Uprava: Nebotičnik, Gajeva ul 1. Telefon 38-55. Cek. račun: Ljubljana Btev. 14.614. Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih in po praznikih. GLAS NARODA Naročnina na mesec ja 12 Din. Za tujino 20 Din, Uredništvo« Ljubljana, Nebotičnik, Gajeva nli-ca št L Telefon 38-55. Rokopisov ne vračamo. Št. 7. LJUBLJANA, petek, 10. Januarja 1936. Leto H. Nova navodila četam iz Rima Sredozemlje po vojni še ni videlo toliko ladij«.. Italija vprašuje Budimpešto, ali izstopi iz DN _ Velike francoske Poprave v Sredozemlju London, 9. jam. n. »Daily Tele-ake**« poroča, da so šestteden. ,Ke Pomorske vaje velikega oddel-2* francoske eskadire na obali apo'ka v zvezi s francoskimi g^dpri|pravamii ki jih narekuje ^an3i naipeti položaj na Sredo-fltokem morju in posebni doSo-, z Anglijo- Druga francoska ' kadra, ]tj je v torek zapustila Qj|°_ L rest, pa se bo usidrala pri Pri ra^arju *n 86 °d tam- razen v od v C.Vl skrajne potrebe, ne bo lle a,.iUa. če bi napetost v vzhod. San ^elu Sredozemskega morja to StI .^ala. bi se ta flota v treh do tar'* dneh pomaknila iz Gibral-fraJa V eRiptske vode. V zvezi s j: n.c°ski,ni pripravi v Sredozem-*udi graditev nove pomor-Pri 0 v kraju Mers.el-Kebir 0rann v Alžiriji. Gib Prf dsajc francoske flote stvoancosko mornar>žko ministr« p0 snoČi izdalo podrobnejše rtlan C!'0 o velikih predstojećih Po |Cvrih francoske mornarice. CoskCln poročilu bo druga fran* pa,i . eskadra manevrirala na za« bo^o' briški obali in ti manevri °dini ,trajaU več tednov. Vse bo,,-' ki pripadajo tej eskadri, Pr0tj .L t. m. odplule v smeri prišit i '®sablanci, kamor bodo esica.i t- m. Iz Casablance bo t)gk„ r.a odplula v smeri proti tejp^’jV 'n Pojt«Etiennu. Pred cl''ema lukama bo eskadra Pa L , 1 0 6. februarja, da počaka Jo s f er® ediniče, ki sc vrača« cu rr..'ancoskih Antilov. Po k on« nc,.n?vroy bo eskadra ostala dah ; "a | dni v marokanskih vo» fobru,irj8e ho vrnila v Brest 26. da Nnj’ »Da:7y Herald« piše, ."vetovne vojne sem ni bilo ?brariej"ko brodovja naenkrat Ju. f v Sredozemskem mor« S® mp,.ern v zvezi meni list. da ki-, f0 j r v predmestju Devot poskušali ovirati promet. Avtobusnemu osobjn je bilo zapovedano, da se mora zvečer vrniti na delo, ker bi Ml sleherni, ki se ne M odzval teran pozivu, takoj odpuščen iz slnž. bc. V prestolnici je položaj popolnoma miren. Po vesteh iz pokrajine Santa Fe agitirajo tamkaj ne. Rojstni dan kraljice Marije je vsa država proslavila s šle* vilnimi prireditvami in slovesni* mi božjimi službami. Ljubljana in z njo Dravska banovina nista zaostajali. Osrčje Slovenije je bilo okrašeno z za* stavami. Ob 10 je mil. g. prošt Nadrah v stolnici daroval slove* sno pontifikalno mašo, nakar je sledil »Te Deum« z molitvami za našo težko preizkušeno kralji* co. Službe božje so se udeležili številni predstavniki države, voj* ske, banovine in mesta, številno pa je bil zastopan tudi konzular* ni zbor in razne naše organiza* cije in korporacije. Kakor Ljubljana, je proslavilo tudi slovensko podeželje 36. roj* sini dan kraljice z željo, da nam v obrambo in napredek vztraja slavni rod dinastije Karadjordje* vicev. kateri sumljivi tipi med poljedelskim delavstvom. Grof Ciano operiran Firenze, 9 jan. Havas poroča: Na neki tukajšnji kliniki je bil operiran grof Galeazzo Ciano, zet mi-nsterskega predsednka Mussolinija. Grof Ciano se zdravi od bolezni na nosu in ušesn, Id jo je odbil v Vzhodni Afriki. Operacija j« popolnoma uspela in bo zato grof Ciano kmalu zapustil, kliniko. Poročilo za smučarje 9. ajnuarja. Bistrica- Boh. jezero; 2 C, zelo oblačno mirno, snega v dolini ni. — Pokljuka 8 jan.; —2 C. sneži, mimo, na 30 cm podlagi 10 cm južnega snega. Smuka prav dobra. Skakalnica uporabna. — Goriuše 8. jan.: sneži, lahek severni veter-na 10 cm podlagi 10 cm južnega snega. Smuka dobra. Skakalnica uporabna. — Reteče-Planica: —1 C, barometer se dviga, pooblačilo se je. mimo. 15 cm srenia. — Kranjska gora; —-1 C, barometer sc dviga, pooblačilo se ie- mirno, 15 cm srenja. — Vršič, Krnica in Tamar: 50 cm srenja. — Mojstrana 8. jan.: južno vreme, megle' sc dviga'o-dežuje. — Krma In MužakVa po stanju 8. jan: 30 cm snega, smuka dobra. Koča v Spodnji Krmi ob sobotah in nedeljah odprta — Zgornja Krmi 8. jan.: 30 cm pršiča. Smuka prav dobra. Koča zaprta, ključ sc dobi pri vodniku Lojzu Rakar.'U v Radovni. — Zelenica 8. jan.: —3 C. oblačno, sneži, severni veter-na 60 cm podlagi 25 cm suhega snega. Smuka prav dobru. — Kolce 8. jan.: —2 C- novega snega 15 cm, sneži dalje, smuka dobra. — Velika Planina 7. jan.: oblačno, megleno-scverovzhodn'" veter, po malem sneži. — Pohorje: Seniorjev doiu: —1 C, zelo oblačno, mimo. 30 cm srenia- grebeni brez snega. Izleti nemogoči. — Peca; —1 C, zelo oblačno- mirno, 60 cm sreža. Srnu- Državna razredna loterija Najcenejša In najzanimivejša Igra v razredni loteriji v Jugoslaviji samo pri Konstantinu L. Lcšič • Batliji BEOGRAD, ZANATSKI DOM Za Din 160 za celo 31. kolo dobite DELEŽ za igranje na 970 srečk: 30 celih, 140 polovic in 800 četrtink. PRVO VPLAČILO 70 IN DVAKRAT PO 45 DIN MESEČNO. ■ Ček. rač. poštMTran^^5^)62^^^NačrHi^biasniT^breznlač^^ Raigovori^sjtftatelii Dvojna politiina morala Ljubljana, 10. jan. Politiku, ki rajši suče jezik nego pero: Iz Vaših opomb o politični morali nam ni prav jasno, katero moralo Vi zagovarjate in kam naj Vas uvrstimo: ali med saliste ali idealiste? Prvi pravijo, da je v politiki vse dovoljeno in da namen Posvečuje sredstva, drugi pa so teh misli, da sta pravo in zakon nespremenljive vrednote, na katere mora biti navezano tudi vse Politično dejanje in nehanje. Za nas ni in ne more Siti nobenega vprašanja, katera teza in katera morala pravilna. Nikjer drugod kakor ravno v državnem življenju se je treba odločiti, ali naj Veha načelo zakonitost- ali načelo oportunizma, t. j. tistega, kar se zdi trenutno «koristno in prak-tično». Prava zakonitost je samo tam, kjer obs'oja od želj in interesov nosameznikov neodvisno ■n nespremenljivo pravno načelo. Ne sme veljati dvojna morala, ki Se menjava «po potrebi». Veljati mora samo načelo objektivne veljavnosti pravnega reda, kateremu mora brezpogojno podvreči mđi politično življenje. In to ob-Jektivno pravo je treba varovati Proti vsakomur in v vsakem času. sjne se dopustiti, da