.ajna 'IJSKA ZA GORIŠKO IN BENEČIJO PRIMORSKI DHEVMIK GLAS ILO ,^Y£L' ^tev-235 (2231) OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, nedelja 28. septembra 1952 Cena 25 lir X VLAHOVIČ O VII. ZASEDANJU GLAVNEJKUPŠČINE OZN toOTESTNH HOTHFUU ROMUNU! l$MQ\ UBOJU T. STOIHHBVICH ^Ječan sprejem francoskih parlamentarcev pri maršalu Titu na Bledu narodna banka odobrila Jugoslaviji nov kredit 28 milijonov dalarjev (Od našega dopisnika) seograd 27 Movansk* j , ' ~ Vodja ju' 7^ele.?ac‘je na VIL in jZ™ fdruzenih narodov a«antMStni*c jugoslovanskega Vč f min!stra Veljko Vla- fŠopbi, jU^aria v nocojšnji Ž6nih Darrrf 5e zasedanje Zdru- 4» ra2p„ w*°v, pri katerem bo- »ju r. 0 ™rejskem vpraša-'ttašanjirhavIjali tud* o mnogih j. v so na dnevnem k°valo ’ se ne bo razliki« t 'fnskega zasedanja. Nanju „e Pri bodočem jjo dtSrf^stav^a dejstvo, da »? z*i‘S sovjetskega bloka 1*13' <0°,OŽN za propagandno folitjjjo nadaljujejo svojo Istine 7j5e-spo^ovanja obvez !* tiče narodov. »Kar ®ljko v,U?°slavije. poudarja Vska (W„!?’ bo iu§osl°-vse, rje r^eIegacija storila ■ :ti“**?ooe, za krepitev kon-®niK Vioge in ugleda jr-aitve nar°d°v v interesu Snnne mlru in razvoja mi-s.°delovan3a. Jugo-)f Vetii. fle*egaoija, zakljuou-S d ^ Vlahovič, se bo tudi »■ Ja Vat^? borila za nače-^ženik temelji listina ^ska , narodov jn jugoslo-ieW Unanja politika. Zato S "'■rrjn »e^no: borba za mir, ^ašašj esitev vseh spornih °at0Sue' 2a raztegnitev med-sodelcvvanja na te- Sab v Roi otaže mumji 27. — Po vesteh ,e Pred nekaJ Us k riv , sab°taže Prišlo do j. ?Togis*“ tovornih vlakov ‘Kostanca. Več. kil > ^agonov. ki so bili le?»-tolioW2Vozni*n blagom, je , °®a uničeno Ze-Jffs jTr°Sa je bila dva dni tiia • Promet. Romunska izvršila številne a-iežeEunci, ki so zadnje 1 Hov ^ R°munije, jav-deportacijah ob-%'^sfcJ e*ivalstva s strani «J? so policije. Te depor-j9 *« Voja-],ZVez' s prihodom ,enot na obmej-L imajo istošas- v Ji, Preprečiti stalne uSoslavij0. melju enakopravnosti in spoštovanja pravice vsakega naro. da do samostojnega neodvisnega življenja. Kakor poroča agencija «Ta-njug», je bil dr. Aleš Bebler razrešen funkcije stalnega delegata pri OZN, ki jo je vršil od leta 1950, ter je sedaj ponovno prevzel posle pomočnika zunanjega ministra. Za jugoslovanskega delegata pri OZN pa je postavljen dosedanji namestnik delegata Marijan Ba-rišič Francoska parlamentarna delegacija, ki je danes prispela v Slovenijo, je bila nocoj gost maršala Tita na Bledu. Po enournem razgovoru s francosko delegacijo v navzočnosti francoskega veleposlanika Philipa Baudeta je maršal Tito priredil svečan sprejem, katerega so se poleg francoskih parlamentarcev in francoskega veleposlanika udeležili tudi predsednik prezidija Ljudske skupščine Slovenije Josip Vidmar ter predsednik vlade Slovenije Miha Marinko, člani vlade ter javni in kulturni delavci Slovenije. Jugoslovansko zunanje ministrstvo je danes izročilo romunskemu poslaništvu v Beogradu noto, v kateri odločno protestira proti oboroženemu incidentu. ki so ga pred devetimi dnevi izzvali romunski obmejni organi na jugoslovanski - romunski meji. Romunski graničarji so namreč dolgo streljali na jugoslovansko ozemlje ter pri tem zločinsko ubili jugoslovanskega zadružnika Tomo Sto. janoviča. Omenjeni zadružnik je delal na polju in je nehote prekoračil obmejno črto. Romunski graničarji so začeli nanj brez predhodnega opozorila ali opomina streljati in so ga ubili. Jugoslovanska nota poudarja, da je ta dogodek nov brutalen zločin romunskih obmejnih stražarjev, ki so v svoji besnosti in sovražnosti začeli streljati tudi na mirne jugoslovanske kmete. Odgovornost romunske vlade in romunskih organov ni prav nič manjša, tudi če upoštevamo, da je jugoslovanski zadružnik pomotoma prekoračil mejo. Dejstvo je namreč, da jugoslovanski zadružnik ni imel, niti ni mogel imeti kakih zlih namenov. Ob zaključku poudarja jugoslovanska nota, da mora romunska vlada takoj uvesti preiskavo, najstrože kaznovati krivce in o tem obvestiti jugoslovansko vlado. Poleg tega zahteva jugoslovanska vlada, naj romunske vladne oblasti preskrbijo za vrnitev trupla jugoslovanskega zadružnika. Okrožno sodišče v Zaječaru je obsodilo na smrt tri bolgarske vohune, ki so prišli v Jugoslavijo z namenom, da bi zbirali vojaške in gospodarske podatke za bolgarsko obveščevalno službo. Ostala dva vohuna pa je sodišče obsodilo: enega na dvajset, drugega na petnajst let strogega zapora. Bolgarski vohuni so prišli v Jugoslavijo ob koncu leta 1949 in so bili povezani z bolgarskim poslaništvom v Beogradu, ki jim je dajalo tudi denarno pomoč in razna navodila. Dobro obveščeni krogi v Beogradu javljajo, da so se uspešno zaključili razgovori med za. stopniki Jugoslavije in Mednarodne banke za obnovo in razvoj. Čeprav še niso znane podrobnosti, se javlja, da bo Mednarodna barnka odobrila Jugoslaviji dolgoročni kredit 28 milijonov dolarjev, ki bo uporabljen za dokončno dograditev industrijskih objektov. Po vesteh iz uradnih krogov so turški gospodarstveniki, ki so obiskali Jugoslavijo, predlagali ustanovitev turško - jugoslovanske trgovske zbornice v Istambulu. Turški gospodarstveniki menijo, da ima jugoslovanska industrija veliko možnost za plasiranje svojih izdelkov na turškem tržišču, in da bo ustanovitev turško-jugo-slovanske trgovske zbornice v Istambulu prispevala k poglobitvi medsebojnih gospodarskih odnosov. B. B. poiRATEK .nHinsi.in^sm; vojaške delegacije iz tebčue Pred obiskom grške in tarske vojaške delegacije v Jugoslaviji Gen. P, Jakšič: «Turški narod bo imel v jugoslovanskih narodih vedno iskrene prijatelje, ki se bodo v primeru napada skupno z njim borili» (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 27. Jugoslovansko vojaško delegacijo, ki je danes prispela iz Ankare v Istambul, so sprejeli na letališču visoki turški častniki. V svoji izjavi turškim novinarjem je vodia jugoslovanske vojaške delegacije general podpolkovnik Pavle Jakšič poudaril, da je jugoslovanska vojaška delegacija prispela v Turčijo zaradi vzpostavitve stika z vojaškimi voditelji Turčije in v želji, da prispeva k obnovitvi in utrditvi prijateljstva med obema državama, zlasti pa prijateljstva med obema armadama. Generalni podpolkovnik Jakšič je nadalje poudaril, da je sodelovanje Jugoslavije z vsemi narodi, ki se borijo za ohranitev miru, posebno z Grčijo in Turčijo, usmerjeno samo proti napadalcu. «Toda mi se bomo borili z vsem; silami, če nas napadalec napadeš, je poudaril Pavle Jakšič. Potem ko je naglasil prijateljski sprejem jugoslovan. ske vojaške delegacije od strani predsednika turške republike. predsednika vlade in ostalih političnih in vojaških osebnosti, in obisk nekaterim turškim vojaškim enotam, se je vodja jugoslovanske vojaške delegacije pohvalno izrazil o sposobnosti turške armade in izrazil prepričanje, da se bo turška armada znala boriti za svobodo in neodvisnost v primeru napada. «Ko zapuščamo Turčijo, je zaključil Pavle Jakšič, izročamo prisrčne pozdrave jugoslovanskih narodov turškemu narodu in turski armadi ter izjavljamo, da bo ime! turški narod v jugoslovanskih 'narodih vedno iskrene prijatelje, ki se bodo v primeru napada skupno z njim borili. Borba med Nagibom in vafdom je prikipeia do vrhunca Izvršni odbor vafdistične .stranke je slilenii, da so ne bo pokoril vladi in ne bo pri notranjem ministra vložil prošnje, naj stranki dovoli delovanje - Stanje pripravljeoosti v Kairu KAIRO, 27. — Danes je bor. ba med vlado in vafdistično stranko, ki se noče odpovedati starim privilegijem, prišla do vrhunca. Izvršni odbor vafda je sklenil, da ne bo predložil notranjemu ministrstvu prošnje, da dovoli stranki delovanje, kot zahteva vladni odlok. Vojaško poveljstvo je proglasilo v Kairu stanje pripravlje. nosti. Besedilo sporočila vafdistič-nega izvršnega odbora, ki je bilo izdano danes zvečer, sestavljeno pa že predpoldne na seji odbora v Nahasovi vili, pomeni izzivanje generala Nagiba na dvoboj; «Zaradi dejstva. da se hočejo boriti proti vafdu in ga uničiti, je izvršni odbor soglasno sklenil, da ne bo zaprosil notranjega ministra, da mu izda dovoljenje za delovanje«. Vlada je dala strankam čas do 1. oktobra, da predložijo prošnjo za delovanje, obenem llenhauerpostal predsednik 5$2}Jike socialno demokratske stranke |j| ".. ..I..I— i ^ izjavlja, da bi bilo treba ratificirati bonnske dogovore in pogodbo o skupnosti, še preden pridejo pred trancosko skupščino - Kancler Do eilf|firjevih izjavah glede zatrjevanih tajnih francosko-sovjetskih pogajanj Hik!*6 Siv*;, ~~ Kongres je »ho demokratske oOaih 3 307 *laiOV1 >lra Seri i2Volil Ericha ■Kr 1 * *** Predsednika ^ Sh^*a Je bil tz-0> od ,u, Mellies s 318 Swrk’Tih 3fi3- iŽJ4v* «Na*k0j. po 12V°- tv: Je Naia Urt‘dno .‘a nsfc§a °8a, ki me ča-težka ker bo ve in zanV?1^ izP0lniti 'V 2“raauer , ^agdeh,, Je rodil leta v B*rlin kot odbor, a sociali- ž», z» tajnika l82(t £'all,li*ne mla- v * >!. •laiis glix Predsednika S 2? in leta 1933 if: de&wM nem- i^ilt ^33 stran. LA&iS? •-1946 )c wi j social- ■ftdr,, “r«gi franke, naj- % Vrn^ v Pari’wr Jn Netijo h sw,^n'lta , n"v:in za j, nStrank= ^ v ll,8Vet kf SP1 V p:‘r1^ 19« 1 3e izglasoval . zdravja JC' šal «zastrupiti odnose med Francijo in Zahodno Nemčijo«. Dodal je, da ni ie dobil nobenega edgovora od Wehnerja, katerega je pozval, naj z dokumenti dokaže resničnost svojih trditev. Herbert VVehner. ki je predsednik parlamentarne komisije za nerr.škB vprašanja, je nocoj sporočil, da je poslal Adenauerju stenografski izvleček svojih izjav na kongresu socialno demokratske stranke glede tajnih francosko - sovjeskih stikov ter odgovor na pismo vlade. Wehner ni hotel povedati vsebine odgovora in je poudaril, da je bil obveščen o Ade-nauerjevem koraku po agenci- jah, še predien je dobil pismo. Dodal je, da se njemu upira posluževati se takega postopka. _____________ p Evropska skupščina o obrambi Evrope STRASSBURG. 21. — Posvetovalna skupščina evropskega sveta je danes odobrila resolucijo, s katero zahteva, naj NATO izdela svoje načrte o obrambi tako, da bodo njene sile v primeru napada branile vse evropske države. Dalje je skupščina izglasova. la priporočilo NATO, naj redno pošilja informacije posvetovalni skupščini, tako da se lahko pripravi skupna politika. s seznamom ustanovnih čla-1 nov. programom in poročilom o finančnem položaju stranke Za stranke, ki tega ne bi izpolnile, predvideva vladni od. lok razpustitev in zaplembo premoženja. Spor med vlado in vafdistično stranko, v bistvu spor za oblast v Egiptu, je formalno nastal zaradi stališča vlade, da dosedanji vafdistični predsednik Nahas ne more biti ustanovni član stranke (kar pomeni, da mu vlada tudi kasneje ne bi dovolila javnega delovanja). Vafdistični voditelji se ne morejo kar tako ločiti od ugodnosti, ki jim jih je dajal dosedanji velik vpliv stranke. Vladna odklonitev Nahasove o-sebe se oslanja na afero z državnim denarjem ki ga je Fa. ruk porabil za finančne špekulacije v času, ko je bil Nahas ministrski predsednik in z njegovo vednostjo. Glavni tajnik vafdistične stranke Serag El Din je že nekaj časa v zaporu v zvezi z nekim korupcijskim škandalom. Danes pa so se pojavile proti Nahasu tudi obtožbe v zvezi z nekim telefonskim razgovorom, ki ga je imel s svojo ženo. ki je v Švici. Vafdistični izvršni odbor se ie sestal danes zjutraj. Po seji ie Nahas napovedal, da bo zvečer izdano »važno sporočilo« in nato povedal nekaj stavkov o «borbi proti imperializmu«. Vafdistični voditelji in listi stalno namigujejo, da hujskajo na uničenje vafda «tisk in radijske postaje v Izraelu in v Angliji« — dveh v Egiptu najbolj osovraženih deželah. Glavni strah vafdističnih veljakov pa je menda agrarna reforma. Obenem z igro na nož z vlado pa se vafdistični voditelji zaenkrat še izogibajo neposrednega spora z generalom Nagibom, deloma zaradi njegove popularnosti, deloma pa zato. da ne podrejo vseh mostov. Vsi vafdistični napadi so naperjeni proti notranjemu ministru Solimanu Hafezu. Vafdistično glasilo «A1 Misri« z namigovanjem na možnost Ha-fezovega odstopa nakazuje pot, po kateri bi vafd rad rešil celo kozo in sitega volka, in piše; «Vojska, ki je edina od- govorna za razvoj dogodkov v Egiptu, bo morala odločiti, kdo je deželi koristnejši, Ha-fez ali Nahas« Pol ure pred začetkom seje vafdističnega izvršnega odbora je Abdel Salam Fahmi Go-maa. bivši vafdistični predsednik parlamenta, obiskal regenta Rašeda Mehanno. enega izmed voditeljev vojaške zarote, in se z njim pol ure razgovar-jal, Po sklepih odbora sodeč, je bil razgovor brezploden. Politični 'opazovalci menijo, da bo Nagib v skladu z vladnim odlokom razpustil vafdistično stran*,'. ,V dvomih pa so. ali bo to storil takoj, na podlagi sklepa vafdističnega izvršnega odbora, ali pa bo počakal do 1. oktobra, ko poteče zakonski rok za vložitev prošnje. Vsi pa se strinjajo, da je zdaj Nagib na potezi. Priprave za kongres laburistične stranke MORECAMBE, 27. — Od sinoči zaseda izvršilni odbor laburistične stranke nepretrgoma v Morecambe v grofiji Lan-cashire. da pripravi 51. letni kongres, ki se bo začel v ponedeljek.. Tudi levo krilo, ki ga vodi Bevan, se na kongres skrbno pripravlja. Voditelji posameznih skupin, ki so se danes zbrali v Morecambe, so sporazumno določili Attleeja in Morrisona za uradna predstav, nika izvršilnega odbora na razpravi o notranji politiki, ki bo v torek. Dalton in James Griffths bosta govorila v sredo. Glavni del njunih govorov bo posvečen nemškemu vprašanju. Bevan bo govoril kot predstavnik izvršilnega odbora o brezposelnosti in o zidanju stanovanjskih hiš. Kongresa se bo udeležilo o-koli 1500 delegatov in navzoči bodo tudi predstavniki Trade Unionov in kontinentalnih so. cialno-demokratskih strank Za sedem praznih mest v izvršilnem odboru je že 27 kan-didatov. Jasno, da se postavljajo razna predvidevanja, in nekateri ne izključujejo preše, nečenj. Mnogo možnosti za izvolitev imajo razni voditelji Bevanove skupine. Za kongres vlada veliko zanimanje, zlasti ker se bo na njem lahko ocenila moč levega krila, ki je bilo v preteklem letu nedvomno zelo aktivno. zi Bradiey o atomskem orožju WASHINGTON, 27. - V zve-s sivojim enajstdnevnim potovanjem po Evropi je .načelnik: ameriškega glavnega stana general Bradley danes na tiskovni konferenci izjavil, da čeprav se je nevarnost, da bi leta 1954 Sovjetska zveza povzročila svetovna vojno zmanjšala, ve-ndrar je ta nevarnost še vedno taka, da ni mogoče zmanjšati ritma oboroževanja. Na vprašanje nekaterih novinarjev je Bradley izjavil, da je naklonjen temu. da. bi »nekatere evropske skrbno izbrane voditelje« (navedsl je n. pr. maršala Juina) bolj obširno informirali o ameriškem atomskem orožju. Dejal je. da bi tem voditeljem lahko sporočili število atomskih bomb, ki bi jih v primeru vojne lahko dali na njihovo raizpolago, pojasnili jim učinke atomskih eksplozij in način uporabljanja ::tcmskega orožja. Bradfc'y je dodal, da bi' bile te informacij^ v veliko pomoč evropskim, vojaškim voditeljem, in dsi za to ne bi bile, potrebno sporočiti števila a- [ tomskih bemb, ki j:h imajo ZDA. še manj pa tehnične tajnosti. Nato je general izjavil, da so ZDA bolj napredovale v zadnjih letih eri atomskih raziskovanjih kakor Sovjetska zveza. Zanikal je nate, da bi bil med vojaškimi voditelji spor glede ilraiegije pr; obrambi Zahodne Evrope v primeru sovjetskega napada. Kritiziral je tudi tezo nekaterih, da bi bilo mogoče zmanjšati obrambne napore sorazmerno z atomsko r.admcčjo v ZDA. Danes opoldne se je jugoslovanska delegacija udeležila svečanega kosila, ki ga je priredil v Istambula turški vojaški ataše v Beogradu podpolkovnik Ra-him Salaškum. Zvečer pa se je udeležila svečane večerje, ki jo je priredil poveljnik prve turške armade general Sei-het Ajhan. Današnji popoldanski list (dstamibub) piše v zvezi z obiskom jugoslovanske vojaške delegacije, da bosta v kratkem prišli v Jugoslavijo grška in turška vojaška delegacija in da bodo med temi obiski vodili še konkretnejše razgovore o vojaškem sodelovanju. Politični opazovalci v Ankari poudarja list, navdušeno naglašajo prisrčnost, ki je vladala med obiskom jugoslovanske vojaške de. legacije. Vsi današnji turški listi objavljajo na vidnem mestu poročila o sinočnjem svečanem stprejemu pri predsedniku turške republike Bajarju v čast jugoslovanske vojaške delegacije. Jugoslovanska vojaška delegacija se jutri vrr v domovino. B. B. Priprave za konferenco Commonwea!tha LONDON, 27. — Izvedelo se je, da so britanski funkcionarji Commonwealtha, ki so se danes sestali, da proučijo vprašanja šterlinškega področja, razdelili na tri dele svoj delovni program, in sicer; 1. proučitev finančnega položaja in perspektive šterlinškega področja; 2 dolgoročni in kratkoročni načrti za razvoj Com-monvvealtha; 3, politika glede raznega blaga, zlasti glede surovin. Domnevajo, da bodo funkcio. narji, ki pripravljajo konferenco ministrskih predsednikov Commonwealtha, ki je določena za november, nadaljevali svoje razgovore še druge tri ali štiri tedne. KOVA KOTA SZ o Avstriji LONDON, 27. — Agencija «Tass« javlja, da je sovjetska vlada izročila danes predstavnikom ZDA, Velike Britanije in Francije novo noto o vpra-šranju avstrijske državne pogodbe. i Nota je so^etski odgovor na noto, ki so jo tri zahodne vlade izročile 6. septembra sovjetski vladi, in v kateri tri zahodne vlade izjavljajo, da ne vidijo nobenih ovir za sklenitev pogodbe z Avstrijo, in se predlaga sklicanje konference namestnikov. BEIRUT, 27. — Saadi El Munla je danes sestavil začasno libanonsko vlado, katere prva naloga bo spremeniti volilni zakon in odstraniti koruiptne elemente iz uprave ter pripraviti nove volitve. Munla je prevzel tudi zunanje ministrstvo. Zeus in Icaro o Slov. nar. gledališču Januarja Je &5>nn,\ tl,k°vni %v %. s 0 evropski ,'.r|l. *-,brn. rai>ficiran konfe- 1 • uf K^tIU'UCr iz’ tv...' . bf>nnski ' igfel p • "luiviruni <,n<,vn0 jp pi, P(*T'onemiko ivN *J!itn / narodno , trn- SiN % ^»ii ^ U*'11’11 *li le t, , k, %, 1*i«v(l£ber‘ VVehner kongre- t-? stran- “H ' H^ih frnnon-Sku- ^zicije Je Adenauer Zeus ni aromovnik Zevs z fjrškegci Olimpa, «Le Ultime Notizie» so objavile 18. sept. 1952 članek «11 teatro stabile» in v njem Žeusovo pismo, kjer pravi o sebi, da je vkateri koli iitatelj, ki se — ime ti ne more ni£ povedati, ker sem na katerem koli področju nepoznan — lahko podpisuje kot Zeus«. Icaro ni prvi grški letalec /kar, ki je izpod sonca strino-i/lavil na zemljo. Sam poroča, da sedi v uredništvu itžadnjih vesti» in odgovarja dopisoval-ceni, ki jih muči kakršna koli radovednost. Zcusa mučijo vprašanja glede itnlijanskeun m slovenskega stalnega gledališča. Pisal je rarbnritemu Hermesu lei ni griki bog trgovine, temveč s«di v ((Zddnjih vesteh# poleg leara Olimp «Zadnjih vesti» je udobnejši od starogrškega, kjer so udarjale Zevsove strele med prepirljive bogove Ce tlermes ne zna odgovoriti, priskoči Icaro. Zeus je vtdel Shakespearov «Sen kresne noči« na gradu in hoče vedeti, zakaj se supei 'ntendanca po tolikem uspehu ne briga več za dramske predstave na prostem, češ: «ln vendar obstoje drtavrie subvencije in dobre dramske predstave iz Italije bi se bi- le lahko ponovile v Trstu. Ali se ti ne zdi? Slovanskemu gledališču (11 teatro slavo) — jaz ga ne poznam, ker ne znam besedice tega jezika — je uspelo, kolikor sem mogel doznati (vsaj iz lepakov), da je dalo tu v Trstu kar šest predstav 'Romea in Julije’ na prostemNe vem, kakšnem u občinstvu, toda šest predstav ie nekaj pomeni: ali postajajo oni (vsaj gledališčno) bolj razviti od nas, ali pa manjka pri nas vsako zanimanje za to vprašanje». Zeus se je šolal gotovo pod fašizmom, ko ni bilo v Trstu nobene slovenske šole Danes bi ga italijanski starši lahko vpisali v slovensko šolo. «11 Giornale di Trieste» često dokazuje, da se to dogaja Ce je Trst «italianissimov, seveda nima slovenskih staršev in so tisi otroci in dijaki po slovenskih razredih italijanskega porekla: hodijo v slovenske šole, da bodo razumeli sloven ske dramske predstave, ker italijanskih ni! Italijani nočejo igrali Goldonija. Benedet-t»ja, Moliera, Shakespeara i. dr.; igrajo pa jih Slovenci. Ka če bi se slovenščina uvedla v italijanske šole kakor se je italijanščina uvedla v slovenske? Potem bi se za lla lijane nehale Zeusove zadrege. da ne razumejo slovenskih predstav. Tudi Universita po-polare, kjer učijo šest tujih jezikov, od angleščine do madžarščine, a nobenega slovan skega, bi se ob takih zadregah lahko malo zamislila. Glede italijanskega stalnega gledališča potolaži Icaro nestrpnega Zeusa: «Danes lahko z veseljem sporočimo vsem, da bomo videli v kratkem, č> o sodelovanju Evropskega sveta, in x lem tudi Anglije z ožjo evropsko skupnostjo, ki se začenja kristalizirati okoli Schu-ma.nov ega «poolan in evropske vojske), sc ga v Italiji skorajda prezrli. Ves italijanski tisk je kot Janez Krstnik gospodu pripravljal pot De Gasperiju, ki ga, je, kot ves Rim, zaskrbelo. kaj bo z talijanskimi zah te. vami v tržaškem vprašanju. Toda vse to hruipno pripravljanje poti v italijanskem tisku, katerega «leitmotiv» je bUa teza o Edenovem «pritisku» na Beograd v korist tega ali onega domnevnega «Edenovega na. črta» (ki so bili dejansko vsi le načrti palače Chigi v raznih variacijah), je zbledelo po go-mru maršala Tita v Dolenjskih Toplicah. Ko sta se De Gasperi in Eden ses‘ala, sta ta govor Se poznala, in De Gasperi v svojih izjavah tisku ni mogel skriti svoje onemogle jeze. Mnogo se je takrat pisalo, zlasti v Italiji, da je bil govor maršala Tita namenjem predvsem angleškemu zunanjemu ministru. Mislimo, da to ne drži, kajti Eden je dovolj realist, da ve, da z diktatom ali enestran skim reševanjem ni mogoče doseči izboljšanja v jugoslovan. SKO-italijamkih odnosih, pa tudi ne izboljšanja odnosov Ju-goslavije v Zahodom. Titov go. vor je bil predvsem opozorilo italijanski vladi, da po takšni poti ni mogoče priti do sporazuma z Jugoslavijo in obenem poziv De Gasperiju, naj prene ha izsiljevati Zahod, da bi ta prttisnil na Jugoslavijo, temveč naj rajši poskuša najti stične točke z Beogradom na tistih področjih, kjer je to najlaže dosegljivo. Kot doslej vse kaže, je ta poziv ^ naletel na gluha, ušesa. Najlažjo osnovo za sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo nu. dijo gospodarski odnosi, kjer imata obe deželi mnogo skup. nih irtferesov. Ne bo odveč, če se spomnimo, da se je na 'primer navezovanje stikov med Jugoslavijo in Avstrijo ali Nemčijo začelo prav na gospodarskem področju in da je pripeljalo do zelo dobrih odnosov na vseh področjih, ki se še stalno krepijo, V Italiji gotovo niso toliko sprti s poštevanko, da ne bi mogli u videti koristi obširnega gospodarskega sodelovanja z Jugoslavijo. Dogodki so jih tudi poučili, da imajo od ustvarjanja nevšečnosti na tem področju škodo samo oni (naj omenimo samo jadranski ribolov, ki so ga dobili v zakup Norvežani, ko je Italija odpovedala sporazum). Toda v ita-liji igrajo, kot vse kaže, na poslabšanje tudi v gospodarskih odnosih Zgovoren primer je na primer letošnji zagrebški vele-sejem, kjer so se zaradi nepotrebnih birokratičnih ovir svojih oblasti italijanski razstavljavci kaj slabo odrezali. Razne De Gasperijeve izjave v zadnjem času kažejo na pospešen kurz k zaostritvi tudi na političnem področju. Kaže. da hoče Rim nadaljevati s r-o-skusi popolnega izoliranja Ju-gc-slavije. Ker so se dosedanja sredstva popolnoma ponesrečila — to kaže že samo dejstvo, da je angleški zunanji mirister prvič v zgodovini, prišel na uradni obisk v Beograd —, je treba pač najti nova, krepkei-ša.r Pri tem se Rim kajpada požvižga raa r$e tiste lepe besede o evrorski in kaj vem kakšni še solidarnosti, ki se mu ta ko medeno cedijo iz ust... Mir je lepa beseda, si mislijo v Rimu, toda samo. če je pax romana, mir, ki ga diktiramo mi. In če že V velikem ne gre (Mussolini je poskušal, pa se mu je tako temeljito spodrsnilo, da je končal z glavo navzdol na Piazzale Loretto), poskušajmo vsaj v malem; sicer Pa — zakon narav'e je tak da iz malega ras*e veliko... Zato ni nič čudnega, če je italijanski diplomaciji malo mar za interese miru in če bo zašla na pot skrajnega zaostrovanja odnosov z Jugoslavijo. *** Sicer pa pustimo Rim za ne. kaj časa ob strani in se pevr-n-nio k Edenovemu potovanju. Ni treznega človeka, ki ne bi moral priznati, da pomeni o-bisk angleškega zunanjega mi. nistra v Beograd pcmemben mejnik ne le v jugoslovanska-angleških odnosih, temveč tudi v prizadevanjih za ohranitev miru sploh. Vsaka, okrepitev položaja Jugoslavije pomeni močnejši jez proti nevarnosti sovjetske napadalnosti. Edemov obisk v Beogradu pa je mednarodni položaj Jugoslavije nedvomno okrepil. To dejstvo ima poseben pomen tudi za nas v Trstu. Ne le da pomeni vsaka okrepitev tradicionalnih žrtev pohlepa italijanskega imperializma obe. nem tudi novo oviro za razvoj tega imperializma iz stadija psa, ki taja, v stadij psa, ki grize; za nas je posebno važno to, da je krepitev jugoslovanskih pozicij tudi krepitev na. ših pozicij. To so seveda v Rimu — nesrečni Rim, nikakor ne moremo mimo njega! — zelo dobro razumeli. Od tod tudi vsa tista slabo zadrževana jeza, ki pri nekaterih prehaja v histerijo. Zato tudi italijanski listi — kot na povelje — v soglasnem zbo. ru pišejo o aneuspehu Edeno. vega potovanja>>. Neuspeh, da — toda zanje! Za presojanje pomena Edeno-vega obiska v Beogradu za tržaško vprašanje je treba, imeti predvsem prei očmi željo — sicer razumljivo — zahodnih držav, da se odnosi med Ita-lijo in Jugoslavijo normalizira^ jo. V tem okuirti je osnovna taktika rimske vlade v trditvi, da je za normalizacijo teh od. nosov potrebna rešitev tržaškega vprašanja, seveda, v smislu italijanskih zahtev. Nekako pred letom dni, če nas spomin. ne vara, je De Gasperi v parlamentu na čvekanje nekega kominjormista o socialec, kaže dokaj realizma m mnogo manj razumevanja za diktat vatikanske politike (v katero spada tudi obujanje italijanskega imperializma), kot ljudje istega svetovnega nazora drugod po svetu, Doslčj se kljub številnim poskusom ne Rimu ne Vat:kanu ifi posrečilo pridobiti Avstrije za podporo njuni politiki glede Trsta in Jugoslavije, Zelo verjetno Eden med svojimi razgovori na Dunaju, ni slišal argumentov, ki bi podpirali italijansko tezo. Rim pa je seveda spet zaskrbljen, r. c. Danes, nedelja 2*. septembra Venceslav, Vidica Snnrp vzide Ob 5.58 in Z?tOM 00 L Koroški v/gleil S potovanja Po Koroški se je vrnila trboveljska g « Svobodav skupaj s podpredsednikom Prezidajo Ljudske s kup ščine LRS tov. Ivanom Regentom. Slovenska delegacija je s lem rnnila svoječasni koroški obisk. Slovenskim gostom so prišli predstavniki Koroške deželne vlade naproti na Jezersko v Jugoslaviji m jim izrekli dobrodošlico. V času svojega večdnevnega bivanja jih je koroško ljudstvo toplo pozdravljalo, sprejel jih je tudi predstavnik koroške deželne vlade. Ob ustvarjanju, vedno boljših sosednih odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo se Slovenci v Italiji upravičeno s) rešujemo, kdaj bo nastopilo novo obdobje tudi za jugoslovansko - italijanske odnese, ki si zadnje čase vedno bolj slabšajo. Ne zahtevamo, da bi moral predsednic pokrajinskega sveta odv. Culot v Solkanu sprejeti slovensko delegacijo in ji želeti dobrodošlico. Ne! 7.ato pa zahtevamo, da i tali-jenski uradni krogi spoznajo, da brez miroljubne in prijateljske politike do Jugoslavije hi mogoče bren ti miru v tem delu Evrope. Uradna Italija mera spremeniti svoje dosedanjo šovinistično stališče, ker bo sc mo tako lahko reševala vsa vprašanja, med katerimi je narodnostno vprašanje Slovencev v Italiji nedvomno m-d najvažnejšim:. Ilreiiriin Ktavkn Po nalogu sindikalnih organizacij je bila v petek od 10. do 12. ure splošna protestna stavka delavcev in nameščencev, v kateri pa so sodelovali tudi obrtniki in trgovci. V tem času je mesto dobile popolno-ma drugačno lice. Stavka je pcpclncma uspela tudi v trži-šk ih Združenih jadranskih ladjedelnicah in ostalih tovarnah pokrajine. Stavka je bila proglašena zaradi množičnih odpustov v številnih tovarnah, zaradi ukinitve obratovanja nekaterih tovarn in zaradi prevelikega izkoriščanja delovne sile. Iz teh razlogov se armada brezposelnih vsak dan veča, oblasti pa ne ukrenejo ničesar, da bi gospodarsko krizo ublažile. Deset tisoč brezposelnih delavcev bi bilo mogoče zaposliti z izvedbo načrta za namakanje Krminsko-gradiščanskega polja. Oblasti so to obljubile, oblrube pa niso' ifpolriile. Namen splošne stavke je bil torej opozorili oblasti na te pomanjkljivosti. Videmski sporazum Po italijanski časopisih So se pojavila ugibanja zaradi nazadovanja blagovne izmenjave med goriško in videmsko pokrajino na eni strani ter Slovenijo na drugi. Ker pa tudi sami pisci teh člankov do vratu tičijo v italijanskem šovinizmu, ne morejo doumeti, da je nazadovanju blagovne zamenjave kriva šovinistična piV-tika talijanskh oblasti. Zimemarjeuowt slovenskih šolskih poslopij Občinske oblasti gradijo mcirrno tehnično šolo ter osnovno šolo v Stražicah in na Ročah za italijanske otroke. Slednjo bedo kmalu izročilf svoiemu namenu Nikjer pa ne najdejo denarja. da bi prepleskali slovenske učilnice ali pročelje osnovne šele v Jamljah, kjer je napis «Osnovna šolan v slovenilč:ni vrhu italijanskega, kar kvari lice šole. OB V R TIV IVE SELIČI V S TE VE RJANU GORIŠKI SLOVkStCI slovenska pesem vas vabi! Danes bo v Steverjanu vrtna veselica. Po svojem značaju bo to za goriške Slovence velik dogodek. Nastopili bodo pevski zbori, kot gostje tudi tržaški pevci, igrala bo doberdobska godba n,a pihala, poleg vsega pa bo poskrbljeno, da bodo u. deleženci prireditve obilno po. streženi s pristnimi kranjskimi klobasami in grozdjem, ki ga v Brdih sedaj res ne manjka. Nastop vseh geriških pev skih zborov bo nekak pregled letošnjega neutrudnega dela posameznih pevskih zborov. Kdor nekoliko pobliže zasleduje napore okoliških pevcev, ta bo moral priznati, da je njihova pot težavna in združena s številnimi sameodpovedmi in premagovanjem, težav, kakor je pomanjkanje in oddaljenost prostorov, električnega toka, dež itd. Z vsemi takimi preprekami se morajo na vaseh bori-, ti pevci, poleg tega Pa so še razni predsodki in pomanjka. nje dobrih glasov, kar pa predvsem beli glave požrtvovalnim pevovodjem, ki morajo marsikdaj orati ledino, preden pripravijo vaško mladino in tudi starejša grla do odločilnega ko-r.aka, da namreč prihajajo na vajo. Zato moramo v tem nastopu videti vse te težave; videti pa moramo tudi veliko voljo naših okoličanov, da premagajo vse zapreke in se dokopljejo do e-nega naših največjih narodnih zakladov, do slovenske pesmi. V časih našega največjega narodnostnega suženjstva je bila pri Slovencih vedno pesem močno sredstvo, ki je dramilo slovensko narodno zavest, jo obdržalo budno in pripravlje-no v vsakem položaju odločilno poseči v borbo za naše pravice. Tudi dandanes hodimo slovenski zamejci narodni križev pot in. tudi sedaj slovenska pesem odigrava veliko vlogo buditelja narodnega ponosa. Slovenski fantje po naših vaseh glasno prepevajo naše pesmi in z njimi nastopajo na raznih taborih. Njihova neukrotljiva sila ne pozna meja, jih žene ce-lo v Renke na obisk k tamkajšnjim Slovencem, da jim zapojejo in pokažejo, kako vztrajni so pri svojem delu. Želimo, da bi cb tem prazniku v slovenskih čanov, da bi se radostili ob u. branih akgrdlh sjovenskih narodnih pesmi m slavili skupaj z nastopajočimi in skupaj s prebivalci Brd vinsko trgatev, enega izmed najvažnejših dogodkov, ki jih vsakoletno doživljajo naši Brici. Ne zamudite te lepa prilike! Poslužite se v ta namen pripravljenih prometnih zvez. trgovine s kurivom in gradbenim materialom; od 8 do 12 in od 13 do 17; trgovine s sadjem in zelenjavo: od 8 do 12.30 in od 15 do 19; trgovine z avtomobili, kolesi in nadomestnimi deli: od 8.30 do 12.30 in od 14.30 do 18.30; cvetličarne: od 8.30 do 12.30 in od 14.30 do 18.30; slaščičarne: od 7.30 do 21 med tednom kakor tudi ob nedeljah in praznikih; trgovine s proizvodi za kmetijstvo: od 8.30 do 12.30 in od 15 do 19. Ob nedeljah in praznikih bodo vse trgovine zaprte, razen pekarn, mlekarn in cvetličarn, ki bodo vse poslovale v dopoldanskih urah. Ob sobotah in dnevih pred prazniki bodo lahko vse trgovine poslovale pol ure dalje. Mesnice bodo po zimskem urniku poslovale ob ponedeljkih, torkih, sredah, četrtkih in petkih od 7.30 do 12.30, popoldne bodo zaprte. Ob sobotah pa od 7.30 do 12.30 in od 16 do 20. Ob nedeljah bodo zaprte. Sprejem v službo finančnih straž Poveljstvo finančnih straž v Gorici sporoča, da je sklenilo sprejeti k finančnim stražam določeno število mladeničev, rojenih v goriški pokrajini, ki imajo vse fizične, moralne in intelektualne sposobnosti ter poznajo perfektno slovenščino in italijanščino. Interesenti morajo vložiti prošnjo za sprejem na Poveljstvo finančnih straž (Comando del circolo di Gorizia) Ul. Diaz 7. najkasneje do 20. oktobra t.l. Za vsa podrobnejša pojasnila, naj se obrnejo na najbližje poveljstvo v goriški pokrajini. KRATKE VESTI iz beneških vasi Eksplozija ranila delavca! Prf_z™k 9™z^a v železarni v Štandrežu Lrneja Videmski nadškof msgr. Giuseppe Nogara je bil pri nas na pastirskem obisku. 14. t. m. je podelil otrokom zakrament sv. birme. Skof je pri tem pohvali dobroto našega prebivalstva. Podbrdo Naravna nezgoda, ki je tako hudo prizadela gozdne delavce iz naše vasi, vendarle ni bila tako huda, kakor smo zadnjič javili. Voda, ki je odplavila s silo 3000 stotov drv, je k sreči pustila za seboj v strugi 2000 stotov. Drva so našli v globeli blizu kraja, kjer se potok Rezija izliva v Tilmet. 2al pa je zgubljenih 1000 stotov drv, ki jih ne morejo nikjer več najti. (iedad Danes bodo v Čedadu na pobudo društva «Pro Loco» pra- ŠE O ZASEDANJU PRIZIVNEGA SODIŠČA V BENETKAH znovali praznik grozdja. V ta namen bodo postavili dva kioska na Trgu Bojani in na Trgu P. Diacono. Priredili so tudi razstavo grozdja v raznih izložbah. Upamo, da ne bo slabo vreme kvarilo praznika, ki bi ob lepem vremenu pritegnil veliko število tujcev. * * Za cesto Čedad - Tarčent skrbi konzorcij, ki iroa sedež v Vidmu. To je za nas nekaj novega in nismo mogli misliti, da skrbi za to cesto celo neki konzorcij, saj je res v obupnem stanju. Iz nekega sklepa tega konzorcija je namreč raz- Zadel je ob razstrelivo, ki se je razpočilo GORICA, 27. — Močna eksplozija v železarni pri Stan-drežu je danes dopoldne prestrašila vse prebivalce v tamkajšnji okolici Eksplozijo je povzročil 26-letni delavec Angel Adragna iz Ul. Lunga, ki je zaposlen v železarni. Adragna je pri prebiranju starega železa na dvorišču nehote zadel ob eksplozivno orožje, ki je ležalo med drugim materialom in za katerega ni nihče vedel. Pri eksploziji je delavca ranilo po obrazu, rokah in nogah. Ponesrečencu, ki je nezavesten obležal na dvorišču, so takoj priskočili na pomoč so-vidno, da je izpostavljen javno-I delavci. Rešilni avto Zelenega Konkurenca med industrijeema se končala z umorom in ugrabitvijo stt na vpogled obračun tega konzorcija za leto 1951, in sicer v uradih tajništva. Ljudem bo na vpogled 30 dni. Prav bj bilo, da bi ljudstvo, ki se poslužuje te slabe ceste, malce pogledalo, kako troši konzorcij denar. Sedaj pravijo, da bo I prevzela v oskrbo to cesto po-I krajinska uprava. Bojimo se, I da ne bomo tudi od tega imeli I nobene koristi. Smrt očeta Vzrok zločina ni bilo to pot pomanjkanje, marveč požrešnost: tOV- Viljema Nanuta Brdih pilo k;«- najvi č iških okoličanov in Gori- Zimski urnik trgovin od 1, oktobra dal|e GORICA, 27. — Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča, da stopi v sredo 1. oktobra v veljavo zimski urnik za vse trgovine v goriški pokrajini. Zimski urnik, ki bo veljal do 31. marca prihodnjega leta, je sledeč: Pekarne: od 6.30 do 12.30 in od 16 do 18: mlekarne od 7 do 12.30 in od 16. do 18; trgovine z jestvinami in drogerije: od 8.30 do 12.30 in od 15 do 19; trgovine z manufaktur-nim in galanterijskim blagom, opremo, industrijskimi proizvodi in drugim: od 8.30 do 12.30 in od 15 do 19; železarne od 8.30 do 12.30 in od 15 do 19; Danes nadaljujemo in končujemo pregled obravnav pred prizivnim sediščem v Benetkah. Doslej sir.o obdelali dva primera. v katerih sta bila prizadeta obtoženca iz Beneške Slovenije. Videli smo, da imajo ti zločini vedno izvcr v gospodarskih razlogih. Sest gosi je bilo v prvem primeru izvor zločina. Temu pa se ne smemo smejati, saj pomeni pri nas šest gosi lahko vsakdanji kruh za naše družine. Oglejmo si sedaj tretji žločin, v katerega so zapletene osebe, ki bivajo v Beneški Sloveniji, kamor pa so se priselili. Pri teh osebah bomo videli, da jih ni gnalo v zločin pomanjkanje. Za te ljudi je šlo samo zato, da si zagotovijo monopol v nekem trgovskem poslu. Pred prizivnim sediščem v Benetkah se bodo morale zagovarjati to osebe iz Tarčenta: 4f-t tni »gdgtžc 'Peter Patnar-ca, 33-lotm Pietro Della C-iuSta iij 32-lelpi Angelo Tonuti. Ti trtJfeTso *©btoženf~ugrabitve in umora industrijca Olvina Mor-! gamtija. Družini Morgamti in Patriar-Ca sta bili v sporu zaradi interesov. Po koncu vojne sta bili največji industrijski družini na pedrečju. Patriarca je dolgo časa imel monopol vse trgovin* med Tarčentom ter gornjo Tersko in Krnahtsko dolino. Ko pa sta se razvila cestno omrežje in motorizacija, se je trgovina zmanjšala. Toda takrat so se razne veje te »dinastije« trgovcev lotile drugih poslov, da ohranijo svoje položaje in da jih tudi izboljšajo. Tako so zgradil; v Tarčervtu tovarno testenin in tovarno pokalic: ukvarjali pa so se še z drugimi posli. Družina Morganti pa si je ustvarila deber gospodarski položaj z industrijo salam in prekajenega mesa. Ustvarili So v Tarčentu industrijski kompleks, ki je bil najbolj moderen te vrste v vsej Furlaniji. Zat0 pač ne moremo reči. da je vzrok njihovih dejanj beda. Tudi če jim posli niso najboljg uspevali. so bili še vedno lastniki sto in sto milijonov lir. Toda naš pregovor pravi: «Več ima, bolj zija«. Prav v takem okolju jim je prišlo na misel, kako bi se cdkrižali OlcHma Morgantija. Prizivno sodišče v Benetkah bo ponovno obravnavalo ta zločin, ker so bili obtoženci pred videmsko poroto oproščeni kajti deležni So bili amnestije, ker se je zločin dcgodil takoj po koncu vojne. Toda takih zločinov ne moremo prištevati v kategorijo političnih zlečinov. S takim ravnanjem mažejo vso partizansko borbo. Partizani so se borili za svobodo in za boljše gospodarske pogoje za vse ljudstvo, ne pa zato, da bi dolo. čili, naj bo bolj mogočen v Tarčentu Mcrgante ali Patriarca. Na vsak način smo srečni, da niso zakrivili tega zločina ljudje. rojenj v teh krajih. Prav prejšnja omenjena primera pa sta nam dokazala, v kako težkih gosp ob 16. uri P sprevod z alegoričnimi '"7 ki bodo prikazali praznik S1 ja. Najlep.še okrašen voz o grajen. Nagrade bodo r 'j vali ob 17. uri. LOTERIJA HOJSTVA, SMRTI IN POROKE GORICA, 27. — V goriški odredbami o posojilih za razvoj gospodarstva in o drugih vprašanjih. zShVala, da ;mamo danes na mestni občini je bilo od' dne Goriškem tako zavedne sloven- 2i. do 27. septembra Tl. IT 12 ske ljudi, ki nikoli ne klonejo, rojstev, 12 primerov smrti, 10 čeprav so na svoji življenjski i vknjiženih pore k in 5 porok, poti morali doživeti že marši-j ROJSTVA: Prešeren Marija, katero bridko razočaranje. j Nenucci Marjan; Grgič Ivan. Pogreb dragegn pokojnika bo i Gesses Lilijana, Gricn Robe-i., jutri, v nedeljo ob 16. uri. Za- ?evetak Roman, Ononili Ljubo, OUvo Robert, Quarantotto Gabrijela, Man-zorri Rc-berta, Giorgi Ariella. SMRTI: 77-letni upokojenec j Marini Hijeronim, 22-letni šo- raža uredništvo žadje. globoko so- Te dni se vrši vpisovanje v osnovne šole. Stvar je sama na sebi tako običajna, da bi ne bilo treba o tem posebej pisati. Toda pri nas v Trstu in na Tržaškem sploh je ta čas za marsikaterega slovenskega roditelja čas dvomov in negotovosti, čas nenavadne zaskrbljenosti. Pisali smo že o starših, ki stoje pred vprašanjem, ali naj vpišejo svojega otroka v slovensko ali italijansko šolo Za trdnega in odločnega človeka je sicer stvar zelo jasna in enostavna: oče Slovenec, mati Slovenka vpišeta svoje o-troke v slovensko šolo. Zal pa živimo danes v razmerah, ki so marsikateremu našemu človeku zameglile pogled in o-majalc njegovo narodno zavest. Ti ljudje so danes žrtve strastne, četudi v javnosti nevidne borbe italijanskega šovinizma, ki grabi kot polip s stoterimi lovkami naše slovenske otroke v italijansko potujčevalnico, da tako rešuje «ilalijanstvo» Trsta. Z zastraševanjem in moralnim vri-tiskom vplivajo na šibkejše slovenske starše, da vpisujejo svoje lastne otroke v italijansko šolo. Ves gospodarski, politični in upravni aparat Trsta je v rokah italijanskih iredentističnih krogov, ki tc svojo prednost do kraja izkoristijo. Saj je recimo te dobro znano, ker se ponavlja leto za letom, da pošiljajo italijanska didaktična ravnateljstva staršem učencev-novincev pozive, da otroka vpišejo v italijansko šolo. Anagrafični urad do danes še ene ves, da obstajajo tudi slovenske šole in daje ves naslovni material le italijanskim šolam. Italijanske šovinistične mahinacije doseže j o svoj uspeh pri narodno nezavednih ljudeh a žal tudi pri takih, ki sc svojega slovenstva zavedajo, a jih nepoučenost, omahljivost in pretiran strah pri tira h kapitulaciji pred šovinističnimt raznarodovalci. Takim ljudem je namenjena akcija naših roditeljskih svetov, in vseh tistih požrtvovalnih posameznikov. ki so sc v preteklih tednih potrudili, da so spregovorili spodbujajočo in pojasnjujočo besedo posameznim slovenskim staršem. Obveščeni smo, da so v mnogih primerih bile take akcije zaključene z uspehom, to je. aa so se starst ki so kolebali ah so se celo že odločili, da Uresničimo Vsa k slovenski v slovensko šolo! bodo vpisali svojega otroka v italijanslco šolo, po ponovnem preudarku premislili in ostali zvesti načelu, da spada slovenski otrok v slovensko šolo. Tako delo roditeljskih svetov in posameznikov je vse hvale vredno, je častno in mislimo, da si vsi tisti, ki pri tem delu sodelujejo, štejejo lahko v ponos, ko jim uspeva razganjati meglo v dušah ljudi. Tu gre sicer v prvi vrsti za pravilno violanje otroka, toda obenem pomeni to dviganje zavesti naših ljudi, pomeni utrjevanje njihovega narodnega ponosa in odpornosti. Izmed tolikih navajamo primer: slovenski oče, ki živi v okolju oglušujoče italijanske propagande o italijanstvu Trsta in skorajšnjega povratka Italije je že klonil in se odločil. da bo vpisal otroka v italijansko šolo. Resna diskusija o položaju Trsta sploh in položaju tržaških Slovencev še posebej je pripomogla, da se je mož otresel vpliva šovinističnega ((tain-tamu» in odločil: * VERDI. 15: «Toto v barvah«, I. Barzizza in To-td. VITTORIA. 15: »Grešnica Wan-da», Y. Šanson. CENTRALE. 15: «Akcija Cice-ro», D. Darrieux in J. Mason. MODERNO. 15: »Lepe, mlade in perverzne«, P. Hendried. V STANDREZU. 16.30: »Sin grofa Montecrista«......... železnicah Popust na za upokojence GORICA, 27. - apra. “i da državnih železnic je J ^ bodo upokojene: oas^ vozoito' osem voženj na leto , go listki s popustom. .a« železniške sam® upokojenci dobivali vozne listke s popusti® za šest voženj na e'0' ^ Ministrstvo za f(. skrbelo, da bo ista o® ^je-ljala tudi za učitelji - kane pred 1. oktobrorn^. p«, terim so že prevr kojnino. i ADEX DVODNEVNI 11. IN 12. OKTOBRA Postoino St. Peter na Krasu U. Bistrico Opatijo Vpisovanje OKTOBRA 18. IN 19. IZLET V Ajdovščino Vipavo Wrii0 s oktot*? Vpisovanje do ’■ Ul-pri «Adria-Express»-29243, F. Severo 5 b - Tel' ' ^ zobozdravni|\ Dr.HLA !*? NA O P C I N (pri Fabčič«' ZOPET hE» ZVEZA SIOVENSKIH PROSVETNIH DRUŠTEV V priredi danes 28. t.m. ob 15.30 ur' »» VRTNO VESELIC" V STEVERJAlfu na dvorišču Formenlini „Med borove' SPORED: M 1. PEVSKI KONCERT ZBOROV IZ GORIŠKE I'N 2. IGRA GODBA IZ DOBERDOBA. 