Drf UfiaK&l oVtobra 1947 kot tednik — Od 1 januar* Ja 1958 kot poltednitc — Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko - Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer •b sredah in sobotah — KRANJ — PETEK, DNE 3. JULIJA 1964 — LETO XVII. — št. 52 — CENA 20 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice Kranj, Radovljica, škof ja Loka, Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik KAREL M A K U C Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko Ob 4. juliju se Boj nadaljuje Pravzaprav se v julijskih dneh pred triindvajsetimi leti ni zgodilo nič nepričakovanega. Vse se Je v tistem trenutku moralo tako Zgoditi. Borec za svobodo je tedaj svojo misel spremenil v odločitev — brez strahu je stopil v narodnoosvobodilni boj, kot ga i* učila naša Partija. Branil je svoje doline, svoje reke in svoje gore. Ker je branil svoje, je golorok premagoval smrt. Štiri leta trdne vere in nenehnega boja so ga spremenila v heroja, zato tudi svoboda ni prišla iznenada — saj po vsem tem morala priti. Za junaka z osvoboditvijo boj ni bil končan. Dolga leta izgradnje svoje deiele ga srečujemo na gradbiščih * hidrocentral, na sestankih delavskih svetov, pri strojih ... Nihče ne ve, kje se začenja in kje končuje njegova močna volja. Le borec ve, da nikoli ne sme drlati kritem rok. Številni borci skupaj so — tako kot pred leti v vojni s sovrainiki — dosegali uspeh za uspehom. — Nove tovarne, novi stanovanjski bloki, nove^ceste, šole in spremenjeni odnosi med ljudmi so njihovi največji uspehi: Z vsem tem pa borec še ni bil zadovoljen. Vztrajen, kot se je prekalil v oboro-lenem boju, je še. naprej delal ter se spopadel s teiavami, ki so nastajale tako hitro, kot je šel razvoj hitro svojo pot naprej. Čeprav danes skoraj na vseh Področjih druibenega in gospodarskega življenja dosegamo zavidanja vredne rezultate, težav seveda noče in noče biti konec. Prav klasičnih borčevskih napo-r°v je treba včasih, da jih °bidemo, pri tem pa so nam za hodov Je v tem času prišlo 262 ti- goste močne krivine, nezadostna Tito spet doma Točno ob 17. uri je na sur-člnskem letališču pristalo štl-rimotomo letalo, s katerim se je vrnil z enotedenskega prijateljskega obiska s Poljske predsednik Tito s spremstvom. Salve, šopki in visoki voditelji, ki so pričakali našo delegacijo, so še enkrat potrdili, kako pomemben je bil obisk, ne samo za narode Poljske In Jugoslavije, temveč za mir na vsvm svetu. Na letališču so predsednika Tita s spremstvom pričakali: tov. Kardelj, tov. Rankovič, tov. Stambolič, tov. Vukmano-vlč, predstavniki skupščine, izvršnega sveta, družbeno-po-litlčnih organizacij in diplomatskega zbora. Z ustvarjalnimi napori smo po vojni dosegli žc zelo velike uspehe. Eden izmed njih je prav gotovo tudi na področju stanovanjskega vprašanja, ki ga v prid delovnim ljudem vse hitreje rešujemo. Tako so na Jesenicah zgradili stanovanjski blok tudi za člane borčevskih organizacij, ki so nam pravzaprav omogočili, da smo pričeli z novim življenjem in da smo zabeležili tolikšne uspehe. Pogoji in zahteve Po podatkih sekretariata za tu- manjšo nosilnostjo, kot je pred-rizem se je tranzitni promet pre- pisana in cela vrsta dotrajanih ko Slovenije že v prvih štirih me- nasipov in podpornih zidov, seelh letošnjega leta povečal za Med največje pomanjkljivosti 65 odstotkov. Preko obmejnih pre- cest sodijo neurejeni vzponi, po- trejšemu razvoju turizma. Tako je na primer na cesti proti Bohinju. Ta je ena izmed redkih močno obremenjenih cest, na kateri so znak za nevarnosti postavili kar Obisk češkoslovaške delegacije KRANJ, 1. julija — Danes po-poldne je obiskala Kranj delegacija centralnega komiteja Ljudske fronte češkoslovaške socialistične republike, ki je bila na enodnevnem obisku v Sloveniji. Delegacijo je vodil član predsedstva centralnega komiteja Ljudske fronte in sekretar CK KP CSSR Vladimir Kouokv, spremljala pa »ta jo sekretar za mednarodne zveze in delovanje Zveznega odbora SZDL vecani promet — Cestne povezave jakša Petrič in češkoslovaški ve-z Bohinjem, Pokljuko, Planico bo l?posl*ni* v pogradu Antonin , i ,f .vv .ii.v.. Kroužll. Clanl delegacije so ime- treba V najkrajšem CaSU izboljšati H v Kranju razgovore s predstav- nlki občinske skupščine o našem Kako so ceste pripravljene za po- le ob skrajni ppzornosti voznikov, so najbolj nevarni odseki skozi naselja. Občinska skupščina Radovljica bi bila že letos pripravljena prispevati svoj delež za iz- soč tujih turistov. Velik del izmed širina in podobno, kar vse zahte-teh je dopotoval preko gorenjskih obmejnih prehodov in nadaljeval pot z avtomobili po gorenjskih cestah. . Zgled, in v pomoč vztrajnostne izkušnje aktivnih udeležencev boja, ki nam je prinesel dragoceno svobodo. .-Bo/ torej tudi z uveljavitvijo sistema delavskega samoupravljanja še ni zaključen, številnih do-brin, ki so jih zdaj deležni borci tn njihovi mlajši nasledniki, ne Sfne biti dovolj. Za to je potrebno trdo delo nas vseh — borcev Za lepše življenje. Jutri bomo praznovali njegov dan. Kot že vsako leto doslej bo-mo tudi tokrat obudili spomine na hoj, na zmage in na povojne uspehe. Praznično razpoloženje bo trajalo do začetka novega delov-nika, ko bomo spet stopili v vsakdanje življenje, ko se bomo spet spoprijeli s težavami. — Zakaj brez premagovanja ovir in nepredvidenih okoliščin ni uspehov, nj boljšega življenja. To so vedeli borci pred triindvajsetimi leti ln tega se moramo zavedati mi, Saj je v nas živa njihova vera in stah L, II. in III. reda je nam-njihov nazor. reč kar 50 zasilnih mostov z za 18 kilometrov skupaj, ker na bolj'šanje te ceste, vendar nj bilo vsem odseku ni pogojev za nor komunalnem sistemu, zatem pa so si ogledali Bled. V Cerkljah za praznike Danes zvečer bodo v Cerkljah v va počasno odvijanje prometa. Marsikje je prav cesta ovira hi- malno