bi pravo hlapčevalo politiki., da bi se iz raz-°gov poli ične koristnosti danes Proglašalo nekaj za neprav, kar je »do včeraj še prav. Pravo mora vedno stati nad po-1 ‘ko. Pravna država se ne sme j Premeniti v oblastno državo, ker ^oai pravo nj več pravo, ampak jj stane oblast. S tem pa je vsemu rzavnemu in družabnemu življe-1“ odvzeta stalnost in varnost, omajani tem-iji državnosti in .mrene vrednote, iz ka erih more ar?hva sploh živeti N-Č države notranje bolj ne 0^h' kakor metode oolitičnega P^riunizma, in v naših očeh so 'večni sovražniki države tisti, ki -Predniki nauka o dvojni poli-pra1 rj10rali in ki bi na mesto Po Va hoteI>- Postaviti silo kot edi-merilo tega, kaj je prav in ne-‘n kaj dobro in kaj slabo. TAKI so angleški trgovci... ski te,n naslovom piše dunaj-dnj ,, “Bbrse*: V Angliji so se te dg], anienili izvršiti velika cestna Veix ’ 23 katera bi bilo potrebnih 2ve,rtnilii°nov funtov-sterllngov. nic angleških cementnih tvor-s t’e atere produkcija bo v zvezi lavna11 ni°tlno narasla, je iz-bok0‘! ,va bo ceno cememtu glo-Vi]n zniZala. Da, napisali smo pra-ŽaVal 2 n i ž a 1 a! V drugih dr-tavn, ^ tovarne storile gotovo misij Illar°t)e in bi se začudile ob Vanj’ Ua naj se na večje povpraše-^%l(-v- K<>vori 2 znižanjem cene. V tr 'j' Da • • • no, da, očividno oni ^ko j V]S g11 za(tev^činah niso Še Za rešitev našega gospodarstva Dolžniki se organiziralo Ljubljana, 9. jan. V nedeljo dopoldne je bilo v Trgovskem domu zborovanje de-legatov-dolžnikov iz vse Slovenije. Dr. Sagadin je namesto uvoda preči tal pismo uglednega gospodarja z dežele, ki je mnenja, da skrajno zaostreni položaj našega gospodarstva ne izvira iz preobilice pridelkov, ki se ne dajo vnovčiti, marveč leži vzrok tega stania v pomanjkanju gonilne sile vsega gospodarstva, t. j. v pomanjkanju denarja. Zaradi tega je onemogočena vsaka večja izmenjava blaga, zaradi tega žive v bedi tudi tisti, ki imajo polne hleve živine, kakor tudi oni, ki imajo prihranjen denar, pa ga ne morejo dvigniti Zgrešena deflacijska politika je v zvezi z zamrznjenim denarjem povzročila nesrečo, v katero smo bili brez potrebe pahnjeni. Vso korist od deflacijske poli'ike so umeli izbiti zase večii in veliki denarni magnati, ki se jim je vrednost denarja dvignila dvakratno in trikratno, dočim je prav tolikokrat in še večkrat padla cena zemlji in poVedelskim proizvodom. To stanie je nevzdržno in treba mu je napraviti konec, sicer bomo vsi propadli Potrebno je, da se obtok denarja poveča do one višine, na kateri je krožil pred deflacijo. Tak'' bi se izbezal tudi denar, ki se danes skriva v tujini in doma Narasle -i cene. Dolgovi bi se s tem sami po sebi občuJno znižali, prav tako kakor so se zaradi deflacijske politike neupravičeno zvišali Nastopila bi zopet likvidnost denarnih zavodov in splošno poživljenje vsega gospodarstva. Dr. Sanadin je nato poročal, da vlada že sama uvideva, da tako ne more več naprej. V Narodni skupščini se "e osnoval odbor poslancev vladne večine, ki proučuje načrt zakona o splošni razdolžitvi vseh stanov. Glavni pobornik tega načrta je minister dr. Kožulj, ki že nekaj let opozarja na škodljive posledice defladjiske politike. Za načrt niso danes samo dolžniki, marveč tudi vlagatelji, ker uvideva jo, da bi edino na ta način zopet prišli do svojega denarja. Načrt sanacije Prj debati, ki se je nato razvila, je poslanec g. dr. Šemrov poročal o načrtu, ki ga je izdelal odbor vladne večine narodne skupščine. Poročevalec v tem odboru je bil ves čas minister dr. Kožulj. Po tem načrtu naj se zaščita, ki velja danes s*mo za kmete in denarne zavode, razširi na vse ostale stanove, razdolžitev pa naj se izvede potom finančnega ministrstva z novim državnim denarjem, ki se bo izdal v višini kmečkih dolgov in bo krit s hipotekami zadolženih kmetov, dočim bi obstoječe novčanice Narodne banke ostale še nadalje krite z zlatom. Razdolžitev bi izvedel posebni državni zavod na ta način, da bi dal novi denar na razpolago denarnim zavodom in s tem odkupil posojila dolžnikov. S tem bi se tudi zmrznjene vloge zopet odtajale. Dolžniki bi odplačevali dolg državi z nizkimi obrestmi največ do 2 % skozi daljšo dobo. Odplačilo kapitala in obresti bi pobirali davčni uradi skupaj z davki, ker je ta način najbolj enostaven in cenen. Zaradi previsokih obresti pretirani dolgovi pa bi se znižali na ta načm, da bi se najprej ugotovila vsota izposojene glavnice, njej dodale pravične in odbile previsoke obresti, ostanek pa bi predstavljal pravi dolg, ki bi ga prevzela država in plačala z novim denarjem Resolucija Na koncu debate je bilo sklenjeno, da se skliče občni zbor društva, nato pa velik shod, na katerega namerava društvo povabiti Kranj, 9. jan. V zadnjih desetih letih je Kranj postal izrazito industrijsko mesto Tovarne so vzrastle, kot gobe po dežju. Zaradi porasta industrije v zadnjih letih se je nujno povečalo število delavstva. Doživeli smo beg s kmetov v mesto, ki je zajel v velikem številu tudi ženske delovne moči. Za okoliško kmetsko gospodarstvo je to nezdrav pojav, ker se je sila, ki bi bila potrebn i za obdelovanje domače zemlje, začela izrabljati v tovarnah. To povečanje delavskih krogov je povzročilo preobrat v socialnem življenju. Delavna moč je radi splošne gospodarske krize poceni naprodaj in delavske družine si ne morejo ustvariti trdnega stališča, ker plača dosega komaj življenjski eksistenčni minimum. . Tovarno brez delavskih stanovanj Največja skrb delavstva je, kako dobiti zdravo stanovanje, katerega cena bi odgovarjala njihovim denarnim .sredstvom. To vprašanje je posebno v Kranju tako važno, ker niti ena tovarna nima poslopja, v katerem bi bila stanovanja za delavce. Tovarniška podjetja v ostalih mestih imajo v večji ali manjši meri taka stanovanja. Kranj kot izrazito industrijsko mesto pa tega nima. Tu mora delavec iskati stanovanje v okoliških vaseh, ker v mestu so stanovanja predraga. Vsak išče stanovanje čim cenejše, ne glede na zdravstvene zahteve. Cenena stanovanja pa najdeš v mestu samo tam, kjer sonce malokdaj oosije, v zakotnih prizemnih luknjah. Delavec z družino je radi težkih življenjskih razmer prisiljen, da prebiva v takih nezdravih stanovanjih, katera njegovo zdravje popolnoma izčrpajo in posledica je tuberkulozno