C C. positi*. — Esce ogni glovaS mattina.
»Novi list« izhaja vsak četrtek zjutraj. — Uredništvo in apra» va sta v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Poduredni» št v o in podružnica uprave v Trstu via Valdirivo 19/111; te« lefon št. 39=08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure.
mettine.	_ 3 'j	?os*mt
Moni list
Fostamazna ftavilka 365 stol.. »tara M sest.
Naročnina za celo leto 15 L. za pol teta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Trgovski oglasi po 1.— L., osmrtnice, poroke, po* slana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. — Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 lir.
ŠTE¥. 31.
I? GORICI, ČETRTEK 31. JULO A $93©.
LETO li.
Tedenski koledarček.
1. avgusta, petek:	Vezi sv. Petra,
apostola; Makabejski bratje. — 2., so* bota : Porcij unkula; Alfonz M. Liguor» ski. — 3., nedelja: 8. pobinkoštna ne» delja. Najdenje sv. Štefana; Lidija. —
4.,	ponedeljek: Dominik (Nedeljko), spoznavavec. — 5., torek: Marija De» vica Snežnica. — 6., sreda: Gospodo» vu spremenjenje. Sikst II., papež. —
7.,	četrtek: Kajetan; Donat, škof, mu» čenec.
V	petek dne 1. avgusta je prvi kra= jec; spremenljivo.
Movice.
100 milijonov za prvo pomoč.
V	torek 29. t. m. predpoldne je imel ministrski svet sejo, na kateri je dolo» čil 100 milijonov za prvo pomoč kra» jem, ki jih je tako grozno zadela šiba potresa. Ministrski svet je javno po» hvalil vojaštvo, orožnike, miličnike, stranko, Rdeči križ in uradnike, ki so sc udeleževali reševalnih del.
Orazio Porcu.
V	Milanu se je zgodil zopet grd po» litičen zločin, ki je razburil vso jav» nost in ga tudi mi kot načelni nasprot» niki vseh nasilstev obsojamo.
Orazio Porcu je bil član milanskega. fašja. Fašizmu se je bil pridružil takoj ob ustanovitvi. Med svojimi tovariši je bil radi poguma, vdanosti fašizmu in. odločnega delovanja zelo priljub» Ijen. V soboto 26. julija zvečer se je z nekaterimi tovariši podal v milansko okolico, in sicer v skupino hiš, ki se imenuje Cascina Garetta, da tam Ugo» favi in. preišče vzroke nekega spora med svojim tovarišem Tognonijem in nekaterimi delavci, ki tam stanujejo m so bili pred dnevi Tognonija dejan» napadli. To pot je nesreča zadela Porcu«ja. Eden izmed nasprotnikov ka je trikrat zabodel. Porcu je kmalu n mrl. Od vseh krajev so dospele so» žalne brzojavke. V torek se je ob ve» h'kanski udeležbi celokupnega Milana izvršil pogreb. Zločince so zaprli. Izro» Gi jih bodo posebnemu sodišču v Rimu.
9 dni iz Italije na Japonsko.
Znani italijanski letalec Lombardi Se je 13. julija dvignil z majhnim ne» y°j aškim letalom na letališču Vercelli 111 odletel proti Japonski, kamor je mečno prispel 22. julija. V devetih «meh je naredil 11.600 km dolgo pot.
, ° ie prvi letalec ki je v tako krat»
mm času priletel iz Evrope na daljni
vzhod.
Za mornarje.
Načelnik vlade je sprejel predlog prometnega ministra Ciano» j a o zvi» S£mju pokojnin mornarjem, ki so vpi» Sani v bolniško/ blagajno trgovske
Mornarice.
Strašen konec radosti.
Dne 22. t. m. so se v velikem mestu K ob len cu ob Renu vršile sijajne sveča» nosti v proslavo osvoboditve Porenja. Navzoč je bil tudi maršal Hindenburg, ; predsednik 'nemške republike. Ko so l se okrog polnoči slavnosti zaključile, I so se valile številne množice z enega * brega na drugega. Nenadoma je pre» tresel radostno razpoloženje močan pok in ropot, kateremu so sledili pre» tresljivi kriki in obupno vpitje. Neki zasilni most, na katerem se je gnetlo okrog 100 oseb, se je zrušil in ljudje so padli v valove. Štirideset mrtvecev, med njimi več otrok in mladih deklic, je s svojim življenjem zapečatilo veli» ko radost nemškega naroda. To je globoko pretreslo vso javnost.
Povsod potresi.
Časopisje objavlja vesti o novih potresih. Zadnji petek se je. tresla zemlja v južni Bolgariji. Človeških žrtev hvala Bogu ni. V soboto 26. t. m. zjutraj so čutili šibek potres v bližini Beljaka na južni strani Tur; istega dne okrog poldne je pa treslo v več krajih pokrajine Pongati na severni strani turskega pogorja. — Listi tudi poro» čajo, da je ob Kaspijskem morju v južni Rusiji silen potres močno poško» doval mesti Gurjev in Aleks andr o vsk. Potres so čutili tudi v srednji Ameriki. V južni Ameriki, zlasti v državi Čile, so pa začeli bruhati številni ognjeniki.
Za poskušnjo.
Angleški listi pišejo, da bodo na Angleškem za poskušnjo odpravili smrtno kazen. Če se bodo med tem časom umori pomnožili, bodo rablji zopet imeli delo. Angleži so torej na poskušnji.
Moderno suženjstvo.
Ameriška vlada je pred kratkim prepovedala uvoz žveplenk, premoga in stavbnega lesa iz Rusije. Sedaj je izdala še prepoved na uvoz ruske les» ni ne, iz katere se izdeluje papir. V svoji utemeljitvi pravi, da zaposluje sovjetska vlada pri izdelavi in od po» šiljanju legnine ujetnike in kaznjence. Ker jih ne plačuje, so ti trpini, med katerimi je na tisoče političnih na» sprotnikov sedanjih oblastnikov, pra» vi moderni sužnji. Njih izdelki so na» ravno- na j cenejši in delajo America» nom konkurenco.
Šolska dolžnost.
Osrednje vodstvo komunistične stranke je sklenilo uvesti obvezen ljudskošolski pouk v vsej ruski re» publiki.
Sprememba imen.
Na Madjarskem je izšla posebna naredba, da se morajo vsa imena čast» nikov, ki ne zvene madjarski, poma» djariti.
Zlatomašnik.
Dr. Andrej Karlin, škof lavantinski, bivši škof tržaški, je daroval 25. t. m. svojo zlato mašo. Visokemu slav» Ijencu tudi mi iskreno čestitamo.
Javna dela na Goriškem.
Na Goriškem bodo v najkrajšem času začeli več zelo važnih javnih na» prav, ki so že dolgo čakale izvršitve. Kraški vodovod, osušitev Lijaka in Prevala, izboljšanje ozemlja na Koba» riškem, obnova hiš in vrtov v Brdih, vse te stvari so se leto za letom odia» gale. Sedaj pa se je načelnik vlade sam pozanimal zanje in odredil, naj se ta» ko j izpeljejo.
Čez Atlantski ocean.
Angleži so zgradili velikanski zrako» plov »R. 100«, ki jim bo služil za pro» met med Anglijo in Kanado v Severni Ameriki. Predvčerajšnjim zjutraj se je vprvič dvignil in odplaval proti Ameriki. Na njem je 45 oseb. Na uro preleti 140 km. Računajo, da bo pri» spel v Kanado v petek zjutraj.
Reševanje vinske krize.
Istrska zveza vinarskih zadrug je otvorila vinska skladišča v Trstu, Po» stojni Št. Petru na Krasu in na Reki. Pridobiti pa hoče tudi predvojni trg istrskih vin. Zato bo še letos odprla razprodajo na Dunaju im v Pragi
Elektrika na grobovih.
Na tržaškem pokopališču pri Sv. Ani je v teku delo za napeljavo elek» tričnega toka na grobove. Na njih ne bodo odslej svetile brleče mrtvaške leščerbe; napredek zahteva, da se tudi grobovi modernizirajo. Električna luč pa ima to prednost, da je veter ne ugasne. Do vseh svetih bo že velik del pokopališča električno razsvetljen. Seveda bodo morali naročniki za to plačati odškodnino.
Neurja in cikloni.
V četrtek in deloma tudi v petek so po Furlaniji tja do Tre viša divjala neurja in cikloni (premikajoči se zrač» ni vrtinci). Lilo, bobnelo in treskalo je kot na sadni dan. Reke so se razlile čez bregove. Ponekod je padala toča. Precej škode je neurje naredilo tudi v Kanalski dolini, plazovi so se usuli tudi čez Predel, kar so hitro popravili.
Tako hudo pa kot v krajih severno od mesta Treviso ni bilo nikjer. V pr» v ih popoldanskih urah so se dvignili zračni vrtinci in odkrivali in rušili hiše, lomili drevje in brzojavne drogove kot šibe. Neurje je zahtevalo 26 mrt» v ih in okoli sto ranjenih. Škoda je ve» lika. Oblastva so na delu, da pomorejo nesrečnemu prebivalstvu.
Davek v zlatu.
Španski ministri so sklenili, da se bo odslej naprej plačeval davek za razkošne stvari v zlatu. Tu pridejo v poštev zlasti avtomobili. Bogataši so zavoljo tega davka zelo jezni.
Poroka.
V	sredo dne 30. julija se je poročil g. dr. Ivan Verbig, voditelj Kmetijske» ga urada v Idriji, z gdč. Marijo Furlan, učiteljico iz Št. Petra pri Gorici. Vo» ščila.
Umrla
je v Gorici gospa Gabrijela Ziegler, bančna uradnica. Rajnka je bila zelo naobražena in znana v goriških kro» gih. Umrla je za operacijo, stara ko» maj 46 let. N. p. v m.!
Povsod gospodarske krize.
V	Berlinu je trenutno 9000 javnih avtomobilov v prometu. Radi slabega gospodarskega stanja, ki tlači nemško prestolnico, je zveza izvoščekov skle» nila odtegniti polovico teh vozil iz jav» ne službe.
Preseljevanje.
V	prvih petih mesecih se je izselilo iz Italije v evropske države in pokra» jine ob Sredozemskem morju 73 tisoč oseb, 20 tisoč jih je šlo preko velike luže v Ameriko, Avstralijo in druge kraje. Vrnilo se jih je pa v tej dobi skupno skoro 34 tisoč.
Kralj — doktor.
Pariška univerza Sorbonna je pode» lila belgijskemu kralju naslov »častne» ga doktorja«. Baje je kralj prav dober računar. Diplomo mu bodo izročili je» seni.
Četvorčki.
V	Eresiavi na Nemškem je porodila neka žena četvorčke: dva fantka, dve deklici. Mati in novorojenčki so zdra» vi. Nesreča pa je, da je oče brezposeln.
Dobro pijejo in kadijo.
Švica ima komaj 4 milijone prebi» valcev, pa vendar pokadi na leto pri» bližno za 1 milijardo lir tobaka. To se pravi štiri milijone na dan. Neki list pripominja, da če bi k temu prišteli še vse, kar brdki Švicarji popijejo, bi do» bili, da gre dnevno za tobak in pijačo 7 milijonov lir in pol.
Morski volk
se je pretekli teden pojavil blizu Ro» vinja v Istri. Bil je dolg več metrov. Zapletel se je v ribiške mreže in od» vlekel s seboj dva ribiška čolna, a se je kmalu rešil mrež in čolne pustil. Ri» biči so ga hoteli ujeti, — se jim ni po» srečilo.
Velika mina.
Ob reki Mirni so oni dan zažgali 16 metrov dolgo mino, v kateri je bilo ne» kaj stotov razstreliva. Tako dobljeni grušč bodo prepeljali v Benetke, kjer ga bodo porabili za nasipe.
Kobilice na tržaških sprehajališčih.
Tudi na tržaških mandrijah so se pojavile kobilice. Na trdih kraških skalah niso našle dovolj hrane, pa so jo mahnile proti Trstu. Srečaš jih celo na sprehajališču XX. septembra. Od časa do časa začuješ na ulici »Oh!«, »Oh!« Kaj se je zgodilo? Fina gospo» dična je stopila na kobilico in se ustrašila. V svojem življenju pač še ni videla takšne živalce.
Čudna bolezen.
V	Alzaciji razsaja med otroci prav čudna bolezen. Kar na lepem se začno otrokom sušiti hrbtenice in revčki ohromijo. Dozdaj je na tej bolezni obolelo že 1830 otrok.
Za narodne manjšine.
V	Velikem Bečkereku je imel gosp. Dunjič, ban podonavske banovine, v kateri prebivajo tudi Nemci in Madja» ri, govor, v katerem je med drugim re» kel: Bil sem vedno naklonjen nemške» mu narodu. V državi ne smeta obsto» jati manjšinsko in večinsko ljudstvo, temveč vsi državljani morajo biti ena» kopravni.
Smrt državnika.
V	bližini Beograda je umrl 71 let star bivši jugoslovanski ministrski predsednik Marko Trifkovič. Bil je poleg Pašiča eden najizrazitejših vodij radikalne stranke.
Mutec — je spregovoril!
V	maju so orožniki iz Senožeč za» gledali na polju mladega fanta, ki je pred njimi bežal na vse pretege. Pa so ga ujeli. Fant je dajal znamenja, da je mutast in gluh. Ker niso mogli iz nje» ga nič izvleči, so ga poslali v Trst. Tu so ga zaprli v poboljševalnico in ga o» pazovali. Končno je zapisal, da se ime» nuje Janez Zrinskij, iz Reke doma. Več ni dal od sebe. Tri mesece je bil glu» honemi spravljen v poboljševalnici. Nekega dne je napisal, naj pride k nje» mu ravnatelj. Ta pride in na svoje ve» liko začudenje sliši, kako mu dozdevni mutec na ves glas pravi, da se je le delal 3 mesece mutastega iz strahu, da ga ne bi zaprli zavoljo potepuštva. Uti» hotapil pa se je brez potnega Usta v ži» vinskem vozu iz Jugoslavije na Reko. Zdaj ga bodo poslali, odkoder je prišel.
Tujski promet.
Številkarski uradi sporočajo, da se je letos v prvih šestih mesecih izkrca» lo v italijanskih pristaniščih 56.175 tujcev.
Smrt na polju.
Posestnik Debernardis v Balu v Istri je opazil, da mu tatovi kradejo na po» lju. Šel je torej, da bi jih prepodil. Ko so ga neznanci opazili, so ustrelili proti njemu. Krogla ga je zadela v glavo. Padel je mrtev na tla. Našla ga je že» na, ki mu je prinesla kosilo.
Zašito srce.
V	soboto so v deželni bolnici v Gradcu izvršili redko operacijo na sr» cu. Neki človek si je pognal kroglo v srce. Zdravniki so mu jo odstranili, prestreljeno srce zašili in izgubljeno kri nadomestili s tem, da so jo iz 'ne» kega zdravega človekoljuba pretočili. Operacija se je posrečila. Bolniku gre razmeroma dobro. Podobno operacijo so zadnjič izvršili pred 15 leti.
Letalska nesreča.
V	četrtek zjutraj se je nad Sveto goro pri Gorici pripetila letalska ne» sreča. Letalo se je okoli devete ure dvignilo z mirenskega letališča. Na krovu sta bila podčastnik krmar De Virgili in radiotelegrafist Calvi. Nad svetogorskim svetiščem se je letalo vžgalo. Krmar je hotel pristati, a letalo je trčilo ob zemljo na vrtu očetov frančiškanov. Izpod letala so izvlekli že mrtvega radiotelegrafista, krmar je pa na potu v bolnišnico umrl. Pone» srečencema so v soboto priredili lep pogreb.
Pogumna rešiteljica.
V	zadnji številki smo pisali o ne» srečni smrti mladega Hermana Klav» Čiča. Poročilu moramo še dodati, da je mladeniča potegnia na suho pogumna gospodična Berntova, ki je skočila v kalne valove, ko je drugim že upadel pogum. Čast taki deklici!
V pijanosti.
Dunajski 60»letni ključavničar Fr. Tripl se ga je v nekem zabavišču do» bro navlekel. Kapljica mu je razvezala jezik in začel je pripovedovati, da je 1.
1898.,	tedaj pred 32 leti, vrgel nekega poljskega Žida z mosta v Bratislavi v Donavo. Videl je, kako je nesrečnež zginil v valovih. Ker je po njegovem mnenju zločin sedaj zastaral, je raz» kril tajnost svojega življenja. Policija je takoj začela preiskovati pijančeva priznanja.
Draga podoba.
V	Londonu so posebne trgovine, kjer prodajajo silno dragocene slike velike umetniške vrednosti. Tako so prejšnji teden prodali Tizianovo sliko »Kajn in Abel« za 185.000 lir. Tizian Vecellio je eden največjih umetnikov beneške šole. Rodil se je 1. 1480. v Pie» ve di Cadore v Furlaniji. V Benetkah je umrl na kugi 1. 1576.
Ura iz cvetk.
V	mestu Langenau v Šleziji so pri» šli na duhovito misel, kako bi v mesto, že itak znano letovišče, privabili nove tujce. Dali so napraviti uro iz samih živih cvetk. Kaže prav pošteno. Ta je že četrta cvetoča ura na svetu.
Stara princezinja.