vožnjo. Razen številnih ovinkov, ki dovoljujejo srečanje drugih soinvestitorjev. Zahteve po Počastitev dneva borca izročili svojemu namenu javno razsvet- Te so v tem času pred najhujšo Obremenitvijo v letu, saj se že tako močnemu običajnemu prometu z osebnim avtomobili, tovornjaki in avtobusi pridruži še živahen turistični cestni promet. Odgovore na vprašanja o tem, (kako so ceste na to pripravljene, smo bodili na cestnem podjetju v Kranju. Danes slavnostna otvoritev žičnice na Vogel Veliko zanimanje BOHINJ, 3. Julija — Danes ob 11. uri je sekretar izvršnega sveta za turizem in gostinstvo Janko Potočnik v navzočnosti številnih Kljub gornji ugotovitvi o po- gostov izročil v obratovanje prvo novnem povečanju prometa v pri- nihalno žičnico v naši državi, merjavi z lanskim, ima podjetje Gondolsko žičnico iz Bohinja na za vzdrževanje cest letos na voljo Voge, je y zadnJlh treh letih zgra-celo manj sredstev kot lani. Zato dUo ikofJeloSko podJetJe Trans. seveda m mogoče govoriti o kaks- ^ nih bistvenih izboljšavah, čeprav bi bile te zelo potrebne. Na če- ška Metalna. — Današnji otvoritvi bodo prisostvovali predstavniki republiških družbeno političnih in Za prenočišča še ni zadreg Najboljši hoteli že oddani — Največ turistov pričakujemo od 15. julija dalje Današnji dan pomeni formalni znanih, a zato nič manj prijet- začetek glavne turistične sezone, nih krajih. *e nekaj časa z veseljem ugotav- Kot je iz podatkov o rezervaci-Iiamo, st°v, predvsem tujiih, letos spet gostinski objekti v krajih, ki tu Povečalo in, da je povpraševat je ristom lahko nudijo kaj več, tudi P° turističnih zmogljivostih več ob sorazmerno visokih cenah pen- *°t zadovoljivo. Boljši gostinski sionov ne bodo imeli prostih sob. objekti v priznanih turističnih Vnrašanje pa je, kako bo v kra- £©ntrih Gorenjske so že nekaj jin, ki jih sicer obiskujejo skrom oblastnih organov, zastopniki vseh gorenjskih občin, turističnih tn športnih organizacij, večjih podjetij ter seveda predstavniki inve- blejske smeri stltorja in gradečega podjetja. Prvič je bila otvoritev žičnice predvidena že lani ob dnevu repu biiike, ker pa tedaj še niso bila zaključena vsa dela, so otvoritev prestavili na dan mladosti. Ko pa si je pred tem republiška komisija ogledala objekt, je ugotovila vrsto pomanjkljivosti — in otvoritev so znova prestavili za poldrugi mesec. Preteklo soboto je komisija, ki jo je imenoval republiški sekretariat izvršnega sveta z.a industrijo, vogelsko žični vo spet pregledala. Sicer je ugotovila še vedno nekaj pomanjkljivosti, ki pa ne vplivajo na obratovanje žičnice, zato je odobrila tehnični prevzem in otvoritev. V sredo dopoldne smo se z gondolo odpeljali na Vogel, zakaj, ureditvi te ceste so posebno močne sedaj, ko je speljana žičnica na Vogel in bo potrebna dobra povezava z Bohinjem tudi pozimi. te drugo leto bo morala biti na vrti cesta do Planice, da bo tako pripravljena na veliko planiško prireditev v letu 1966. V načrtu je ureditev parkirnega prostora ob carinarnici in v bližini skakalnic ter razširitev obstoječe ceste. Razen tega se predvideva tudi izboljšanje ceste na Pokljuko z ljavo. Postavili so 35 živosrebrn-nih luči. Samo s prostovoljnim delom so gradnjo pocenili za 700 tisoč dinarjev. Uredili so tudi parke, zelenice, nasade in nekatera pročelja hiš. Praznik dneva borca pa bodo počastili s slavnostno sejo sveta KS in KO SZDL ter drugih družbenopolitičnih organizacij. Okrasili pa bodo tudi vsa spominska obeležja iz NOB in to na Krvavcu, Ste-fanji gori, na Davovcu, Sidražu, pri spomeniku v Cerkljah in na pokopališču. Podobno je tudi v drugih bohinjskih hotelih. Edini gorenjski hotel A kategorije Toplice Bled s ceno pensio- na od 3600 do 5100 dinarjev je od- čeprav se ni bilo uradne otvori.t-dan za čas od ip. julija do 20. av- ve, žičnica že od nedelje naprej , gusta, prvih in zadnjih 10 dni obratuje in vsako uro prepelje na da se je zanimanje turi- jah za sezono mogoče sklepati, glavne sezone ima po nekaj pro- vrh kakih 15 ali 20 turistov. Pri- stih sob. V hotelu Park so vse jazni »gondo'jer« nas je v imenu sobe zasedene že od 15. junija na- uprave žičnice lepo pozdravil ln prej, predvidoma pa bo tako kar nam zaželel prijetno vožnjo. Med do 20. septembra. Pensionski gost- potjo, k| je trajala pet minut in je plačajo od 3000 do 3400 dinar- pol, je povedal tudi nekaj tehnič------ OTn.uj.mv o« w —, j—, ~ j—----- -------j-..------- jev na dan. Jelovica je ponolnoma nih podatkov, ki zanimajo potnica rezervirani za večino visoke nejši gostje, a so cene pen s ionov zasedena od 15. julija naprej. V ke, vedel pa je tudi, kje so po- vseh teh hotelih bodo skoraj iz- samezne bohinjske vasi ln kateri sezone. Seveda pa bi bila na kljub temu dvignili na okoli 2000 Osnovi tega podatka napačna trdi- in več dinarjev. Tev. da je Gorenjska za letošnje Hotel Zlatorog v Bohinju ima P°let.je Že oddana. Preostala so oddana vsa ležišča. Le v času od Jf številna ležišča v zasebnih tu- 13. julija bo v njem še mogoče ^[sticnih sobah, ki jih lastniki iz dobiti po nekaj prostih ležišč. Ce- teta v leto skrbneje urejujejo in na pensdona se v glavni sezoni Prenočitvene zmogljivosti v manj giblje med 2500 in 3200 dinarji. Za zaključek - kmečka ohcet BOHINJ — V nedeljo se bo v ni teden pričel s praznovanjem »ohlnju -začel tradicionalni turi- 80-letnice gasilskega društva Bo-■"čni jeden, ki je v domačih in hinjska Bistrica, in sicer-to nečijih turistih doslej dobil že pre- deljo dopoldne. V okviru tedna stalnih obiskovalcev. Se prav bodo v hotelu Jezero v ponedeljek posebno velja to za zaključno in v hotelu Zlatorog v petek predložitev tedna — vasovanje in vajalj barvne diapozitive o Bohi-*niečko ohcet, ki bosta na spore- nju in okolici poleti in pozimi. 