oboljenje. Za delo ni več zmožen, doma ima družino, zaslužka ni, živeti pa je treba. tudi ministra dr. Kožulja. Končno je bil predlagan okvirni načrt za resolucijo, ki naj se predloži odločujočim faktorjem in ustanovam in ki obsega te-le zahteve: L da je treba gospodarske zakone z vso nujnostjo vzeti v razpravo, vse druge važne zadeve pa odložiti; 2. da se takoj ustavijo vse eksekucije in javne prisilne dražbe vse dotlej, dokler ne pride do izdaje novega državnega denarja; 3. da se predlog o zakonskem osnutku ''lede razdolžitve ljudstva vzame kot najnujnejši osnutek v razpravo in čimprej reši. 4. Ako pa kliub vsemu pričakovanju ne bi prišlo do izdaje novega denarja, naj se dolgovi odpišejo v razmerju padca cen. obresti ia določijo pravično ter preveč plačane ob esM poračunajo na glavnico, za ostanek pa določijo nah žje obresti, ki so v skladu s sedanjimi skrajno skrčenimi do- Otroci njegovi zaidejo v bedo, katera jih nažene beračit. Veliko delavskih družin je že prišlo na tako pot. Drag živilski trg Delavcu je danes nemogoče zgraditi enodružinske hišice na odplačevanje. Zato to stanovanjsko vprašanje zadeva najbolj one, ki imajo družino. Samski delavci še nekako Izhajajo, četudi morajo plačevati za sobo po 100 dinarjev mesečno. Kjer pa je družina s tremi ali celo več otroci, tam morajo imeti poleg sobe še kuhinjo. Tako stanovanje pa stane od 200 do 300 dinarjev. Vzemimo primer, da oče take družine zasluži povprečno 500 Din na mesec Ni si težko predstavljati težkoč. s katerimi se mora boriti za obstoj družine. Ostane mu povprečno 250 Din m s tein denarjem mora družino prehraniti in obleči. Za prehrano pa je v Kranju za delavca posebno težko. Znano je. da je kranjski živilski trg dražji od ljubljanskega. Sicer imamo delavske kuhinje, to-da_ za družine ne pridejo v poštev. Ako hoče delavska družina s svojimi dohodki shajati, si mora iskati stanovanja v okoliških vaseh. Tako mora družinski oče hoditi na delo eno do dve uri daleč v blatu in dežju, v mrazu in snegu. Pri tem mnogo trpi na zdravju in njegova delavna sila se kaj hitro izčrpa. Edina rešitev za delavca tako važnega vprašanja bi bila, da tovarne zgrade delavska stanovanja, v katerih bi delavci imeli bivališče, ki bi ustrerzalo njihovim gmotnim razmeram, obenem pa ustrezalo socialni higijeni. Marsikdo se na drugem mesta sveti, čegar luč na prvem mesta ugasne. Voltaire. Noben čas ni tako slab, da bi ljudje ne mogli postati spet pošteni. Shakespeare. hodki dolžnikov Delavci v salcotmh tukn ah Slike ii sodite dvorane Mazaška klinika na periferiji 120 žrtev v dveh letih Ljubljana, 9. jan. Sedem obtožencev bi moralo sedeti na zatožni klopi. Dve diplomirani babici, tri delavske žene, en trgovski pomočnik in en delavec. Mlajše babice ni, ker je že opravila. ko so ji dali nekaj mesecev nad leto, trgovski pomočnik in delavec sta tudi že opravila, a glavnih ni pred sodišče niti za pričo. Dve mladi ženi sta namreč že pri Sv. Križu, tri žene sede poleg stare babice, a za 120 svojih žrtev niti sama ne ve več imena. Ga ji niso povedale, ona pa tudi ni silila vanje. Morda se tudi pri kaki drugi ni srečno izteklo. Nikdar ni takoj pristala, naposled jim je pa vendar pomagala. Smilile so se ji služkinje in druge 'ake revice, zlasti pa delavske žene Sama beda, ko otrok pomeni nesrečo. In kateri je pomagala, ji je pripeljala drugih. K zdravniku ni mogoče, ker je predrago, pri usmiljeni babici je pa velialo le 50 do 100 Din. Ne ve natanko, ali v štirih letih jih je bilo takole okrog 120. Mreža pomočnic se 'e z vsako klientinio širila, zlasti je bil pa močan dotok pomoči potrebnih iz industrijskih krajev. Žena, ki je dobila pomoč, je bila takorekoč moralno obvezana, da ji je iz hvaležnosti pripeljala še druge. Ker je soobtoženka doma iz okoliša podeželske tovarne, je bila posebno pripravna za pomočnico. Dobila ie 20 Din provizije, čeprav ni zahtevala ničesar. Denar je denar in mož 'e brez dela. Tista ženska ie sicer umrla zaradi zastrup-Ijenja krvi Kaj se hoče, saj ni imela ni i toliko, da bi ji bila plačala, ko je njej pomagala, in ji je dala za honorar lep prt. .. Tudi druga soobtoženka je iskala pri ne j pomoči, ko je bil mož brez službe. Babica se je branila, naposled se je pa vendar usmilila. Kakor je zahtevala, je 100 Din tudi dobila, a 50 Din ji je vrnila. Toda ni šlo srečno in je morala v bolnišnico. Ker je pa močna kmečka žena rabila tečno hrano, ji zelje in krompir nista bila dosti, pa je že čez pet dni šla domu. Vrniti se je morala spet zaradi zastrupi jen ja krvi in v bolnišnici so ji vrnili zdravje. Mlajša babica, ki je bila že prej obsojena, se je zanimala za okolico podeželske tovarne. Tudi 100 žensk bi jj lahko nripehala, če bi se le malo potrudila. Po 20 Din provizije, 100 Din pa dobi, če je ne izda, da je tudi tista pomagala, ki je zato morala umreti. «Drugače bo pa žleht zate!» Trgovski pomočnik je hodil v malo industrijsko mesto po ženske. In je tudi soprogi svojega gospodarja svetoval, naj gre k babici. Ko je žena zbolela, je babica soproga opozorila, naj jo takoj pošlje v bolnišnico ali k zdravniku. čez 50 dni je šele umrla. Slika za sliko, skoraj vse enake. Po 50 in po 100 Din. Ženske ne razumejo, zakaj bi ne smele, saj otrok vendar ne bi mogle preživljati. Soicolog, zdravnik, pravnik pa debatirajo. Morali bi dovoliti, pravijo, toda in če... In ta «toda» in «če» se ponavljajo neprestano brez konca in kraja, grobovi in jet- nišnice se pa polnijo. Klinike na periferiji pa poslujejo vsak dan bolj in bolj. Strašna žetev bede! Zaradi babice so razpravo preložili, dokler je ne preiščejo psihiatri. Odporne sile nima več in vsaka jo lahko pregovori. Tudi dedno obremenjena je z raznimi boleznimi. Dve žrtvi sta dobili po dva meseca pogojno za dve leti, tretja žrtev in pomočnica obenem pa pet mesecev pogojno za tri leta. Striček ii ie kupil mlekarno Postaven gospod v najbohših letih je striček. In premožen! Sicer je oženjen, ali vendar si je dovolil dobro prijateljico. Pa sta se domenila, da mu reče kar «stric». Zaradi ljudi! Ona Aoka in visoka črnka. Gotovo ni bila vedno tako huda nanj, kakor na št. 79. ko je ogorčena skočila vanj in ga s pestmi usekala po hrbtu. Nato je pa revica bridko zaihtela. Obtoženka pravi, da ji je striček mlekarno