Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 S£0VEHEC Telefoni uredništva: dnevna slažba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050 Izhaja vsak dan zjatraj, razen ponedeljka in dneva po praznika ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.549 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.0tl, Praga-Dunaj 24.797 U pr a v n: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Vprašaj nad Ameriko Volitev predsednika Zedinjenili držav severne Amerike posega bolj kot pa pri katerikoli državi sveta, ako izvzamemo nekatere munjvažne absolutistične tvorbe, v kompleks mednarodnopolitičnih vprašanj in zahteva zato tudi vseobčo pozornost. Ameriška ustava je dala predsedniku zu razdobje štirih let naravnost diktatorske pravice na polju zunanje politike. Če se spomnimo, kako domala vsako vprašanje, ki nas razburja v Evropi, bodisi da je tc razorožitev in razbremenitev naših državnih proračunov, bodisi gos|xxlnrska obnova F v rope ali njenih posameznih najbolj obubožanih delov, bodisi tudi uresničitev raznih načrtov mednarodne ali meddržavne kooperacije, vodi v Zedinjenje države, ki so |x>klieune, dn odločijo v /aolitičnili strank ne pripo/na takoimenovanih in pri nas u očital poi:lične brez/načajiiosli. Kvečjemu se lahko o aža. dn republikanska stranka poslnju trkom zgodovine predstavnica konservativnih ntaroaincriških in samoameriških krogov, onih. ki si želijo velikega ameriškega imperiju, ki bo v prvi vrsti skrbel za svoj lasten dobrobit in se odrekel vsakemu »karitativnemu vmešavanju« v izvenameriikc interese, medtem ko omo mogli opredeliti svojih simpatij v sedanji volivni l>orl)i. Zato bi bilo treba poznali osebe kandidatov, njihovo osebno prepričanje glede velikih mednarodnih vprašanj, nadalje pa tudi sodelavce. katere bodo poklicali, ako zmagajo nn volišču, na odgovorna mesta dr/nvne uprave. Danes si stojita nasproti sedanji predsednik Zedinjenih držav lloover in guverner nevv-vorške države Rooscvelt. Kot tretji kandidat, ki kot predsednik ne pride v poštev, toda ki bo v marsičem jeziček na tehtnici, nastopa voditelj socialistov Thomas. Evo jih fronte! Okrog teh treh imen se razvija politična borba z vsem kaosom političnih šlagerjev. volilne demagogije. obljub in groženj, kot je je zmožen samo Iznajdljivi in brezobzirni Amorikanec, ki se je šolal v s\ol>odi in ki se zaveda, da je on. svoboden državljan, nositelj državne ideje, njen varuh in najbolj zanesljivo jamstvo njene nesmrtnosti. Iz tega meteža, katerega nam pri-nušu dan za dnevom tisk. danes, 14 dni pred volitvami, še ne slišimo jasnega glasu. Ljudsko mnenje valovi, enkrat gnano od ll«x>ver-jevih resnih opominov, drugič zopet od bolj vihravih sunkov Rscvelta. Toda čutimo, da volilni vihar še ni p«isogel v globine ameriške duše. da še ni razgibal mas volilcev. ki še vedno poslušajo in ki sc IhhIo ml loči le šele tik pred us s pomočjo pomelne agrarne politike in trgovinske politike psluh spraviti v sklad gos|Mxlarski interesi članic Male antante s političnimi. Ilodža stoji na stališču, da je problem srednje Evrope problem pšenice. Imenovanje Hodže pa bo bržkone vznemirilo Hudim|iešto, ker se je Ilodfei vselej pokazal tudi v gospodarstvu velikega mi sprotnika Madjarske. Češkoslovaško ljudsko stranko bo v vladi Se nadalje predstavljal inons. ftramek, ki drži listnico za zenačenje zakonodaje. Prvotno so nameravali to ministrstvo ukiuiti, a ga bodo obdržali, da ne bi v koaliciji vnovič nastali spori glede razdelitve ministrskih listnic in ker hočejo na vsak način ohraniti vladi mons. Srameka, ki igra stalno zelo važno posredovalno vlogo med razprtimi strankami. Ukinili bodo ministrstvo za prebrano, ki ga je doslej vodil čeiJri socialist Becliyne; ta bo prevzel listnico ministra železnic. Novi ministrski predsednik Jan Malvpetr je star 00 let in je iz kmetsko družine. V Svehlovem kabinetu je bil od leta HK2—tfi^S minister notranjih zadev in je kot takšen tudi nadomestoval Svetilo za časa njegove bolezni. Znan je kot skromen človek in mesta predsednika poslanske zbornice bi ne bil zamenjal z ministrskim predsedstvom, ako bi ne bil nanj vplival sam Masaryk. 99 Demokrat sem in pacifist Izjave francoskega ministrskega predsednika a Parit. 26. oktobra. Na kosilu, ki so ga priredili zastopniki angleških hi ameriških listov, je predsednik francoske vlade izjavil: >ltes je, du mi je zelo mnogo do varnositi z mojo deželo. Zakaj vrnost Francije je po mojem jamtsvo za svobodo tudi mnogih drugih držav,« je izjavil predsednik francoske vlade Herriot v nnpitnici. ki *o jo njemu na čast priredili zostopniki angleških in ameriških listov. »Demokrat sem in pacifist,« je nadaljeval Herriot. »Daneg bolj ko kdajkoli poprej sem mnenja. Aa je sprava med narodi najglavnejša naloga vsn-kega državnika, ki ima kaj vpliva. Zato hočem delati z vsemi svojimi silami za dograditev miru. Da, demokrat sem in pacifist. To sem ie dostikrat dokazal, ko sem moral prevzeti nase trde in mučne sklepe. Danes vidim bolj kakor kdujkoli prej, da je sprava med nnrodi najglavnejša naloga, ki jo mora izvršiti vsak državnik. Ici im.i v današnji dobi kaj vpliva. Zato hočem delati z vsemi svojimi silami za dograditev miru. Francoski razorožitveni načrt predvideva tretiinsko znižanje stoječe vojske Pariz, 26. oktobra ž. Francoska vlada ie vedno ' francoske vojske in to sc bo izvrlilo iela tedaj, ni objavila svojega novega konstruktivnega razo- ko bo načrt sprejet v Ženevi, roiitvcncga načrta. ■ * • r I i '• i ■ « i i 'l t l . i .t ,> f h Zato sc mora bolgarska politika nasloniti na Italijo in Nemčijo. Dr. Vasiljev sc je zahvalil Italiji za podporo, ki jo je vedno izkazovala Bolgariji na ' mednarodnih konferencah. Pri nemških volitvah 21 strank Berlin, 26. oktobra. Volilni odbor je objavil seznam kandidatnih list, ki jih je potrdil in ki so torej pravno dovoljene. Kandidiralo bo 21 6trank. Lista št. 1 bo pripadala nemški narodno-sociali-stični delavski stranki (Hitler), nato pridejo socialno demokratska, komunistična, katoliški centrum, nemško-nacionalna ljudska stranka, bavarska ljudska stranka (katoliška), nemška državna stranka, Chrietlichsozialer Volksdienst (protestantska), nemška kmetska stranka, kmetska zveza za Wiirtem- drugem je zo|>e! pripravljen, dn sodeluje. Enkrat zagovarja politiko čistega egoističnega amerikanizma. drugod zopet nastopa zn najširše sodelovanje Zedinjenih držav z Evropo. Glede odnošajev z Japonsko — vprašanje, ki morebiti najbolj skrbi povprečnega Amerikan-ca — ista nejasnost. Oportunizcin pa ini« tudi v Ameriki danes slabše izglede za zmago. Pristaviti je treba tildi, da je demokratska stranka danes mriogo manj homogena, kakor republikanska, saj so nekatere demokratske skupine, recimo ona, katero vodi zadnji kandidat za predsednika A. Smilil, odjiovednle in sc volilne borbe tako rekoč ne udeležujejo. Računa se sicer, da bodo nekateri republikanski distrikti dali svoje glasove Rooseveltu, lorla ravno tako je res, da bodo tu
  • o vseh naših ljudskih in srednjih šolah vršijo predavanja o pomenu in važnosti varčevanja tako za posameznika kakor za celoto. Angleški juriš na svetovna tržišča Pogajanja s 23 državami London, 26. oktobra. Državni podtafnik v zunanjem ministrstvu Eden je izjavil v spodnji zbornici, da želi zdaj 16 držav začeti nova trgovinska pogajanja z Anglijo. Te države so Argentina, Belgija, Kolumbija, Kostarika, Danska, Estonska, Finska, Francija, Nemč ja, Islandija, Litva, Nizozemska, Norveška, Peru, Švica in Urugvaj. Vlada je po ottawski konierenci izjavila, da je pripravljena pogajati sc najprej z Argentino, Dansko, Islandijo, Norveško in Švedsko. London, 26. oktobra. Današnji »Times« se priključuje javnemu mnenju, ki je prepričano, da i,e to zdravljenje sveta ne more roditi iz enega zamaha, temveč da ga je mogoče doseči le postopoma. Prvi korak k temu pa bo sporazum med posamezni deli Velike Britanije. Velika Britanija pa se od ostalega sveta ne more izločiti, tudi če bi to hotela. Zato je solidna obnova skoro četrtino sveta sigurno jamstvo in mogočen prispevek k obnovi vsega sveta. Opomini finančnega ministra Strašna tragedija 80 letnega očeta Šoštanj, 25. okt. Na Lomu, hribovitem kmetskein naselju, se nahaja tudi mala l.užnikova kmetija, |>o domače Spicova. Med 24 letnim sinom Ivanona. ki se je lani poročil in žago« podaril domačiji, in njegovim SO letnim očetom Petrom je vladalo že precej čusa sem, žalostno razmerje: sin je pozabil nn četrto zapoved božjo. S svojim, za delo že nezanožnim očetom je ravnal skrajno surovo. Niso bili redki slučaji, ko je nad starčkom uveljavljal svojo fizično moč, pso vanje in izpostavljanje pa du je bilo pri Špicovih nn dnevnem redu. Večkrat se je oče ves krvav in potolčen zatekel k sosedom. Naposled 6e je zgodilo, da je moral stari Peter prijeti za be-raško palico. S pomilovanjem iu usmiljenjem so Petra povsod sprejemali in ga podpirali. Ko se je nedavno zopet vrnil domov, so se stare razmere ponovile. Sinova surovost ni poznala meja. Sturček ni zdržal več in sc je zatekel po zaščito pred sodišče: minuli torek bi se morala vršiti razprava, za katero sta oče ■n sin že imela sodnijske pozive. Sin se je v svoji moralni i/kvarjenosti bu- Belgrad, 26. okt. 1. Glede dejstva, da je sedaj sestava občinskih in banovinskih proračunov v polnem teku, je finančni minister v svojemt novem razpisu pouovno opozoril vse banovine, da v nobenem slučaju ne dopuste, da bi posamezne občine skušale iskati kritje svojih potreb v svojih novih proračunih z novimi dajatvami ali pa ludi s povečanjem dosedanjih dajatev. Finančni minister ob tej priliki predvsem opozarja na dejstvo, da so občinski proračuni še vedno prev:soki in da niso v nobenem pravem razmerju s plačilno možnostjo prebivalstva. Zalo je treba povsod predvsem reducirati osebne izdatke, ki v resnici niso nujno po- trebni. Tstotako naj se pod nobenim pogojem dovolijo nobene investicije. Pravilniki o dajatvah, ki bodo odobreni na kakršnikoli |Hxll:>gi v 1. 1038., bodo neveljavni. Zato si morajo občine za vse du-jatve v bodoče«! letu pravočasno izposlovatj odobritev pristojnih oblasti. V zvezi z gornjim razpisom je finančni minister pozval tudi nekatere večje mestne občine v državi, naj radi splošnih interesov prično z najstrožjim varčevanjem pri vseh svojih izdatkih, ker »e bo ravnotežje našega proračuna moglo doseči le na tej podlagi in z znižanjem vseh osebnih in materialnih izdatkov. vil s tatvino, pri kateri mu je, kakor pri|>ove-dujejo sosedje, ix>niagala tudi žena. V začetku tega meseca je bil od šoštanjskega sodišča obsojen zaradi tatvine na mesec dni strogega zapora, ki hi ga moral že pred tednom nastopiti, ker ga od nikoder ni bilo, se je na odredbo sodišča, podulu minuli ponedeljek popoldne, j orožiiiška patrulja po njega na Lom. Orožniki , so našli moža in ženo na njivi. Ko so prišli v hišo, se jim je nudil strašen prizor: stari Peter je ležal pod mizo v mlaki krvi mrtev. Za vrat je bil privezan z vrvjo ob prodal mize, kakor bi bil obešen. Orožniki so oba zakonca are- I tirali. Kinalu potem je prispela iz Šoštanju j uradna komisija, ki so jo tvorili sodnik Ver-stovšek, banovinski zdravnik dr. Koruu, orož-niški komandir Zupan in zapisniku Strnud, in ugotovila dejanski položaj. Znaki kažejo, da . nesrečni starček ni bil sam morilec svojega življenja, kar predvsem potrjujejo mlaka krvi ; pod mizo. provizorična vrv in krvavi madeži ' na sinovi obleki. Truplo so v torek 25. t. m. odpeljali v mrtvašnico Sv. Mihaela, kjer bo izvršena obdukcija. Žalostna posledica današnje krize Boj med nabiralci kostanja in lastniki gozdov Inozemski dolgovi in vzhodne države V zadnji srednjeevropski prilogi »Prager Tagblatta« navaja dr. Ludvik Piuzderka podatke o inozemskih dolgovih vzhodnih držav. Iz teh poo iodutki so razen /u našo državo navedeni za dolgoročne in kratkoročne dolgove javnega značuja ter zasebnikov): Romunija 5.266, Madjarska 3.774. Avstrija 2.425. Crčijn 2.418. Češkoslovaška 2.037, Poljska t 457 in Rolgnrija 670, Jugoslavija 3.269. Drugačen pa je vrstni rod. če vzamemo dolgove / ozirom na enega prebivalca: Madjarska 432 švicarskih frankov. Grčija 37S. Avstrija 361. Romunija 292. Poljska 139, Češkoslovaška 138 in Bolgarija 121, Jugoslavija 28 (brez privatnih dolgov). V prejšnjih časih so tvorili izdatki za obrestovan j- in odplačilo dolgov le majhen del i/vozn, kajti znnnnja trgovina se je razvijala ugodno. Sedaj |>a zunanja trgovina vedno lioij jMida. dočim je breme dolgov ostalo nesore-inenjeno. Naslednji podatki kažejo, kako težko je vzhodnim državam plačevati anuiteto državnih in zasebnih posojil. Če vzamemo zn podlago izvoz 1. 1931. je tedaj potrebno za javno in zasebne inozemske dolgove norobiti: Grčijo 49% vsega izvoz«, nadalje Madjarski Romuniji 31 %. Polj-ki 24%. Avstriji 22%. Bolgariji 15% in Češkoslovaški 4?ž. Za Jugoslavijo pa tvorijo samo izdatki zn državne dolgove 27% vsega izvoza. Zuto je na razpolago dvojna po': ali povečati izvoz v industrijske države ali pa zmanjšati breme javnih in zasebnih dolgov Naloga konference v Stressi je bila poskusiti dvig con žita. Todn konkretno je prišlo le do predloga ustanovitve posebnega žitnega valorizaeijske-ga fonda. Nova an**to-irska po«5fl!an'a Dublin, 26. oktobra ž. Predsednik de Valera |e v vprašanju plačevanja anuitet poslal angleški vladi novo noto, katere vsebina še ni znana. Izvoz živine v Avstrijo Belgrad. 26. okt. A A. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine sporoča: Strokovni odbor za nadzorstvo nad izvozom živine je določil ta teden od 31. oktobra do 5. novembra tale izvozni kontin-geent za Avstrijo: Prijavljeno; Debelih svinj 9290 kosov, mesnatih svinj 680 kosov, volov 740 kosov, mesa od mesnatih svinj 51.000 kg mesa od drugih svinj 15.0(,<1 kg, zaklanih telic 540 kosov, drobovja 600 kg. Od tega je dovolil za St. Mane na Dunaju: debelih svinj 2249 kosov, mesnatih svinj 408, volov 150, mesa od debelih svinj 45.000 kg, mesa I od drugih svinj 11.000 kg, zaklanih telic 500 komadov, drobovja 600 kg — \Viener Neustadt dobi: debelih svinj 100, mesnatih sviuj 200. — Gradec . pn: debelih svinj 300. Cene dne '25. oktobra so bile za mesnate svinje I. kvalitete 1.72 do 1.78 šilinga, kmečke svinje iz Jugoslavije 1.55 do 1.70, izjemoma 1.73, svinje iz severne Srbije 1.50 do 1.63 Šilinga. Izvozniki, zadruge in podjetniki se naprošajo, naj posvete posebno pužnjo kvaliteti živine in svinj. Živina, ki jo izvažajo na Dunaj, ne sme tehtati munj ko 600 kg po kosu, svinje pa ne intinj ko 135 kg. Belgrajske vesti Belgrad. 26. oktobra. 1. Z rešitvijo trgovinskegn ministra je postavljen za profesorja na dvorazredni trgovski šoli v Celju Konrad Lennssi. Z rešitvijo pravosodnega ministra je postavljen za notarja v j Slovenjgradcu dr. Kasto Kune, dosedaj notar ua ! razpoloženju istolam. Belgrad, 26. okt. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog pravosodnega minstra sta imenovana za ročunske vodje v 5. skupini pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani gg. B. Šrajcer in V. Markič, dozdaj računska inšpektorja v 6. skupini. Belgrad. 26. oktobra. I. V ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje je bila imenovana komisija, ki ima nalogo, da prouči spremembe dosedanjega pravilnika o naplačilu bolniških stroškov v državnih bolnišnicah in ambulantah. Belgrad, 26. oktobra. 1. Danes ob pol 12 je izreklo belgrajsko kasacijsko sodišče razsodbo proti obtožencem, ki so bili zapleteni v znano afero fal-zific.iranja plomb Priveligiranega izvoznega društva. Kasacijsko sodišče je namreč potrdilo razsodbo bel-grajskega prvostopnega sodišča, s katero je bil Viktor Jamnik obsojen na eno leto in tri mesece zapora. Ivkovič pa na eno leto zapora. Vsi ostali obtoženci so bili oproščeni. Dev. Mar. v Polju, 26. oktobra. K o ko hudo pritiska gospodarska kriza na našega delavca pa tudi na kmetsko ljudstvo, ki bije boj za svoj obstanek, natn v žarki luči kažejo žalostni dogodki pretekle nedelje v hribovski vasi Volavlje v občini Trebeljevo. Kmet, ki je imel letos zaradi dolgotrajne suše tako pičle pridelke, je nn jesen vendar dobil noknj stotakov za gobe, katerih je še sedaj v izobilju. Prav tako kaže. du bo tudi za kostanj, ki sedaj dozoreva, nekaj utržil in si mogel kupiti vsaj najpotrebnejše zu zimo. Na drugi strani pa tovarniški delavec še nikdar ni bil v takih skrbeh, kako bo preživel sebe in svojo družino, kaj pa šolo brezposelni, ki jih je vsak dan več. Kaj bo na žitno, ki se približuje s hitrimi koraki? Zato ni čuda, da si revni delavski sloji pomagajo z nabiranjem gob in kostanja tudi po obširnih hribovskih vaseh Gnherje, Javor, Janče, Volavlje itd. v veliki trebeljevski občini. Gobe, borovnice in kostanj so revne delavske družine nabirale po gozdovih že od nekdaj, ne da bi jim to branili lastniki gozdov. Danes pa je težka kriza prisilila tudi kmeta, da si s temi darovi narave sam pomaga in ne pusti drugim nabirati. Krasno vreme pretekle nedelje je izvabilo poleg revnih, brezposelnih tudi druge več ali manj potrebne in seveda tudi številne izletnike, ki so posamič, ali v večjih skupinah naskočili hril>e od Zalogu in Sostrega pa vse do Litije. Kakor pripovedi!jejo kmetje, jih toliko še nikdar ni bilo in kor so se bali, da jim vsega ne odneso, so jih začeli poditi s svojih poses*ev. Pn komaj so enega odpodili, jih je že prišlo deset drugih. Mnogi ktneije so s palicami oboroženi stražili v svojih kostanjevih nasadih. Na mnogih krajih je prišlo do hudega medsebojnega prerekanja in prepira, ki se je navadno končal z begom nabiralca ali pa so mu odvzeli nabrani kostanj. Mnogi kmetje so na proš- njo nabiralcev dovolili, dn smejo nabirati kostanja, kolikor ga rabijo zase. Nasprotno pa so bili med nabiralci nasilneži, ki menijo, da je vse, kar zraste v hribu, lastnina vseh. Družba petih delavcev je bila že večkrat pregnana. Končno se je zatekla v voluveljske hribe in tam neka j časa mirno nabirala kos anj. Posestnik hribu jih je hotel pregnati, pn je uvidol, da sam ne bo ničesar opravil. Sel je klicat na pomoč sorodniku, ki gu jo ta dan rav no obiskal. Oborožila sta se z. gorjačami in jih šla podit. Hotela sta jim odvzeti nahrbtnike oziroma sta zahtevala od vsakega nabiralca po 10 dinarjev. Nabiralci pa so nanju navalili in enega vrgli po skalovju v tnal prepad, drugega pa |xulrli na tla in ga začeli neusmiljeno obdelovati z gorjačo in naposled /. noži. Ranili so ga po glavi in rokah ter mu zrezali tudi obleko, nakar so zbežali. Čez eno uro so se nabiralci vrni-i, lioteč menda poiskati dva svoja tovariša, ki sta se izgubila, ali pu pogledati, kaj ie z ranjenima kmetoma. Med tem pa je bila o napadu obveščena že vsa vas in vaščani so se zbrali ori ranjencih. Ko so se nabiralci vrnili, so jih kmetje prijeli, jim zvezali roke na hrbtih in poslali po orožnike. Seveda so med tem časom hrbti nabiralcev marsikaj občutili. Orož-n:ki so i .-'Ve i .