Na Francoskem se v visokih krogih dosti govori o princezinji Broglie, ki ima 76 let in se hoče poročiti s 43»let» nim princem iz rodbine Parma. Prince» zinja je zelo bogata, ženin pa suh in povrhu ima še marsikatero na vesti. Nevestini sorodniki skušajo preprečiti pozno zakonsko srečo, a nevesta se je krčevito oprijemlje.
Plavajoč otok.
Neki francoski inženir je napravil načrte za umeten otok, ki naj bi pia» val po Atlantskem oceanu in služil bogatinom za letovišče. Otok, čigar ogrodje bi bilo iz jekla, bi bil okrog poldrug kilometer širok in bi imel hiše, ulice, gledališče ter na vogalih 4 velike svetilnike.
Vse se modernizira.
V	mohamedanskih deželah je že dolga stoletja v navadi, da mohame» danski duhovnik z vrha mošeje (tur» ško svetišče) dvakrat na dan kliče vernike k molitvi z besedami: »Razun Alaha ni boga in Mohamed je njegov prerok.« Sedanji vsemogočni gospo» dar turške države Kemal paša hoče postaviti velike radijske zvočnike in tako po radiju iz enega središča vabiti Mohamedove častilce k molitvi. Ke» mal paša misli tako prihraniti občinam tudi izdatke, ki jih imajo z vzdrže» vanjem številnih nižjih duhovnikov klicarjev.
15.000 oseb zastrupljenih.
V	teku tega meseca se je v Združe» nih državah nad 15.000 oseb zastrupilo z neko pijačo, ki so jo tihotapci z al» koholom prodajah kot žganje, a je bila
‘ samo nadomestek.
Kako je
upori v francoski indokini.
Iz Pariza prihaja vest, da je vojno sodišče obsodilo na smrt tri in trideset Anamitov, ki so pripravljali in vodili komunistično vstajo v Indokini. Že vsa povojna leta je v tej francoski koloniji vrelo. Burno so se oglašale zahteve po narodni samoupravi. Ko* ^unisti pa so netili vstajo. Organizi» rali so delavstvo in uprizarjali stavke. Kurili so sovraštvo proti francoskim gospodarjem. Posebno nevarno je po* stalo njihovo početje, ko so začeli ustanavljati med vojaštvom komuni* stične celice, in sicer z uspehom. Le» tošnjo pomlad in poletje so se v Indo* kini vrstile burne demonstracije proti Francozom, ki so jih uprizorili komu* Ms tieni delavci. Prišlo je do spopadov 2 vojaštvom, tekla je kri, na obeh str a* neh so bili mrtvi in ranjeni. Vendar so francoska oblastva vstaj ne poskuse ta» koj zatrla, kar jim je bilo tem laže sto* riti, ker se anamitska narodna stranka odmika od komunistov in jih obsoja.
Da bomo razumeli, kakšnega pome» Oa so indokinski dogodki v vsej borbi kolonij alnih narodov za politično sa* ttiostojnost, si moramo ogledati deželo m nje prebivalce.
Dežela Indokina.
. Indokina leži, kot že ime pravi, med tndijo in Kitajsko. Na vzhodu in jugu J° obliva Južnokitajsko morje, na za* Padu pa se dotika kraljestva siamske* §a in angleške Indije. V tej deželi, ki obsega 700.000 štirijaških kilometrov ~T~ torej bi vanjo šli dve Italiji in še Albanija povrhu — živi 20 milijonov rjutii. Po rodu so večinoma Anamiti, Po stanu poljedelci in ribiči.
. Prvi Francozi, ki so se pred 400 leti izkrcali ob obalah te pokrajine, so bili Misijonarji. Tedaj se francoskim dr* Zavnikom še sanjalo ni, da bo Indoki* Pa postala ena najpomembnejših de» 2el njihove kolonijalne velesile. Pola* Soma so začeli prodirati v deželo fran» uoski trgovci, za njimi so prišli vojaki, ki so zasedli par najvažnejših trgov* ^kih središč ob obalah. Šele leta 1883., tor5j komaj pred 47 leti, je Francija deželo popolnoma zasedla; meje indo» burske dežele pa je ugotovila šele po* Sodba, ki sta jo‘podpisala Francija in Nam v letu 1907. Zakaj Francozi so j P°zno a še pravočasno zvedeli, kakšno ogastvo leži v tej obsežni deželi.
Silnoi bogastvo.
..Da nam bo jasno, zakaj zdaj Fran* Na smatra Indokino za dragoceno de» 2e|o, si oglejmo, kaj proizvaja. Glavni Pridelek je riž. Anamit živi od riža in v. • Riža pridelajo letno 55 do 60 mi» iJonov stotov, kar je vredno nad dve Milijardi frankov. Več ko polovico ga zvažajo, in sicer predvsem na sosed*
° Kitajsko. Rižna polja ležijo ob re* ah; tako na primer vidiš ob Rdeči reki ectogledne poljane, na katerih iz Mastne zemlje raste riž. Zelo razvit je ribolov, ki prinaša deželi znatne do* °dke. Velike množine rib posuše in izvažajo. Dežela je zelo gozdovita, saj
nje tretji del pokrivajo lesovi1 maha* gornja, ebenovine, indijskega hrasta. Nekaj posebnega so razsežni gaji bambusa, ki ga uporabljajo za grad» njo hiš, pletejo iz njega tudi po» hištvo. Indokina ima obširne nasade kavčukovih dreves, iz katerih črpajo gumi; cenijo, da je zrelih dreves nad^8 milijonov. Tudi proizvodnja bombaža je precejšnja, a ne 'krije domačih po* treh.
Kakšne koristi nosi Indokina Fran* ciji? Zelo velike, tako kažejo že šte* vilke o trgovini. Leta 1926. se je v In* dokino uvozilo' za 2900 milijonov fran» kov blaga, več ko polovico tega pa je uvozila Francija. Pri uvažanju zaislu* žijo fran. rudniki in tvornice za želez» nino, francoske tkalnice in predilnice, tudi francoski kmetovalci, ki semkaj uvažajo moko in vino. Ta veliki izvoz v Indokino in druge svoje naselbine tudi pomaga francoski industriji, da se razvija in vedno zaposluje svoje delavstvo. Zato Francija skoro ne po* zna brezposelnosti velikih delavskih množic.
Znatne dohodke Vleče francosko go* spodarstvo tudi iz kapitalov, ki so jih Francozi naložili v indokinsko polje* delstvo in obrt. Velik del kavčukovih nasadov, ki nosijo mastne dobičke, je v francoskih rokah. Tudi velike čistil* niče riža in oljarne večinoma obvladu* je francoski kapital. Tako spet po tej poti priteka iz Indokine v Francijo le* pa reka bogastva.
Kako se pa Indokina vlada? Na čelu vse dežele stoji glavni guverner, ki ga imenuje francoska vlada. Indokina je razdeljena v pet pokrajin: Anam, Ko* kinkina, Tonking, Kambodža in Laos. Samo Kokinkina je prava francoska kolonija, ki pošilja v narodno zborni* co v Pariz enega poslanca. Ostale štiri so nekako samostojne, a pod fran* coskim pokroviteljstvom. Dejansko pa vladajo vso deželo francoski urad* niki.
Pod francosko upravo se je gospo» darsko stanje dežele zelo zboljšalo. Francozi so' zgradili 30.000 kilometrov cest in 2.800 km železnic ter tako odprli trgovini in industriji težko dostopne predele dežele. Zgradili so dve veliki pristanišči, in sicer v Haj» fongu in v Sajgo-nu; sajgonsko prista* nišče ima okoli 3 milijone ton letnega prometa, nekaj več kot tržaško. Tudi splošna izobrazba anamitskega naro* da se je pod Francozi jela dvigati. Po mestih so se otvorile šole, polagoma se je nabrala plast domačih naobra* žencev. Obenem pa se je začela prebu* jati narodna zavest — in ž njo težnje po samostojni, neodvisni državi.
Narodno gibanje.
Anamitska narodna stremljenja so dobila novega Ognja v svetovni vojni. Ko se je francoska fronta pod silnimi napadi nemških čet začela majati in je grozila nevarnost, da jo Nemci prebi» jejo in preplavijo Francijo, je Francija poklicala kolonijalne čete na pomoč. Prišli so tudi Anamiti, ki so se borili
za francosko stvar z zvestobo in hrab* rostjo prirodnega ljudstva. Toda v teh bojnih letih so se anamitski vo* jaki navzeli novega duha; v njih se je prebudila zavest, da so enako vredni kot Francozi, njihovi gospodarji. Na» rastla izobrazba in vojni doživljaji tisočev mladih mož so bili prva pod» laga za anamitsko narodno gibanje v Indokini.
V povojni dobi pa sta v preje tiho in pokorno ljudstvo planila dva nova, revolucionarna vala. V sosedni Indiji se je pod vodstvom Mahatme Gandija začelo gibanje za narodno samostoj* nost. Mogočni neukrotljivi narodni boj Indijcev je vzpodbudil tudi Ana» mite, posebno bolj izobraženi in bo* gati sloj med njimi. Ne smemo poza» biti, da živi v Indokini preko 20.000 milijonarjev, ki so grudorodni Ana» miti. Izobraženi in imoviti sloj zahte» va, da mu Francozi odprejo pot na vlado domače dežele. Iz tega sloja je izšla anamitska narodna stranka, ki postavlja zahtevo, naj Indokina dobi samoupravo v okviru francoske sve* tovne države.
Bolj nevarno je pa gibanje, ki se je v zadnjih letih začelo med delavstvom v velikih industrijskih mestih. Tu sem je prišel komunizem iz Rusije. Komu* mistično rešilno delo v Indokini je samo del velikanskega načrta, ki so ga boljševiki zasnovali, da poderejo kolonijalno gospostvo Angležev in Francozov v Aziji. Naši bravci se še spominjajo, kako so boljševiki z de» narjem in ljudmi podpirali narodno, tujcem sovražno vlado na Kitajskem. Komunisti so po navodilih iz Moskve netili tudi indijske upore. V Perziji, v angleški Mezopotamiji, po Arabiji in dalje po skoro vseh deželah, kjer bivajjo mohamedanci, živi panislam* ska misel, to je težnja, da se mohame* danski narodi sami vladajo in da pre» ženejo »neverne« gospodarje. Tudi ta pokret komunisti kurijo in ga skušajo izrabljati. Najbolj pripravno orodje za komunistične načrte so pa delavci. In ker ima Indokina v svojih rižarnah, tvornicah za sušenje rib, v predelo» valnicah kavčuka, premogovnikih in pristaniščih zbrane mogočne skupine delavstva, se je komunizem s posebno silo vrgel ravno v to deželo. Komu» nistični agitatorji obljubljajo Anami* tom, da bodo v sovjetski republiki Indokini dosegli narodno in socialno svobodo. Preproste, neuke množice so se oklenile novega nauka. Anamitski komunisti so se začeli pripravljati na upor. Julijske demonstracije in nemi» ri v Indokini so bili prvi pok komu* nistične revolucije v tej azijski deželi. Francozi so neurejene, slabo oborože* ne čete vstašev z lahkoto pokrotili. Smrtne obsodbe, ki jih je sedaj izre» klo vojno sodišče, so zadnje dejanje komunistične igre v Indokini.
Dogodki v Indokini nam kažejo, kako se ljudstva v kolonijah prebu* jajo in zahtevajo narodne pravice in politično samoupravo'. Pričajo pa tudi, kako smotreno in spretno boljševiki polagajo smodnik pod kolonijalno gospostvo velesil. Zato so Francozi ubrali novo pot, da ohranijo bogato
Indokino, v katero so naložili tako obilje truda ki naporov. Komunistične vstaše strogo obsojajo, na drugi strani pa skušajo pomagati revnejšim sta» novo-m s tem, da odpirajo tvor niče
in izdajajo velikanske svate za javna dela. Vsekakor * so kolonije, kjer je treba vladati tuje ljudstvo, prava pre» skušnja za modrost in preudarnost vladajočega naroda.
Potres v Jušni Italiji.
V sredo 23. t. m. ob 1. uri zjutraj so v južni Italiji začutili močan potresni sunek. Potres je v pasu, ki se razteza od polotoka Gargano do polotoka Sor» rento, povzročil občutno škodo in uni» čil veliko število človeških življenj. Središče potresa je bila gora Vulture, ki je ugasel ognjenik. Potresno ozem» lje sega poševno od Jadranskega do Tirenskega morja. Prizadete so bile dežele Avellino, Bari, Benevento, Campobasso, Foggia, Neapelj, Poten» za in Salerno.
Potresni sunek je trajal komaj pet» naj st sekund. A v teh hipih se je zem» lja zamajala, hiše so se rušile in pada» joči zidovi so pokopali pod seboj mno» go ljudi. Do sedaj soi izvlekli izpod ru» ševin 2142 mrtvili, ranjencev pa je 4551. Popolnoma se je porušilo 3188 poslopij, deloma poškodovanih pa je 2757.
Največ žrtev in škode je v onih de» lih dežele avellinske, ki ležijo pod_se» vernim pobočjem gore Vulture. Do tal porušen je kraj Aquilonia. Le tu in tam stoji še kak zid. Med žrtvami je tudi občinski načelnik. Miličniki odko» pujejo ruševine. V soboto so listi po» ročali, da je pomožna četa že štiri in dvajset ur na delu, da odkoplje klet, iz katere se sliši ženski glas, ki vpije na pomoč. Star mož in stara ženica neseta na nosilih dva mrlička, ki so ju izvlekli izpod razvalin. — Hudo za» lieto je tudi mestece Lacedonia. Po» polnoma porušenih hiš je sicer malo, a skoro vse druge so močno razpokane in se grozijo udreti. Flise, v; katerih ni več varno stanovati, imajo na vratih naslikan rdeč križ. Reševalna dela mrzlično napredujejo. Dogajajo se pretresljive, čudežne rešitve. Četa, ki je pripeljala iz Neapelj na živila in zdravila, je zaslišala izpod razvalin ječanje. Brž so jeli kopati, kar se pod
kamenjem in ometom pokaže otroška noga. Z novo močjo se reševalci vr» žejo na delo in črez kratek čas po vie» če j o na dan štiriletno deklico. Imela je obrazek pokrit s! skorjo- prahu in krvi. Malo Vicentino so zdravniki okopali in ji obvezali rane; živela bo. Med ru» ševinami hodijo objokane žene in iščejo otroke, sinovi iščejo truplo ma» tcre. Pretresljivi prizori, ki globoko ganejo vsakogar.
Veliko in težko delo je reševati ra» njence izpod razvalin in jih prepel j a» vati v bolnišnice. Tudi ta naloga se je vršila z napetimi močmi. Posebni vlaki so odvažali ranjence v mesta. Za stotine otrok, ki so izgubili očeta in mater, se je posebno zavzel kralj. Zbirajo jih in odpošiljajo v otroške kolonije ter v sirotišnice.
V četrtek se je odpeljal v potresno ozemlje kralj Viktor Emanuel III. Z avtomobilom je prodrl do Lacedonije. Potrto prebivalstvo ga je navdušeno sprejelo. Vladar si je ogledal poruše» ne ulice, govoril s prizadetim ljud» stvora in obiskal ranjence. Odtod je nadaljeval pot na druge kraje nesreče. V soboto je obiskal mesto Melfi.
Sedanji potres je bil huda nesreča, toda razmeroma majhna v primeri s potresom, ki je 1. 1914. v pokrajini Marsica pogubil 32 tisoč ljudi. Še stra» h ovite j ši je bil potres v letu 1908., ki je pokopal v Messini in okolici nad sto tisoč človeških življenj.
Hitra in učinkovita pomoč.
Čim so prišla prva brzojavna poro» čila o potresu v Rim, je vladni načel» nik izdal odredbe za pomoč. V sredi» šče potresnega ozemlja se je takoj od» peljal vlak Rdečega križa z zdravniki, zdravili, hrano in orodjem za prvo po» moč. Vojaška oblast je poslala na po» maganje štiri polke vojakov, ki so v
naglih pohodih prihiteli v porušene va» si in mesta. Milica, orožniki, gasilci, če» te požrtvovalnih prostovoljcev so se takoj lotili reševanja. Vse reševalno delo osebno vodi minister za javna dela Crollalanza, ki se je s svojimi po» močniki utaboril v vlaku Rdečega kri» ža. Dan za dnem privažajo posebni vlaki hrano, oblačila, zdravila, obveze in druge pomočke za ranjence in za one, ki so brez strehe. Vlada je nazna» nila, da bo prizadetim krajem široko» grudno pomagala. Vladni načelnik je prepovedal zbirati milodare za pone» srečene družine. Minister za javna dela je ukazal, naj se ob podrtih kra» jih takoj začnejo graditi zasilna tabo» rišča, da bodo brezdomci mogli prezi» miti. Ker je potres potrgal brzojavne zveze, vodovode in električne napel j a» ve, vojaštvo in milica naglo upostav» ljata razdejane naprave.
Ministrski svet je na torkovi seji sklenil, da postavi za letos v državni proračun 100 milijonov lir za kraje, ki jih je potres poškodoval. Istega dne so v Avellimi že začeli graditi nove hiše, ki jih bo plačala vlada. Ob strani porušenega mesta Melfi bo vstalo na varnejših tleh novo vrtno mesto, se» stoječe iz pritličnih hišic. Seveda bo vlada drugoč še prispevala.