podaril, da bi imela s čim živeti. Striček na o tem daru ničesar ne ve in pravi, da ji ie mlekarno samo obljubil, če se bo dobro držala. Kakor vsi taki strici, je bil pa tudi ta stric strašansko ljubosumen, ona ie na spet morda res pogledala še kakega drugega. Neznosen je bil zaradi ljubosumnosti in ona pravi, da ji je celo neka- tresel v vino. Gosnodinja pove. da je bila obtoženka tislo noč res hudo bolna in je kar pene tiščala, striček pa pravi, da je bila tako pijana. So grdi taki strici, kaj? Prei ji je pa celo vilo obljubil in, če bi ne bila šla narazen, bi gotovo imela vsaj načrt za vilo. Ga je pa tudi zares rada imela, a sedaj ga ne mara za ves svet. Gospod stric je torej kupil mlekarno za 14.000 Din. Polovico je plačal, ona naj bi mu pa ta dolg odplačevala. Bi se že pobotala, saj sta bila prijatelja. Brat je njene rajne matere in ji mora pomagati, siroti, je pravil. Gospodinja, ki je obtoženka pri njej stanovala, se prav dobro spominja, kako ji je dejal, da ji mlekarno podari, ali, ko je slišal za drugega strica, je pa spet vse preklical. Sramota je bila za vso hišo, ker je zaradi svoje ljubosumnosti vedno hodil v hišo! Poklicati so morali celo preiskovalnega sodnika, kj se je obeh prav dobro spomnil, ker sta se tako zmerjala pri njem. Tedaj je pa obtoženka prišla na to, da bi bilo najboljše, če se mlekarne iznebi. Kar sama je napravila pogodbo, kakor bi bila ona naiela mlekarno. In jo je tudi takoj prodala za 6600 Din ter šla. Prej ji je tudi striček dal pogodbo, kakor bi bila mlekarna njena, seveda samo zato, da bi bila od doma prinesla denar. Kako neki od take bajte! In tudi drugače so se gospodje sodniki prepričali, da ji je striček mlekarno res dal ter so io zaradi prodane mlekarne oprostili, pač so ji pa dali zaradi ponarejene pogodbe dva meseca in 300 Din pogojno za dve leti. Preklicano je nerodno, če pride do prepira med takimle stricem in nečakinjo. Nak, ljubosumen ne sme biti! PREŠIVALJKA RADOSLAVA. Je z Gmajne, ima pa lepo ime, belo koketno kapico, zelen plašč in rdečo obleko. Radoslava je pa pravzaprav bila postrežnica po hišah in je tu zmanjkalo gotovine in rjuh, tam gotovine in perila ali žličk za kavo in krožnikov ter skodelic za kavo. Mlada je tudi in nikdo ji ne more zameriti, če je korajžna in morda tudi malo je- i Slika kaže prizor iz najnovejšega ameriškega filma «Lovke in kremplji*. Lovci so vjeli živega krokodila v mrežo in ga neso domov. Krokodil je okoli 5 m dolg. zičnaj predvsem pa sme imeti fanta. Tistih cunj, ki ji očitajo, da jih je pobrala, ni nosila, ker ji je fant kupil perilo, pač je pa ona njemu ali drugemu iz rjuh dala napraviti spodnje hlače. Oškodovana gospodična ne ve kam z moškimi spodnjimi hlačami in jih ne vzame nazaj, pač pa zahteva majhno odškodnino. Kar je vzela drugje, je pa nesla v zastavljalnico. Naibrž so stvari propadle, ker je zastavljalni listek za 160 Din v sodnih spisih, a stvar se že precej dolgo vleče, ker se je Radoslava namreč prTožila zaradi previsoke kazni. Menda se drugič ne bo več, a prosimo potrpljenja, da pridemo tako daleč. Radoslavo so namreč pri prvi razpravi obsodili na en mesec in 14 dni strogega zapora, toda zdelo se ji je preveč, ker je bila ključavnica pri omari odklenjena. Priče pa trde, da je bila prejšnji dan ključavnica res polomljena, a ko jo je mesarski pomočnik popravil, so jo spet zaklenili. Ni res in ni res, prav vse je bilo v hiši v "eredu, ko je bila gospodinja v bolnišnici! Naposled so na prečitali še neko anonimno ovadbo. «Ta se pa tiče samo mojega fanta!» Pravijo, da je pri ometanju pometel neki prstan. Sicer pa to ne spada sem. Sodba: tri mesece strogega zapora z raznimi prikladami. Ker je bila Radoslava zaradi krivega pri-. čevanja že prej pogojno obsojena na štiri mesece, bo morala sedeti kar sedem mesecev, še odloga kazni ji niso dovolili. In z značilno gesto roke je togotno zarohnela: «Dobro se nedenam!» ZA VREČO FIŽOLA. Peter s Horjula je za vse svetnike sunil Jaku vrečo fižola. Takrat je bila imenitna kupčija s fižolom in bil je drag. Osumili so pa Tožeta čisto po nedolžnem, naposled so pa vendar pogruntali Petra. Lepo sta se zmenila z oškodovanim lakom, da mu bo kosil i*1 delal, dokler ne bo povnrena vsa škoda. Jaka je poravnavo sporočil tudi sodišču in prosil za milostno sodbo. Vendar je bil pa Peter že kaznovan in so mu vseeno morah dati tri mesece. SOVRAŽNIK DRŽAVE ŠT. 2 Ameriški tajni policiji se je zdaj posrečilo vjeti zloglasnega »sovražnika države št. 2» TonnnV3 Tyoi-a, ki ima na vesti razij6 umore in ugrabitve. Tyoi je sin bivšega čikaškega policista in i6 bil sam nekaj časa v službi polj' cije. Neki policist, ki je tudi Pr*' padal njegovi razbojniški tolpi. ^ je sproti obveščal o vseh ukrepih in namerah policije. SILEN MRAZ je zavladal po severnih krajih Zc' dinjenih držav Amerike. TeinPe' ratura je padla na 30° pod niČ,aj Več oseb je zmrznilo. — Tudi K h3 je zajela huda zima, ki je zam vala po poročilih kitajskih lis*0 že okoli tisoč smrtnih žrtev. Nemčija in Francija na pragu novega leta Do dobrega razmerja je še daleč Ljubljana, 10. jan. V zadnjem času se čedalje bolj Pogosto pojavljajo vesti o delnem zboljšanju odnošajev med Fran-c‘io in Nemčijo. Pri tem se posebno opozarja na spremenjeni ton Pisanja v časopisju in na novoletno izjavo francoskega poslanika v Berlinu FranCoisa Ponceta, ki je v svojem govoru francoski koloniji v Berlinu prečital kot rezultat Preteklega leta — »očividno zbolj-^anje nemško-francoskih odnošajev*. Novi nemški glasovi o tem vprašaju pa jemljejo tem nadam vsako kalnost in jasno dokazujejo, da °staja Nemčija slej ko prej pri svo-fern starem nepomirljivem stališču napram vsem glavnim smernicam •rancoske politike. Prav te dni izražajo odgovorni nemški krogi veliko nezadovoljstvo glede novega načrta francosko-angleško-belgij-Šcga zračnega pakta. Še večje °gorčenje pa kažejo Nemci radi Pogajanj med generalnima in admiralskim štaboma Anglije in Francije, ki so pravkar zaključna, dasi ni do sedaj Nemčija sarna pokazala niti dobre volje, da bi skupno z Anglijo in Francijo kakorkoli sodelovala pri akciji za n>irno rešitev italijansko-abesin-Šcga spora. » Tudi ne smemo prikriti, da je nemško časopisje spet enkrat lilad-b° sprejelo in nepovoljno komen-,lraIo zadnji