Leto 1894.
601
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos LXXX. — Izdan in razposlan dné 13. novembra 1894.
(Obsega štev. 211.—214.)
til.
Dopustilnica z dné 18. septembra 1894.1.
za lokalno železnico iz Postoloprtov v Loune.
jetbo, imenovanim koncesijonarjem to dopustilo na podstavi zakona o dopuščanju železnic z dné 14. septembra 1854.1. (Drž. zak. št. 238.), kakor tudi na podstavi zakonov z dné 17. junija 1887. 1. (Drž. zak. št. 81.) in z dné 27. decembra 1893. 1. (Drž. zak. št. 198.) podeliti takö-le:
Mi Franc Jožef Prvi,
pomilosti Božji cesar avstrijski;
aPostoljski kralj ogrski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, vladimerski jb ilirski; nadvojvoda avstrijski; véliki vojvoda krakovski; vojvoda lotarinški, salcburški, štajerski, koroški, kranjski, bukovinski, gorenje-tieški in dolenje-sleški; véliki knez erdeljski; rûejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ker so Jožef Mascliat, ravnatelj gospoščine cncz'1 Schwarzenberga v Postoloprtih, Karel Kraus, V 'J11 !llaj01’ v P- >n župan v Postoloprtih, in pa J Saitz, mestni svetovalec v Postoloprtih, za-tov ' ' SG c^° ^°PUS^'°’ zgra-diti in obra-Va 1 lokalno železnico od postaje Postoloprty na državne železnice Polzenj—Duchcov k postaji v°uny na progi državne železnice Praga —Duchcov, Vl c 0 se je, z ozirom ua občo korist te pod-
§• 1.
Koncesijonarjem dajemo pravico, zgraditi in obratovati lokomotivno železnico, katero bo kot lokalno železnico s pravilno raztečino napraviti od postaje Postoloprty na progi državne železnice Polzenj—Duchcov do postaje Louny na progi državne železnice Praga—Duchcov.
§• 2.
Železnici, ki je predmet te dopustilnice, dodeljujejo se nastopne ugodnosti:
a)	Oprostilo od kolkov in pristojbin za vse pogodbe, ki jih podjetba sklene, za vse vloge, ki jih vpodâ, in za listine, ki jih naredi; nadalje za vse knjižne vpise na podstavi teh pogodeb in listin, in naposled za druge uradne posle in uradne izdatke v namene, povedane tu doli, namreč:
1.	v to, da se nabavi glavnica in zagotovi glavnično obrestovanje in pa obrat do časa, ko se začne ta obrat;
(Slovcnluch.)
132
2.	v pridobitev zemljišč, v gradnjo in opravo železnice do konca prvega obratnega leta.
Té ugodnosti se ne uporabljajo na razprave sodnega postopanja v spornih stvaréh.
b)	Oprostilo od kolkov in pristojbin za izdajo delnic, namenjenih v nabavo glavnice za prvo napravo in dopustila vstrezno opremo, z začasnicami vred, in takö tudi od prenosnine, kar se je nabere o nakupu zemljišč na koncu prvega obratnega leta (lit. a, št. 2.), razen pristojbin, ki jih je o tem povodu opraviti in katere po obstoječih zakonih pristojé občinam ali drugim samovprav-nim združbam ;
c)	oprostilo od pristojbin in odredbin, dolžnih za podeljeno dopustilo in za izdajo te dopu-stilnice ;
d)	oprostilo od dobitkarine in dohodarine, od plačevanja kolkovnih pristojbin za kupone, in tako tudi od vsakega novega državnega davka, kateri bi se vtegnil uvesti z bodočimi zakoni, na dobo tridesetih let, računčč od današnjega dné.
§• 3
Koncesionarji so dolžni, gradnjo v §. 1. imenovane železnice začeti precej in dokončali jo najdalje v poldrugem letu, raéunèô od današnjega dné; dodelano železnico je takoj izročiti javnemu prometu ter obrat po nji vzdrževati nepretrgoma ves čas, dokler traja dopustilo.
Da se bodo držali gorenjega rokii za gradnjo, dolžni so koncesijonarji dati zagotovilo, položivši varščino 4000 goldinarjev v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevale zgorenje dolžnosti, smé se izreči, da je ta varščina zapala.
§• 4.
Da izdelajo dopuščeno železnico, dodeljuje se koncesionarjem pravica razlastitve po določilih do-tičnih zakonitih predpisov.
Ista pravica naj se koncesijonarjem dodeli tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti in o katerih bi državno upravstvo spoznalo, da je njih naprava v javni koristi.