-bralce odvedli v htij«ke zapore. Aretirani so doma iz občin Moste In Polja. Poudariti moramo, da je pri tem žalos':tero dogodku igral veliko vlogo alkohol. Po hribovskih kmetijah te dni povsod kuhajo žganje in ni je hiše, kjer ne hi nukuhali vsaj par litrov žganja. To delo najraje opravljajo ob nedeljah in na prostem v bližini kakega studenca. Seveda pri tem žganje tudi |K>kušai«. in inarsikak nabiralec se ga za par dinarjev pošteno naleze. T ik<- sta tudi dva nabiiulca hI zjor.tj imenovale družbe, ki so ju po*r >*;!i, pijana obležala kraj vasi, kjer so ju pozneje kmetje nnšii. Gotovo je, da je pri tem žalostnem dogodku igralo važno vlogo prevelika »kor-ijiac. Kulturne obzornik —■mim—i n—■■..........i....................... .......■■UMU Dom in svet 7-8 Zvezek za september in oktober (štev. 7—8) Je pravkar izšel in prinaša nadvse zanimivo in aktualno vsebino, zlasti v esejističnem delu. Vendarle pa tudi leposlovje pričujočega zvezka nudi zopet nov dokaz za našo trditev, da je Dom in svet po letu 1918. prav za prav tista slovenska revija, kjer se je porodilo vse novo, stvariteljsko in sodobno — čeprav je vse našlo odmeva in posnemanja tudi drugod — z eno besedo: povojna slovenska književnost je v svojih najčistejših primerih in vrhuncih izšla iz te revije. Zlasti velja to za našo liriko, ki je sedaj v Ediju Kocbeku našla zopet reprezentativnega glasnika. Njegove »Jesenske pesmi«, katere prinaša pričujoči zvezek, so pomembne ne le v njegovem osebnem umetniškem razvoju, marveč predstavljajo tudi v celotnem svetu novejše slovenske lirike stilno epo-ho novega, duhovnega realizma. Ta realizem, ki mu je Tone Vodnik dal ekstremni spiritualistični poudarek, se je v Kocbeku razodel z nasprotne strani, tej duhovni pesmi je sedaj izhodišče vnanji, konkretni svet, zemlja, ki pa ni gledana naturalistično niti impresionistično, marveč z duhovnega, osebnostno-metafizičnega vidika. Tudi za pesniški izraz in podobo je značilno, da izključujeta skoraj vso figuralno ritmiko (rim skoraj da ni) ter se vse-bolj nagibata k smiselni rabi besed in k nesim-bolični plastiki, — Razen pesmi prinaša Dom in svet v tem zvezku tudi nadaljevanje (19., 20., 21., 22., 23,, 24. poglavje) Bevkove povesti »Težak kamen na njeni duši«, Pravtako nadaljuje Bogomir Magajna novelo v pravljičnem slogu »Učiteljica pri Svetih treh kraljih«. Med članki sta zlasti aktualna oba eseja Rajka Ložarja. Prvi, uvodni z naslovom »Študije ob Meštroviču« je polemika z J. Vidmarjem, ki je zadnje čase precej nekvalificirano, kakor ugotavlja Ložar, začel pisati tudi o likovni umetnosti, n. pr. o Meštroviču. A članek ni samo polemika, marveč je gotovo ena najboljših naših razprav o umetnosti, estetiki, kritiki in zgodovini umetnosti. Še prav posebna zanimivost in aktualnost pričujočega zvezka pa je istega avtorja odgovor 0. Župančiču na njegov znani članek »Adamič in slovenstvo«. Boljšega, a iudi globlje zasnovanega ar- gumenta zoper Župančiča, nego je tale Ložarjev »Kaj bi bilo, če bi bilo« pač ne moremo pričakovati od nobene strani. Ložar je pokazal zlasti na elemente Župančičevega svetovnega nazora, na njegov artizem in še bolj na njegov determinizem, agnosticizem in liberalizem, po slovensko: na njegovo nevero, ki se je dosedaj kazala v njegovem pesniškem delu kot popolnoma nemetafi-zični življenjski naturalizem in relativizem, a nam je v njegovi zadnji izpovedi pokazala tudi njegov odnos do narodnosti v tej idejno negativni luči. Izmed ostalih prispevkov moramo poudariti članek »Iz sodobnega mladinskega slovstva«, ki ga je napisal Boris Orel in ki se bavi z našim prevodnim ter izvirnim mladinskim slovstvom. Spis razodeva široko avtorjevo literarno razgledanost po mladinskem slovstvu, v katerega prinaša za naše razmere nove, kulturnejše vid'ke. Dr. Avgust Žigon objavlja pod naslovom »Levstik o Vodniku« prvi del Levstikovega komentarja Vodnikovih pesmi, ki ga je opremil bogato s svojimi opombami. V razpravi »Zapad, nasprotja, nasprot-niilc« pa nas Edi Kocbek na osnovi novejše literature seznanja z globlj:mi vzroki francosko-nemškega spora in nas informira o naporih, ki danes preko nacionalizma iščejo rešitve v višjem človečanskem smislu. Dalje je prispeval d r. R. P 1 e t n j e v razpravo »0 tradiciji v ruski literaturi«, ki se bo še nadaljevala. Bogat in pester je tudi Kritični pregled. 0 slovstvenih novostih poročaio: L. Klakočer (Louis Adamič: Laughing in the Jungle), Boris Orel (Jack London: Dolina meseca, B. Kellermann: Pot bogov, Rud. Braune: De-vojka za pisačom mašinom), dr. J. Šile (Tolstoj: Vojna in mir), Tine De beljak (Radoje Mirko-vič: Jutro na pjesnikovom grobu, Milivoje Ristič: Svitci, Radovan Košutič: Ide mladi maj, Boško Tokin: Terazije, Dušan M. Jevtič: Od Boga zabo-ravljeni, dr. D. Smiljanič: Poreklo genija, Sima Pandurovič: Bogdan Popovič). 0 gledališču v minuli sezoni (nadaljevanje) poroča France Vodnik. Zapiski prinašajo fledeča poročila: t kipar Franc Borneker (R. I..), Oton Župančič: Ciciban (R. L.), Selma Lagerlof: Zgodba o blaznem Gun-narju (Mirko Javornik), dr. Jakob Žagar: Prazgodovina sveta (R. L.). List krase tudi številne silno lepu uspele r e -produkcije Meštrovičevih del. Dom in Svet se naroča pri Upravi Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani. Ubijalec, razbojnik in rokovnjač Jožef Kičsiovič iz Stojncev pred sodnim stolom pravice - Obsojen na dosmrtno ječo Rodnih izvedencev, je bila poškodba absolutno smrtonosna in bi ludi takojšnja zdravnška pomoč ne pomagala. Pokojni Kranjc je bil oče treh otrok. Mesto kesanja — Ijubavni predlogi. Kristovič ni kazal po izvršenem dejanju niti najmanjšega znaka kesa. Po izvršenem zločinu se je razgovarjal s šilakovo in ji, kakor pripoveduje obtožnica, jel nadlegovati z ljubavnimi predlogi. Nato se je podal k pokojnikovi ljubici Mariji Vajda ler ji dejal, da je ustrelil Kranjca, kar da je že davno nameraval. Isto je povedal tudi Petru Vajd> in občinskemu svetovalcu Matiji Turku. V razpravni dvorani se je nabralo toliko ljudi iz Stojncev in okolice, da je bila razpravna dvorana št. 53 nabito polna. To dokazuje najbolj, kako veliko zanimanje je bilo za ta proces med tamošnjim prebivalstvom. Razpravo je vodil vss. Lenart, vss. dr. Tombak, vss. Žemljic, dr. Čemer in Kolšek prisedniki. Obtožbo je zastopal državni pravdnik dr. Zorjan, obtoženca je zagovarjal dr. šnuderl. Obtoženec se pri začetnih predsednikovih vprašanjih dela neumnega in razmišlja na dolgo pri najenostavnejših vprašanjih kakor na primer pri podatkih rojstva itd. tako, da ga je moral predsednik opozoriti, naj se ne dela' neumnega. V nadaljnem poteka zelo zanimivo iz praševanje: Predsednik: Ali ste krivi? Obtoženec: Gospod predsednik, odkrito povem, da se ne spominjam,prav ničesar. Drugi so mi povedali šele, da sem ga jaz usmrtil. Predsednik: Ali ste kaj pili istega dne? Obtoženec: Do večera nič. Predsednik: Kaj ste pili zvečer? Obtoženec: Četrt litra šnopsn. Predsednik: Ali se spominjate, da ste vzeti samokres s seboj? Obtoženec: Nič ne vem. Predsednik: Kaj je bilo pri Šilakovili? Ob'.oženec: Nič ne vem, kaj je bilo. Državni pravdnik: Kristovič! Se spominjate., kaj sle govorili po dejanju? Obtoženec: Ne. Predsednik: Vi sle v Ptuju pred preiskovalnim sodnikom rekli, da ste šli s pokojnim k Šilakovi, in sedaj tudi to tajite. Obtoženec molči. Sodnik Kolšek vpraša pričo šilakovo: Ali je obdolženec- kaj rekel, ko je dobil strel v nogo? Priča: Da, rekel je, da je krvav. S tem je prišel obdolženec zopet v protislovje, . ker pravi, da se ničesar ne spominja. Priča Vajda izpoveduje, da mu je obtoženec i rekel, da je enega že, dva pa še bo. Vse priče so obloSenca zelo obremenile. Prav značilen intermezzo pri razpravi je bil, ko se je dvignil odvetnik dr. Šnuderl in predlagal preložitev razprave, ker dvorana ni zakurjena in ie premrzlo, da bi se razprava mogla vršiti. Ganljiv je bil primer, ko je stopila v dvorano starka, ihteča in jokajoča: bila je težko prizadela pokojnikova mati Ana Kranjc. Razprava je trajala do poldne, nakar je predsednik razglasil razsodbo, ki se glasi na dosmrtno roliijo trajno Izgubo častnih pravic, na plačilo pogrebnih iti sodnih slroškov, za vsakega od pokojnikovih otrok po 100 Din mesečno. Obtoženec kazni ni sprejel in je zagovornik prijavil revizijo in priziv. Pr* rozijlasu obsodbe sla obsojenčeva žena in hčerka pričeli jokati. Dunajska vremenska napoved: Oblačno, deževno, močni zapatlni vetrovi. Najprej še toplo, potem pa se bo iemperatura znižala, V splošnem bo zelo spremenljivo vreme trajalo še nadalje. Maribor, 26. oktobra. Težki so slučaji, ki jih ima od časa do časa obravnavati mariborski senat; slučaj, ki se je danes razpravljal, pa je v toliko značilen, ker se jo zagovarjal pred sodnim stolom pravice človek, čigar kazenski list izkazuje že 18 predkazni, in ki si je sedaj še nakopal obtožbo, da je dne 18. aprila t. 1. s smrtonosnim strelom iz vojaške piš'ole, ki je zadel naravnost v srce, usmrtil Štefana Kran:ca in s tem zakrivil zločinstvo zoper življenje in telo. Kdo je obtoženec? Imenuje se Jožef Kristovič in je rojen dne 5. januarja 1891 v Slojncih pri Sv. Marku niže Ptuja. V obtožnici se navaja, da je oženjen, mož po-Beslnice v Stojncih, brez premoženja in osemnajst-krat predkaznovan radi raznih deliktov in zločin-stev zoper telesno in imovinsko varnost. Najtežja njegova kazen je osemletna težka ječa, na katero je bil kaznovan radi zločinskega razbojniškega napada, ki ga je izvršil Kristovič v družbi dveh razbojniških tovarišev. To kazen je deloma prestal in se je po odpustu iz kaznilnice vrnil k svoji ženi, ki je poseslnica v Stojncih. Kristovič se je, vrnivši se domov, pečal s prekupčevanjem, pa je med tem zopet izvršil tri kazniva dejanja. Ta žalostni niz svojega zločinskega delovanja pa je zaključil z zlo-činstvom zoper življenje in telo, radi katerega je prišel ponovno na zatožno klop. Kako se je izvršil zločin? Obtožnica, ki jo je državni pravdnik naperil zoper obtoženca, opisuje zelo natančno potek dogodkov, iz katerega razbiramo na kratko sledeči razvoj dogodkov: Dne 18. aprila t. 1. je prišel k obtožencu na dom njegov tovariš in znanec Franc Janžekovič in prinesel s seboj tri litre vina, katere je potem skupno s Kristovičevimi in pa s Štefanom Kranjcem, ki je tudi prišel za Janžekovičem tiakaj, popil. Kristovič in Kranjc sla se nato okoli polnoči odpeljala na kolesih k vinotoču Elizabete Silak v Stojncih. Kristovič se je še pred odhodom od doma oborožil z nabito vojaško pištolo 9 mm. Pri Šilakovi so naročili dva litra vina; zraven so bili še drugi, ki so se nahajali že preje v vinooiču. Kristovič je bil od začetka čisto miren in se je zabaval s Šilakovo, ki je že ležala v postelji. Nikdo ne ve, zakaj se je prav za prav naenkrat zgodilo, da je Kristovič planil pokonci, zgrabil za pišlolo in se zadri: Še bo pokal stari avstrijanec t. j. repetirka, ki jo je bil prinesel s seboj od doma. Končno so ga vendarle pomirili, dokler ni nekdo od navzočih skril ua dopustu se nahajajočemu vojaku Francu Vršiču, ki je tudi bil zraven, bajonet. Tedaj je obdolženec, smatral za potrebno, da je stopil k Vršiču in ga pričel zasmehovati, češ, kakšen vojak da je, ki liosi samo pas brez bajoneta. Tedaj je Vršič odpel pas in ga vrgel pred obdolženca 7, izjavo, naj mu tisti, ki mu je bajonet vzel, istega tudi vrne. Obtoženec pa je tedaj zopet vzrojil in pričel groziti, da bo streljal, če se ne umaknejo vsi navzoči. Vse je izginilo iz sobe pred divjakom in edino njegov stari znanec Štefan Kranjc se je opogumil, da se mu je. približal iu da ga je začel miriti, lioteč mu odvzeti pištolo. Toda Krislovig si ni dal iztrgali pišlole, ampak se je zanjo med obema vnela huda borba, sredi katere se je pištola sprožila in zadela Knstoviča v desno stegno; poškodba je bila samo lahkega znača'a. Nnvzlic temu pa je Kristovič iztrgal Kranjcu ualo pištolo, mu jo nastavil na prsa, zarohnel tu imaš in Kranjc se jo zadet v srce, zrušil na lin in kmalu nato izdihnil. Pri obdukciji se je ugotovilo, dn je prodrl izstrelek Kranjcu na levi strani prs v višini o. rebra, srčni prekat, prebil nato desno polovico 11 rs u o prepone ter izstopil v višini devetega do-aio ga medreberja, jedvu 5 cm od hrbtenice. Po izjavi f Prof. dr. Karel Hinterlechner Komaj se je zaprl grob, ki je vase sprejel telo botanika Frana Jesenka, se je odprl nov. ki terja zase truplo inineraloga in geologa dr. Karla Hinterlechnerja. Prehuda izguba za nuio mlado univerzo, ki ji je rajni prof. Ilinter-lechner posvetil toliko ljubezni in truda. Leta 1919 je bil imenovan za rednegu profesorja na tehniški fakulteti in takoj prvo leto, ko je bilo treba fakulteto organizirati, je bil izvoljen za dekanu. Še trikrat pozneje ga je zaupanje kolegov postavilo na to mesto. V študijskem letu 1924-25 pa je kot rektor vodil našo univerzo in se z enako skrbjo zavzemal /a proepeh vseh petih fakultet. Karel llinterlechner je bil Ljubljančan. Oče njegov je bil znan in spoštovan obrtnik, čevljar. Mati je bilo po rodu' Čehinja; po njej je podedoval tisto žilavo vztrajnost, praktično razsodnost in organizatorno spretnost, ki so se tako sijajno |H>k«znle žr v njegovem delovu-nju nu Dunaju, prav posebno pa nu mladi tehniški fakulteti iu na univerzi v Lljuhljani. Rodil se je 31. maja 1874. Dovršivši leta 1894 gimnazijo je šel na dunajsko univerzo, od 1894 do 189« je študiral mineralogijo in pe-trografijo in 1899 proinoviral zu doktorja filozofije. Že 1898 je bil nastavljen za asistenta nu tehniki v Brnu, 1900 pa prišel na državni geološki zavod nn Dunaju. Tu je deloval 19 let, bil 1918 imenovan zu šef« geologu, [K> prevratu pa kot Slovenec odslovi jen. Vrnil se je v domovino in zastavil svoje znanje, svoje izkušnje in svojo vztrajno delavnost, da bi ustvaril znanstvene azvode, ki so v spremenjenih razmerah |>ostali potrebni. Nn univerzi je ustvaril vzoren mineraloški institut z dragoceno zbirko in izbrano biblioteko. Iz delal je načrt za državni geološki zavod in ga predložil vladi, kakor je bil že prej naredil osnutek za češki dr-žavni geološki zavod v Pragi. Večkrat, ko je bila naša univerza v nevarnosti, dn se ji okrne ta ali oni del, se je v dnevnem čusopisju oglasil, da bi javnost točno |>oučil o univerzitetnih zadevah in potrebah. Pri vsem tem delu, ki mu je vzelo mnogo časa, je nadaljeval svoja znanstvena raziskovanja iu geološke karte ter pripravljal slovenske učbenike iz panog svoje stroke. V letih, ko je služboval na dunajskem geološkem zavodu, je objavil dolgo vrsto razprav v Jnhrbuch der geolog. Kciclisanstult in v Ver-hnndliingen der geolog. Relclisanstalt, ki obravnavajo zlasti geološke razmere v raznih delih Češke. Pisal je tudi v Vestnik češkega znanstvenega društva in v berlinski Geologisehes Cen-traLblatt. Njegovega strokovnega dela nestro-krfffljok ne more oceniti. Da pa je odlično vrednosti, izpričuje dejstvo, da so razne znanstvene institucije izbrale prof. Hinterlechnorja za svojega člana: bil je član češke akademije znanosti, član geološkega državnega zavod« v Pragi. dopisujoči član prirodoslovnega društva v Pragi in zveznega geološkeg« zavoda na Dunaju. Karel Hinterlechner je bil mož, ki si g« imoral spoštovati: preprost, iskren, vztrajen, dobrega src« in nesebičen, kar je spoznal za koristno ali potrebno, je izvedel, naj je bilo še toliko težav: prej ni odnehal. Poosebljena poštenost! Pred štirimi leti in pol je zbolel za vnetjem porebrnice. Dolgo je takrat boleluil. p« je n« videz le ozdravel. Na videz samo! Saj je zopet in zopet čutil težave, ki so ga opominjale, da ni več zdrav. Od letošnje pomladi dalje se je pa njegovo zdravstveno stanje vedno slabšalo. Vdano je prenašal bolezen, čeprav mu je razjedala srce skril) za tri otročiče iz srečnega zakona, ki pn je sklenil pomladi 1927; vdano je trpel in kot veren kristjan umrl. Blagemu možu in odličnemu učenjaku bo med nami časten in trajen spomin. / Dr. F. K. Luckm«n. Iz življenja dr. K. Hinterlechnerja Najlepša dota, ki jo je dobil pok. profesor Hinterlechner od svojih priprostih, pa spoštovanih staršev, je bila vzgoja, ki mu je že od mladosti vcepila tenak čut za red in vestno izpolnjevanje svojih dolžnosti v vsakem slučaju, naj mu je bilo ljubo ali ne. Že kot gimnazijec je bil pri učenju sila vesten in radi tega tudi vedno med najboljšimi. Kot akadtmik na Dunaju, kjer je nešteto dijakov lahkomiselno zapravljalo zdravje in leta, je on slovel po svoji solidnosti in marljivosti. Kot prirodoslovec se je posebno zanimal za mineralogijo in geologijo, kar ni čudno, ker tedaj je učil na Dunaju slavni geolog Suess, ki je poslušalce kar fasciniral, kakor se je izrazil prof. Hinterlechner. Po končanih študijah je postal asistent na nemški tehniki v Brnu ter promoviral iz mineralogije. V letu 1900 je bil nastavljen kot geolog na drž. geološkem zavodu n« Dunaju, kjer je deloval 19 let. Delal je deloma v zavodu, deloma geološko ma-piral na Češkem in na Gornje Avstrijskem. Dva geološka lista sta bila že objavljena, za dva ima pa zbrano vse gradivo, ter je eden že deloma dovršen. Leta 1918 je bil ob razsulu Avstrije kot šef-geolog odpuščen iz službe, ker je bil Slovenec. Dasi je imel odprto pot na Češko, kjer je imel mnogo znancev, je vendar z veseljem prišel v Ljubljano, da organizira mineraloški institut. Tu je prišel kot rojen organizator v svoj element. Vsa sredstva, ki so mu biia na razpolago od države in od demobilizacijskega fonda, je porabil z razumom in ekonomično. Kdor ga je videl, kako je v začetku hodil globoko zamišljen po praznih sobanah in računal, kaj mora priti na kak prostor, kakšne naj bodo omare za zbirko itd., si ne bi mogel misliti, da je imel načrt za institut izgotovljen že do podrobnosti. Zato napravi sedaj učinek na gle-davca kar zaokrožena celota, dasi njegovi načrti še davno niso izpeljani do konca. Njegovo široko znanje in zveze po svetu so mu v tem slučaju delo olajšale. Prihajale so zbirke ena za drugo, urejevanja, pregledovanja čez glavo. Toda povsod je bii tudi on zraven. Ko so se izkladali lepi vzorci rudnin, je ves nepotrpežljiv stal pri odvijanju in z od veselja žarečimi očmi ter s ponosom jemal svoje ljubljence v roke. Osebju je strogo zabičeval, kako nežno jih morajo prijemati in polagati. V par letih je bila zbirka v glavnem gotova. Ponosno je rad hodil med omarami in z zadoščenjem razkazoval svoje uspehe. Institut, za katerega je žrtvoval toliko truda in časa, mu je bil pa tudi nekakšno svetišče. Gorje mu, kdor je prinesel s čevlji blata v sobe! Ni se mu mogel kdo bolj zameriti, kakor če |e iz lahkomiselnosti pokvaril kake lepe vzorce. In knjižnica! Nanjo je bil res lahko ponosen! Čez 2000 samostojnih knjig, čez 100 perijodik, od katerih so nekateri. dela tako redka in dragocena, da se ne dobe niti za drag denar ne. Njegovo delo je, da je institut najmoderneje opremljen z vsem, kar se potrebuje za znanstveno delo institutskega osebja in dijaštva. Poleg vsega dela za institut je predaval svoje predmete po 15 in več ur na teden ter pripravljal pri tem skripta na novo. Kako je vse to zmogel, je težko razumeti. Poleg tega je bil kot izvedenec zaposlen pri raznih podjetjih, kar mu je dalo tudi obilo dela. Pokojni prof. dr. Hinterlechner jc izposloval pri Trboveljski premogokopni družbi 100.000 Din ter je dal urediti lepo predavalnico, ki je na razpolago tudi drugim strokam. Mnogo si je prizadeval za izdajo rudarskega glasnika, ki naj bi izhajal v Ljubljani, pa ni dobil nobene državne podpore in je stvar padla v vodo. Ravnotako njegov trud za gradbeni fond univerze ni dosegel uspeha. Kako nevstrašeno je branil univerzo pred domačimi in tujimi nasprotniki, vedo povedati njegovi prijatelji in nasprotniki. Pokojni g. profesor Hinterlechner je mogel vse to izvršiti in poslednja leta nadaljevati kljub bolezni le, ker je bil neupogljiv in vesten značaj. Bil je mož, ki ni klonil ne pred grožnjami, ne pred zlatom. Zato ga je vsak čislal, ki je poznal njegov značaj. Imel je veliko prijateljev, pa tudi veliko nasprotnikov, kar je z neupogljivim značajem v tesni zvezi. Po mišljenju je bil pok. prof. H. prepričan in tudi praktičen katoličan, lega tudi ni skrival in kot tak je tudi umrl. Skratka, bil je mož, kakršnih je malo. Njegova dela bodo ohranila njegov spomin med Slovenci in med drugimi narodi še dolga stoletja. Znanstvena dela dr, K. Hinterlechnerja Največji del publikacij profesorja K. Hinterlechnerja je v zvezi z geološkim kartiranjem, ki je bilo jedro njegovega delovanja do prihoda v Ljubljano. Največja njegova dela te vrste so listi kart »Nemški Brod« in »Iglava« v merilu 1:75.000. V zvezi z njimi so največje po obsegu in popolnosti preiskovanja sledeče publikacije: »Uber die petrographische Beschaffenheit eini-ger Gesteine des vvestbohmischen Cambriums und d. benachbarten Gebietes«. Jahrb. d. g. Reichsanst. 