Fv&njo žebot: HW insssno §!orad pr!l:@S(OTs!l (id Hanovtiie Slofcnife? Danes je v Sloveniji vsak človek radoveden, kaj nara bo prinesla ustanovitev banovine Slovenije, oziroma naša avtonomija. Kakšae koristi borno imeli od svoje slovenske samostojne uprave in gospodarstva ter kakšne žrtve bomo morali doprinašati na oltar domovine slovenske? 1. Novo urejena banovtna Slovenija nam prinaša našo upravno, gospodarsko in šolsko samostojnost! In sicer v okviru skupne državne domovi»e Jugoslavije, popolnoma enako, kakor bodo to samostojnost uživali bratje Hrvati. Uživali bomo iste pravice in imeli bomo iste dolžnosti, kakor Hrvati na Hrvatskem in Srbi v Srbiji. 2. Za vzdrževanje naše samouprave bo morala država odstopiti državfia &redst\'a., t. j. državne davke, pristojbine Ln druge dajatve, katere sedaj plaču.ierno v Boograd. Laž je, ko nekateri naši politični neprijatelji raznašajo govorice, da nam iz Beograda za banovino Sloveniio ne bodo nič dali. J« že vse določeno, katere davke od dosedanjih dobi banovina, oziroma naaa avtonomija, in katere si bo pridržala država za skupne državne stroške. Deluje posebna komisija, v kateri so odlični sJovenski strokovnjaki. Ta komisija je vse natanko preračunala, koliko potrebuie naša svobodna Slovenija za ceste, za šolstvo, za uradništvo, za siromake, za bolnišnice, za kmetijstvo, za obrtništvo, trgovstvo itd. 3. Naše prošnje in spisi ne bodo več vsi roiriali v Beograd po dolgi, poti m po ee daljši nazaj, ampak naše sloven¦ske zadeve in prošnje se bodo reševale po Slov«iicih tu doma. Pa -saj ml ni treba tega podrobno opisovati! Vsem. ki so količkaj eodelovali v javnem živlieniu, je znajio, kako žalostno zgo(lovhio ima za nas Slovence in za naše narodno jrospfKlarstvo nesrečnj beogra>ski nentraUzem, ki so ?a Pribioeviču pomagali kovati raTni Puclii. Kramerii in niih tovariši, vodilni prSs+aši samostoine kraetijske siranke 'n JNS. — Ods'ei, ko bo stoiila banovina Sioveniia v veliavo, se bodo nrofnie za sltirhe repevale kratkim fiotom tu doma, prožnie za nenziie ne bc<!o roma!e oprrornno pot iz Maribora v Liubliano in nato v Beosrad, ampak se bodo kratkim TX)tom ivševale vo sloveTtskih uradnikih kar v Sloveniji. Denarni krecTiti. določeni za Sloveniio, ne bodo ve^ zanadli neizrablieni za naše kraie, amwk lih bo mo \7x^\ iaH prnvo*Q<*nr> za re<ni]aHV> naSih rek, za napredek naše^a splošneea kmeti.istva, za naše bolniinice m druge nstanove, za siromake. za invalide. za napredek sloverskesra obrtništva \n trsrovstva. Na naSih šolah n« bodo xvf nastavliali nfitefi«v In nf-ltel.jic ter profesorjev, ki bi služili prvenstveno politiftni zamisli dr. Kramerja , ampak učite- lje in dmge državne uradnike ter name- ščence se bo nastavljalo po dejanski potrebi in sposobnosti ter take, ki si jili žeH ljudstvo. 4. Slovensia jezik bo na prvem mesta v uradu, v šolah in v javnosti! To želimo in to smo zahtevali dolga Ieta. Žalibog so naš lepi slovenski jezik strašno mrcvariH mnogi »Jugosloveni«, da ni bil ne tie pa ne miš! Mi stojimo na stališču: Srb naj govori s\-oj materni erbski jezik, Hrvat hrvatskega, ki ga je hrvatska mati učila, a Slovenci izpiljeno slovensko govorico! 5. Kaj pa bo z onimi, ki kot SSovenci rfažijo državni ali javni kruh izven Stovenšje? Naši politični neprijatelji širiio vesti, da bodo vsi ti izgubili svoje službe, čim bo iz Beograda prenešen delokiog ministrstev za banovino Slovenijo. To je neresntčna. Slovenski uradniki, slovenski financarji, slovenski orožniki, slovenski častniki, M siužijo bodisi na Hrvatskem ali v Srbiji, ostanejo v službah. Tako so se sporazirmeli vodilni možje naše države. 6. Ali bomo morali Slovenci za svojo novo urejeno banovino plačevati iiaj več davko«p in dajati druga bremena? Slovenija plačaje toliko davkov, da se laiiko sama vzdržuje. Po sedanjili računib se bodo dajatve za šibkejše sloje znižale, kapitalističao močnim pa povečale. To bo tudi pravilno. Na splošno pa je moje mnenje giede tega vprašanja sledeče: Ce bomo imeli dobro letino, bomo lalilio več detali aa eestah, več storili za naše kmetijstvo in za \*se, kar potrelmjemo; če bomo živeli v gospo* darskih t*žavah, bomo pač morali biti tndi #lede svojili zahtev bolj skroraiii. Grtovo je, da se tudi v novi avtonomno urejeHi banovini Sloveniji ne bo cedil sam med ia mleko, ampak bodo prišli časi — kakor V vsakdanjem življenju — da bomo del«ž« gienkega pelina in encijana v javaem m gospodarskem življenju. Na to msvasio biti pripravljeni! Ali eno je gotovo: Sami si bomo Slcvencl ©dslej rezali kruh pravice! Sami si i«nK) urejevaii svoj sJoveasiii dom! Tega se moramo zavedati, da so naši voditelji, na čelu jim dr. Korošec, po akvlgeletni borbi s svojo premišljeno polrtihe prtborili to, kar so sanjali naši pradedje, Ka<k> sanaostojr.ost! Naš boj je bil podob«ii borM irskega naroda! Zmagali smo in veseliti se morarao le zmage naše samoupravne ideje! Delovati pa moramo Slovenci s 1« ž n o, da pridobljenih uspehov ne zapravimo tehkorniselno! Zavračapno vse tfete krive prerabe, ld danes na tihem hujskajo proti dr. K*r«S«j in naši stranki! Slovenski kmet, s1ov«mW delavec in vsi drugi pametni Skjvenoi, «mmite bič in naženite ta k« hujskače, ki HB samo hudo žtlijo, od hiše! Ne cepimo se, bodimo složnl slu«utitM hratje in sestre, pa bo slovenska boiol nost srečna!