Lavalov govor, ki ga 16 sicer vsa Evropa in ves svet ^niatral za izredno pomirljivega aprani Nemčiji. Podobne izkušnje e doživljal že nekoč Briand, ki so ni Nemci, če-so le mogli, njegovo °bro vel jo le slabo vračali. Nitler je očividno velik sovraž-Iskupnih (kolektivnih) pogodb r.. skupnih naporov za mir, pa p ^1 spleta svojo zaroto proti za-adni sosedi na osnovi dvostran-■b sporazumov, ki imajo zanj to rok ost, c*a n,u Puhajo proste s , e Proti vsem tistim državam, Ve aterimi se ne veže. Skupne ob-nj/'nosti bi ga preveč ovirale pri p delu. Zato se je Nemčija '/o,1, njegovo vlado hitro iznebila Jevških obveznosti s tem, da je izstopila iz DN. In zato zdaj nemško časopisje tudi Lavalu očita, da se noče otresti »stare osnove francoske politike*, ki gradi v prvi vrsti na sistemu skupne (kolektivne) in nedeljene varnosti. Ta osnova francoske zunanje politike že dolgo peče Nemčijo. Zato je n. pr. Nemčija odbila vsa pogajanja za sklenitev vzhodnega pakta, ki je bil zamišljen na najširši bazi. Zato se tudi noče vrniti v Ženevo, dasi je bila tja že ponovno povabljena. In še nekaj Hitlerja močno jezi: francosko-sov-jetski pakt, ki se mu zdi naperjen naravnost proti Nemčiji, dasi je bil prav on tisti, ki je odbil francosko ponudbo za sklenitev vzhodnega pakta, po katerem bi bili posebni dvostranski sporazumi, kakršen je tudi francosko-sovjetski pakt, povsem nepotreben. Tako vidimo, da Nemčija še vedno ribari v kalnem in nima prav za prav nobenega resnega argumenta proti predlogom in ponudbam, ki ji jih stavi Francija z z namenom, da bi enkrat za vselej rešila problem takozvane »nemške nevarnosti*, ki kot velika mora tišči vso evropsko zunanjo politiko in močno ovira vsak uspešen razvoj mednarodnih odnošajev v povojni Evropi. Skrivnostno zadržanje Nemčije v sedanjem napetem mednarodnem položaju, ki ga je izval italijansko-abesinski spor, ne obljublja nič dobrega niti v bodoče ... Strup v zobni plombi Rafiniran umor čilskega zobnega zdravnika. V Santiagu v Čile so pred nedavnim tamošnji kriminalisti pojasnili tajinstveno smrt državnega svetnika Francesca Albanove. O tem edinstvenem primeru poroča časopisje prav podrobno in z zgražanjem komentira rafiniranost nekega čilskega zobnega zdravnika, ki je na sila spreten način umoril državnega svetnika Alba-novo. Ko se je nekega dne vozil svetnik Albanova v svojem avtomobilu po mestu je na križišču službujoči stražnik opazil, kako je mož za volanom nenadoma omahnil in izpustil volan. Spretnemu stražniku se je posrečilo, da je naglo skočil v avtomobil in ga ustavil. Opazil je, da postarnemu možu ni več pomoči. Vsa javnost v mestu je splošno sodila, da je starega svetnika zadela srčna kap. Policijskemu zdravniku, ki je bil poklican, pa vendar ni šlo v račun mnenje glede srčne kapi. čudno se mu je zdelo, da ima mrlič tako čudovito rdeče ustnice in krčevito stisnjene čeljusti. Zato Dva najspretnejša kriminalista pa sta se vendar začela zanimati za podroben potek svetnikovega življenja. Med domačimi pa nista mogla ničesar ugotoviti, kar bi dalo upanje, da se tajinstveni umor pojasni. Naposled pa je eden teh kriminalistov ubral pravo pot. Ugotovil je, da je bila ena izmed hčera pokojnega svetnika poročena z zobnim zdravnikom dr. Morde-caiem, ki je bil na glasu, da je silno zadolžen mož. Kmalu nato je zvedel, da je dr. Mordecaie zdravil dalj časa tastu zobe. Te okolnosti so se spomnili tudi domači, ki so tudi izpovedali, da je bilo svetniku po vsaki ordinaciji nenavadno slabo. Vendar pa te izpovedi niso še bile odločilne, da bi mogla policija zobnega zdravnika zapreti. Preiskovalni agenti so nato dali ekshumirati truplo umorjenega svetnika. Posebno pazljivo so potem pregledali čeljusti in zobovje. Iz čeljusti so vzeli dva zoba, ki sta bila plombirana. Toda tudi v teh zobeh ni bilo mogoče ničesar je odredil obdukcijo, pri čemer se | najti. Zato so čeljusti ponovno pre- je resnično izkazalo, da svetnika ni bila zadela kap, temveč da je podlegel strupu, ki je polagoma razkrajal njegovo telo. Vendar pa se je policija znašla spričo okolnosti v težkem položaju. gledali in so tokrat našli pod plombiranimi zobmi spretno vdelane majčkene posodice, v katerih je bil strup. Sedaj seveda ni bila več nobena tajnost, kdo je morilec. Zobni zdravnik je pod težo teh okoliščin moral priznati, da je morilec svojega tasta. V svojem zagovoru je izpovedal, da je svetnika umoril le zategadelj, ker je v težkem denarnem položaju računal na dediščino, s katero bi si bil opomogel iz zadrege. NESREČA NA MORJU Ruski parnik »Donjec* se je na vožnji proti Hamburgu nedaleč od NViburga potopil. Usoda posadke je še neznana. Ledolomci, ki so odpluli na kraj nesreče, so našli doslej dva utopljenca. — Iz Hel-singforsa poročajo: Na čereh med Rusovom in Hagom se je razbil neki obalni parnik finskega topništva. Utonilo je šest vojakov in neka ženska z otrokom. Osem vojakov pa se je moglo rešiti. V TELEFONU NI BILO HUDIČA ... Ko so v Arabiji napeljali prvi telefon, so prišli h kralju Ibn Saudu derviši in so mu rekli: — To je hudičeva naprava! Pusti to. Kralj je odgovoril: — Če je hudičeva naprava, ne bomo oklevali in jo bomo uničili. Toda najprvo se bomo prepričali. Hudič ne bo dopustil,- da bi šle svete besede iz korana po telefonski žici. Dva derviša sta bila določena za preizkušnjo. Eden je ostal v kraljevi rezidenci, drugi je šel v mesto v telefonsko celico. Prvi je brbljal s strahom besede iz korana, drugi ga je razločno slišal. V telefonu ni bilo hudiča .. . Astrološka naooved za 10. januar V splošnem dober dan. Ugoden za opravke po uradih, razprave na sodniji in druge take zadeve. Za ljubavno življenje danes prijazni aspekti. To in ono vas bo razveselilo. Danes sklenjena poznanstva z ženskami kažejo za bodočnost dobro. — Dan je priporočljiv tudi za kupčije, ženske bodo pri nakupovanju v trgovinah (zlasti oblačil, perila, nakita itd.), zadovoljne z izbranim blagom in s ceno. ln°vejša iznajdba nekega Slovenca. Idejo mu je dalo zadnje vreme v Sloveniji in velikansko razburjenje smučarjev, ki so hodili z dilcami na Gorenjsko: smučarska palica, ki se lahko uporabi tudikot dežnik. MAŠČEVALEC Kriminalni roman. 