Kolikor bi se v napravo dopuščene železnice rabile javne ceste, naj koncesijonarji dobé privolilo
tistih, ki so dolžni té ceste vzdržavati, oziroma tistih oblastev in organov, ki imajo po veljajočih zakonih pravico, dajati privolilo v porabo ceste.
§. 5.
Koncesijonarjem se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice držati tega, kar ustanavlja ta dopustilnica, in pa dopustilnih pogojev, ki jih bo postavilo trgovinsko ministerstvo, pa tudi tega, kar velevajo semkaj merééi zakoni in ukazi, zlasti zakon o dopuščanju železnic z dné 14. septembra 1854. 1. (Drž. zak. št. 238.) in železniški obratni red z dné 16. novembra 1851. 1. (Drž. zak. št. 1. iz 1. 1852.) in pa zakoni in ukazi, kateri se morebiti v bodoče dadö. Kar se tiče obrata, odpuščajo se varnostne naredbe in obratni predpisi, podani v redu za železniški obrat in v dotičnih dodatnih določilih, v toliko, kolikor se bo z ozirom na posebne prometne in obratne razmere, sosebno na znižano vozno brzino, trgovinskemu ministerstvu zdelo pripustno, ter bodo na to stran veljali dotični posebni obratni predpisi, ki jih izdd trgovinsko ministerstvo.
§. 6.
Koncesijonarjem se priznava pravica, da s posebnim dovolilom državnega upravstva in s pogoji, ki jih to postavi, naredé delniško družbo, katera naj stopi v vse pravice in zaveznosti koncesionarjev.
Izdaja prednostnih obligacij je izključena.
Nasproti pak se koncesijonarjem priznava pravica, da izdadé prednostnih delnic, ki gledé obresto-vanja in razdolžbe imajo prednost pred osnovnimi delnicami, do zneska, kakor ga ustanovi državno upravstvo.
Dividenda, ki pristoji prednostnim delnicam, preden nastane osnovnim delnicam pravica do dividende, pri čemer pa ne bodi nobenega doplačila iz doneskov poznejših lét, ne sme se odmerjati z več kakor štirimi odstotki.
Znesek resnične in pa nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila državnega upravstva.
Pri tem naj veljâ to načelo, da se ne smejo v račun postavljati nikakoršni drugi stroški razen stroškov za sestavo projekta, za gradnjo in vredbo železnice in za dobavo vozil res uporabljenih in prav izkazanih, prištevši interkalarne obresti, ki so bile med grajenjem res izplačane, in kar je bilo res kurzne izgube pri dobavi glavnice.
Ako bi po dogradbi železnice bilo treba če drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti
obratne naprave, sméjo se dotični stroški prišteti napravni glavnici, če je državno upravstvo privolilo v namerjane nove stavbe ali v pomnožitev obratnih naprav in ako se stroški izkažejo, kakor gré.
Vso napravno glavnico je treba odplačati v času, dokler traja dopustilo, po razdolžnem črtežu, ki ga odobri državno upravstvo.
Družbena pravila in pa obrazci osnovnih in prednostnih delnic, ki se izdadô, potrebujejo odobrila državnega upravstva.
(Drž. zak. št. 60.) na doslužene podčastnike iz voj-stva, vojnega pomorstva in deželne brambe.
§. 8.
V koliko je enake ugodnosti, kakor jih ustanavlja gledé na prevažanje vojakov §. 7., dodeljevati civilnim stražnim četam (varnostni straži, finančni straži i. e.) ali drugim javnim organom, to se določuje v dopustilnih pogojih.
§• 7.
Vojaščino bo prevažati po znižanih tarifnih cenah. Za uporabljanje vojaške tarife ob odpravi °seb in reči se je v tem oziru in pa gledé polajšil potujočim vojaškim osebam ravnati po določilih, katera vsak čas veljajo pri avstrijskih državnih železnicah.
§. 9.
Koncesijonarji so dolžni, v slučaju mobilizacije in vojske vsak čas brez zahtevka odškodnine ustaviti obrat dopuščene železnice v toliko in tako dolgo, kolikor bi vojaško oblastvo spoznalo, da je to potrebno za premikanje krdel ali druge vojaške operacije po kaki javni cesti, ki jo rabi železnica.
Ta določila se uporabljajo tudi za deželno brambovstvo in črno vojsko obéh državnih polovic, za tirolske deželne strelce, in za žandaremstvo, in to ne samo o potovanju na račun državne blagaj-n'ce, ampak tudi o služabnem potovanju na svoj račun k orožnim vajam in priglednim zborom.