1902, S. 163—218, in posebno »Geologische Verhalt-nisse im Gebiete d. Kartenblattes »Deutschbrod«. Jahrb. d. g. R.-A. 1907, S. 115—374. 1'osebno mnogo se je zanimal za eruptivne hribine. Tem hribinam je posvečeno tretje večje delo »Ober Eruptivgesteine aus dem Eisengebirge in Biihmen. Geoiogisch-petrographischer Teil«. Jahrb. d. g. R.-A. 1909, S. 127—232. Kruptivne hribine Češke sestavljajo tudi teme prvih razprav K. Hinterlechnerja in sicer »Uber Basaltgesteine aus Osthohmen«. Jahrb. d. g. R.-A. t <00, S. 469—526. Prvi del te razprave »Der Nephelin-Jepnrit des Kuneticer Berges bei Pardubitz in Biihmen je služil za doktorsko disertacijo in ie bil '/.vršen v mineraloško-petrografskem institutu dunajske univerze. Podatke o zanimivi hribini iz Kunetickega gorovja je K. Hinterlechner izpopolnjeval še nekoli-krat v svojih poznejših člankih. Del publikacij K. Hinterlechnerja se nanaša na preiskovanje rudnin slojišč, in sicer: »Geologische Mitteilungen iiber ostbohmische Graphite und ihre stratigraphische Bedeutung. Verh. d. g R.-A. 1911, S. 365—380 in Uber die alpinen Anti-monitvorkommen: Maltern, Schlaining u. Trojane Nebst Mitteilungen iiber d. Blei-Quecksilber-Grube von Knapovže in Krain . Jahrb d. g. R.-A. 1917, S. 341—404. V geološkem listu •Verhandlungen der k. k. geol. Reichsanstalt in Wien* je napisal naslednje sestavke: »Ober inetamorphr Scliie'er aus d. Eisengebirge in Bohm.n. |1910), Ober Schollen-bevvegungen am siidlichen Kande d. b'>hm Vasse (1914), »Ober Schieferinjektionen aus d. Gebiete d. Spezialkartenblatter Krems und Horn • (1917). Del njegovih geoloških publikacij se nanaša na geološko kartografijo, ki je bila iedro njegovega delovanja. Publiciral je geološke karte raznih ozemelj bivše avstro-ogrske monarhiie, karte Nemškega Broda in Iglave v merilu 1:75.000 v »Verhandlungen« (1904 1910). Uspehe raziskavam na češkem ozemlju ie deloma objavil v slovenskem jeziku v »Včstniku kral. češke spol. nauk« v Pragi, kakor »0 nekaterih tujih hribinah iz. nelelinjv ega tefrita Kunčtiške gore pri Pardubicah na Češkem« (1902) in »0 petrografičnih svojslvih nekaterih hribin iz zapadnočeškega kambrija« (1903). Pisal je v »Vestnik IV .sjezdu pfirodozpytcuv a Ičkaiil českyh«, kakor n. pr. »0 vzhodnočeških hribinah« (1908). Njegov rektorski govor na svetosavski proslavi univerze v Ljubljani I. 1925. »Premoško bogastvo posameznih držav in njih medsebojno razmerje« je istega leta izšel v »Geografskem vest-niku«. Za organizacijo češkega geološkega državnega zavoda je izdelal osnutek, po katerem je bil zavod pozneje urejen. Podoben načrt je izdelal za tak zavod tudi v Jugoslaviji in ga po poverjeniku Verstovšku predložil osrednji vladi. Sprožil je razna znanstvena organizacijska vprašanja tudi drugod, kakor n. pr. 1. 1908 in 1909 v »Ljubljanskem Zvonu«. Za nižje razrede srednjih šol je spisal /Mineralogijo«, ki je izšla 1. 1904. Pisal ie tudi poljudne znanstvene razprave. Tako je priobčeval v »Slovanu« od 1. 1909 do 1911 članke pod naslovom »Iz geologije«. V »Slovenski trgovski vestnik« je pisal članke »Praktična geologija« od 1. 1909 do 1914. Sodeloval je pri raznih dnevnikih, zlasti v »Slovencu«, in so njegove razprave podpisane s psevdonimom »Posazavski«, ki si ga je nadel po reki Sazavi na Češkem. To reko je namreč pre-majiiral od izvira pa skoraj do izliva. Hinterlechner ie pripravil za tisk slovensko geologijo in stratigrafijo ter mineralogijo, petrografijo in nauk o slojiščih, dalje geološki zemljevid »Blat Ybbs<, ki bo iziel na Dunaju v geološkem institutu, dalje list »Dačice-Mor. Budejevice«, ki ga je priobčil geološki državni zavod v Pragi ter geološke razprave v teh zemljevidih. Za svoje obširno delo je bil Hinterlechner član geološkega državnega zavoda v Pragi, pravi član češke akademije znanosti in dopisujoči član prirodoslovnega društva v Pragi ter »Geolog. Bundesanstalt« na Dunaju. Od leta 1919 je moral glavni del svoiega časa dodeliti sestavljanju skript 6vojih številnih predavanj na univerzi in organizaciji mineraloško-petro-grafskega instituta. V različnih časih je predaval: mineralogijo, petrografijo, paleontologijo, stratigrafijo, občo geologijo, nauk o slojiščih, geologijo premogov in nafte, praktično geologijo in geologijo Jugoslavije. Preiskavanje materijala, ki ga je zbral pri svojem delovanju na geološkem zavodu na Dunaju, je nadaljeval v prostem času v Ljubljani ler je začel geološko preiskovanje jugoslovanskega ozemlja (okolica Slov. Bistrice). Na žalost pa teh svojih preiskovanj ni dovršil. A0*** T&k' Belgrad in uporaba našega premoPa Za Slovence gotovo ne more biti brez interesa zvedeti, kdo vse zalaga Belgrad s premogom oziroma koksom, in to jiosebno v današnjih časih, ko je v naših premogokopih huda brezposelnost. Belgrad porabi letno okrog 7000 vagonov premoga in okrog 1500 vagonov koksa. Za tako veliko mesto gotovo to ni veliko. V glavnem odpade ta količina na ono razmeroma malo industrije, ki jo ima Belgrad. in pa na centralne kurjave, v kolikor so te vpeljane po nekih novih zgradbah; sicer pa belgrnjska kuharica kuri z dr vrni. Zelo redka so namreč v Bel-gradu stanovanja z zidanimi štedilniki, večinoma imajo stranke svoje lastne železne štedilnike ali gašperčke, ki ne preneso močnega ognja od premoga. poleti pa je tu doli zelo v'navadi tako imenovani turški Mnangalc, ki se ga postavi lepo pred vrata v »avliji« (dvorišče), in ki se kuri z ogljem. Doslej je Belgrad uporabljal predvsem šlezki premog, čeravno je dražji od domačega in čeravno je za domačo potrebo ravno tako uporaben. Šlez-kega premoga in koksa je Belgrad v zadnjih letih porabil po blizu 5000 vagonov letno. Kakor pa sedaj kaže, so bo uporaba šlezkega premoga v letošnji zimi zelo znižala v korist uporabe domačega premoga boljših vrst. Kakor zagotavljajo belgrajski trgovci s kurivom, dovoz šlezkega premoga letos ne bo presegel 1500 vagonov, in to v najboljšem slučaju, in sicer radi otežkočone pribave deviz, oziroma zato, ker tuji izvozniki zahtevajo plačilo vnaprej, kar pa je za dobršen del belgrajskih trgovcev s kurivom nemogoče. S poraho domačega premoga pa bodo Belgrajci ne samo na izdatkih za gretje prihranili 20 do 25%. kolikor je domači premog cenejši, marveč, bodo tudi s tem podprli naše domače premogokope ozir. rudarje. Izmed domačih premogokopov pridejo, kar se tiče nakrbe Belgrada f? premogom, v poštev na prvem mestu trboveljski, izmed srbskih Da iaran- dolski, bogovinski, sičevački in ravnoreški premo-irokopi, in še nekateri drugi, katerih premog vsebuje manjšo količino žvejila. Dočim se je z uvozom šlezkega premogu že začelo, se bo dovoz iz domačih premogoko|>ov začel takoj, ko nastopijo prvi hladnejši dnevi. Cene premoga so v Belgradu danes sledeče: šlezki 650-660, boks 650, trboveljski 450, bogovinski 550, sičevački 530. jarandolski 450 in ravnoreški 550. V teh cenah je dostavitev na dom že všteta. Vagonski nakup je primerno cenejši, kakor i je tudi kolikorlolikšna razlika v ceni za drobni j oziroma debeli premog. Belgrad preskrbuje s kurivom svojih dvajset i velikih trgovcev, ki imajo svoja skladišča večinoma na savskem in donavskem pristanišču, število trgovcev s kurivom je od lanskega leta razmeroma zelo jiadlo, ker jih je med letom precej stisnila gospodarska kriza. Naš trboveljski premog je v Belgradu izmed domačih še najbolj poznan pa ludi cenjen. Da so ga začeli kujiovati tudi domačini, je v veliki meri zasluga naših slovenskih družin, zlasti železniških, ki se ga poslužujejo že od |>očetka, odkar so tu doli. Bilo bi samo potrebno, da bi se ga nekoliko laže dobilo. Mesto je namreč jio svojem obsegu ogromno, dočim so glavne zaloge vse predvsem na enem mestu. Moderne zimske plašče v veliki izbiri in j>o najnižjih cenah dobite pri ELITE" damska in moška konfekcija Liubijana, Prešernova ulica 9. Dovoljeno od Mm soc. po), tn nar. zdravija S. St. 15610 od 29. IX. 1U32. Stavbna zadruga vojnih dobro« oijcev Dne 25. t. in. so je ustanovil« stavbna druga vojnih dohrovoljccv, r. z. z o. /. v Ljubljani. ki ji je namt-n. dn izpriča še poznim rodovom, kako m> tudi Slovenci prispevali svoj del žrtev n« bojiščih svetovne vojne /m svobodo in /cdilijenje svoje domovine. Po zasnovi, kakor jo jc /omislil g. univ. |>rof. arh. J. Plečnik v »voji šoli. Imi t« spomenik zaokrožen« celot« dobrovoljskega naselja ' ličnimi enodružinskimi hišicami / vrtički. Vii pročelju leg« misel j« j«' zamišljena kapelica z večno lučjo v opomin, naj nikoli ne uptisne v n«JHIi srcih spomin n« -vete žrtve jiiullili za domovino, k«-terih imen« bodo vklesano nu mramornatili ploščah v notranjosti te kapelice. Zamisel je velika in |>o svojem pomenil vpr«v veličnstn«: saj jc v njej neizpodbiten doka/, d« smo Slovenci svolvodno, |k> lastni opredelitvi in sorazmerno svojemu številu z velikimi žrtvami v krvi in imetju sodelov«li za veliko Jugoslavijo. Upravičeno jc upanje, d« bodo tako javnost. kakor tudi odločujoči državni in snmo-ii prav ni čiuitclji ra/umeli velik zgodovinski |)omcn tcen naselja — spomenik« naših žrtev — in |Kxl|irli vzvišeni namen novoustanovljene stavbne z« okrus svoji okolici, tudi etično-dolžni spomin sc vzbuj« ob pogledu mimoidočih. Tod« vse bolj učinkuje s|H>menik v obliki naselja, v katerem bo tisto drobno življenje, zajeto iz celote domovine in naroda, ob simbolični večni luči Na jvišjega Usmerjevalca noše?« dejanja in ne-hnnja, pinlo v ritmu tistih, ki so živeli in umirali /a svobodo naroda in domovine. Koncert logaškega pevskega okrožja V nedeljo dne 23. oktobra ob 8 zvečer se je vršil v Dolenjem Logatcu koncert logaškega pevskega okrožja. Z malimi izpremembami ]e bil program isti, katerega je omenjeno okrožje izvajalo že na svojem prvem koncertu v Rovtah. Skupno je nastopilo nad 60 pevcev in pevk z zelo pestrim sporedom umetnih, pa tudi narodnih pesmi. Naj pripomnim takoj, da se mi je zdel spored zelo srečno izbran za pevce same in tudi za poslušalce. Takoj uvodna pesem je pokazala, da so se pevci in pevke dobro in skrbno pripravili za svoj nastop. Lepo, ubrano je zadonela z odra Ocvirkova »Veje zelene«. Videlo se je, da ima okrožni pevo-vodja Velkavrh zbor v svoji oblasti. — Nato nam je mešani zbor iz Dol. Logatca zapel tri pesmi: i Svetkovo »Most vzdihov« (čudno, četudi jo človek | ponovno sliši na raznih koncertih, vendar ta pe-I sem vžge in je vsakikrat užitek zase), dalje raz-j igrano Adamičevo »Ples kralja Matjaža«. Dasi je , vsebinsko morda ta pesem malo šibka in ne zahteva posebne tehnike, je vendar hvaležna pesem in jo marsikateri zbor rad postavi v svoj program. ; Bila je lepo zapeta, skrbno obrušena in prosta suženjske ritmike. Vodopivčevega »Knezovega zeta« je občinstvo sprejelo s toplim aplavzom. — Zbor sam šteje okrog 30 pevskih moči, sijajen je v ženskih glasovih, bolj šibki so pa tenorji in basi, sem pa tja še nekoliko okorni in težki zlasti v agogiki in ritmiki. Prijetno nas je presenetil pevski zbor iz Rovt, ki je med drugim ritmično res lepo izvajal I.ajov-čeve »Kroparje« in »Pastirčke«. Obe pesmi sla bili sigurno zapeti, dinamika je bila lepo izpeljana: intonančno je pel zbor čisto, le alt je sem in tja nekoliko silil v ospredje. Tenor je mogoče malce prešibek za polne ženske glasove in dobre base. Vse pesmi, ki so jih odpeli, so za poslušalce sicer šaljive, toda za pevce kar resne stvarce. Sicer pa že komponistovo ime znači, da si zbor precej upa ' in je v dobrih rokah pevovodja Jezerška. Najbolj dovršen de! programa so bile gotovo pesmi, ki jih je izvaja! celokupen ženski zbor. Med temi pesmimi naj omenim le Klemenčičevo »Slanico« (pel samo logaški ženski zbor) in prelepo toda nič manj težko Premrlovo »Na sv. večer«. Nikjer ni človek čutil kake težave, z lahkoto 6o prehajali glasovi iz težkih leg in se zopet zlili v lepo enotno harmonijo. Izmed zadnjih pesmi, ki jih je zapel zopet ves zbor okrožja, naj omenjam Ferjančičevo »Plani-narica«, ki jo je občinstvo sprejelo z burnim aplavzom in zahtevalo ponovitve. Samospev ie bil prav lepo vpleten v zbor, pel je mehko, občuteno, zbor sam je bil dovolj diskreten zato je solistka prišla i v primerno ospredje. Tudi ta pesem nas uči gotovega dejstva; kaže nam jasno, v katero smer je j treba kreniti v glavnem, če hočemo vzdržati narod v živahnem stiku z umetnostjo. Ljudska, narodna pesem je glavni vir. — Morda je bilo dobro, da je bila Tomčeva »Majeva« postavljena na zadnje mesto za zaključek koncerta. S svojo preprostostjo in mehkobo je gotovo še enkrat pritegnila nase | vse poslušalce. Skoro vsi pevci so dovolj skrbno sledili diri-gentovim gestam ler se kljub množici zlili v harmonično celoto. »P« in »pp« je bil včasih prav lep. | Dobro je, da stoje pevci na odru, kolikor se le da, ] spredaj, da se posamezni glasovi preveč ne po-| razgube med kulisami. Udeležba je bila povoljna, če uj>oStevamo, da se je koncert s prav istim vzporedom vrSil že v ; Rovtah. To je bil zopet re« lep umetniški užitek n | želimo, da bi nas še katerikrat razveselili s pn-; dobnim programom, s katerim moremo pokazati, da je naša slovenska pesem pesem naše duše, pesem utripajočega narodovega srca! I. P-ljc. Ljubljana Fran Milčinshi v grobu Ljubljana, 26. okt. Z globoko žalostjo v srcih je med turobnim zvonenjem spremljala danes ob pol 4 popoldne velika množica ljudi tako priljubljenega liana Milčinskega, na njegovi zadnji poti. Pogreb velikega pisatelja in socialnega sodnika je bil iz mrtvašnice Leonišča na pokopališče k Sv. Križu. Na njegovi zadnji poti so počastili spomin Milčinskega mnogi odllčnikt, posebno pa mladina, ki jo je pokojnik toliko ljubil. Pri mrtvašnici so ljubljanski pevca pod vodstvom prof. Juvuuca zapeli žuloslinko Vigred se povrne«, nakar se je razvil žalni sprevod. Za žalno zastavo in za križem je šla najprej mladina, tako gojenci Marijaniščn in gojenke Licli-lenturna, dalje po en razred od vsake ljubljanske šole in dijakinje ženske realne gimnazije z vsem profesorskim zborom. Pred krsto je bil tudi voz številnih vencev, ki so jih darovali sorodniki, prijatelji in znanci pokojnika, društvo Pravnik in UJN2B. Za žalujočimi sorodniki se je najprej razvila dolga vrsta zastopnikov, tako sodišča, med katerimi omenjamo predsednika višjega sodišča v. p. dr. Roglno ter sedanjega predsednika dr. Vran-čiča. skoraj celoten sodniški zbor ljubljanskega sodišča, uradniki in poduradnlki sodišča in jet-nišnice, ki so vsi globoko spoštovali pokojnika in njegovo delo. V sprevodu so šli dtlje tudi skoraj vsi ljubljanski odvetniki s predsednikom dr. 2i-rovnikom in dr. Havniharjem na čelu. Tudi drugi jurlstl so bili zastopani v zelo častnem številu. Mestno občino je zastopal podžupan prof Jarc in številni občinski svetniki. Slovensko Matico io zastopal dr Lončar, v sprevodu pa so šli poleg njega tudi številni slovenski leposlovci in javni delavci. Prosvetno zvezo, oziroma Rndio-Ljubljana, sta z: lopata predsednik dr. Mohorič in tajnik Zor. Narodno gledališče sta zastopala ravnatelja (iolja in dr. Polič. Zbornico za TOI ilr. Pless, zastopa*' so bile tudi druge organizacije in korporacije. Sprevod so spremljale žalostinke. ki jih je svirala godba Sloge«. Pred viaduktom so pevci zapeli žnlostlnko •Blagor mu . . Ves čas je šel sprevod skozi špa-lir, ki ga je tvorilo zelo številno občlnslvo. V cerkvi na pokopališču je opravil cerkvene obrede, kakor tudi pozneje pri grobnici,, lazarist o. Šavelj ob asistenci. Pevci pa so v cerkvi zapeli > Usi i S i nas, Gospod«. Pokopališče je bilo že zavito v mrek. ko so med Ihtenjem sorodnikov In ginjenju vsega občinstva položili v rodbinsko grobnico Krejčljevlh krsto s truplom Mllčlnskega. Nad krsto je govoril nepozabnemu pokojniku v slovo predsednik Slovenske Matice dr. Lončar. Po njegovem govoru so zapeli pevci pod vodstvom g. Premica SpomladiZ grenkim čuvstvoin v prsih se je množica razhajala: Mllčlnskegi, toga dobrega, tega velikega človeka In pisatelja ni več... um Sc itsvcifa Smrtna nesreča v Malem grabnu Ljubljana. 26. oktobra. V Trnovem se je siiot"i pripetila nesreča, i ki je zahtevala življenje mladega dekleta, IS 1 lome Vitle Cluvanovc. doma iz Boštunju in služ.kjnjc pri Steiucrjt. vih. Vitlu jc šla v mraku j k Mult-nin grabnu p ml perilo. Cev. nekaj časa i pu so prišle tja tudi neke ženske, ki so opazili licijsku komisija, ki je ugotovila, tla gre nedvomno za nesrečo in ue /.a stUlloiiiuor uli celo za zločin Krikov na pomoč m nihče sli.šul. Mordu je dekletu prišlo slabo tel- je v oineillev iei 'padla v vodo. ki jo je |>ogoltnila. Pnkojnica je bila pridno dekle in je njti.iu smrt vzbudila splošno obžalovanje. Ko; bo danes? Drama: Ob 15 Zločin iu kazen . Dijaška pr. i k tava po znižanih cenah. Opera: Ob 20: Fr« Dlavolo«. Red D. Sahzi;anski mladinski doiu: Ob 8. 11. prosv. večer, O. prof, Janko Mlakar predava o Severnih apneniških ulpah. Nočno slutim imajo lekarne: Mr. Bahovec. Kongresi tr« 12; mr. Uslar, Sv. Petra ctvlu 78 iu mr. lločevur, Celovška ceslu 34. Dobro in po nizki ceni, to za nas nekaj pomenil Slaroiča naj Bog obvarje, ker za male da denarje! Svežo, čisto poli in bele. mehke roke" dobile z redno vporabo Domači proizvodi suknn /.a moška oblačila, volne in volnenih odej, ki si iili lahko nabavile po tovarniških na i i žiili cenah v naši detajlni :rotl.iulni nt - srmmr, 4 Neobvezno si oglejte zalogo, da se prepričate o kvalitetah, ki dosegajo i ajb"l še inozemske /.(laike, če su tudi do 50'/o cenejše od s ednjih. •©' Se o kinu. Včerajšnji -Slovenec . je poročal o prošnji celjskega Kat. prosv. društva, ki jo je napravilo na bansko upravo, da bi dobilo koncesija za poučni kino, katera prošnja pa je bila odbita z motivacijo, da ni lokalne potrebe, ker ima Celje že itak svoj kino. Zvedeli smo sedaj še naslednje: Ko je bila odbita ta prošnja, je KPD napravilo na bansko upravo 25. julija 1931 prošnjo r/.a potujoči kino. od katerega bi imela korist vsa širša celjska okolica. Ker prošnja le ni bila rešena, je KPD v Celju urgiralo 25. januarja 1932 na bansko upravo, da bi bila prošnja že enkrat rešena, toda na prošnjo in urgenco ni še do danes nobenega odgovora. Čudno se nam zdi tudi, da o novem kino-podjetju še ni nič razpravljal celjski mestni obč. svet, ki bi se kakor v prejšnjem slučaju moral izreči za ali j/roti lokalni potrebi. """'''""I'" 'fr* '"",' ................ ...............Illllllllllllllllllllllllll H«M m m fI r JE* JiJ ij i SE SPREJEMAJO. MOTEL »UNION« - CELJE Obraz in roke dobe svežo, ne v' o .-ono polt, če jih nadrOnete in na lahko masirale redno zvečer in predno se podaste na prosto z Nivea-creme Nivea-ereme nadomešča polom eucerita maščobo leože, ki se je izgubila in hrani ter jača na ta način tkivo, aktivira delovanje celic, tako da postane koža zopet čisla, mehka, gladka in mladostno sveža lueo&t P BRIBPSDORF & CO d s. o. j. MARIBOP (irrKorciCevM ul. 24 OtgVdltAMr « «« t , ^^ Maribor 0 Za slavnostni kunce rt ki se vrši v proslavo Češkoslovaškega narodnega praznika jutri, v petek 28. t. m. ob 20 v veliki Unionski dvorani, vlada med mišim občinstvom veliko zanimanje. Opozarjamo, da «o sedeži v predprodaji v Matični knjigarni. Nil razpolago so še sedeži r>o 10 8 in 6 Din, 15 Dnevne vesti. - 13 00 Čas, plošče, borza. - 17.30 Snlouskj kvintet. — 18.30 lialijanščina (dr. Stanko Leben). — 19.00 Čemu bojazen pred preveliko množino denarja? (Prof. Pengov.) — 19.30 Pogovor s posiušavci (prof. Kure;). — 2d 00 Napake otrok (P I (oni). - 20.30 Prenos iz Belgrad«: češki program 22.30 Čas poročila. Petek, 28. oktobra; 11.15 Šolska ura; Učimo se varčevati (L. Zupane). — 12.15 Plošče. - 12 45 Dnevne vesti. — lii.OO čas, plošče, borza. - 17.30 Salonski kvintet. — 18 30 Poglavje iz zernljepisja: Primorski kras (prof. dr. K. Capuder). -- 19.00 Francoščina (prof. Kuret). — 10.30 Gospodinjska ura: O domačnosti (M. Kmetova), 20.00 Prodava obletnice češkega osvobojeuja (prenos iz Uniona). --22.15 Čas, poročila. Drugi programi « Četrtek. 27. oktobra: Zagreb: 20 30 Češki večer, prenos iz Belgrada. 21.10 Koncertni večer. 22.10 Radio orkesler. — Barcelona: 21.05 Radio orkester. 22.00 Violončelo in pianino. 22.30 Radio orkester. 23.15 Plošče, - Stuttgart: 21.40 Plesi iz troijega stoletja. 22.50 Plesna glasba. — Toulouse: 21.00 Večerni koncert. 21.30 Koncert vojaške godbe. 22.00 Plesna glasba. 23.15 španske pesmi. 0.05 Angleška glasba. — Berlin: 20.10 Beethoven: IV simfonija v B-duru, op. 60. 21.10 Zgodovina Modrega diamanta. 22.20 Poročila, nato plesna glasba. 24.00 Radio orkesler. Belgrad: 18.00 Slavnostna akademija Češkc-jugo,slovanske 20.30 Violinski koncert. Dvorak: Violinski koncert v E-duru; Dvorak: Slovanski ples št 10 21.10 Večerni koncert. 22.10 Radio orkester. 22.40 Večerna glasba - Rim: 20.45 Operni prenos. — Langenberg: 20.45 150 letnica Paganiiiijevenn rojstva. 22.20 Recitacija. 22.50 Koncert. — Praga: 21.30 Večer Paganinijevih kompozicij. 22 20 Prenos koncerta iz kina Ueranek. — Dunaj: 20.40 Koncert. — Budapest: 19.30 »Šaloma«, drama. Ciganska glasba. Petek, 2H. oktobra: Zagreb: 20.05 Simfonični koncert češke filharmonijo, prenos iz. Prage. 21.50 Slovanska glasba ua ploščah. 22.40 Plesna glasba. — Milano: 20.30 Pa-Iriolični večer. 21 15 Simfonični koncert, — Barcelona: 21.10 Radio orkester. 22 00 Recitacije. 22.15 Prenos koncerla iz kavarne. — Stutlgart: 2000 100-letnica Paganiuljeve smrti. 22.20 Avstralija, predavanje. 21.30 Komorna glasba. 22.45 Plesna glasba. — Toulouse: 20.30 Vojaška godba. 21.00 Klasična glasbo. 22.00 Plesna glasba. 23.35 Pester koncert. 0.05 Angleška glasba. — Berlin: 21.10 Koncert 22 30 Prenos iz Amerike, nato koncert. — Belgrad: 19 55 Prenos Iz Prage. - Rim: 20.45 Patrioličen večer. — Beromiinster: 21.40 Radio orkester. — Langenberg: 21.35 Koncerl. 22 30 Prenos iz Amerike. 22.45 Plesna glasba — Praga: 20.05 Simfonični koncert. Dunaj: 20.00 Prenos iz Amerike. 20.15 Simfonični orkester. 22.05 Poroči ia Pra znrh Krivit s's Kra Ijo v Mat Mora Maribor, 26. oklobra. Na pobudo in pod vodstvom tajništva K. A. v Muriboiu »e bo praznoval praznik Kristusa Kralja letos v Maiiboru zelo slovesno. Praznovanje se bo vršilo v znamenju notranje prerodu ve in mogočne unanje manifestacije, kakor se to za ta praznik, ki je za katoliški svet nuj pomeni ji vt\ši, spodobi. V nedeljo zjutruj ob ti bo v stolnici skupno sv. obhajilo članov iu Članic vseh katoliških društe v Mariboru. Posebej je povabilo tajništvo: Kat. akad. starešinstvo, Akad kongregarijo, druge Marijine družbe, Kat. Omlndino, KršČ. žensko zvezo. 1'o elsko zvezo, Faniovsko okrožje, Jug. strokovno organizacijo in Ljudski oder. Ob pol 10 bo slavnostna pridiga o Kristusu Kralju, uato pa noiilifikaliia sv. maša. Službi božji bodo prisoslvovala v™ kal. društvu z zastavami. Popoldne ob 5 pa bo v dvorani Zadružne gospodarske banke slavnostna uk; demiju v čast Kristusu Kralju. Na?topili bodo: stolno pevsko Cecllljansko društvo, godba Kat. (»mladine, Ljudski oder, Ptuel--ka zveza lil olroci iz šole Č. Šolskih sester. V"-prOgrum, ki ga bomo pijz.itejt' jiriobčill, j<> vi' poklonltev Kristu.-u Kralju. Da se omogoči do v-akemu, bo vs!op prod. V Mariboru Je, žal mnogo pojavov, ki pričajo o verski m)ačno«ti in brezbrižnosli ler o hrezbožno--11. zaradi tega bn slovesno pruznovan"' nrrizniku Kri tusa Kralja velike važnosti. □ V zori mladosti je izdihnil svojo blago dušico utviec ljudske šole Danilo .laki iz. ugledne mariborske rodbine. Pogreb bo danes v četrtek ob 16.15 iz. mestna nirivršuice na frančiškansko pokopališče. Snivaj mirno, dušica draga! Žalujočim naše iskreno sožaljel □ V bolnišnico so prepeljali 27 letno posestnieo Barbaro Kurajiluar; neznanec jo je napadel ter ji z ostiim predmetom prizadejal občutne poškodbe, 50 lolno vmičarjevo ženo Julijapo Drnvec iz Roš-poha je povozil neki kolesar; zadobila je lnko hude I es .o.ibe, da se je morala žaleči v bolnišnico. □ Odprla noč in tiau so groba vrata... V torek 25. t. m. je v splošni bolnišnici izdihnila svojo blago duš i gospa Bogosavec Katarina, t-opiogu policijskega uradnika, v sUirosti 51 let. Pogreb bo danes ob 4 popoldne iz mestne mrtvašnice na niagdnlensko pokopališče, Večni mir njeni duši. Preostalim naše sožalje, □ Svojevrsten trik si je izmislilo 22- do 25-letno dekla Prišlo je v jutranjih urah, ko je promet največji, v neko trgovino na Glavnem irgu in nakupilo blaga za 257 Din. Trgovskemu pomočniku, ki ji je slregel, je dejala, naj ji napravi dva računa, in sicer enega za 224 Din, drugega pa za 33 Din. Dekle ie šlo k blagajni in v živahnosti prometa v trgovini se je trik posrečil; žeiišče je plačalo račun 'a 33 Din, drugega računa pa sploh ni poravnalo, nakar je i/ginilo v vrvežu tržnega živl eiiju na lllav. j nem trgu. Mariborski trgovci hodu bržčas sedaj posvečali posebno pnžujo strankam, ki bodo izrekle ž. Ijo za dvojnimi ali eelo trojnimi računi. Nova palača .-e bo gradila v Mariboru. M 'd mi-sljio občino in Pokojniiukim zavodom se visijo rigiijanja /uradi postavitve velike stavbe ob Kopa-i ški, Marijini in f-ranč škauski ulici. Meslna občina litij bi na eni s rani odstopila Pokojninskemu zavodu brezplačno 2520 kvadratnih meirov zemljišča ua omenjenem mestu. Na drugi struni pa naj bi Pokojninski zavod zgrudil v suterenu lega velikega poslopju primerno kopališče, ki bi ca vzela meslna občina v uajum, dočiui bi se staro mestno kopališče podrlo. Po obstoječem načrtu bi bilo v tej stavbi 40 dvosobnih in 8 trosobnili stanovanj, če se bo tudi pritličje uporabilo za stanovanja, o čemer pa še ni padla odločitev. Stavba bi slala 5—7 milijonov dinarjev In bi po svoji veličini bilo ena nailmpozant-ii"jSili poslopij v Mariboru. Upati je, da bodo pričela pogajanja vedla do pozitivnega rezultata in da so bo lep načrt mogel čim preje uresničiti. Pomislili je treba, da pridobimo v Mariboru 18 novih stanovanj, kar se bo nu našem stanovanjskem trgu gotovo poznalo. Kakor znano, j« bil la prostor po navede-nih treh ulicah prvotno odmenjen za zgradbo Delavskega azila, ki se pa sodeč po 'danih okoliščinah, še ne bo tako hitro gradil, zaradi česar se je mestna občina odločila, da odstopi ta prostor Pokojninsko-, mu zavodu. Ptm Nesreče in nezgode. Terezija Velikonja, natakarica v gostilni Judeunad - v Ptuju, je padla po stopnicah in si zlomila desno nogo jiod gležnjem, — Franc Rajh, 14-letni sin vlničarja jz Slamnjaks pri Ljutomeru, je pri prenašanju grozdja podel ia stiskalnice in si zlomil desno nogo pod kolenom — Rezika Kovučič, posestniea v Cirkovcah, se je pri žetvi ajde liabodla na desno nogo in zanemarila rano tako, da je nastopilo zastrupljenje krvi Njeno stanje je nevarno. — Huda nesreča se je pripetila Štefanu Breeelju, posestniku iz Po&Sfa. občina Ptujsko gora, ko je vozil drva. Radi avtomobila so se mu konji splošili, padel Je z voza pod prednje kolo. ki mu je razmesarilo glavo in ga grozovito poškodovalo. Njegovo stanje je zelo nevarno. Vsi navedeni ponesrečenci so bili prepeljani v ptujsko bolnišnico. — Zverinski napad j« izvršilo 6 ponočnjakov nn Jožefa 7nidariča, posestnika v Mezgovcih. Premlalili so ga s koli in noži. da je obležal v mlaki krvi. 'Po celem telesu ima težke poškodbe, zlomljeno ima tudi levo roko in globoke vbodljaje v pleča. Prepeljali so ga v bol-nišnico. Njegovo stanje je zelo resno. LTvedena je preiskava, da se izsledijo napadalci. Rdeča otroška copatka je bila zgubljena od magistrata (lo Sv. Petra c. Najditelja prosim, naj jo odda v upravi >Slovenca«. V Za danes napovedujejo velike demonstracije London, 26. oktobra, tg. V londonska predmestja je dospelo 3000 gladovnih demonstrantov iz vseh delov Anglije. Prenočili bodo v predmestjih, jutri zjutraj pa bodo v sprevodih korakali v središče Londona, kjer bodo z londonskimi brezposelnimi delavci priredili ve- liko demonstracijo v Hyde Parku. Neodvisna delavska stranka bo jutri v poslanski zbornici predlagala, du st: dovoli deputuciji demonstrantov, du v poslanski zbornici direktno poročajo o svojih željah in potrebah. fflCH m Dunaj, okt. tg. Rudi ponovnih nemirov je bilo danes za nedoločen čas zapito dunajsko vseučilišče. Bili so hudi pretepi meri nu-i rodnimi socialisti, socialnimi demokrati in ži-i dovskimi študenti. Pri pretepu je bilo ranjenih 15 študentov, med njimi 2 hudo. Novi ho:-i v Mandžuriji Pariz. 26. oktobra, tg. »Motili poroča, tla so Kitajci z. novimi ojačenjl začeli hude boje za posest mesta Cicikarja. Jnponkse in mandžuiske čete so se tlo sedaj z uspehom upirale v dolini reke Noni kitajskim četam,, ki so zelo dobro oborožene in imajo nn razpolago veliko zaloge municije, lopov in metalcev min. Vprašanje otomanshih rfofgov r:jšen o Pariz. 26. okt. Ig. Francoski in drugi inozemski upniki' so potrdili načrt za novo ureditev otomunskih dolgov. Podrobnosti se IhhIo uredile čimprej z zastopniki turške vlade, da -e bo mogla potem izvedli emisija 7'/.% kon-v er/i jskogu jnksojila. Carinski dohodki kot jamstvo ostanejo za upnike še nadalje zastavljeni. Romunska finančna pogajanja, ki hI se imela začeli v zadnjem tednu meseca oktobra, so sc odgtidiln rudi romunske krize. Stockholm, 26. okt. tg. Letošnjo Noblovo nagrado zn literaturo bn rlobii najbrž angleški pisatelj Gais\vortiiy. Voditelj madžarskih kmetov umrl Budimpešta, 26. okt- tg- Danes je umrl voditelj stranko malih kmetov Gasion von Gaal na svojem posestvu v Bala ton Boglar. Začel je svojo kariero kot ornitolog, potem pa sije loiil politike in 1. 1906 je bil prvič izvoljen v poslansko zbornico. Dasi je bil sam veleposestnik, je zastopal interese malih kmetov. Pred par leti je radi diference glede agrarne reforme izstopi! iz. vladne stranke in ustanovil str l ike malih kmetov, ki je postala s 27 mandati najmočnejša stranka opozicije. Hudi svojega čistega značaja je užival velik ugled pri svojih nasprotnikih. •Kongres bo^arshih kmetov zahl uč*:n Scllja, 2f>. oktobra 1. Včeraj popoldne ob 3 j* kongres bolgarske kmetijske zveze končal sv..> delo. Vse dopoldne so govorili govorniki, ki so jih določili posamezni oLraji. Govorniki so ostro kritizirali sedanje neuspehe vlade narodnega bloka. Za neuspehe predvsem dolžijo demokrate, i irodne liberalce in radikale. Zahtevali so. da se za vsako ceno obvaruje edinstvo zveze, kakor tudi spla to amnestijo. Nadalje so govorniki zahtevali tesnejše sodšlc anje in prijateljske o<3noša;e vsemi sosednimi drŽavami, tudi s Sovjetsko Rusijo. Večina zastopnikov je prosila vlado za podporo zadružništvu. Na ,0 so sprejeli več resolucij, v katerih predvsem energično zahtevajo, se takoj zamenja zgovorislična polici ?,, ki ima vedno večino v važnejših mestih. Sodišču naj ae izrodijo člani 1 prejšnjih vlad. Dnevna Kaj pravite? V enem od ponedeljskih listov je članku r vzel za svoj predmet zadnjo lepo nedeljo in med drugim pisal dobesedno: »Danen na primer ni bilo v Ljubljani niti en epa kulturnega predavanja, niti enega dogodka, ki bi nekoliko predramil sanjajoča Ljubljano iz njene apatije. Kje so časi, ko je bila vsaka nedelja bogata kulturnih prireditev, zborovanj, predavanj? Vsega tega sedaj ni, čeprav ni nobenega izgovora na vročino ali na neprimerno lezono. Zadnji čas je, da se prične zopet sezona resnega, živahnega kulturnega dela!« Ali zadnjo nedeljo v Ljubljani res ni-tmo imeli nobene kulturne prireditve? Ali mar ni v Ljubljani zadnje nedelje nič odjeknila manifestacija vesoljnega katoliškega sveta za katoliške mi si j one? Kje je hodil in kaj je gledal poročevalec, da ni nič opazil, kako se ie zadnje nedelje zganilo naše vemo ljudstvo tndi v Ljubljani? Mogoče pa teh 40 daljših in krajših govorov, ki so bili po ljubljanskih cerkvah zadnjo nedeljo po sve-leni katoliškim misijonnm, ne pomeni nobenega kulturnega dogodka. Ali je res vse kulturno delo in življenje izčrpano s teatrom, s kinom, s šnmnimi nastopi v velikih dvoranah? Ali je mar edini kulturni dogodek Kreftova drama in cirkus Gleich? Ne bi bilo prav, ako bi katoličani svojim življenjskim pojavom odrekali kulturni značaj. Ravno zadnjo nedeljo se je bilo v Ljubljani izvršilo veliko kulturno delo. Tisoči in lističi vernikov so se bili udeležili mogočne manifestacije, ki jo je po vsem svetu organizirala sv. stolica. Manifestanije se res niso pokazali na ulico, ampak so ostali med cerkvenimi zidovi. Toda manifestacija je brez dvoma uspela. Ali mar ni mogočen kulturni dogodek, če se ljudje živo zavedo velike skupnosti v Cerkvi in z zadoščenjem spoznajo, da katoličani ne pojemamo kljub vsem preganjanjem in težavam, temveč da se nasprotno naše število naglo množi, da naša načela še zmeraj zmagujejo in da vsa sodobna brezbrižnost in materiali-eem ne ustavi Kristusa na pohodu, čeprav terja križ in žrtev in odpoved? Ali mar ni resno kulturno delo, naše ljudi zainteresirali za številne brate in sestre po krvi, naše najboljše, akademsko izobražene, ki so s krvavečim srcem zapustili domovino in svojce, da tujim ljudem oznanijo Kristusov nauk in Kristusovo milost, da jim odpro zaklade človeške kulture? Vprašam vas, cenjeni čitatelji, katera drama, kakšen koncert more človeka bolj dvignili iu ga trajnejše osrečili, kakor če spregleda živa dela božja, če se zave, da Bog še zmeraj osebno posega v tok stvari, če se spominja požrtvovalnosti misijonarjev? Ne. zadnjo nedeljo je bilo v Ljubljani dosti kulturnih prireditev in tudi udeležba ni bila slaba! Seveda, kdor pojavov verskega življenja ne smatra za kulturni dogodek, zanj ni bilo »niti enega kulturnega predavanja< niti enega kulturnega dogodka. Nič ne bi bilo v škodo nam katoličanom, če bi svoje stvari cenili vsaj toliko kot zaslužijo. Ali pa smo se v zadevah javnega življenja znašli skupaj z nekato-ličani, svoje katoliške interese pa prepustili zgodovini? Če tako, potem pa so bila naša dosedanja pola zavožena in smo danes daleč, daleč za onimi, ki si utrjujejo kraljestvo na zemlji! R. kronika častnika 21. hidroeskadrile nižji voj. tehnični uradnik I. razr. Antou Arko; za vršilca dolžnosti poveljnika 25. hidroeskadrile poročnik fregate Boris Toinažič; za vršilca dolžnosti poveljnika 26. hidroeskadrile poročnik fregate Alfred Malbohau in za hidroopazovalca 26. hidroeskadrile poročnik korvete Franc Zmrzlekar. Stanje Narodne banke Jesenski in zimski plašči, elegantni poceni in v solidni izdelavi le pri ^rsga Oorop d Co. konfekcija UMfaiia. Flihlošiceva C. 16/1. nad Koledar Četrtek, 27. oktobra: Fruinencij, škof; Antonija, levica. Osebne vesti = Poroka. V nedeljo 23. oktobra sta se poročila v kapelici Marijanišča v Kranju, gospodična Iva Logarjeva, iz znane kranjske družine in dr. Joža Bohinc, zdravnik v Cerkljah. Poročil ju je ženinov sošolec, Miha Jenko, kaplan v Kamniku. Poročni priči sta bila gg. Stanko Mauer, ravnatelj »Salusa« ter nevestin brat dr. Joža Logar, diplomatsko - konzularni uradnik v zunanjem ministrstvu v Belgradu. Obema poročencema želimo obilo sreče in božjega blagoslova. = Izpit je napravil za čin akt. kapetana korvete poročnik bojnega broda I. razr. Vrbici Todor. = V naši mornarici so odrejeni po službeni potrebi na službo v marilimno-tehnični oddelek poveljstva mornarice poročnik bojnega broda I. razr. Zdenko Papež; za poveljnika kr. vedete »Stražar« poročnik fregate Anton Jukas; za vršilca dolžnosti prvega častnika kr. podmornice »Smeli« poročnik fregate Ivo Hekman; za zastopnika poveljnika kr. podmornice »Nebojša< poročnik bojnega broda II. razr. Josip Černi; za vršilca dolžnosti prvega častnika kr. podmornice »Nebojša* poročnik fregate Jurij Bonač; za vršilca dolžnosti prvega častnika kr. broda »Sitnica« poročnik fregate Milan Zupančič; na službo na kr. monitor »Morava« poročnik fregate Srečko Sršen in strojni kap. I. razr. Josip Gumzej; na službo v poveljstvo pomorskega zrako-plovstva poročnik bojnega broda II. razr. Slavoljub Piki; za referenta poveljstva pomorsko-zrakoplovne Šole iu poveljnika šolske hidroeskadrile poročnik bojnega broda I razr. Julij Sachs; na službo v šolsko hidroeskadrilo poročnik fregate Franjo Flego in poročnik korvete Franc Prelog; za vršilca dolžnosti poveljnika 1. hidroeskadrile poročnik fregate Jože Kvac; za hidroopazovalca 1. hidroeskadrile poročnika korvete Ivan liebula in Ivan Malnarič; za vršilca dolžnosti povelinika 2. hidroeskadrile poročnik fregate Avgust Grošelj; za hidroopazovalca 2. hidroeskadrile poročnik korvete Oskar Bizjak; za tehničnega častnika 2. hidroeskadrile strojni poročnik Anton Brumen; za hidroopazovalca 20. hidroeskadrile poročnik fregate Pavel Zupan; za tehničnega častnika 20. hidroeskadrile strokovni podporočnik Stanislav; Delač; za poveljnika 21. Iiidro-ekadrile kapetan korvete Miroslav Gognla; za hidroopazovalca 21. hidroeskadrile poročnika fregate Franjo Rnuš in Ivan Oašperin; za tehničnega 'ff \ Kdor hoče biti rez zadovoljen Kdor hoče m\ res dobro obut, ta nosi Id čevlje Ostale vesti — Vsi župnijski uradi, ki so za Slomškovo proslavo prejeli v razprodajo podobice Slomškove žalostne Matere božje, se naprošajo, da po položnici, ki je bila podobicam priložena, nemudoma jiošljejo izkupiček (kateri tegu še ni storil). Podobice mora odbor plačati, a to je nemogoče, dokler sam ne dobi denarja skupaj. — Tajništvo K. A. v Mariboru. — V kapelici Kristusa Kralja v Logarski dolini bo v nedeljo, dne 30. t. m. ob 11 