11 «Ela!» je bolestno vzkliknil Wil-liam. Ela je vztrepetala, njegov glas jo je dirnil, toda naglo se je spet zbrala in nadaljevala: »Dobro veš, kaj sem slučajno videla in kar me je prepričalo, da me varaš! Ko sem videla dokaze tvoje nezvestobe, mi je bilo zelo hudo — toda zdaj, zdaj sem tudi to prebolela in te hočem pozabiti!* Uboga Ela je mislila, da bo imela toliko moči. da bo zdržala do konca. Toda zdaj se ji je glas pretrgal, debele solze so se ji vlile iz oči. VVilliam se je razveselil tega preobrata. «Ela — draga, mila moja Ela!» je ves ganjen vzkliknil. «Saj vendar ljubim samo tebe, — prisegam ti, da si ti edina, ki jo ljubim!* »Prisegaš?* je ihte odgovorila. »Kolikim ženskam pa si že tako prisegal, kakor zdaj meni?* »Toda, draga Ela, te slike, ki si jih videla, so mi dale ženske, s katerimi nisem imel nobenega bližjega razmerja To so taka slučajna, bežna poznanstva. Bile so nekoliko zaljubljene v mene, pa so mi podarile svoje slike za spomin. To vendar ni nič takega, Ela!» «()h, William, to samo tako govoriš. Tudi jaz sem ti bila samo bežno poznanstvo!* mu je prezirljivo odgovorila, čeprav se je od bolesti komaj še držala na nogah. »Motiš se, Ela, samo videz govori proti meni*, ji je mirno odvrnil Wil!iam. »Res je, da sem v mnogočem strasten, toda prepričana bodi, da ljubim samo tebe.* »Toda jaz imam dokaze o nasprotnem!* je vzkliknila in oči so se ji zabliskale. »Ali si se sploh kaj zmenil, ko me predsinočnjim ni bilo domov?* »Saj si vendar bila pri neki svoji prijateljici. Ali ne?» »Ne, nisem bila pri njej!* VVilliam se je zdrznil. »Kaj naj to pomeni, Ela? — Govori — kje si bila?* »Tega ti ne povem. Nimaš več pravice, da povprašuješ, kaj delam!* William je bil vznemirjen. Približal se ji je, a se mu je umaknila. Njegove oči so kar žarele. — Toda zdaj je Ela stala kakor prikovana in se ni več umikala. Wil!iamu se je pogled ublažil. Mislil si je sam pri sebi: »Ne. ne, tako gledajo samo nedolžne oči. Ela me hoče malo mučiti — toda poznam njeno čisto srce in sem prepričan, da ni kriva.* »Ela*, je mehko spregovoril. »Ela, prosim te, povej mi vse: kaj se ti je pripetilo?* »Nočem*, je trmasto odgovorila. »Hočem vedeti!* je jezno vzkliknil in z nogo udaril ob tla. »Nimaš pravice. Tudi jaz imam svoj ponos, odslej se bova videla samo še kot sorodnika.* NViliiam je prebledel. »Ela, ljubljena, ali me res nočeš oprostiti?* Borila se je s seboj. Potem pa je jezno odgovorila: »Nočem!* »Dobro, Ela, ne bom te silil, da storiš to...» »Tega tud, ne moreš!* ga je prekinila v besedi. »Dobro,* je odgovoril, »zdaj pa prosim, pojdi in me pusti samega — ker...» Umolknil je. Toda tudi Ela se ni genila. Dobro se je zavedala, da njena ljubezen do VVilliama ne bo nikdar usahnila. Ne. čutna je. da vsak njen dih — vsak utrip njenega srca pripada njemu — edinemu moškemu, ki ga iskreno ljubi, a mu vseeno zdaj, v tem trenutku, ne more odpustiti. Njen ponos tega ni dopustil. Čutila je, da bi se ponižala, ako bi se zdajle uklonila. In ne spregovo-rivši niti besedice več, se je počasi okrenila — potem pa naglo zapustila sobo. Ko je VVilliam ostal sam, se je vzravnal. Zdaj ni bil več tisti človek, ki nežno ljubi — ne — zdaj je bil tisti demon, ki se hladnokrvno približa svoji žrtvi. Zopet je bil demon strasti — njegov drugi jaz ga je popolnoma prevzel in zmagal nad boljšo stranjo njegovega značaja. »Vem, da me to sijajno dekle še vedno ljubi*, je premišljeval, »in da je govorila iz nje zgolj ljubosumnost. Morda bi hotela tudi, da se jaz ponižam pred njo Dobro, naj ima svojo voljo, pa magari, da se ponižam — toda ne zdaj, ne zdaj. Zdaj sem zopet Jack, strah Londona, ki se, razen Boga, ne boji nikogar.* Sedel je k mizi in se zamislil. «Hm, samo če bi vedel, kje se bom odslej shajal s svojimi ljudmi. Naše dosedanje shajališče je policiji znano, v moji hiši, v ulici zapadne obale, pa jih tudi ne smem sprejemati, ker za ta kraj ne sme vsak vedeti. Tam je vse, kar imam, vse moje premoženje, moja podmornica. Brez teh sreds ev pa ne bi mogel uiti preganjanju policije.* Vstal je in hodil po sobi. •»Ha, zdaj šele bodo spoznali, kdo sem! Doklej sem se le redko pojavljal, odslej pa jim hočem pokazati, da se morajo vsi bati strašnega maščevalca. Da, povsod — tudi na podeželju-— ne samo tu v Londonu — tudi tam bo vsakdo vztrepetal, ko bo slišal o Jacku, maščevalcu. Vztrepetale bodo vse razvratnice nad skrivnostnim človekom, ki se jim bo približal tudi takrat, ko se ga bodo najmanj nadejale. — Da — razvratnice, trepetale boste nad strašnim maščevalcem Jackom!* Kaj sedaj? Kriminalni šef in Davis sta se v kabinetu posvetovala, kaj naj ukreneta zdaj, ko se jima je včerajšnji načrt izjalovil. Davis je trdovratno vztrajal, da mora imeti Jack kakšno skrivališče v keju. Dogovorila sta se, da bosta dala ves kej natančno preiskati, in sicer s potapljači, dali ni mogoče pod vodo kakšna skrivna luknja, skozi katero Jack lahko vedno uhaja. šef ni bil posebno prepričan, da bo imelo to kakšen uspeh, in je skoval nov načrt, po katerem je upal prej in sigumCjC uspeti. V tem nrepričanju ga je še bolj utrdilo pismo, ki ga je zopet dobil od neznanegajackovega pomagača izdajalca. V tem pismu mu je izdajalec pisal, da obžaluje, ker niso takrat v krčmi ujeli Jacka, da pa upa, da ga bodo na kak drugačen način dobili v roke, posebno, ker je Jack mlad, lep človek — kolikor je seveda lahko samo približno ugotovil, kajti on sam ga ni še nikdar videl brez krinke. Ve pa, da je Jack precej naklonjen ženskemu spolu in da ima dosti takih dogodivščin. šef je dal čitati Davisu to pismo, potem pa je rekel: »Vidite, dragi Davis, zdaj pa smo dobili zanesljivega pomočnika — Jackovo strast!» Davis ga je začudeno pogledal. »Samo malo potrpite, vse vam razložim, saj mi boste morali vi krepko pomagati.