5*u Prihodnjo soboto in nedeljo. Koncert moškega komornega zbo-Vasovanje se bo ob plesih folklor- ra Stane Žagar iz Krope bo v jj* skupine in petju okteta ter torek pod Skalco, kjer bo nasled-■lasbi plesnega ansambla pričelo nji dan nastop domače folklorne ključno tuji gostje. Hotel Grajski dvor v Radovljici Ima dogovor z neko angleško potovalno agencijo in bodo v niem v juliju in avgustu nastanjeni predvsem angleški turisti, soba pa si je rezerviralo tudi več'c število Nizozemcev in Nemcev. Za so okoliški vrhovi. — Vsekakor presenečenje že ob prvem stiku 7. novo žIčmNto! — Posrečena zamisel je tudi napis na blagajniškem oknu, kjer zveš, katera to-varišlca ti prodaja karte, kdo te bo hip zatem prepeljal na vrh ter kdo je tedaj strojnik ob žič- b Pol devetih' zvečer pod Skalco; naslednji dan, v nedeljo, pa bo o Pol enajstih kmečka ohcet Jtari Fužini °d bo šel potem pod Skalco, *'er bodo nadaljevali Program v spre- zabavni Sicer pa se bo letošnji turistič- skupine. Turistično društvo bo v četrtek priredilo zanimivo nagradno veslaško tekmovanje za goste, ki se bodo pomerili v turističnih čolnih, zvečer pa bo pod Skalco nastop pevskega zbora in tamburašev. J. 2. čas od 18. avgusta do 5. sontem- nlflkttM pogonu in tehnik v kon-bra je že sedaj oddanih 80 cd- tro11 vožnje! stotkov ležišč. Pension v tem ho- Obiskali smo tudi gradbišče na telu — 1800 dinarjev. „ Voglu, kjer hitro napreduje grad- Med gostinske objekte, za ka- nja novega hotela. Le-ta bo zgra-tere trenutno še ni dovolj zani- predvidoma jeseni prihodnje manja, sodita Grad Hrib v Pred- lel/)- dotlej pa bosta goste spre-dvoru in Dom pod Golico. V Gra- Jemali lični brunarici gostinskega du Hrib je za sezono oddanih pri- podjetja Zlatorog. Obratovati bo-bližno polovico prenočitvenih sla začeli danes, sicer pa sta od-zmogljivosti, pensioni veljajo od Prt" tudi že od nedelje. 1800 do 2500 dinarjev. V Domu žičnica na Vogel je velika pri-pod Golico bodo gostje plačali od dobitev za razvoj turizma v bo-1800 do 1900 dinarjev na dan, veČ- hinjskem kotu. Se zlasti pomemb-ie število gostov pričakujejo ob no vlogo bo odigrala pozimi, saj koncu julija. so na Voglu lepi smučarski tereni, V sredi sezone bodo rudi za sezona pa traja tam kar šest me-zasebne turistične sobe potrebne seccv- V okviru žičniškega sistema predhodne rezervacije. Na Bledu s Se šestimi sedežnicami in vlečno že do sedaj oddali blizu tri če- »'cami na Vogli! tudj žc gradijo trtine teh sob, v katerih je bilo P1™ 750 nietiov dolgo vlečnico, h lani 1200 ležišč, letos pa se je kl bo stekla ^ letošnjo zimo. njihovo število še močno povišalo. J. Z. V Bohinju bodo danes slavnostno izročili prometu novo žičnico na Vogel, ki jo Je zgradilo škofjeloško podjetje Trans« turist. Gondoli sicer že od nedelje naprej prevažata na Vogel prve izletnike. Po velikem zanimanju za obisk te postojanke še pred uradno otvoritvijo žičnice lahko sodimo, da bo tudi v prihodnje voženj na Vogel precej. — Foto F. Perdan pq suetu iiiiH i Gospodarsko sodelovanje med Bolgarijo in Jugoslavijo Mešana komisija zn sodelovanje jc podpisala spora/um o gospodarskem sodelovanju med Bolgarijo in Jugoslavijo. Irske okrepitve za Ciper Na Ciper bo prišlo še 400 vojakov irske vojske, ki bodo v sestavi sil ZN. Iz Cipra so tudi uradno sporočili, da se Makri nos ne bo udeležil konference držav članic Com-mcnvvcallha. Na sestanek bo odpotoval zun. minister Cipriano. Sredozemska cona bo brezatomsko področje V Sovjetski zvezi so pozdravili •klep afriških držav, da ostane sredozemsko področje brezatom-ska cona. Prvo zasedanje lega območja bo sredi Julija v Alžiru. Severni Kalimantan hoče svobodo Čeprav so se i/. Bornea umaknili indonezijski prostovoljci, so voditelji Severnega Kalimantana sporočili, da se bodo borili še naprej. Hočejo, da se Britanci in Malezijska federacija ne vmešava več v njihove zadve. Dvakrat zaporedoma so bile v Washingtonu postrojene častne čete, dvakrat so grmeli topovi v počastitev prihoda dveh državnikov ln v kratkem presledku so ponovili Igranje turške in grške himne, himne dveh držav, ki se zaradi ciprske krize gledata kot »pes ln maček«. Za ameriško angažiranost pri urejanju ciprskega spora je bil po vsem sodeč precejšen diplomatski uspeh, da sta se v Wa-sliinglonu izkrcala najprej predsednik turške vlade Ismet Inonu, iMSikaj dni zatem pa še predsednik grške vlade Papandreu. Tako je imel ameriški predsednik Johnson priložnost, da s turškim in grškim piva kom načne trd oreh, ki mu pravimo ciprski problem. .Tohnsonovo povabilo za prihod dveh državnikov v Washlngton je imelo globlje razloge, saj so Američani bolj kot kdorkoli na zahodu vznemirjeni zaradi sovražnosti na črti Atene—Ankara ln zaradi slabljenja atlantske enotnosti. Usmerjevalci ameriške politike so Imeli razen tega še vrsto polltič- Izlet na Taleš Za dan borca bo priredila mestna organizacija radovljiške ZB izlet na Talež nad Ribnem ter Zgo-žko raven. Tudi druge organizacije pripravljajo izlete v naravo, medtem ko večjih prireditev na ta dan ne bo. Nekateri člani bodo šli tudi na slovesnosti v Žiri in v Železnike. u r e m e za danes in izgledi za prihodnje dni Danes bo pretežno sončno in hladno vreme. Do ponedeljka precej sončno vreme. Kratkotrajne poslabšanje vremena bo nastopilo v noči od petka na soboto. V vzhodni Sloveniji so možne manjše padavine. Vremenska slika V zadnjih dneh se je zadrževalo nad zahodno Evropo področje visokega značnega pritiska in je zato dotekal nad Alpe ob severozahodnih vetrovih hladen zrak. Omenjeno področje visokega zračnega pritiska se postopoma razra-Sča proti vzhodu, tako da bodo naslednji frontalni valovi imeli le kratkotrajen in oslabljen vpliv na vreme pri nas. Vreme v četrtek ob 13. uri Ljubljana — pretežno jasno, 20 stopinj, zračni pritisk 1019 mi-libarov, pritisk počasi pada; Br-niki — zmerno oblačno, 19 sto« pjnj; Planica — pretežno jasno, 19 stopinj; Jezersko — delno oblačno, 17 