Koncesijonarji se zavezujejo, da bodo pristopili dogovoru, med avstrijskimi železniškimi družbami členjenemu zastran nabave in imetka opravnih rečf za prevažanje vojakov in zastran vzajemnega pripo-gaganja z vozili za veče vojaške prenose, dalje da ?oo pristopili vsak čas veljajočim predpisom o želez-stvu za čas vojske, in pa dodatnemu dogovoru, 1 je obveljal 1. dné junija 1871. 1. o prenosu v m bolnikov in ranjencev, katere je ležčče preva-zah na račun vojaške blagajnice.
Vsak čas veljajoči predpis za vojaške prenose žel Zc^zn'cah in pa vsak čas veljajoči predpisi o znistvu za čas vojske zadobé za koncesionarje nj°. *n- Ve'javo z dném, ko se po dopuščeni želez-^Pnčne obrat. Predpisi enake vrste, ki se bodo Drža ^em ^asu’ ki se Pa ne bodo objavili po lia •tlern zakon’ku, zadobé za koncesijonarje ve-n moč, kadar se jim bodo uradoma priznanih.
§• 10.
Dopustilna doba in ž njo vred v §. 9. lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na devetdeset (90) let, računčč od današnjega dné, ter mine po tem roku.
Državno upravstvo smé izreči, da je dopustilo tudi pred iztekom gorenjega roku izgubilo svojo moč, ako se ne bi izpolnjevale dolžnosti, v §. 3. ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, ter bi se kak prestop roku ne mogel opiavičiti po zmislu §. 11., lit. b) zakona o dopuščanju železnic.
§• H.
Obrat železnice, ki je predmet te dopustilnice, vodi na račun koncesionarjev država. Kako naj se vodi ta obrat, vravnà se s posebno obratno pogodbo, ki se sklene med državnim upravstvom in koncesijonarji.
§• 12.
lik , ® dolžnosti imajo koncesijonarji samö v torom' ° 'k0* Se ni'*‘ 'zP°lnjevan.ie z(ll izvršljivo z ozi-dodepa C'ruk’°lnosl te proge in na olajšila, vsled tega Jona gledé na napravo, opremo in vrsto obrata.
oziral^0nCeS^0nari' so dolžni, pri oddaji služeb 1 se Po zmislu zakona z dné 19. aprüa 1872. 1.
Koncesijonarji imajo dolžnost, državnemu upravstvu na njegovo zahtevo vsak čas dopustiti soporabo železnice za promet med že obstoječimi železnicami ali pa takimi, ki se bodo še le napravile in bodo v državnem obratu, in to takö, da ima državno upravstvo pravico, prosto ustanavljaje tarife, za primerno odškodnino odpravljati ali odpravljati
dajati cele vlake ali posamezne vozove po sopo-rabljani železnici ali posameznih njenih kosih. Ta so-poraba naj se vendar vrši samö toliko, da se ž njo ne moti lastni pravilni obrat soporabljane železnice
Odškodnina, katero bo opravljati, ustanovi se po določilih, razglašenih v prilogi C k dopustilnici z dné 1. januvarja 1886. 1. za cesarja Ferdinanda severno železnico v Državnem zakoniku izleta 1886. na strani 63.
§• 13.
Državno upravstvo si pridržuje pravico, da smé dopuščeno železnico, ko bo dodelana in v obrat izročena, vsak čas odkupiti po nastopnih določilih :
1.	Da se ustanovi odkupnina, seštejejo se letni čisti donosi, kar jih je podjetba imela v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom; od tega se odbijejo čisti donosi najslabejših dveh let in potem se izračuni poprečni čisti donos ostalih petih let.
Po spredaj stoječih določilih najdeni poprečni donos naj potemtakem koncesijonarjem država kot odškodnino za odkup železnice plačuje v še ostali trajni dobi dopustila v polletnih obrokih, dospeva-jočih vsako leto 30. dné junija in 31. dné decembra.
2.	Ko bi se pak železnica odkupila pred preteklim sedmim obratnim letom, ali kadar bi po določilih odstavka 1. najdeni srednji čisti donosne dosegel vsaj letnega zneska, ki je potreben za pogojeno obrestovanje in razdolžitev posojila, katero koncesijonarji vzprejmö pri deželni banki kraljevine češke, in pa za štiriodstotno obrestovanje in razdolžitev po državnem upravstvu odobrene delniške glavnice v času, dokler traja dopustilo, tedaj bodi odškodnina, ki naj jo dâ država za odkup železnice, v tem, da država namesto koncesijonarjev sama plača posojilo, katero bodo koncesijonarji vzprejeli pri deželni banki kraljevine češke, in pa spredaj navedeno letnino za delniško glavnico v polletnih obrokih 30. dné junija in 31. decembra vsakega leta po do-spélosti.