slovesna služba božja. — »Svetlotou-Film« pride ta teden na Jesenice, kjer se bo snemal kulturni film Kranjske industrijske družbe . Ta prvi domači, industrijski zvočni film bo na poučen način kazal zanimivo in impo-zanlno izdelovanje železnih žebljev, žic in cevi. Film se bo v kratkem predvajal tudi v Ljubljani. — I)r. Frane Ušeničnik: Pastoralno bogoslovje je pravkar izšlo v drugi, popravljeni izdaji v založbi Jugoslovanske knjigarne. Delo obsega XVI str. uvoda iu skoraj 000 strani velike osmerke teksta. V našem znanstvenem slovstvu ena najpomembnejših knjig! Cena broširanemu izvodu 140 Din, v pol-plntno trpežno vezanemu 160 Din. v polusnje 180 Din. — Liturgikn, ki jo je pisatelj izločil iz Pastoralnega bogoslovja, bo izšla do božiča. — V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine šl. 85 od 26. t. in. je objavljen »Zakon o podaljšanju veljavnosti zakona o zaščiti kmetov in »Navodilo za urejanje državnih gozdov«. — Zaprt most. Na banovinski cesti 1. reda Metlika—Črnomelj v Primostku v km 2.700 bo most zaprt zaradi popravka dolnjega dela moslu 28. oktobra t. m. Vsak prehod z vozovi bo nemogoč. Za prehod pešcev in kolesarjev bo po možnosti preskrbljeno. Avtomobilisti naj se poslužujejo tega dne ceste: Metlika-Krvavčivrh-Slranska vas-črnomelj. — Po nesreči sc nasadil na nož. Redka nesreča se je te dni pripetila v Sarajevu. Čevljar Salamon Alturac je stal na cesti s svojim prijateljem. V tem se je pripeljal neki kmet z vozom. Altarac je videl pred seboj zeleno vejo. Hotel jo je pobrati, da bi jo dal konju. Ko se je pripognii, je pozabil na oster čevljarski nož, ki ga je imel v žepu. Nož se mu je zasadil med rebra in Altarac se je ves oblit s krvjo zgrudil na tla. Prepeljali so ga v bolnišnico. — Smrtna nesreča na kolodvoru. V Vinkovcih se je na kolodvoru pripetila nesreča, čije žrtev je postal žel 'zniški delavec 38 letni Marko Balič, vdovec brez otrok. Balič je z ostalimi delavci popravljal progo. Šel je čez tir, na katerem je mirno stalo uekaj vagonov. V tem hipu so pa od nasprotne strani pridrveli vagoni, ki so nesrečnega delavca povozili do smrti. — Pri boleznih srca in poapnenju žil, nagnjenju h krvavenju v možganih ter napadom mrtvouda — zagotavlja naravna »Franz - Josei« - grenčica lahno odvajanje brez napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih žilic so dognala, da »Franz-Josef«-voda posebno starejšim ljudem zelo dobro služi. — »Franz-Josef«-grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Z nožem pretil, z nožem dobil. Med fantoma Petrom Jakabom in Matijo Bosničem ni bilo nekaj v redu. Pred 14 dnevi sta se stepla in je Bosnič zadal Jakabu dve rani na glavi. Te dni sta se zopet spopadla, pa so posledice mnogo hujše, ker bo moral eden v grob, drugi pa v zapor. Jakab je šel na ženitnino. Med potjo se je srečal z Bosničem, ki mu je zaklical: »Pridi sem, da te zakoljem.c S tem je bila zadeva končana. Jakab je odšel na ženitnino, kjer je ostal do večera. Ko se je vračal domov, ga je Bosnič pričakoval in navalil nanj z nožem. Jakab pa je bil urnejši in je iztrgal nož ter ga Bosniču zasadil v prsa. Bosnič se je zgrudil na tla in kmalu nato umrl. Jakab se je sam prijavil sodišču. — »Prosim, slavno sodišče, glavo za glavo,« Pred velikim senatom v Varaždinu se je vršila glavna razprava proti Stjepanu Buntaku, ki je ubil Vida Šmita. Buntak je bil obsojen na 12 let in pol ječe in na trajno izgubo državljanskih pravic. Ko je Šmi-tov oče zahteval odškodnino, je dejal: »Prosim, slavno sodišče, glavo za glavo, šele tedaj bom od-škodovan, ko ga bom obesil.« Pokojni Šmit je bil namreč rudar in je skrbel za svojega starega očeta. Sodišče je < čelu priznalo 9000 Din odškodnine. — M lan; junak štev. 2. Od 5. do 12. bo trez-nostni teden v Ljubljani z akademijo in javnimi predavanji. Veljal bo za odrasle. Za mlade pa je najprimernejši »Mladi junak«, ki je danes prepo-Ireben za treznostno vzgojo naše mladine. List je lep in pester. Mladi junaki naj malo več še dopisujejo. Učiteljstvu list prav toplo priporočamo. — Popravek. V včerajšnjem oglasu cvetličarne »Split« naj se i*xJpis pravilno glasi — Ivanka B e n e d i k. — Originalni cvičck bi radi? Unionska klet Vam nudi cviček sijajne kakovosti. Moste pri Ljubljani Drevi ob 8 bo v Salezijonskem mladinskem domu II. prosvetni večer. Predaval bo nad vse priljubljeni g. prof. Janko Mlakar o Severnih apneniških n.lpali. Zanimivo predavanje bodo pojasnjevale številne skioptične slike. Vstopnina Din 1 in 2. Novo mesto Lukežev sejem jc bil kljub neugodnemu vremenu precej dobro obiskan. Žc na predvečer je prišlo dokaj dobičkaželjnih kramarjev v mesto v nadi, da jim vendnr pade kaj izkupička v žepe. Radi gospodarskih neprilik, zlnsti pa radi prevelikega dežja je ostalo pri povpraševanju in so kramarji le malo skupili. Več sreče pa so imeli kmetovalci, ki so vse nn Loko I pripeljane prašičke ugodno prodali. Tudi ži- j vinski sejem je bil neka j časa živahen. Ko jc i pa pričel hud dež, je veliko kupcev in prodajalcev prepodil. Živinski Inr bi se eotovo ži-vahneje razvil, če ne bi novomeških "gospodinj pregnal prehud dež. Po podatkih izkaza za 22. oktober je v primeri s 15. oktobrom narastla podloga za 1.0 na 2019.3 milij. Din. Narastle so valute za 0.4 na 2.0 milij. Din, devize pa za 1.5 ua 254.3 milij. Din. Nasprotno pa so se zmanjšale devize izven podloge za 9.3 na 87.7 milij. Din. Nadnlje je padla tudi vsota kovanega denarja pri banki za 3.9 na 85.74 milij. Din. j Med posojili se je povečal eskont za 8.9 na ' 2205.6 milij. Din, dočim je lombard padel za 0.2 I nn 352.1 milij. Din. Prejšnji predujmi drŽavi so se povečali za 0.54 na 1810.4 milij. Din. Med pasivi je padel obtok bankovcev za pri- Moč našega zndražništva Iz poročilu tajniku Glavne zadružne zveze mg. Mi I i voj a Vurge posnemamo, da je število zadrug naraslo od 1.412 konce letu 1930 nu 7.45-i. zadrug konec leta 1931. Ravno tako jc ua ruslo število zadružnikov od 579.448 na 855.836. če bi |m> navadni |)ovsod porabljeni metodi šteli še družinske člane, tedaj hi lahko izračunali, du je naši državi z zadružništvom v zvezi najmanj 5 in |>ol milijona ljudi, kar se nam pa zdi nekoliko visoka številka. Statistika Glavne zadružne zveze za 1927 navaja nekoliko nižje podatke (prim. Statistični letopis Glavne zadružne zveze, prva knjiga 1923 1926 in 1927, Belgrad 1929). Glavna zadružna zvezu, ki obsega skoro vse zadružništvo države, sBj jc v njem včlanjenih 43 osrednjih zvez in osrednjih zadružnih organizacij, torej 81% vseh tozadevnih organizacij v državi. Nadalje je pri njej posredno po svojih centralah včlanjenih 5.824 krajevnih zadrug ali 78.5% vseh v državi obstoječih krajevnih zadrug. Končno je zadrtiž-nikov v njej |k>s'c'Io<> včlanjenih 734.326 aH 85.8% vseli. Najvažnejši podmki o poslovanju krajevnih zadrug so naslednji (po stanju 31. decembra 1030): posojilu uda na članom t.%?7 milj. Din, torej «9.4% posojil izdanih zadružnikom, nadalje so znašale pri včlanjenih krajevnih zadrugah hranilne vloge 2.351.5 milj Bilančna vsota vseh zadrug pri Zvezi znaša 3.289.6 milj. Ves promet krajevnih zadrug, ki so po svojih centralah včlanjene v Glavni zadružni zvezi je znašal leta 1930 pomembno vsoio 12.105.1 milijonu Din, kar dokazuje tudi velik pomen zadružništva na denarnem trgu. Pripomniti nam je, da so konec leta 1927 znašale hranilne vloge pri krajevnih zadrugah t.177.8 milj, Din. posojila članom pa okoli s89 milijonov Din. » * ♦ Blokiranje inozemskih čekovnih računov v Švici, švicarska vlada je ukazala poštni upravi, da prenese imovino čekovnih računov, katerih lastniki so iz 3 držav, ki imajo kliring s Švico, na Narodno banko. Na ta način hočejo' doeeči izravnavo pasivnega salda pri kliringih. Predvsem gre tu za Avstrijo, ki ima naj7.natnejrše zveze s Švico in ima na teh računih okoli 4 milij. šilingov. Korak je vzbudil pri prizadetih velik odpor in se tudi v švicarskih krogih različno komentira. Bajo se pripravlja v Avstriji celo diplomatska akcija. Avstrijska Narodna banka in plačilni promet ■ Jugoslavijo. Avstrijska Narodna banka objavlja uradno: Zaradi klirinške pogodbe med Jugoslavijo in Avstrijo so bila doslej plačila izven kliringa v korist oseb in tvrdk, ki imajo svoj sedež v Jugoslaviji, brez dovoljenja avstr. Narodne banke nedopustna. Z ozirom na odpoved tega kliringa so se začela nova pogajanja z Jugoslavijo, od katerih rezultata je odvisno, kako se bo razširjal plačilni promet dalje Dokler trajajo pogajanja, ostane sedanji način plačevanja izven kliringa v veljavi. Zato se smejo do nadaljnega izvrševati izplačila za jugoslovanske tvrdke in sicer tudi po onih tvrd-kah, ki imajo potrdilo trgovske zbornice ali pa so sklenile z avstr. Narodno banko posebno pogodbo, le s pismenim dovoljenjem avstrijske Narodne banke. Klirinški promet med Belgijo in Jugoslavijo za poravnavo trgovskih dolgov med obema državama je bil urejen s posebno pogodbo, ki je bila podpisana v Belgradu dne 7. julija in jo stopila v veljavo dne 20. oktobra t. 1. Vsled tega so naprošene vse naše tvrdke, ki dolgujejo belgijskim tvrdkam, da poravnajo svoj dolg pri Narodni banki ali kaki drugi opolnomočeni banld, s katero so v poslovni zvezi. Pri tem morajo predložiti banki vse dokumente, ki jih posedujejo, v svrho dokaza, da se dotični njihov dolg v reenici nanaša na trgovske posle z belgijsko tvrdko. Prva želdjarska in železoohrtna zadruga v Kropi zaposluje sedaj že več ljudi in sicer okoli 90 oseb stalno, 15 do 20 pa od časa do časa. Upali je, da se to število čez zimo ne bo znižalo. Brez zaslužka oziroma brez rednega zaslužka pa je v Kropi in Kamni gorici še 40 do 50 delavcev, h katerim bi bilo prišteti še okoli 60 upokojencev, ki jim je zadruga do letošnje pomladi dajala »talno podporo in je zdaj nič več ne dobivajo, četrtina prebivalstva je brez vsakega dohodka. Konkurz je razglašen o imovini Lekiča Bože, trgovca v Mariboru, Dravska ulica 8 (prvi zbor upnikov 3. novembra, zglasiti se je do 3. decembra, ugotovitveni narok 15. decembra). Poravnalno poslovanje je uvedeno o imovini Gjura Djamonja, vrtnarja v Mariboru, Koroščeva ulica 44a (narok za sklepanje poravnave 5. decembra, oglasiti se je do 30. novembra, nudi 40%), nadalje o imovini Marije in Viktorja Grobotka, lastnika hotela »Tourist« pri Sv. Janezu ob Boh. jezeru in hotela pri »Kosu« v Boh. Bistrici (narok za sklepanje poravnave 3. decembra, oglasiti se je do 27. novembra). Zgraditev vodne napravo nn Podvinj — Žalskem kanalu. Tvrdki Ogrizek in Themel, savinjska tkalnica, barvarna ln apretura v Sv. Petru v Sov. dolini, je dovoljena zgraditev turbinske naprave na vodni pogon ua Podvinj-žalskem kanalu s 56 konj. silami. Borza Dne 20. oktobra. Denar V današnjem deviznem prometu sta ostala nespremenjena le tečaja Curiha in Pariza. Vsi ostali devizui tečaji pa so več ali manj narastli. Nadalje moramo omeniti, dn je tudi danes notiral Stock-holm, ki pa je bil v primeri z včerajšnjimi tečaji nižji. Ljubljana. Amsierdam 2311.10 -2322.46, Berlin 1361.80—1372.60, Bruselj 798.57-802.51, Curih 1108.35—1113.85. London 189.30-190.90, Nevvyork 5720.75—5719.01, Pariz 225.65-226.77. Praga 170.01 —170.87, Stockholm 973.87—1003.87, Trst 293.46— 295.86. Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 54.551 Din. Curih. Pariz 20.30, London 17.17, Newyork 518.12, Bruselj 72.05, Milan 26.52, Madrid 42.55, Amsterdam 208.50. Berlin 123.05, Stockholm 90.25, Oslo 87-1-5 Kniunlm iron SO 1K Ovf! Ia Q 7/1 Uonnn 15.34, Varšava 58, Atene 3, Carigrad 2.46, Bukare' šta 3.06. bližno vsoto, kot so narastle obveznosti po vidu: za 109.5 na 4687.25 milij. Din. Med obveznostmi po vidu so se povečale državne terjatve za 10.1 na 17.2 ter žiro računi za 8.06 na 880.96 milij. Din. Najbolj pa so narastli računi državnih gospodarskih podjetij, in sicer za 91.45 na 501.74 milij. Din. Obveznosti z rokom so narastle za 7.7 nn 1487.1 milij. Din. Vsota obtoka in obveznosti [>o vidu je ostala skoro nespremenjena in znaša 5598.2 milij. Din. Temu odgovarja skupno kritje 36.10% (15. oktobra: 36.06%), dočim je ostalo nespremenjeno kakor v prejšnjem izkazu: 31.52%. Vrednostni papirji Danes je bila na zagrebški borzi za vojno škodo tendenca nekoliko slnbejša. dočim so se dolarski papirji okrepili. V Belgradu je ostal jioložaj neizpremenjen. Promet je bil na zagrebški borzi srednji in je znašal: vojna škoda 600 kom in 7"„ Blerovo jiosojilo 5000 dolarjev. Ljubljana. 7% inv. pos. 50 den., vojna škoda 175—177. 8% Bler. pos. 38 bi., 7% Bler. pos. 35 bl„ Ruši' 125 den. Zagreb. Narodna banka 3800- 3900, 7% inv. pos. 50 bl„ vojna škoda 171—175 (176), 12. 176— 178 (177), 6% begi. obv. 31 den., 8% Bler. pos. 37 —38 (38), 7% Bler. j>os. 84—35.50 (35), 7% pos DHB 43-45. Belgrad. Narodna banka 3850— 3900 (3850). Priv. agr. banka 213—217 (217), 7<7t inv. pos. 50 bi., vojna škoda 175—177 (174), 6% begi. obvez. 3i -81.50 ( 31, 31.50), 7% Bler. pos. 35.25 bi.. 1% pos. DHB 42—42.50 (42). Duuaj. Podon.-savska-jadr. 65.10, Zivno 60.25 Alpine 11.70. Žitni trg Polužuj na žitnem trgu je ostal nespremenjen, ruvno tako Iudi cene. Danes so zahtevali za pšenico 76 Kg težko. 152.50, za staro banuško blago, 79 kg teŽKo pa 156. Koruza stane po postaji, umetno sušena 72.50—77.50, nadalje je bila zaključena času primerno suha po 62.50—65. Moka stane po kvaliteti 255- 285. Novi Sad. Koruza srem., par. šid 71—73, par. Indjija 72—75. Ostalo neizpremenjeno. Tendenca nespremenjena. Promet: 55 vagonov. Budimpešta. Tendenca prijazna. Promet tih. Pšenica marec 13.51—13.78, zaklj. 18.69—13.70, maj 14.10-14.12, zaklj. 14.09-14.10, rž marec 8.30-8.50. zaklj. 8.38 8.40, koruza maj 8.60—8.76 zaklj. 8.75 --8.77, julij 9.21-9.25, zaklj. 9.25 -9.27. Chirago. Pšenica marec 50.75, maj 62, dec. 55.511, koruza marec 29.125, maj 80.625, dec. 24.375, oves marec 17.876, dec. 15.50, rž marec 33. dec. 29.25. \\ m ni peg. Žito okt. 57, dec. 58, jan. o2. Živina Mariborski sejem 25. oktobru. Prignanih je bilo 6 konj, 14 bikov. 160 volov, 309 krav in 7 telel, skupaj 496 komadov. Cene so bile sledeče: debeli ] voli 2.75—3.75, poldebeli voli 1.75—2.50, plemenski ; voli 1.50—2, biki za klanje 2—3, klavne krave debele 1.50—2, plemenske krnve 1,25—1.75, krave ; za klobasnrje 1—1.25. molzne krave 1.50—2, breje , krave 1.50—2, mlada živina 2.50—3.50. teleta 3— , 5 Diu za kg žive teže. Mesne cene so bile tele: Vo-lovsko meso 1. vrste 8—10, II. vrste 6—8, meso bikov, krav telic 4—5, telečje meso I. vrste 10—12, II. vrste 6—8, svinjsko meso 10—14 Din za 1 kg. Smučarsko prvenstvo FISA, vrhovna smučarska organizacija bo prihodnje leto prvič izvedla svoje tekmovanje v velikem stil u. Dos edn | jso hi le tekmo po ve-čini razdeljene na več krajev. Teki in skoki v Oberhofu, Oslu, Lacke Placide, slalom in smuk v Miiren ali Cortini. Letos bo FISA izvedla skupno vse tekmovanje v Insbrucku. Tek, skoki, štafetni tek, slalom in smuk, vse to bo v Insbrucku in v bližnji okolici. Že sedaj se temeljito pripravljajo. Tudi nam iz raznih smučarskih filmov dobro znani Hanes Schnei-der pripravlja že sedaj primerne bregove za slalom. Skakalnica na Izel se popravlja, dn bodo na njej mogoči skoki do 70 m. Pa tudi brez senzacij ne bo v Insbrucku. Japonci, ki preseneča jo svet s svojimi športnimi uspehi, so žc prijavili svojo udeležbo. To bodo jirve tekme, pri katerih bodo sodelovali sinovi Daljnega vzhoda. V Lacke Plncidu so bili Japonci letos še skromni opazovalci, prihodnje leto bodo pa že tekmovali. Najboljši norveški smučarski učitelji so učili Japonce. Se celo Hanes Schneider je jjotoval po Jaipon-ski in jih učil. Svoje najboljše fante so pošiljali v svet, da so se učili. Kaj so se naučili bomo videli v Insbrucku. Osem smučarjev pride. oziroma so že tu. Najprcje bodo vadili po šviCl, potem |)o Tirolskem. Vse, da bodo na tekmah FISE dostojno reprezontirali svojo domovino. Več mesecev bodo rabili ti sinovi iz Daljnega vzhoda, da se navadijo naše klime. Ker poznamo Japonce kol izredno energične atlete se bodo prav gotovo uveljavili tudi v smučanju. Od njihovega moštva so najbolj znani Kuruyag«vo za dolge proge in \datsclii kot skakalec. FISI-no tekmovanje se prične 6. februarja s smukom višinske razlike 2000 metrov; 7. felir. štafetni tek narodov: 8. febr. smuk za dnine in gospode (kombinacija) višinska razlika 1000 metrov; 9. februarja tek nn 18 km (kombinacija) slalom za dame; 10. febr. slalom (kombinacija) za gospode: II. febr. skoki (kombinacija); 12. febr. skoki: 13. febr. tek na 50 km. fz programa je razvidno, dn je FISA svoje tekme za letos temeljito pripravila in bodo ti dnevi res nekaj veličastnega zn ves smučarski svet. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA Začetek ob 20 Četrtek. 27. oktobra: Ob 15: ZLOČIN IN KAZEN Dijaška prelistava po globoko znižanih cenah. Izven. Petek, 28. oktobra: Zaprlo. Sobota, 29. oktobra: ROKSI. Red I). OPERA Začetek ob 20 Četrtek. 27. oktobra: FRA DIAVOLO. Red D. Petek, 28. oktobra: zaprto. Sobota, 29. oktobra: MALA FLORA .M VE. Risi B FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zciss-Ikon. Roden-stock. Voltftlfinder. Welta. Certo itd ima vedno v zalogi ioioodd. Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani Zahtevajte cenik. Lorna Doone Roman iz Esmoora Takoj nato so se prikazali iz grmovja trije moški obrazi in tri strelne cevi, da mi je kri zastala v žilah. >Nekdo je sekal les tukaj,< je izpregovoril Karver Doone, ki sem ga mahoma prepoznal po glasu. »Splezaj po strmini, Karli, in poglej okoli sebe. Nobene priče ne rabimo pri svojem opravilu.« »Pomagati mi morata,« je odvrnil krasni Do-0ii6ki mladec, ki sem ga pred kratkim videl ponoči pri kartanju; »Sam se ne morem povzpeti navkreber, tako hudičevsko Je strmo.« •Nesmiselno, neki kmet je tukaj nabiral suh-ljad in je že zdavnaj odšel domov,« se je oglasil Manvood Wichehalse, ki je bil na moje presenečenje tretji možakar, t Saj je vsepovsod sama praznina, niti zajec se ne bi mogel tukaj skriti.« Baron ima prav,« je menil Karli, »nikogar ni tu; ubogi hudič je lahko vesel, da je tako zgodaj prišel na delo.« Pri nas pravijo: kjer je človek, tam mora biti tudi pos,-" je dejal mladi Wichehalse. »Kdor dela v šumi, mora prignati e seboj svojega psa, da plaši gozdne škrate.« »Na tej kmetiji živi neki mlad dolgin, s katerim moram danes ali jutri obračunati,« je zamr-mral Karver Doone. »V srcu nosi prekleto sovraštvo do nas. ker smo mu ubili očeta. Zadnjo zimo je odpotoval v London, da bi pripeljal biriče nad nas. In nedavno je bil zopet tam. bržkone v kaki izdajalski zadevi.« Oh, menda imaš v mislih onega bedastega Johna Ridda. onega pritegnjenega coklarja,« je vzkliknil baron. »Verjemi mi, v tem človeku ni nič izdajalskega, za kaj takega ima premalo soli v glavi. Todn močan je ko bik in tudi neumen ko bik, pa strasten rokoborec.« »Prvič ko ga zalotim, mu poženem kroglo v glavo, če nima nič drugega v njej,« je dejal Karver in se zlobno namrdnil. »Nesmiselno, glavar, tega ti ne dovolim, sošolca sva si bila in zalo sestro ima. Njegov ujec je pa povsem drugačnega kova in mnogo nevarnejši.« »Bomo videli, dečko, bomo videli,- je mrmral Karver v svojo črno brado, »kdor je meni napoti, naj se le pazi. Toda podvizajmo se, dn bomo štrli kači glavo, preden nam jo popiha.