla. Sadja ni ostalo niti enega na drevesu. GoricaJe za par let uničena; grozdje plava po potokih. Ta toča se je nsipala brez vsakega dežja. Kaj takega tudi najstarejši ljudje ne pomnijo. — Tudi po Gorenjem Štajerskem je toča v par minutah vse pobila. Vse je golo. Tudi okna so razbita. Na stotine rodbin obupuje. — Skoda se ceni na več milionov. Borba med delavet Pettisoč stavkajočih delavcev je v bližini Pittsburga napadlo stavko« kaze. Prišlo je do krvavega boja, v katerem je bilo ranjenih več sto delavcev. Policija je bila brez moči. Med težko ranjenimi se nshaja tudi načelnik policije. Bog ti |ede. Is moskovske ječe je pobegnilo 12 političnih kaznjenk in ena nadzornica. Nesreča na norju. Trčila sta radi goste megle iz Amerike prihajajoči avstrijski parnik «Fe-derico> in španski parnik «Tintore>. Oba sta dobila občutne poškodbe in sta morala odjadrati v pristanišče v Barceloni. in bodi na tem mestu izrečena najiskrenejSa zahvala vsem, ki so pripomogli društvu s tem ali onim, posebno pa gdč. I. Kcpeii in gg. F. Kalanu, F. Kunaverju, Simonu Mežeku, Gašperju Rotarju, Iv. Čopu, nadučitelju I. M-manu, gospej M. Tavčarjevi, gg. Gričarju, A. Kržižniku, gospej Tereziji Koselj, gg. L Svetinu, I. Jesenkotu, Iv. Balonu, gospej Kunaver, gdč. franki Jegličevi ter dvema gospodoma iz občine (neimenovana) kakor tudi g. Iv. Mulejo iz Potokov. Vsem bodi izrečena srčna zahvala. Žirovnica, dne 29, julija 1909. Frane Mežak predsednik društva »Stol« v Žirovnici. Mestna hranilnica v Kranju Splošni rezervni zaklad (lastno premoženje) nad 212.500 kron. ********************************** Koncem leta 1908: Stanje hranilnih ▼log 4,622.000 kron, posojil na zemljišča 2,890.000 kron ter posojil občinam 418.600 kron. Ta najstarejši denarni ia?od ? Kranju uradnje na rotovžti vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne, ob smanjlh in tržnih dneh pa tndl od 2. do 4. ure popoldne. obrestuje hranilne vloge po 4126-15 )»»M!IIH»l»WlttWti9rlt»>TWmtWttlltltltllllHIIM»ll»lfltl>IIW8»K 40/ /o brez odbitka rent nega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dne 80. junija in dne 81. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglašati radi tega pri hranilnici Za varnost hranilnih vlog Jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj s vsem svojim premoženjem in s vso svojo davčno močjo. — Da so hranilne vloge res varne, priča slasti to, da vlagajo v te hranilnico tndl sedlžea denar mladoletnik otrok in varovanoev. s^n*j»s»a*is»>an»^»t^is*as^ •m Hranilnica posoja na zemljišča po 5% oa leto in na amortizacijo v 86 letih, tako* da aa primer dolžnik v teku 36 let popolnoma poplača posojilo 100 kron s obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 8 krone. «3o«a»aro In »»o o«nl šeleano In *x>«>" o*rlJ»lKO biaftO, -vlit:« iKOttl«. aeoaa. orortje obrt, so*PO»*>. trav nato . aet»lj* , luovrn« in CZo-m«5«. 4* i« Loterijska srečka dne 24. julija 1.1. Gradec 60 22 76 53 15 25 ativala. Podpisano vodstvo iole se naj topleje zahvaljuje slavni posojilnici v Radovljici za podarjenih SO kron v svrho nabave sadjarskega orodja. Dvaeaaraaaa ljudska aola v N.««eah (Bor.) dne 27. julija 1909. Jsnafco ZapsmOlO, nadutitelj. Vil Al« M pritožuje, da aima zabave, ta naj flkUUl .n kupi pri meni ■ pa bo imel lepo petje, smetne govore ia tudi po-skočnice. Pri meni se dobe gramofoni vsake vrste in tudi ploičo na izbiro. VfatoniAnlba stare in nove, vse cenejše naiTBtJIaamfl .. kakor povgod drugod. :: Se priporočam 191 8-1 jm - doktorja pl. Trnkoczjrja krmilno varstveno sredstvo se dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom Maatln. Previdni kmetovalec ga primeša krmi vsaki domači živali. Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z mastinom. Tovarniška zaloga: 26 12—18 L.karn.r Trukaoxy, Ljubljana. Večkrat premirano I Glinaste peči*™ itedlliiike, banje sa kopeli, kakor Ml Upe, vase In drage glinasto lsdelke v vseh barvata, trpežne la cene priporoča Avgust Drelse prva in najvaoja tovarna pati ia glinastih izdelkov v Ljubljani. Slaono meščanstoo! Dne 8. avgnsta praznuje prostovoljno gasilno drnštve vKranfn 80 letalce svojega obstanka. Kako občekoristno in nenaerno je delovalo drnitvo v tej dobi, ve vsakdo. Zate pa, slavni meščani in hišni posestniki, okrasite ta dan svoja poslopja s seštevani, da starodavno mesto Kranj dostojno sprejme drage goste, kateri pribite is vseh strani prisostvovat temn pomembnemu slavja. V prijetni nadi, da se slavno mečšanstvo odsove polneštevllne temn poslvn, zahvaljuje se v naprej odbor prost, gasilnega drnitoa o Kratijo. 1932-1 POZOR! SLOVENSKO PODJETJE! POZOR! ■ ■ m Slavnemu občinstvu se uljudno priporoča dne 11. februarja 1909 na novo otvorjena vnlikn mnnufakturnn trgovinn m m m m m m ■ m m m ■ ■ ■ f rane Soiivan, sin - Cjubljana v stari Souvanovi hiii na jttestnem trga it. 22. ■ ■ ■ 80 43—22 p || ^ H Naznai Slavnemu nhčinsh Naznanilo preseUtvo trgovine. Slavnemu občinstvu naznanjam, da se nahaja moja trgoVitta s čcVIji, ttsttjem in čeVIjarsljlni ptri fclžisaui s dnem 8. avgnsta 1909 v g. dr. V.ŠtempiharJevl hiši št. 186/87 v Kranja na glavnem trgn nasproti mannfaktnrne trgovine Frane Krener. Ker se bodem potrudil cenjenim odjemalcem pri nakupu enakega blaga kakor v prejšnem v hiši it 192 nasproti velikega vodnjaka tako tudi v sedanjem prostoru v vsakem ozira točno in solidno postreči, priporočam se torej za nadaljno blagohotno naklonjenost ter beležim s spoštovanjem Janko Pollak 89 <2*® Naznanilo. <&®<3*&> Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem odprl nanovo urejeno iflZMMi, vjlastnilhiSi vSŠkofji Loki;Glavni trg|Mg Po izkulnjah, pridobljenih po večletnem delovanju pri velikih tvrdkah n. pr. Fessl v Celovcu, K. Siedel v Lincu in J. Schmidl na Dunaju, izvršujem v svoji delavnici najfinejša precizijska dela v urarski stroki. Tudi imam na izbero veliko zalogo slatin in srebrnik žepnih ur kakor tudi „Omoa;a", Beh&iThaussnar- in, ZenJth-ure, budilko in vsake vrste slatnlne in arebrniao. Priporočam se za obilno naročbo in mnogobrojoi obisk z odličnim spoštovanjem Franc Benedičič urar ia trgovec v Škotjl Laki aa Olavaeai trgn 184 8-1 Ha debelo In drobno! Anton Adamič KRANJ :: Glavni trg največja zaloga galanterijskega, norimber-žkega, modnega in drobnega blaga ter igrač priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih damskih pasov, modereev, rokavic, nogovlc, letnih čevljev, kopalnih čepic 1. t. d. pasov sa gospodo, srajc, ovratnikov, zapestnic kravat 1.1, d. Velika zaloga slamnikov, klobukov in čepic za gospode in m is-4 dečke- Jf ilrttiik;©?, palic, sega? ic, s1M%l t. Uittristc! Tovarniška saloga otročjih vosičkov, potovalnih kevčekov (sa Ameriko L L d.), košaric, najboljših tržnih tošk i. t. d. Velika izbora. vsakovrstnega blaga sa kramarje ▼ božja pota! S2 Vse priprave za ribolovstvo! 53 Postrežba točna in solidna! Ba debele so drobno! DQODDDDQDD ■ ■ Električna gonilna sila. ■ ■ Tofirsi iljsitib bari, lata is i\mU Brata £¡»«1' črkoslikarja, lakirarja, stavbena in pohištvena pleskarja U.WjlM,,Ok,0*i4,",dlC46' nasproti hot. ,Union' Ustanovljeno 1842. ,58—48 Telefon 164. DDDDDDDODD fn%> jlgnola Dunajska oesta itew. 13 poleg vaFigo*ca" priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, zrcal, svetilk, okvirov, šip i. t d. Prevzema vsa v steklarsko obrt spadajoča dela pe najnižjih cenah. Prevzema vsa gtavblnska in uaerna steklarska dela. Proračuni i zahtevo zastonj. nPrešeniova klet" v Kranja ]t cel dan odprla. Od 19. junija naprej se toči istotam 167 —7 plYO iz loške pivovarne. Tvrdka R. & E. Rooss naši. v Kranju sprejema tudi naročila na debelo za to pivo. ZobOtckaičai dtctjl Oton 5cyil v Roossovi hiši nad prodajalno ▼ Kranju. ZOBOVJA, tudi ne da bi se odstranili korenine, z aH brez nebne plošče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNIOE In 08TURAT0RJI te Izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH. 78 52-30 Sprejemne nre vsako nedeljo in pondeljek od 8. nre dopoldne do 5. nre popoldne. 