stopinj; Triglav-Kre-darica —• zmerno oblačno, 5 stopinj. nih razlogov, da poskušajo ciprski spor Iz mrtve točke premakniti na tir počasnega urejanja. Vodilni zahodni sili hi trenutno koristil že sam videz, da je v grško-turš-klh nasprotjih uspela ublažiti politično trmo z značilnim ameriškim nagovarjanjem. zvetl. Načina, kako urediti ciprsko krizo pa najbrž še niso našli. V Washingtonu so svetovali, da bi obe državi v medsebojnih razgovorih razčistili spor. Toda takšni načrti so bili pred kratkim še z vso resnostjo zaVračani ln nesprejemljivi. vvashingtonskl razgovor nadaljuje v Londonu, ki je do sedaj vedno ustvarjal zaledje turške strani. Med tem časom so na Cipru podaljšali mandatno dobo »modrih čelad«, ki so bile po prvem U Tantovem načrtu poslane na otok samo za tri mesece. Toda Himne nasprotnikov AH je ameriška administracija to svojo nalogo opravila. Pravijo, da se Je na razgovorih v Bell hiši odvalil Američanom kamen od srca, ko so zvedeli od turškega predsednika vlade, da ne namerava s svojimi vojaki In pomorščaki kreniti na ciprski otr.k. S tem je bilo za ameriška stališča najhujše zlo odstranjeno, kajti v VVashlng-tonu so se zavedali, da bi vojaško posredovanje Turčije in Grčije pripeljalo do razkoln v atlantski Vedeti moramo tudi to, da se takšni rešitvi močno upira nlko-zijska vlada nadškofa Makariosa, ki bi ob zavlačevanju problema rajši počakala na razsodbo Združenih narodov na jesenskem zasedanju. Obravnava v stekleni palači v New Yorku pa bi dala slabo legitimacijo zahodnim silam, ki pač sedaj, dokler je še čas, vlagajo neprimerno več truda za rešitev ciprske krize. Le tako si namreč lahko razlagamo, da se razmere na Cipru sedaj ne dopuščajo, da bi se tuji vojaki poslovili. Kriza na otoku samem ni dosti popustila. Težko bi bilo verjeti, da bo do pomiritve prišlo na notranji fronti na Cipru. Dokler namreč za to ne bodo ustvarjeni boljši pogoji na zunanji fronti na Cipru. Dokler namreč za to ne bodo ustvarjeni boljši pogoji na zunanji fronti je težko pomisliti, da bi ciprski Turki in Grki kar čez noč zapustili svoje strel- ske jarke. Clprs-ki Grki si namreč obetajo, da bodo brez zunanje intervencije krizo prej ali slej rešili v svojo korist, ker so pač vsak dan bolj močni, Turki pa so se do sedaj zanašali, da bo ustavna določila stare ciprske ustave rešila turška vojska, ki ima Pa osnovi londonskega in ziirlškega sporazuma pravico intervenirati, če bi bile prekršene s pooodbo' zajamčene pravice. Notranji dialog na Cipru je zato neprimerno težji, čeprav Je tvegano pomisliti, da bi dobro rešitev za Ciper lahko našli brez upoštevanja otoča-nov. šest mesecev po izbruhu prvih sovražnosti na Cipru je podoba otoka lahko rečemo še vedno v »božjih rokah«. Morda so potovanja po zahodni polobli predsednikov turške ln grške vlade pripomogla, da pridejo do skupnih osnov za rešitev anahronlstlčne krize, ki v njej ne more skovali pravega železa nobena stran. Ljudje in dogodki m Mudle in dogodki • Uudle ln dogodki 9 Ljudje in docodki ^ I Gorenjska mladina za dan borca Borbene tradicije še vedno žive Na pohodu »Od spomenika do spomenika« bo sodelovalo 50 ekip. film za televizijo. Vsi udleženci — Snemali bodo film za televizijo; tekmovanje, kdo bo prej na Trgu revolucije; zvečer svečan sprejem — Pohod bo manifestacija mladih, ki obujajo borbene tradicije NOB. ga zverinsko obesili na križišču Blejske in Stošičeve ceste. Na rojstni hiši v starem delu mesta je spomenik Janini, ki je padla marca 1945. leta. Obiskali bodo še mnogo drugih spomenikov in se spomnili ljudi, ki so padli v NOB. Na poti jih bo spremljala sku-884 žrtvam iz kranjske pina snemalcev iz osrednjega film-Pot bo šla do spomenika skega kluba, ki bo o poti posnela Na dan borca —■ 4 .julija — bo že v zgodnjih jutranjih urah krenilo na dvajset kilometrov dolgo pot po okolici Kranja 50 ekip mladincev iz vse Gorenjske. Pohod, ki bo obenem tudi tekmovanje, se bo pričel z odhodom ekip s Trga revolucije, kjer je spomenik občine petim borcem Prešernove brigade. Spomin na mlado življenje, ki je ugasnilo v neenaki borbi s sovražnikom, je spominska plošča na Požgajevi hiši. Mladi se bodo potem seznanili še z borbo tekstilcev, potem šporniikov, ki imajo spomenik pri vhodu na stadion. Sorlijev mlin je bil zbirališče kurirjev in aktivistov iz Kranja, kjer je bil center ilegalnega odporniškega gibanja. 18. marca 1944. leta so Nemci obkolili mlin. V borbi so ugasnila življenja treh mladih ljudi. Nato pa bodo mladinci šli preko Kokrice, ki je bila skoraj vsa vključena v narodnoosvobodilno borbo. Tu je spominska plošča Francu Prestovniku — Aljoši. Okrogclska jama, v kateri je ugasnilo življenje 13 mladih življenj, je spomenik legendarni borbi. Prav blizu Okroglega je spomenik heroju Ivu Slavcu — Jok^u, pred mostom nad Struže-vim pa spomenik osemnajstim St ruževčanom. Spornim na prvega partizana Milorada Stošiča, ki so GLAS -v vsako pohoda bodo dobili embleme, pr-voplasirana ekipa prehodni pokal, drugo in tretjeplasirani pa plaketi pohoda. Tekmovalci bodo imeli postaje, kjer bodo dobili jpijačo in hrano. Nekako po štirih urah bodo prišli na cilj prvi tekmovalci. Zvečer pa bo za vse udeležence svečan sprejem s kulturnim programom. Tako bo pohod, ki je imel v začetku le tekmovalni namen, prerastel okvir in bo postal manifestacija mladih, ki obujajo borbene tradicije. T. V. Kam za Dan borca je pred nami. Vsi si želimo, da bi dan čimboljc izkoristili za počitek in zabavo. Poglejmo, kam vse bi lahko šli: v Železnikih bodo ob 20-lctnici osvoboditve odkrili spomenik 65 padlim borcem. Slavnostna otvoritev bo v soboto ob 10. viri, popoldne pa bo zabava na igrišču pri Tehtnici. Igrali bodo Veseli planšarji. V Železnike bodo vozili posebni avtobusi. V Žlreh praznujejo že ves teden. V soboto bodo mladinci, pripadniki JLA iz Postojne in obvezniki predvojačke