3.	Državi se pridržuje pravica, da tedaj, kadar se odkup opravi na podstavi srednjega donosa po zmislu odstavka 1.,kadarkoli namesto še ne dospelih letnih plačil plača glavnico, enako znesku glav-niške, računčč obresti od obresti, po štiri od sto na leto diskontovane vrednosti onih plačil, ki jih je po določilih odstavka 1. opravljati polletno.
Ako se država, odloči plačati, to glavnico, plača naj jo v gotovini ali z državnimi zadolžnicami, kakor
si to sama izbere. Državne zadolžnice je pri tem računiti po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem polletju na dunajski borzi zaznamovali o državnih zadolžnicah enake vrste.
4. Izplačavši odkupnino, pride država po odkupu železnice in z dném tega odkupa brez daljne odplate v bremen čisto, oziroma samo s še ne odplačanim ostankom pri deželni banki kraljevine češke vzprejetega posojila obremenjeno last in v užitek te tukaj dopuščene železnice z vsemi dotič-nimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, vštevši tudi vozila in gradivne zaloge in pa iz na-pravne glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade, ako le-ti niso že bili namenu primerno uporabljeni z odobrilom državnega upravstva.
§- n.
Ko mine dopustilo in tistega dné, ko mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena last in užitek tu dopuščene železnice in vsega premičnega in nepremičnega pristojstva, vštevši tudi vozila, gradivne zaloge in pa kake iz napravne glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade v obsegu, povedanem v §. 13., št. 4.
Ako to dopustilo mine in pa tudi, ako se železnica odkupi (§. 13.), obdržč koncesijonarji last pričuvnega zaklada, napravljenega iz lastnih donosov podjelbe, in pa kar bi imeli po obračunih tirjati, potem last posebnih del in poslopij, napravljenih ali pridobljenih iz lastne imovine, katere so si oni sami sezidali ali pridobili po pooblastilu državnega upravstva z izrečnim pristavkom, da té reči niso pristojstvo železnice.
§. 15.
Državno upravstvo ima pravico, prepričati se, da je gradnja železnice in pa obratna naprava po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo.
Tudi ima državno upravstvo pravico, po svojem človeku pregledovati gospodarstvo, in sosebno po nadzornikih, ob stroških koncesijonarjev pošilja-nih — kakorkoli se mu vzvidi primerno — Prl' gledovali, da se delo izvaja po projektu in po P°' godbi.
Ako se napravi délniSka družba, ki ga postavi državno upravstvo, tudi I korkrat se mu primerno zdi, hoditi
iméj komisa1’ pravico, koli" v seje uprav-
nega svéta ali drugega zastopa, kateri veljâ za načelništvo družbe, in pa v vélike zbore, ter tam ustavljati vse sklepe in naredbe, nasprotne zakonom, dopustllu ali družbenim pravilom, ali pak kvarne javni koristi; toda v takem slučaju je komisarjeva dolžnost, precej si izprositi razloko trgovinskega ministerstva, katera naj se dé brez odloga ter naj veže družbo.
812.
Ukaz finančnega ministerstva z dné 1. novembra 1894.1.
o izpremembi rokov za vplačevanje hišne najmarine v okolišu mesta tržaškega.
Za tu ustanovljeno nadzorovanje železniške podjetbe ne plačujejo koncesijonarji, dokler se dru-gači ne vkrene, nikakega vračila državnemu za kladu.
Koncesijonarji se odvezujejo zaveznosti, izrečenih v §. 89. železniškega obratnega redd z dné lß. novembra 1851. 1. (Drž. zak. št. 1. iz 1. 1852.) gledé na vračilo večih stroškov, ki bi se nabrali po policijskem ali pripadninsko-uradnem nadzoru, in pa gledé dolžnosti, zastonj nabavljati in vzdrževati uradne mestnosti.
§• 16.
Ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici, v do-pustilnih pogojih ali v zakonih naložene dolžnosti, pridržuje se državnemu upravstvu tudi pravica, da se poprime zakonom primernih naredeb ter po okol-nostili izreče, da je dopustilo izgubilo svojo moč še pred iztekom dopustilne dobe.
Resno opominjaje vsakega, da ne delaj zoper to, kar ustanavlja tâ dopustilnica, in dodeljujoč koncesionarjem pravico, zastran izkazne škode zahtevati vračila pred Našimi sodišči, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustilnico in vsem, kar se v nji določuje.