Ob tej hudi nesreči se je sijajno po» kazalo dejansko sočutje s trpečimi. Tega ni pokazala samo Italija, marveč se je splošnemu sočutju vzajemno pri» družil ves svet. Vsi poglavarji kultur» nih držav so izrazili kralju in vladi svoje sožalje. Papež Pij XI. pa je po» slal na kraj nesreče posebnega odpo» slanca z znatno podporo za prvo pomoč.
Objave.
Porcijunkula.
V petek 1. avgusta bo v kapucinski cerkvi v (jorici običajna porcijunkulska pobožnost z od« pustki. Na razpolago bodo tudi slovenski spo« vcdniki. Za odpustke je potrebna spoved, sv. obhajilo in obisk cerkve, kjer je treba zmoliti 6 očenašev, češčenamarij in čast bodi. — Od« pustek se lahko- dobi tudi za rajne.
F. J. Krtšamavuks;
KRALJICA HATASU.
Roman iz življenja starih Egipčanov.
»Kaj delaš, Arno? Ali se je kaj.zgodilo?«
»Ne, ne, mogočna Rajeva hčerka. Le plemeniti Semnu čaka že več ur v sprejemni veži. Ves nestrpen čaka, kdaj bo smel videti solnce Egipta in se ogreti ob njegovih žarkih.«
»Zakaj me nisi zbudila?« je rekla kraljica in naglo vstala. »Hitro mi pomagaj, da se oblečem!«
»Nisem te zbudila, ker mi nisi ukazala,« je odgo» votila starka. »Bila si tako utrujena! Bilo bi v resnici preveč, če bi -se faraon ne smel odpočiti, ko lahko spi poslednji nosač vode.«
Kraljica se je zasmejala. »Tega ne razumeš, Amo. Kakor bdijo bogovi nad smrtniki, tako mora faraon bdeti, da morejo vodni nosači mirno- spati.«
Ko je Semnu stopil pred kraljico, ga je ta vprašala:
»Kakšne novice- mi prinašaš?«
»Slabe, velika kraljica,« je odgovoril Semnu. »Prišli smo prepozno. Sargon je že- zaprt.«
tdCako se je to zgodilo?« je vprašala Hatasu vsa bleda.
»To noč ni v Tebah nihče spal, zato se je vest o umoru razširila nenavadno naglo. Mena jo je razkričal med telesno Stražo. Mladi Amonov zdravnik, ki je po» delil N e j ti prvo pomoč, je prinesel to vest v tempelj, ko so se žreci vračali od sprejema. Ti pač niso hoteli za» muditi ugodne prilike uničiti Asirca, ki je bil pod tvojo zaščito, a je -njim trn v oku. Komaj si odšla, so prišli žreci s stražniki in vrgli princa v ječo.«
»Kaj napraviti? Nečem, da bi poginil!« je rekla kraljica.
»Ako hočeš slušati moj svet, kraljica, pusti, naj gre pravica svojo pot. V odločilnem trenotku napraviš, kar je mogoče, da rešiš njegovo življenje,«
»Naj bo, kakor praviš. Zdaj pa -pojdi, Semnu. Naj se nihče ne drzne vstopiti brez mojega poziva. Hočem biti sama.«
Ko je Semnu odšel, se je kraljica oprijela mize.
»Oh, Naromat,« je rekla. »Glej, kakšna je usoda nesrečnikova, čigar bodočnost si položil v moje roke ! Sam ls-ei je pogubil in ne vem, ali mi bo mogoče rešiti mu življenje!«
Trpka solza ji je spolzela po obličju. Vstala je in
Naša mesta.
IDRIJA.
Idrija je svet zase. To vedo tudi Idrijčani sami. Nele kraj, oziroma ko* tel, marveč tudi segavi, bistroumni, pa malce vase zaprti Idrijci so nekam svojski.
Vsi opisov a vci Idrije začno s tisto pripovedko o postanku idrijskega rud* nika. Idrijski zgodovinar iti njen prvi meščan, zaslužni mons. Arko pravi, da je bil še pred 450 leti zaraščen gozd, kjer sta danes živahni rudnik in mesto s 6000 prebivalci. Valvazor pi* še, da se je Idrija začela okoli 1. 1497. L. 1497. se je namreč pripetilo, da je neki škafar potopil svojo suho robo v studenec, da se namoči. Drugo jutro opazi na dnu škafa nekaj težkega in svetlega. Zlatar v Škofji Loki, kamor je sodar nesel pokazat tisto srebrno stvar, je brž plačal in ga pobaral, kje je to našel. Zviti Idrijčan pa molči in pove stvar nekemu Kancijanu Atider* lu. Brž sta osnovala rudarsko družbo, šlo je počasi, brez vseh priprav. Ven* dar sta se rudnik in naselbina okoli začela razvijati. Zdajci se je pa srebronosna žila zgubila in komaj na* stali rudarski naselbini je grozil na* gel konec. Tedaj so 22. junija 1. 1508. na sv. Ahaci ja zadeli na bogato rdeče kamenje (cinober), ki je imelo do 80% rude. Odtlej je za Idrijo največji Praznik s procesijo sv. Ahaci j. Na mizi so gotovo žlikrofi, idrijska na* rodna jed iz sesekljanega mesa in
teista.
Zdaj sc je začelo mesto razvijati. Dobilo je skoraj gotovo ime po živem srebru. Latinski se namreč živemu srebru pravi »hydrargymm«. Odtod je menda nastalo Hidri ja, potem Idri* ja. Po vojnah z Benečani je erar ku* Pil vse rudniške naprave in gozdove v okolici in od tedaj, je rudnik, prav* zaprav vsa Idrija državna last. Država Pa tudi ima od rudnika precejšnje dobičke. L. 1922. je zaslužila z idrij* skim živim srebrom, ki je znano, kot
najbolj čisto po vsem svetu, 12 milijo* nov iti pol lir.
Toliko govorimo o Idriji in njenem podzemnem bogastvu, pa še ne pove* mo, kje je. Skrita je m oddaljena od sveta. Zlasti pozimi ali če Idrijca narraste in spod j č cesto proti Sv. Luciji ter je druga cesta čez Črni vrh močno zametena, si v idrijskem kotlu kot v kletki. Telefona nimajo, da bi v svet povedali, kako si tedaj z muzicira* njem, nekoliko pa tudi v veseli pivski družbi čas krajšajo ter čakajo, da zo* pet pridejo do njih potniški avti čez Črni vrh ali pa od Sv.. Lucije sem.
Če se voziš tod, se nenadoma do* linica ob Idriji razširi v kotel, ki ima ob straneh posejane hišice, po dnu pa opaziš nad jaški (navpičnimi rovi) stolpe za dvigala, dimnike, mostovže itd. Prijazno' te pozdravlja že od daleč na gričku sv. Anton, priljubljen spre* hod in zatočišče kmetov iz okolice za zdravje pri živini in pa pribežališče mestnih zijal (tako1 se po idrijsko reče dekletu) za zdravje srca ... Onstran Idrije štrli visoko1 iz griča visok dim* nik, skozi katerega uhajajo škodljivi živosrebrni hlapi v zrak. Če bi se vie* kli tik nad mestom, bi še bolj okužili že itak ne preveč zdravo podnebje. Podnevi je namreč zelo toplo, ponoči pa moraš sredi vročega poletja spati vsaj z enim pogrinjalom. Prav tako ostra razlika je tudi med poletjem in zimo. Če gledaš Idrijo z višine, se ti zdi prav ljubka. Slikovitost še poveča* ta Idrija in njen mrzli pritok Nik ava. Mesto samo pa ni moderno. Liliče so ozke in H juga s te, saj pa tudi ni dru* gače mogoče, ker je naslonjeno ob ste* ne kotla. Zato ima na sebi nekaj po* dobnih s srednjeveškimi mesti, samo da diha prav domačo pristnost.
Pred nekaj leti je zginila idrijska posebnost: grablje v strugi Idrijce, kjer so lovili drva. Malo naprej od grabelj je čistilnica rude. Čez most prideš navkreber k župni cerkvi sv. Barbare, zasčitnice rudarjev. V cer*
k vi hranijo dragocen plašč, dar Mari*
. je Terezije; pa še eno znamenitost ti pokažejo: drobec sv. križa. Ne smemo tudi pozabiti izbornih orgel, ki so delo znanega mojstra Milavca. Fara v Idriji je že stara. Prvotno so morali k maši v Spodnjo Idrijo zato ji še danes pra* vij o »Pri fari«. Toda že leta 1500. so prosili, da bi smeli v cerkvici sv. Tro* jice imeti lastno mašo.
Pred cerkvijo se širi glavni trg z ob* činskim poslopjem in ljudsko šolo. Kakor je ves razvoj Idrije odvisen od rudnika, tako je rudniška uprava tu* di nje šolstvo močno podpirala. Lute* ratiska šola je bila v Idriji že izza leta
1581.,	ker so bili rudniški nadzorniki Nemci — protestanti. Toda že 1. 1608. se je morala umakniti katoliški. Leta 1777. je Marija Terezija preustroji’a šolo v trirazrednico. Novo šolsko po* s lop j e je rudnik sezidal 1. 1876. Plače* val je tudi učitelje in katehete, celo organist je bil prištet med rudniške poduradnike. Danes ima ljudska šola 8 razredov. Nekako nižjo gimnazijo r, tremi razredi je imela Idrija že v 1. 1784.—1797. Francozi so pa odprli teh* nično šolo, da bi dobili izvežbanih mo* či za rudnik. Obe šoli sta pred 1. 1848. prenehali. Šele 1. 1901. je bila otvorje* na mestna, pozneje državna slov. re* alka. Po vojni so imeb Idrijčani tri leta tudi gimnazijo. Zdaj imajo šolo, ki k delu navaja (d’ avviamento al h voro). Stara je tudi čipkarska šola, ustanovljena I. 1876. Za Idr? jčanke je menda ta šola najbolj potrebna, saj so si ‘s klekljan jem zaslužile že marši* kako perico in pa ime, ker se idrijske čipke kosajo z belgijskimi. Razen živega srebra je torej klekijanje drugi vir dohodkov za prebivalstvo, ki nima poljske živine.
Nad mestom kraljuje mogočno graj* sko poslopje že v 17. stoletju. Name* sto grajske gospode sede po sobanah uradniki rudniškega ravnateljstva »n pa sodnije. Malo- nad gradom je po* slopje bivše 'realke.
Idrija se še vedno razvija. Še pred dobrimi 30 leti je imela okoli 1000 duš matij. Vsi žive neposredno ali posred* no od rudnika ter od čipk. Rudarjev
se začela nemirno izprehajati po sobi. Koliko bojev in skrbi jo je stal ta tako goreče zaželeni dan, ko je končno zasedla prestol, ki se ji je zdel pretesen, dokler ga je morala deliti s Tutmesom II. ! Zdaj je zakraljevala sama, toda zato se bo morala boriti s pregnancem v Butu in z vsemi nezadovoljneži v Egiptu. Danes je premagala žrece, toda ti ne bodo nehali izpodkopavati njeno moč. Prežali bodo na ugodni trenotek. da uklonijo kraljico in jo užalijo, če ne pojde drugače, v osebah, ki jih ščiti.
Pri tej misli je živa rdečica oblila obličje mlade žene. Kaj? Ona, zakonita kraljica, hčerka božanske Aahmese, naj bi se uklonila temu nezakonskemu otroku ib tem nesramnim ljudem? Nikoli!
Hataisu je bila takega značaja, da je v nevarnih trenotkih poostrila svojo1 odločnost in se z novimi si* Jami vrgla v boj proti oviram. S samozavestnim nasme* bom je dvignila svojo ponosno glavo. »Držim ■ žezlo,« si je dejala, »a moja volja ti bodi zakon, Egipet! Sargon bo živel, Tutmes ostane v Butu, a vi, oholi žreci, se boste zvijali pod mojimi sandali!«
Preteklo je nekaj mesecev po smrti Tutmes a II. Nekaj dni je bilo Nej ti no življenje v nevarnosti. Čez petnajst dni pa ji je začelo iti na bolje. Vendar pa je brla tako slabotna, da je potrebovala še mnogo nege,
predtio bi ozdravela. Da bi 'se žreci ne čutili užaljene, je zahajal k nji neki zdravnik iz Amonovega tempeljna. Samo ponoči in v največji tajnosti je prihajala k njej' Abrakro, ki ji je pregledala in obvezala rano.
Satati je z največjo požrtvovalnostjo stregla Nej ti ter pošiljala trikrat dnevno poročila kraljici. Tudi Roanta je prihajala pogostoma k Nejtini postelji. Oči* tala -si je, da je kriva Nejtine nesreče, ker jo je peljala na sestanek z Romo. Tudi Roma si jei očital, da je na poročni dan objel deklico ter jo tako razvnel, da se je pustila zanesti od svojih čuvstev. kar bi bila kmalu plačala s svojim življenjem.
Veliki žrec Hatorin, ki se je udeležil sprejema, je prinesel v tempelj vest o Nej rinem umoru. Roma je bil uničen. Nato pa ga je popadlo tako 'Sovraštvo do Sar* gona, Ida je prepričal žrece, da je treba Sargona takoj zapreti.
Sodna obravnava pa se je zavlekla. Za razsodbo je bilo treba še Nejtine izpovedi.
Nejta ni vedela, kaj se dogaja. Bila je še vedno zelo slabotna. Po cele ure je prelevala, ne da bi izprogovorila besedico, a zdravnik jo je vsem prepovedal vzne* mir jati. Po žalostnem dogodku se je Pagir z vso rodbino preselil v Sargon o vo palačo. Zlasti Mena je silil, da bi
je v rudniku zaposlenih okoli 900. De« laja v rovih tudi po 340 m globoko (to je še nižje kot morje) po 8 ur na dan. Zaslužijo od 4.80 do 8.70 lir dnevno in imajo še po 11 lir doklade. Stari de« lavci dobe pokojnino (polna znaša 250 lir na mesec) ali od bratovske sklad« niče ali od države. Vpokojencev je kakih 230. Rudar mora trdo delati.
Stara, že pozabljena rudarska p e« sem poje:
Buka, buka, bok ... je rudarju znani zvok, ko iz srca zemlje zlato srébro jemlje.
Daj Bog uspeha dobrega sredi dela trudnega.
Buka, buka, bok ... tisočero pridnih rok.
Dolge, trde skale, ki od vekov stale, kamen dragocenih rud, plača jim obilo trud.
So pa tudi zelo brihtni in izobrazbe željni. Malokje je bilo društveno in družabno življenje tako razvito kot v Idriji.
Ruske zadeve.
V Ameriki so zadnje čase pričeli prav hudo pobijati komunistično pro« pagando. To je privedlo do slabih od« šajev med obema državama. Moskov« skovska vlada je odpovedala vsa n ar o« čila poljedelskih strojev. Svojim za« stopnikom je ukazala, naj nakupujejo pri Angležih in Nemcih — Že zadnjič smo v listu pisali, da je sovjetski zu« nanji minister Čičerin odstopil. Na njegovo mesto je prišel znani Litvi« nov, ki je rusko zunanjo politiko de« janski vodil že od jeseni 1. 1928. Čiče« vin je bil zunanji minister sovjetske Rusije polnih dvanajst let. To je za tako državo, kjer oblastniki kar čez noč izginevajo, nekaj izrednega in pri« ča o veliki politični sposobnosti tega moža. Čičerinu se je posrečilo, da je sovjetski Rusiji polagoma pridobil
Kjer je delavstvo, tam so tudi tr« govci in gostilničarji. Trgovin je 40, gostiln je okoli 30 (znan je Didičev hotel), par kavaren, 7 mesnic in obilo drugih obrtnikov. V okolici je neko« liko razvita lesna trgovina. Odvetniki so se naselili kar štirje, pa se baje Idrijčani ne pravdajo kaj preveč. Vča« sih je zadostoval le notar. Zdravniki so trije, prej so bili štirje. Od 1. 1925. dalje je tu tudi bolnišnica.
Idrija pa ne slovi le po prirodi in brihtnih ljudeh, lahko se ponaša tudi s par možmi, ki daleč slove. Tu se je rodil škof Anton Alojz Wolf, ki je izdal veliki nemško«slovenski slovar. Uredil ga je znani jezikoslo« vec Matija Cigalé, doma na bližnjih Loméh pri Črnem vrhu. Znan je tudi škof Kavčič, ki je svoje premoženje pustil mestni ubožnici. Po ministru Inzaghiju, Idrijčanu po rodu, je dobil spačeno ime jašek »na sagah«.
Pa še to in ono bi lahko omenili, pa raje zaključimo z željo, naj bi naša svetovnoznana Idrija dala še kaj mož, ki bodo dvigali na dan ne le zakladov zemlje, marveč tudi zaklade duha in srca.	R. B.
mednarodno priznanje. Največji us« peh pa je brez dvoma dosegel na sve« tovni gospodarski konferenci v Ge« novi. Tam je sklenil znamenito po« godbo z Nemčijo, ki je bila takrat či« sto na tleh. V naslednjih letih so se začele pojavljati razlike v mišljenju med njim in vodstvom komunistične stranke. Ker je poleg tega mnogo trpel radi bolezni, se je končno odločil, da se umakne iz političnega življenja. Po imenu pa je ostal zunanji minister še skoraj dve leti. Sedaj ima 58 let. Ni izključeno, da se še kdaj vrne na vo« dilno mesto, ki ga je zapustil. — Novi zunanji minister Litvinov je oni teden časnikarjem očrtal program svojega bodočega dela. Dejal je, da se bo držal iste smeri kot njegov prednik, kajti v Rusiji da se zunanja politika ne izpre« ! min j a po- osebah, temveč je določena
po potrebah komunistične države. Po njegovem mnenju so važne trgovske pogodbe z drugimi državami. Rekel je tudi, da je zagovornik miru.