vzgoje ponazorili napad na Žiri in osvoboditev kraja. Ob 10. uri bo slavnostno odkritje spomenika padlim borcem. Sledil bo kulturni pro- LEGENDA: 1. Trg revolucije 2. Spominska plošča 3. Obeležje — parti/anska tiskarna 4. Spomenik padlim tekstilcem 5. Spomenik padlim Športnikom 6. Spomenik padlim v Sorlijcvcm mlinti 7. Spominska plošča Prestotniik Francu — Aljoši 8. Spomenik padlim na Okroglem 9. Spomenik Ivu Slavcu — Joklu 10. Spomenik padlim Stržev-čanom 11. Spominska plošča Miloradu Stošlču 12. Spominska plošča Vidi Šinkovec — Janini 13. Spominska plošča Jožefu Strupi ju 14. Tovarna »Sava« — spominska plošča padlim Moška proga Ženska proga UiLO 8t«> Situacija proge pohoda »Od spomenika do spomenika« gram. Na Goropekah, četrt ure iz Žirov, pa bodo odprli preurejen dom. "v Organizacija ZB v Radovljici organizira v soboto izlet na TaleŽ in Zgoško raven. Jeseničani pa vabijo na veliko proslavo na Mcžakljo. Proslava bo v nedeljo dopoldan v počastitev 95-letnicc ustanovitve železarne. , . V Kranju bo zborovanje v soboto popoldne na Trgu revolucije, kjer bo sprejem ekip »Od spomenika do spomenika«. KUD v Zalogu pri Komendi priredi v nedeljo, 5. julija ob 16. uri mladinski ples. Igrali bodo Veseli hribovci. Na Mežaklji bo lepo ■ V nedeljo bo na Mežaklji osrednja proslava v počastitev 95-lctnico Železarne. Odbor za proslavo na Mežaklji pri sindikalni podružnici Železarne je poskrbel za kulturni in tudi športni program in Je razpisal več tekmovanj za čimpr1" mernejšo izvedbo praznovanj3 jeseniških žclezarjev. Na osrednji proslavi bodo nastopili združeni pevski zbori jeseniške občine ob spremljavi godbe jeseniških železarjev. Z željo, da bi poživili kulturno dejavnost so razpisali nastope zborov, zbornih recitacij s partizansko ali proletarsko tematiko, za katere bodo podeliti deset nagrad v skupni višini 200.000 d*n-Za športno-zabavni del, ki bb ob* segal vlečenje vrvi za moške, štafeto v vrečah za ženske, štafeto > vrečah za moške in gimnastičku poligon pa so razpisane praktične nagrade od najrazličnejših jedac do pijač. Razpisano pa je tudi tekmovanje v motokrosu, katerega organizacijo jc prevzelo AMD Jesenice, ki bo toliko jnteresant-mejc, ker bodo prejeli najboljši od 40 do 1001 bencina. Vojna nI nikomur prinesla nič dobrega. Se posebej velja to za naše ljudi ob zadnji vojni vihri. Mladi fantje, ki so komaj začeli živeti ln si ustvarjati življenje, so morali v gozdove. Za ceno našega lepšega življenja so se odrekli osnovnim potrebam in željam. Pu- jih. Pridobili so si strokovno znanje z dopolnilnim izobraževanjem. Marsikdo je iz priučenega delavca postal kvalificiran ali visokokvalificiran pa tudi inženir, profesor, zdravnik itd. Vendar pa čas še ne dovoljuje, da bi bilo vse v redu tudi kar se tiče skrbi za borce. rimo za njihovo V zadnjem času občini prestopili janjem. Menijo, *em področju še ki so upravičeni valnine po novih pisih. Se posebej boljše počutje, so v radovljiški od besed k deda je na njiho-okoli 200 borcev, na večje prizna-zakonskih pred- pa se bodo po- V Tržiču bolje Kako skrbimo za borce danes, 19 let po osvoboditvi m T v* 1+11 • Nasi moralni dolgovi š-ka je bila njihova prijateljica. Niso imeli niti trohice časa, da bi pomislili nase. Šli so v boj proti nad močnemu sovražniku svobode, ki je štiri leta izvajal orgije mučenja nad našim ljudstvom. Borci so po osvoboditvi zamenjali puške za orodje. Precej borcev še danes dela po naših tovarnah in ustanovah. Kljub temu, da Bekatcri nfšd imeli mo/nosfi šolanja pred vojno, kaj šele med vojno, so danes na vodilnih položa- Ponekod se še najdejo primeri, ki niso nič kaj razveseljivi, saj so borci še v mnogočem prikrajšani. Morda je bolje, da si na konkretnih primerih po naših občinah pogledamo, kako skrbimo za borce devetnajst let po osvoboditvi. Preveč se govori Tako pravijo na občinskem odboru Združenja borcev NOV v Radovljici. O borcih včasih res preveč govorimo in premalo sto- svetili skrbi za borce-kmete, ki jih je tudi še precej na področju radovljiške občine in za 72 borcev, ki še nimajo nikakšne kvalifikacije. Stanovanja za borce v tej občini so trenutno najbolj boleča točka. Letos bodo poskušali ta problem rešiti s tem, da je občinska skupščina odobrila 20 milijonov dinarjev kredita za obnovo starih hiš, kjer stanujejo borci in za dokončanje že začetih novih stanovanj za borce. Precej bolj ugodno, kot v radovljiški občini, je preskrbljeno za borce v tržiški občini. Tu imajo trenutno samo še 15 borcev z družinami, ki nimajo povsem primernega stanovanja., Toda z razumevanjem občinske skupščine bodo še letos tudi tem preskrbeli stanovanja. Ob sodelovanju s podjetji uspešno rešujejo težave borcev okrog osebnih dohodkov, stanovanj, izobraževanja, letovanja in podobno. To je tem lažje, ker so borci povečini vsi zaposleni in so si pridobili tudi kvalifikacijo v večernih dopisnih šolah. Poseben svet Z zvolitvijo nove občinske skupščine na Jesenicah so ustanovili pri Svetu za socialno varstvo Še poseben »SVET ZA ZADEVE BORCEV IN INVALIDOV«. V tej občini so lani izplačali za borce tri milijone 856.000 dinarjev priznavalnin, tako da je 31 borcev dobivalo redne mesečne priznavalnine v povprečju 6.800 dinarjev. Za letos pa je občinska skupščina predvidela za pomoč borcem Šest milijonov 816.000 dinarjev. Borci, ki so želeli, da bi ma delovnem mestu, kjer so zaposleni, dobili tudi strokovno kvalifikacijo, so v glavnem vsi to tudi dosegli. Trenutno med preostalimi borci v občini ni več za šolanje tolikšnega zanimanja, ker gre predvsem za starejše ljudi. Z dograditvijo stanovanjskega bloka ZB, ob sodelovanju s kolektivi in nekaterimi preselitvami, je bilo lani na Jesenicah dodeljeno borcem 144 stanovanj. Vrednost teh novozgrajenih stanovanj znaša 307,461.986 dinarjev. Kako z borci na kmetih? V kranjski občini nimajo več nikakršnih