V spričido tega izdajemo to pismo, navdarjeno 'L Našim velikim pečatom, v Našem države glavnem >n prestolnem mestu dunajskem osemnajstega dné meseca septembra v letu milosti tisoč osemsto devetdesetem in četrtem, Našega cesarjevanja šestinštiridesetem.
Franc Jožef s. r.
Windisch-Graetz s. r. Wurinbrand s. r. Plener s. r.
Na podstavi zakona z dné 11. junija 1894. 1. (Drž. zak. št. 110.), s katerim se finančni minister pooblašča, izpreminjati rokove za vplačevanje hišne najmarine, se ukazuje, da bo hišno najmarino, katero je v okolišu mesta tržaškega po dosedaj veljajočih določilih bilo vplačevati v polletnih, antici-pativnih, 24. dné februvarja in 24. dné avgusta dospevajočih obrokih, v tem mestnem okolišu v bodoče plačevati v štirih enakih obrokih dné 1. marca, 1. junija, 1. septembra in 1. decembra vsakega leta.
Isti vplačevalni rokovi naj po zmislu poslednjega odstavka v §. 7. zakona z dné 9. februvarja 1882. 1. (Drž. zak. št. 17.) veljajo tudi zapet odstotkov davka od čistega donosa tistih poslopij, ki so deloma ali popolnoma hišne najmarine oproščena zavoljo stavbe.
Ta ukaz zadobi moč s pričetkom davčnega leta 1895.
Plener s. r.
2i a.
Razpis finančnega ministerstva z dné 3. novembra 1894. 1.
s katerim se vreja postopanje gledé na tiste brez prehodnic v prometu med deželami avstrijsko-ogrskega carinskega okoliša brez davčne vezi se nahajajoče pošiljatve žganih opojnih tekočin, katerih adresat ne prevzame.
Gledé na tiste slučaje, v katerih kaka s pre-hodnico neobložena, z Ogrskega ali iz Bosne ali Hercegovine izvirajoča pošiljatev žganih opojnih tekočin brez davčne vez! dojde na kako, več kakor 15 kilometrov od ogrske ali bosansko-herce-govinske meje oddaljeno železniško postajo in v katerih se adresat brani, to pošiljatev prevzeti, kadar se torej ne more uporabljati niti kazensko določilo §. 10., št. 4., niti kazensko določilo §. 11, ul. 2. v zakonu z dné 18. junija 1894. 1. (Drž. zak. št. 121.), ukazuje se porazumno s kraljevim ogrskim finančnim ministerstvom na podstavi §. 15. I navedenega zakona to le:
(Sloreolsch.)
133
1.	Ako naj sc taka pošiljatev zopet na zahtevek pošiljača vrne v ozemlje, iz katerega izvira, treba je za to dovolila finančnega oblastva I. stopinje, v če-gar okolišu se nahaja izročevalna postaja železnice. Dotični prošnji pošiljača je priložiti izjavo adresata, da pošiljatve ne sprejme, in pa pošiljatve se tičoče železniške listine (vozni list, izročilnico itd.) v izvirniku ali pa v prepisu, potrjenem po železniškem upravstvu.
2.	če po pojasnilu danih okolnosti ni nobenega pomisleka, dovoli finančno upravstvo I. stopinje, da se pošiljatev vrne; na podstavi tega dovolila je dotično pošiljatev po méri določil §. 3. v navedenem zakonu zglasiti pri finančnem organu, določenem za to, sklicujoč se na dotično dovolilo.
2. Kadar bi ne hotel niti adresat prevzeti brez prehodnice došle pošiljatve niti pošiljač zahtevati njene vrnitve po zmislu tega ukaza, tedaj more železniškemu upravstvu na njegovo prošnjo, kolikor to ima pravico, razpolagati s pošiljatvo, da pokrije svoje tirjatve, finančno oblastvo I. stopinje dovoliti,
da se pošiljatev proda, ako se poprej v državno blagajnico plača znesek 35 kr. za vsak liter alkohola, ki ga pošiljatev obsega.
Plenor s. r
2 14.
Razpis finančnega ministerstva z dné 7. novembra 1894. 1.,
s katerim se povišuje splošna prodajna cena bele morske soll pri c. k. skladišču soli v Piranu.
Porazumno s kraljevim ogrskim finančnim mi-nisterstvom se z ukazom finančnega ministerstva z dné 22. avgusta 1889. 1. (Drž. zak. št. 134.) ustanovljena splošna prodajna cena za belo morsko sol pri c. k. skladišču soli v Piranu povišuje od 9 gl. 34 kr. na 9 gl. 36 kr. za meterski cent.
Ta zvišana cena stopi v moč s 1. dném janu-varja 1895. leta.
Plener s. r.