Žalosten konec.
Zadnji petek so v Litvaniji zaprli in obsodili na eno leto pregnanstva bivšega ministrskega predsednika profesorja Voldemarasa. Baje je bivši diktator Litvanije deloval proti obstoječi vladi. Voldemaras, mož sil« ne volje in bivši profesor na moskov« skem vseučilišču, je bil pri Zvezi na« rodov zelo znan, ker je neprestano grmel proti Poljakom, ki so Litvan« cem vzeli mesto Vilno. Zdaj je bivši gospodar pregnan jetnik.
Katolicizem in delavsko vprašan je.
Ob ustanovitvi Zveze narodov se je v Ženevi osnoval tudi mednarodni urad dela, kateremu je bila dana na« loga, proučevati delavsko vprašanje v vseh delih sveta in ga reševati. Urad je zelo važen in je za delavstvo že marši« kaj storil. Priboril mu je n. pr. osem« umi delavnik. Urad vodi francoski so« cialist Albert Thomas, ki vsako leto iz« da poročilo o delovanju. Zanimivo je letno poročilo za 1. 1929. ki je izšlo prav te dni, in sicer radi tega, ker se Thomas bavi z vlogo raznih verskih gi« banj, predvsem katoličanstva, pri ustvarjanju znosnega mednarodnega življenja in delavskega varstva. »Kato« ličani,« pravi Thomas doslovno, »so v 1. 1929. imeli dosti prilike, pokazati svo« je socialno čustvovanje, ki jih prešinja, in utrjevati velika načela Cerkve. Na« čela pa so izražena v papeški okrožnici o delavskem vprašanju« (»Rerum no« varam« papeža Leona XIII. Op. ur.). Trikrat — pravi Thomas — se je v važ« nih zadevah katoliška misel določno izrazila. Prvič v Belgiji, kjer so v okra« ju Roubaix « Tourcaing (izg. Rube« ju Roubaix « Tourcoing (izg. Rube« Turkon) lastniki predilnic naprosili je v mezdnem sporu z neko krščansko delavsko strokovno zvezo. Lienart se je po navodilih kardinala Sbarettija postavil na stran delavcev, kajti delav« ci da imajo pravico do strokovnih or« ganizacij in da odklanjajmo razredni boj. Drugič je bilo v Združenih drža«
Okno v svet.
se čimprej preselil tja. Prepričal je Pagira, da je njegova dolžnost oskrbovati posestvo, ki je ostalo brez gospo« darja. Pred služabništvom je Mena kazal veliko Iju« bežen do sestre. Mladi mož se je popolnoma vdomačil v Sargonovih sobah. Pregledal je skrinje in skrinjice ter se polastil vseh dragocenosti, katerih ni Salati uteg« nša pravočasno zakleniti. Povsod je dala napraviti kiju« čavnice in je čuvala Nejtine zaklade, ki so bili obilni, zakaj varčni Sargon je od mnogoštevilnih darov kraljice Hatasu malo porabil.
Toda Salati, kateri je ostal v spominu nastop s kra« Ijico, je začasno napravila konec Menovemu ropanju. Roantina navzočnost je bila Meni neprijetna, dasi je na svojo ljiubezen pozabil.
Nekega jutra je Roanta sama sedela pri bolnici, ki je trdno spala. Sočutno in z ljubeznijo je opazovala shujšano Nej tino obličje ter ji odganjala muhe. Končno je bolnica odprla oči in podala prijateljici roko.
»Moja dobra Roanta, kako' se ti oddolžim za tvojo požrtovalnost? Upam, da ti kmalu ne bo treba več streči. Čutim se tako močno, da bi vstala.«
»To bo mogoče šele čez štirinajst dni,« je rekla Roanta. »Medtem se tolaži, s temi cvetlicami, ki ti jih pošilja Roma. Naproša te, da se pazi.«
S plamenečim obličjem je Nejta vzela šopek pre« lepih rož.
»Ah, ko bi ga mogla videti!« je rekla, toda nena« doma je prebledela in vprašala z neodločnim glasom: »Kaj pa je s Sargonom?«
Po oni usodni noči je prvič izpregovorila ime svo« jega moža.
»Umiri ise, Sargon je živ, toda nikoli več ti ne bo napravil nič hudega. Podrobnosti zveš pozneje. Zdaj razmišljaj samo o prijetnih rečeh. Morem ti sporočiti prijetno vest: čez nekaj dni te obišče kraljica. Ne boj se ničesar. Tudi sestanek z Rom o ti pripravim.«
Od tistega dne se je Nejti zdravje naglo boljšalo. Roanta in Satati sta jo podpirali, ko je začela vstajati. Zgodaj v jutro^so jo prenašali s posteljo na svež zrak.
Nekega večera, ko je po vročem dnevu nastopil pri« j eten hlad, je Nejta sedela na tisti terasi, kjer je nekoč Keniamun javil princu kraljičin obisk. Tudi Nejta je danes pričakovala prihod Hatasin. Sram in bojazen sta ji stiskali srce. Kraljica bo gotovo zahtevala račun o njenem obnašanju in bo hotela zvedeti za ime ljubi je« nega moža, zakaj Sargon ji je gotov/r vse povedal, da bi opravičil sebe.
(Dalje.)
vah Severne Amerike, kjer so katolik čani potrdili program družabne obno# ve, postavljen kmalu po vojni od šti# rib katoliških škofov. Ta program za# h te va skrajšanje delovnega časa za ženske v tvornicah, odpravo dela mia# doletnih, zboljšanje zdravstvenih in stanovanjskih razmer med delavci, do#
ločitev najnižje plače itd. Končno omenja Thomas zborovanje na Du» naju v juniju 1929., ki se je tudi bavilo z delavstvom in je marsikaj koristne# ga sklenilo. — Thomas omenja tudi, da so v uradu dela nastavili katoliške# ga duhovnika, čigar delo je zelo uspešno.
I Kaj nam pišejo z dežele?
Iz idrijskega kotla
in okolice.
Tečaj. — Tečaj za umetno ve# zenje, ki ga je priredila tvrdka Singer v tuk. čipkarski šoli, se je v petek z lepim uspehom zaključil. Udeleževalo se ga je nad 30 učenk.
Poroke. — V soboto se je poročil rudar Ignac Dienstmann z Julijano Petkovškovo. V nedeljo sta si oblju# bila večno zvestobo Viktor Paglavec, zidar iz Šebrelj, in Antonija Pivkova, hčerka tuk. trgovca. Obilo sreče!
Novi grobovi. — V Rimu je nenadoma umrla naša rojakinja Kata# rina Peršičeva. — V sredo smo spre# mili k sv. Križu ugledno1 gostilničarko in posestnico v Skirci, Marijano Mu# nihovo. Blaga pokojnica je bila svoje dni trikrat poročena in je umrla v 69. letu starosti. — Istega dne smo pospre# mili k zemskemu počitku 76#letno Jo# žefo Miklavčičevo, ženo vp. rudarja. Pred petimi leti je ta zgledni družin# ski par praznoval slovesno zlato poro# ko. — V nedeljo je bil pogreb g. Fran# oa Kavčiča, vp. rudn. poduradnika, ki Je umrl v 75. letu starosti. Pokojni mož je bil v Idriji splošno spoštovan! Zanimivo je, kako se je na smrt pri# Pravil. V petek zjutraj je šel v farno cerkev k sv. maši in prejel pobožno sv. obhajilo. Prišedši domov je uredil ne# katere stvari, nato pa se, dasi močno slab, odpravil s tovarišem v rojstno vais Sp. Idrijo. Tam je obiskal grob svojih dragih, se malo odpočil in nato odpravil proti domu. Komaj pet minut °d njegovega doma pa je na ulici — umrl. Blagi pokojnik je bil leta 1878. v o°sni težko ranjen v nogo, radi česar ,e trpel vse poznejše življenje. Na zadnji poti so mu svetili sami bosan# ski tovariši. Njemu in ostalim umrlim naj sveti večna luč.
Nova dela. — Naš zgodovinski 8rad bodo na zunaj prenovili. Star °met bodo spravili proč in nadome# stili z »živim ometom«. — Po Nikovi s° napravili več jezov. Zadnji je pod sv. Janezom. Dobrota v tem delu je ta, ca so ljudje nekaj zaslužili. Ne vemo Pa, kaj bo, če pride taka povodenj kot ■*e kila leta 1926? — Pri Didiču delajo vzdolž hotela novo teraso, na katero osta napravljena dva nova izhoda iz mno#dvorane.
m ^pjsko. — (Obisk. — Smrt. — o c a.) — Prejšnjo nedeljo nas je Poleg, drugih obiskal cerkveni pevski sk°r 12 S*5' Idrije. Pri sv. maši smo peli ,KuPno. Taki nastopi so jako koristni, n'a se med seboj glasovno spoznava# “fp. — 18. m. m. je v ljubljanski bol# smci urnrl na posledicah operacije
naš rojak g. Franc Likar, železn. urad# nik. N. v m. p.! — Strašne so posledice toče. Na Škratovšu je del strehe kar odtrgalo. Žito so ljudje večinoma po# kosili, zelje je uničeno.
Sp. Idrija. — Vse obiskovalce pri# ljubljene božje poti pri »Mariji na skalci« vljudno vabimo, da se udeleže romanja na naš farni praznik dne 15. avg. Okoličani, pridite!
Zavratec. — Toča nam je, hvala Bo# gu še dosti prizanesla. Velike težave pa imamo s spravljanjem krme, ker je tako nestalno vreme.
Iz Brd.
Dol. Cerovo. — Na našem cerkve# nem shodu smo videli, kaj zmore vztrajno prizadevanje združenih pev# skih zborov. Tudi pota, koder se je vila procesija, in oltarji so bili lepo okrašeni. — Letos so' nekateri nasadili precej črešenj. Toda nekateri bi mo# rali bolj pogledati v »Sadjarstvo«, ki ga je izdala Mohorjeva družba, da bi dosegli zaželene cilje. — Zahodno stran vasi je zadnja toča precej po# bila.
Kojsko. — (Z g o d e n j grob. — Strte nad e.) —- Dne 13. julija smo pokopali pri Sv. Križu nad Kojskem štiriindvajsetletnega mladeniča Anto# na Mariniča. V vsem dežju smo ga spremljali rta zadnji poti. Zdelo se nam je, da še nebo žaluje z nami nad smrtjo vrlega mladeniča, ki je s s voi o vdanostjo in potrpežljivostjo v zelo dolgi bolezni pokazal res krepak in čil značaj. Pri delu se je poškodoval in umrl kot žrtev dela. Kojščanska dekle# ta in fantje so mu darovali cvetje in vencev, kojščanska godba mu je igrala na zadnji poti. Spavaj, Tone, v Bogu!
Dne 18. t. m. nas je obiskala naša dobra znanka toča. Zagrmelo je za Šmartnom. in blisk in tresk se je razlil črez naša polja, da so se vpognila drevesa, ovile trte. Z obupnim srcem smo gledali, kako so se lomile mladike na Jrtah in padali grozdi z latnikov. Toča ie dosegla skoro debelost kurjih jajc. Vsipala se je črez naša polja v taki meri, da so se v par trenutkih po# belila kot po snegu. Naredila je dosti škode. Ko smo po nevihti ogledovali ostanke, se nam je zdelo, da vidimo v toči prst božji, ki nas kaznuje radi očitnih grehov, ki so se razpasli žali# bog tudi v naši vasi. Delamo ob nede# Ijah kot ob delavnikih. Pri nekaterih družinah so pokosili večino trave ob nedeljah, ko se je vršila v cerkvi slu# žba božja!! Potem kolnejo naši ljudje in se rotijo Bogu še na okleščenih po# ljih in želijo blagoslova za svoj pre# povedan trud. Toča je obiskala vsa
Brda. Grozdje, ki se je že odebelilo in kazalo prav lepo, se zdaj suši in leži pokleščeno po tleh. Bog nam prizanesi!
Vedrijan. —-(Naš shod.) — 27. t. m. smo obhajali običajni shod sv. Ane. Lepo vreme je privabilo še precej ljudi. Toda vmes so bili tudi taki, ki bi bolje storili, če bi doma ostali. Poliva# liti pa moramo naš cerkveni zbor in mladega organista.
Števerjan. — V nedeljo je bil za našo faro lep dan. 50 naših malčkov je prvič pristopilo k mizi Gospodovi. Zelo hvaležni smo našemu č. gosp. ku# ratu Sedeju za ves trud, ki ga je kljub bolezni posvetil našim malim. Bog mu skoraj povrni ljubo zdravje v bìagor naše duhovnije.
Fojana. — 20. t. m. zvečer je izdihnil svojo blago dušo Ivan Fikfak v 55. letu starosti. Zapustil je žalostno so# progo, sina in hčerko. Rajni je bil zelo priljubljen kot odkritosrčen m miren človek. V vasi je bil eden iz# med najstarejših pevcev. Pogreba se je udeležilo obilo ljudstva.. N. p. v m.!
8 Krasa.
Doberdob. — Če se ne bo kaj po# slabšalo, bo še precej letine. Pšenice je bilo nekaj manj kot lani, koruze bo prav dosti. — Letošnji cerkveni shod smo odnesli za drugo leto. Plesali smo pa kljub temu dvakrat. Enkrat je bilo na brjarju celo več mamic kot deklet.
—	Pa še pevski zbor pohvalimo. Pravzaprav ga niti ni. Poje nekaj žensk in 1 moški. Slabo spričevalo.
Komen. — (P o ž ar. — Novost.)
—	V soboto 26. julija okoli desete je začelo goreti pri posestniku Slamiču Francu. Vnelo se je seno. Požar bi se bil lahko močno razširil, če ne bi vo# jaki pomagali gasiti. Škode je precej, posestnik ni bil niti zavarovan. Naj# hrže so zanetili otroci. — V nedeljo so na plesišču vpeljali radio in gramofon namesto godbe. Pari pa niso bili nič kaj zadovoljni z novo »muziko.« Bolj so bili tisti fantje, ki so se skobacali drug na drugega in se vrteli kot za pulsi. — Pšenico in ječmen pridno mia# timo. Toda letošnja pšenica da mnogo manj od lanske. Tudi par osmič je v našem okraju. Belo vino se toči po 2.60, teran po 3.20. Letoviščarjev je nekaj manj kot lani.
Mali dol. V 64. letu starosti je umrl posestnik Kovačič Franc. Pokojni je bil zelo mirnega značaja. Pokoj nje# govi du,ši!
Sveto. — Zadnjo nedeljo smo imeli običajno procesijo. Vodil jo je č. g. dekani v spremstvu gosp. kateheta in bogoslovca Mesarja. Opazili pa smo, da so otroci preveč brez nadzorstva. Temu naj se odpomore.
Iz Vipavske doline,
Ozeljan. — (Naš shod. — Ne# otesanci.) — Prihodnjo nedeljo ne bomo praznovali običajnega cerkve# nega shoda sv. Jakoba, ker se cerkev popravlja. Ko bo cerkev popravljena, bomo že pisali. Za takrat dobimo morda tudi zvonove. Tedaj pričaku# jemo lepo slovesnost. — Zadnji teden je napravila toča po našem polju ob# čutno škodo. — Sledečo dogodbico

neradi poročamo, a potrebno se nam zdi, da izve širša javnost, kakšne suro* vosti je zmožna naša inteligenca. Na šempaski shod sv. Mohorja je posest? nik Ivan Štrukelj od sv. Mihaela s svo? .io družino obiskal obitelj svoje žene v Šempasu. Proti večeru napreže in se odpravi proti domu. Spotoma pri? stopi šesterica naših vzornih fantov in se mu zakobali na voz. Štrukelj jih le? po opozori na neolikano početje, a v odgovor mu eden vzame bič in ga ošvrkne po obrazu do krvi. Otroci v jok, a tudi Štruklja je minila potrpež? ljivost. Pograbi enega za lase in ga drži, dokler niso prišli karabinerji, po katere je tekla njegova solašena žena. Za danes pika.
Sv. Mihael. — (N e s r e č n i k m e t. Lisica na dveh nogah.) — Izredno dobro je dalo letos seno. Tudi drugi pridelki so kazali prav lepo. Trta je pa vsakega vinogradnika na? ravnost razveselila in napolnila z za? dovoljstvom. In danes? Predzadnji petek popoldne, proti šesti uri, so se zgrnili nad vasjo črni oblaki. Zamol? klo gromenje ni obetalo nič dobrega. In res! Čez par minut so se že usule debele kaplje, a ko j nato je začela padati debela toča, združena z moč? ni m vetrom. V nekaj minutah je bilo uničenega polovico našega dela in tru? da. Davčna oblastva bodo bržkone to nesrečo upoštevala. — Ceste so nam nekoliko popravili, a zadnje deževje zahteva, da se spet kanali prečistijo, da ne bomo spet pri starem. — Tudi nam se zdi nekam čudno, da je cesta v Planini prišteta k splošnemu davku. Saj to je pač pot, katero rabi le nekaj stalnih in zasebnih voznikov. Zato želimo, da bi občinska uprava vzela to stvar resno v pretres in jo nepri? stransko rešila. — Lisici, ki pa ima le dve nogi, smo že na sledu. Ko bo stvar gotova, povemo njeno ime. V zvoniku imamo še vedno kos šrapnela. Kdaj dobimo zvonove? Kakor se vidi, bo? mo pri zadnjih.