problemov okoli kvalifikacij borcev, ki so zaposleni. Vsi, ki so se želeli strokovno izpopolniti, so lani in predlanskim obiskovali razne strokovne šole in podobno. Nikakor pa ne morejo na zeleno vejo z borci na kmetih. Zato bo nujno, tako menijo tudi na občinskem odboru združenja borcev, tudi v tej smeri nekaj ukreniti. Točno je to, da borci-kmetje, ki se ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo, to dokaj dobro poznajo skozi dolgoletno prakso. Vendar bi jim strokovno znati )C, ki bi ga tu uporabljali, veliko koristilo. Letos se bo v Kranju vselilo V nova stanovanja okoli 60 borcev z družinami, nekaj pa se jih "° s podobno kombinacijo kot so to naredili na Jesenicah, vselilo V se dokaj dobra stara izpraznja** stanovanja. Seveda s tem še rte bo popolnoma rešen problem slano-vanj, bo pa bistveno ublažen. Borci z vse Gorenjske imajo tudi možnost letovanj na morju. sicer v Nove mgradu, kjer ic ^ razpolago osem vikend hišic z -ležišči, prvenstveno za borce 8 , renjskih občin. Letos so zgradn še eno tako hišico in računa) -da se bo na tamkajšnjem lej^ov -nju zvrstilo nad 400 borcev, sev da proti plačilu 1160 din na dan» kar pa ni malo za upokojence. Iz tega je razvidno, da imarn^ še velike moralne dolgove do stih, ki so v najtežjih časih f«V» luci je tvegali življenje, zapravil ^ zdravje in svoja najlepša Jc,n..,1( to. da si danes v svobodi. n1''!|' med enakopravnimi narodi P,aCst mo lepo sedanjost in prihodno-M. Žlvkovii 18915 *ETEir. S.iuiHa 19*4 iz naših komun # h n«SiV» komun • \7 nnšlh komun • \-* n^sih ^ t* ns»*,!h k*?**«** t-, rti, I „, .(h • It n^^Hi komun Osrednja proslava dneva borca Poljanske doline bo jutri dopoldne v žlreh, kjer bodo slovesno odkrili tudi spomenik vstaje. Na sliki je tovarna obutve Alplna, ki predstavlja steber družbenega in gospodarskega dogajanja tega kraja. »Kokra" tudi Ha Jesenicah Na cesti železarjev na Jesen jjcah •O obnovili prostore nekdanje fclovime »Runo« za poslovalnico ***ovskega podjetja »Kokra« i/. Kranja. Nova trgovina je razširjena na vse spodnje prostore stavbe, sodobno urejena in opremi j e-U*. V njej bodo prodajali manufakturo in galanterijsko blago ter tnoško, žensko in otroško konfekcijo, Z novo poslovalnico »Ko-na Jesenicah je izpopolnjena trgovska mreža, ki na Jesenicah Jj1 v jeseniški občini še ne zapeljuje potrošnika. i O urbanizmu in gradnjah v radovljiški komuni 60 odstotkov prebivalcev bo živelo v urejenih naseljih t»ko kot tržlškl Peko je tudi kranjska Planika dalj časa iskala poslovne kooperante. Na pobudo občinskih organov 80 se ta teden v Planiki sestali člani občinskega sveta za industrijo ter skupaj s predstavniki domače tovarne in tržiškega Peka proučili možnosti za medsebojno sodelovaje teh podjetij. Imenovali so Posebno komisijo, ki bo v prihodnjih tednih še naprej raziskala možnosti za kooperacijo in težnje sodelovanja postavila v ekonomske okvire. — "rizor kaže del proizvodnega Postopka v tržiški tovarni obutve Peko. Pot k večjim uspehom Proizvodno - tehnično sodelovanje med podjetjema »Peko« in »Planika« Svet za industrijo pri občinski skupščini Kranj je na pobudo šolstva. Zato naj bi posebna ko- kolektivov »Peka« in »Planike« sklical v začetku tedna posebno sejo misija, ki so jo izvolili na sestan- o poslovno tehničnem sodelovanju. Seja je bila v Planiki in tudi j^u jzm0(| članov obeh kolektivov, formalno pomeni spremembo v dosedanjem načinu dela svetov. pl.0Ulxi]);i nov0 ino;nosti stalnejše- Prvič je nek svet namesto v sejnih sobah skupščine zasedal v prosto-__. , >v .'.____ .» ril, enega Izmed prizadetih podjetij - kar na kraju samem. Mnogo *«. trdnejšega ,r, o."ga. ./...anejse- važneJŠa je seveda vsebinska plat vprašanj: svet za Industrijo je 2a sodelovanja. Ugotovljene moz-dal zgled, kako naj posamezni družbeni organi delujejo pri pospeševanju sodobnih gospodarskih gibanj. nosti pa naj bi oba kolektiva kar sproti tudi uresničevala. Samo govorjenje in sklepanje ne bi namreč koristilo nikomur. 2e zgodaj jeseni — so sklenili Posvetovanje je popolnoma jema. Zaradi bližine sta podjetji uspelo. Posebej še zato, ker je bi- že doslej sodelovali, vendar oblo že doslej očito, da bo tako so- časno in negotovo. Bolj organizi-delovanje koristilo obema partner- rano le na področju strokovnega — pa naj bi se spet sestali, takrat skupaj s svetom za industrijo tržiške občinske skupščine, da ugotovijo* prve rezultate takšnega sodelovanja. Upamo, da bo res tako. Sodelovanje bo nedvomno z.clo koristilo obema kolektivoma. — Znano je, tla razmere v čevljarski stroki niso najugodnejše. Osnova za moderno, serijsko proizvodu jo ic tudi tu dftlitev dela in izvoz. Delitev dela se lahko opravi le s Širšim poslovnim sodelovanjem in postopno, načrtno rekonstrukcijo podjetij na najsodobnejši osnovi Le tako bo izvoz donosen. Dane> žal ni najbolj predvsem zaradi Bpopremljenosti podjetij in preširokih proizvodnih programov. — Tudi na domačem trgu so težave, ker . hitreje rastejo materialni sj roški kot cene obutvi, zlasti pa sprostitvi cen surovim kožam. Zalo skladi - čevljarskih podjetij k >pnijo, s lem pa možnosti za investicije v proizvodnjo in družbeni standard ter končno tudi za osebne dohodke zaposlenih. Skupščina Radovljica je na zadnji seji obravnavala študijo o vplivnih območjih v občini Radovljica. Po temeljitem pojasnjevanju in razpravi so sprejeli sklep, ki določa ta območja in njihov prihodnji razvoj. Potrdili so tudi roke za izdelavo urbanistične dokumentacije. Zelo temeljita razprava, ki je osvetlila vsa zapletena vprašanja bodočega razvoja naseljenih mest in vasi dokazuje, kolikšen pomen pripisu jejo temu problemu. Naravna in smotrna urbanizacija je pogojena z ekonomskimi ter sociološkimi vplivi. S sprejetjem sklepa o vplivnih območjih se pravzaprav osvaja temeljni koncept, na osnovi katerega bodo izdelali