* « raz?» »Menda se vi ne boste zaljubili v Jacka?» se je pošalil šef. »Stvar je v glavnem tale: moramo najti dekle, pošteno in na dobrem glasu. To dekle pa mora biti tudi lepo in pa dovolj pogumno. Ko najdete tako dekle, Davis, to bo namreč vaša naloga, jo bomo namestili kot natakarico v tisti pristaniščni krčmi, kamor Jack najčešće zahaja. Ko bo ta strastni človek opazil lepo dekle, si ji bo gotovo skušal približati. Ona pa bo morala pristati na vse njegove želie in se z njim dogovoriti za sestanek na določenem kraju. S tem bo stvar za nas urejena, dragi moj Davis, — in mi bomo dobili bitko! Razume se, da bo to naše dekle dobilo razpisano nagrado, razen tega bom pa tudi jaz primemo globoko segel v žep.» Šef je vstal in si zadovoljno po-mencal roke: »Torej, dragi Davis, poiščite nemudoma primerno dekie in jo o vsem dobro poučite. Bati se ji ni treba ničesar, saj Jack ubija samo pokvarjena dekleta, poštenih se še ni nikdar lotil.» Davisu je bil ta šefov načrt zelo všeč. Poslovil se je in že hotel oditi, ko so ga spet obšli dvomi. Pa se je obrnil v vratih in dejal šefu: »Ne, ne, to ne bo šlo. Ves trud bo zaman. Prej bi pregovoril ves London, naj se preseli drugam, kakor pa našel dekle, ki se bo hotelo na tak način seznaniti z Jackom.» »Imate prav. Bomo pa drugače to stvar napeljali, saj ni treba dekletu povedati, da hočemu ujeti Jacka. Bomo že našli drug primeren izgovor.» »Ga že imam, gospod šef!» je vzkliknil Davis. »Rekel ji bom, da hočemo na ta način ujeti nekega nevarnega tihotapca, ki ga že dalj časa zasledujemo. Tu nam bo dekle za tako lepo nagrado prav rado pomagalo.* »Zelo dobra zamisel, dragi Davis, storite tako. Na svidenje!» je prijazno pokimal vrlemu detektivu Davisu gospod kriminalni šef. Vohunka. Ves London je s strahom govoril o umoru znane lepe blodnice Aliče. Čeprav je vsa policija bila noč in dan na nogah, je bil ves trud zaman. Potapljači, ki so nekaj dni skrbno preiskovali ves kej, jkk! vodo, pretaknili vsako jvodga-njo luknjo, niso našli ničesar, kar bi pokazalo le najmanjšo sled k skrivališču grozovitega morilca Jacka. * Minilo je že nekaj dnj od razgovora med kriminalnim šefom in detektivom Davisom, ko se je nekega i>o|x>ldiie ustavil pred glavno policijo zaprt voz. Ko so šefu javili Davisov prihod in je vstopil v sprejemnico, je Davis s priklonom jx)kazal na mlado dekle, ki jo je bil pripeljal. Bila je to izredna lepotica, ki je nedvomno morala očarati vsakega moškega. šef je z vidnim dopadajenjem motril to vitko, ljubko dekle. »Kako vam je ime, gos])odična?» »Bessie Wilkes, gospod.» »Kje ste bili doslej v službi?» »V neki londonski vinami.» »Gotovo vam je že gospod Davis obrazložil, kaj želimo od vas? Toda ta stvar ne bo tako prejiro-sta. Izvolite sesti, gospodična!* »Zame nj zaprek, kadar se lahko dobro zasluži. Sicer j>a nisem prvikrat v službi jjolicije. Mogoče, gospod, da se še spominjate razprave radi tiste velike tatvine draguljev in nakita?» . Bessie se je koketno vsedia in upirala lepe oči nepremično v šefa. »Prijatelj, posodi mi sto dinarjev.* »Človek božji, toliko ne pr®' morem. Kovača ti lahko dam.* »Pa ga daj.* Vzame denar in »Hm», pravi na to zamišljen0, »Zdaj pa res ne vem: ali dolgujenj zdatj jaz tebi 10 Din, ali ti me1*1 90 Din?* * Oče kara sina: »Poglej Novi1, kov Janček vedno ve, ko pride oO" mov, kaj so se učili v šoli!» ^ Sinko: »Na to pa ne j>oniisli očka, da Janček stanuje polovic0 bližje šoli kot mi!» Dnevna kronika , x G. Daneš Josip, član ljubljanske drame bo 17. t. m. praslavil 35 eltiico svokga oderskega dela v 'Kri »Pesem s ceste«. . x Terezija Kranjc umrla. Tere-Kranjc, katero je njen vinjeni tot pok Kolar na Sv. Tri Kralje {to'l z motiko, je včeraj v mari-toski bolnišnici podlegla hudim Poškodbam. ,x Dodatno k poročilu o izvolit-vi odborov na seji ljubljanskega postnega sveta 30. XII. lani poro-da je bila izvoljena v kura-™.ni Mestne ženske realne gimna-^ tudi gospa Dolenec Josepina, oproga banskega prosvetnega in-Pektorja v Ljubljani, ki je bila S.p* že dosedaj član ca kuratorija. i'en° ima >e v poročilu pomotoma x Prijave za znižanje dopolnil-Ka davka k zemljarini se vlagali do 31. I. 1936. Več je razvidno ]/razglasa davčne uprave v Liub-',n; ki je nabit na deski mestnega glavarstva. . Planine Vas vabijo! Kateri pla-n'Pec, ki zahaja v Gorenjski kot. Pozna Mihe — gorenjskega fan-je pretaknil že vsak koti- K * : A v naših gorah? In kaj vse >e InuL* 10 doživel na plezalnih po-o h z vrvjo in klini preko strmih t n 'n ostrih grebenov? O vsem ran' n301 ^:> Pripovedoval v dvo-jan‘ delavske zbornice 14. januar-ni ZVeSer dr. Miha Potočnik. Vstopni,,6 So v predprodaji nri tt. »Al-ter Kolb & Predal e. n . 190 jih le obupalo. Preteklo jr,., .i'0 se »e napotilo 190 smučar-2 ‘z Beograda v Slovenijo. V ‘krebu so pa zvedeli, da pri nas Krnk8.3, Zato so ostali kar v Za-y bu 'n so jj potegnili do srede. so se pa vrnili v Beograd. Pr„, Mojega trupla ne boste našli. trp3 dnevi je izginili iz Zagreba »fil?Vski pomočnik 20 let stari Dra-bo u9r,iaš. Reke] je domačim, da $kt 3 ,skal svoje dekle v Hrvat-Da ■ Leskovcu. Prevčerajšnjiim je ^ njegov oče dobil pismo, v ka-Čii , mn sin javlja, da se je odlo-kvalh •Smrt" mu 0Pros,ti in za-storiiUje se mu 211 vse dobro, toda Paui11. mora- kar je že nosku Da nanireč izvršil že samomor, trunk 83 tcdaj rešili. Njegovega ko,,x?, Pa ne bodo našli, ker si bo boriZ1 življenje na takem kraju- da čaj1)r) truplo našli morda le slu- zitne ^^vedi v Bosni. Zaradi mile °koliN'SlL, se pojavili medvedi v Sariip 0l°va, kakor poročajo iz Mjoto3" Doslej še niso naredili Di-av ,xke družine in sorod-♦ r mombmca K Preprosta in ven-?ko ; n ,|nentalna. Ota vice bodo ^itelie n * romarski kraj za vse „ * 7ru. umetnosti. dnevi stc, z Martinom Tako sta si postali mati in hči sovražnici. Tako daleč je šlo, da stoji v prijavi orožnikov zapi« sano, da je Rozalija nagovarjala Martina, naj mater ubije, da bo mir v hiši. Strašno zmrcvarjena Prišel je usoden dan. Zdolšek je vdrl v sobo Rozalije. Srečal se je z materjo, ki je fanta podila iz hiše. Martin je pa zbesnel. Na« padci je vdovo. Z roko jo je da« vil, jo vrgel ob zid in jo še potem ko je ležala vsa krvava na tleh, obrcal z nogo. Zverinsko jo je obdelaval in ni nehal dokler niso pritekli sosedje na pomoč. Nesrečno vdovo so takoj pre« peljali v bolnišnico. Ima počeno lobanjo in hude poškodbe po vsem telesu. Zverinskega ljubim« ca so pa odpeljali orožniki. Do« godek je razburil vse Pobrežje. Srečen padec s prvega nadstropja Ljubljana, 9. jan. Včasih se človeku kar zvrti v glavi, ko gleda, kako sc ljudje spenjejo po oknih in čistijo gre« he s pozornega stekla. Kar mraz ga strese, ako pomisli, kaj bi na« stalo, ako bi zdajle tale ženska nenadoma omahnila z višine na ua ulico. Mislite si vse najhujše, pa ni vselej res tako. Včeraj je v neki