Brje nad Kihenbergom. —1 (Lepa slovesnost. — Še marsikaj manjka.) Prva »šagra« v naši novi cerkvi je privabila mnogo ljudi. Imeli smo lepo slovesnost, za katero gre v prvi vrsti zahvala č. g. župniku Rejcu, ki je imel poleg božje službe tudi dva lepo zasnovana govora, predpoldne enega in popoldne enega. Zahvalo iz? rekamo tudi niovomašniku R. Premrlu iz Vipave, ki je podelil po sv. maši tu? di novomašniški blagoslov, in teologu V. Bercetu iz Dornberga. Hvaležni smo tudi rihenberškim pevcem, ki so med sv. mašo dovršeno peli, dočim je popoldansko slovesnost spremljal nov brej skl zbor — same mlade moči, ki mnogo obetajo. — Dela pri cerkvi so letos nekam bila zastala; hočemo pa za drugo leto pokazati spet več napred? ka, da dosežemo čimprej ustanovi? te v lastne duh ovni je; zakaj poti k sta? ri fari v Rihenberg so take, da ne de? lai O' prav nič časti naši občini. — Mno? žijo se nam pa še druge potrebe, ki jih je treba urediti. Tako Brejci pogreša? mo vipavskega mostu za na postajo Batuje, ki so ga odnesle predlanske povodnji. Kapela na pokopališču po? trebuje nujne poprave; poskrbeti
bo treba tudi za nov pokopališčih križ. Najbolj potrebno pa je popraviti razpadajoče obzidje okrog cerkve pri Sv. Martinu. Ta hrib je najlepša raz? gledna točka Vipavske doline, samo premalo poznan. Mnogo bi pa pridobil na slikovitosti, če bi pobelili cerkev od zunaj in dali zvoniku koničasto obli? ko, da bi ga bilo malo bolj opaziti iz? nad cerkve in drugih hiš.
Planina. — (Smrt.) — V torek 22.
t.	m. smo položili v prezgodnji grob 23?ietnega mladeniča Viktorja Polj? šaka iz Dolenj. Bil je zelo nadarjen; zato ga bodo mnogi pogrešali. Mladi? na mu je priredila lep pogreb. Naj po? čiva v miru !
Ustje. — (Utrgan c v e t.) — Pretekli teden je umrla v cvetu 20 let Cvetka Stibilj. Dekleta in fantje so ji prinesli cvetja in jo spremljali do gro?
ba.	Kje naj iščemo vzrokov preranih grobov v naši vasi? Vsemogočni naj ji bo milosti v sodnik!
Podkraj. — (Smrt.) — V soboto dne 19. t. m. smo spremili k večnemu počitku Janeza Sajovica iz Podkraja. Pokojni je bil znan daleč na okrog; dolgo vrsto let je bil župan nekdanje Podkrajške občine in nad 28 let kiju? čar tukajšnje župne cerkve. Bil je mož odločnega katoliškega prepričanja in priden gospodar, ki je v mladih letih mnogo pretrpel. Nikdar ni bil brez dela; delal je do zadnjega dne, dokler mu ni nenadna smrt pretrgala niti življenja. Dosegel je visoko starost 87 let. Pokoj njegovi duši !
S Pivke.
Trnovo. — (M i s i j o n s k a raz? stava. — Samostanska šola.) — Nekoliko pozno, pa zdaj toliko bolj prisrčno izrekamo zahvalo vsem darò? valcem za misijonsko razstavo. Na? brali smo neverjetno dosti. Obiskoval? cev pa je bilo ves teden — od 4. do 11. maja vedno dosti. Vasi trnovske fare so kar tekmovale, katera bo več darovala za naše bedne paganske bra? te. Prav okusna sta bila v razstavi dva popolna oltarja s krasnimi prti in pa jaselce — dar naših fantov. — Pri? poročamo staršem naš zavod ubogih šolskih sester. Deklice obiskujejo šest? razredno ljudsko šolo (scuola elemen? tare), 3?razredno obrtno šolo (scuola d’avviamento al lavoro), Kletni trgov? ski tečaj (corso commerciale) in 6?me? sečni gospodinjski tečaj. Ne bomo po? sebej priporočali tega zavoda, ki tako koristno deluje.
iz Istre.
Glem pri Kopru. — (Letin a.) — Letos imamo, hvala Bogu, dovolj de? žja. Kljub temu pa ne bo letina poseb? no dobra. Krompirja je komaj polovi? ca, ker so ga uničile kobilice; žita bo le tretjina pridelka. Do sedaj kažeta še najbolje turščica in fižol.
Boršt pri Marezigah. — (Nova š o?
1 a.) — Dozidalo se je tudi pri nas no? vo šolsko poslopje in sicer na zemlji? šču, ki je billo za to določeno že pred vojno. Torej po dolgih letih se bomo čendarle postavili z lastno učilnico. \ Ni nam še znano, kedaj jo bodo bla? ; goslovili. Bomo že sporočili.
Iz tržaške okolice.
Sv. Križ pri Trstu. — (Pro š n j a.)
— Pred sedmimi leti se je začela gra? diti po naših vinogradih nova obrežna cesta iz Sesljana v Trst, po kateri je tudi napeljan novi tržaški vodovod. Potrebna zemljišča so bila razlaščena s prefektumim odlokom, izmerjena od pristojnih oblastev in je bila do? j ločena odškodnina posameznim last? ■ nikom zemljišč. Sedaj je cesta že go? ■ tov a, skoro bo izročena prometu, na izplačila pa kljub raznim obljubam še vedno čakamo. Denar nam bi v letos? nji vinski krizi prav dobro d osel, zato prosimo pristojna oblastva, naj se že začne z izplačili.
iz Gor,
Idrija pri Bači. (Petje. Pot a.
O p o min materam!) —- N aši pevci pod vodstvom mladega Bavdaža Feliksa nam na koru vedno kaj novega zapoj o. Prej je hodilo na kor le pav pevcev, ki so vedno ene ponavljali. — Naša občinska pota so pravi jarki; deloma tudi po naši nemarnosti. Če bi vsaka hiša poslala enega na roboto, pa bi jih popravili. Letina nam kaže srednje. Več bi bilo po njivah in seno? žetih, če bi umneje gospodarili in tro? sili umetna gnojila. Kdor nima denarja za nje, naj si vsaj uredi gnojne jame. Sadje so nam pa vse požrli škodljivi pedjaki, kot jim tu pravimo. — Našim materam moramo povedati, da prema? lo pazijo na otroke in njih pohujšanje. Že vedo kje.
Ravnica. — Ravnica je doživela v sredo velik dan, ko je videla pogreb najboljše svoje hčere, dike šolskih se? ster, krušne matere Alojzi j evišča, ča? j stite sestre Daroslave iz znane Skok o? ve družine. Solze žalosti so rosile na njen prerani grob in solze veselja — ob misli na njeno nebeško ženitnino.
Veliko število gg. duhovnikov je pri? hitelo k pogrebu, katerega je vodil č. g. župnik Filipič. Videli smo tudi ve? liko število čč. šolskih sester s č. sestro provincijalo na čelu. Ogromna je bila udeležba domačega ljudstva, ki je -s solzami v očeh čutilo, kako resnic* no je blagor mrtvim, ki v Gospodu umijejo. Čutile so to še posebej druž? beni c e Mar. družbe, ki so rajno nesle in obkolile njen grob ter ga posule s cvetjem, saj so nesle njo, ki je biU j pred vstopom v samostan članica rav? niške Mar. družbe, njena dika takrat ! in nje ponos sedaj.
Znani alo j zi j e viški s ek štet ji je pre? j tresijivo lepo zapel pred domačo hišo j žalostinko »Čuj, Gospod« ter dovr? 1 šeno prednašal v cerkvi Requiem in- : pomnožen z domačim zborom, ji jc zapel v cerkvi »Nad zvezdami« ter m* 1 i grobu »Blagor mu«.
Dva cerkvena govornika sta ji go* vorila v slovo.
Vsej Ravnici'je bil ta pogreb v to* lažbo, posebno pa težko preizkušanj družini Skokovi. Gotovo je pa tudi vsa Ravnica hvaležna vsem, ki so F1 pogreb tako poveličali, še posebej P*j j hvaležna tudi onim, ki so blagi rajnkj , sestri lajšali težke dni bolezni, v prV > vrsti domačemu gospodu župniku But*
ko vi čti, ki je — sam bolehen — dragi bolnici tolikokrat nesel nebeški kruh, č. gospodu župniku Filipiču, ki je vedno za rajno požrtvovalno skrbel, in č. .g profesorju Terčelju, ki je tolikrat prihitel iz Gorice k bolniški postelji ter blago sestro tolažil. Hvala vsem, rajni sestri Daroslavi pa večni mir in pokoj!
Ponikve. — Potrjujemo, da zadnje» ga dopisa s Ponikev ni pisal g. Lahar» ner Mirko. Ponikve 96.
Uredništvo.
Banjške. — 15. t. m. proti večeru smo sprejeli prevzvišenega. Ker je ves: dan lilo, ni bil sprejem preveč pripravljen! Toda kljub temu se je zbralo obilo duhovljanov. Drugi dan se je vršil blagoslov novega oltarja in birmovanje. Precej so se potrudili pri nas za olepšavo cerkve, a zastopa» ne so pri tem le nekatere vasi. — Ne» vihta s točo, ki nas je obiskala 18. t. m. je uničila nad 'A pridelka. Toča je po» bila precej šip. Tudi nekaterim de» kletom je odbilo rokave in krila nad kolenom. No. pa teh nesrečnic nima» mo prav dosti. — Tudi plesi so se pri
Kaj se sliši po
E j, ptički!
Ameriški tihotapci z alkoholom so prišli na prav posebno misel, kako u» kaniti budno policijo. Na raznih toč» kah obrežja so postavili brezžične od» dajne postaje. Vse te postaje so oni dan poslale v svet brzojavko SOS (to brzojavko oddajajo potapljajoče se ladije), češ, da se potaplja jahta (raz» košna zasebna ladja) njujorškega žu< pana Walkerja. Vsi obrežni stražili čolni so hiteli na pomoč županu v ne» sreči. Medtem so pa tihotapci mirno zložili svoje blago na obal.
Tri pipe tobaka ...
Učenjaki iz londonskega narodnega muzeja so dognali, da se najdejo naj» bolj raznovrstne pipe za tobak na francoskem otoku Madagaskarju ob vzhodni obali Afrike. Sploh v Afriki vsi kadè: možje, žene in otroci. Za pi» pe rabijo les, bambusove trtike, kamen, rogove in celo stare puške na kresilo. X7 ponvice za smodnik nabašejo toba» ka in vlečejo dim na koncu cevi. Dosti življenja teh črncev se vrti okoli pipe tobaka. Neka njih modrost pravi: Če si se sprl z bratom in si sklenil, da ga umoriš, sedi in pokadi pipo tobaka. Ko jo boš pokadil, se boš prepričal, da je smrt zanj prehuda kazen, da so dovolj palice. Tedaj napolni drugo pi» po, sedi in jo pokadi in dejal boš: «Par hudih mu jih povem, dovolj bo.« Prav. Pa še tretjo pipo pokadi in dejal boš, ko streseš pepel iz nje: »Grem k bratu in mu odpustim.«
Ali ne potrebujemo tudi mi malce te zamorske modrosti...?
Reklama... reklama... !
Letos so se zbrali v Berlinu zastop» mki tiska in velikih tvrdk na zboro» vanje o reklami in oglaševanju. Da»
nas nekam ustavili. Le neka mamica, ki je obesila molek na žebelj, dovolju» je v svojih prostorih to velevažno opravilo. — Košnja se je zelo zakas» nila. Malo sena smo tudi nakosili, za» radi kobilic in suše v drugi polovici maja in junija. — Prve dni tega me» seca so posestniku Žbogarju Rudolfu ukrali vola. Dobili so ga pri mesarju v Kanalu. Vola so odgnali nazaj do» mov, tička pa v kletko.
Bukovo. — (Zlata por o k a.) — Pri nas ni letos nič porok. Pač pa sta obhajala dne 7. juija Andrej in Marija Močnik s Kartečin štev. 23. zlato po» roko. Pomembni dan sta praznovala čisto na tihem. Oba sta še dokaj zdra» va in čila. — Čestitamo.
Hudajužna. — (Podoknice.) — Neko noč sem slučajno prenočil v Hu» dajužni. Pa ni bilo mogoče zaspati. Trije fantje so sc drli na vse grlo pod oknom pozno v noč. Kot srbski gus» larji si niso dovolili nobenega oddiha. Gnali so vse mogoče poulične popev» ke. Zjutraj sem zvedel, da se nad ta» kim početjem tudi drugi pritožujejo in da se to že dalje časa ponavlja.
svetu,
ne., je oglaševanje t. j. ponujanje in povpraševanje po blagu s pomočjo časopisja nekaj samo ob sebi razum» Ijivega.
Reklama pa ni nič novega. Že v sta» rem Rimu so trgovci poleg svojih pro» štorov napisali na zid hvalo svojega blaga. Razen trgovskih »lepakov« so se pozavili tudi politični. Neznani pe» sniki so kar cele sramotilne pesmice napisali na hišne stene ter so v njih napadali cesarsko razkošje ali politič» ne nasprotnike.
Ponujanje blaga v verzih (stihih) je precej udomačeno v orientu. Perzijci imajo dolge slavospeve na svoje pre» proge. Trgovec ti jih ob ponudbi kar opeva. Podobno je na Kitajskem in Japonskem. V Parizu pa še danes po» nujajo kramarji z zelenjavo repo in zelje v verzih z napevi.
X7 srednjem veku so si delali zlasti zdravniki oz. mazači, ker pravih zdravnikov tedaj še ni bilo, prav čud» no reklamo. Hodili so od kraja do kraja v spremstvu našemljenih paja» cev, plesalcev in trobentačev, ki so na velika usta povzdigovali doktorje» ve čudodelne maže.
Ko se je razvilo slikarstvo, zlasti na Holandskem ob času slikarja Hal» beina, so vsi obrtniki in trgovci dali slikati umetne izveske za nad vrata. Posebno gostilniški izveski so prave umetnine tedanjega časa.
Kakor dandanašnji tako so že vča» sih izrabljali reklamo zato, da so pri» krili slabo blago.
Včasih se pa zgodi, da kljub dobri reklami dobro blago zaleži. Čujte to zgodbo o nekem draguljarju:
Pavla Duhalda je preganjala nesre» ča. Lepše je brusil bisere kot njegovi tovariši, tudi za reklamo je skrbel, a j odjemalcev le ni mogel privabiti. Ker I je bil zelo pobožen, je še 1. 1719. k no» | itarju in je sklenil pogodbo — z nebesi
za 5 let. V podjetje je vložil vse pre» moženje. Po preteku te dobe ostane glavnica njegova, prebitek se pa raz» deli med njim in nebom. Duhaldu je začelo podjetje precej nesti. Kralji in dvori so naročali dragulje pri njem. Draguljar pa se ni prevzel, marveč je redno ob koncu meseca razdelil dobi» ček pol sebi — pol revnim. Umrl je še pred potekom pogodbe silno bogat. V oporoko je zapisal, da gorje dedičem, če ne bodo delili dobička z nebesi. Dediči so se tej določbi uprli. Stvar je prišla pred parlament, ki je pa dal prav rajnemu Pavlu Duhaldu, ki si je brez reklame tako daleč poma» gal. Samo, če ni tudi ta zgodba — re» klama za tvrdko »Duhalde in sinovi«.
Gospodarstvo.
Trg hisEčih pričilln.
Trst, dne 29. julija 1930.
Sadje: hruške 16Ò, breskve 200 do 360, ranklodi 120, smokve 280 do 300, grozdje 220 do 240.
Zelenjad: radie 300 do 350, zelje 40 do 50, solata 70 do 80, fižol v stročju za solato 80 do 90, za kozico 140 do 240, bučice 40 do 50, kumarice 40 do 50, špinača 60, grah 180 do 200, blitva 40 do 50, pesa 50, paradižniki 80 do 100.
Krompir 40 do 50.
Gorica, dne 30. julija 1930.
Sadje: breskev dnevno do 50 kvin» talov po 150, češponov do 10 kvintalov po 150 do 160; hrušk 2 do 3 kvintale dnevno: vrtolanjke po 220 do 240, druge 160 do 180; ranklodi po 220; grozdja do 5 kvintalov dnevno po 250 do 300.
Zelenjad: fižol kljukec 80, za solato 70 do 80, koče (bučice) 15, paradižniki 40 do 50, kapus 60, paprika 100, kuma» rice 15.
Krompir 35.