3. PLE S IN PROST A ZA B AVA. Ker je ta kulturno zabavna prireditev povezam°aMO *3” tvijo in bo deloval tudi odličen bufet, ki bo °° briš|c0 ložen s kranjskimi klobasami in prvovrstno kapljico, vabimo vse ljubitelje enega in drugega udeležbi' odB°b Komandant Vojne uprave Jugoslovanske ljudske armade polkovnik Miloš Stamatovič je izdal 14 odredb, ki jih objavlja današnji Uradni list Vojne uprave in s katerim sc na jugoslovansko cono STO razširja veljavnost jugoslovanskih zakonov s področja socialnega zavarovanja, pomorstva in štir. je drugi zakoni. V skupini uredb, ki obravnavajo socialno zavarovanje so predpisi, s katerimi se ureja organizacija ter delo Zavoda za socialno zavarovanje, pravice delavcev in uslužbencev do zavarovalnine za dobo, ko so začasno izven delovnega razmerja, predpisi glede odpovedi delovnega razmerja za delavce in uslužbence v gospodarstvu ter prepoved o zaposlitvi žena in mladine pri nekaterih dolih. Druga skupina novih predpisov uvaja v coni B veljavnost jugoslovanskih zakonov s področja pomorskega prava. Z njimi se ureja registracija ladij in čolnov, vodstvo, pošlo, vanje in izdajanje ladijskih dokumentov ter knjig trgovske mornarice, merjenje prostor- nine pomorskih ladij, predpisi o delu v lukah ter način postopka in pristojnosti pri pomorskih prekrških. Poleg teh uredb je razširjena na jugoslovansko cono tudi veljavnost jugoslovanskih predpisov o osnovah plač v trgovini, o taksah pri upravnih sporih ter o sanitetni inšpekciji. Dve vasi v bujskem okraju dobili električno luč 7. t. m je v Gornjem in Dolnjem Srbanu v bujskem okraju prvič zagorela električna luč. Strokovno delo je opravilo podjetje »Elektra« iz Buj. K delu so prispevali vaščani s prostovoljnim delom in denar, nimi prispevki. Radio jugoslovanske cone Trsta obvešča vse svo je poslušailce, da bo danes ob 18.50 uri prenašal koncert mešanega pevskega zbora Kontovel-Procek. PETDNEVNI IZLET Z AVTOPULMANOM V beograR OD 23. DO 27. OKTOBRA 1952 SPORED: 1. DAN: c-b 5. odhod lz Trsta; ob 14. prihod Vge0jr»<*' 2. DAN: ob 8. odhod Iz Zagreba; ob 13. prih<** v 3. DAN: ogled mesta Beograda; y gagi**’’ 4. DAN: ob 13. odhod iz Beograda; ob 19 Prlfl . juNi*” v Ti* 5. DAN no; : ob 9. odhod lz Zagreba; ob 13. pritl(*[K)d ; ob 15. odhod iz Ljubljane; ob 19. P Prijave za Izlet se sprejemajo za vožnjo, nočišče ali pa samo za v0 j . ExP »Adn* Vpisovanje pa do 4. oktobra pri ,43 Ul. Fabio Severo 5 b — Tel. -rcss»> V soboto, 27. septembra ob l P n>i zakramenti, je po hudi bolehni JOSIP CERKVEN^ državni upokojenec tdše Pogreb bo v nedeljo ob 1« 3° lzprjruiiPs,lti * Sv. M. M spod. št. 824 in pokopan v ^strš' niči na Katinarl. htfrke- Užaloščeni: zena, sinovi »o . 50rodnl brat in osla-1 Trst, 28. septembra 1952. ZAHVALA Najtopleje se zahvaljujemo vsem- ki s° se udel«' ma«a zili pogreba dragega moža in KRISTIJANA SED ln ga »preminili na njegovi zadnji ^^pnikoj1’8 £ Posebno sc zahvaljujemo_č-^ycem. gjCGr»h09,) ’ SV- . ut ' "‘J"J-- naVL«-i',> ■ - 1,1®' Križa in Nabrežine, pevkam m P (iru2'nl rovalcem cvetja. Posebna p^jNA SED*” Sv. Križ, 28. septembra 1»52- inči Mi ij m ’®esSjo^Lfv-Padne Nem^iie v°jni zločinci ^0 iČno vprašanje; ta-^ Pozive ml11}1 in ^ zidovih '^h Pol’iti^°ie&-e in iz-'ave *^ihinin i ln nepolitično organizacij, ki ?Van»L.zločince *%! t^ Uj0' Desničarski ^ iai^1 Pa Prit^kajo na ^ da u^A2aPadPih si> za' *ji, j,e 7 n? reši to vpra- ^otnem -3 Nemčija v 'tla na c„5rlineru ne bo pri-«) 0brairi?>d6Jovanje in skUp. ^roPe- Drznost i ^ velika5 Hh klavcev je ^ Sen. a 1e na pri- * VojaVo^T6* na zborova-ife, so pripadali tabori!! I1, *rltnadi. ?ovo-W v v^poM,lclli v°jaki sto- ^ao rSnn e te-daj' ko bo vojnih i yPrasanje nem-*S»B»■d0Cincev-?^»;čani1 j12Jemarni so Nemci S rokkL5^.8 zgodila nji-®*t milimi’ kl So zakrivili internirancev, *°V’ Svilnega pre- k®1 tiežph>K -f?ta*° v okupi-^ (!V&h.“d-. velika kri-je zavezniško L511 *>»njfo6i.0h^il0 na več-J^ja, da kazen. Nemci so nra„S0, njih°vi rojak' ^VubH=V so streljali, , Hj vsn '1 "doline ljudi. C PREIZKUSNI HAME.N ZA GENERALA NAGIBA \/ilaskd Agrarna reforma ? Egiptu Kmetje bodo prejeli 600-700.000 ha zemlje. IMajvečja dovoljena posest: 80 ha, Faruk pravi, da bi tudi on izvedel reforme... 50 ZDA..Angli-V laltt> odloZ 1 zašasmo ve-n-L^no a™ *?a odklanjali- Ce^nestii° teh zlo-S^fDonn i 46 ’e ameriški S^a ta eIy obrni’ na ?en. vV-st J? n^stere olajšave Vi cn 7a- ^fcVi Sppdau. j"e ven- £3a vsi ,LV. zbornici pri-S,5lItaestiic^0]etlci ne zaslu-JS’ da s 111 opozoril potu®'« tairi; mnoge zločince °* zaradi ®emška sodišča in 1W“- ■ teSa nemška vla- iiS^Sad?;v,lejš?<>dova!a' ie «wa'a ishi držav v obliki ?S*Sa!a' naj ugodno ’% ^ebaa t1"’6" K1j“b temu vdit.l*>sam amis'iia' ki pro-M i e2ne pomilostitve, i»at r?rila 1950 do 13. so socialdemo-demokristjanskih >Craii vsi °staii » ijjlgijskf' delajo še večje vladi: socialisti h u^ia in Velika protestna Ho^žaht® več stavk rudar-‘C: ^iSa!: °d vlade, naj K. nekaterih pro- ^X°6titev- ^indster ^ nam-St*** fl dvakrat na smrt ►rItlskega esesovca S^s5ii^ga najbolj krvo-v koncentracij-■V* jn . v Breendoncku, mučil na de-> ni Bcev- Medtem X! W .lenimi sokrivci iSi:e ka_ h pomožnih kCStit*, odtegnil sodbi ^ ^ vzh, B°dta ver- ŠOa^ra ^ a toliko hn’- izn„d?, ni Prišlo na i v"*111 na svobodo Sbof^vra^” Coppenolla, J°lle .^o^i-f^nega flamskega Van Coppe- l«r,1itn bef^uV Nemžiil i i16 bil ''1]5,kim orožni-r>Kar.ad' veleizda-dvP i„i: °'en na smrt. tf^sčp- aye leti ,en na smrt. . ^ »a d. nato ^ bil po- ^SvBa}s*t ^L0 ifjč?' la' 'ico' ®a ip Ječe, letos v K" c 2e zapustil kaz-3ve'*? dim rt ^‘aloJvnis°“i.asJie Jtiii! ^ostau ltn‘ občinske |f«me tud, v pPrasanje po- ‘Al ti so' - 5kj. ],* R vprašanje Č11« Pr'‘Zadeti P- socia' inskih 6laboraAi *r izvira kJ> 2a. vrst nistov iz ° ^rnsv-r.lf^0 stranJtP Vis za?inistra ? od Prayo r^iSSj^a v’ a javno 11 nWresoluc«Ji > in^ih ^n3eK°v 0dst0p. P i: javno in Nil 1^ D« K V odstc *iVit?42 kobhj!1 letih 50 ^a lVe B‘ab?raci°nistov. K*: £“»•£,'“c ISfevAf da- in ^'‘i LN kol^^v in vsew ]^!acionisti š 6 bh nii,ni šfni profc-««,'„! kont^avnik &aels, V Dt>vr Drosi vl‘^U obs°jen iv Vk„. rat?k v ‘ido- nai mu v domovino. in v v,adi SE*:' SS*WtSl Dredlagane - s^tasai' in v Hej, PTVf •jflagr •*«»» ki je vojni Padi a na ^S°vjo's^dično tjr, Uri^pr v Ri- fSi r, z»Pad- Ko je gen. Nagib dne 23. julija izpeljal vojaški prevrat in prisilil kralja Faruka, da je odstopil, se je začelo v Egiptu novo poglavje političnega razvoja. Kmalu se je pokazalo, da odstranitev kralja ne bo osamljen dogodek, temveč da bo imel prevrat tudi posledice v socialnem in političnem sestavu dežele, zlasti še, ker so bili dani vsi pogoji za socialni prevrat. Povojna inflacija je povzročila v mestih nevarno vrenje, neuspeh v vojni proti Izraelu je še zaostril napetost. V spodnjih in da bi rovarili prot; izdanim ukrepom. Zanimivo ie na primer slikati, da se veleposestniki protivijo agrarni reformi iz razloga, češ da nasprotuje islamski veri in sedanji ustavi. Poleg tega želijo, da bi bib dovoljeno imet; 500 hektarov zemlje; če ima veleposestnik ženo in otroke, da bi smel vsakdo od njih imet; še nadalj njih 50 ha. Po novem zakonu o agrarni reformi bo smel vsak posestnik razpolagati z največ 80 ha. V.s0 ostalo zemljo bo država zaplenila in v bodočih pe- sklep dokazuje, da hoče Nagi-bova vlada, da pade pod zaikon o agrarni reformi čim več zemlje. Vsekakor pomeni razlastitev — recimo — cerkvenih zemljišč glede na muslimansko pravo pravcato revolucijo. Po izročilu naj bi bil sam prerok Mohamed naročil svojemu učencu Omarju, da organizira s svojimi zemljišči posebno versko ustamovo. Zato so imeli muslimani posestva, ki jih je zbrala ustanova «wafk», za nedotakljiva. Z razpustitvijo «wafka» bo dobila vlada milijonske vrednosti, ki jih b0 uporabila jahko M* Nedavno so Faruka, bivšega egiptovskega kralja, prikazovali ob njegovem izgonu iz Egipta. Naša slika p?, je starejša in kaže Faruka z njegovo drugo ženo ob poroki. srednjih plasteh ljudstva je rastlo sovraštvo proti zgornji plasti bogatih paš in kljub temu, da je bilo delovanje komunistične stranke prepovedano, so se razgibale sile, ki so pospeševale preobrat obstoječega družbenega razreda. Krvava vstaja z dne 26. januarja je bilo prvo znamenje bližajočega se viharja. Se danes m znano, kdo je 23. julija stal za gen. Nagibom in bil pravi vodja te revolucije. Poznavalci Egipta mislijo, da je neverjetno, da je Nagib delal po lastnem navdihu in z lastno močjo in tudi dvomijo, da je človek velikega formata, ki bi bil sposoben nadaljevati že začeto delo. Glede na sestavo ministrstva je razširjeno mnenje, da je Nagib dal roko in posodil svoje ime stranki vvatanija in muslimanski bratovščini, katerih puritanski duh čutimo v reformnem delu generala. Watamija, kar pomeni domovinsko stranko, je konservativno gibanje, toda napredno in na socialnem področju vneto za reforme. Za notranje razmere je važno, da zahteva odhod Angležev iz Egipta. Stranka ima sorodne ideje z muslimansko bratovščino, ki predstavlja v Egiptu najmočnejšo duhovno silo. Ta temelji v prvi vrsti na veri, vendar je prežeta s tisto mohamedansko religioznostjo, ki vsebuje močno socialno reformatorsko ali celo socialno revolucionarno sestavino. V njenih vrstah so ljudje, ki stremijo po popolnem preobratu sedanjega družbenega reda. in njene težnje so v ostrem nasprotju s korupcijo in gnilobo strank. Zlasti pa so za izvedbo agrarne reforme. O tej predvsem hočemo spregovoriti danes. Marsikdo misli, da Egipt ne bo imel sredstev za izvedbo agrarne Reforme in da bo negativni učinek neuspeha dose danje razmere še poslabšal. Toda vsakdo se tudi zaveda, da je brez korenite agrarne reforme nemogoče izpeljat' obnovo Egipta ir da ie v obdobnih trenutkih treba ravnat! odločno. Vsekakor obljublja nova vlada, da bo izvedla predvidene reforme hitro da n» tih letih razdelila med male kmete in zakupnike, ki nimajo nobene zemlje. Za zaplenjeno zemljo je določena odškodnina, ki znaša desetkratno vsoto letne zakupnine. Razlaščeni lastniki bodo dobili državne obveznice, od katerih bodo prejemali tri odstotke obresti, odškodninski znesek pa jim bo izplačala država v tridesetih letih. V tej dobi bodo tudi novi lastniki odplačali odškodnino, kajpada ne hkrati, amipak polagoma s plačevanjem davkov. Kmetje, ki bodo imeli manj kot dva ha zemlje, se bodo morali združiti v zadrugo, ki bodo imele predvsem nalogo, da obvarujejo male posestnike pred nadaljnjim izkoriščanjem veleposestnikov. Slednjim ne bo dovoljeno, da bi postali člani zadrug. Do končne razlastitve bodo davki na zemljo, ki presega 80 ha. petkrat povišani. Isti zakon predvideva še u- reditev mezd poljedelskih delavcev in višino zakupnin. Ta ne bo smela znašati več kakor sedemkratni znesek zemljiškega aa.vka, ki je določen za zemljišče, vzeto v zakup. Mez de poljedelskih delavcev ne more več liktirati delodajalec, ampak posebni odbori, ki so se po navodilih poljedelskega ministrstva organizirali v vsakem kraju. Za prekoračenje tega določila in za namerno znižanje donosa zemljišč so predvidene visoke kazni na prostosti. Po dosedanjih cenitvah bodo kmetje prejeli okrog milijon juhartov plodne zemlje, kar odgovarja približno 600 do 700.000 ha. Novo ustanovljene zadruge bodo preskrbele finančna sredstva večjim kmetskim obratom. Veleposestniki bodo lahko prodali državi vso ostalo zemljo nad 80 ha, ki jim bo še ostala. Medtem ko se je vlada odločila, da zemlje, ki pripada ino-zemcem, ne bo razlastila, je po drugi strani spremenila svojo prvotno namero glede zemljišč, ki so last verskih ustanov. Tudi teh namreč ni imela v prvotnem načrtu agrarne reforme. Inozemci držijo v svojih rokah okrog 250.000 ha. verska zem sprotnlkl ne bodo imeli časa, ljišča pa znašajo veliko več. Ta za nove industrije. Nagib je hdtel siprva, da bi imovina wafka služila dobrodelnim namenom. V zadnjem času pa se je pokazalo, da so veleposestniki hoteli svoje nepremično premoženje skritj v vvafkih, da bi jim ga država ne razlastila. Ministrstvo za verske ustanove bo zato odslej nadziralo tudi vse mošeje in dobrodelne ustanove. Pred Nagibom je razpustil waf-ke Kemal Ataturk v Turčiji, na kar so mu sledile nekatere dru. ge muslimanske države. V zvezi z agrarno reformo so v Egiptu s posebnim ukrepom omejili pravico delodajalcev glede odpuščanja delavcev. V bodoče mora biti vsaka odpustitev utemeljena; odobriti jo mora tudi delovni urad. Prav tako je blokirano vsako znižanje delavskih mezd in plač. Po zgledu agrarne reforme se že oglašajo delavski zastopniki in zahtevajo od delodajalcev, naj razdelijo delnice njihovih obratov sorazmerno med delavce ali pa jim priznajo soudeležbo na letnem čistem dobičku. Lastnik; industrijskih in drugih obratov se že bojijo, da fco delavstvo vedno bolj vztrajno reklamiralo svoje pravice in da bo vse to dovedlo v kratkem do nacionalizacije mnogih industrij. Socialno delo Nagibove vlade s tem še ni končano; dežela je preveč zaostala, izkoriščanje delavcev, kmetov, malih obrtnikov itd. je bilo preveliko, da bi jih mogel samo nekak bojazljiv korak proti veleposestnikom pomiriti in zadovoljiti. Zato se ukvarja vlada z načrti, kako zgraditi nove industrije, kjer naj bi našli delo vsi nezaposleni. Tako hočejo tudi me-iiorirati razne puščavske predele, ki so bili že v času starih Rimljanov plodoviti. Upajo, da bodo z namakalnim sistemom po kanalih zopet pridobili raz-sežna zemljišča in na njih naselili na desettisože družin. Seveda se zanašajo v Egiptu že sedaj na pomoč Amerike; tu tiči verjetno razior,, da ravna nova vlada s tujci tako obzirno. Izvedba ;eh načrtov bo zahtevala daljšo dobo trdega dela. Zato poziva Nagib ob vsaki priliki svoje domačine, nai bodo potrpežljivi. Posebno , težko zadržujejo mladino, ki zahteva v svojem navdušenju nov družbeni red, opomini pa veljajo tudi nekaterim kadrom v vojski, ki vidijo v tako imenovanem islamskem socializmu idealno rešitev za Egipt. V Kairu so se lotili med drugim tudi vprašanja zdravniške oskrbe, k,- naj jo nudi vsakemu Egipčanu država. Poleg tega, da ni v Egiptu skoro nobenih zdravnikov in bolniških sester, je tudi vprašanje, kje bo vzel Egipt finančna sredstva za izvedbo organizacije zdravniške oskrbe. Resnica pa je, da kažejo ob Nilu več dinamike in da se hočejo otrest; dosedanjega letargičnega duha. Vlada priteguje zato nove ljudi, k; so voljni in sposobni za delo in ki so jih dosedanji režimi odrivali. Posebno iščejo novo osebje za ministrstva. Na splošno naletimo povsod na to, da hoče Nagib in njegovi sodelavci prelomiti s preteklostjo, kar je vsekakor pozitiven pojav. Mrzlična naglica, s katero skuša novi režim izvesti reforme, pa nam da slutiti, da v Egiptu tako hitro ne bo prišlo do pomiritve. Seveda ne smemo pozabiti, da predstavlja Nagib vojaško diktaturo, ki se je proslavila že prve dni s tem. da je krvavo zatrl_a odpor delavstva proti neznosnim socialnim razmeram. ANGLEŠKO STALISCE O EVROPSKI ZVEZI Londonski list «Times» je po konferenci v Strassburgu, kjer je govori! Eden o stališču Anglije ?lede združene Evrope, napisal da bo delovanje atlantske obrambne zveze učinkovitejše sredstvo za povezavo Velike Britanije z zapadno evropsko skupnostjo, kakor pa bi bil evropski svet. v katerem bi bila tudi Anglija. Ta članek je vzbudil razne komentarje. Takoj so uradni londonski krogi odgovorili, da je «Time-sov» članek v skladu s politf-ki Velike Britanije, ki naj bj spodbujala razvoj celinske skupnosti v okviru vedno bolj razvija loče se atlantske skupnosti. S tem ni rečeno, da Angleži želijo, naj bi dosedanjih šest evropskih držav postalo izključni blok, ki naj bi se oddaljil od ostale Evrope al; od ostalih atlantskih zaveznikov. Pravilno je, kakor je dejal Eden, da šest evropskih držav še nadalje dela za zedinjenje Evrope v okviru evropskega sveta, vendar da hkrati dovolijo, da se tudi druge države povežejo v to prizadevanje. Skupina teh šest držav pa bo povezana z drugimi državami, ki niso v tej skupnosti, po atlamski obrambni zvezi, kjer bodo odločali o vseh večjih zadevah vzhodnega sveta. dobi tovarno aluminija Alaska ima velike neizčrpa' ne vodne sile. Te namerava iz koristiti družba Aluminium Co. of America s tem, da fco zgra dila tam veliko tovarno za iz delavo surovega aluminija. Ista družiba je izrabila vodne sile tudi v držav,- Washington in Oregon, zadnja leta pa je usmerila ameriška aluminijska indu strija svojo ekspanzijo na ju; ZDA, kjer uporablja za pogon rjavi premog in naravni plin. Nova tovarna bi dosegla zaenkrat storilnost '500.000 ton. ki bi jo v nekaj letih povišala na 400.000 ton. Naprava bo zgrajena v pokrajini Skagwa.v na meji Briteke Kolumbije in prav tako h Kanadi spadajočega ozemlja Yukon. Tod teče reka istega imena in ob Miles Canyonu bodo zajezil; vodo ter napravili umetno jezero, v katero bo vključenih pet naravnih jezer, ki bodo skozi 21.5 km dolg jov dovajala potrebne vodne sile za hidrocentralo. Ta fco proizvajala en milijon in 603 tisoč konjskih sil in bo sezidana v notranjost; skalnatega ma. siva. Tovarna aluminija in naselje, kjer bo stanovalo 4000 delavcev im nameščencev s svojimi družinami, bo stala v neposredni bližini elektrarne. Tako bo dobila Alaska prvo veliko industrijsko podjetje, za.u-di česar je načrt še posebno važen. Družfca je prepričana, da bo imela na razpolago zelo cenen tok, kar je pri proizvajanju aluminija posebno važno. Vodni rovi bodo izkopani deloma na kanadskem ozemlju; zavoljo tega bo morala kanadska vlada prej izjaviti, da dovoli «izvoz» vode. Dnižba je verjetno že prejela pristanek Kanade, drugače ne bi bila svojega načrta razglasila. Mo d; pa bodo nastale težave, nuiM okrog 700 km bolj na jugu Brit-ske Kolumbije gradi družba Aluminium Co. o/ Canada velike tovarniške naprave z imenom Kitimat-Aluminij, o katerem lahko rečemo, da je kon kurendno podjetje. Tovarna aluminija v Alask', bo imela tudi vojaško-obramo-ni pomen. Zato bo dal ameriški kongres, ker gre za nakup zemljdšč, ki ležijo v Alaski, go. tovo brez težkoč nakupno dovoljenje. Edino obrambno ministrstvo bo utegnilo delati ovire, češ ker bodo Rusi v primeru vojne Alasko iz Sibirije prav gotovo bombardirali. Toda industrijska naprava bo zgrajena v kavernah, zato ame riška vlada ne bo imela niti teh pomislekov. TIMEO DANAOS... Angleži s« na Bližnjem vzhodu trudijo, da bi si pridobili naklonjenost domačinov. Tak« vidimo tu, kako so zgradili v Iraku po njihovem načrtu ogromne jezove, ki bodo preprečevali poplave Evfrata in Tigrisa ter pridobili nad milijon ha plodne zemlje. Na drugi sliki vidimo iraška mladeniča v laboratoriju tehničnega zavoda, kjer proučujejo splošno tehniko in petrolejsko tehnologijo. Toda zdi se, da so angleški napori prekasni in da na Vzhodu načelno odklanjajo evropsko sodelovat je. ALI SE RES BLIŽA KONEC LETALOM - LOVCEM ATOMSKO n 00 OimiO OOESIttO pilot v stile ANGLIJA VODI Čeprav je letalo «Haviland 110» nad gledalci eksplodiralo, je zadnji letalski miting v Farnboroughu dokazal, da je trenutno Anglija prevzela vodstvo v gradnji modernih letal. Priboritev simboličnega zlatega traku je zanjo verjetno tolažba za izgubo modrega traku, — ^ "višini nad 10.000 m nastopi smrt, če pride s prostim zrakom. Bombnik B-Sl prekaSa najmodernejše lovce k; ga je zaradi hitrejše vožnje po morju morala odstopiti ameriški mornarici. Toda letalo ni samo spremljevalec dvajsetega stoletja, ampak bo prineslo Angliji tudi gospodarske koristi, zlasti dolarje, ki jih bo prejela z izvozom teh dragocenih strojev, Na velik seznam svojih zrač- nih pridobitev so Angleži lahko ponosni: Polet jz Gandera na Irsko v smeri od zaipada proti vzhodu v 3 urah in 25 minutah s povprečno hitrostjo 970 km na uro je naredil lahki bombnik «Canberra» z dvema gonilnima napravama. V Farnboroughu se je prvič pojavilo letalo «Leteči trikotnik«, tMmm Novi angleški bombnik na 4 reakcijske motorje «AVRO 698». Ima nazaj pomaknjena Krila, njegova hitrost se približuje hitrosti zvoka, njegova nosilnost pa je zelo velika. Grajen Je končno tako, da lahko leti v takih višinah, da je že precej varen pred napadi z zemlje. VOLILNA KAMPANJA V ZDA POSTAJA NAPETA NiXONOVA AFERA NERODNA ZADEVA ZA REPUBLIKANSKO STRANKO Nixonu prej m bilo dovoij 12*500 dolarjev na leto, sedaj pa so za opravičevanje po radiu plačali 2.500 dolarjev na minuto Ciiv H te, v,» C* v >8sti 9 Ottih?,.1 novi- IV11 Ui^C ftr,ier^U)e>« »o-P2*H> ‘Ske držav- 8s?i! v0’ n& Ki- iSK 1 Posebnost letoSnje volilne borbe za predsedniško mesto ZDA je tudi v tem. da gre po dveh tirih Poleg obeh kandidatov — Eisenhowerja in Ste-vensona - se udeležujeta te kampanje še dosedanji predsednik Truman m propadli predsedniški kandidat Taft. To kaže, da je republikanska stranka in da je tudi demokratska še vedno le Trumanova stranka. Posledica tega je da čutimo pri Eisenhovverju močan sunek na desno in pri Stevensonu odmik od sredinskih pozicij na levo. Po drugi strani je bila ta okolnost zadosten povod, da se je od republikancev oddaljil senator Wayna Morses iz Oregona, pri demokratih pa sta se kot v svarilo Stevensonu zaradi njegovega približanja levici senator Russel iz Georgije in gu verner James Byrnes iz Južne Caroline izjavila za Eisenho-werja. li zunanji znaki utegnejo dovesti do tega da bo zgubila republikanska stranka neodvisne pristaše in volivce, demokratska pa mora paziti, da si ne odtuji konservativnih volivcev iz južnih držav. Vsekakor prihaja vedno bolj na dan tudi programski ric-ment obeh strank: republikanci so sr v volilnem boju hoteli omel!ti samo na zahteve, da le treba po 20 letih zamenjati d,-žavnQ vodstvo in da je trta« postaviti na čelo države moža močne roke, ki bo sposoben zatreti korupcijo, ki se je_ pod demokrati tako razpasla. S pritegnitvijo Tafta v volilni boj pa so repub ikancl zašli v razglabljanje notranje in zunanjepolitičnega programa, ki je več ali manj njihova slaba stran. Eisenhower je dodal le to, da hoče s «križarsko vojno« proti demokratom doseči totalno zmago kar pomeni zmagati tudi pri volitvah v kongres in senat. Izid volitev bo šele pokazal, če je bilo prav, da je Taft raztegni osnovo volilne propagande in če bi bilo bolj umestno, da je molčal, da se v zunanji politiki z Eisenhowerjem ne strinja. Demokrati imajo taktične prednosti, ker kažejo na uspehe «New- in Fair Deal» politike, na blagostanje pod demokrati, na njihovo težnjo h kolektivističnemu organiziranju množic, na duhovne pridobitve, na napredek države v gledanju črnskega vprašanja in na stopnjevanje svetovne zavesti in smisla za svetovno politično odgovornost ZDA in Američanov. V tem razpoloženju «visokih idej« pa ie ameriške voivce presenetila vest, ki ie postavila republikansko križarsko voj. no proti demokratski korupciji na glavo Republikanski podpredsedniški kandidat Nixon ie pi poročilu lista «New York Post« prejemal od trgovcev in industrljcev že poldrugo leto 18.000 dolarjev kot «dodatek» k svoji »nizki« plači. Nixon je priznal vse to in se skušal opravičiti tako, da mu kot predstavniku Kalifornije, torej države, ki je zelo oddaljena od \Vashingtona, plača 12.500 dolarjev, nadalje 2.500 dolarjev za potne stroške in končno še 63.000 dolarjev za vzdrževanje posebnega urada s 15 nameščenci ni zadoščalo, zlasti še, ke' je potreboval mnogo denar, ja tudi za agitacijo in podobno. Toda javnost misli drugače in proti njemu se je dvignil val ogorčenja. Lista »VVashington Post« ,n ((Richmond Times Di-spatch« zahtevata Nixonov odstop, čeprav podpirata oba lista Eisenhowerjevo kandidaturo. Največji ameriški list «New York Ilerald Tribune« poziva Nixona, naj odstopi prostovoljno, dasi je bil zopet ta list prvi, ki je sprožil Eisenhovver-jevo kandidaturo. Isto mnenje zagovarja «New York Times«. Časopis «Washington Star« pa ugotavlja, da s takšnim ((vojnim tovarišem« Eisenhower ne bo mogel nadaljevati svoje križarske vojne proti demokratski korupciji. Enako pišejo drugi republikanski listi. Eisenhower je zadregi Izjavil. da zaupa Nixonu. mnogi publicisti z desnega krila republikanske stranke so prišli na še boljši recept in trdijo, du izvira vsa kritiku proti Ni- xonu le lz komunističnih vrst. Medtem so se republikanci oči-vidno odločili, da je najbolje, da pogoltnejo blamažo in pe-rejo zamorca iz lastnih vrst... Demokrati so objavili seznam ((darovalcev«, ki vsebuje izključno imena veletrgovcev in industrijcev, med katerimi je tudi sin Herbert Hooverja. Na demokratski strani pravijo, da ne gre za to ali je Nixonovo dejanje kaznivo ali ne, pač je sedaj jasno, da stoji za predsedniškim kandidatom določena finančna skupina, od katere je Nixon odvisen, Ce bi bil Nixon izvoljen in če bi postal celo predsednik ZDA ali bi bil tudi tedaj samo iz razloga, da Ima preskromne dohodke, u-pravičen sprejeti podporo, se vprašujejo Američani. Tak predsednik bi bil le lutka kapitalističnih krogov. Na volilnih shodih demokratov se že pojavljajo napisi »Prispevajte nikelj za Nixona» (nikljaste kovane novce imajo namreč v ZDA); pri tem hodijo agitatorji in nabirajo prispevke kot cerkovnik v pušico. Republikanska «Grand Old Party» mora sedai plačevati nad 75.000 dolarjev, če hoče po radiu in televiziji v eni sami po) uri braniti svojega kandidata. To pomeni, da je volilni odbor v torek, ko se je Nlxon opravičeval po radiu in televiziji plačal za vsako minuto 2.500 dolarjev. Republikanci 60 hudo prizadeti: afera jim je vzela lz rok najmočnejše propagandno sredstvo. Se hitje pa je to, da se je osmešil Eisenhower, ki je na volilnih shodih s ponosom zatrjeval, da ima izboren čut, kadar gre zato, da ie treba izbrati poštene in sposobne sodelavce, kar pomeni jamstvo, da bo kot bodoči predsednik znal ukreniti vse bolje kakor sedanji »mali ljudje,« ki trenutno vladajo v Washingtonu. Zato pravijo v ZDA, da bo tre- , n . . . ba vsako odločitev republikan- propeler.