urbanistične programe za ta naselja in obenem tudi zazidalne in ureditvene načrte. V novih okoliščinah bodočih razvitih območij bodo za delovnega človeka ustvarjeni vsi pogoji za udobno bivanje z razvitim družbenim in kulturnim življenjem, z vsemi potrebnimi institucijami ter ustanovami. Le v tako urejenih in razvitih naseljih, bo človeku omogočeno bolj udobno življenje. To pa je pot k napredku, k socialistični skupnosti. Koncept urbanističnega razvoja 'je razlagal arhitekt Ravnikar, v diskusiji pa je sodelovala večina odbornikov, med njimi tudi republiški urbanistični inšpektor ar* hitekf Jeral a fn direktor zavoda za urbanizem na Bledu arh. Sim-rič. Predlog določa mesta in kraje, ki imalo vse pogoje za nadali-nji komnleksen razvoj. Urbanistični dokument, predložen skun-ščini, razmejuje celotno območje Radovljice na radovljiško raven s centroma Radovljica in Lesce, na blejski kot z Bledom in Gorjam', na kronarsko-dobravsko območje z vodilnim naseliem Bohinjsko Bistrico. Radovljiška raven ima največ možnosti za industrijski razvoi. Ta nredel na dosedanji obstoječi industriji tvori nekakšen regfionalni trikot Lesce — Radovljica — B**qrunje — Zaoiiže. Tudi v naslednjih desetletjih imajo ti kraji možnost takšnega razvoja. Blejski kot, i osrednjim centrom Bledom, ji izrazito turistično območje; Iste velja tudi za Bohinj z Bistrico zlasti pa območje okrog jezera z Ukancem, Ribčevim lazom in Staro Fužino. Turistično zanimivo je tudi območje Pokljuka, Mežaklje z dolino Radovne, triglavski narodni park, dolina Save Bohinjke, dolina nad Mošnjami in Zapužami, dolina Drage, naselje ob reki Lipnici z Jelovico. Po urbanistični opredelitvi je najbolj problematično kroparsko-dohrav-sko območje, ker po dosedanjem razvoju nobeno od navedenih krajev Kropa, Lipnica ali Otoče — Posavcc, Podnart nima nikakršnih možnosti, da bi preraslo v osrednji center ali v vodilno naselje Studija o gibanju prebivalstva zadnjih sto let je pokazala, da v teh krajih ni nobenega prirastka. Sicer pa je tudi regionalno to območje zelo razdrobljeno. Z izdelavo urbanistične dokumentacije pa morajo pohiteti, ker bi se v nasprotnem primeru še naprej zavirala gradnja. Med ostalim so se odborniki iz Gorij odločno zavzemali za to, da bi se Gorje razvijale samostojno v zaključeno vodilno naselje z okoliškimi vasmi. Urbanistična zasnova ter regionalni razlogi pa zahtevajo vzporeden in skladen razvoi celotne blejske kotline z Bledom in Gorjami. kar je edino smotrno in dopustno. Tudi bohinjski odborniki so spregovorili o težavah, ki jih imajo domačini, zanosleni v turizmu in bi radi izradili hiše ob jezeru, v neposredni bližini zaposlitve. Kritizirali so, da navadno tuji prosilci dobijo dovoljeni« za postavitev hišice ob jezeru, medtem ko domačim ljudem tega niso dovoljevali. Doslej je živelo v občini Radovljica v urbanistično urejenih naseljih le kakih 25 odstotkov prebivalcev, kar je seveda daleč pod povprečjem. Obstajajo pa možnosti, da bi se po izdelani urbanistični zasnovi vključilo v prihodnjih treh desetletjih v oblikovana naselja do 60 odstotkov prebivalstva. —• J. B Na videz začarani krog. Proizvodno tehnično sodelovanje in ustrezna delitev dela, modernizacija in povečani, izvoz, ga lahko presekajo. — sik Nov hotel na Bledu julija bodo na Bledu odprli hotel s 86 ležišči, v 56 mo-r°o urejenih ~in najudobneje !j?remljenih sobah. To bo hotel Bl^' dePandansa hotela Toplice jn . Novi,hotel je A kategorije d*ilma naJlePšo lego. V vodstvu aa0Vne °rganizacije hotela Toplic da_pedali, da imajo že sedaj od- Ho pVS.e kapacitete za cel° sezo" * • Prvi gosti so dobili svoje pro- na Gorenjskem. Toplice imajo 202 ležišči, Jadran 86, Korotao 28, Trst 86, vile 19. Velik pa je problem zaradi pomanjkanja parkirnih prostorov okoli Toplic. Za Trst bodo uredili parkirišče na vzhodni strani hotela, kjer bodo asfaltirali prostor ob cestišču in ga razsvetlili. Teže je pa za hotela Toplice in Jadran, ki nimata dovolj prostorov, za številne avtomobile. Večerni in sploh celodnevni mir tamkaj precej moti tudi promet. Glavna prometna žila v Bohinj gre prav mimo hotela. V prihodnje bodo te ceste premaknili na novo želeško cesto in tako sprostili sedanjo za lo- kalni promet. 2e v jeseni bodo poleg Toplic pričeli graditi novo restavracijo in kavarno^ To bo veliko delo. Idejne projekte že pripravljajo, dela pa bodo .veljala okrog četrt milijarde. S to gradnjo bodo dokončno uredili tudi prostor pred pročeljem hotela Trst. — J. B. »ton H. e v hotelu že v četrtek, 1. ju- lija. kak0^ hoteIski otrjekt je deloma, (jjp^0. tretjino, popolnoma nov, let gl del pa je ]e obnovljen. Vsa stan 1)0 v°JTli je hotel služil za Rovanja, za skladišča in pisar-Usli nf de'av,uce in drugo. Za tla v seclaJ gradijo novi blok »o J^tanski cesti. Sobe v hotelu rili, rejene po najsodobnejših me-n Udobnosti. Vsaka soba ima Zakaj polovica otrok ne konča osemletnega šolanja? in0j ,tU^ 'n umivalnico, telefonsko »ten&18rnamo 7vezo> obložena tla, žab • ltdl V hotelu »e tudi dru Kosti Prostor, medtem ko . bodo je ** vezani na prehrano in osta-Wice°tr6be "a matični hotel To~ ni^^ticijska sredstva za grad-mi]1 adaotacijo so znašala 198 Prek n°-V m vct'ictno nc bodo do1_^0račena. Z novimi ležišči, pri-D|ienimi v Trstu, se bodo skup-n kapacite(e hotela Toplice moč-lo?.novečale in dosegle skupaj 421 ...»C. S tem bo poslala tj« go- 8tinSk a organizacija najmočnejša Posebna, komisija sveta /a šolstvo občinske skupščine v Škof jI Loki je analizirala stanje osnovnega izobraževanja na loškem področju in ugotovila, da niti polovica otrok ne konča uspešno osemletnega šolanja. Morda bo kdo oporekal, da zgornja trditev ni resnična, vendar je postavljena na podlagi točnih analiz in poročil. Pod uspešno končali menim tiste učence, ki so V osmih letih brez, vseh mogočih popravnih izpitov končali osemletno