Maslo 11 do 12, jajca 45 do .50.
Gob je izredno mnogo in 'kak dan do 15 kvintalov. Cena jim je 150 do
300.
Opomba: Sadje in zelenjad gre večinoma v Avstrijo in v Jugoslavijo. Izredno mnogo blaga porabi Bled, ka» mor gre dnevno 25 in več kvintalov sadja in zelenjadi.
Trte in toča.
Marsikje je razsajala huda toča. Najbolj so udarjena goriška Brda, ka» terim je toča na predzadnji petek od» nesla ponekod tudi nad polovico pri» delka.
Nikdar ni toča prijetna, vedno ško» duje, a najhuje je, če pride tako po» zno, kot je prišla letos, to je v drugi polovici meseca julija. Če pride prej, si lahko še vedno preskrbiš potrebni les za prihodnje leto, tako pa je to težko. Kljub temu ne smeš obupati. Treba je le «motreno in pridno začeti z delom. Sedaj so sledeča opravila najbolj nujna:
Predvsem moraš takoj škropiti, za» kaj takoj po toči se navadno pojavi ; hud naval peronosporc. Škropi s pol»
drugoodstotno bordoško mešanico, to je z raztopino modre galice in apna.
Iz vinograda moraš takoj odstraniti ves odlomljen les, trte pa obrezati. Seveda je za tako obrezovanje sposo» ben le dober rezač, ki pozna trto in nje lastnosti. Pri obrezovanju je treba pa» ziti, da ohraniš čimveč letošnje letine in vse tiste mladike, ki so pripravne kot les za prihodnje leto. Če pa trta nima takih mladik, je treba letošnje skrčiti na eno do tri oči, iz katerih bo» do zagnale nove mladice. Od teh pusti najmočnejšo nemoteno rasti, druge pa kmalu preščipni, da se združi vsa živ» ljenska sila trte v razvoj te mladice, ki bo1 lahko še dozorela in služila kot les za drugo leto. Seveda je treba take mladice, oziroma pomlajene trte škro» piti tako, kot jih škropimo maja in ju» ni j a meseca.
Umljivo je, da moraš jeseni vse po toči poškodovane trte izdatno po» gnojiti.
Odpadlo grozdje.
Kdor gre danes po naših vinogradih, bo ugotovil, da je v mnogih rast zelo lepa, da se je pa marsikje posušila in odpadla polovica grozdov. Kje je vzrok?
V	tem, da naši vinogradniki sicer zelo> pazijo na mladike in se zato bore proti peronospori na listih, a se pa prav malo brigajo za peronosporo- na grozdju. Ljudje premalo pazijo na redčenje poganjkov (mandanje), če» prav izvršuje peronospora svoje uni» čevalno delo na grozdju posebno v gostoti. Tu tiči vzrok, da se je letos posušilo in odpadlo toliko grozdja.
Prihodnje leto naj vsi vinogradniki poškrope z raztopino modre galice tudi grozdje ali pa naj žveplajo svoje trte z žveplom, kateremu so dodali 3 do 5% modre galice. Tudi prašen j e s prahom Caf faro je zelo uspešno.
Letošnja letina sadja.
Na splošno je letos v naši deželi prav slaba sadna letina. Grešenj je bi» lo na splošno manj kot polovica sred» nje letine. Največ jih je bilo v goriških Brdih, zelo malo v Vipavski dolini in Brkinih. Jabolk je kazalo na Gori» škem zelo mnogo, so pa radi bolezni in zajedalcev odpadle, tako da jih bo» mo gotovo od drugod uvažali. Hrušk, češpelj in breskev je zelo malo. Od sliv so najbolj obrodile Burbank, a te vrste je še malo v deželi. Najbolje kažejo orehi, katerih bo dovolj za po» tiče.
Približno enaka sadna letina je v so» sedni Sloveniji, oziroma v sedanji dravski banovini, kjer kažejo jabolka nekaj v mariborski okolici ter od Kra» n'j a do Kamnika. Hrušk in češpelj bo» do imeli malo, obilo pa orehov.
Skupna prodaja pšenice.
V	naši pokrajini je sicer malo k me» tovalcev, ki bi prodajali pšenico, zakaj navadno ne krije pridelek niti doma» čih potreb, nekaj kmetovalcev pa je le, ki pridelajo pšenice toliko, da jio oddajejo tudi mlinarjem. Prodajna cena je navadno nizka in ne odgovarja pravi vrednosti pšenice, oziroma trž» nim razmeram.
Da izločijo izkoriščanje kmetoval» cev, so v sosedni videmski pokrajini organizirali že pred leti skupno pro» dajo pšenice. Dosegli so tudi precej lep uspeh, tako da odstopajo kmeto« vaici vsako leto večjo količino pšenice za skupno prodajo. Ko izroče svoje zrnje v skupno- skladišče, dobe za vsak kvintal izročenega zrnja gotovo svoto denarja (navadno 100 lir) na račun; po zaključeni prodaji pa se napravi končni obračun.
Sedaj se skuša organizirati razpro» da j a tudi v naši deželi. Kdor se za to zanima, naj zaprosi pojasnil pri Kme» tijskem uradu (Cattedra ambulante d’ Agricoltura).
Živo mejo
sedaj obreži in osnaži. Pognalo ti bo mlado brstje ter dalo drugo leto gosto in lepo živo mejo.
Prepozno
je sedaj zalivati mlado sadno drevje z gnojnico. Drevesca bi pognala mno» go mladic, ki bi do jeseni ne dozorele in bi jih zima vzela.
Ne zanemarjaj letos sadnega drevja, d asi ti je malo obro» dillo. Če slabotnega prašiča slabo kr» miš, ne boš vzredil nikdar debelega slatinar j a. Tako je tudi z -sadnim dre» v jem, ki potrebuje nege, v jeseni pa predvsem gnoja. Letos so posebno črešnje zelo oslabele, zato glej, da jim jeseni pomagaš.
Pisma izseljencev.
Pismo iz Francije.
Merlebach. — Tudi Slovenci iz Merlebacha se enkrat oglasimo v »Novem listu«. Imamo se po navadi; še ne preslabo. 12. t. m. smo imeli poroko. Poročil se je naš rojak Franc Istenič, doma iz Breznice pri Ledinah, z gospodično Šte« ranijo Sedejevo, doma blizu Cerkna. Zabavali smo se prav lepo, ker je prisostvoval tudi slov. župnik g. Hafner. Kakor kaže, bomo imeli še par porok. Ne vemo, kaj bo z domačimi dekle« ti, ker se vsak le na tujem poroči. — Pošiljamo iskrene pozdrave vsem domačim znancem in j dekletom. Simnovčič Ivan, Tomaž Bogataj, Sla« j be Ignacij, vsi iz Govejka. Istenič Franc, Brez«
niča; Podobnik Franc, Dol. Vrsnik; Piuk Fer« dinand, Razpotje; Felc Avgust, Škvarča Vin« cene, Vehar Franc, vsi iz Sp. Idrije. Gantar Franc, Eržen Franc, Mrak Ignac, vsi iz občine Dole. — Zgoraj navedeni prav srčno pozdrav« ljamo tudi g. župnika iz Ledin Janka Žagarja.
Objave.
Prodaja gob.
Goriško županstvo nam sporoča, da je pro« da j a gob dovoljena le na pokritem trgu. Vsaka košara mora imeti pritrjen listek z napisom, da je komisija gobe pregledala.
Dijaški zavod »Alojzijevišče« v Gorici.
Odbor »Alojzijevišča« v Gorici sporoča, da bo v prihodnjem šolskem letu 1930*31 sprejel v zavod proti plačilu:
I. učence, ki so z dobrim uspehom dovršili 4. razred ljudske šole in ki se želijo pripraviti za sprejemni izpit v 1. razred katerekoli sred« nje šole z italijanskim učnim jezikom [gimna« zi j e, realke, učiteljišča in pripravljalne šole za praktične poklice (scuola di avviamento al lavoro)]. V ta namen bomo tudi prihodnje šol» sko leto otvorili, v zavodu pripravnico za sred« nje šole, t. j. 5. razred ljudske šole, v katerem se bodo gojili predvsem oni predmeti, ki pri« dejo v poštev pri sprejemnem izpitu za, 1. raz» red srednjih šol.
Prošnji za sprejem v zavod naj prosilci pri« ložijo sledeče listine:
1.	krstni list (na kolkovanem papirju);
2.	zadnje šolsko spričevalo;
3.	spričevalo o cepljenju koz (na nekolko» vanem papirju);
4.	spričevalo dušnega pastirja o nravnem ve« denju, prosilca.
II. Sprejeli bomo tudi določeno število vzor« nih lanskoletnih gojencev, ki nameravajo ob is« kovati tukajšnje javne srednje šole. Tudi ti biv« ši gojenci morajo vložiti prošnjo, kateri naj pri» ložijo- spričevalo dušnega pastirja o obnašanju med počitnicami.
Prošnje s predpisanimi prilogami je treba poslati do 31. AVGUSTA t. 1. na naslov : Od« bor Alojzijevišča (Aloisianum), Gorizia, Via Don Bosco 3.
Ustna pojasnila daje vodstvo zavoda vsak dan od 9. do 11. ure dopoldne, izvzemši nedc» lje in praznike.
Zahvala.
Ob prebridki, nenadni izgubi našega predragega očeta
Janeza Sajovica
se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali v teh težkih dneh. Posebej izrekamo zahvalo preč. g. duh. svetniku Iv. Jancu, župniku na Colu, ter domačemu g. župniku za spremstvo, g. Fr. Bajcu, organistu na Colu, ter domačim pevcem za ganljive žalostinke ob grobu, končno vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nepozabnega,; pokojnika spremili na zadnji poti. Bog bodi plačnik vsem.
Podkraj, dne 19. julija 1930.	Žalujoča družina Sajovic.
■ [■ -,

'
Zahvala.
Žalujoči starši in bratje pokojnega
HERMANA KLAVČIČA
se najprisrčneje zahvaljujejo sorodnikom in vsem, ki so ga spremili k večnemu po« čitku. Posebna zahvala gospodični Berntovi, ki je tvegala lastno življenje, da ga reši iz usodepolnih valov Soče, čč. gg. kuratu in očetom kupucinom, darovalcem cvetja in sploh vsem, ki so nam bili v tolažbo in pomoč.
Podgova, 23. julija 1930.
Mo ve postave.
O ZAROKI.
Zaroka je zaobljuba mladeniča in dekleta, da se bosta vzela. Zaroki ne pripisuje italijanski zakon nobene pravne veljave, zato ostane brez prav* n ih učinkov. Četudi bi sledilo zaroki razmerje med ženinom in nevesto, po postavi nista dolžna skleniti zakona.
Če je zaroka sama brez vsakega pravnega učinka, so še toliko bolj brez pravne veljave razne obljube, ki jo spremljajo. Če se je dala ob priliki zaroke ara, se mora vrniti, če ne pride do poroke. Velja načelo, da ne daje zaroka niti najmanjše pravice do kak« šne odškodnine za slučaj, da se ne iz« polni.
Povrnitev troskov.
Postava določuje le, da mora zaročni drug, ki se noče poročiti, povrniti svo« j emu zaročnemu drugu troške, ki jih je imel v upanju na poroko.
Toda tudi ta obveznost ima veljavo le pod tremi pogoji:
a)	Če je zaroko sklenil polnoletnik ali pa mladoletnik z dovoljenjem star« šev ali drugih njegovih postavnih za« stopnikov.
b)	Če se je o zaroki napravil notar« ski spis ali vsaj zasebna listina ali če so zaroki sledili oklici.
c)	Če ni imel zaročenec opravičenega razloga zoperstaviti se poroki. Taki opravičeni razlogi bi bili n. pr. tile: težka kazen, ki zadene zaročenca ali zaročenko; resna in stalna bolezen, ki je nastala pot zaroki; nespodobno in nečastno življenje zaročencev. Sicer Pa je stvar sodnika, da v vsakem po« sameznem slučaju ugotovi, če gre za opravičen razlog ali ne.
Troški, ki se morajo povrniti, mo« rajo biti v zvezi s poroko. Tako je tre« ba povrniti potne troške, izdatke za poročno obleko in pohištvo i. t. d.
Darovi, ki sta si jih dala zaročenca v pričakovanju poroke, se morajo vedno vrniti, če se je zaroka razdrla iz opravičenih razlogov.
Povrnitev troskov ie treba izterjati s tožbo v teku enega leta, ko bi se mo« rala vršiti poroka. Če ni bil dan poro« ke določen, teče omenjeni rok od dne« V'P ko ie eden izmed zaročencev po« roko zahteval.
Vrstice o zaroki smo napisali v pouk n“šim dekletom. Upamo, da ne bodo odslej tako pogosto sklepale neresnih Zar°k v rožnatem upanju, da so z za« roko že dosegle svoj cilj.
O PRAVICI PRIDRŽBE.
Do sedaj smo razložili v »Novem «stu« razne pravne ustanove, s kate« rimi ščiti postava upnika in mu dajte Jamstvo, da bo dolžnik izpolnil pogod« ho. Govorili smo o zastavni pravici, hipoteki, poroštvu, privilegih. Podob« no sredstvo je tudi tako zvana pravica Pridržbe (retenzije).
V nekaterih slučajih postava nam« rcc dopušča, da si oseba lahko pridrži
tujo stvar, ki bi jo morala sicer izro« čiti, toliko časa, dokler lastnik ni iz« polnil obveznosti nasproti njej.
Slučaji pridržbe.
a)	Pravico do pridržbe ima v prvi vrsti posestnik, ki je v dobri veri. Po« sestnik v dobri veri je tisti, ki posedu« je določeno stvar kot lastnik na pod« lagi pravnega naslova (kupčije, d aro« vanj a, dedovanja itd.), če je pravni naslov iz enega ali drugega razloga po« manjkljiv in ako posestnik za te po« manjkljivosti ne ve. Ako je posestnik v dobri veri stvar izboljšal, jo ima pravico toliko časa pridržati, dokler mu lastnik ne povrne troskov, ki jih je imel. Ta pravica pa pritiče posest« niku, ki je v dobri veri, le tedaj, ako iz« boljšanje stvari še postoji in če je zahteval odškodnino v času pravde, s katero je lastnik od njega stvar za« hteval;
b)	Kdor je izgubil kakšno reč ali | komur je bila ukradena kakšna stvar,
jo lahko vednb zahteva od vsakogar, ki jo poseduje. Ako ni trenutni po« sestnik izgubljene ali ukradene stvari kupil na trgu ali semnju ali pri trgov« cu, ki trguje s podobnim blagom, ali na javni dražbi, jo mora takoj izročiti pravemu lastniku in ne more od njega ničesar zahtevati. Tak posestnik sme zahtevati odškodnino le od prodajal« ca. Če je pa trenutni posestnik izgub« ljeno ali ukradeno stvar kupil na trgu,
ZOBNI ZDRAVNIK dr. ERVIN NETZBANDT,
kirurg,
sprejema v IDRIJI
li® 51 Ir fl 5111 od 9. — 12. in od
VddH fldfl 3. — 5. popoldne.
Ob nedeljah in praznikih od 8.—11.
NAGROBNE SPOMENIKE
iz najtrdnejšega kraškega kamna iz lastnega kamnoloma, ki kljubuje vsem vremenskim neprilikam, izvršuje PO ZMESNIH CEflflH
GUŠTIN,
ttEPElMTABOt* (Montespino,) pošta OPlCIfjfi.
Na željo pošilja raznovrstne načrte in cene proti povrnitvi, brez obveznosti za naročilo. Po dogovoru postavi spomenik sam na mesto.
r M
mm
TAKO OBDA SUP1NAT0R
stopalo in prepreči upogib noge na stran.
Elastično podporo Supinator priporočajo zdravniki in ga uporabljajo bolniške blagajne. Zdravimo Vas do popolnega ozdravljenja brez predplačila. — Brezplačna preiskava z zrcalom May in pojasnila o vzrokih, ki povzročajo bolečine v nogah.
ČEVLJARNA DONDA, - TRST
CORSO GARIBALDI 16
ZA OBUVALO RABITE SAMO ČISTILO
KI USNJE OHRANI, OMEČI ■	' 1 IN OSVETLI. =====
Izdelek tvrdke „S1D0L C0MPANY“ - Trst, via 5. Zaccaria l
semnju, pri trgovcu ali na javni draž« bi, je ni dolžan izročiti prvemu lastni« ku, dokler mu tale ne povrne kupnine.
2. Pravico do pridržbe ima tudi so« dedič, ki je izboljšal nepremičnino, hišo ali zemljišče, če jo mora zaraču« nati v celotno zapuščino. Sodedič lah« ko pridrži nepremičnino toliko časa, dokler mu ne plačajo drugi sodediči odškodnine za izboljšanje.
d)	Ko smo pred časom razlagali v »Novem listu« kupno«prodajno po«
j godbo, smo omenili med drugim tudi ! postranski dogovor med kupcem in j prodajalcem, ki po stoji v tem, da sme j prodajalec v določeni dobi zahtevati i od kupca prodano stvar nazaj. Tudi I tak kupec ima pravico 'kupljeno stvar toliko časa pridržati, dokler mu ni 1 prodajalec povrnil vse kupnine, po« plačal vseh kupčij skih troškov, in pla« čal odškodnino za morebitne poprave in izboljšanja na kupljenem predmetu,
e)	Pred kratkim smo pojasnili hra«
nilno pogodbo. Hranilec (depozitar) sme pridržati shranjeno stvar toliko časa, dokler mu ni gospodar plačal vsega, kar mu pritiče.