« Pri letanju v vijugi ki je z dvema Annetgong-Sid-deley tuTbo-mnotorjema ita reakcijski pogon doseglo nad morjem in v vodoravni legi hitrost zvoka 1200 km. Anglija ima že na ducate naročil za hitra potniška letala tipa «Co-met», ki napravijo pot iz Londona v Kairo v manj kakor treh urah, čeprav stanejo nad milijon dolarjev. — Trenutno dajejo «zadnjo roko« prvim eksemplarjem «Bristol 175-Bri-tennia«, ki bo lahko sprejelo 90 potnikov z vsem udobjem in prevažalo s takšno hitrostjo ter varnostjo, da se bodo ameriška letala tipa «Superconstellation» lahko skrila. KAJ PRENESE PILOT? Američani seveda upajo, da bodo že v petih letih Anglijo dohiteli. Njihovi tehniki ne bodo dovolili, da bi jih Angleži trajno nadkriljevali. Glede na izkustva v sedanji korejski vojni in velike vojaške kredite, ki jih ZDA trošijo za to vojno, bodo skrbele tudi za to, da bodo ameriški letalci v kratkem času razpolagali z najboljšim letalskim materialom. Toda ameriškemu letalskemu osebju na Koreji ln vsem letalskim graditeljem se vsiljuje drug problem. Veliko pozornost vzbuja dejstvo, kako nizko je skupno števijo sestreljenih letal na Koreji v razmerju s številom za borbo določenih letal in v zraku doseženimi uspehi v drugi svetovni vojni. V večini primerov se vračajo skoro vse letalske jate brez izgub. Iz tega seveda ne smemo sklepati, da manjka pilotom duh bojevitosti. Oni prispevajo kolikor morejo in so često popolnoma izčrpani. Ameriški zračni junak major Jabara je izjavil: «Pet minut bojevanja v zraku v lovskem letalu na reakcijski pogon je utrudljivejše kakor pa 50 minut akrobacije zraku z Mustang-letalom na ske stranke ali pa Eisenhower-ja pripisati le političnemu preudarku in ne moralnemu odporu. Iz tega razloga si demokrati želijo, da Nixon še nadalje ostane republikanski kandidat za podpredsedniško mesto. Le tako si lahko razlagamo, zakaj je bil Stevenson do sedaj tako prizanesljiv. Demokrati zavračajo republikance, naj pometajo predvsem pred lastnim pragom. Ce bi morai Nixon odstopiti, bi republikanci svojim volivcem lahko rekli, da je vzel Eisenhower v svoj program točko o boju proti korupciji z vso resnostjo, kar dokazuje, da se ne straši niti čiščenja med svojimi prvimi sodelavci. Vsakdo bi se seveda motil, če bi iz te afere sklepal, da je z?>-adj nje republikanski kandidat Eisenhower že propadel. s 300 metri premera in pri hitrosti 500 km na uro tehta pilot šestkrat več kot normalno. Kri v njegovih žilah postane kot svinec težka, ne glede na centrifugalne učinke, ki poženejo kri iz možgan, oči in ušes, tako da se pilotu pred očmi vse stemni. NI CASA ZA SESTRELITEV Dalje moramo upoštevati, da imata dva lovska letalca, ki letita z danes že normalno hitrostjo 1000 km na uro, ko se na razdaljo treh km prvič zagledata, le pet sekund časa dotlej, doklgr se srečata. Od teh petih sekund je treba odbiti 2/5 sekunde, v katerih pride predstava od oči do možgan, 4/3 do 6/5 sekunde najmanj, da se pilot odloči, nadaljnji 2/5 sekunde, da prenese svojo voljo na aparate v letalu. Tako ostanejo pilotu samo dve se- kundi, da poprav; letalu smer in da morda pomeri na sovražno letalo. Skratka, človek ne more več tako naglo reagirati in do danes ne zaleže nobena vaja, nobeno zdravilo, ki bi to pilotovo pomanjkljivost zmanjšalo ali jo celo odpravilo. Imamo še druge težkoče, ki so nastale zaradi vedno večje hitrosti in višine, ki so jo letala dosegla: pri hitrosti 900 km na uro si mora pilot zavarovati glavo pred prehudim zračnim pritiskom s šlemom in s posebno napravo, ki mu uravnava krvni pritisk; pr, hitrosti 1000 km ne more delati vijug v manjšem premeru od pet km; pri hitrosti 1500 km mu je mogoče voditi letalo le v ležečem položaju, pri 2000 km ostanejo lovskemu pilotu kvečjemu tri sekunde, da spozna sovražnika, spremeni smer. strelja ali pa se izogne trčenju! V višini nad 4000 m mora pilot uporabljati masko s kisikom; nad 6000 m posebno kabino zaradi pritiska, nad &000 m nastopijo govorne težave, čeprav ima dovolj kisika, v višini nad 9000 m zgubi pilot sluh, nad 15.000 m zgubi vid; zrak je namreč tako redek, da postane «črn», ker ne more ((nositi« svetlobnih žarkov; v višini nad 16.000 m nastopi smrt, če pride pilot v . stik s prostim zrakom; ako bi se na primer pokvarila kabina, ki služi prqti zračnemu pritisku, ali če bi hotel pilot skočiti iz letala. ALI POMENI VSE TO KONEC LETALSKEGA OROŽJA? Za razbremenitev pilotov u-porabljajo vedno bolj elektronske aparate in avtomatične naprave za merjenje, streljanje in krmarjenje. Vsekakor pa predvidevajo zračni strategi vprav zaradi omejene zmogljivosti pilotov konec lovskih letal. Na njihovo mesto bodo stopile ra kele in izstrelki, ki jih vodijo na daljavo ali se vodijo sami; predvsem pa jih bodo zamenjali solidnejii, mogočnejši in skoro že hitrejši veliki bombnik, kot na primer B 51, ki prekašajo celo najmodernejše lovce. Toda zračno orožje, ki postaja Po razvoju vedno pomembnejše, je vsekakor atomsko letalo, ki je že prišlo iz 'stanja poskusov in načrtov v stanje uresničenja. Vse bo odvisno od vrste atomskega motorja. Strokovnjaki že prisegajo na tako imenovani atomski kotel, ki bo gonil štiri turbine na propeler. Samo strojni del bo tehtal 40 ton, obrambni deli, ki bodo ščitili letalo pred škodljivimi izžarevanji radioaktivnih elementov, pa bodo tehtali 60 ton. Vsega skupaj bo znašala teža tega bombnika okoli 200 ton, kar pomeni, da bo le 25 odstotkov težji kot pa dosedanji bombniki B-36, DVAKRAT OKROG ZEMLJE Računajo, da bo prišlo do zgraditve atomskega letala do leta 1960. Kmalu nato bodo nastala tudi atomska civilna letala. Nič čudnega, če pomislimo, da nameravajo zgraditi inženirji že do leta 1954-1955 atomske podmornice. Zanimivo je, da bodo imela atomska letala pri startu kot pri pristanku isto težo; letala bodo namreč uporabljala gorivo po gramih. Hitrost bo znašala najbrž 1300 do 1400 km na uro in letalo bo lahko brez pristanka preletelo zemljo dvakrat. Z drugo besedo: če bo odletelo letalo iz Chicaga tako, da bo imelo jutranje sonce za seboj, torej proti zaipadu, bo dospelo še vedno s soncem aj hrbtom v San Francisco, Tokio, Teheran, Pariz in New York ter točno 24 ur kasneje zopet v Chicago. Naj bo kattur koli, svet se lahko že sedaj priprav; na to, da ne bo preteklo desetletje in na obzorju bomo opazili prvo atomsko letalo. za novo Mi roaKGijsKo letelo Konstruktorji britanske letalske tovarne Handley Page pripravljajo načrt za novo lfr'>fsedežno reakcijsko letalo «H. P. 97». ki bo v enem dneVu lahko brez vmesnega pristanka s hitrostjo. ki se bo približevala hitrosti zvoka, trikrat preletelo progo London-New \'ork. Maksimalna obremenitev tega novega letaia za medoceanske polete bo 22.679 kg. Kot poroča družba Handley Page v svojem poiebnem biltenu, ki ga je izdala za letalsko razstavo v Farnboroughu, bodo tri teh novih lelal v enem letu lahko prepeljala čez At an-tik več potnikov kot pa prekomerni k dfciueen EiizabetU« aii «Queen Mary». Letalo fco preletelo 5.560 km doleo progo London-New York v vzhodni smeri s 122 pntnki in njihovo prtijaao na krovu v šest;h urah in pol. Za polf-t v zahodni smeri pa bo letalo zaradj vetrov, ki navadno v t»i smeri pihajo, s 117 potniki na krovu, rabilo sedem ur in pol. Progo Kairo-Karači, ki je dolga 3.556 km. bo letalo preletelo v štirih urah in pol. s 14 , rih prikazal in jalski enačaj je to ter tako prip?m(^jgj že dejstvo postaji Knji?3, I dovinska resnica. h „aie je pri vseh naših J je bil* tela na velik 0^ 0čaB» *‘ v mesecu dm ra®** t8to, ko. da se )e 23 ja j'5 odločila za ponat*,, trtu ijvani°minesJ q .cielm Med znanosti, ki jih moramo in Jih tudi gojimo s posebno intenzivnostjo ln ljubeznijo zaradi njih predmeta, k' se tiče nas in naše domovine, spada tudi geografija, v kolikor zajema domačo zemljo in človeka, ki živi na njej. Da se ukvarjajo slovenski geograf] predvsem z domačo zemljo, je torej popolnoma naravno in razumljivo. Ta predmet privlačuje žc zaradi svoje domačnosti. Drugič pa domačo zemljo iz razumljivih vzrokov najlaže in uspešneje lahko raziskuje človek, ki stalno živi na njej. Pa tudi iz gospodarskih razlogov je prav danes nujno, da dobro poznamo strukturo domačih tal. Kot bomo videli. so namreč mnoga dognanja geografov taka. da se more z njimi okoristit] tudi ekonom, tehnik, inženir itd. Intenzivno in uspešno delo geografov je zato pogosto zelo praktično usmerjeno, pospešuje torej ekonomski razvoj in ga moramo zato tudi Iz tega sta Išča ocenjevati. Slovenska geografska znanost ima za seboj že lepo in geogr a tov bogato tradicijo. Tudi svetu smo dali Slovenci geografov nadpovprečnih kvalitet. Vse pa, kar je bilo ustvarjenega pred ustanovitvijo slovenske univerze in Akademije zna- Prof. dr, Anton Melik nosti in umetnosti, je bilo zvezano z velikimi osebnimi žrtvami. Sele te dve ustanovi sta začeli res sistematično gojiti znanost o naši zemlji v zvezi z delom človeka, ki živi na njej. V poročilu o delu sloven skih geografov moramo omeniti najprej delo Instituta za geografijo pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Iz Letopisa Akademije za 1950-51 posnemamo, da se je to delo gibalo v različnih okvirih. Institut ie opazoval in proučeval ledenika na Triglavu in na Skuti ter snežišča v slovenskih Alpah. Kot je znano, sta to zadnja ledenika na Slovenskem, če izvzamemo obsežnejši ledenik na Kaninu, čigar površje leži sicer na slovenskem ozemlju, a je ostalo zunaj FLRJ. Pri proučevanju prvih dveh ledenikov so raziskovalci skušali najti neke povezave s kanln skim ledenikom v Italiji. Zato so si morali ogledati lego tega ledenika in zbrati poročila tamkajšnjih italijanskih opazovanj, ki so jih opravljali že več kot štirideset let zapovrstjo. Kot ledenike je začel institut proučevati tudi snežne plazove. Doseženi so bili že prvi rezultati, ki bodo z nadaljnjimi, če bodo smotrno uporabljeni v praksi, prinesli marsikatero korist. Izredna škoda, ki so jo snežni plazo-Vj povzročili lansko zimo, narekuje dolžnost, da se dogna nja geografov na terenu smotrno uporabijo za to, da qe škoda, ki jo povzročajo plazovi, če ne že popolnoma odpravi, vsaj do največje mere omeji. Institut ie na več krajih Alp izvedel natančne preiskave, kako visoko poteka gornja meja gozda in kako Se je ta izpreminjala pod vplivom delavnosti človeka, ki izkorišča gozd in alpska tla kot pašnik ali kako drugače. Vsa ta raziskovanja so del načrta, pripraviti sistematično gradivo o zgornjih klimatskih in dejanskih mejah vegetacije na Sloven- skem. Razume se. da utegnejo tudi te ugotovitve postati velikega praktičnega pomena pri gospodarskem izkoriščanju alpskega sveta. V okviru geomorfoloških raziskovanj je Institut za geografijo pr( Slovenski akademiji znanosti in umetnosti izvedel velik do| proučevanj poplavnih področij na Slovenskem. Izvršil je preiskave na terenu, zarisal poplavna področja v karte in jih opisal v tekstu, uporabil pa pri tem tudi zgodovinsko gia-divo. V povezanosti s proučevanjem poplavnih ozemelj namerava institut za geografijo proučiti nekdanja jezera na Slovenskem in glinaste terene, ki so nanje navezane opekarne in druga keramična podjetja. V ta namen so sistematično ugotovili razporejenost opekarn na Slovenskem, njihovo sodobno stanje in preteklost. Tako zbrano gradivo bo omogočilo proučitev in zaključke tako na čisto geografskem področju ka- kor tudj v gospodarstvu. Z gospodarsko-geografske-ga področja je treba omeniti proučevanje planinskega gospodarstva na Trnovski pla- | noti. Analogno delo za planine na Nanosu je bilo že izvršeno, rezultati pa objavljeni v lanskem letniku Geografskega vestnika. Temeljita razprava Vladimira Lebana z geografskim pregledom Nanoške planote in zgodovina poteka naselitve je dognala, da je prvotno igral Nanos s svojimi pašniki važno vlogo v gospodarstvu širše pokrajine, Vipavske doline in Krasa, da pa je postal pozneje važen tudi za poljedelsko izrabo Vipavcev, tako da je planota danes prvenstveno pomembna za prebivalce od drugod in ne za tiste redke, ki žive stalno na njej. Posebno pozornost je 'n' stitut posveti] proučitvi specifične gosjioidarske strukture Brd pri Gorici, to s P°‘ sebnim namenom, da bi ugo (Nadaljevanje na 7. strani) Lev N. Tolstoj . Gospodar ffl *Lj seuasiopoisHe J*** te dni dva nova Nikol8] p vsebuje Leva od ■ Tolstoja novelo geVa. {I,| hlapec« terznane« * ske povesti« dr - ^H jj ljubezenski roman satelja Longosa ,j8 Hloa«. nr O velikem rus«' Tolstoju, ene« n"^to f sateljev sveta, lrtgffi** to: kar smo u?r zadnjem Preg i>*Ltf trga. ToUtojeveg^JJ,, in dela ni treba njati. saj ga nasi 0 f V jo. To predvsem . njegovih velikih kot so ((Vojna u* p^.% jenje«, «Ana j Manj so znane: P i» stojeva krajša S izdaji petih novel, ki jih je n pod naslovom “ a ^jjji; dovala Canka« #o , p smo zdaj dobili Laik V °7> ,pii ■«. * K dovala CankarJc’ e„0 - s smo zdaj dobili go Tolstojevih k* pa sodijo prav j p r ,jjt» ve umetnine m* pisatelja, filozo^^jr.^1 Prva novela «G® pa pec« je pretref^em O življenja na r ke 1> ,] >■ lju. ((Sevastopol p0y<> k pa sestavlja tr«f s krimske v0?h(„ Sev8 jcK? obrambe mest toj ja S pri kateri teh.p wiil(| loval. Čeprav pisatelja nc Kot ?“iej vojni dogodki rfe]eZ3) poi ljudi, ki se Jih ^3?'^ predstavljajo prVi Le povesti« vendar P boko resnični ruski knjižeV j ^ 1 ..^Tpk iV iiAni it j,,'"ljudje s(am^daj dragocenosti. frana po8 , v prevodu d ,oVenci’ mL* J"h;h m HI08” gjef Dafnls in P pravda// p„ tedanjih v^odi. p v sf in prepus t a ^ s ttd rešila narav kU„a Ji*, tudi naših u bo ‘>r>. zumevanj* Božld8"8 (|A - »as* V vJ «(] let ^ Brošur8 «ki jo i« M »Svoboh^ ega, 0 1 daj na našem nj «»•- Knjiga pa v den ponatis. PuCja J8 L. jem predgovoru. .^ibP8 knadno odkril logardističnih arh ^jtot število pomembnih pad jevih listin, drag*®0* vo pa so mu ^ ki. - in pismene ^ mu jih dali nekaten pomočjo tega n® P°dr,.. je popravil ne rgzisW* nosti, ki so ko . ostale 8 nju in preverj j, točne. Ohlapnejs cijo je zamenjal ^meso, manj tehMe-> Jega je d z važnejšo. Raz adivoin polnil z novim obdel katera pomanjklh'' lZda! poglavja. Celotna f predstavlja tako rSjJeffl ^ natis, temveč v 0 i8.;^ pravljeno, bolj dognano kW’na slo, skem belogardizjfl kapi. s kem do Italij® cije. ,ezek “it Kot 59-. zv niče P; 'je « ^e"skT* £man'2a š€ bezenski rojj,. ga'8‘ Hloa«. Ta kujejo. gj ,o:?‘vo A lorstvo PrlJ ki 'Kr sofistu Lom?mu nase*8st>») tretjem sto šele a, s slem sioic-c mojstrovino revL'0v5“Vt književnosti P j0 pb svetovne jez jgta k0 . ievedli f P .m P^llH1! bedni narav'r ^nv ]^ i; 'h do Hloa. raS.c n8> Dafnlš '« ljubita i* jiv^j ■i’3, « » i 28 V5hube lj. 1 a JU.T v 138 ..4nr ( zgodba. vg vendar ^ < naivnim- n8tur ^ „r uiiietnižkimjanje ^hfi pisujc Pestih * M jujam (roctUi' »'f!.. s ravc 3e P rirode ^ ravc r rtrirooc bo * -iaškl orist skladu Di- U mi l Ce' Vem°. da ie Prireditvi -sP°sobna za in i l Slršem merilu teei niV?zalovati- da se s« kalrn ; ~ Zanimamo činskp P°tekaJo naše ob- iimo « deve in kot vi‘ in in-J? iz povezave SDZ »o ra™°T^t0V Že jas’ mevain - ako onl razu- gospodarske6 "f°dne in kaW> u?rsKe interese in občin«?- na^ župan že pri mokra Sejah razlaga de- Z \TT---In pravimo- da se to Sumi"P° dobrem ln Vedim ! v,IV0 zavezništvo sz ‘a ";da!M' pr°-*.&”■ - u“« Pleteni t skoraj pre' vasin 1,- cestann, zlasti za mohif.vJer se ^va avto-sto nr »a ?esta križa s ce-voz1Hp ju°u, je pravo di u ®e- ^ud> cesta, ki vo-Po t-,?an? m>mo Lovca in v redu* V V0Jzi avtobus, je tudi t -- endar Pa imamo zlena cek ceste, kakršne je bi našli drug- taU , bile ceste še cest0 ?1?emarjene. Gre za • ki vodi od končne Pali°ščemertP0Staje za poko' n“sa Prei omenje- Pa 1-V UII1CI1JC- cesti cv?Z ^a- O tej sloviti o ze večkrat sporo-dij0 'i„svet kak glas; vi- eili ?ieio do {? Vsi, ki se pripe-in sg 0 nas z avtobusom Proti cpoteni napotijo peš Ri«nan?20Vlcl ali pa proti h dn1- - (In v teh le' tismo ni!l_^neh niti med tednom brez izletnikov). To siti tn?0ra^° bridko oku-Pripeljr* avtom°bili, ki se tudi dalTpll?^0 od Lovca in na- in iid- ^ajV„°, tukai sv°j° Pot-dnevi nastopili kratki '■.en10 in slabim vrela (a ln tedaj bo postano^. n-C®s_^a prava nevar-si b’n ® čudnega ne bo, če njej ,,nekega dne kdo na da bi k Iin'* nogo. Mislimo, bi tUH 1 vendar že čas, da -Nil *a košček ceste i«pa ‘- .Vabimo gospoda >tua in podžupana (ki »aj .J* skrbi javna dela), «as kdaJ potrudita do dapj. u°i mi namreč spa-*ei( s v tržaško občino, a ■e. da na magistratu «la ,to pozabijo!) iniii ju bo le postalo imi.iliiiiiliiijiiiiliilfiliriiiliMtMiiliillilliliiliiliinilllllllllllllllifttJIllllllliniillll lllllilllillllllliJilllllllllillPlIlliillliiliHIlilUlllllllllillllliIllIlljlfilHiiiiiiiiiiiijji Sestav grozdja in mošta ■J m mm |l!tll!ll|lllil I I Hilli V dobi rašče zasledimo v grozdju neznatne množioe sladkorja. Ko se pa grozdje zmehča in se prevleče s tenko voščeno plastjo, prične zoreti. Med zorenjem se v njem nabira sladkor,, kislina pa, ki skraja še narašča, prične. kmalu izginevati. Ker se tvori sladkor v listu, ga more grozdje toliko časa pridobivati, dokler je listje trte zdravo in zeleno. Sele potem, ko se list obarva in izgubi zeleno barvo, (klo rofil) neha grozdje pridobivati sladkor in je tedaj popolnoma zrelo. V tem času peclji grozda olesene, jagode postanejo bolj sočne, pri belih vrstah bolj svetle in prosojne, pri črnih pa potemnijo. Večino kisline tvori v nezrelem grozdju jabolčna kislina. Po omehčanju se skraja še pomnoži, pozneje pa prične izginevati. Vinska kislina, ki je na nezrelem grozdju prosta (ne vezana), se spaja, ko zori, s kalijem, ki prihaja v tem času v večji množini v grozd, v kisli vinskokisli kalij ali vinski kamen. V popolnoma zrelem grozdju je skoraj vsa vinska, kislina vezana na kalij. Zrelo grozdje ima torej' tudi več rudninskih (pepelnih) snovi pa tudi več beljakovin, dišečih snovi (vonjav) itd. kot nezrelo. Proti koncu zoritve količina sladkorja narašča, znatno, ob lepih, sončnih dnevih lahko tudi za 1/4 odstotka dnevno. Zrelo grozdje je tudi bolj sočno in da tudi več mošta kakor še ne dozorelo. Ak0 dežuje, se sladkor zredči, mošta pa je več. Kdor gleda na dobro kakovost mošta; pp-aka, če le mogoče, še nekaj dni. Ako pustimo popolnoma dozorelo grozdje še nadalje viseti na trti, voda izhlapeva in grozdje suši, postaja slajše na škodo množine, pri tem pa izgublja tudi jabolčno kislino Iz takega polsuhega grozdja pridelamo sladko vino. Ako nastopi za časa zoritve mokro vreme, se naselijo na grozdju razne glivice, ki povzročajo gnitje. Tako gnilo- sestavine grozdja! Grozdje sestoji iz pecljev, jagodovih kožic, pečk in soka. Prve tri skupaj imenujemo trop, zadnjega mošt, trop in mošt skupaj pa drozgo. Pecljev je v grozdju približno 3 1/2 odstotka. Ti vsebujejo kakih 30 odst. suhe snovi, to je lesne vlaknine, poleg tega pa jabolčno in vinsko kislino ter čreslovino. Zeleni peclji dajejo v C& kgAdai ttelifo <*e fUici, Hildo- lUtnO- čutilo- 0- favtiČi b-j imenujemo surovo gnilobo. Ta nas prisili, da nagnito grozdje takoj potrgamo, ker bi se drugače njegova kakovost še poslabšala. Ob ugodnem vplivu vlage in toplote se pa na zrelem grozdju v nekaterih pokrajinah (na pri. mer v Porenju) razvije žlahtna (plemenita) gniloba, ki jo povzroča posebna glivica. Ta preraste jagodno kožico, da postane prhka in prepustna. Jagode izhlapevajo vodo, se sušijo in^ postanejo zelo sladke. Glivica razkraja kislino in čreslovino, tudi del sladkorja in daje grozdju poseben okus, Vino jz takega žlahtno gnilega grozdja se odlikuje po izred. no dobrem okusu in dobri cvetici. Pridelek se seveda skrči najmanj za tretjino, kar pa o-bilo poplača kakovost vina. Oglejmo sj sedaj na kratko 8 O R Š T ^ novic pri nas Po'braii2 - smo večinoma i!n smo 5 pridel-^ani °.rai zadovoljni. J 6 H Lr-,1-___1______: _ V'5o nt". “ le, pa z žga-» kai menda ne ‘SltSa L Posebnega, kajti !"očno a žganjekuho se je 'ešp]j„ Povišala. Nositi 5* sWai meSto se pa tu' ? Sam „r ne lzPla^a, saj raj ves p evoz vzame sko-le še za-ilužek. Malo pa ?