« »Ne boj se, glavar,-< je vzkliknil Karli ošabno, »nič se nam ne mudi, zapisan jo smrti še to uro! Moja krogla mu bo poslednje olje.« Meni je prav, da prevzameš ti lo opravilo,« je opomnil baron, ko so jo zavili ob plotu naprej; »jaz se rajši zgrabim z nasprotnikom odkrilo in ne prežim rad nanj iz zasede.« Več nisem mogel razločiti, kajti med nami je bila gosta ograja. Nnjpnmetnejc bi bil storil, ko bi se bil skril v grmovje. Toda jeza na Karverja in radovednost, kaj pač vleče barona Mnrvvoodn. da se druži s temi zlikovci. pa tudi sočutje do neznane žrtve, ki so nanjo prežnli, me je sklonilo, da nisem slušni glasu pameti. S sekiro v roki sem polahko zdrknil v strugo potoka .ki je tekel tostran plotu, medtem, ko so oni trije stopali po jarku onstran ograje, tako blizu, da sem razločil, kako jim šumi suho listje pod nogami. Ko sem dospel na prosto, kjer se je polok ločil od gozdn. sem se skril v visoko praprotjo za jelševjem in sem prosil Boga, dn bi šli razbojniki naravnost naprej, knjti če bi se bili obrnili na desno, bi bilo po meni. Zdajci so se ustavili in tre-notek nato bi hil že lahko imel kroglo v glavi. Toda kaj sem storil v tem groznem položaju, ko sem gledal smrti iz oči v oči? Štel sem nitke paj-čevine nad seboj in mrtve muhe, ki so visele v njej. »To je dobra točka,« je izpregovoril Karver; »s tega mesta ga lahko vzamemo na muho, kadar prijezdi z griča. Postavite se za plot.« »Kaj pa misliš, glavar, tu smo mnogo predaleč od ceste; lahko se že znoči, preden pridirja od Slokomslada; tem jo zavije na levo na stezo, ki drži do brega, kjer ga čaka čoln. Saj sem ga ponoči tolikokrat sledil in vem dobro za njegovo pot. Mar naj je ves moj trud zaman?- »No, dobro, vodi nas tedaj. Toda s svojim življenjem nam jamčiš za uspeh. Slišal sem. kako so plezali po skalovltem pobočju, in ko sem previdno pokukal skozi ž>vo mejo, sem videl, da so morilci stopili v goščavo, i mimo katere je Jeremija Stickles slednji večer | jezdil. Sedaj mi je bilo jasno, koga nameravajo napasti, in hkratu sem sprevidel, da je samo ena pot za rešitev kraljevskega sla. Moral bi se na vso moč podvizati okoli gore. potem pa poskusiti priti preko skalovja in reke na cesto iz Slokomslada ter pravočasno obv stili Sticklesa glede proteče mu nevarnosti. Takoj sem jo mahnil na pol in jo rezal nn-; prej, da mi je sapa pohajala. Vsak trenotek me je 1 obhnjnl strah, da bom slišal odinev morilskih strelov iz doline, in ko sem plezal po strmini, sem se ' ob sirove, ostre čeri močno opraskal in si raztrgal : obleko. Ko sem prebredel potok Bagvvorthy, sem se pričel vzpenjati navkreber. Srce mi je tolklo kakor kladivo. Nekaj minut pozneje sem že planil proti Stlcklesovemu konju in ga zgrabil za uzdo. da mi ie jahač nastavil na sence svojo veliko pištolo. To je bil najstrašnejii trenutek iarne. »Jeremija,« sem zasopihal proti njemu s skrajnim naporom, loveč sapo, kajti tekel sem hitreje kakor katerikoli konj. »Baš o pravem času si se oglasil, John Ridd,« je vzkliknil jezdec in držal pištolo še vedno proti meni, »čeprav bi te po tvoji visokosti moral prepoznati. Kaj pa del aš tukaj, za božjo voljo?« »Prišel sem, dn ti rešim življenje. Rotim te, ne jezdi naprej! V grmovju prežijo nate trije možakarji z dolgimi puškami.« »Ha! Že zdavnaj sem slutil, da me zasledujejo. Zato sem lako naglo zgrabil za pištolo. Pojdi z menoj za tale ovinek in kakor hitro prideš do sape, mi boš pripovedoval dalie. Saj I i je malone duša ušla iz lelesa. Zdaj bi te lahko položil na tla.« Stirkles je bil nenavadno pogumen in hladnokrven človek, sicer mu ne bi bili poverili tako nevarne naloge; todn vkljub temu je ves drgetal, ko je zvedel, kakšna nevarnost mu je pretila. Iz lahko umljivih vzrokov sem mu zamolčal, da poznam njegove sovražnike. »Naj me čakajo v zasedi, dokler jim drago,« je dejal sel po kratkem premišljevanju. Saj nimam s seboj svojih strelcev, a midva bi bila težko kos Ireni oboroženim Doonom. No, obžalovali bodo ta nameravani umor! Zdaj bom nnpndel njihovo gnezdo prej, nego sem ga nameraval. Podaj mi roko. junaški John! Odpusti mi. da sem bil zadnji čas lako hladan do tebe; posihmal si bova prijatelja na veke. Nemara Ii bo v viharnih časih, ki jim gremo naproti, kedaj v prid. da si mi izkaza) svojo uslugo.« Pri teh besedah mi je prijateljsko stisnil roke in je nato v drugi smeri odjezdil naprej. Radoveden sem bil. kako dolgo hodo razbojniki še prežah v zasedi, lodn glad me je prisilil, da sem tudi jaz krenil domov. trebuje v pragozdu vsaj pičlo zalogo živil in obleke, ne da bi govorili o |>olrobni rudarski opremi. Samo stotine trgovcev 6e ne zmenijo za visoko prevoz-nino in dnevno naročijo nove zaloge slanine, vvhis-kyja in moke. Postali bodo premožni prej, kakor vsi pustolovci, ki jim sledijo. Katoličan* v Jugoslaviji Od 14 milijonov prebivalcev je v Jugoslaviji 5,607.000 rimokuloličanov in 41.000 grkokatoliča-nov. Katoličani so podrejeni osemnajstim škofijam, v katerih je skupno 3810 duhovnikov in 454 bogo-slovcev. ki se pripravljajo za duhovniški poklic. Cvetlični zaklad" Zračni raketni stari se posreči! Policijska parada pred Mussolinijem V okviru fašističnega slavja ob 10 letnici pohoda nad Rim se je postavila rimska policija v parado pred Mussoliuijem. Policisti so nastopili s svojimi psi. »Ali bi mi znal povedati, kakšne spremembe so se v zadnjih letih zgodile na tej evropski karti?« »Vem, gospod učitelj, dvakrat smo jo prebarvali.« ."ia letališču Tempelbof je izstrelil znani raziskovalec z raketami, Tilling, raketo, ki jo je sam sestavil; zletela je v višino S00 metrov. Ko je prišla do svojega viška, so se ji avtomatično razpele poroti, katere so raketni trup znova prinesle mi zemljo. Ta raketni model bi prišel jako prav, če bi seveda dosegel večjo višino, za izredno brzi, a kljub temu varni poštni promet. To bi bil praktični pomen zračne rakete, če bi se seveda obnesel. Raketa je bila napolnjena s G kg smodnika, ki jp pustil ob izstrelitvi mogočen megleni trak za seboj lnženjer Tilling (levo) s svojo raketo Izstrelba rakete Obljubljena dežela »Mama, ali smem iti pogledat zvezdo, ki ima rep?« »Dobro, samo ne pridi ji preblizu!« it Žena: No, kako je bilo na gosti]]?« ai Mož: -E. ko bi bila juha tako slana kot vino? a vino tako staro kot gos. a gos tako debela kot gospodinja — bi bilo morebiti dobro...« * Zlato je razburilo poprej mirno Severno Ka-ftado. Raziskovalci so odkrili v bližini Velikega medvedjega jezera v Britski Kolumbiji bogato ležišča zlata in radija. Tisoči pustolovcev so pohiteli v snežno puščavo, kjer hočejo postati milijonarji. Kakor večkrat, je tudi zdaj razodelo samo naključje poprej nepoznane naravne zaklade. Geologa kanadske rudarsike družbe La Beane in St. Paul sta lani potovala blizu jezera na motornih saneh. Dva meseca sta morala neprenehoma gledati sneg in led. St. Paul je obolel na ostrem očesnem vnetju, ki večkrat pomeni za raziskovalce teh predelov doživljenjsko slejwto. Potovalen sta sklenila postaviti šotor in poskusiti zdravljenje s toplimi obkladki iz čaja, ki je že rešil marsikaterega lovca. Dočim je ležal St. Paul v temnem šotoru in pridno tiščal na oči razkuhano čajno listje, si je šel njegov tovariš ogledovat bližnje skalovje. Vztrajno je vihtel svoje geološko kladivo iJL kmalu nepričakovano našel baker, .srebro, zlato ter uran oziroma radij. Ta novica se je tako naglo razširila po deželi, da je prejela rudarska uprava v BHtski Kolumbiji prihodnji mesec nad 200 prijav od raznih srečolovcev. Od teh je zapustilo že lani Veliko medvedje jezero 50 liudi, lci so bili več ali manj zadovoljni z izkupičkom. Neka skupina ie pripeljala 20 ton rude, ki je vrgla 2% grama radija. Lastniki so ga takoj prodali skoraj za 7 milijonov dinarjev. Ta uspeh je podžigal ostale iskalce bogastva. Njih število ob jezeru znaša zdaj nad deset tisoč; in več sto mož zapušča dnevno Vnncouvers pa se odpravlja v obljubljeno deželo. Preiskujejo ozemlje med nekdanjo utrdbo Good Hope in Aljasko, a po večini prodirajo še naprej proti severu. Govorica, ki vodi množico, zatrjuje, da je največ zlata skritega v okolici Barkervillea. Bodoči rudarji imajo jako naporno potovanje skozi neprodiren pragozd. Hitijo v čolnih po rekah navzgor in veliko trpijo pred komarji, dokler pač ne pride dolga zima s snežnimi zameti. Samo letala spremenijo ono romantično sliko. Id je poznana iz starih let Aljaske in Kalifornije. Kanadska zrakoplovna družba je namreč uredila redni promet na proiri Edmondtovvn—Great Bear Lac ln zgradila ob 2000 km dolgi poti vmesne postaje 7, zalogami bencina. Vozne cene seveda odgovarjajo izrednim prilikam. Prevoz enega funta prtljage stane VA dolarja. Iskalec zlata mora plačati za prostor v letalu najmanj 70 tisoč dinarjev, ker po- Tujec, ki čila pogrebne oglase v stokholmskih dnevnikih, se vedno čudi besedam: >Ne pozabite na cvetlični zaklad«. To pomeni v prevodu na naš jezik, da želijo sorodniki namesto cvetk milodare. Ta posebna oblika dobrodelnosti je na Švedskem zelo priljubljena. Cvetlični zaklad je dobil n. pr. pri pogrebu Ivana Kriiugerja 5750 švedskih kron. Zgradil je do sedaj za te prispevke osem velikih hiš, ki nudijo udobna stanovanja 1000 manj pre- : možnim najemnikom. Zaklad je ustanovila Alma Hedin, sestra znanega raizskovalca Mongolije. Sven Hedina. Cvetlične hiše« so jako udobne in i zahtevajo zelo nizko stanarino. Vsaka hiša ima j posebno zdravniško brezplačno ambulanco, parno ; kopel, skupno veliko pralnico in čitalnico. V pri- \ tličju vsake hiše so nameščene trgovine, ki pro- i (lajajo kruh, meso, obleko itd. bolj poceni kakor j ostali trgovci v mestu. Vse hiše so zvezane po podzemeljskih hodnikih. Slednji vodijo 1111 veliko dvorišče. kjer stoji sredi parka restavracija. Obed stane samo eno krono. Pripomniti je, dn nimajo »cvetlične hiše« naloge hiralnice. Stanovanja dobivajo mali uradniki, obrtniki in druge stranke s celoletnimi dohodki, ki ne smejo presegati 2400 švedskih kron. Prvi avtomobili V tridesetih letih preteklega stoletja je imela Anglija prvi avtobusni promet. To so bili parni avtomobili, ki so vozili nnH dvajset oseb. Proti njim pa so nastopili kočijaži, ker so se bali kon- i kurence in kmetje, ker so mislili, da bo padla cena njihovim konjem, pa končno tudi lastniki prvih železnic. In res, avtomobilski promet so onemogočili na ta način, da je parlament prinesel zaikon, po katerem ne smejo avtomobMi hitreje voziti kot 4 km na uro, a 50 metrov pred avtomobilom mora nekdo vihteti 3 rdeče zastave z napisom: »Pazite! Umaknite se!« Ta zakon je živel polnih 60 let! Država brez gramofona Po vseh krajih sveta se je razširil gramofon kot najčešče razvedrilno sredstvo; posebno med ženskami je priljubljen, ker jim med delom igra prijetne pesmi in glasbene komade. Je pa v Aziji država, kjer se gramofon ne sliši. To je arabska država Jemen, kjer je pod zakonom prepovedano igranje na gramofon. Anekdota Ko je Henrik fV. dajal nekemu plemiču red svetega Duha, je plemič po takratnem običaju izgovoril evangelijske besede; »Gospod, nisem vreden ...« »Vem, dn nisi,« je odgovoril kralj, »toda Ivoj stric me je prosil.. .«• Znamke v boja proti jetiki Francoska pošlim uprava je dala v promet znamke, katerih namen je, boriti se proti jetiki. Ves denar, ki ga bodo prinesle prodane znamke, se bo porabil izključno za boj proti jetiki Za* a? je konvertiral? Pred letom je preslopil jakobinski nadškof Ivanios v katoliško cerkev. Takoj so mu sledili ostali sobratje: 2 jakobinska škofa, 19 jakobinskih menihov in 13 sestra. Nadškof Ivanios je obdržal svoj nadškofovski čin (seveda ga je papež prej po katoliških obredih posvetil). Neki dopisnik ga jo vprašal za motiv konverzije. Njegovi študiji in opazovanja so ga opozorila, da je katoliška cerkev edina ustanova, ki se je v preteklosti uspešno uprla propadanju in ki se bo tudi v bodoče vzdržala kot božjo ustanovo. — Izvor in zgodovina katoliške cerkve, posebno pa njeno socinlno delo in življenje starih in modernih svetnikov, vse to ga je vabilo. Misel, da je cerkev živ organ Kristusov, v katerem najdejo vsi prevaranci, bogoiskatelji, reveži in bogatini prijazno roko in globoko vsečloveško razumevanje, ga je zmerom bolj priklepala h Kristusovi cerkvi. Saj ona edina povsem odgovarja namenu, za katerega je Bog postal človek, to je. rešenju duš in družbe... Prepričan je, da vse različne vere izven katolicizma niso zmožne doseči smoter, zaradi katerega je Kristus ustanovil cerkev. Onstran vseh narodov, ras in gospodarskih moči se svetli edina mednarodna cerkev, ki stoji nad vsemi osebnimi, narodnimi in državnimi interesi. Ta vzdržuje ravnotežje med avtoriteto in poslušnostjo, med razumom in vero, med individualno svobodo in socialnimi dolžnostmi... To je orjaška ustanova, ki je človek ue bo mogel omajati! Siroešmce Učitelj; »No, Janezek, kaj je z gosko, katero mi je mislil poslati tvoj oče? Janezek: »Zdi se ini, da je ozdravela in začela znova zobati...« Reklorat univerze Kralja Aleksandra Prvega sporoča, da je umrl gospod dr. Karel Hinterlechner redni univ. profesor in prodekan tehnične fakultete, bivši rektor ljubljanske univerze, bivši dekan tehnične fakultete, član češke akademije znanosti, dopisni član prirodoslovnega društva v Pragi, član geološkega drž. zavoda v Pragi in »Geolog. Bundesanstalt" na Dunaju. Bil je med glavnimi organizatorji ob ustanovitvi naše univerze, ki ga bo imela v častnem spominu! V Ljubljani, dne 26. oktobra 1932. hitom Profesorski zbor tehnične fakultete univerze kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani sporoča, da je umrl gospod redni univerzitetni profesor prodekan tehnične fakultete, predstojnik mineraloško-petrografskega instituta, član češke akademije znanosti, dopisni član prirodoslovnega društva v Pragi, član geološkega državnega zavoda v Pragi ter „Geolog. Bundesanstalt" na Dunaju. Svojemu odličnemu kolegi ohrani profesorski zbor trajen in časten spomin. Ljubljana, 26. oktobra 1932. t V malih oglasih velja vsaka beseda Din l'—; ženitovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. m CENJENE D/IME? Ako hočete imeti za jesen ali zimo eleganten in trpežen plašč za nizko ceno, boste istega najlažie izbrale v konfekcijskem oddelku tvrdke r.l.G0ri(ar. '*m>Hana, Sv. pc(ra t kjer se izdelujejo plašči v lastnem ateljeju po pr ovrstnih pariških modelih. Ogled brezobvezen. \msm\ Učenka stanujoča v Ljubljani se sprejme v modno trgovino. — Naslov v upravi »Slovenca« št 15.526. (v) Vrtnar oženi en, pošten, išče v Ljubljani takoj mesto hišnika — z vrtom ali malim stanovanjem. Šent-peterska 81, dvorišče, (a) Boljše dekle staro 20 let, vešča vseh gospodinjskih poslov, gre v službo k družini do treh oseb. Ljubi deco. Najraje izven dravske banovine. Ponudbe pod šifro »777« it. 15.533 na upravo »Slovenca«. (a) «Lffffi m i HH ■■■■■■■■■i' Učni tečaji francoščine, angleščine, nemščine, ruščine, italijanščine. Uspeh zajamčen. Miklošičeva cesta 7/11. — od 18 do 20._Ju) Krojna šola Smaslinska 24 (Viadukt), daje redni pouk krojenja daniske garderobe — ne samo šiviljam, ampak tudi skrbnim gospodinjam, da lahko potrebno skrojijo in zašijejo same. Vpisovanje vsak dan od 9—12 dopoldne, tudi za večerni tečaj. (u) Krasno stanovanje dve sobi, kopalnica, veranda, oddam 1. novembra. Ogledati od 10 naprej: Einšpilerjeva 25 — Bežigrad. (č) Dve lepi stanovanji dveh sob s pritiklinami v Kosezah 33, se s 1. novembrom oddasta. Pojasnila v advokatski pisarni Gosposka ulica 3/1. _(č) Za 350 Din oddam zelo lepo dvosobno stanovanje blizu tramvaja v Udmatu z novembrom ali decembrom. Naslov pove uprava »Slovenca« št. 15.527. (č) Zlato (staro zlatnino) kupujemo. M. Jankole, komanditna družba, Ljubljana, Šelenburgova 6/11. Telefon št. 30-52 (k) Prazna soba lepa, se odda. Zakotnik, Podrožnik, c. III št. 31. s Sobico oddam gospodični. Res-Ijeva cesta 26. (s) Lepa soba se odda. Slomškova 14, pritličje, desno. (s) Vrednostne papirje vseh vrst. tu- in inozemske, obveznice, založnice, srečke in hranilne knjižice vseh denarnih zavodov kupujemo in prodajamo. M. Jankole komanditna družba. Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/II. Telefon 30-52 (d) Iščem kapital na 50 % za patentiranje velike svetovne iznajdbe ali pristop n& 50%. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Velik zaslu-lek«. (d) Posojila od 100.000 do 5,000.000 Din iščemo za 1. hipoteke — eventuelno tudi v hranilnih knjižicah. Cenjene ponudbe na: M. Jankole, komamnditna družba — Ljubljana, Selenburgova td. 6, II. Telefon 30-52. d lEraa Dva dijaka sprejmem na stanovanje takoj. Sv. Petra cesta 46. (D) IŠČEJO: Dvosobno stanovanje s pritiklinami, Spodnja Šiška, iščem za december. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Stanovanje« št. 15.528. (c) ODDAJO: Stanovanje lepo, dvosobno, se odda s 1. novembrom v Levstikovi ulici 21, pritličje, (č) ODDAJO: Dva lokala zelo primerna za trgovino ali pisarno, v novi hiši, vogal Resljeve in Slomškove ulice, se takoj oddasta. Poizve se istotam. (n) • I »J Dotični na videz znani gospod, ki je včeraj popoldne našel pred postajo električne železnice Privoz, denarnico s ključem, pismom in robcem, se naproša, da prinese vse to proti nagradi na naslov, ki je na kuverti, ali na upravo »Slovenca«. (e) Posestva Droben oglas v »Slovencu« posestvo ti hitro proda; ie že ne z gotovim, denarjem pač kupca ti s knjižico da. Mlekarna dobro idoča — se odda. Sv. Petra cesta 46. (p) Trgovino z mešanim blagom in koncesijo iščem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Trgovina« št. 15.529. (p) Trgovina z mešanim blagom, v industrijskem kraju, skupaj z malo zalogo, takoj naprodaj. Vprašati pod zn. »Trgovina 200« št. 15.530 v upravi »Slovenca«, (p) Več stavbnih parcel ob tramvajski progi prodam. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Gorenjska stran« 15.551. (p) Prodam hišo Poizve se v Rožni dolini, c. IV št. 4 v trgovini, (p) Enodružinska hiša z velikim vrtom naprodaj. Tudi na hranilno knjigo. Horvat, Gubčeva ul. 45, Pobrežje, Maribor. (p) Enodružinska hiša novozidana, 2 sobi, kuhinja, predsoba, elektrika, lep vrt, naprodaj. Delavska ulica št. 7. Pobrežje pri Mariboru. (p) Bukova drva cepane, kupim več vagonov. — Ponudbe na Leo Krasser, Studenci, Peker-ska cesta 7, Maribor, (k) Vsakovrstno nofinie po naivišiih cenab CERNE. juvelir. Liubliana, Wolfova ulica it. 3 MM kupim — cele vagone. Goldprimene, mošanske, bonavke in druga. Maks Plauc, Maribor, Koroška ccsta št. 3. (k) Suhe gobe ponudite tvrdki FRAN POGAČNIK Ljubljana, Dunajska c. 67 rncJAirU •... ^ V. • >'•>; ,.»V**:' ■■■■ 4- S tužnim srccm sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš nad vse ljubljeni sinček in brat DANILO učenec III. razreda ljudske šole in se preselil v nebeško domovino med nebeške krilatce. Pogreb bo danes 27. oktobra ob 16.15 iz mrtvašnice na frančiškansko pokopališče. Maribor, dne 26. oktobra 1932. ŽALUJOČA RODBINA JAKI. Pristna belokranjska vina toči na debelo vinarska zadruga ^Belokranjska klet" Spodnja Šiška, Gasilska cesta 3 Za Jugoslovanska tiskarno * Ljubljani: Karel Cefc. Izdajatelj: Ivnn K ako teb. U-^dnik: Franc Kreinžar. f - Prof. dr. Karel Hinlerlechner Komaj so je zaprl grob. ki jo vase sprejel telo botanika 1'rana Jesenka, .se je odprl nov, ki terja zase truplo min e ni loga in geologa dr. Karla Hinterlccluierju. Prehuda izguba /a uu;o niluo njej je podedoval ti.sto žilavo v/trajnost, praktično razsodnost in organizatoriio spretnost, ki so se tako sijajno pokazale že v njegovem delovanju nu Dunaju, prav |M>scl>lM> pa na mladi tehniški fakulteti in na univerzi v l.ljiibljuni. Rodil se je 31. maju IK74. Dovršivši letu 1894 giinna/ijo je šel nu dunajsko univerzo, od 1894 do 189N je studirul mineralogijo in pe-trogrufijo in 1899 proniovirul za doktorju filozofije. Že 1898 je l>i! nastavljen za asistenta na tehniki v Brnu. 1*MH» pa prišel nu državni geološki zavod na Uiiiiujii. Tu je deloval 19 let, bil 19tK imenovali /a šefa geologu, po prevratu pa kol Slovenec odslovi jen. Vrnil se je v domovino in zastavil svoje znanje, svoje izkušnje in svojo vztrajno delavnost, da bi ustvuril znanstvene a/vode, ki so v spremenjenih ruz-moruli postali |>otrcbni. Na univerzi je ustvaril vzoren mlneruloški institut z dragoceno zbirko in izbrano biblioteko. I/ delal je načrt >u držav ni geološki zavod in ga predložil vladi, kakor je bil /o prej naredil osnutek /a češki državni geološki /uvotičil o univerzitetnih videvali iu pot rebuli. Pri vsem tem delu, ki mu je vzelo mnogo časa, je nadaljeval svoju znanstvena raziskovanju in geološke kurle ler priprav ljul slovenske učbenike i/ |uuiog svoje stroke. V letih, ko je slu/Im>\a I uu dunajskem geološkem zavodu, je objavil dolgo vrsto razprav v Juhrbiich der geolog. Reirhsuiislult in v Ver-handliingeii der geolog. Rt-ichsunstult. ki obravnavajo zlasti geološke razmere v ru/nili delili Češke. Pisal je ludi v Vcstnik češkega znanstvenega društvu in v berlinski Geologisilic* Cen-tr.illilall. Njegovega strokovnega delu nestrokovnjak ne mori' oceniti. Da pu je odlične v rednosti, izpričuje dejstvo, da so razne znanstvene institucije izbrale prof. Ilinterlechnerja /u svojega člana: bil jc član češke akademije znanosti, član geološkega državnega zavodu v Pragi. dopisujoči član prirodoelov nega društvu v Pragi iu zveznega geološkegu zavodu iiu Dunaju. Karel llinlerlecliner je bil mož. ki si gu moral s|>ošlovu(i: preprosl. iskren. \/trajen, dobrogn srcu in nesebičen, kur je sporfnal /a koristno ali |M>trchno. je izvedel, naj je bilo še toliko težav; prej ni odnehal. Poosebljena poštenost! Pred štirimi leli in pol je /bolel /u vnetjem porebrnicc. Dolgo jc takrul Udeliul. jvn jc nu videz le ozdravel. Nu videz samo! Saj jc zopet in zopet čutil težave, ki so ga opominjale, du ni več zdrav. Od letošnje pomludi dalje sc jc pa njegovo zdravstveno stanje vedno slabšalo. Vdano jc prcnašul liolezen, čeprav mil jc razjedala srce skrb /u tri otročiče iz srečnega zakonu. ki ga jc sklenil pomladi 1927; vdano jc trpel in kol veren kristjan umrl. Blagemu možu in odličnemu učenjaku lx» med naini časten in trajen spomin. Dr. K. K. Liickmun. Iz življenja dr. K. Hinterlechneria Najlepša dota, ki jo je dobil pok. profesor Hinterlechner od svojih priprostih, pa spoštovanih staršev, je bila vzgoja, ki mu je že od mladosti vcepila tenak čut za red in vestno izpolnjevanje 6vojih dolžnosti v vsakem slučaju, naj mu je bilo ljubo ali ne. 2e kot gimnazijec je bil pri učenju sila vesten in radi tega tudi vedno med najboljšimi. Kot akademik na Dunaju, kjer je nešteto dijakov lahkomiselno zapravljalo zdravje In leta, je on slovel po svoji solidnosti in marljivosti. Kot prirodoslovec se je posebno zanimal za mineralogijo in geologijo, kar ni čudno, ker tedaj je učil na Dunaju slavni geolog Suess, ki je poslušalce kar fasciniral, kakor se je izrazil prof. Hinterlechner. Po končanih študijah je postal asistent na nemški tehniki v Brnu ter promoviral iz mineralogije. V letu 1900 je bil nastavljen kot geolog na drž. geološkem zavodu n* Dunaju, kjer je deloval 19 lel. Delal je deloma v zavodu, deloma geološko ma-piral na Češkem in na Gornje Avstrijskem. Dva geološka lista sta bila že objavljena, za dva ima pa zbrano vse gradivo, ter je eden že deloma dovršen. Leta 1918 je bil ob razsulu Avstrije kot šef-geolog odpuščen iz službe, ker je bil Slovenec. Dasi je imel odprto pot na Češko, kjer je imel mnogo znancev, je vendar z veseljem prišel v Ljubljano, da organizira mineraloški institut. Tu je prišel kot rojen organizator v svoj element. Vsa sredstva, ki so mu bila na razpolago od države in od demobilizacijskega fonda, je porabil z razumom in ekonomično. Kdor ga je videl, kako je v začetku hodil globoko zamišljen po praznih sobanah in računal, kaj mora priti na kak prostor, kakšne naj bodo omare za zbirko itd., si ne bi mogel misliti, da je imel načrt za institut izgotovljen že do podrobnosti. Zato napravi sedaj učinek na gle-davca kar zaokrožena celota, dasi njegovi načrti še davno niso izpeljani do konca. Njegovo široko znanje in zveze po svetu so mu v tem slučaju delo olajšale. Prihajale so zbirke ena za drugo, urejevanja, pregledovanja čez glavo. Toda povsod je bil tudi on zraven. Ko so se izkladali leoi vzorci | rudnin, je ves nepotrpežljiv stal pri odvijanju in ] z od veselja žarečimi očmi ter s ponosom jemal svoje ljubljence v roke. Osebju je strogo zabičeval, kako nežno jih morajo prijemati in polagati. V par letih je bila zbirka v glavnem gotova. Ponosno je ! rad hodi! med omarami in z zadoščenjem razka-; zoval svoje uspehe. Institut, za katerega je žrtvoval toliko truda | in časa, mu je bil pa tudi nekakšno svetišče. Gorje mu, kdor je prinesel s čevlji blata v sobe! Ni se mu mogel kdo bolj zameriti, kakor če ie iz lahkomiselnosti pokvaril kake lepe vzorce In knjižnica! Nanjo jc bil re> lahko ponosen! Čez 2000 samottoj-nih knjig, čez 100 perijodik, od kalerih so neka-ter;, dela tako redka in dragoccna, da se ne dobe niti za drag denar nc. Njegovo delo jc, da j. institut najmodcrncjc opremljen z v»em, kar sc potrebuje za znanstveno delo institutskega osebja in dijaitva Poleg vsega dela za institut jc predaval tvoje predmete po 15 in več ur na leden ter pripravljal pri tem skripta na novo. Kako jc v»c lo zmogel, jc težko razumeti. Poleg tega jc bil kot izvedenec zaposlen pri raznih podjetjih, kar mu je dalo tudi obilo dela. Pokojni prof. dr. Hinterlechner je izpotloval pri Trboveljski premogokopni družbi 100000 Din ter jc dni urediti lepo predavalnico, ki jc na razpolago tudi drugim strokam Mnogo «i jc prizadeval za izdaio rudarskega glasnika, ki nai bi izhajal v Ljubljani, pa ni dobil nobene državne podpore in jc itvar padla v vodo. Ravnotako njegov trud za gradbeni fond univerze ni dosegel uspeha. Kako ncvslraieno jc branil univerzo pred domačimi in tujimi nasprotniki, vedo povedali njegovi prijatelji in nasprotniki. Pokojni g. profesor Hinlcrlcchncr jc mogel vse lo izvriiti in poslednja leta nadaljevati kljub bo lezni le. ker je bil neupogljiv in vesten značaj. Bil jc mož, ki ni klonil nc pred grožnjami, nc pred zlatom. Zato ga jc vsak čislal, ki jc poznal njegov značaj. Imel je veliko prijateljev, pa ludi veliko naaprotnjkov, kar jc z neupogljivim značajem v lesni zvezi. Po mišljenju je bil pok. prof. H. prepričan in ludi praktičen katoličan. Tega tudi ni skrival in kot tak je tudi umrl. Skratka, bil je moi, kakršnih jc malo. Niegova dela bodo ohranila njegov spomin med Slovenci in med drugimi narodi še dolga stoletja. Znanstvena deta dr. K. Hinterfechnerja Največji del publikacij profesorja K. Hinter-lechnerja je v zvezi z geološkim kartiranjem, ki ie bilo jedro njegovega delovanja do prihoda v Ljubljano. Največja njegova dela te vrsle to lisli kart »Nemški Brod. in »Iglava. v merilu 1:75.000 V zvezi z njimi so največje po obsegu in popolnosti preiskovanja sledeče publikacije: »Uber die petrographische Beschaffenheil eini-ger Gesteine des vvestbohmischen Cambriums und d. benachbarten Gebietes«. Jahrb. d. g. Reichsanst. 1C02, S. 163—218, in posebno »Geologische Verhalt-nisse im Gebiete d. Kartenblattes »Deutschbrod«. Jahrb. d. g. R.-A. 1907, S. 115—374. Posebno mnogo se je zanimal za eruptivne hribine. Tem hribinam je posvečeno tretje večje delo »Uber Kruptivgesteine aus dem Kisengebirge in Bohmen. Geoiogisch-petrographischer T.il«. Jahrh. d. g. R.-A. 1909, S. 127—232. Kruptivne hribine Češke sestavljajo tudi teme prvih razprav K. Ilinterlechnerja in sicer »Uber Basaltgesteine aus Osthiihmen . Jahrb. d. g. R.-A. 1COO, S. 469—526. Prvi del te razprave Der Nephelin-Jephrit des Kur.eticer Berges bei Pardubitz in Bohmen« je služil za doktorsko disertacijo in ie bil '/.vršen v mineraloško-petrogratskem institutu dunajske univerze. Podatke o zanimivi hribini iz Kunetickega gorovja je K. Hinterlechner izpopolnjeval še nekoli-krat v svojih po/nejših člankih. Del publikacij K. Ilinterlechnerja se nanaša na preiskovanje rudnin stojišč, in sicer: Geolo-gisehe Mitteilungen uber ottbfthmische Gr^phite und ihre stratigraphische Bedeutung. Verh d g R -A 1911, S. 365- 380 in -Uber die alpinen Anti-monitvorkonimen: Maltern, Schlaining u. Tro/ane Nebsl Mitteilungen uber d. Blci-Uuccksilbur-Grube von Knapovže in Krain«. Jahrb. d. g. R.-A. 1917, S. 341—404. V geološkem listu »Verhandlungen der k. k. geol. Reichsanstal! in Wien. je napisal naslednje sestavke: .Uber mctamorphe Schie'er aus d. Kisengebirge in Bohmen. (1910) -tlbcr Schollen-bevsegungen am siidlichen Rande d. bohm Matte-|l''14), -Uber Schicfcrinjeklionen aus d. Gebiete d. Spezialkartcnblalter Krems und Horn. (1917). Del njegovih geoloških publikacij se nanaša n« geološko kartografijo, ki je bila :edro njegovega delovanja. Publiciral jc geološke karte raznih ozemelj bivše avstro-ogrske monarhije, karte Nemškega Broda in Iglave v merilu 1:75.000 r »Verhandlungen. (1904 -1910). Uspehe raziskavam na češkem ozemlju jc deloma objavil v slovenskem jeziku v • Včstniku kral. čcakč spol. nauk- v Pragi, kakor »0 nekaterih tuiih hribinah iz n.lalin.ivcga leirita Kunčtiikc gore pri Pardubicah na Cctkcni. |1902| in >0 petrografičnih svojstvih nekaterih hribin iz zapadnočeikega kambrua- (1903). Pisal jc v .Vcstnik IV .sjezdu pfirodozpytcuv a .čkatu českyh., kakor n. pr. »0 vzhodnočeikih hribinah. (1908). Njegov rektorski govor na svetotavski proslavi univerze v Ljubljani I. 1925. »Prcrooiko bogastvo posameznih držav in niih medsebojno razmerje- je istega leta izšel v Geografskem vest-niku«. Za organizacijo čeikcga geološkega državnega zavoda jc izdelal osnutek, po katerem |c bil zavod pozneje urejen. Podoben načrt jc izdelal za lak 'avod tudi v Jugotlaviti in ga po poverjeniku Vcrsloviku predložil osrednji vladi. Sprožil jc razna znanstvena organizac>|tka vpraianja ludi drugod, kakor n pr. T. I9i« in 1909 v »Ljubljanskem Zvonu-. Za nižje razrede srednjih iol ic spisal Mineralogijo., ki jc izila I. 1904 Pital i. tudi poljudne znanstvene razprave. Tako ic prioočeval v Slovanu od I. 1909 lo 1911 članke pod aulo-vom >1/ geologije-. V Slovenski trgovski vcsimk-je pisal članke -Praktična geologija, od !. 1909 do 1914. Sodeloval jc pri raznih dnevnikih, zlasti v .Slo vencu«, in ao mcgovc razprave podpisme s psevdonimom • Poiazavtki., ki si ga jc nadel po reki Sazavi na Ceikcm. To reko jc namreč pre-mapiral od izvira pa skoraj do izliva, llmtcr-Icch ner jc pripravil za tisk slovensko geologijo in tlraligrafiio ler mineralogijo, petrografijo in nauk o slojiifih, dalje geološki »cmljevd Blat Ybbe, ki bo izšel na Dunaju v geološkem institutu, dalje list »Dafice-Mor. Rudijev ice , ki ga jc nriohčd geoloiki državni zavod v Pragi ter geololke razprave v teh zemljevidih Za tvoje obiirno delo jc bil Hinlerlechner član geoloikega državnega zavoda v Pragi, pravi član čeikc akademije znanosti in dopisujoči č!an prirodoslovncga društva v Pragi ter -Geolog. RundesanstaH* na Dunaju. Od lela 1919 jc moral glavn- del svoiega časa dodeliti sestavljaniu skript svojih številnih predavanj na univerzi in organizaciji mineraloško-pctro-grafakega instituta. V različnih časih je predaval: mineralogijo. petrografijo, paleontologijo. -.Irati-grafijo, občo geologijo, nauk o stojiščih, gc.ilogijo premogov in nafte, praktično geologijo in geologijo Jugoslavije. Preiskavanje malerijala. ki ga je zbral pri svo-lem delovanju na geološkem zavodu na Dunaiu, je nadaljeval v prostem času v Ljubljani ter ie začel geološko preiskovanje jugoslovanskega ozemlja (okolica Slov. Bistrice). Na žalosl pa teh svojih preiskovanj ni dovršil. Belgrad tn uporaba našega premo&a Za Slovence gotovo ne more biti brez interesa zvedeli, kdo vse zalaga Belgrad s premogom oziroma koksom, in to posebno v današnjih časih, ko je v naših preniogokopih huda brezjioseliiosl. Belgrad porabi letno okrog 7(KK| vagonov premoga in okrog 1500 vngonov kok-a. Za tako veliko mesto gotovo to ni veliko. V glavnem odpade la količina na ono razmeroma malo industrije, ki jo ima Belgrad. in pa na centralne kurjave, v kolikor so le vpeljane po nekih novih zgradbah; sicer pa belgrajska kuharica kuri z drvmi. Zelo redka so namreč v Belgrad u stanovanja z zidanimi štedilniki, večinoma imajo stranke svoje lastne železne Štedilnike ali gaiperčke, ki ne preneso močnega ognja ud premoga. |>oleti pa je tu doli zelo v navadi tako imenovani turški »inangaK ki se ga postavi lepo pred vrata v i-avlijk (dvorišče), in ki se kuri z ogljem. Doslej je Belgrad uporabljal predvsem šlezki premog, čeravno je dražji od domačega in čeravno je za domačo potrebo ravno tako uporaben. Šlez-kega premoga in koksa je Belgrad v zadnjih letih porabil po blizu 5000 vagonov letno. Kakor pa sedaj kaže. se bo uporaba šlezkega premoga v letošnji zimi zelo znižala v korist uporabe domačega premoga boljših vrst. Kakor zagotavljajo belgrajski trgovci s kurivom, dovoz šlezkega premoga letos ne bo presegel 1500 vagonov, in lo v najboljšem slučaju, in sicer radi otežkočene pribave deviz, oziroma zato, ker tuji izvozniki zahtevajo plačilo vnaprej, kar pa je za dobršen del belgrajskih trgovcev s kurivom nemogoče. S porabo domačega premoga pa bodo Belgrajri ne saffio na izdatkih za gretje prihranili 20 do 25%, kolikor je domači premog cenejši, marveč bodo tudi s tem podprli naše domače preinogokope ozir. rudarje. Izmed domačih premogokopov pridejo, kar se tiče oskrbe Belgrada s premogom, v poštev na prvem mestu trboveljski, izmed srbskih Da iarnn- dolski. bogovinski. sičevački in ravnoreškf prenio-gokopi, in še nekateri drugi, katerih premog vse-bilje manjšo količino žvepla. Dočim se je z uvozom šlezkega premoga že začelo, se bo dovoz iz domačih premogokopov začel takoj, ko nastopijo prvi hladnejši dnevi (Jene premoga so v Belgradu danes sledeče: šlezki 650 - 080, boks 650, trboveljski 450. bogovinski 550. sičevački 590. jarandolski 450 in ravno-reški 550. V teh cenah je doetavitev na dom že všteta. Vagouski nakup je primerno cenejši, kakor je tudi kolikortolikšna razlika v ceni za drobni oziroma debeli premog. Belgrad preskrbuje s kurivom svojih dvajset velikih trgovcev, ki imajo svoja skladišča večinoma na savskem in donavskem pristanišču. Število trgovcev s kurivom je od lanskega leta razmeroma zelo |iadlo, ker jih je med letom precej stisnila gospodarska kriza. Naš trboveljski premog je v Belgradu izmed domačih še najbolj poznan pa tudi cenjen. Da so ga začeli ku|iovati tudi domačini, je v veliki meri zasluga naših slovenskih družin, zlasti železniških, ki se ga poslužujejo že od početka, odkar so tu doji. Bilo bi samo |K)trebno, da bi se ga nekoliko laže dobilo. Mesto je namreč po svojem obsegu ogromno, dočim so glavne zaloge vse predvsem na enem mestu. Moderne zimske plašče v veliki izbiri in po najnižjih cenah dobite pri „ELITE" damska in moška konfekcija Liubl/ana, Prešernova ulica 9. Dovolleno od Min -oc. pol. in nar. zdravtja S. St. 15616 od 29. IX. 1»32. Stavbna zadruga vojnih dobrot ottcev Dih 2V i. in. se je Ustanovila Stavbna en-druga vojnih dobrovoljccv, r. /. / o. /. v Ljubljani. ki ji je namen, da i/.priču še |Mi/nim rodovom, kako so tudi Slovenci prispevali svoj del žrtev na bojiščih svetovne vojne /u svobodo in /edinjenje svoje domovine. Po /asnov i, kakor jo je zamislil g. univ prof. urh. J. Plečnik v svoji šoli, Ito la s|Mimcnik /uokro/cnu celota ilobrovoljskegu naselju / ličnimi enodružinskimi hišicami / vrtički. No pročelju tega naselju jc /umišljena kapelica / večno lučjo v o|Hiuiiii. naj nikoli uc ugasne v našiti «r< tli sjh mii i ii iiu svete žrtve padlih /a domovino, katerih imenu IhhIo vklesana uu inrumoriui(ih ploščati v notranjosti te kapelice. Zamisel jc velika in |hi svojem fionieiiii vprav veličastna: s.i j je \ njej nei/podhiten doku/, da »mo Slovenci kvoIhkIiio. |m> luslni opredelitvi iu sorazmerno svojemu številu / velikimi žrtvumi v krvi in iiiiclju sodelovali /a veliko |t»g<»lavijo. I pruvičeno jc upanje, du bodo tako javnost. kakor tudi odločujoči državni jn samoupravni činiielji razumeli velik zgodovinski |iomen tega naselja — spomeniku naših /rlc« — in | m m I j > iT i vzvišeni namen novoiislutiovljciir stavbne /ud r lige. Mrtvi, granitni spomeniki -o sicer lep okras svoji okolici, ludi etično-dol ini s|M>min se v/bitja oli (»ogled u mimoidočih. I udu vse bolj učinkuje spomenik v obliki naselja, v katerem bo ti«lo drobno življenje, /ujelo i/ celote i globoko spoštovali pokojnika in njegovo delo. V sprevodu so šli dalje tudi skoraj vsi ljubljanski odvetniki s predsednikom dr. 2i rovuikoru in dr. Ravniharjeni na Čelu. Tudi drugi juristi so bili zastopani v zelo častnem številu. Mestno občino je zastopal podžupan prof Jarc in številni občinski svetniki. Slovensko Matico je zastopal dr. Lončar, v sprevodu pu so šli poleg njega tudi številni slovenski leposlovci in javni delavci. Prosvetno zvezo, oziroma Radio-Ljubljaua, sta zastopala predsednik dr. Mohorič in tajnik Zor. Narodno gledališče sta zastopala ravnatelja Golju in dr. Polič. Zbornico za TOI dr. Ples*, zastopane so bile tudi druge organizacije in korporacije. Sprevod so spremljale ialostinko, ki jih je svirala godb« >Sloge . Pred viaduktom bo pevci zapeli žalostinko »Blagor mu ..« Ves čas jo Sel sprevod skozi ipa-lir, ki ga je tvorilo zelo številno občinstvo. V cerkvi na pokopališču je opravil cerkvene obrede, kakor tudi pozneje pri grobnici,, tuzurist o. ftavelj ob asistenci. Pevci pa so v cerkvi zapeli »Uslifti nas. Gospod«. Pokopališče je bilo ie zavito v mrak, ko mi med ihtenjem sorodnikov in ginjenju vsega občinstva polotili v rodbinsko grobnico KreJČijevih krsto s truplom Milčinskega. Nad krsto je govoril nepotabnMnu pokojniku v slovo predsednik Slovenske Matice dr Lončar. Po njegovem govoru so zapeli pevci pod vodstvom g. Premlča »Spomladi«. 7. grenkim čuvstvom v prsih se je mnollcn razhajala: Milčinskega. tega lobrega, tega velikega človeka in pisatelja nI Ifaf te novega v liubllani? Domači proizvodi suknn za moška oblačila, volne in volnenih odej. ki si jih lahko nabavite po tovarniških najuiiph cenah v naši detajlni irodiiulni TEOKAROVIC - GradiSče 4 Neobvezno »i oglede zalogo, du *e prepričate o kvalitetah, ki dosegujo lajbohše inozemske zdolke. če so tudi do 50'/« cenejše od » edmih Celje v ki je letne Svežo, čisto polt in bele, mehke roke & Se u kinu. Včerajšnji () ■>• ->. * _ . - f.rfU ^ .. < _ ., rudno se nam zdi tudi. da o novem kino- i podjetju Se nI nič razpravljal celjski mestni obč. i svet, ki bi se kakor v prejšnjem slučaju moral iz- I reftl ta ali proti lokalni potrebi. 