Te slučaje pritožbe navaja zakon. Pravica do pridržbe pa je mogoča tudi v vseh podobnih slučajih. Tako n. pr. sme zakupnik pridržati zemljišče, do« kler mu ni gospodar plačal od škodni« ne, ker je izbo j šal zemljišče, ali roko« delec, ki je popravil določeno stvar, če mu ni lastnik poravnal zaslužka.
• ■ ■ __________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ ■ ■ ■ __________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
UDINE
V I O E M
Via Savorgnana 3
Po znižanih cenah
(Al Mlisosso),
največje skladišče tkanin, v Furlaniji. Redna prodaja na račun lombardskih in pijemontskih tvorničarjev. Glavno skladišče v Milanu. — — Poslovodja skladišča v Vidmu : DANTE CAVAZZINI.
VAŽNO.
Opozarjamo oenj. odjemalee, da ima naša tvrdka „ALt RIBASSO** svoje prodajalne le v uliei Savorgnana št. 5 v Vidmu, jslaj vas nikar ne zmotijo druge tvrdke, ki vam z besedo „plBASSO“ hočejo povedati, da so naše podružnice. Opozarjamo nadalje, da smo začeli z velikansko razprodajo po posebnih eenah, kakršnih še ni bilo, in dne 2. avgusta bomo začeli z veliko vsakoletno razprodajo ostankov. - - Plačamo vožnjo na progi Goriea-Videm vsakomur, ki kupi za več kot 200 lir blaga; kdor kupi za več kot 500 lir, dobi še kosilo za dve osebi; poseben dar pa dobi, kdor kupi za več kot 1000. mma
V naslednjem nasajamo nekatere predmete s cenami :
Obrobljeni robci.........L
Čajni prtiči.............L
Žepni robčki z robom »azur« L Moške nogavice raznobarvne L Brisače za kuhinjo .... L
Mešane plenice...........L
Gobaste plenice..........L
Brisače crép.............L
»Mussola« tiskana .... L
Gobaste brisače..........L
»Oxford« za srajce ... L Domače moške nogavice . . L Platno »Candida« .... L Prozorne ženske nogavice . L Perkal za predpasnike ... L Platno »Madonna« .... L Barvane nogavice z dv. peto L Svila fantazija, meš., za halje L Naramnice z dvoj. elastiko L
Ženske srajčice..........L
Rute za na glavo, črne ... L Trliž za blazine in žimnice 100
cm visok . ...........L
Panama za moške srajce . . L
Bogata zaloga bombažmn, moškega io ženskega blaga, napravljenega perila, lanenega in bomiMlega platna vseh širin, volnenih odej, posteljnih pregrinjal, zaves, preprog, predmetov za tapetnike, neposredno uvožene volne in žime za blazine, celotnih oprem za gostilne, zavode, itd. itd.
Cene stasine.	Sprejemamo naročila tudi po pošti.	Cene stanine.
Poseben popust razprodajaicem.	Postrežba w slovenskem in nemškem jeziku*
0.40	Madapolam finejši		L	2.25	Platno »scuola« 150 cm . .	L 5.90
0.60	Platno za moške srajce, po			Blago za hlače iz zvite niti, 130	
0.70	tipu »Cormons« ....	L	2.25	cm. visoko		L 5.50
1.—	Jajčna kožica, 80 cm visoko	L	2.50	Srajce ali spod. hlače vezene	L 6.90
1.25	Zefir za moške srajce . . .	L	2.95	Volnen poplin za žen. obleke	L 5.90
1.25	Gladka svila za ženske halje	L	2.75	Svila »crep maroquin« . .	L 3.90
1.25	Obposteljna prepr. reklam .	L	2.95	Žamet za lovce, poseb. vrste	L 7.50
1.50	Pletene ženske spodnje hlače	L	2.75	Domače platno za r juhe. 240	
1.60	Moške poletne majice . .	L	2.90	cm visoko		L 6.90
1.80	Platno »scuola« 80 cm . . .	L	3.20	Platno »candida« za rjuhe, fi«	
1.50	Moške nogav. iz škotske niti	L	2.50	ne vrste, 249 cm visoko	L 8.50
1.50	Barvan batist za perilo . .	L	2.50	Napol voln. blago za moške	
1.50	Perkal »Re bleu«		L	3.40	obleke		L 8.90
1.25	Platno za rjuhe 150 cm . . .	L	3.95	Servis za 6 oseb .....	L 17.50
1.80	Saten barv. za prešive 100 cm	L	3.90	Fino blago za moške Čhleke	L 14.50
1.90	Saten črn, fin. vrste 120 cm	L	4.20	Rjuhe z rob. »ažur« 160x270	L 18.50
1.95	Platno za rjuhe, težko 150 cm			Posteljno pogrinjalo iz tež«	
1.95	visoko 		L	4.50	kega trikoja		L 22.—
2.50	Žamet za lovce		L	4.90	Rjuhe za 2 osebi, vezene . .	L 29.90
2.50	Svila tiskana z modernimi			Podložene odeje		L 29.—
2.25	risbami		L	5.90	Volnena odeja, zelo fina .	L 45,—
	Gobaste barvane brisače	L	2.95	Podložena odeja, saten fin.	L 40.—
2.50	Prtenina »Candida«. 150 cm			Žimnice v 14 kg žime . . .	L 39.—
2.50	visoko		L	4.90		


Ostinici’ poletne dobe
v vseli odcielkili po
razprodalni ceni.
Nekateri primeri:
ODDELEK za SVILO
»Radium« fantazija, 100 cm, trpežne barve à L 8.— »Crepe Marocaine«, enobarven . . . . » » 8.50 »Marocain«, fantazija, moderne risbe • . » » 12.— »Japon«, orig. fantazija, moderne risbe » » 16.— Crepe de Chine, enobarven na izbero . . » » 10.— Crepe Marocaine »Fiammingo« novost . » » 12.— Crèpe Marocaine, dvojno lice, 100 cm visok » 14.— Crèpe Satin, moderne barve ...	. » » 16.—
ODDELEK ZA BOMBAŽEVINO: »Muslin« iz bombaža, fantazija v raznih
risbah....................... »	» 2.—
»Radiosa«, zelo moderna...........»	» 2.50
»Voile« iz bombaža, zadnje novosti .	. » » 2.80
»Forosetta«, velikanska izbera . . . . » » 4.— »Crèpe Marocain« svilen, enobarvan . . » » 4.— Pralna svila, risbe fantaz., zelo elegantna » » 5.50 Etamin fantazija, trpežne barve •	•	. » » 6.80
blago za srajce v veliki izberi . . od L 2.80 naprej OBLEKE ZA GOSPE:
»Puilovers iz svilene pletenine »jacquard«
fantazija . •............. à L 15.—
Ogrinjala iz svil. pleten., moderne barve » » 22.— Gilets svileni, barve zadnje novosti .	. » » 26.—
Obleka iz svil. pletu., 2 kosa, zelo mod. » » 28.— Obleka iz etamina, risbe in izdelava zad=
nje novosti..................» »100.—
Klobuki, zadnje mode, tri serije po L 20, 15, 10. ZA GOSPODE:
Svilene podveze, zelo močne ..... à L 3.— Elastične naramnice, vlačilci iz usnja . . » » 5.—
Ovratnice poletne, fantazija......» » 4.80
Ovratnice iz crèpe de Chine, obrobljene » » 7.50
Srajce, barvane, 2 ovratnika......» » 15.—
Srajce šport, crèpe, enobarvne . . . » » 21.50 Srajce, amerikanski tip, crèpe finejši .	. » » 32.—
Pyjama ponočni, enobarvan . . . .	. » » 45.—
PLETENINE:
Moške maje iz mreže, dobre vrste od L 4.50 in L 4,—	_	v
Moške mačje cvirnate, mnogovrstnih barv, kratki rokavi od L 12.— in L 8.—
Moške majce, cvirnate, mnogovrstnih barv, dolgi rokavi od L 14. — in L 10.—
Oprema za moške. 2 komada, iz škotske niti od L 20.— in L 15,—
Oprema za moške, 2 komada, svilena, krasne barve à L 22,—
>'	iS, ^	/v t - , ;.\ v;s )
	
	
	
	
	
	mm
	4
	Imi
8.—
9.—
3.50
4.50
5.50 5,—
25.—
3.—
4.50
ŽENSKE NOGAVICE:
Nogavice »Chemnitz«, pol svilene, marka
»Bellafior«.....................à	L
Nogavice »Chemnitz« sifon, pajčolana:
ste, marka »Gloria«.............»	»
Nogavice »Chemnitz«, cvirnate, finejše,
marka »Lido«....................  »	»
Nogavice »Chemnitz«, sifon, finejše,
»Miraflor« v vseh poletnih barvah » » PREDMETI ZA KOPALIŠČE:
Kopalni čevlji, beli, črni, rdeči, modri
in zeleni za otroke	à	L
Kopalni čevlji za fante, istih barv •	.	. » »
Kopalni čevlji za gospe, istih barv .	.	. » »
Torbe iz platna za kopališče.........»	»
Čevlji iz gumija s peto..............»	»
Opasnice kopalne, svil. z obroči, vseh	b.	» »
Opasnice kopalne, iz gume, težje	. .	.	» »
Čepice iz gume raznovrstne od L 1.80 napre j Opasnice usnjene, irhaste za moške .	.	à L	5.—
Opasnice elastične, široke..............»	»	3.20
Kopalni plašči za moške . . . od L 48.— naprej Kopalni plašči za ženske . . od L 48— naprej
Gobasto blago, enobarvno.............à	L	8.—
Gobasto blago, enobarvno in pisane risbe po L 30.—. 24.— 20.—
Kopalne obleke raznih vrst in vzorcev à L 20, 15,10. Kopalne obleke s krasnimi črtanimi vzorci in ob* robi v 1 ali 2 kosih à L 20, 18.
Kopalne obleke, finejša volna, velika izbera barv, risb in vzorcev à L 40, 35.
Moške kopalne obleke, bombažaste, dobre vrste à L 10.
Moške kopalne obleke, bombažaste, s krasnimi črs tanimi vzorci in obrobi v 1 ali 2 kosih à L 20. Kopalne hlače za moške, bombažaste à L 3.50, 2.50.
OTROŠKI ODDELEK:
Kopalne hlačke, bombažaste .	. od L 3.— naprej
Bela oprema za čolnarje, obrobljena z barvami od L 3.50 naprej.
Kopalna obleka, bombažasta à L 4.40.
Poletni klobuki, priložnost ob koncu sez. à L 10, 5. Kopalne obleke 2 kosa raznih barv od L 15 napre j. Oblekce, prava priložnost, edina cena à L 15. Kopalne obleke čista volna, 1 kos, izb. barv à L 16. ODDELEK PREPROG:
Zavese na meter, cm 50..................à L 2 20
Cretonne rožast, cm 70..........' .	» » 3.—
Preproga iz jute, obrobljena . • -	.	» » 4.50
Blazine iz cretona .................. » » 4.50
Posteljna preproga, Smyrne...........» » 8.—
Etamin za vel. zavese z ažurjem, cm 150 » » 10.—
Vezene zavese, 150X300	............» » 21,—
Barvana zavesa v 3 kosih.............» » 32.—
Sorso ?. E- III It IB
TRST
Corso i E. II! it. IB
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje št. 540: Mislim spremeniti leseni del jeza, katerega rabim za mlin in žago, v co» mentili zid. Katero oblastvo mi mora izdati dovoljenje? —- Odgovor: Vse podobne prošnje je treba vlagati na državni stavb inski urad (Ge» nio Civile).
Vprašanje št. 541: Sem polnoleten. Moj oče je bil državni vpokojenee in je pred šestimi le» ti umrl. Ali imam pravico do pokojnine, ker sem radi pokvarjene noge nesposoben za vsa» ko delo? — Odgovor: Ker ste polnoletni, Vam ne pritiče pokojnina po očetu.
Vprašanje št. 542: Imam tri sestre in brata, oženil sem se v Argentini, Ali mi sme oče zapustiti ali darovati vse svoje premoženje razven nujnega deleža (parte leggittima)? — Odgovor: Oče Vam sme z oporoko ali s po» godbo zapustiti le polovico svojega premože» nja. Druga polovica pritiče kot nujni delež dru» gim otrokom. Oče Vam sme sicer z daritveno pogodbo zapustiti vse svoje premoženje in do» kler oče živi, ne morejo otroci ničesar ukre» niti proti pogodbi. Po smrti očetovi pa otroci lahko izpodbivajo vsako oporoko in vsako da» ritveno pogodbo, v kolikor presegata nujni delež (parte legittima).
Vprašanje št. 543: Oče je daroval enemu sinu polovico premoženja za slučaj smrti, drugim otrokom je določil dote. Le enemu sinu ni še dal ničesar, pač pa bi mu rad zagotovil drugo polovico premoženja. Kako naj to na» pravi? — Odgovor: Če je bila prva pogodba za slučaj smrti sklenjena pred 1. julijem 1929., je veljavna, pozneje pa ne, ker po italijanskem zakonu niso dovoljene pogodbe za slučaj smrti. Le daritvene pogodbe med živimi so dovolje» ne. Če je zgornja pogodba veljavna, oče ne mo» rc ničesar več darovati, ker pripada ostala po» lovica premoženja otrokom kot nujni delež. Kljub temu pa lahko oče napravi daritveno pogodbo tudi za drugo polovico premoženja, a taka pogodba odvisi od volje drugih bratov in sester. Po očetovi smrti otroci lahko izpod» bivajo vsako daritveno pogodbo, v kolikor darovanje presega nujni delež.
Vprašanje št. 544: Od raznih strani je ured» ni.štvo prejelo vprašanja, ali smejo banke za» htevati povrnitev obresti od beneških obvez» nic prve in druge serije? — Odgovor: Mnoge beneške obveznice prve serije so bile izžrebane v letih 1924., 1925., 1926., i. t. d. Posestniki niso pravočasno zamenjali izžrebanih obveznic, pač pa so odrezali obrestne kupone in obresti dvignili. Ko jo pa obveznica izžrebana, obresti ne tečejo več. Izžrebane obveznice prve serije so bile tudi vsako leto objavljene in posestniki la jih lahko zamenjali sto po sto v lire. Če tega niso storili, je njihova krivda. Zato mora» jo sedaj dvignjene obresti povrniti od obveznic prve serije, ki so bile izžrebane v preteklih le» tih. Od obveznic druge serije pa posestniki niso dolžni povračati obresti, v kolikor so bile te obveznice izžrebane šele meseca maja 1930. Na taka vprašanje ne bomo več odgovarjali.
Vprašanje št. 545: Moj brat je bil v bolniš» niči in je umrl. Zapušča ženo in tri otroke. Žena je bila tudi v bolnišnici. Ali sem dolžan plačati bolniške stroške za brata in njegovo ženo ter vzdrževati bratove otroke? — Odgovor: Vi ste odgovorni k večjemu za bolniške stroške bratove, ker obstoji med brati in sestrami vza» jemna obveznost do vzdrževanja. Nasproti ženi in bratovim otrokom nimata kot svak in kot stric nobene obveznosti.
V'prašanje št. 546: Naročil sem vrečo krom» pirja za "seme, pripeljal mi ga je voznik in ne
Oskar Canarutto, ?SSr
TRST, via Matt. Ren. Imbriani št. 13.
Prodajam ob birmi nove in rabljene predmete po zelo nizkih cenah.
Ortoped N. BECCHI — TURIN, via Ormea štev. 32.,
IZVEDENEC ZA ZDRAVLJENJE
BREZ OPERACIJE.
Bolni na kili se lahko z zaupanjem obrnejo na osebno znanega in izkušenega ortopeda ter pri njem naročijo posebno pripravo za zdrav» ljenje.
Nova izvirna izjava.
Podpisani se je prepričal, da je zdravljenje z ortopedičnimi aparati N. BECCHI iz Turina zelo dobro in uspešno.
Vsaka kila, še tako velika in navidezno neozdravljiva, se odstrani in se niti deloma več ne pojavi po rabi aparata BECCHI.
Podpisani bo vedno predpisoval omenjene aparate, ker je prepričan o dobroti in splošnem uspehu, ki ga imajo pri bolnih na kili.
Dr. KARL BORTOLOTTI, Trst, 4. julija 1930. (Vili).
Opozarjamo da bodo ortopedi N. Becchi in njegovi pomočniki prišli v naslednje kraje:
v PONTEBO: 19. avgusta v hotel »Pontebba«, v TRBIŽ: 20. avgusta v hotel »Centrale«, v BOVEC: 21. avgusta v hotel »Ostan«, v KOBARID: 22. avgusta v hotel »Devetak«, k Sv. LUCIJI: 23. avgusta v hotel »Mikuž«, v TRST: VSAKO NEDELJO in soboto 30.
avgusta, Corso Vitt. Eman. lil. št. 4L v GORICO: 24. in 25. avgusta v hotel »Angelo d’oro«,
v IDRIJO: 26. avgusta v hotel »Didič«, v CERKNO: 27. avg. v hotel »Monte Porsena«, v POREČ: 1. septembra v hotel »Venezia«, v PAZIN : 2. septembra v hotel »Roma«, v PULJ: 2. septembra od 16. do 19. ure in 3. septembra od 8. do 16. ure v hotel »Mira» mare«,
v BUZET: 4. septembra v hotel »Alla Fontana«, v BISTRICO: 5. septembra v hotel »Novak«, v OPATIJO: 6. septembra v pension »Moster«, v PORTO GRU ARO: 9. septembra v hotel »Bompan«.