®v®dn j nas udomačena l'aU 'm b' 'z češpelj Se L5armelado. ‘j5rri0 t;,?0 se radi spomi-°Plicah J?/8 v Dolenjskih i.6 šel v 'n . rs'kdo od nas „ r se il ;e kraje že zato. uam' so i am boril- Med . so pa tudi taki, naiH Ul-na grobove ;-eda riH zato bi t)!>ajo Da 1 lmeli več časa. si oh ' * bo mogoče, 1 raJo pn‘°žnosti orga- Ntt”,!210*z av- Je kakor lani a sdaj omo‘” da jim bo te-i!dai za?agH,^no' kar jim L.^^Sa 5a„.‘ kratko odmer- Ve-Se morali"’ “spelo, ker ^ nekollko pre- r Preve/?I?1 Je b»o poleti d >«n> 0H vremenu, k!?Ja' tako nikoder videli l * všeč len"am sedaj ’ ko ‘rgam« S°n<5no vre-^ s| ?B° Rrozdje- Sko-0„arilo. praJ® v petek po- ri. Še noi, ■' da bi ^fravi>no š|]nČtSf Jepo’ Qka delau se nekatera je- dobrPar"P°'J''daePh,,in sladk'> . Pn >‘iico. b°mo lmeli Wa n6avVrr žo nckai *aatVi- da Jih f‘n,ce- t0 se rem da jih samo še še ne v ®damo ^e- ”iot|\Vtn'o ^ ln tudi ti pabko začeli J ^ih bo- 4D^?vijo da liBUporablja- tfek Java VoHn • Preslaba h?h* najpVrode ‘n da jo ho PrL na tn ■ oz'roma sWohn 50 DriiP.»mi*Uli> ždi ,z>dati T-il Pralnice ža .da so Jako se nam sHka-' da i k naprave le ng* in l bbiPo„potrebi s^rb? , ies na ^ravi?0 in kat kako °biin l' °dkar «m Smo na' s,ai J- « Da se živina pase na določenem delu travnika (in s« s tem uravnava gnojenje), postavljajo pionekod električne pregrade, ki gcvedo »zavračajo« t, lahnimi stresljaji ob dotiku vinu neprijeten okus. ako na njih mošt kipi, zato grozdje pec-Ijamo (robkamo)! Jagodnih kožic je v grozdju kakih 9 j n pol odst. Te vsebujejo Staničnino, barvila, čreslovino, vinski kamen, jabolčno kislino in deloma snovi, ki dajejo vinu poseben. okus. Zaradi črnega barvila v njih mora kipeti črnina na jagodnih kožicah (mehovnicah)! Pečk vsebuje grozdje približno 3 1/2 odst. Poleg sta-nič-nlne, beljakovin in rudninskih snovi, vsebujejo pečke 10 do 18 odst. mastnega olja in pa rano go čreslovine. Pri belem vinu, ki se kot mošt hitro iztisne, ne prihajajo mehovnice 'in pečke dosti v poštev, pač pa pri črnini, ki dob; od njih trpek okus. Soka vsebuje grozdje kak.li 83 1/2 odst., kar je odvisno od vrste,.zrelosti grozdja itd. V 100 delih čistega jagodovega soka, brez vpliva tropa, je: Grozdnega sladkorja 14 do 18, jabolčne kisline do 0.4 delov, vinskega kamna 6.0. beljakovin 0.4, pektina in rastlinskega sluza 0.6 delov, pepelnin 0.3, vode pa 70 do 80 delov. Iztisnjeni jagodov sok imenujemo mošt. Najvažnejši del mošta je sladkor. Dober mošt mora imeti vsaj 15 do 17 odst., boljši 18 do 22 odst., najboljši 22 do 24 odst.; iz sušenih jagod celo 28 do 35 odst. sladkorja. Kislina mošta prihaja od vinske in jabolčne kisline ter njunih kislin soli, zlasti vinskega kamna Ako grozdje, zmeljemo, odteče en del mošta sam po sebi. ■Pravimo mu samotooeiv. Kadar stiskamo trop, dobimo mošt. Navadno stiskamok trong^jjjj^ krat. tako dobimo dve vrsti~ mošta. Ako stiskamo dvakrat, ima mošt po prvem stiskanju več kisline in manj sladkorja, po drugem pa več sladkorja in manj kisline, toda več čreslovi. ne. Mošt prvega stiskanja vsebuje tudi več pepelnih in bu-ketnih snovi. MEDNARODNI SISTEM ZA SIRJENJE POROČIL O POLJEDELSKIH RAZISKA-VANJIH Prehranjevalna in poljedelska organizacija Združenih narodov sporoča, da so ukrenili vse potrebno za, organizacijo enotnega mednarodnega sistema za širjenje poročil o poljedelskih raziskavanjih. Ta sklep so sprejeli prejšnji teden na nfrkem sestanku v Ri-mv;, katerega so se udeležili predstavniki iz 16 držav. VRHUNSKA LETINA KRUŠNIH ŽITARIC Ameriško poljedelsko mi-nistrstvo napoveduje, da bo letina Krušnih žitaric v letu 1952-53, ki se je začelo 1. avgusta, dosegla vrhUHsko višino. To je pripisati predvsem predvideni rekordni letini žita. KMETIJSTVO PO SVETU Za izmianie m id sttnic Ameriški kmetovale; posvečajo travam in stročnicam vedno več pozornosti. Prizadevajo si,, izboljšati njihove vrste, v čemer vidijo bistveni pogoj za povečanje hrane tako živalim kakor ljudem. Od dobrega travn'ištva ni odvisna le proizvodnja mleka in mlečnih izdelkov, mesne hrane, ampak tudi kakovost zemije, njena zmogljivost in količina im kakovost žitaric, bombaža in drugih za življenje potrebnih rastlin. Ameriško poljedelsko ministrstvo s posebnim načrtom za izboljševanje travništva vodi to delo v skladu s potrebami in razmerami ameriških kmetovalcev. Ta ((travniški načrt« vodi koordinacijski odbor, v katerem so zastopniki državnih poljedelskih poskusnih postaj in poljedelskega ministrstva. Koordinacijskemu odboru na strani pa je še »travniški posvetovalni odbor«. Oba vodita v prizadevanju za izboljšanje obdelovanja zemlje in spravljata poljedelsko proizvodnjo v soglasje s sodobnimi in bodočimi poljedelskimi potrebami. Podroben načrt za boljšanje travništva so ameriški in tuji strokovnjaki obravnavali na letošnjem šestem mednarodnem kongresu v drugi polovici avgusta na permsylvanskem državnem kolegiju. Ta načrt poudarja predvsem sledeče: 1. Z gnojenjem, ponovnim sejanjem boljših vrst trav in stročnic, s trebljenjem grmičevja in podobno je mogoče podvojiti al; celo potrojiti dosedanji pridelek trave ali stročnic; 2. travniki lahko dajo največji del paše, sena ali krme za prehrano živine; 3. od travnikov in pridelka na njih je odvisna tudi kakovost naše hrane, predvsem mesa in mleka; 4. umno travmištvo pa tudi boljša kakovost zemlje in o-mogoča, da na njej bolje uspevajo razne vrste hranilnih in kulturnih rastlin. Kisefne glivice Glivice alkoholnega vrenja se razlikujejo med seboj in jih je tudi mogoče ločiti po čistih plemenih in vrstah. Kakšnih prav posebnih značilnih razlik Pa med njiipi ni. ' Kaže', da so se pričele razlikovati me'd seboj na temelju učinkov . posa; meznih vrst grozdja .. in podnebja. Na površini jagode, na kožici, so glivice, ki pridejo iz zemlje in kasneje z grozdjem v mošt. Te glivice (sacaromyces elipsoide.uS) so skoraj vedno pomešane z drugimi, posebno z glivico «saearomyces apicula-tus», ki ima obliko limone ali hruške in se splošno pojavlja na sadju, a je malo aktivna in brez moči. Z grozdjem pridejo v mošt tudi razne bakterije in plesni in so za pridelek vina nevarne. Ne mislim podrobneje opisovati aktivnosti raznih glivic, seznanili se bomo le s tistimi, ki imajo svoj pomen za kletarstvo. 1. Ciste glivice, ki izhajajo iz steklenk s penečim vinom. Dokazano je, da imajo te glivice večjo odpornost proti ■ ogljikovemu dvokisii in so zato priporočljive za: napravo sladkih in penečih se vin. 2. Jrtazne “vrste glivTCT kTTflra*" jajo . iz^stgMgnic starega, močnega Vinai io!. odporrHjSfcoti alkoholu fcj.4. do 16 odst;). Pri merne. £o^;ža zelo rtiočna .vina. 3. Sterilne«, glivicte’, vzete iz navadnih vin. ki imajo lastnost,. da dajo vinu poseben o-kus in dufi. Sicer te njih lastnosti niso stalne. Kipelne glivice lahko zboljšajo kakovost vina, toda o tem se ne smemo predajati otvaram in misliti, da bodo glivice spremenile karakteristiko Vina ne glede na sestavo mošta, na podnefoje in zemljo. Okus in duh vina izhajata iz skupnih, sestavin mošta in dišav, ki so v njem, ter iz onih, ki nastajajo pri njegovem vrenju. Sestavine mošta niso odvisne od kipelnih glivic.. Te pa se pri kipenju mošta razmnože v skladu z njegovimi sestavinami. Od njihove narave je odvisen razvoj dišav-arome v vinu. S tem ne mislim reči, da kipelne glivice nimajo' prav nobene vloge pri tem pojavu. Nasprotno, v moštu morajo biti glivice. Da pa dobi vino harmonični duh in okus, so določene glivice boljše in pripravnejše kakor druge. Glivice, ki jih uporabljamo za kipenje mošta, morajo biti za to prikladne. . Se na nekaj se. moramo ozirati pri kipelnih glivicah. Vemo, da se kipenje razvija v dveh. različnih fazah. Prvo je burno kipenje, drugo pa tiho. Burno kipenje prepreči razvoj glivic in bakterij, "ki" jih je .V . .m.q?tu vedno . dosti in ki ustvarjajo neugodne pogoje. .Z ra*itt«am dobrih glivic se vino faŠSjjfUi nevarnega sovražnika Pr; tihem vrenju se vino nekako ugladi in spopolni, z eno besedo povedano: dozori in dobi značaj, kakor si ga želimo. Med kipelnimi glivicami sta dve veliki skupini, ki ustrezata omenjenim spremembam. Prva pripravlja burno kipenje, druga, rekel. bi nežnejša vrsta, pa povzroča tiho kipenje. Ali je zmernejše kipenje do-.bro? Včasih da, včasih tudi. ne, če vsebuje mošt. že po svoji na-Tavi mnogo mikroorganizmov (nevidno majhnih živih bitij). Ce dodamo takemu moštu novih glivic, se bodo te pomešale z drugimi. Ce dosežejo premoč, bomo imeli v moštu normalno kipenje. Večkrat se pripeti, da kipi mošt, ki mu nismo dodali nikakih glivic, burneje in bolj energično kakor mošt, k; smo mu dodali dobrih kipelnih glivic. Ce pa glivice, ki smo jih dodal ■ moštu, podležejo onim, ki so že v njem, zakaj smo jih tedaj dodali? Tako se najdemo pred problemom, kako bomo zagotovili premoč čistih glivic nad naravnimi glivicami. Upoštevati je treba, da brozge praktično ni mogoče sterilizirati, ker pridejo naravne bakterije v mošt ravno z grozdnimi jagodami. Da preprečimo razvoj divjih glivic in škodljivih bakterij, fki jih je dosti in se je bati, da bi -prevladale nad kipelnimi glivicami, ce so '■ te preslabe, da bi povzročile alkoholno vre*nje)„-■ ~je neobhodno potrebno, da poskrbimo, Zci aktivne glivice in jih dodamo moštu. Ni treba, da so to ravno glivice, ki povzročajo burno kipenje. Kako pripravimo kvasne glivice pa se bomo pogovorili prihodnjič. Mednarodni načrt za POBIJANJE PARKLJEVKE IN SLINAVKE Konec tega meseca bo v Co-penhagnu mednarodna konferenca o zatiranju parkljevke in slinavke v zahodnoevropskih državah, ki jo organizira Poljedelska in prehranjevalna organizacija ZN (FAO). Na konferenci bodo razpravljali o metodah, ki naj jih uporabljajo pri izbruhih novih epidemij te krute živinske bolezni. FAO bo zibranim zastopnikom predlagala novo ceneno metodo cepljenja proti bolezni, ki so jo iznašli na Nizozemskem in nedavno skrbn0 in uspešno preizkusili tudi že v Veliki Britaniji. FAO je nadalje mnenja, da je treba ustanoviti zaloge vseh treh vrst virusov, k; povzročajo to bolezen, v vseh državah, ki lahko proizvajajo cepiva. To je potrebno predvsem zato, ker so cepiva pokvarljiva. Za pretvoritev virusov v cepivo, ki ga je treba pred uporabo še preskusiti, pa so potrebni najmanj trije tedni. Zato je FAO izdelala načrt, po katerem naj bi vskladiščili velike količine virusov vsaj v eni državi, če že ne v več državah, dH bi tako v primeru izbruha parkljevke in slinavke, v ka ter; koli zahodnoevropski državi, posebno v tistih državah, kjer okužene živine ne zakoljejo kot v Veliki Britaniji, lahko takoj zajezili to smrtonosno živinsko bolezen. sargum — Kiiajski sladkorni trs, krma za živino Sedal odberimo koruzo m seme Preden poberemo koruzo, moramo misliti tudi na to, da si preskrbimo dobrega semena za prihodnjo pomlad. Doma pridelano seme je vedno najboljše, ker se je tudi že prilagodilo podnebju in ostalim razmeram. Zato bomo morali poskrbeti, da iz svojega pridelka izberemo najboljše za seme. Ce odberemo semensko koruzo najboljših in najbolj rodnih sort z dobrimi dednimi lastnostmi in če pravilno obdelamo zemljo.,, borrjo povečali pridelek koruzč. nč’ da bi tudi povečali površino posejano s koruzo. ■ .Koruzo odberemo pri trganju' na 'njivi. K'o trgamo koruzo. bomo storže, ki so zrasli na najleipših, najbolj zdravih in krepkih rastlinah, določili za seme. Vsaka rastlina daje namreč svoje dobre lastnosti potomstvu. Pregledali bomo nato storže, ali so dovolj dobro razviti, ali imajo ravne vrste in če. so polni zrn ne le v sredini, ampak tudi na obeh konceh in če so fes zreli. Storže ki ustrezajo vsem tem pogojem, bomo določili za seme. To je prvo, grobo odbiranje semena^ Drugo, bolj natančno odbiranje izvršimo kasneje, pozimi alinzgodaj spomladi. Takrat ponovno pregledamo vse odbrane storže in' izmed njih izberemo' zopet najboljše, ki jim na obeh koncih oluščimo zrnje. Za seme bomo porabili samo srnje iz sredine storža, kajti to seme je najbolje razvito, najbolj zdravo in pravilno oplojeno. im, m milil minili milili ........................................................................................................................................................................... iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii iiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Posvetovanje jugoslovanskih žena Dne 23. septembra se je v Ljubljani pričela seja razširjenega centralnega odbora AFZ, na katerem so žene razpravljale najprej o položaju žene v danaŠJiji družbi, nato pa o pripravah za kongres, ki bo 8. in 9, novembra, ter o sklepih, ki jih bodo sprejele na seji glede na vse glavne točke dnevnega reda. Uvodoma je tov. Vida Tomšič, ki vodi sejo, opozorila na nekaj perečih problemov, kakor so: zaposlitev žene, nje politično udejstvovanje ter poudarila, da je treba najti pravi način, po katerem naj bi se žene posluževale svojih pravic vsepovsod. Teh problemov so sc dotaknile v diskusiji tovarišice iz vseh republik, govorile ,o vprašanjih, ki so lastna posameznim republikam in v mnogih točkah odkrivale vsepovsod aktualnosti. Diskusija je pokazala, da se strinjajo v toni, da mnogih problemov ne bo mogla rešiti zgolj organizacija AFZ , Opaziti pa, je, da'sindikati, partijske organizacije in Fronta, katere sekcija je po reorganizaciji tudi AFZ, niso storile dovolj, da bi jih rešile. Tako je z vprašanjem vzgoje in političnega dviga delavk, z vprašanjem splošne vzgoje mladih deklet, kjer je nujno treba misliti na razne gospodinjske šole in tečaje in tako je še z mnogimi drugimi vprašanji. O sklepih, ki jih bo sprejela seja glede tega in ostalih vprašanj, bomo ie poročali. DIETA PRI SLADKORNI BOLEZNI (Nadaljevanje in konec) S** o vTje ieSb^t,sUniVhlnJam J* deJ1* b0 oh|u- Upamo, Nis ar lna pustila o«v apUStl k«ko ho v ., nncoi,... za ------------ * V obmt. Posekami ravljani0 pasu nasproti državi svojo dolžnost, imamo tudi pravice do poravnave škode na našem zemljišču. Vaščani so zelo zadovoljni z nedeljsko veselico v Sesljanu in pravijo, da je bilo za vsakega nekaj. Odohravajo govor, ki da je povedal samo resnico, in ne morejo pozabiti lepega petja in harmonikarjev. Tudi s plezalci na drog imajo še opravka in se smejejo, ko pripovedujejo, kako so plezali, da bi dosegli obešena darila A ni šlo. Zdaj pa k dieti! Temelj dietnega zdravljenja je v tem, da kar najbolj omejimo motnje v presnovi. Diabetiku smemo da. ti le toliko živil, kolikor jih lahko izkoristi v štiriindvajsetih urah. Hrana naj bo slična kot pri zdravem človeku; beljakovine (meso, jajca, ribe, mleko, orehi) ogljikovodikov-ci, (izdelki iz moke, sadje sočivje), maščobe (maslo, slani, na, olje, mast), poleg tega pa še voda. mineralne snovi in vitamini. Pri želodčni, črevesni in žolčni dieti je najvažnejša izbira hrane, govorimo torej V kvalitativni dieti, med. tem ko potrebujemo pri cu-krovki kvantitativno dieto, se pravi; da je tu važna količina hrane, ne pa način pripravljanja. Najvažnejše je. da diabetika skromno prehranjujemo, pustiti je treba vsako pre. višno hranjenje in pitanje. Od časa do časa je priporočljiv celo enodnevni post, ko naj bolnik uživa le kavo, čaj in juho ter nekaj konjaka. Pri sestavi hrane' je glavno, da omejimo1 uživanje ogljikovodi. kovcev. To seveda ni enostavno, kajti običajna hrana večine' ljudi sestoji v glavnem iz ogljikovih hidratov. Ker torej diabetik ne more presnavljati velikih količin ogljikovodi-kovcev, je treba njih uživanje omejiti. Zdravnik mora točno ugotoviti, koliko ogljikovodi-kovcev prenese bolnik, ne da bi se zvišal krvni sladkor, to se pravi, dolričiti mora njegovo toleranco ogljikovodikov-cev. Ce se že pri uživanju manjših količin ogljikovih hidratov zviša krvni sladkor, te. daj je treba toleranco zvišati z insulinom. Pri dieti imajo važno vlogo tudi vrste ogljikovodikovcev. Sadje in sočivje moramo ocenjevati drugače kot pa oglji-kovodikovce v kruhu, ovsu, zdrobu, testeninah, krompirju in podobno. Za to so diabetiku na razpolago živilske tabele, po katerih se naj točno ravna in iz katerih je na primer razvidno, da odgovarja 50 gramom belega kruha (v katerem ie 30 gramov ogljikovih hidratov) i50 gramov krompirja ali pa 60 gramov otrobovega fcruha. Bolnik lah- ko torej izbira po želji, v kaki obliki hoče uživati od zdrav, nika določeno količino ogljikovodikovcev. zdravnik ga pa mora stalno opozarjati, da ne prekorači te količine Diabetiku je morda najteže, da ne more uživati po mili volji kruha, krompirja in slaščic; sladkor si lahko nadomešča s saharinom in drugimi umetnimi sladili, ki jih izdeluje kemična industrija. Sočivje vsebuje manj ogljikovodikovcev in ga zato ni treba presojati prestrogo, posebno ne špinače, kislega zelja, gob, kumare, solate in šparglja. Isto velja za sadje; najmanj ogljikovih hidratov vsebujejo brusnice, rabarbara, nezrele kosmulje in buče. Pri srednjetežkih ter težkih primerih cukrovke moramo omejiti tudi beljakovine, vendar ne smemo prekoračiti beljakovinskega minimuma, to je dnevno 1 g beljakovine na 1 kg telesne teže. Potemtakem potrebuje 70 kg težak diabetik najmanj 7.0 do 90 gramov beljakovin, kar odgovarja 150 do 200 g nemastnega mesa, enemu do trem jajcem in 50 do 70 g nemastnega sira. Ta količina je videti precej obilna; vendar pa je treba pomisliti, da sme biti hrana le malo mastna in da je treba hranilno vrednost nadomestiti z beljakovinami. Tudi maščobe je treba omejiti, količino določi vedno zdravnik. Da to lahko izvedemo, moramo vsa druga hraniva uporabljati nemastna. Določeno količino maščobe mo. ramo točno odtehtati, del porabimo za kuho; del pa za mazanje kruha. Polnomasten sir je treba črtati iz jedilnika; diabetik naj uporablja le pol-masten ali četrtmasten sir, Ve. deti je treba, da je sir v diabetikovi prehrani zelo važen nosilec beljakovin In kako je s pijačami? Kavo in čaj lahko diabetik uživa. vendar pa ne premočno, ker večja količina kave in čaja kvarno vpliva na živčevje. Tudi prekomerno kajenje in zavživanje alkohola ni pripo-rpčljivo. Vino, če ni presladko in v manjših količinah, ne škodi, paziti pa je treba pri pivu, ki naj ga diabetik ne pije. Ce pa je nastopila že okvara jeter, je alkohol v vsa. ki obliki prepovedan. Dietna hrana je za diabetika lahko okusno pripravljena, ker smemo uporabljati vse začimbe. Dr. S. S. CE IMAMO MADEŽE NA OBRAZU Najprej ugotovimo, če niso morda posledica bolezni jeter, žolča ali črevesja; kajti če so samo od sončenja, si lahko pomagamo s kozmetičnimi sredstvi, Ce imamo suho polt, namočimo vato v soku zrelega paradižnika in si najprej z njim natrimo obraz, nato pa še z mastno kremo, ki ji dodamo nekoliko kapljic paradižnikovega soka. To nekajkrat ponovimo. Praktičnost švedskih mater Na §vedskem naglo raste število otrok, zlasti v meščanskih družinah, zato so bile matere poisiljene, da varčujejo in da si tudi olajšajo vzgojo. Tako n. pr. so se švedske matere odločile, da bodo zopet uporabljale zibelke, ki si jih lahko napravijo tudi iz košare za perilo. Najnujnejšo opremo za dojenčka si švedska mati lahko nabavi z državno podporo, ki jo dobi pri rojstvu otroka, glede vozičkov, ki z njimi ne morejo niti v avtobuse niti v cestne železnice, pa so prišle, na originalno iznajdbo. Pomagale so si z modeli črnskih in laponskih nomadov. Izdelali so ponosno zibelko, dolgo kakih 7Q cm, 35 cm široko in 25 cm visoko, ki je videti kot nekaka vodoravno prerezana klobasa. Z nosilnimi jermeni, ki si jih mati zadene čez ra- IriilMtf..... i Vrečica iz plastične snovi za prenos krvi je mnogo boljša in prikladnejsai kot običajna steklena naprava me, nosi dojenčka kot mandolino in ima pri tem obe roki popolnoma prosti. Ce dojenček lahko že sedi, zapne nosilo v udoben naslanjač in ga nosi prav tako udobno kot nahrbtnik Kolesarji lahko vzamejo dojenčka s seboj v naravo v posebni prikolici, zgrajeni iz vezanih plošč s senčnikom in ščitnikom proti vetru. Nemoteno in mirno delo omogoča materi tudi posebna gugalnica, ki jo pričvrstijo na vratni okvir in je ta pripravno narejena, da se enoletni dojenček sam guga in pri tem poskuša sam s hojo. C * * JETIKA V ANGLIJI UPADA Britanski minister za zdravstvo je izjavil v svojem predavanju na tretji common-vvealtski konferenci o zdravstvu in o pobijanju tuberkuloze, da je umrlo lani v Angliji in v Walesu najmanjše število ljudi za jetiko, kar pomnijo. Vendar pa je dejal, da to še ni vzrok, da bi bili zadovoljni z dosedanjimi uspehi, ali da bi popustili v boju proti jetiki. Organiziran boj proti jetiki se je začel v začetku tega stoletja in od tedaj se je že marsikaj izboljšalo, toda največji napredek je bil dosežen prav v zadnjih treh letih, je rekel. V prvem desetletju tega stoletja je umrlo vsako leto v Angliji in Walesu nad 1100 oseb na milijon za jetiko. Lani pa jih je umrl0 le še 275 na milijon. V zadnjih 20 letih se je znižala umrljivost. za jetiko za 60%, čeprav je prebivalstvo v tem razdobju naraslo za 10%. V letu 1949 je umrlo od jetike 2000 ljudi manj kakor v letu 1948, v naslednjem letu pa je umrljivost še bolj padla. Umrlo je kar 4000 ljudi manj za to boleznijo kakor leta 1949. Približne številke za lansko leto pa kažejo nov padec umrljivosti za okrog 2000. To pomeni, da ie umrlo lani okrog 8000 ljudi manj za to boleznijo kakor leta 1948. To za tuberkulozo v tem razdobju