68 42—24 liliji mlečno nli Najmllejže milo sa kožo :: kakor tadl sa pege. :: X>Ot3i" m& povsod) Tönnies v Ljubljani «9,? tovarna sa stroje, železo in kovinolivarna priporoča kot posebnost žage ia vse ■trojo sa obdelovanje lesa. Francis - turbine osobito za tagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Motorje za bencin in surovo olje, najcenejša gonilna sila. JOS. POGAČNIK J Josip Pogačnik krojaški mojster v Radovljici priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vseh vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, tnristovskih in !oyskih oblek ter ogrinjal. Vedno bogata saloga angleškega, francoskega In brnakegm sukna. — Naročila se lsvrflnjejo po najnovejšem kroja točno in osno ter se sprejemajo popravila. Specililist r izdelovanju trikov U salonlik sokeij. Zajamčena je vestna izvršitev naročenega dela natančno po meri in izbranem kroju ter po želji naročnika. — Kdor si teli nabaviti elegantne, One, obenem trpežne in vsem zahtevam ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in postal bo stalen naročnik. 86 52—21 5 62—49 HM trpina n farnjshu. Rudolf Rus nrar v Kranju WST poleg lekarna. "^M UstaaoVljeao leti 1885. Velika saloga vsakovr nin ar, slatnlne ln srebrnlne ter optičnih predmetov. Popravila točno in oono. Najnižje eene. sssssnjsnsnasssia Prisnano isbome blage. ^ 0 Martinova oosta 20 9 £atlff Martinova oosta 20 Postajališče električne cestne ^^^^ •» železnice pri šentpeterski cerkvi. 126—1 Bogata zaloga po-blitva rtake prate v mh oenab. Ogledala, »like r neb velikostih. LJUBLJANA ::: ZalagatelJ društva o. kr. avstr. drž. uradnikov. Popolna oprava za vile. špeeUaJIteta: Oostllnlikl stoli. Pohištvo Iz železa, otroške postelje In vozički po vsaki oenj. liodrool Iz žična-tega omrežja, afri-danske trave ali žime, prve vrst« vedno v zalogi. Za spalno sobo ed 180 gld. naprej* Dlvan z okraski. Oprave za Jedilne »obe, salone, predsobe, oele garniture. Za sobo: postelja, nosna ornarles, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo. tpeolJaJItete v nevestinih balah. Voliti prostori, pri-tllšm In v I. nadstropju. Čudovito peoenl za hotele, vile In za letovišča 62 gld. 5^2B ponudimo vsako poljubno množino: 161 10—9 ('.a privezati in pribiti na late, torej popolnoma varno proti nevihti) f VHHHINIV |"»J""------- Zarezano strešnike (prve vrste) zidarsko strojno opoko, Portland-cement, podi, štedilnike, samotne ploščo za tlakanjo cerkva, hodnikov Ltd. F. P. VIDIC & KOMP. :: Ljubljana Na zahtevo pošljem takoj cenike in prospekte brezplačno. Šivalni stroji in kolesa Tovarniška saloga 10 52 2b Iv. Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča rroi* najbolj priznana šiv. stroje in kolesa Ceniki aa zahtevani« zastonj. JOS. WEIBL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, eBlossa.&laro-v'« tallo® dat. 4. SUTiuo-iBitio li koutrskcijsko klJnCtvilčarstvo. Žično omrežje na stroj, ograje na mirodvorn, obmejno omreije, vesna vrata, balkoni, verande stolpne križe, štedilnike i. t. d Špecijaiiteta: 76 52-22 valjični z as to r i (Rollbalken). 1 2 o « j* o tv o ^ «3 IA j Zobozdravniki atoJftt obotehoiikl :: d,lOIJB dr. CdVard GtobocniK ▼ Kranju , ^ |e ed 10. septembra 1908 slav. občinstva na razpolago vsaki dan in tudi v nedeljo. a^ Od c. kr. namestaištva oblastveno Sdovoljeni urad za revizijo in reklamacijo tovornih listin vseh vrst in pisarna za poizvedbo tarifov L. Jandl prevzame brezplačno revizijo vseh tovornih listin proti 30% deležu najdenih diferenc. Doposljite nam torej takoj flranko vaše tovorne listine letošnjega leta in v treh dneh dobite poročilo o rezultatu revizije. u 52—39 POSOJILNICA V RADOVLICI Beaervna saklada lnnala: 0 91 brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po BViV« ali z 1 */• amortizacijo, na menice pa po 6' • :: Eskom-ptirajo se tudi trgovske menice. 192-1 registrovana zadruga s omejenim poroštvom s podružnico na Jesenicah sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po Denarni promet ▼ letu 19081 ti Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga. Uraduje se v centrali in v podružnici od 8. do 12. nre dop. in od 2. do 6. nre pop. lsvsemši nedelje pop. Poštno hranilnični račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.299. izdaja kiaaamij ^Oetnajta*. Pdfovarai njsdei* Livoslav M i k u i. Ustnima is ttsek Iv. Pv. Usaprtta v Kranja,