Zobozdravniki ambulatori]
mirnim zuim
posluje vsak o nedeljo
od II. do 16. ure
blizu pekarne GABRŠČEK.
v Rmnm
pa od 8. do II. ure,
blizu nekdanje gostilne GARLATTI. f
MODNA
hrojačnica
L. PAHORJA
z zalogo pristnega angleškega blaga, se je preselila iz ULICE MORELLI na
PIAZZA
DELLA
VITTORIA
(TRAVNIK) štev. 6,
nasproti lekarne C RISTOFOLETTI.
KOBARID.
RUDOLF KOLL
sprejema v zobozdravniškem ateljeju, ustanovljenem 1. 1892. in odlikovanem z naj višjimi odlikovanji iz Londona, Pariza, Dunaja, Gorice, Vidma in S. Louisa,
V KOBARIDU vsak dan do 10. avgusta 1930. pri g. MIKLAVIČU.
Po 10. avgustu vsako nedeljo od 9. do 14. ure.
Ostale dneve sprejema v Gorici, via Arcivescovado 1.
Dobro
i« poceni blago
dobite samo pri tvrdki
ALL ECONOMIA FIMIBLI9RE
Trst-Piazza Ponterosso N. 5
madapolam..........od L 1.90 naprej,
platno »Madonna« ... od L 2.50 naprej, »jajčja koža«, finejša . . od L 2,75 naprej, platno za rjuhe 150 cm od L 4.40 naprej, bomhaževina, rumena, težja od L 2.20 naprej, musola fantazija ... od L 1.50 naprej,
rožasta svila...... od L 2.90 naprej,
svileno platno, težje, eno»
barvna .......... od L 2.90 naprej,
crčp Maroeain......od L 4.50 naprej,
perkal, dvojna višina . . od L 3.50 naprej,
rigadin, težji..... od L 2.90 naprej,
oxford za srajčevino . . od L 2.90 naprej, zefir za srajce .... od L 1.60 naprej,
izdelane halje.....od L 15.— naprej,
predpasniki ....... od L 7.50 naprej,
moške maje......... od L 2.90 naprej,
otroške maje.......od L 3.50 naprej,
nogavice za ženske, moške in otroke .........od L 1. naprej.
Za vsak nakup črez 20.— lir se dobi povrhu še dar.
Ustnik. Ker pa je bil krompir zmrznjen, sem °dgovoril, da krompirja ne sprejmem in da ga tl,di na lastne stroške ne bom pošiljal nazaj, tcmveč naj pride lastnik ponj. Gospodar krompirja je bil več mesecev tiho, sedaj pa Zahteva plačilo preko odvetnika. Kaj naj na» Pravim? -— Odgovor: Vi bi morali v teku treh n,osecev po kupčiji tožiti in s tožbo zahtevati, da vzame prodajalec krompir nazaj, ali da Vam z0ižaj dogovorjeno kupnino. Ker niste tega borili, morate sedaj plačati.
Vprašanje št. 547: Delam na cesti že 40 let, 'a sicer 30 let na deželni, po vojni pa na ob» driski. Kam naj se obrnem za pokojnino? — Odgovor:	Vložite prošnjo na deželno upravo
(Amministrazione, Provinciale).
Vprašanje št. 548: Za mojega nezakonskega ^troka je sodnija, določila 65 lir mesečne vzdr« Mainine, a ne morem ničesar dobiti, četudi je otrokov oče precej bogat. Kako lahko izterjam?
Odgovor: Če hočete priti do plačila, morate zadevo izročiti odvetniku.
Vprašanje št. 549: V vojni sem izgubil me» z*nec. Pokojnine ne dobivam, ker nimam doku» rrrentov, ki sem jih izročil 1. 1917. pri kadru 97. Pešpolka v Radgoni. Kako bi dobil dokumen» te? — Odgovor: Pišite prijatelju ali znancu v Ljubljani, naj Vam preskrbi pri vojaškem ob» Lstvu listine, ki jih potrebujete za pokojninsko
Prošnjo.
Vprašanje št. 550: Rad se bi izselil v Švico. Lie dobim delavsko pogodbo? Kako dobim P°tni list? Kakšne so delavske razmere v Švici, Franciji in Belgiji? — Odgovor: Delavno po» S°dbo Vam mora preskrbeti prijatelj ali zna» nec, ki tam že dela. Ko imate pogodbo v ro* keh, napravite preko županstva prošnjo na Vesturo, ki Vam bo potni list izdala. Delovne razmere v Švici, Franciji in v Belgiji niso naj» °ljše, a s pridnim delom boste še precej zaslu» z'Ii in nekaj tudi prihranili. Če pa imate delo ^°ma, je najbolj pametno, da ostanete tu.
Vprašanje št. 551: Pred vojno mi je oče da» r°val 3 dele svojega premoženja, ki je bilo takrat cenjeno na 20.000 kron, a je bilo v res» rdci več vredno. Iz tega premoženja sem plačal 21.000 kron dolga. Eno četrtino premoženja si ie oče pridržal in ob smrti zapustil ostalim °trokom, meni pa nič. Ali lahko zahtevam tudi jaz delež od dotičnega premoženja? — Odgo* v°r: Kar Vam je oče daroval, bi morali v Seti v nujni delež, ki Vam je pritikal. Najbrže ste Pa dobili po očetu več ko nujni delež. Zato ne 'n°rete izpodbijati očetove oporoke. Oporoko 11 mogli razveljaviti vsekakor v teku treh let P° očetovi smrti. Ta rok pa je bržkone že pre» tekel, če Vam to pojasnilo ne zadostuje, se zfilasite pri nasi osebno. lzprašanje št. 552: Krava je imela dvojčke, 1 80 zdravi, le zelo šibki. Ali naj ju držim za ’ejo? — Odgovor: Res je sicer, da se plodo» VP°st krave rada prenese na zarod, a kljub te» na splošno zelo malo priporočamo vzrejo ^vojčkov, ker ostanejo živali navadno šibke.
c Je eden dvojčkov telica, drugi pa junček, '"zrejo telice sploh odsvetujemo, ker se take te» lte nerade ubrejajo.
v OPOMBA: Dobivamo mnogo vpra* itrN 23 n8S^ove oseb (Ford, Rotschild d X katerim bi vprašalec rad poslal Pfosnjo za podporo itd. Na taka vpra* atlJa ne odgovarjamo, ker dobijo take sebe dnevno na vreče podobnih pi* ki končajo redno v peči.
Drugi vprašujejo, kje bi dobili tako tako knjigo. Obrnite se na knjigarn e. n. pr. na Katoliško knjigarno v Go* 1Cl’ Piazza Vittoria 11.
* Zopet drugi prosijo nasvetov, kako j bi najlaže dobili potni list. Dobite si delovno pogodbo, oziroma vpoklic, ki naj bo vidiran (potrjen) od italijanske* ga konzula v inozemstvu, in vložite prošnjo preko županstva na kvesturo.
Zobni zdravnik
dr. Robert Hlaoaty
« TRSTU,
SE JE PRESELIL v ulico CAKDUCeS 10/11.
tib sredah in sobotah ordì ali».
v POSTOJNI
JOK KRIK JEZA TRMA SflMGGlflVNOiT
Evo kako sprejme vaš otrok zdravila posebno p<# ricinovo 1 olje.
Odvajalni čokoladni bonbon I ARRIBA, katerega smatrajo otroci za slaščico, je edino sredstvo, katero pozdravlja, otroci s ploskanjem, n< smehom in z izrazom veselja.
ARRIBA je edino čistilno sredstvo, ki učinkuje v resnici dobro. Dajte gn vašim otrokom in vzemite ga tudi vi, ker korisli mladim in starim.
L 0 50
komad
§r
ČISTILNI ČOKOLADNI BCNBON
TOLMIN
Zdravnik - kirurg - zobni zdravnik
dr. F. Ugo Netzbandt,
izvežban na klinikah na Dunaju in v Monakovem (na Bavarskem)
sprejema
v Tolminu vsako soboto in nedeljo (pri drju Bussiju), forici druge dneve v tednu (via Dantel0).^g
Civilno inženirska pisarna
dr. ing. tiaberščik Oskar,
TOLMIN,
izvršuje vsa civilno inženirska dela in vsako» vrstne projekte; napravlja načrte in vse po» trebno za priznanje vodnih pravic ter za žične vzpenjače; meri in parcelira zemljišča; izde» luje zemljiške skice za kupnoprodajne pogod» be; razne cenitve za privilegirana posojila itd.

O
Q
h' '■■■■
<
O
bd
GO
Z
UJ
§
UJ
co
CD m
gorenjsko, črno in zgodnjo, ki obilo rodi in daje izvrstno belo moko, dobite pri tvrdki
JINOaGHiIRia?
v GORICI,
PIAZZA DELLA VITTORIA 4,
(lastnik JUST UŠAJ)
m
z
cn Z
o
>
a
o
H Sn-f	BOTRI IN BOTRE	t)
B	Krasna birmanska darila po	©
0	znižanih cenah, ure vsakovrs-	
N	tnlh znamk, velika izbera ZLATENINE IN SREBRNINE.	N
	Priporoča se	©
©	IVAN BIZJAK,	8
&	urar in zlatar,» POSTOJNI.	
I Tvrdka Tead- Hribar » Gssriea, I
®	CORSO G. VERDI št. 32,	gg
l
a
M priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago vseh {gg m vrst. posebno veliko izbero črnega sukna za čast. duhovščino in ^ platno znanih tovarn Regenhart & Raymann za cerkvene prte.
Perilo za neveste od najnavadnejših do najfinejših vrst in vse 18 potrebno za njihovo popolno opremo.
X BLAGO SOLIDNO.	CENE ZMERNE.
asssBšesmaBSSBhSBSSBaheiBiSBMSBmms®
e
I
Valuta — tuji denar.
Dne 29. julija si dai ali dobil za
1 doar	19.06 lir
1 angl. funt	92.95 lir
100 dinarjev	33.90 lir
100 šilingov (avstr.)	269.95 lir
100 čeških kron	56.62 lir
100 nemških mark	456.— lir
100 švic. frankov	71.12 lir
100 franc, frankov	71.12 lir
100 belga	267.25 lir
Beneške obveznice 75.50; obveznice	
»Consolidato« 81.55.
Loterijske številke
dne 26. julija 1930.
Bari	77	81	86	3	31
Florenca	57	27	40	79	20
Milan	54	21	83	14	8
Neapelj	46	24	21	45	75
Palermo	78	86	87	50	4
Rim	22	88	24	11	68
Turin	9	53	59	75	29
Benetke	46	90	79	81	47
Semnji v prihodnjem tednu.
Nedelja, 3. avg.: Cepič, Motovun. Ponedeljek, 4. avg.: Kanfanar. Sreda, 6. avg.: Materada.
Petek, 8. avg.: Podgrad.
Sobota, 9. avg.: Št. Peter na Krasu.
Kupim že rabljeno distilacijo za žganje z avtomatičnim števcem. Koritnik, Dolenja vas 50, p. Senožeče.
PREKLIC.
Podpisana Jožefa Tonkli iz Brcginja š-tev. 38, preklicujem vse žaljive besede, ki sem jih go* vorila proti gg. Mariji in Ludviku Tonkliju iz Breginja štev. 71, ker so neresnične, ter se jima zahvaljujem, da sta mi odpustila in odstopila od sodnijskega postopanja proti meni.
Breginj, 24. junija 1930.
Jožefa Tonkli.
TOLMIN.
PrelzkuSenl
zobni zdravnik
ROBERT BERKA
S PjRBJEM A kot doslej
vsako nedeljo pri
drju Serjunu v Tolminu,
ostale dni pa
v GORICI, Corso Verdi 36.
!
i
Odgovorni urednik dr. Engelbert Besednjr.k ' Tlikala Katoliška tiskarna v Gorici, , *!ve rissaett» Iter. 18.	j
■	ZDRAVNIK	8
dr. Gresic Adalberto,
mlatil
(starejši sin),
sprejema vedno v svojem ambulai oriju v GORICI,
na Travniku (Piazza Vittoria) št. 11/1.
I nad lekarno Crlstofolettl. ■
Edini pooblaščenec za nabiranje oglasov za naš list v tržaški občini, starih pokrajinah Italije in v Jugoslaviji je Pubblicità G. Čehovin, Trst,/ viale XX Settembre 65, tel. 83—34.	I!
Spreten žagar za žago »venecijanko« išče
V	salonu Ludovika Zotterja v Gorici, Piazza Vittoria (Travnik) štev. 17 se izvršuje trajno kodranje po sistemu Maver — Karlsbad.
Pohištvo nudi širom naše dežele znana industrija pohištva Štefan Gomišček, Solkan 280. Tu je velika izbera oprave iz trdega lesa po najnižjih cenah. Ne zamudite prilike!
Valjčni mlin v Ajdovščini sprejema vsako množino pšenice ali koruze v mletev in da na željo stranke takoj moko namesto žita. — Cene zmerne.
Gramofone, gramofonske plošče (tudi slovenske), , fotografske potrebščine na drobno in debelo dobite v knjigarni Wokulat, Gorica, Corso Vitt. Eman. III. štev. 7.
Cerkovnik (mežnar) išče službe. Priprav« 1 jen je iti na deželo. Naslov je pri tržaški pod« upravi.
Zdravilne posebnosti. Lekarna G Ca»
stellano, last F. Bolaffio, Trst, via Belli, vogal via dell’ Istria 7, tel. 64—85.
Priporoča se 3fuZ/er Martin, javni avto> mobitski izvošček, Gorica, via della Posta Vecchia 4, telefon štev. 170. Avtomobili za 3 do 7 oseb, zaprti in odprti. — Cene zmerne.
Posestva, vile. hiše, trgovine, gostilne itd. prodaja posredovalnica Ivan Godina. Maribor, Tattenbachova ul. 19/1.
Vsakovrstni darovi za birmo po nizkih cenah. Kupujemo rabljeno zlato in srebro po najboljši ceni. »Moderna zlatarna«, Corso Ver« di 13, Gorica, (nasproti novega zelenjadnega * V
trga).___________________
V	Šempasu Pr’ Gorici se odda v najem lepa, prazna vila. Naslov pove uprava.
Iščem hlapca sposobnega za dela na polju in v vinogradu. Naslov' pove uprava.
Kapljice Minerva za želodec, Česni*
kov izvleček in druge zdravilne rastline) so najboljše sredstvo proti slabemu prebavljanju, napetosti, bolečinam in krči v želodcu Služijo tudi pri zastaranem kašlju, težki sapi ali nadu» hi in poapnenju žil. — Cihcieva lekerns. v Trstu. Piazza S. Francesco.
Iščem vajenca za trgovino jestvin, brez hrane. Kobal, Trst, via Giuliani 25.
službe. Naslov je pri upravi.
Vsakovrstne vreče kupuje in prodaja U. Margon, Trst, via Solitario 21, telefon 77—67.
Prodam hišo z vrtom in njivo v Dutovljah. Naslov: Josip Tavčar, Opčine 400.
Brivec Anton Kos naznanja, da je otvo» ril v Idriji št. 277 damski salon. Vsa dela izvr* šuje točno in po konkurenčnih cenah.
Mladenič, lesr*i trg. v Jugoslaviji, z 800.000 dinarji, od teh je polovica v gotovini, lepe zu» nanjosti, poštene preteklosti, s krasno bodoč» nostjo, želi znanja, da se oženi s premožno trgovko ali izobraženo gospodično Slovenko, ki bi bila pripravljena iti v Jugoslavijo. Gospo» dična naj bo prikupljive zunanjosti, prijazne narave, čiste in neomadeževane preteklosti, bla» gega srca in stara 20 do 28 let, po možnosti naj zna tudi italijanski. Vdove brez otrok niso iz* ključene. Pošljite resne ponudbe pod geslom: »srečno svidenje.«
V Renčah Je na prodaj hiša, solidna stav» ba, s 4 njivami zemlje, vinogradom, poljem in travnikom. Naslov pove uprava.
Štedilniki in peči iz ilov'ice, ki ohranijo dolgo, toploto iz najboljše in znane tovarne Becchi — Forli se prodajajo pri Maksu Štucinu, trgovcu v Cerknem.
Zobozdravniki ambulatori]
posluje vsako soboto
od II. do 15. ure
blizu hotela »CENTRALE".
DOHhBEKBIl
pa sprejema tudi
vsako soboto
od 15. do 19. ure
blizu pekarne KAUČIČ.
ZAHVALA.
Zavarovalnici „L,Uf8IG!i<č in g. Ravniku v Gorici, via Barzellini št. 2,
se podpisani prisrčno zahvaljuje za prav dobro cenjeno in izplačano odškodnino pogorelih poslopij in premičnin.
Ivana asci Josipa Surino,
Rupa 11, p. Jelšane.