za eno tretjino, kar je mnogo večje zmanjšanje umrljivosti zaradi tuberkuloze, kakor je bilo kdaj koli doseženo v kakem triletnem razdobju. »Atomski top“ za pobijanje raka Z zadnjih šestih letih so Združene države izdale 20 milijonov dolarjev za pobijanje raka. Da pokaže, kako in zakaj so porabili strokovnjaki to veliko vsoto, je Ameriško društvo za pobijanje raka povabilo ravnatelje ameriških znanstvenih revij, da si ogledajo glavna središča za raziskovanje raka po vseh Združenih državah. V zvezi s tem povabilom so dopisniki omenjenih strokovnih časopisov nedavno obiskali Tehnološki zavod v Cambridgeu v zvezni državi Massacbussetts, da vidijo, kako z ((atomskim orožjema uničujejo raka v človeškem telesu. Največjo pozornost vzbuja tako imenovani Van de Graaff-generator, to je «atomski top», ki ustvarja napetost 12 milijonov voltov. Clan skupine raziskovalcev, ki vodijo Tehnološki zavod, dr. John G. Trump, je razložil gostom, da so po njegovem mnenju raziskovanja raka na dobri poti in da zdravljenje te nevarne bolezni sicer le postopoma, vendar pa znatne napreduje. Van de Graaff-generator je najmogočnejše orožje, kar jih doslej poznajo v borbi proti raku. Zaenkrat deluje ta aparat samo z napetostjo 8 milijonov voltov, toda kmalu bodo dovršili še nekatera tehnična dela, nakar bodo lahko izkoristili vso njegovo zmogljivost. Ta atomski generator so postavili v cilindrično posodo, ki ima premer 3 m in 65 cm in je 9 m 75 cm visoka. Napolnili -so jo z mešavino dušikovega plina, in ogljikovega dvokisa, da izolirajo električne naboje. Po pletenem izoliranem vodu teče električni tok iz atomskega generatorja k široki kovi»asti kupoli. Cim večji je tok, tem večja je električna napetost. Ta stroj je zelo pripraven, ker z njim lahko ugotovijo, koliko energije je v atomskih jedrih. Z generatorjem Van de Graaff spreminjajo atomsko energijo v rentgenske žarke, ki prodirajo globoko v človeško telo in «izžigajo» raka. Strokovnjaki Tehnološkega zavoda zvezne države Massa-chussetts so časnikarjem tudi pokazali dva mala atomska generatorja, ki proizvajata elektriko z napetostjo dveh milijonov voltov. S temi aparati so,v zadnjih dveh in pol ltetih s precej dobrim uspehom zdravili 300 bolnikov na raku. Vsak teh majhnih generatorjev izžareva dvaki-at toliko radioaktivnih žarkov kot ga izžareva vsa zaloga radija na svetu. S temi majhnimi atomskim; generatorji, ki oddajajo kot veliki Graaf-fov aparat, rentgenske žarke, zdravijo .bolnike, ki imajo raka v grlu, nosu, v goltancu, na mehurju, prsih ali na kosteh. Voditelj klinike, dr. Hugh F. Hare je mbenja, da s temi aparati doslej še najbolje zdravijo bolnike teh vrst raka, ne morejo pa zdraviti raka na prebavnih organih. Akoravno so s temi aparati zelo uspešno zdravili, misli dr. Hare, da. bo treba čakati vsaj še štiri leta preden bodo lahko dokončno presodili, če so s tem zdravljenjem preprečili širjenje raka na druge organe. Dopisnikom ameriških znanstvenih revij so v zavodu tudi pojasnjevali raziskavanja v zvezi z vprašanjem, ali niso morda duševne bolezni pravzaprav telesne bolezni. Ameriško društvo za pobijanje raka finansira namreč tudi to vrsto raziskovanj. Raziskovalci Tehnološkega zavoda v Cambridgeu so namreč dognali, da se pr; umoboinih spreminjajo njihove telesne kemične sestavine. Di-. Bert L. Valles, ki vodi ta raziskovanja, je izjavil, da so ugotovili; da rdeča krvna telesca nekaterih umoboinih vsebujejo več bakra, kot navadno. Sicer pa so ta raziskavanja šele v, začetni fazi. Ti telesni pojavi pri duševno ibolnih spominjajo na dognanja psihiatrov v newyorški bolnici Creedmoor, ki so namreč ugotovili, da je krvna gostota umoboinih drugačna kot pri normalnih ljudeh. Ta dognanja lahko navajajo k sklepu, da so duševne bolezni posledice telesnih sprememb.: ZOBNE PLOMBE IZ NOVE PLASTIČNE SNOVI Na nedavni konferenci britanske zobozdravniške zveze sta J. W. McLean I.R.H. Kramer poročala o novi plastični snovi za zobne plombe, ki ’ bo kmalu nadomestila sedanje snovi za izdelovanje zobnih plomb. Tehniko o uporabi nove plastične snovi, ki je zaenkrat še v prvi, to je laboratorijski stopnji, bo treba postopno še razviti. Plombe iz te nove plastične snovi se od zob popolnoma nič ne razlikujejo in popravila zoba sploh ni opaziti. Ta nova plastična snov je mnogo cenejša od vseh drugih, ki jih sedaj uporabljajo; delo z njo je mnogo enostavnejše in zahteva tudi manj časa. NOV POSTOPEK ZA PLASTIČNO KIRURGIJO USES Na nedavnem zborovanju ((International College of Siur-geons», so opisali nov postopek pii plastični kirurgiji uše;, ki obstoji v tem. da presadimo hrustančaste dele, ki jih izrežemo iz kolena. mm iMi m 'mmMMit. i§£/mWk. Hi fllf K IBifc ^ •NIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIMillllllllini!lillllillllllllllllllllillllllllllllllllll||||il|||||||||||||||||||||||li|lIl|||||l||||||||||l!|||||||||||||i||||||||||HI|||lllll||IIUlIlllllllllll)ll!inilllllllllilinilllllllllllllllllUlflllltlllllllllllll!IHIIItUIIIII|IIIl!Minilf|Ullliail!lllll Počitnice za nami ®so Počitnice so za nami. Sedaj opravljamo neprijetne popravne izpite, a misli nam uhajajo nazaj v vroče poletne mesece, v lepe dni, ki smo jih preživeli veselo in brezskrbno. Medtem ko nam potekajo dnevi šolskega leta enolični in skoro enaki za vse dijake, so bili počitniški dnevi tako raznoliki, pestri, da ima vsak dijak svoja posebna doživetja, svoja posebna spoznanja. Gotovo bi se dalo o tem mnogo povedati in prav bi bilo. da se v tej rubriki oglasijo vsi tisti, ki so doživeli stvari, ki so vredne, da jih spoznajo tudi drugi dijaki, drugi mladinci. V mislih imam predvsem one naše dijake. ki so vendarle spoznali, da niso počitnice navadno le-nuharjenje in brezciljno ubijanje dolgega časa, temveč čas, ko lahko dijak združi prijetno s koristnim in posveti tudi svoje počitnice — učenju. Nikar se ne prestrašite, tovariši! Ne mislim na učenje po šolskem sistemu. Mislim pa, da je premalo koristno izrabil svoje počitnice dijak, ki je tičal ves čas doma ali pa' oni tovariš, ki se je dan za dnem le kopal na barkov-ljanski obali, da ga je naše tržaško sonce prepeklo in počrnilo kot zamorca. Ce govorim o počitniškem «učenju», mislim pri tem predvsem na potovanja ali na vse one oblike počitniške »zaposlitve«, ki iztrgajo dijaka iz njegovega običajnega okolja in ga prestavijo v nove kraje, med nove, tuje ljudi. In teh oblik počitniškega izživljanja ni malo. V prvi vrsti naj omenim potovanja in planinarjenje potem pa še taborjenje' in delovne akcije. Seveda so možne še druge oblike koristnega preživljanja velikih po-.’ čitnic Prav gotovo je potovanje ona oblika počitniškega izživljanja, ki daje mladincu največ možnosti, da • si razširi svoje znanje, da ob stiku z drugimi ljudmi pospešuje rast svoje lastne osebnosti Potovanje je bilo že nekoč zelo priljubljeno mcd dijastvom in tudi sedaj je zlasti med dijastvom zapadnih evropskih držav močno razvito. Naši dijaki pa žal le malo potujejo. Znan mi je le en primer, da je tržaški visokošolec »tvegal* dolgo potovanje celo do Londona. Seveda mi boste takoj ugovarjali, da tako potovanje pač mnogo stane in si ga ne moro privoščiti vsakdo. No. nekaj denarja je res treba, vendarle ne toliko, kot bi bilo potrebno običajrnemu zemljanu. Študent se namreč na Zapadu precej dobro »pretolče skozi«, ker so . tu organizacije, ki so v poffio?' potujočemu dijaku,: pa iudi skromnost in iznajdljivo^^ pemaga-ta potniku premagali razne ovire. Prav skromnost je omogočila omenjenemu študentu. da si je lahko privoščil Kar petdnevno bivanje v Parizu. Na povratku yz Londona je ugotovil, da ima komaj še toliko sredstev, da bo nekako primahal do doma. Mikalo pa ga je. da bi se v Parizu ustavil več dni. Zato si je izbral najcenejši »'hotel«: pet noči je prenočil brezplačno na — železniški postaji v čakalnici. Mlad in zdrav človek si namlel lahko naloži nekaj neviecnosti in napora; to ga šele utrjuje i;i Krepi Zato je prav primerno, da dijaki gredo na potovan e na kolesih. Zlasti za potovanje po domači slovenski zemlji bodisi tu na Tržaškem ali po Sloveniji ali na Koroško. Letošnje počitnice so nekateri tovariši potovali na svojih, kolesih po Koroškem in po Sloveniji: prav gotovo imajo lej>o zadoščenje in mnogo prelepih doživetij, Prav tako morajo biti zadovoljni tisti, tudi žal še zelo redki, ki so letošn e počitnice planinarili, zlasti če niso pri tem zapadli v kako rek >rderstvo. v katerega mladi ljudje zelo radi zdrknejo. Planinarjenje namreč ni dirkanje, vrhovi naših sloven-skin planin niso tekmovalni cilji in , v. planinah se štoparica ne uporablja. Sicer velja ista pripomba tudi za potovanje s kolesi, Kdor zame- nja na pr. potovanje po Sloveniji z dirko «okrog Slovenije«, ta Slovenije ni videl. V letošnjih počitnicah je tržaška mladina sodelovala tuJi v delovni akciji jugoslovanske mladine na gradnji velike hidrocentrale v Vino-dolu. V tej Tržaški delovni brigadi je bilo tudi nekaj dijakov. Prav gotovo je tudi taka oblika počitniškega izživljanja zelo koristna. Ne mislim s tem le na korist, ki jo član delovne brigade prispeva k razvoju svoje matične domovine, temveč na njegovo osebno korist, tako v fizični; kakor tudi duhovni rasti Taborjenje je za mladega človeka zelo privlačno in bo gotovo v bodočnosti, zlasti za dijake na prehodu iz nižje v višjo srednjo šolo, izpodrinilo počitniške kolonije. Letos so sicer le redki tržaški dijaki taborili, to pa zato, ker zahteva taborjenje precejšnjih priprav in izkušenj, ki jih tržaška mladina doslej še nima. Če omenim še srednješolski počitniški koloniji v Radov- ljici in Bohinjski Bistrici in ekskurzijo tržaških dijakov-jamarjev po kraških jamah na Pivki, sem menda omenil vse, kar je omembe vredno v koristnem m poučnem izživljanju v naših letošnjih počitnicah. Sicer pa tudi ni Dil moj namen, da bi pisal kako poročilo ali podajal kako bilanco letošnjih počitnic. Ne. tega nisem hotel. Moja misel je uprta v bodočnost, v prihodnje počitnice. Vem, da se mi boste nekateri smejali: »Glej ga, kljukca; niti šolsko leto se še ni prav začelo, pa že misli na prihodnje počitnice. Temu šele smrdi šola!« Pa ste v zmoti! Spomnil bi se rad tistega tovariša, ki je v zaietku . junija izrazil svojo željo, da bi šel letos taborit in ga vprašal ali je taboril. In bo povedal, da ni taboril. Pa veste zakaj? Prepozno se je spomnil na taborjenje. Se večji ptiči so bili tisti tržaški visokošolci, ki so si izmislili, da oi šli taborit tam sredi julija Seveda tudi iz tega ni bilo nič. Zato bo pa treba kmalu, prav kmalu pomisliti na prihodnje počitnice, na taborjenje in «e na marsikaj. Tako je potrebno tudi za potovanje nekaj več priprav in prav bi bilo, da se ustvarijo tudi potrebne zveze, ki bodo olajšale študentom potovanje. V počitnicah sta prikolesarila v Trst dva koroška Slovenca — visokošolca. Predlg-gala sta. da bi se drugo leto izmenjali tržaški in koroški dijaki. Doora misel: tržaški dijaki bi šli letovat na Koroško. Korošci pa v Trst. Toda tudi ta pobuda bo izpeljana le, če se bomo pravočasno potrudili, da se s koroškimi tovariši pogovorimo o vseh podrobnostih. Zato mislim, da nisem napisal gornjih vrstic prezgodaj in da ste sedaj tudi vi mojih misli. Torej, tovariši, na delo. da si pripravimo lepe in koristne počitnice in da zajamemo v tako počitniško, izživljanje čim več tržaških dijakov, tako srednješolcev kot tudi vi-sokošolcev. MLADINA PO SVETU l 1 2 & • at I Anton Aškerc Parnik & K * a Mi ¥ Spominske znamke za XV. olimpiado % ‘r : smo v dveh : člankih po-: dali pregled ; znamk, ki ; so bile iz ■ dane n a j! Čast doseda-: njih olim-jpiad. To s0 j delale d o s e d a j v največji meri poštne uprave onih držav, ki so bile prirediteljice olimpiad. Za zadnjo olimpiado, ki je bila v Helsinkih v letošnjem • poletju, je izšlo precej spominskih znamk tudi v drugih državah. Finska je izdala v ta namen štiri znamke, o katerih smo že pisali. Saarska oblast je izdala dve znamki s prebitkom, s katerim so nabavili potrebne fonde za saarske tekmovalce na olimpiadi. Tudi avstrijska poštna uprava je dala v ta namen v promet znamko, na kateri vidimo pet olimpijskih krogov Madžarska je izdala zelo posrečeno serijo spominskih znamk. Te so; za 30 filler.iev, čokoladna (tek); za 40 fillerjev, temnozelena (plavanjeJsjiTca rffc*iH**jftv/ jdev ca - sabljanje)* za 1 forint svetlomodra (drsanje);,. Za,letalsko pošto pa sOa.riz«lef naslsdnje znamke: za 1,70 forinta, oranžna (met krogle); za 2 forinta, rjava (pogled iz zraka na olimpijski štadion v Helsinkih). Tudi Lukserpburg, ni hotel v tem pogledu zaostajati. Znamke te državice šo bile tiskane v CourvOisierjevi tiskarni v Švici in $6 prava mojstrovina. Vrednote so naslednje; 1 frank, olivna in črna (lahka atletika — tek čez ovire); 2 frar.ka. oker in črna (nogomet); 2,50 franka, rdeča in črna (boks); 3 franki, siva in črna (plavanje); 4 franki, ze-Jenortiodra in črna (kolesarstvo); & frankov, vijoličasta in črna (sabljanje). Ze ob koncu lanskega leta napovedano serijo je izdala Jugoslavija ob olimpiadi. Serija sestoji iz sest vrednot, ki so: 5 din (telovadkinja); 10 din (tekač); 15 din (plavalec); 28 din (boksar); 50 din (odbojkarica); 100 din (nogometaš). Iste vrednote so bile pretiskane v rae ienih barvah s pretiskom »VUJA STT» za potrebe Jugoslovanske cone Svobodnega tržaškega ozemlja. Tudi v zapadnem Berlinu so dali v promet dve znamki. Na ujih je olimpijska bakla, palmova vejica in pet olimpijskih krogov. ZANIMIVOSTI Italijanski filatelistični mesečnik «11 Collezionista — Ita-lia Filatelica« se sprašuje, ali bo italijanska poštna znamka postala propagandni plakat za V začetku i razne velesejme. Letos so nam-tega letaj reč izšle že številne znamke za razne gospodarske in kulturne prireditve, čeprav je v začetku leta poštno ministrstvo odklonilo prošnje nzličaih u-stanov za izdajanje posebnih znamk in dovolilo spominski znamki samo ?a milanski velesejem in za «Fiera del Le- vante» v Bariju. Od začetka leta pa do danes so izšle znam ke za razstavo .portmh znamk v Rimu. nadalje za »razstavo italijanskega dela v inozemstvu« v Neaplju, za velesejem v Padovi (ta znamka je po mnenju filatelist.ov-avtomobili-stov znak za parkiranje rvto-mobilov), dalje je izšla zelo ponesrečena znamka za 1 ene-ško Biennale, znamka za milanski velesejem, za tržaški velesejem in končno je zadnje dni izšla’ znani);a ž’a 2p lir. zelene barve, za 'letošnjo «Fiera del, Levante« v Bariju. Na žhamki vidimo kot ostala leta srednjeveško galejo — simbol velesejma in vhod v razstavni prostor. NOVL ZNAMKE CESKOSLOVASKA. Spominske na glasbeni festival »Praška pomlad«. 1,50 Kčs., vijoličasta (portret Beethovna); 3,00 Kčs.. rdečeopekasta (pogled na Dom umetnikov v Pragi, kjer je bil festival); 5,000 Kčs., modra (isto kot 1,50 Kčs.). Spominske na deseto obletnico porušitve mesta Lidice. 1,50 Kčs.. siva; 5,000 Kčs.. mo-drosiva. Na obeh znamkah je naslikana deklica pred novo zgrajenimi hišicami. FINSKA. Spominska na 300-letnico ustanovitve mesta Pie-tarsaari. Na znamki je grb mesta. 25 mark, modra. NIZOZEMSKA. Spominska izdaja na čast 100-letnici prvih nizozemskih znamk. 2 cents, si-vovijoličasta (telegraf in vlak iz leta 1882); 6 cents, rdečkasta (stolpi radiotelegrafije); 10 cents. zelena (poštni sel iz leta 1852), 20 cents, rdeča (današnji pismonoša). Iste znamke so bile tiskane v različnih barvah. Omejena količina teh pa je bila naprodaj samo v notranjosti palače, kjer je bila spominska razstava. SOVJETSKA ZVEZA. Spominska na 150-letnico rojstva francoskega pisatelja Viktorja Hugoja. Portret imenovanega. 40 kopejk, rdeče-rjava — Spominska na 75-Ietnico rojstva ruskega pomorskega inženirja A. S. Novikova-Pri-bova. Portret imenovanega in vojna ladja. 40 kopejk, zelena, -črna in rumena. Naše dijake, posebno srednješolce, bo gotovo zanimalo., da bo 15. oktobra izšla v Ljubija ni prva številka lista za srednješolsko mladino. Odkar je prenehal izhajati »Srednješoi ski list«, je bilo mnogo govora o tem, kakšen naj bi bil novi list; v teh počitnicah pa so se načrti približali uresničenju. Založništvo je prevzela Mladinska knjiga, imenoval pa se jij bo novi list «Mlada pota« po w pesniški zbirki Otona Zupan- & čiča in po nekdanjih napred- (j; nih in revolucionarnih »Mladih poteh«, ki jih je leta 1935 pri- A čel urejati Dušan Kveder, ki T pa so jih tedanje oblasti kma ^ 1-u prepoveda e. Vendar revija de ne bo namenjena samo srednje- W šolcem, temveč tudi delavski "in K kmečki mladini. Revija bo se- ^ znanjala z umetnostjo in zna- 5j? nostjo: ter z raznimi tujimi in it se vrača v pristan Gre parobrod tez morsko plan.. In tam izza obzorja Se dviga varni se pristan, prav kakor rastel bi iz morja.. Počasi plava ladja tja in bli'a znani se obali ■.. tDoma. doma smo, spet doma!* šepečejo peneči se valovi. Prispel je k bregu parobrod ■,. Za nami zdaj so drugi kraji, za nami d,o’ga morslca pot, za nami daljni tuji raji... Za nami burja in vihar, kleli opasne in skaline... PoHj, oddahni si, krmar, saj sidro *e roli j a v globine! • •• TELEVIZIJA NA AMERIŠKIH UNIVERZAH Ameriška družba «Merson Radio and Phonograph Corporation® je razpisala nagrade po 10.000 dolarjev za prvih 10 ameriških univerz ali vzgojnih institutov, ki si bodo nabavili v učne namene televizijske naprave. Na ta način hoče pospešiti uporabo televizije za pouk v višjdh šolah. ..............i iv ■ I ■ ........i'. A-A.l-.- .-. . .. . v V. Ta dečko je nekak prometni stražnik, ki pa*, na druge otroke pri prehodu čez cesto. domačimi zanimivostmi. Pri «Mladih poteh« bodo sodelovali naši pesniki in pisatelji in tudi drugi, umetniki, obenem pa bo revj.ia zbirala okrog sebe vse mlade ljudi, ki pričenjajo pisati; njih prispevke bo ocenjeval 'slovenski pisatelj Jsnez Potrč. Prva številka nove revije bo posvečena predvsem prazniku slovenskih brigad. Pričakujemo, da bodo tudi tržaški dijaki segali po novem dijaškem listu, ki jim bo nedvomno povedal mnogo zanimivega in novega. * # * V novi Jugoslaviji polagajo dandanes veliko važnost na telesno vzgojo. Dijaki vseh v^st šo! imajo dve uri telesne vzgoje tedensko, obenem pa jim v šoli priporočajo sodelovanje pri športnih klubih in tudi role prirejajo atletske, nogometne, smučarske in druge tekme. Država skrbi tudi za strokovno izpopolnjevanje učnega kadra, zato se leto za letom prirejajo nadaljevalni tečaji v smučanju in plavanju; tako ima jugoslovanska srednješolska mladina priliko, da se usposablja v teh tako važnih športnih panogah. Velik uspeh za telesno vzgojo pomeni tudi ustanovitev srednjih fizkultur-nih šol in državnega ins-tituta za fizkulturo v Beogradu. * * * Da si zaslužijo za obisk zagrebškega velesejma, so se dijaki srednje tehnične šole v Ljubljani odločili, da bodo pomagali pri urejevanju, ljubljanskih cest. Tako se je nedavno zbralo 1.300 študentov, ki delajo v štirih skubinah izmenično po šest ur. Vsekakor je to zgleden primer podjetnost; , ljubljanske srednješolske mladine. U;K- -SiS- -giS- -SiS- -Si« i&S- -3i& -Stg-Stts -£«=■ -SsS- -SiS- i j » «aw * BISTRE (»LAVE !IIIII1l|1l!lllllllll!lltmiI||llimilUIIII!llll|lll1l!ll!lllll!lllllll!llllllllllllI!ll!ll!llUlllllll|flllll!ll!ll ZA J 7 M f™11 U f™ L J k u 5 M 6 1 c 8 9 u 10 H ti m n m 1H r~ |pr 16^ ■ 7T m m 19 21 2~ rj mm z* ■ ■ 25 i n 26 27 m 29 5o~* 31 32 L bs e Vt I sT" 36 J 57 i 19 a c po r TT 1 \ _r n n r n ■tt n 1 l*EPA JLCI Ljuba Juca! Vse mogoče se dogaja na tej zemlji naši stari. Težka je zato izbira roki, ki o tem pisari. Mnogo se uspešnega dogodi in grešnega, mnogo tud' požrešnega, a največ pa smešnega. Marsikje v preteklem tednu kale politični kanon šel na pot je in potegnil krepko je za avelki zvonit. In beležiti je treba, da posebna kanonada, ki je daleč zagrmela, prišla je iz Beograda. Dobro so jo čuli v Rimu, šibila so se kolena; da je treba kaj podvzeti, to bila je enkrat ena. In na hitro so sklenili, da največji svoj kanon pošljejo z ekspresnim vlakom na obisk tja v nemški Bonn. Par pogovorov je bilo in sestanek že končan je, A po svetu zadonelo le neznatno je binglanje, «Ko na ta način kanoni po vsem svetu zdaj grmijo, mar domače naj brizgalke v kotu spijo in molčijo??* Tak’ se v lepi Nabrežini vprašal je župan Terčon. «Zdaj je ura, da pokažem, da sem tudi jaz kanon! Star račun je na sodniji, ki je znan vsej Nabrežini in ki plačati ga mora Slavec Abdon Visintini. Le počakaj, ti moj Slavček, zdaj zavojem ti veselo pesmico iz vseh registrov! Uh! Kako bo to grmeloh Kakor tiger zarenčal je in zavihal si je lakte in hitel je na sodnijo, da poišče stare akte. «Semkaj stopi, Slavec gr ■ odgovarjaj za neve^0', fr1l V luknji boš sedel, da crn to ti zagotavljam svetoh «Oj, Terčonček, al' je tret) , da se tukaj zdaj kora™: kaj si se naenkrat spl ^ Al' je treba, da se vacis-Slin ni vredna dragocemn tvojih ta zadeva mala. Znano tebi ie in meni. da je to bila le šala Ne uvidiš, da s tem dem samo nevotrebno zme Saj politična sva botra Hočeš PljuvaV vj*,. Se zavedel je TerčončeK svoje je pogoltnil sline. Je postal kanon ^anc v čast in slavo ^a^r'K„teU «Kaj pa stroški?» t° vedeti bi advokati. ■ «To malenkost je; za ,■ res ni treba vam se 6* Ta prijateljska zadeva eminentno je občinska in za stroške torej občina vam nabrežins*. Spomnimo na likoj ra^ zdaj se in na čašo vina’ Dolgo let še naj živi na naša krasna Nabrežina.» rcuH u (Pri ogrskih nih družbah ' ske letalce zame ,stor»« ne VODORAVNO: 7. mesto v Franciji; 10. slavnosten, slovesen; 12. vrsta hoje; 13. pogonski stroj; 14. nenavadna smrt; 15. zvezda spremljevalka; 17. znani modrijan; 19. mučna bolezen, ki se opaža zlasti pri starih ljudeh; 20. jesti (angl.); 22. država v Aziji; 23. kazalni zaimek; 27 zver. živina; 25. glavni števnik: 26. divje mačke; 29 zdrav, močan; 30. svojilni zaimek; 33. mesto v Italiji; 35. vrsta kislega mleka (množ.); 37. ruska nikalnica; 38. prislov kraja; 39. srbski tednik (kratica); 40. naglas (množ.); 41, narobna slika. NAVPIČNO: 1. ime in priimek predsednika vlade LR Slovenije: 2 vrsta lasu; 3. šahovski izraz; 4. žensko ime; 5. načinovni prislov; 6. glagol s trpno obliko a s tvornim pomenom; 8. geslo; 9. ljudje, ki prebivajo v soteskah; 10. poštni voznik; 11. šahovska figura; 16. mesto v Istri; 18. gorovje na Kitajskem; 21. ljubkovalno ime za očeta; 27. pripadnik severnoevropskega naroda; 28. pom adansko delo; 31. pogumnež, heroj; 32 oblika latinskega pomožnega glagola; 34. cunja, raztrgamo blago (štajerski dial.); 36. del gledališča. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: VODORAVNO: 1. Paka, mati; 2. Eroika, Izidor, 3. akord, Sim, lovor; 4. Rim, ata, oda, oni, 5. enak, Emona, oris; 6. n g, ad, ep, ka; 7. Ivan, sneg; 8. obara; 9. Kras, dren; 10. al, na, at, pa; 11. dira, adira, Avar; 12. ave, osa, ara, ano; 13. rabat, mak, malik; 14. demoni, stotak; 15. Aron, lata. NAVPIČNO: a: arena, padar; b: Peking, livada; c: arona, reber; č: Rov, kavarna, amo; d: Aida, da, a a, Oton; e: te:, nos, as; f: salama, Adamič; g: bar; h: limona, praksa; i: da, sad, ar; j: Mila, en, Ra, amol; k: Ado, opereta, ata; I: tovor, va-lat: m: wsnik,.panika; n: risar, tarok, ustvarjene kot P^ce\ lahito znajo leteti. Kdo j™, imenuje kako tako z1 Ves razred: «Pin§vm' «Dobro; še katera.* «Noj.» «Dobro; še katera-» «Goska.» «Se katera?« «Naši letalci!« miiiec tu Mihec: Švedski jta- Ijica nameravata obiska ^ lijo v strogem inkognt neki ju zanima? S« ima malo stikov s - —>i Jakec: Pozabljaš na ne švedske nogometaše lijanskih nogometnih - Spodobj se, da kralj te svoje državljane! ENOTEN LETALSKI JEZIK ZA VES SVEl Nekatera glasila civilnega letalstva so poročala, da se bodo posluževali letalski piloti po vsem svetu svojega lastnega ((mednarodnega letalskega jezika«. Na kontrolnih stolpih raznih letališč zapisujejo primerke razgovorov med piloti med poletom in letalskimi funkcionarji na zemlji. Strokovnjaki upajo, da bodo lahko na podlagi teh primerov in znanstvenega pregleda besed sestavili jezik za letalce vseh narodnosti, ki bo ((pozitiven in bo varčeval s časom ter prispeval k varnosti letalstva po vsem svetu«. Zadeva je zlasti, važna zato, ker dajejo zaradi izboljšanja radijske telefonije vedno bolj prednost govorjeni besedi pred Morsejevimi znaki pri letalskih brzojavkah. Ta jezik bo po svojem sestavu joraben za letalce, ki govorijo razne jezike, kot na primer špansko, francosko, portugalsko, arabsko in angleško. Po izjavi komunikacijskega odseka mednarodne civilne letalske organizacije mora biti svetovni letalski jezik «jasen, nedvoumen in jedrnat«. Prevladalo je načelo, da naj bo podlaga mednarodnega letalskega si6varja angleški jezik, pri čemer je pri določanju frazeologije dati prednost besedam latinskega korena. Pri tem so upoštevali dejstvo, da uporabljajo angleščino pri večini svetovnih letalskih prog in da piloti raznih letalskih prog drugih narodnosti — na primer švicarskih in skandinavskih — obvladajo ta jezik. Nizozemska, Brazilija, Francija in druge dežele pa omenjajo, da bo letalski jezik na osnovi angleščine zahteval znatnih sprememb sedanjega načina njihovih letalskih komunikacij. Jezikoslovci, ki sodelujejo pri tem načrtu, poudarjajo, da bo za ta letalski jezik «prav lahko porabna posebna vrsta angleščine«, prilagojena jezikovnim možnostim raznih drugih narodnosti. Izogibali se bodo vsem besedam, ki jih ie težko izgovarjati alj ki bi jih drugi lahko napačno razumeli; vse take izraze bodo nadomestili s splošno sprejemljivimi besedami. P0 mnenju strokovnjakov bo treba za sestavo letalskega je- zika, ki se bo imenoval «ILA», in za njegovo uvedbo več let. Najprvo ga bodo uvedli pri postajah na zemlji, tako da bodo letala dobivala vedno enotna obvestila. Šolanje osebja, ki je zaposleno v letalstvu, v novem jeziku zavzema glavni del načrta. Pri sestavljanju mednarodnega letalskega jezika in iskanju »dobrih besed« uporabljajo devet tako imenovanih «medna rodnih« umetnih jezikov. Pri sestavljanju splošnega letalskega jezika je treba upoštevati razne stvari. Predvsem je treba opredeliti obvestila, ki se običajno prenašajo; upoštevati je treba tudi, da mora biti jezik razumljiv za vse, ki ga bodo uporabljali, in fonetičen. Glede na vsa ta in podobna vprašanja bodo napravili poskuse v laboratorijih ter v pra ksi na letalih in na zemlji. Predvsem So začeli sestavljati seznam besed, ki so se izkazale za uporabne po radiu. Ta seznam bo važen del gradiva, na podlag,- katerega bodo sestavili »mednarodni jezik za letalstvo«. NOV NAČIN IZDELOVANJA IZOLATORJEV IZ SLJUDE Naravna sij uda je eden najboljših električnih izolatorjev, kar jih poznamo, vendar je tako težko z njo ravnati, ker se izredno hitro lomi na rezine in drobi na koščke; d0 zdaj je bilo obdelovanje sljude ročna Tehnični strokovnjaki so pa iznašli nov način, po katerem se iz sljudinih lusk. ki so jih sedaj zaradi neznatnostj zavrgli, dobi odličen izolacijski material katere koli zaželene oblike in velikosti. Po novem načinu zmeljejo sljudine luske v droben prah, katerega nato pazljivo očistijo vseh tujih snovi, zlepijo in ,-zvaljajo v velike liste poljudne debeline. Tako dobljeni izdelek, ki se imenuje «mikamat», ima po izjavah navedenih tehnikov večji električni odpor kot sljuda, ki so jo uporabljali kot izolatorje po starih načinih. Poleg tega se lahko prepoji s posebnimi smolami in kombinira s steklom, papirjem in tkaninami. Tako je mogoče izdelovati razne materiale za najrazličnejšo rabo. Za sedaj uporabljajo ^ sP* predvsem pri ogreV ratih tako za industrij di za zasebno ^ vajo pa. da se bo P°a zelo rabe že v kratkem širilo. -------- NAJSLAVNEJŠI ie SC A K NAŠEGA ^ ,neUtl' Jacques Yves Le [949 fe ki je dne 19. sePte^Ja„l^ e{. pustil bretonsko Pr' dneti sr r Croisic in se po l0?,,3di T Bte& no povrnil domov. M je lin je sin kaplana sko vojno obiskoval P°." »astni11, :C In postal fomorsKi il0 iaajt, vojni se mu je P° dal ?rdlojil uresničil svoj ns^T} ef, je °ci if jadrnico, s kateIrf’rtrn1ca prepluli ocean. Jadrn^j^, vet ton, ' je čez Atlantski deset ter ^ metre š>r°.„,nof- ,,l Ji ocm«:, kana,'_v In tri in pol metr.envUJa"o&° vrnil. Toda d*u»£ ^ ** so poznali svoj ,aSoVor0 je v=em gozdnim v{a5jh s s„ povedali mo . gnjih, jjjtl ozrl po vaskth ^ ^ goreli v temin 1. za trenutek f počenja ne!^1() pos- . raslim manj ni ey kaj, česar ne d^. sšhibi: stopal £ ski stezi ^^^jislil- *et ja. Na to ni gjedil Je sicer ne upa. pomag? svoji želji- e(Jen nJ viku, ki ie ^!l Kdaj Pa,„f)vs goren v pon.- pd. za trenutek kaf je ^ počenja nekaj. pogutna'beli raslim manJ e ni kaj, česar ne dJU** sšhibi: stopal bfeZ o ^ ski stezi P°"°£isiil, Ker ^ ja. Na to ni gledil Je Vaf' • - -‘Vih svoji gači- jtdal viku, ki Je gd8j P n0vs redkih bo? ^ J* se je ozri' r jzlp0 ga je gna'0 rav v atK^ do razpotja P j£ s k t|l broda. Nato vzdihom je j* preStr3ro U džU in odS^ dalje. Gosta njega lno^ «el vel,ini 'r0k8’ ^ v mesečini . siva. _________________ ---------- 38. septembra 1853 ................ .—h- j-£jj|P_KOMGRC»t»ay VMI»(b) Spremembe statuta Pomenijo uzakonitev stanja, u vlada v ZSSR že vrsto let PRILJUBLJENA MAKEDONSKA IGRA „B1SKA“ ^mnejet0hra al-‘ "wrda JUn nH svečano sto- t'iyKP°/2'sii-,oder 19■kon- .( 3 H tkita Hruščev. Q»rsjt Marxa, Engelsa in i«>;> uradnik Hruščev — P°l}tbiroja. sekretar % 9a m moskovskega ifire,„ Poslanec vrhovne $tia ; c‘°n n)e90vega pre-* klavskih J9 0°v°r. Ki- ^liiZ L, °fUeliev bod° Niki? I1, a človeček, *"oril h ti ■ govoril in P* v belnP‘ ?b .strani' °b-• n3°- jahalne i,ra2žrh5re’ S,P‘P° v ustih S» femed tisUh kn° °ledal S ne L J-h' kl na tem *■* Wnt° ’meli kai roči- hteg č Stalin- Most!; ai!rl,dan pozneje potmpij^ -oia Hruščev dolg Z? I m Poslušalca soZtsk0 spremembah l^eZT •'dčrf llre™fnJenega statuta I i 2« Vm objavljen naj-Vati ‘H P nPravdir nr,„„ Krna- ‘V tisku 36 pojavil tudi v i,0^biroL'npprej v glasilih partij Zah°- » kn ■ Ofjttlo se še ni »,luta Postn/e ue sprememba SoC [a hvaležen pred- S uradnen9a-in dlPl°mat-5 lovorir„?9a 111 neuradne-U^ttnbn la J™ ugibanja, f!;* ttnimiv11*! 9ske3a statu-w Vhodni o omentirul ra-t1, Otalinn, (Oe dikti- Sfi "‘“Sla n zaskrbljenost, tfV rin**90 ntegovi smrti httmu T'^ij0 je iz9ra- 't'.» o Leninove partije N VerLtVSem tem'bo še 4 Posebno °b ČaSU< kon' r„M -P° referatu feVatnpn je zadovoljen. i, lZe%Yadnika-ki je kamin eden izmed i t^zl len,. -ov Politbiroja, tfri Oez noč osebnost, k? Predinmnopo govori in Svai8?«6« ene izmed 'O ^vslullTunevne9a TC‘ j, .Hilui. en. hogresu VKP lo 0 treh?n-ie Posebno, ker ijftto ie;; cahuti nanj dol- \y^°nli smo o spre Pregloboko iihl^He' Povemo takoj: ^^nuli^u VKP(b) (la. °0a vš V10 kakor hoce- n° UzniH' pridemo na „ “fOlconito,, 1‘ r v VKt),0,niteu Stanja, ki Ig /% č LbI. oz. KP ZSSR «t^°NčenJ nkrito je posta- A^ter k™čn° ob' P. Valj, 3 n*. Bi jih. lahko Vči {>’ '2 ffrV.° načrt tl > i;r Sc,'r" in teze (Seveda s Poj.lf^nost3°. ki izha-^ rM?3a sovjetske [ r°Zlifcuje besede od ?rste formalizmov o t}per (apostanovlji- k°sti» k> S k tVjkol'- s či komuni• 7 777 pr c p ^MePosiedAil besedni obrazložitev bn tbiroja s p rezi- a? ■ Jih sedaj vr-je videti Cj Poglobi dve stva-osreju°čnejšo centra-•SAčitn ° ocenje oblasti u. anišega števila SjMcue- ' in ’n nnln,.?sebnosti dr-SebJtUgo- iškega aparu-, le. )no okrepiti mora Kl-% Jk°utrol0>i (olika- kSa ^zidTcKnir,Pd' I. '2 l °rpQt) • GK... Glede iK0*t$lZal°rskegu de-P koncentrirati l!Si^cij jg moillejše . spali h tjjj ’« Vohunstvo ' JTSo- •»C0 i, te fh'1 SSV "nem Konoentrirati S in'16111 °r. pravi v ^alr Uu ue samo *Vhae P«"ntjZl do«"0«. Vl-“ osebo . organe ne R"* L1'« trn o K l? 0600 i u v,. delo po-van:u...» ""etn. Ičač Pri tem enja ?-9.01 g1, koga*0 V°S,n •ttV 7,c, V ,r~b,° Serjože iVt.1 neltale^ bi bilo k°mLlakole: “Za bolhi " "nrt,i ^>Ol0KOn,’sije (Sn^Phne h°rh’ Proti kr->at, kr,: P°trebno ,e . Ih Aon«. KOlMaH^ SO ne. t’ftofcnnksMn° i"’1 '»'‘ali K«« «*WrjS80,,8’» **1,1 »"'"'‘leni ““urJetn tnih,, V nl s'l0,,> stntu- $(• KP aVN J^ragram'11"9" no-y%t>artije.a/a statuta „ ‘žifc„ClQ“ KP •'i, e.,nl<:o postane i ?p!’ d® 1.*edo?®.° ,Wt brtof n slabosti današnjega stanja v VKP(b), To so: 1. formalno, pasivno izpolnjevanje partijskih zaključkov. 2. da del komunistov zgrešeno (sic!) verjame, da sta p naši partiji dve vrsti discipline, ena za navad- ! ne člane, druga za funcionar- | je. 3. prikrivanje resnice pred j partijo«, «stanovitna lahkomiselnost in brezbrižnost, primeri izdajanja partijskih tajn» in aizbira kadrov po prijateljskih zvezah». «Mi nismo taki, mi tega nočemo«, želi reči Hruščev. Bilo bi «koristno», da sam modri politbiro pokaže na lastnem primeru, a ne da svoje grehe podtikuje drugim. Sovjetska država je že zdavnaj šla mimo točke, s katere bi lahko obračunala z birokracijo, Od tedaj pa do danes gre razvoj v ZSSR v smgri krepitve birokracije, za centralizacijo državnega, partijskega in gospodarskega življenja. Krepi drž.avni kapitalizem tudi njegova politična nadgradnja — sovjetska država. (Z idejo brezrazredne družbe je Stalin obračunal že na prejšnjem kongresu VKP(b). To se dogaja v državnem aparatu. To se dogaja tudi v partiji. Ni samo organ birokracije. Ona je birokracija — njena duša. njen mozek, in njen •— da tudi mi enkrat citiramo evelikega» Stalina — transmisijski vzvod za krepkejše natezanje ljudskih množic. (Dokaz? Uradni podatki. Na 15. kongresu partije 1927 je bilo od skupnega števila delegatov 18,4 odst. delavcev v proizvodnji, na 16. kongresu 1930 jih je bilo 17,7 odst. na 17, kongresu 1934 jih je bilo 9,3 odst. Na 18. kongresu podatki niso bili objavljeni, toda videti je. kako se je proces razvijal.. 19, kongres? Proces ni prekinjen.) Partija je torej birokratska. A statut? Statut je (hočeš — nočeš) ogledalo partije. Ali je torej lahko v njem kaj novega razen novih formulacij, ki določajo in potrjujejo tisto, ki obstaja v praksi že vrsto let? Ali lahko statut birokratske partije podpira koga drugega razen birokracijo? 25. januarja 1922 je pisal Lenin: «S tem, da je postal generalni sekretar, je tovariš Stalin združil v svojih rokah velikansko oblast, in jaz nikakor nisem gotov. če bo znal on vedno to oblast dovolj previdno uporabljati.» Kakor vemo, si tega Stalin ni niti prizadeval. Z. B. s r w •" \ O delu slovenskih geografov (Iz revije «Jugoslavija») (Nadaljevanje s 4. strani) lovil gospodarski značaj te samosvoje pokrajine in pa kako se je njena gospodarska struktura menjavala v treh različnih obdobjih, v avstrijski, italijanski in jugoslovanski dobi. Neomenjenega ne smemo pustiti dela, ki ga je opravil geografski institut Akademije ko je sodeloval pri znan stvenih pripravah za hidro-tehnično delo na Planinskem ir; Cerkniškem polju. Tudi je institut pomaga! Zavodu za raziskovanje Krasa, kj je V preteklem letu skušal z barvanjem dognati podzemsko smer odtoka vode iz ponikalnice Lokve v Predjami. Vodja instituta profesor dr. Anton Melik se je lotil intenzivnega proučevanja Julijskih Alp. Njegova študija o planinah v Julijskih Alpah je prva geografska publikacija instituta. Je to obsežno in temeljito delo, sad dolgoletnega pisateljevega truda in vztrajnega proučevanja, med katerim se je seznanil z vsemi podrobnostmi planšarskega življenja in planinskega gospodarstva. Knjiga s podrobnim pregledom planin v Julijskih Alpah, z opisom planinskih zgradb, opremljena s fotografskimi posnetki, ne zanima le strokovnjaka, temveč vsakega ljubitelja narave, zlasti seveda planince. Zato je danes ta knjiga že razprodana. ml atomske sile Zemlja, morje m nebo lahko odrešijo človeštvo vseli skrbi za pridobivanje energije V Angliji je bilo v zadnjem | načelu, ki so ga iznašli že sto času že več konferenc in listi' lei prej. Stroj, so kazali na so objavili poročila znanstvenikov, ki si delajo preglavice, kako bi izkoristili sončno ener gijo. Samo energija, ki se raz liva dnevno na Egipt, bi zadostovala, da bi zalagala ves svet s tokom. Egipt je vsekakor ena najbolj vročih dežel na zemlji, dežela, na katero najbolj sije sonce. Ze pred prvo svetovno vojno je v Kairu obratoval stroj, ki ga je gonila sončna sila po Pariški razstavi leta 1818. Sestavljen je bil iz več navadnih zrcal, ki so zbirala sončno luč in jo koncentrirala na vodno cev, položeno pod njimi. Para, ki je tako nastajala, je gonila vodno sesalko za namakanje . niliskih obrežnih planjav. Medtem ko je proizvajal v Parizu razstavljeni stroj komaj eno konjsko silo, je egiptovska naprava dajala že 50 konjskih sil. iiimiiifiiniiim NASE NEDELJSKO BRANJE iiuiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiMimiiiiiiiiiiiHiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiHtiHiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiiiiiHiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Šla pa d- EMILE KV »S: Za „ P "’di? Mor KP ZSSR . !S'S>v " rlnvek" Je ‘JV* «L °uno >»2 fak ......... ,?l. Zn0°to- (ODLOMEK) (Nadaljevanje s 4- strani) Bontempsa, ki je poznal vso deželo. Pozdravil jo je. Pravkar je videl mlinarja sredi Prusov; nato se je pokrižal in, mrmrajoč presekane besede, nadaljeval svojo pot. «Dve uri sta potekli,« je rekel častnik, ko se je Francka pokazala. Oče Merlier je bi) tam, sedel je na klopi pri vodnjaku. Se vedno je kadil. Mladenka je znova milo prosila, jokala in pokleknila. Plotela je pridobiti na času. Upanje, da se bodo Francozi vrnili, se je v njej podvojilo in, medtem ko je tožila, je mislila, da sliši v daljavi enakomerne korake vojakov. Ah, ko bi se pojavili, ko bi jih vse rešili! »Poslušajte, gospod, eno uro, še eno uro... Lahko bi nam dali še eno uro.s Toda častnik je ostal neizprosen. Ukazal je celo dvema možema, naj jo pograbita in odvedeta, da bi lahko mirno izvršili obsodbo nad starcem. Tedaj se je Franckinega srca polastila strašna tesnoba. Ne more kar tako pustiti, da ji umorijo očeta. Ne, ne, rajši bo umrla z Dominikom; in je planila proti svoji sobi, ko še je Dominik sam pojavil na dvorišču. Častnik in vojaki so zmagoslavno zakričali. Toda on. kakor da ri^ vidi nikogar razen Francke, je mirno stopil^ k njej in nekoliko strogo dejal: «To ni prav. Zakaj me niste pripeljali nazaj Sele oče Bontemps mi je moral vse povedati... No, tukaj sem.« Ura je bila tri. Veliki črni oblaki so počasi pokrili nebo Naznanjali s0 bližajočo se nevihto. To rumeno nebo, te / bakrene cunje so izpre-menile rocreuško dolino, ki je v soncu tako vesela, v pravo jamo razbojnikov, polno sumljive sence. Pruski častnik -e je zadovoljil s tem, da je dal zapreti Dominika, ne da bi izjavil, kakšno usodo mu je namenil. 2e od poldneva je Fracka umirala od groznega strahu. Kljub očetovemu prigovarjanju nj hotela zapustiti dvorišča. Čakala je Francoze. Toda ure so potekale in noč je bila že blizu, zato je še bolj trpela, ker se ji je zdelo, da ves ta pridobljeni čas ne bo izpre-meni) strašnega razpleta. Proti tretji uri pa, so se Prusi jeli pripravljati na odhod. Za hip se je bi| častnik kakor prejšnji dan z Dominikom zaprl v sobo. Francka je razumela da se odloča o življenju mladeniča. Tedaj je sklenila roke in molila. Oče Merlier je ostal poleg nje nem in ioa kakor vsi stari kmetje, ki se ne upirajo u-sodi. «Oh. moj Bog!. Oh. moj Bog!« ie jecljala Francka — »Ubili ga bodo...« Mlinar jo ie potegnil k sebi in Si jo posadil na kolena kakor otroka. Zdajci se je prikazal častnik, medtem tia milu % o L A ko sta za njim dva moža vodilo Dominika. «Nikoli, nikoli,« je kričal ta. «Pripravljen sem na smrt.« «Dobro, premislite,« je nadaljeval častnik. ((Uslugo, ki m; jo odbijate, nam bo napravil kdo drug. Ponujam vam življenje, ker sem darežljiv... Gre samo za to, da nas skozi gozdove privedete v Montredon. Gotovo so poti do tja.« Dominik ni več odgovarjal. «Torej ostajate trdovratni?« ((Ubijte me in končajmo s tem,« je odgovoril. Francka ga je od daleč milo prosila s sklenjenimi rokami. Pozabila je vse, svetovala bi mu bila tudi podlost. Toda oče Merlier jo je prijel za roko, da Prusi ne bi videli njene blazne ženske kretnje. »Prav ima,« je zamrmral, «bolje je umreti.« Ceta, določena za izvršitev smrtne obsodbe, je bila tu. Častnik je čakal, da se bo Dominik vdal. Se vedno je računal, da ga bo pregovoril. Nastala je tišina. Od daleč je bilo slišati silovito gr- menje. Težka sopara je ležala kakor mora nad pokrajino. In v tej tišini je zadonel krik: ((Francozi! Francozi!« V resnici so bilj oni. Na sauvalski cesti ob robu gozda je bilo razločiti vrsto rdečih hlač. V mlinu je nastal izreden nemir. Pruski vojaki so tekali in zamolklo vzklikali. Sicer pa ni padel še noben strel. »Francozi! Francozi!« je zakričala Francka in ploskala. Bila je kakor nora. Ušla je iz očetovega objema in se je smejala ter nahala z rokami. Naposled torej prihajajo in to v pravem času, saj je bil Dominik še tukaj čil in zdrav! Ob strahovitem četnem ognju, ki je počil kakor strela tik njenih ušes, se je obrnila. Častnik je pravkar zamrmral: ((Predvsem uredimo to zadevo.« Sam je porini] Dominika k zidu neke lope in zapovedal ogenj. Ko se .ie Francka obrnila, je bil Dominik že na tleh, prsi mu je preluknjalo dvanajst krogel. imiiHimiiiiiHiiimimiiniiiiiniiiiiiiiimiimiMniiiiHiHtHMimMiiHHHiniinHrHUMHiHuniii KULTURNE VESTI V Dubrovniku je bila nedavno premiera jugoslovanskega filma «Dubrovnik», ki ga bodo prikazovali v inozemstvu, predvsem v ZDA za propagando med našimi izseljenci. Glasbeno spremljavo k temu filmu je skompo-niral Fran Lhotka. V filmu je namerno izostala folklora dubrovniške okolice, zato ker namerava «Jadran-film» izdelati ie en dokumentarni film v barvah * * * V Franciji bodo kmalu snemali dva zanimiva filma po klasičnih književnih delih, in sicer «Vstajenje» po Tolstojevem istoimenskem romanu ter film po Stendhalovi psihološki študiji «0 ljubezni«. & * C V založbi Hrvatskega filo loškega društva v Zagrebu je začei izhajati časopis «Jezik» kot časopis Za kulturo hrvat-skega knjižnega jezika. To je tretji časopis v Jugoslaviji, ki se ukvarja z vprašanji hr-vatskeaa ali srbskega jezika. (V Beogradu izhaja od leta 1H4M «Naš jezik« v Sarajevu pa »Vprašanja sodobnega knjižnega jezika«). Prva številka novega časop.sa obrav nava razen nekaterih teore- tičnih vprašanj tudi aktualne probleme sodobnega knjižnega jezika. Za širok krog bralcev bo posebno zanimiva rubrika Vprašanja in odgovori. V tej številki je razlo-žena uporaba izraza ((slovenski« in «slovenački». F lit o Nemški dramatik Karl Zuckmayer je prejel v začetku septembra Goethejevo književno nagrado za svojo novo dramo «Ulu Windb!ad». Prva izvedba te drame bo spomladi 1953 v Nemškem gledališču v Goettingenu. Glavno vlogo bo igrala Brigita Horney. t;t * tj Skupina 25 študentov, slušateljev umetnostne zgodovine, umetnostne akademije, arhitekture itd. z univerze v Skopju, je odpotovala na večdnevno ekskurzijo v Grčijo. Sjt sit tjt Pevski zbor Delavskega kulturnega društva ((Svoboda« iz Trboveij je na gostovanju na Koroškem, kjer bo priredil več koncertov. Zbor spremlja podpredsednik pre-zidija narodne skupščine Slovenije Ivan Regent. Podobne aparate so imeli tudi v Avstraliji in Mehiki, toda glede na to, da so uporabljali tedaj steklena zrcala, je bila iznajdba pač predraga. Danes bi si pomagali • s kovinskimi zrcali. Nekaj podobnega so pred leti poskusili — zopet v Parizu — s tem, da so izdelali majhen sončni motor, ki je bil opremljen z žarometnimi zrcali in zbral 5000 stopinj vročine. In pray na novo Imamo v Ameriki hišo, ki jo greje senčna toplota s pomočjo kovinske plošče in Glauberjeve soli. Sonce sveti namreč na kovino, kjer se nabira toplota, ki jr, odnaša zračni tok. Ta vroč rjjpak teče v posode z Glauber-jevo soljo. Kot znano, postane SflL. Če. vsrka toploto, tekoča in nato oddaja toploto. Francozi, ki imajo zelo vroče pokrajine v Afriki,. si .belijo glavo, kako bi izkoristili' sončno žarenje. Vse mogoče stroje bj lahko gonila ((sončna para«, kajti V Sahari je vode dovolj, samo da leži globoko in da jo je treba dvigati z arteziškimi studenci: IZ PUŠČAVE BI LAHKO NAPRAVILI RAJ Ze davno obstaja načrt, po katerem bi izkoriščal; globoke nižave v severnih, predelih Sahare, da bi pridobivali vodo. Takšno globoko kotlino najdemo pri kraju Schott Djeridu pri Gafsi, ki leži pod morsko gladino i.n ie oddaljena okrog 200 km od Sredozemskega morja. Ce bi do tja napravili kanal, in bi tekla kot v nekaki reki, b.; s t0 vodo. ki bi ji morali prej odvzeti sol, in s pomočjo strojev na sončno siio namakali razsežne 'puščavske pokrajine ter napravili