0 Sestanek gledališke družine KPI>. Na petkovem sestanku gledališke družine KPD bo predaval tovariš Jurač o gledališču v Nemčiji. Na sestanku bo tudi podana kritika zadnje gledališke predstave, Molierovega »Skopuha«. Zato vsi člani tn članice, udeležite se sestanka polnoštevllno. RBONENTI SE SPREJEMAJO. HOTEL »UNION« - CELJE m.uun...a.ian...u„„i..........m.... 1 .................■'.........'.... & Kaj je nabiralna akrija pripravila za zimo brezposelnim In revežem. Pred dobrimi 14 dnevi je nabiralna akcija zbirala po mestu in okolici razna ponošena oblačila, perilo in obutev. Akcija je bita dobro zamišljena in organizirana. Celjani so se klicu po večini zelo lepo odzvali. Nabranih je bilo nepričakovano veliko darov, danes ima pn že nabiralna akcija točen pregled vsega, kar so dobri ljudje darovali za tiste, ki bodo pozimi poleg Irugega pogrešali tudi potrebne obleke In obutve. V skladišču nabiralne akcije v hiši tukajšnjega pokojninskega zavoda je kakor v kakšnem oblačilnem bazarju. Napravljeni so bili posebni predali, kjer so sedaj urejeni vsi predmeti, ki so bili nabrani. Nekateri so darovali celo odeje in preproge. Večina oblek in perila se nahaja v zelo dobrem stanju, n v kolikor je kaj potrebno popravila (kakor n. pr. nekaj parov Čevljev), se bo zaposlilo nekaj brezposelnih, da bodo te predmete zakrpali. Pomožna akcija je z uspehom nabiralne akcije po]>oltionla zadovoljna in bo stično akcijo bržkone organizirala vsako leto, saj je to najlepša pot, da vsi delujejo, kadar gre za pomoč potrebnim. Nabiralni odbor se v imenu bednih kar najlepše zahvaljuje vsem darovalcem in vsem onim, Hi so na katerikoli način pripomogli, da je akcija tako leno uspela. Smrtna nesreča v Malem grabnu Ljubljunu. 2<>. oktobra. Trnovem se je snoči pripetila nesreča, zahtevala življenje mladega dekleta, 18 Vide Gluvanove, doma iz Boštunjn in služkinje pri Steinerjev ih. Vidu je Slu v mraku k Malemu grabnu lirat perilo, cez nekaj čusa pa so priSle tja tudi neke ženske, ki so opazile, da je na bregu pač velik knp perila, nikjer pa perice. Po perilu so s|>oziiale, da Je morala hiti pri |H>toku Vida. Domači in sosedje so pričeli Vido iskati, nikjer pa je niso mogli nujti. Danes oh pol t popoldne |wi so našli njeno truplo v Malem grabnu, približno kakšnih sto korakov daleč od kraju, kjer je padla v vodo in utonila. Slučaj je preiskala policijska komisija. ki je ugotovila, da gre nedvomno za nesrečo in ne za samoumor ali celo za zločin, krikov na pomoč ni nihče slišal. Morda je dekletu prišlo slabo ter je v omcdlevici padla v vodo, ki jo je pogoltnila. Pokojnica je bila pridno dekle m je njenu smrt vzbudila splošno obžalovanje. Kat bo danes ? Drama: Ob 15- »Zločin lil kazen«. Dijaška predstava po znižanih cenah. Opera: Ob 20: >Fra Diavolo«. Red D Saleti/anski mladinski dom: Ob 8. II. prosv. večer. O. prof. Janko Mlakar predava o Severnih apneniških alpah. Nočno službo imajo lekarne: Mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr Ustnr, Sv. Petra cesta 78 in mr. Hočevar, Celovška cesta 34. Dobro in po nizki ceni, to za nas nekaj pomenil Slamiča naf Boji obvarje, ker za male di denarjel O Za slavnostni koncert, ki se vrši v proslavo češkoslovaškega narodnega praznika jutri, v petek 28. t. m. ob 20 v veliki Unionski dvorani, vlada med naSiin občinstvom veliko zanimanje. Opozarjamo. da so sedeži v predprodaji v Matični knjigarni. Na razpolago so še sedeži po 10. 8 in 6 Din, »tojl&čn so po veliki večini ie oddana zastopnikom društev in dijaitvu. Spored koncerta je primeren slavnostnemu večeru, vse točke so vzete iz čefke literature. Slavnostni govor bo Imel predsednik češkoslov.-jugoslovunske lige. g. dr. Egon Stare. Kot solista nastopita Jelena Itolečkovn. koncertna pevka Iz Prage (sopran). čenek Seldbauer (čelo) ter pomnoženi operni orkester pod vodstvom ravnatelju Mirka Poliča. Soprunistko in čelista spremlja na klavirju g. Ileribert Svetel. Opozarjamo nn točen začetek. © Trd zaslužek mladine. Beda in kriza «e poznala povsod. Se nikoli nobeno lelo ni bilo na pokopališču na pr. toliko mladine, ki se ponuja obiskovalcem za čiičenie grobov, za dovajanje peska, za donašanje vode in cvetlic, kakor letos. Otroci te ustavljajo ie skoraj pri viaduktu in s« ti priporočajo za zaslužek. Med n;imi ie prav ostra konkurenca in ti radi popravijo grob za mal denar, vesili, da «i zaslužijo vaaj nekaj dinarjev. '•") Pri požaru se ponesrečil. Ljubljanski reševalni avto (e danes prevzel in prepeljal v bolnišnico .V) letnega Karla Pefnika, brezposelnega delavca iz Kočevja. Pečnika je poslala ob požaru kočevska občina z avtom po gasilce. Pečnik pa je padel z avta na trebuh in dobil nevarne notranje polkolhe. 0 Pumpnrre. obleke, trenchcoat najceneje A. Presker, Sv. Petra cc*tu 14. Pftfl Nesreče in nezgode. Terezijo Volikonjo, natakarica v gostilni Judennad< v Ptuju, jo padla po stopnicah in si zlomila desno nogo pod gležnjem. — Franc Rajli, 14-letni sin v i niču rja iz Slumnjnkn pri Ljutomeru, je pri prenašanju groedja padel iz stiskalnice in si zlomil desno nogo |>od kolenom. — Rezika Kovačič, posestnica v Cirkovcah, se je pri želvi ajde nabcdln na desno noga in zanemarila runo tako, dn je nastopilo zastrupljenje krvi. Njeno stanje je nevarno. — Huda nesreča se je pripetila Štefanu Brecelju. posistniku iz Podložil, občina Ptujska gora. ko je vozil drva. Kadi avtomobila so sc mu konji splusili. psdel je z voza pod prednjo kolo. ki mu jo ruzmosarilo glavo in ga grozovito poškodovalo. Njegovo stanje je zelo nevarno. Vsi navedeni |>oiiesrečenci so bili prepeljani v ptujsko bolnišnico. — Zverinski napad je izvršilo 0 ponočnjakov na Jožefa žnidariča, posestnika v Mozgovcih. Premlatili so ga s koli in noži, da je obležal v mlaki krvi. 'Po celem telesu ima ložke poškodbe, zlomljeno ima tudi levo roko in .globoke vbodljaje v pleča. Prepeljali so ga v bolnišnico. Njegovo stanje je zelo resno. Uvedena je preiskava, da se izsledijo napadalci. dobile z redno vporabo NIVEACREME Obraz in roke do» be svežo, ne< o /ano poli, če jih natisnete in na lahko masi« rate redno zvečer in predno se podaste na proslo z Nivea' creme Nivea»creme nadomešča polom eucerila maSCobo kože, ki se je iz£u> bila in hrani ter jača na la način tkivo, aklivira delovanje celic, lako da poslane koža zopel či» sla, mehka, gladka in mladoslno sveža lugnsl P BEIF.PSDOPF & CO (ireuorčičeva ul. 24 d. s. o. j. MARIBOP Maribor Praznik Kristusa Kralja v Mariboru Maribor, 20. oktobra. Na pobudo in pod vodstvom tajništva K. A. v Mariboru se bo praznoval praznik Kristusa Kralja lelos v Mariboru zelo slovesno. Praznovanje se bo vrSilo v znamenju notranje prerodllve in mogočne zunanje manifestacije, kakor se to zn ta praznik, ki je zu katoliški svet nujpontouljivc.ši, spodobi. V nedeljo zjutruj ob II bo v stolnici skupno sv. obhajilo članov In člunic vseh katoliških društev v Mariboru. Posebej je povabilo tajništvo: Kat. akad. starešinstvo, Aknd kougregacijo, druge Mnri- ' Jiiie družbe, Kat. Omludino, Kišč. Žensko zvezo. Pot-olsko zvezo, Fantovsko okrnijo, Jug. strokovno ' organizacijo in Ljudski oder. j Ob pol 10 bo slavnostna pridihu o Kristusu Kralju, nato pa nontlfiknlna sv. nuiia. Službi božji bodo prisostvovala vsa kal. društva z zastavami. Popoldne ob B pa bo v dvorani Zadružne gospodarske banke slavnostna akademija v čast Kristusu Kralju. Naslopili bodo: stolno pevsko Cecilljuusko društvo, godba Kal. Omludino. LUidski oder. Potisku zveza in otroel iz šole č. šolskih sester. Ves program, ki ga bomo pozneje priobčili, je vdana poklonltev Kristusu Kralju. Da se omogoči dostop vsakemu, bo vstop prost V Mariboru je. tal mnogo pojavov, ki pričajo o verski mlaČuosti in brezbrižnosti ter o brezbožno-sti, zaradi tega bo slovesno praznovanje prazniku Krislusa Kralja velike važnosti. Trboitlj«1 L Vlomi. V sredo ponoči je bilo vlomljeno v trafiko, ki jo ima vdovo kušar. |>olcg dro-gerijc Sani tu s. Vlomilci so prišli od zadaj skozi okno, ki ni bilo zamreženo. Poleg razbitega okna in mizice, ima Kušarjeva še okoli 1000 Din škode. Bila je neprevidna, da je pustila v trafiki denarja okolj .600 Din — bil je sam drobiž. Razen tega so ji odnesli Se cigaret — večina boljše vrste —»»-za okoli 400 Din. Vso to jo za Kušnrjevo, ki s trafiko preživlja sebe in družino težek udarec. Isto noč so tatovi obiskali tudi Zavruškovo gostilno. Sumi se, da so se dali zvečer zapreti v hišo, ker ni bilo nič s silo odprto, ainpak vsa vrata odklenjena, ker so bili ključi v njih od znotraj. Ker v pritličju nihče ne stanuje, no lahko vse pregledali v kleti in gostilniških prostorih. Odnesli so klobas, cigaret in nekaj drobiža, koliko pa jo vina zmanjkalo, pa ni mogočo dognati. Prejšnji teden so bili posknšeni vlomi v mesnico Korte Jožeta in barako žužntove. a so bili pravočasno odgnani. Sum pada na številne brezposelne, ki še od drugod prihajajo v Trbovlje. Izvršeno so bile tudi žo aretacije, a bo meri tolikim številom ljudi težko izslediti prave krivce. Mod pravimi in potrebnimi brezposelnimi je tudi cela vrsta delomrznežev, ki skušajo ali z lepa ali z grda nu račun drugih živeti in s tem kvarno vplivajo no druge. Zato je nujno, da se napravi red med resnično potrebnimi brezposelnimi in mod onimi, ki jim je brezposelnost samo plašč v dosego njih temnih namenov. Poizvedovanj Rdeča otroSka eopatka je bila zgubljena od magistrata do Sv. Petra c. Nujditclju prosim, naj jo odda v upravi »Slovenca,«. O Kova kapela jezuitov v Mariboru. V nedeljo, dne 30. t. m. bo ob H zjutraj blagoslovitev nove kapele jezuitov, posvečeno prosv. Srcu Jezusovemu. Blagoslovitvene obrede opravi prevzvišeni vladika dr. Andrej Karlin. Odslej bodo v tej kapeli opravljali oo. Jezuitje redno službo božjo, in sicer ob nedeljah in praznikih ob G in 1) zjuiraj ter ob H zvečer. Ob delavnikih bo sv. uiuSu ob 0 iu 7. □ V spomin padlih žrlev. V soboto, dne 29. oktobru bo v luku.šnji stolnici s pričetkom ob 9 do- iioldne žalna sv. maša v spomin vseh padlih vojnih rtev, umrlih vojakov in umrlih članov tukajšnjega Združenja vojnih invalidov. C! štetje obiskovalcev pokopališč. Kakor v preteklih lotih se bo vršilo tudi le.os šletjo obiskovalcev pokopališč. Članice Ink. slov. ženskega društva bodo zbirale pri vhodih dinarske prispevku v prid »Počitniškega doma kraljico Marije na Pohorju«. Ker so narastle vsled letošnjih nujnih investicij domu razne obveznosti, se najvljudneje naprošajo cenjeni obiskovalci, da žrtvujejo svoj prispevek ter i s tem doprinesejo k Izgraditvi prepotrobno ftiladin-I ske ustanove. O Volitve v cerkveno konkurenčni odbor so bile pred kratkim pri Sv. Martinu pod Vurbergom. i V odbor so bili izvoljeni: Škofič Franc, posesinik ; in cerkveni ključar; Lešnik Anton, posestnik in župan iz Spodil je Korene; Klemene č Janez star., ve-i leposeslnik; Pihler Anion, posestnik in kovač iz I Ciglencev: l.orgor Anton, posestnik in župan iz | Sp. Duplokn. [j V zori mladosti je izdihnil svojo blago du Šico učenec ljudske šole Danilo Jaki iz ugledu«' mariborske rodbine. Pogreb bo danes v četrtek ob lii.iri Iz mestne mrtvašnice na frnnč.škaitsko pokopališče. Suivoj mirno, dušica draga! Žalujočim naše iskreno soialjel □ V bolnišnico so prepeljali 27 letno posestnim 1'arbaro Ktirujdnnr: neznanec jo je napadel ter ji z ostrini predmetom prizadejal občutno poškodbe. — 50 letno viničnrievo ženo Julijano Dravec iz Roš-pohu je povozil neki kolesar: zadobila jo lako hude poškodbo, da se je morala zateči v bolnišnico. G Odprta noč in dan so groba vrata... V lorolj 25. I. m. je v splošni boln-šnici izdihnila svojo blago dušo gospa Bogosavec Katarina, soprogu policijskega uradnika, v starosti 51 let. Pogreb bo danes oh 1 popoldne iz mestne mrtvašnico na mngdalensko pokopališče. Večni mir njeni duši. Preostalim naše sožalje. □ Poroke. Poročili so se v zadnjem času: Itlat-nik Mihael, natakar, in Lončarič Marija, kuharica. Razlagova 22; Pornek Anton, delavec, in Lešnik Ivana, hči viničarja. Košaki 20: Radolič Franc, mizarski pomočnik, Pobreife, Gozdna ul. 22. in šušek Marjeta, tov. delavka: šori Ivan. trgovski nnstnv-Ijenec. Sokolska ulica 1, in D filmi Viktorija, bivša kontorigtinjn, Delavska ul. 69; Bolnnac Friderik, trg. pomočnik, Razlagova ul. 24. in Mntčinko Kon-stnncijn. prodajalka. Sokolska ul. 0: Vlah Jožef, uradnik. Betnnvska ul. 73, in Kratek Vera, uradnica, Mlinnrlč Anton, mestni delavec, Dajnkova ulicn 8, in Škerget "Marija, perica; PSunder Avgu-šlin. ključavničar drž. žoj.. Studenci, Obrežna c. 11, in Marlinjak Frančiška, šivilja. Studenci, Zrinj-skega ul. 0. — Bog daj vsem mnogo sreče! □ Sezona je tu! zn vse tiste, ki si preskrbujejo z izmaknjevnnjem plašče, obleko in drugo zn zimo. Izmnknjevalci so nn poslu; prva letošnja žrtev Je postala Fani Brundstuter v Stolni ulici; z bnlkonn njenega stanovanja so grešni ljudje odnesli skoraj čisto novo obleko sive barvo. □ Katoliška otuludina. Na praznik Kristusa Kralja se zberejo vsi kal. nmlndlnri ob 10 k slovesnemu sestanku — Dramatični odsek uprizori v nedeljo, dno 0 novembra v društvenih prostorih krasno novo igro »Pri kapellck. □ Mali trg je bil včeraj bolj slabo založen. Kmntje so pripeljali štiri vozove krompirja, zelja in čebule, razen tega 10 vozov grozdja, jabolk in hrušk. Dobro pn je bil založen perutninarski trg: preko 700 piščančkov, kokošk iu druge perutnine. □ Nova palača se bo gradila v Mariboru. Mod mostno občino in Pokojninskim zavodom so vršijo pogajanju zaradi postavitve velike slnvbe ob Kopališki, Marijini in Frančiškanski ulici. Mestna ob- čina naj bi nn eni strani odstopila Pokojninskemu zavodu brezplačno 2520 kvadratnih metrov zemljišča na omenjenem mestu. Nn drugi strani pa naj bi Pokojninski zavod zgradil v suterenu logu velikega poslopja primerno kopališče, ki bi ga vzela mestna občina v najem, dočim hi se staro mestno kopališče podrlo. Po obstoječem načrtu bi bilo v tej stavbi 40 dvosobnih in 8 Irosobnih stanovanj, če se bo tudi pritličje uporabilo za stanovanja, o čemer pa še ni pudlu odločitev. Stavba bi stala 5—7 milijonov dinarjev in bi po svoji veličini bila ena najimpozant-nejžih poslopij v Mariboru. Upati je, du bodo pričela pogajati ia vedla do pozitivnega rezultata in da se bo lep načrt mogel čimpreje uresničiti. Pomisliti je treba, da pridobimo v Mariboru 18 novih stanovanj, kar se bo na našem stanovanjskem trgu gotovo poznalo. Kakor znano, je bil ta prostor po navedenih treh ulicah prvotno odnienjen za zgradbo Delavskega azila, ki se pa sodeč po danih okoliščinah, še ne bo tako hitro gradil, zaradi česar se jo mestna občina odločila, da odstopi tu prostor Pokojninskemu zavodu. □ Ljudski oder. Drevi ob 8 na odru sestanek članstva. Sprejemajo se tudi novi Člani. O SSK Maraton. Julri v petek 28 t. m. napovedanega .-ostanka zaradi zadržanosti predavateljev ne bo; prihodnji seshmek v potek 4. novembra ob običajni uri. □ Na tuli. nitji gozdarski Soli prične redni pouk v II razredu dvoletno šole dne H. novembra. I Glede pričotku rednega pouka na enoletni šoli in ; v I. razredu dveletne šolo ni mogoče ničesar ukre-i niti, ker So ni rešeno vprašanje o nadaljnjem ob-i sloju enoletne kakor ludi I razreda dveletne šole. 1» francoskega krotka. Oospod Leon Rey, šef > francoske arheološke misije v Albaniji, bo predaval v soboto, dne 29. t. tn. ob 20 v kinu Apolo o samostanih in menihih na gori Atbos. Predavanje bodo ; pojasnjevale projekcijske slike. Z njim pn ho prvič poselil tukajšnji francoski krožek gospod Jenn La-croiz, naslednik profesorja Veyu ua ljubljanski uni-i verzi. Odlična gosta dobrodošla 1 G Svojevrsten trik si je izmislilo 22- do 25-i letno dekle. Prišlo je v jutranjih urah, ko je pro-1 met največji, v neko trgovino ua Glavnem trgu in : nakupilo blaga zu 257 Din. Trgovskemu pomočniku, ki ji je strogo), je delala, naj ji napravi dva računa, | in sicer enega zn 224 Din, drugega po zn 33 Din. Dekle je šlo k blagajni in v živahnosti prometa v tigovini se je trik posrečil: ienšče je plačalo račun zn 33 Din. drugega računa pa sploh ni poravnalo, nakar je izginilo v vrvežu tržnega življenja na Glavnem trgu. Mariborski trgovci hodo bržčas sedaj posvečali posebno psižnjo strankam, ki bodo izrekle ■ željo za dvojnimi ali celo trojnimi računi. Radio fro^rtmi Hndio-Lluhllnnat Četi tek. 27. oktobra: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti. — 13 00 Čas. plošče, borza. — 17.80 Salonski kvintet. — 18.30 Italijanščina (dr. Sliuiko Leben). 19.00 Čemu bojazen pred preveliko množino denarja? (Prof. Pengov.) — 10.30 Pogovor s po-hiša vri (prof. Kuret). 20 00 Napake otrok (P. llorn). 2030 Prenos iz. Belgrada: Češki program. — 22.30 čas. poročila. Petek. 2« oktobra: 11.15 Šolska ura. Učimo so varčevali (L. Zupane). - 12.15 Plošče — 12 45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas. plošče, borza. — 17.30 Salonski kvintet. — 18 30 Poglavje iz. zemliepisju: Primorski kras (prof. dr. K. Capuder). — 19.00 Francoščina (prof. Kuret). 19.30 Gospodinjska ura: O domačnosti (M. Kmetova). 20.00 Proslava obletnico črškoga osvobojouja (prenos iz Uniotia). — 22.15 Čas, poročila. Dragi programi » Četrtek. 27. oklobra: Zagreb: 20 30 češki večer, prenos iz Belgrada. 21.10 Koncertni večer 22.10 Radio orkester — Barcelona: 21.05 Radio orkester. 22.00 Violončelo in piimino. 22.30 Radio orkester. 23.15 1'loŠČe. - Sluft-gurt: 21.40 Plesi iz tretjega stoletja. 22.50 Plesna glasba. — Toulouse: 21.00 Večerni koncert. 21.30 Koncert vojaške godbe. 22.00 Plesna glasba. 23.15 španske pesmi. 0.05 Angleška glasba. — Berlin: 20.10 Beethoven: IV simfonija v B-duru, op. 60. 21.10 Zgodovina Modrega diamanta. 22.20 Poročila, nato plesna glasba. 21.00 Radio orkester. Belgrad: 18.00 Slavnostna akademija Češko-jugoslovanske jge. 20.30 Violinski koncert. D vola k: Violinski koncert v E-duru; Dvorak: Slovanski ples šl. 10. 21.10 Večerni koncert. 22.10 Radio orkester. 22.40 Večerna glasba — Kini: 20 45 Operni prenos. — Langenbcrg: 20.45 150 letnica Pagnninljevega rojstva. 22.20 Recitacija. 22.50 Koncert. — Praga: 21.30 Večer Pagfininljevih kompozicij. 22.20 Prenos koncerta iz kina Beranek. — Dunaj: 20.40 Koncert. — Budapcst: 19.30 »Šaloma«, drama. Ciganska glasba. Petek, 28. oktobra: Zagreb: 20.05 Simfonični koncert češke filharmonije. prenos iz Prage. 21.50 Slovanska glasba na ploščah 22.10 Plesna glasba. Milana: 20.30 Pa-triotiČni večer. 21 15 Simfonični koncert. — Barcelona: 21.10 Radio orkester. 22.00 Recitacija. 22.15 Prenos koncerta iz, kavarne. — Sluttgurt: 20 00 100-lotnica Paganinljev« smrti. 22.20 Avstralija, predavanje, 21,30 Komorna glasba. 22.45 Plesna glasba. - Toulouse: 20.30 Vojaška godbu. 21.00 Klasična glasba. 22.00 Plesna glasba. 23.35 Pester koncert. 0.05 Angleška glasba. - Berlin: 21.10 Koncert. 22 30 Prenos iz Amerike, nato koncert. — Belgrad: 10.55 Prenos iz Prage. - Rim: 20.45 Patrtnllčen večer. Beromiinster: 21.40 Radio orkester. — Langen-herg: 21.35 Koncert. 22 30 Prenos Iz Amerike. 22.45 Plesna glasba. Praga: 20.05 Simfonični koncert. Dunaj: 20.00 Prenos i/, Amerike. 20.15 Simfonični orkester. 22.05 Poročila.