ulici 35«letna postrežnica Angela Pleško omahnila s prve« ga nastropja, ko jc snažila okna. Sicer sc je pretresla, pobila in poškodovala, vendar ji gre v bol« ubogali sosedov, ki so svetovali, naj deklico takoj odpeljejo v Pastorjev zavod. Rana se je zacelila, toda deklica je pred dnevi začela besneti. Grizla je okoli sebe. da se ja zdravnik ni mogel približati. S silo so jo naposled obvladali, a nesrečna deklica je kmalu nato izdihnila kot žrtev steklin; in žrtev nerazsodnih staršev. X Sokol Ljubljana III bo imel v nedeljo 12. tm. ob 9. v svojem lokalu na Tyrševi cesti redni letni občni zbor. x O beli kugi bo predaval v Društvu »Soča« v Ljubljani v soboto 14. tm. v salonu »Pri levu« zdravnik, specijalist g. dr. Josip Prodan Predavanje je kulturnega, nacionalnega in gospodarskega zna čaja za naš narod. Zato ne zamudite. Pojasnjevale ga bodo številne slike. Vabljeni vsi in vsem vstop prost. x Matasanovega Naceta nesrečna snubitev (Maksel), zabavon Walfriedovo burko- oonove v Šentjakobskem gledališču poslednjič v nedeljo 12. tm. ob 15.15 kot popoldansko predstavo. Predprodaja | vstopnic v nedelio od 10—12 ter eno uro pred predstavo. X Sokol Ljubljana-šlika. Dr. Lavo Črmelj predava drevi v petek 10. t. m. ob 20 o »Poletu v vesoljstvo«. Po predavanju film »Grešna noč«. Vstopnina Dw. 3.—. Maribor m— Narodno gledališče. Pe* tek, 10. januarja ob 20. uri: Oper no»baletni večer P. Valjanijeve. L StupsTce in R Pilata. — Izven m— Kino. Grajski. Velika nem Ška opereta »Zena jc nezvesta«. nišnici zdravje na boljše in bo kmalu spet pokonci. Prvo nad« stropje torej še ne pomeni pra« ga v nebesa. t Cugel Jože, 75«letni posestnik je spravljal les iz gozda, pa si je pri tem zlomil levo nogo. — V Polhovem gradcu je pa delal v kamnolomu 34«letni Josip Zdešar. Pri tem se je izpodkopano ka« men je posulo nanj in ga močno poškodovalo. Oba poškodovanca sc zdravita Prihodnji spored je doslej naj« lepši film »Sequo>ia«. — Union: Vesela opereta »Pri belem ko« njičku« po istoimenskem gledali« škem komadu. m— Bolnišnico bodo razširili. V kratkem bo mariborska bolni* ca zgradila ob dosedanjem po« sldpju še nov paviljon, v katerem bo oddelek za venerične bolezni in opazovalnica. V njem bo na* meščen šc dermatološki oddc* lek. m— Društvo »Nanos« v MarU boru ima redni letni občni zbor v nedeljo. 12. tm. ob pol 10. uri dopoldne v mali dvorani Na* rodnega doma. Navzoč bo tudi predsednik zveze primorskih emigrantov dr. Čok Marijo iz Beograda. m— Številke s policije. Mari* borska polici ja je v preteklem le* tu fotografirala in posnela prstne odtiske 380 kriminalnim in poli* tičnim zločincem Policijski pes je izsledil 11 zločincev, s pomoč* jo prstnih odtisov na je bilo ugo* tovljenih 19 grešnikov. Gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Petek 10 januarja: zaprto. Sobota 11. januarja: Direktor Čampa. Izven. Globoko zmžane cene od 20 Din navzdol. OPERA Začetek ob 20 uri Petek 10. januarja: zaprto. Sobota 11. januarja: Aida. Red B. e • '-'4 d d is cdbeba t S S \ M j *c/ X A ............ /••,exSbbs Bsoqou a 30iu§ru[oq zt ojtu 13 — pa še nesrečno število po« vrhu. Torej je avgust na našem planetu za ženske najbolj mika« ven. Pesniki, upoštevajte to od« kritje! Anton Aškerc bi bil danes osemdesetletnik Ljubljana, H. jan. Pesnik Balad in romanc«, čio« vek«iipornik, neuklonljiv pobor« nik razumskega spozhavania, bi danes obhajal svojo osemdeset« letnico. Smrt ga ie nobrala že prei — pred 24 leti: Vsa trafika njego« vena živi jen ia je pršln tedaj do veljave. Aškerc ie bil kot pes« nik in »svobodomislec« enak fanatik — kakor h’" bil morda v dniriačnih razmerah in drugih niknlnostih. To ie os. ob kateri se je lomila in zlomila Aškerčeva umetniška tvorna sila in človeška moč Idejo, za katero je gorel, ie hotel na vsak način uveliaviti. Hotel ie tudi umetnost usnužnii« ti idcii. V tem hoten iu pa je do« ž”-el umetniško smrt. ''7z1ie temu pa nam ie Aškerc dal muorto biserov v slovensko H« riko. N«i t" navedemo samo ene« ga v odlomku: OBLAKU Oblaček beli moj, pač plul boS nad vas jo j, v dolini tam globoki pošlo j nad njoj, postoji Maj in oktober — usodna meseca za ženske Pesniki, upoštevajte to odkritje! Ljubljana, 9. jan. Ko človek prebira srčne izlive, ki jih zaljubljeni pesniki in pc» snice zaupavajo papirju, bi mi« slil, da pomeni maj za ženske najsrečnejši mesec, posvečen ves ljubezni in njeni blaženosti. Kakor marsikje v življenju, pa tudi tu pokažejo suhe številke čisto drugačen položaj. Po stati« stiki naše bolnišnice oboli v maju največ žensk. Lani jih je bilo sa» mo v bolnišnico »v cvetočem ma« ju« sprejetih 1185, medtem ko jih je mrzli december nagnal le, 847 tjakaj. Tudi za romanje na oni svet si je ženstvo izbralo svoj mesec, namreč oktober. Iz bolnišnice jih je namreč ta mesec odšlo lani v večnost 23. Bi skoraj dejal, da imajo obilo smisla za obrede, slovesnosti in družabne priredit« ve- Saj so potem koj novembra deležne vseh pozornosti, ki jih Ak videl boš obraz v okviru zlatih las, glej, v duši sem ga nosil obraz ta nekdaj jaz! To je pristno, nepotvorjeno občutje, to je tvorna sila umetni« ško moči. Čeprav je Aškerc poz« neje zabredel v suho modrova« nje in umskarsko borbo, kamor umetnik ne spada, si je ustvaril 8 knjigo »Balade in romance« v slovenskem narodu nesmrtno ime. Takole je včeraj Izginjala polna Luna, ko jo je začela ob 17.28 zakrivati senca Sonca. Ob 19.21 jo bila vsa v senci, ob 19.51 je pa zopet zemljanom zasijala s svojo mehko In sanjavo svetlobo, toda nam ne, ker pri nas včeraj ni mrknila samo Luna, temveč nam je mrknllo vse nebo. Zaradi oblakov včerajšnjega Luninega popolnega mrka nismo videli In bili smo tako ob nebeško senzacijo Potrebujemo za naš list takoj še nekaj vestnih, zanesljivih, urnih in spretnih KOLPORTERJEV Zglasite se v upravi našega lista. Nebotičnik. Rekord v bolnišnici. V tire^ po Sv. Treh kraljih je bil doseže1! doslej najvišji rekord v ljubljans» bolnišnici, odkar obstoja. Ta dan J6 bilo namreč sprejetih 166 bolnikov’ število, kii ga bolnišnica doslej 11 noben dan še ni dosegla. Vsi Pr;^ stori so tako prenapolnjeni. uprava ne ve ne kod ne kam * bolnik!!. Izdajatelj: Josip Fr. Kn Urednik: Milan Zndnck. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Vsi v LjubljaniT