iz njih prave vrtove. Kot vemo, pesek ni nerodoviten, imet; mora le zadosti vode. Francozi nočejo seveda izda ti svojih tajnosti in tako ne vemo kako daleč so prišli s svojimi raziskovanji. Toda kaj vse bi producirala Sahara, če bi imela tekočo vodo, nam doka zujejo ameriški poskusi zadnjih let v Saudski Arabiji, kjer so na še neizčrpanih tleh dosegli baje že 18 košenj najboljše lucerne v enem letu. Isti angleški znanstveniki, o katerih smo govorili zgoraj, zatrjujejo nadalje, da je s fotoelektričnimi stanicami mogoče delati na veliko. Takšne ((električne« oči uporabljajo že zdavnaj: z njimi na primer štejejo ljudi, ki morajo iti skozi določen hodnik, odpirajo vrata garaž ali sprožijo alarmne zvonce proti vlomilcem. Možno Pa je. da deluje svetloba tudi v večjem slogu in ne samo v minimalnih napetostih. S koncentrirano sončno svetlobo bi lahko omogočili, da bi tropske rastline hitreje rastje in odlagale sladkor, ki bi ga uporabili kot snov za kaljenje ne da bi nam bilo treba čakati nekaj milijonov let, preden bi nastal iz sladkorja ogljik. ELEKTRIČNI TOK IZ MORJA Pred 25 leti so prišli v Franciji na misel, da bi začeli iz rabi j at; toploto južnega morja ali tako imenovano «morsko termično« energijo. Ze sto let pa je od tega, ko je inženir Nic. Sadi Carnot odkril pravilo o mehaničn; toploti, po katerem se spremeni , toplota šele tedaj v energijo, če pade iz višje na nižjo tčmperaturo. Da bi mogii po tem zakonu izkoriščati ogromne množine energije južnih morij, o tem so znanstveniki vedno razpravljali in delali razne poskuse. Inženir Claude, zopet Francoz, je zgradil na Kubi elektrarno, ki pa so mu jo domačini uničili. Od tega je dobrih 20 let. Kot kaže, so se Francozi zopet lotili tega vprašanja in tudi našli uporabno rešitev. Prvo elektrarno te vrste za izkoriščanje morske toplote bodo zgradili v kraju Abidjan na Zlati obali v Francoski Zapad-ni Afriki. To pristaniško mesto, ki je bilo pred 30 leti nepoznana ribiška vas, šteje danes že nad 30.000 prebivalcev. Uporaba Carnotovega zakona je enostavna: S pomočjo mrzle vode, zajete iz globin Atlantika ohlajajo toplo vodo na površju, kar povzroča nekak pretres. Topla voda izpuhti z veliko s'lo in para tvori elektriko, ki goni turbine. Toplota vroče vode na obali pri Abidja-nu znaša vse leto 28 stopinj, medtem ko ima iz globine 400 metrov izsesana voda komaj t> stopinj. Padec ni sicer prav velik, zato ni tudi storilnost turbine, ki jo goni takšna sila, tako velika, toda vsekakor ne stane gorivo nič. Teoretično bi morali segreti toplo vodo do vrelišča, da bi dosegli večji u-činek pri ohlajevanju. Toda tu nam pomaga nadaljnje pravilo o toploti: voda vre tem hitreje. čim manj zraka je v posodi. kjer voda vre. Zaradi tega izsesajo zrak iz posode s toplo vodo s posebnimi sesalkami, ki uporabijo veliko manj energije kot bi jo potrebovali tedaj. če bi hoteli segreti vodo do 100 stopinj. V Nigeriji so se zadovoljili s skromnimi začetki: prvo leto so dosegli 15.000 kilovatnih ur. Ta množina potrebuje v vsaki sekundi 40 kub. m tople in 14 kub. m mrzle vode. V primeri z drugimi načini o nastanku energije je morje eno najbolj zanesljivih. Ni namreč odvisna od dovajanja vode po rekah ali kanalih niti od obstoja premoga, še manj od njegovega dovažanja. Bati se tudi ni treba, da bi ta energija kdaj usahnila. Ce se bo poskus na Zlati obal; obnesel, bodo v bodočih desetletjih zrasle na tiopskih obalah še druge elektrarne in s tem industrije. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIII RAZGLEDI ------------št. 7-8------------- (Nadaljevanje s 4. strani) kor je bilo že zapisano, upoštevanja vrednih ali vsaj zanimivih, kakor na priliko zdaj misel o razširitvi obzorja in o svetovnem merilu, ki sta nam potrebna. Druga taka misel je, da mora pravi pisatelj in tudi pravi kritik zadeti globljo tipičnost svojega časa, ob čemer lahko pove, da Vidmarjevo delo ni bilo vselej tako. Marsikatere teh pripomb pa so tudi lažjega značaja in vmes je tudi nekaj pravih okraskov. Ali na splošno ljudje tako zložno in lahkotno obravnavanje radi berejo in treba je reči, da Bartol zna pisati za široko občinstvo. Zato bodo najbrž prav tako in morda še bolj brali novi njegov spis o zgodovinskem čutu in tipologij; dobe. s katerim je zdaj začel. Tu gre za še bolj splošno snov. kakor je n. pr. ugotavljanje italijanskega značaja, njegove prožnosti, bistrosti, stvarnosti, samozadostovanja in zato nesposobnosti, na bi sp vživel v drug narod m ga znal voditi. Prav zanimiv je opis Rezije in Rezijanov, ki ga je posnel Milko Matičetov iz italijanske romantične povesti iz prve polovice prejšnjega stoletja. Zanimiv je za etnografa. pa prav tako za navadnega bralca, O ruskem pesniku Jeseni-nu je napisala Vera Brnčič lep članek. Morda gre še preveč na drobno. Bil bi na še bolj nazoren, če bi bil naveden kakšen odlomek iz Jese-nitiovih pesmi. Na koncu je M. Ravbar še precej ugodno ocenil drugi del Lesene žlice Juša Kozaka. Vladimir Krali pa lanske nuvosti v ljubljanskem gledališču. Vladimir Bartol Ibsenovo Noro. ki jo je igralo tržaško gledališče v Kopru, G. Demšar nastop trža-šicega komornega zbora v Avditoriju P. Merku pa zadnji letošnji koncert tržaške Glasbene Matice. Ta dvojna številka prinaša več reprodukcij Rudolfa Sakside, ki kažejo simpatično bližanje k stvarnosti, in nekaj Spacalovih. L. Avtor gleda na planine ne samo z očmi teoretičnega geografa, temveč se dotika tudi vprašanj perspektivnega značaja, možnosti izboljšanja planinskega gospodarstva. Zato daje knjiga tud; praktikom marsikak koijsten migljaj. Prednost te publikacije je tudi v tem, da je, dasi na strokovni višini, pisana v slogu in jeziku, ki je povsem razumljiv tudi nestrokovnjaku. Naj takoj tu omenimo drugo geografsko publikacijo pri Slovensk; akademiji znanosti in umetnosti, namreč delo rednega profesorja ljubljanske univerze Svetozarja Ilešiča »Sistemi poljske razdelitve na Slovenskemu. Za to delo, ki je plod dolgoletnih znanstvenih naporov, je avtor preje! letos v februarju Prešernovo nagrado. S to knjigo smo dobili v glavnih potezah dognano sliko poljske razdelitve na Slovenskem, to je sliko oblik obdelanih parcel. To je osnova, na kateri bo laže razglabljati o poteku kmetijske kultiva-cije in poselitve. Zaslužno delo je opravil prof. Svetozar Ilešič. Vsi, ki imajo in bodo imeli opraviti s problematiko naše vasi na katerem koli področju, bodo našli v tem delu dobrega vodnika v strukturo naše vasi, hkrati pa tudi kažipot pri reševanju problemov, ki se bodo pojavljali. Poleg publikacij slovenske Akademije znanost; in umetnosti kaže rezultate dela slovenskih geografov zlasti še Gecgrafsk; vestnik, časopis za geografijo in sorodne vede, ki ga izdaja geografsko društvo v Ljubljani. Revija, ki izhaja zadnja leta kot zbornik enkrat na leto, ima za seboj že 23 letnikov. Letošnji letnik izide v jeseni. V teh 23 zbornikih je ohranjenega veliko dragocenega gradiva, ki se iz leta v leto množi. Kot pove že podnaslov, se Geografski vestnik ne omejuje na članke strogo geografske vsebine, temveč priobčuje tudi prispevke iz sorodnih ved. Sicer pa je geografska znanost takega značaja, da se dotika mnogo drugih znanstvenih panog, katerih dognanja mora pri reševanju svojih nalog upoštevati. Ta odnos, ki vlada tudi med drugimi znanstvenimi strokami, velja prav posebno za geografijo. Dodajmo tu k poročilu o delu Instituta za geografijo pr: slovenski Akademiji znanost; in umetnosti še. to, da se ukvarja institut z mislijo, da organizira poseben Kartografski zavod, ki ga v Sloveniji tako pogrešajo. Misel na zgraditev take prepotrebne ustanove je treba toplo pozdraviti. Po osvoboditvi so v Sloveniji dolgo časa pogrešali zemljevide tudi za najnujnejšo praktično uporabo. Tudi šolski pouk je trpel zaradi tega pomanjkanja, dokler ni izšej nov šolski atlas, k; ga je izdelala kartografija Učila v Zagrebu in sta mu besedilo uredila znana geografa dr. Josip Roglič iz Zagreba in dr. Valter Bohinec, ki jetudipre-vedel besedilo v slovenščino. Atlas ima le deset listov, pripravlja pa se razširjena izdaja z zemljevidi vseh evropskih držav. Omenimo kar 'u še druga kartografska dela naših geografov. Na prverp mestu je Turistični zemljevid Slovenije, ki sta ga priredila dr. Valter Bohinec in prof. France Planina, zrisal pa Ivan Selan. Ta zemljevid v merilu 1 : 300.000, ki ga je založila Glavna uprava gostinstva, ne bo dobro služil le turizmu, temveč ie zadostil lahko rečemo — splošni potrebi po pregledni karti Slovenije, ker je prvj pregledni zemljevid, ki je izšel po 1. 1922, ko je Slovenska Matica izdala ((Zemljevid slovenskega ozemlja« v merilu 1 : 200 tisoč. Novi zemljevid, dasi po obsegu manjši od Matičnega, tega po preglednosti, natančnosti in ličnost; daleč presega. Pred kratkim je prišla na knjižni trg Karta Julijskih Alp s kratkim geografskim pregledom in vodičem po zaznamovanih poteh. Karta, ki so jo po naročilu Planinske zveze Slovenije priredili dr. Valter Bohinec, prof. France Uve svetovni potnici peš okoli sveta Te dni sta prišli na Dunaj Holandčanki Bobby van der Wal in Jos de Lange Wendels, ki že tri leta in tri mesece po-tujeta peš okrog sveta. Edino prevozno sredstvo je avtomobil, ir, to ne njun, temveč takrat, kadar ju kak potnik vzame v vozilo. Ti dve svetovni potnici potujeta s prtljago 30 kg. v kateri je poleg obleke tudi šotor in dve kitari. Da bi si preskrbele nekaj sredstev za nadailj nje potovanje, prirejujeta v večjih mestih koncerte pesmi iz dežel, katere sta prepotovali. Planina, univerz, docent Cene Malovrh in dipl. ekonom Janez Planina, zrisal pa Vlasto Kopač, je izdelana v štirih barvah. Na njej je jasno izražena oblikovitost. terena, začrtane so vse zaznamovane planinske steze in imenoslovje je kritično uporabljeno. Tako bo karta vsakega gornika stalno spremljala in vodila na njegovi poti po Julijskih Alpah. Podobna karta je v načrtu tudi za Savinjske Alpe. V tem pregledu ne bi smeli mimo zbornika Slovensko Primorje v luči turizma, ki so ga uredili dr. Valter Bohinec, France Planina in Jožko Sottler, izda] Pa Svet vlade Ljudske republike Slovenije za blagovn; promet, toda o tej knjigi je »Primorski dnevnik« že pisal. H koncu še kratko pripombo h geografsko-gospodarske-mu statističnemu priročniku »Svet v številkah«, ki sta ga sestavila Stane Zrimec in Drago Potočnik, izdala pa Državna založba Slovenije. Kdor ve, kako težko dostopno je gradivo, ki ga prinaša ta priročnik, se je gotovo začudil, ko je tako rekoč nepričakovano dobil v roke to publikacijo, v kateri so z velikim trudom zbrani in lepo pregledno in na svojstven način urejeni statistični podatki, ki bodo dobro služili ne le geografom in gospodarstvenikom, temveč vsem, ki se zanimajo za življenje do ma in v svetu. llllltllHIIIItlllllllllimllllllllllHIIIHIIIIHIHlttt Kominjormovski poslaniki tihotapci ? Na Madžarsko je prišel novi romunski poslanik. Jakov Far-landaši. Medtem ko je svečano izročal akreditivna pisma predsedniku prezidijuma Madžarske, se je dogodila majhna neprijetnost: agentje madžarske obveščevalne službe so preiskali njegovo stanovanje v hotelu aHungaria«, Baje so iskali vtihotapljeno blago. Kakšno blago se lahko tihotapi iz Romunije v Madžarsko, ne vemo. Prav tako ne vemo, ali se kominjormovski diplomati ukvarjajo s tem poslom vedno ali samo v bratskih državah. Vemo samo eno: Njegova ekscelenca je prešla mimo tega neugodnega incidenta tiho, brez besede protesta. Gotovo se je tolažila z dejstvom, da z njo vendarle boljše ravnajo kot z diplomati iz Jugoslavije. Njim ne bi samo preiskovali stanovanj! ROMUNSKI” TRAKTORJI H Na proslavi osemletnice padca Antonescujeve vlade v mestu Stalinu (bivše Brašovo) je ‘eden izmed govornikov, poleg ostalih slavospevov ZSSR, dejal tudi naslednje: «Brez pomoči Sovjetske zveze bi mi nikoli ne proizvajali traktorjev.« Romunska propaganda si na ta način prizadeva, da bi pred javnostjo opravičila obstoj mešanega «Sovromtraktor», ki je monopoliziral proizvodnjo traktorjev v Romuniji. Dejstva pa govore popolnoma drugače. Ob koncu 1946 so romunski listi, med njimi tudi eSkan-teja«, objavili dolge članke in reportaže o tem, kako je tovarna v Brašovem začela proizvajati traktorje. V začetku 1947 je bilo že pisano o serijski proizvodnji v 1. A. R-, a «Skanteja» je to prikazovala kot dokaz erazvoja romunske nacionalne industrije«. Sele ko je romunska državna tvornica l. A. R. v Brašovem izdelala nekoliko tisočev traktorjev, je sovjetski kapital leta 1949 zasedel tudi to pozicijo romunske industrije, že sposobno za samostojno proizvodnjo. Razlog, da je Sovjetska zveza tako pozno pristopila, je v njeni praksi, da se po možnosti izogne investiranju svojega kapitala. Zato je ZSSR prepustila Romuniji, da vloži kapital za preusmeritev tvornice J. A. R., ki je pred vojno proizvajala avionske motorje, v proizvodnjo traktorjev. Zvesta svoji tradiciji je tako Sovjetska zveza sedla na gotovo. itimiiiiniiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimimniiiitiiimi letalska zveza z Ohridom Da bi se izboljšal prevoz potnikov, ki čez poletje obiskujejo Ohrid in ki jih je čedalje več, bodo v prihodnji turistični sezoni upostavili redni zračni promet z Ohridom. V Ohridu se je mudila tč dni strokovna komisija, ki je določila prostor za letališče Letališče bodo začeli kmalu graditi. V prihodnji turistični sezoni bosta vozila na progi Skoplje—Bitolj tudi dva motorna vlaka. llliritltlMIllilllllllllHMIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIllllllItlllllftlilllieillHMIIHIIIIIlIlllllllIlilllllllllllllllllUlllllllllllllllllllllllIllIllllllllllllllllllllllllllMllllllllliiiiiiiiniiiiKiiiillllllllllllltlltlllillllltlllllltllllllllllllllllllllliiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiifiiiiiiii Kakšen je Slalin j v očeh... n svoje mame satelitskih voditeljev ruskega ljudstva Trumana ...in kakšnega naj bi mi videli. ,(«Travaso») STRAN 8 I # 1“ 1 J f" Vremenska napoved za danes: y U L PtA L Gosta oblačnost s kratkotraj- f rVL/VlL nim‘ Plohami. — Temperatura bo še nekoliko padla. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 18.3, najnižja 12.8 stopinj. ZADNJA POROČILA 28. SEPTEMBRA 1952 ■ • i li I Ih”!' v ? ............ :::::::: ::: OPRAVIČEVANJE AMERIŠKIH KANDIDATOV NASPROTNIH STRANK! Usta Hovitev mostada pasu PoHixonuStevenson uzdolž korejskih obal Medtem ko napada demokratično vlado zaradi korupcije in zapravljanja, se pod generalom vdre govorniški oder RICHMOND. 27. — Malo je manjkalo, da bi Eisenhower me®*' UL. MACHIAVELLI 17. VBAl^ siiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiimiiiimiiimimim Zigouci, ofotd V SVOJEM POSLOVANJU BOSTE PRIHRANILI ČAS IN TRUD, AKO SE BOSTE POSLUŽEVALI V trgovskih poslih m Vašimi odjemalci in doba• vitelji bo Vaš uspeh ložji, ako se boste predstavili 9 E g&“ §F Za »salto tiskarsko delo se obrnite no Ckalle5 Ulickmb 94. Prevedel prof. dr. Fr. Bradač «Ne. Veste, to ne gre, da bi Človek takoj iz omnibusa delal obiske. Človek mora čakati do drugega dne. Potem šele bo vtis pravi. V tejle torbi, gospod Pickwick, je obleka in v tejle škatli klobuk, vse to bo delalo furore!» «Res?» je dejal gospod Pickwick. «Da. Saj vendar veste, kako sem se med potjo za vse to bal; mislim, da takega klobuka in take obleke ne dobim več na vsem svetu za noben denar, gospod Pickwick.> Gospod Pickwick je želel srečnemu lastniku očarljive obleke mnogo sreč« in gospod Peter Magnus se je za nekaj trenutkov globoko zamislil. «Je lepa stvarca,* je rekel slednjič. «Res?» je vprašal gospod Pickwick «Zelo lepa,» je ponavljal gospod Magnus. «zelo lepa. Stanuje približno dvajset milj odtod, gospod Pickwick. Ampak jaz sem izvedel, da ostane tu še nocoj in jutri zjutraj, in zato sem se pripeljal, da bi izkoristil to priložnost. Po mojem mnenju le gostilna kakor nalašč za to ustvarjena, da more človek ponuditi dami roko, gospod Pickwick. Na potovanju se čuti žena bolj osamljeno ko doma. Ka.i menite, gosipod Plckwlck?» «Meni se zdi to docela verjetno,« Je rekel gospod Pickwick. «Pros-im, gospod Pickwick, oprostite,> je rekel gospod Peter Magnus,» ampak jaz sem tako nekoliko radoveden. Ali ne bi smel vedeti, kaj je vas sem privedlo?> «Nekaj daleč manj prijetnega,» je odgovoril gospod Pick-wick in-pri sami misli na to mu je šinila kri v glavo. «Jaz sem se pripeljal semkaj, da bi odkril izdajo in prevaro neke osebe, ki sem v njeno poštenost in zvestobo nekdaj neizmerno zaupal.» «Moj Bog,» je rekel gospod Peter Magnus, «to je seveda zelo neprijetna stvar-.. Torej dama? Kaj ne? O. vi zvitorepec, go spod Piekwick, lejmo, lejmo! Toda ne, nočem se dotikati vaših Čustev, gospod Pickwlck... To boli, jaz vem, to zelo boli... Ne sramujte se, gospod Pickwick! O, jaz vem kaj je to. če je človek prevaran, gospod. Doživel sem to že trikrat ali štirikrat.« «Iz vsega srca se vam zahvaljujem za sočutje v tem. kar smatrate za predmet moje nevolje,* je rekel gospod Pickwick, vzel uro iz žepa in jo položil na mizo, «toda...» «Nobe*nega toda,» mu je skoCll gospod Peter Magnus v be. sedo, «nobene besede več. Vi pri tem trpite; vidim to na vas, vidim... Koliko je ura, gospod Pickwick?» «Dvanajsta je odbila.« «Moj Bog, to je že čas, da greva spat. Jaz ne smem več sedeti, drugače bom jutri ves bled, gospod Pickwick.» In pri sami misli na tako nesrečo je gospod Peter Magnus rajši takoj pozvonil sobarici, in ko je prinesla progasto in rdečo torbo, škatlo za klobuke in zavitek v rjavem papirju v nje-govo spalnico, je odšel s svečnikom na en konec hiše, gospod Pickwick pa z drugim sveCnikom na drugi konec hiše po strašno zapletenih hodnikih. «Tu Je vaša soba, gospod,* je rekla sobarica. «Dobro,» Je dejal gospod Pickwick in se ozrl naokoli. Bila je precej prostorna soba z dvema posteljama in s kaminom, v katerem je živahno plapolal ogenj. V vsakem oziru je bila to mnogo udobnejša soba, kakor jo je po svoji kratk. izkušnji pričakoval pri «Velikem belem konju * «Tu v tej drugi postelji, upam, da nihOe ne spi?» Je vprašal gospod Pickvvick. «0 ne, gospod.* In sobarica je voščila gospodu Pickwicku lahko noč,»odšla in ga pustila samega. Gospod Pickvvick je sedel v naslanjač pred kamin in pestre misli so mu rojile po glavi Najprej je mislil na svoje prijatelje in ugibal, kdaj bi uteg. nili priti za njim, potem so zablodile njegove misli h gospe Marti BardeUovi in od te dame so romale po naravni poti v temno pisarno gospodov Dodscna in Pogga. Od Dodsona in Fogga so krenile na desno k povesti o čudnem klientu in se nato vrnile k «Velikemu belemu konju« v Ipswichu, kjer so ga našle še toliko pri Jasni zavesti, da so ga opozorile, da bo zdaj zdaj zaspal. Zato je vstal in se začel slačiti; kar se domisli, da je pustil spodaj na mizi svojo uro. Ta ura je namreč imela za gospoda Pickwicka posebno vrednost, ker jo je nosil že dolgo vrsto let v senci svojega telovnika. Nikoli ni pomislil, da bi mogel zaspati, ne da bi jo slišal tiktakati bodisi pod blazino, bodisi nad seboj v Čeveljčku za uro. Teda zdaj je bilo že pozno in ker v tem noCnem času ni hotel več zvoniti, je zlezel spet v suknjo, ki jo je bil pravkar slekel, vzel svetnik In šel tiho po stopnicah dol. Cim več stopnic je imel za seboj, tem več se mu je zdelo, da jih mora prehoditi spet gor, in tako je šlo kar naprej. Ko je prišel gospod Pickwick do nekega ozkega hodnika in je že upal, da je pri hišnih vratih, je zagledal hipoma v svoje začudenje pred seboj nove stopnice. Slednjič, je prišel v nekako vežo, tlakovano s kamnitimi ploščami, ki jo je, kolikor se je spominjal, videl, ko je vstopil v hišo. Pregledal je torej hodnik za hodni, kom. odpiral vrata za vrati in slednji’, ko je že obupal in je že hotel opustiti nadaljnje iskanje, je odprl na srečo vrata tiste * r)re°J 'C sobe, kjer je preživel večer, in je uzrl pogrešaj ^ se jj zi. Gospod Pickwlck ga je zmagoslavno P° te’ svojo spalnico. Toda dočim Je bila pot sem P° varnosti, je bila pot nazaj še mnogo huj^a. . ^ V vseh smereh so bile vrste vrat, Pred. £Cr Iji vseh mogočih oblik, fason in velikosti. *’ jjie nt„t Je oprazno prijel za kljuko vrat, ki je nePriJ.9' spalnico, toda prav tolikokrat je slišal iz s0° gosP°^^A «Za vraga, kdo je?* ali «Kaj hočete?* nakar je v£g 0o ^ vselej po prstih čudovito naglo odšel. Bil je ul.1 Je naposled zagledal na pol odprta vrata. ^ • spo«1*^ P j Tam sta stali dve postelji; prav dobro oVa s!Lli;? ko sta stali, v kaminu Je še gorel ogenj- eIia n takrat, ko so mu Jo spodaj dali, ni bila ravn w v i s« med dolgim potovanjem po hodnikih gasnila. «Nič ne de.* je pomislil gospod P1C* gi čem tudi pri svitu kamina. » d vyat. ind •. Postelji sta stali ena desno, druga leV° [lli0 tudi ko daleč od stene, da se je šlo vanje Vxd‘v. vt«Pla n3 ni, če sta si prenočevalec ali prenočeval^ wre i t\ti\ je torej gospod Pickvvick skrbno odgrn ,e stal• je ,f| strani postelje, Je sedel na pleten st0 ' m3jže- JA postelji, ter si počasi sezuval čevlje in sadil n.abft&jtl suknjič, telovnik in kravato, sl oprezno P ‘ p0d pjCK^JS| 'epico s čopom in si jo pritrdil s tem. gosP0 wr oba trakova čepice. In v tem hipu Je ^ eI1utKoin'»jiiii neumno zadrego, v kateri Je bil pred tr 1aj Ljed« r nil na pleteni stol in se tako od srca ^ raZJa bi spravilo v smeh vsakogar, ki bi b!II . ' obraza gospoda Pickwicka v nočni ' cp ' j/F Glav,,, uredi,1K BKANKO BABIC. — Od*, urednik STANISLAV KENKU - UREDNIŠTVO. ULICA MONTECCH! St. 6. III „ai -■ lelel«, ln 94-638 — Poltnl predal 502 — UPRAVA: Irt.ICA SV. FRANČIŠKA St 20. — Telefonska St. 73-38 — OGLASI, od 8.J0 - li In od 15. 18 Tel. 73-38 -‘Cene oglasov: Za vsak mm vISIne » Sirlnl 1 stolpca: trgovski 60, tlnar^no-upravnllMosmnrice Ml Za FLK.TvsaK mn, stolpca za vse vrste oglasov po 10 din - Tiska Tiskarski zavod 71TT - Podruž.: Gorica. Ul S. Pelllco III.. Tel 1132. kokopm se np vračajo. NAROČNINA: Cona A: iiitseCna 3S0, Četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed. IJud. repub. Jub°sU^ aticneg» PoStnl tekoči račun ta STO . ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. - Za Jugoslavijo: Agencija dem 5kega Mubljana TvrSeva 34 • tel. 200! trkoCl račun pri Komunalni banki v [Jubtjanl S-l-90332-7 — Izdaja Založništvo f