šolanje. Statistični podatki, kažejo, da je bil odstotek otrok, ki so v osmih letih končali osemletno šolanje takle: v letu 1959'60 43.57 odstotka, leta 1961 '62 43,67 odstotka, leta 1961 '62 47.85 odst., leta 1962 '63 32,97 odstotka. Za leto 1963/64 podatki točno še niso znani. Na osnovni šoli v škofii Loki jih je končalo približno 49 odstotkov, na osnovni šoli Trata pa 39 odstotkov. V letošnjem šolskem letu je bil v petem razredu OSjriOvtfe šole 201 učenec več kot v prvem razredu in 400 učencev več kot v osmem razredu. Večina otrok, ki ne konča redno osemletnega šolanja ponavlja peti razred, ostali pa se porazdelijo na višje razrede in jim uspe končali obvezno osemletno šolanje s popravnimi izpiti. Verjetno bo nastal ugovor, da to ni najbolj pereč problem. Prav gotovo je, da jih nekaj več res konča, vendar to z devetletnim, včasih tudi z. desetletnim obiskovanjem osnovne šole in številnimi popravnimi izpiti. Vse to pa spremlja znatna izguba časa in ma- terialno bremeni starše in družbo. Vsakdo si mora postaviti \pra-sanje, kje je bistveni v/rok za tako stanje. Prav gotovo je krivda že v samem programu osnovne šole (odraz tega spoznanja, da se pripravlja nova reforma osnovne šole), znatno več krivde za to pa so delovni pogoji posameznih šo!. šolska mreža Je nezadostno razvila temu ne ustreza niti materialna stran šolstva, niti kadrovska zasedba. Verjeno je precejšen vzrok takšnemu stanju tudi nezadostno in nepravilno organiziran sistem nižje organiziranih šol. Vse te probleme bo mogla rešiti le materialna podpora šolstvu tako v pogledu .same organizacije šol kot tudi v pogledu nagrajevanja strokovnega kadra. Ob tržnih dneh je na kranjski tržnici zelo velik naval, saj pridejo ljudje sem kupovat od blizu ln daleč. To kaže, da bo tržnica kmalu premajhna. Kazalo bi jo razširiti ali pa navaditi ljudi, da bodo vsak dan,prihajali na tržnico, ne pa le ob znanih semanjih'dneh — ponedeljkih ln petkih. Kultura • kultura # kultura'• kultura • kultura • kultura • kultura • kultura • kultura ® Kiif ti Spomeniki NOB - naš dolg padlim Skoraj vsa, tudi najmanjša gorenjska naselja, so poskrbela za spominska obeležja, posvečena padlim borcem in drugim žrtvam fašističnega terorja. V manjših naseljih so to spominske plošče in skromnejše oznake, v večjih večji in bogatejši spomeniki. Jutri se jim bo pridružilo še novo obeležje med Podnartom ln Desnico v spomin 16 borcem III. bataljona kokrškega odreda, ki so tu padli poleti leta 1944 in spomenik v Železnikih v spomin 65 padlih borcev iz tega kraja. Danes in jutri in še nekaj dni bodo vsa ta mesta — skromne oddolžitve umrlim za svobodo — lepo urejena in okrašena. Pozneje bodo urejena in okrašena le še. nekatera izmed njih. Prepogosto namreč pozabljamo nanje. Iz razgovora z Martinom Prešernom, vodjem oddelka NOB pri Gorenjskem muzeju, povzemamo nekatere značilne ugotovitve in predloge. Dolga pot do pregleda Občimski odbori Zveze borcev so že lani začeli z registracijo spomenikov na svojih območjih, ki bo verjetno zaključena že v prihodnjem mesecu. Poleg fotografije bo v nastali kartoteki (en izvod bodo obdržali sami, eden pa bo shranjen na glavnem odboru ZB) še opis dogodka, kateremu je spomenik posvečen, imena ali vsaj število padlih. Sele za tem bo mogoče začeti z načrtnim obnavljanjem spomenikov. Mnogi izmed tistih, ki so bili urejeni takoj po vojni, ko n,i bilo na voljo sredstev za te namene, že močno propadajo in nekatere bo treba sploh na novo zgraditi. Šele spomeniki iz zadnjih let so trajnejši in bogatejši, kot na primer v Kranju, Cerkljah, Ra-dovni in na Bledu, kjer je tudi eno izmed najlepše oskrbovanih grobišč. Zelo dobro je v zadnjem času poskrbljeno tudi za grobišče v Begunjah in v Dragi. Jeseniški pevci po Jadranu Za zaključek šolskega leta jc organiziral oktet jeseniške gimnazije tedensko turnejo po Jadranu. Oktet je vzbujal s petjem slovenskih narodnih pesmi na vsem potovanju veliko pozornost, še posebno pa na ladji »Jadran«. Kp je prepeval sebi v razvedrilo, je imel vedno več poslušalcev, naj-VCČ inozemcev. Le-ti so prosili kapitana ladje, da jim je dovolil enourni koncert. V kavarni ladje se jc zbralo nekaj sto poslušalcev, ki so bili navdušeni nad petjem jeseniških gimnazijcev Podobnih uspehov so bili deležni mladi pevci na vsem potovanju, posebno na otoku Hvaru, kjer so bili štiri,dni. Nad slovensko narodno pesmijo so bili predvsem navdušeni Angleži in Holandci. Koncert glasbene šole V ponedeljek je Glasbena šola Jesenice priredila samostojen koncert v Žirovnici. Sodelovali so gojenci vseh oddelkov. Mnogoštevilni gledalci so bili s pestrim programom zelo* zadovoljni. Ta, že trefcji letošnji koncert Glasbene šole dokazuje, da je ta ustanova tudi eden važnih činite-IJev kulturnega življenja jeseniške občine. — T. Kdo naj urejuje spomenike - Ko so občinske skupščine sprejele obvezo, da bodo poskrbele za sredstva za vzdrževanje sporočil1 kov, so povečini urejevanje poverile komunalnim servisom. Dosedanje izkušnje pa so pokazale, da to ni najbolj uspešno in, da bi bilo rmjno v to skrb tesneje vključiti organizacijo Zveze borcev. Čc že odbori ZB ne bi dobili sredstev v ta namen, pa naj bi delo vsaj nadzirali in o nepravilnostih obveščali občinski odbor. Tako pa Spomenik padlim borcem na Bledu Je med najlepšimi in najbolje oskrbo>$animl na Gorenjskem se še vse prepogosto dogaja, da so spomeniki in njihova okolica zelo zanemarjeni. V Krizah, na primer, je bila pred dnevi (upajmo, da je danes že drugače) prazna fontana spomenika, zamašen odvodni kanal bazena, v nepo-sredi bližini spomenika pa nekaj kubičnih metrov odpadnega gradbenega materiala. Tudi v Mošnjah So imeli težave z vzdrževanjem vodometa, pa so ga enostavno zasuli in zasadili rože. Tako spreminjanje prvotnih zamisli seveda izgledu spomenikov ni v prid. Zanimiv in verjetno tudi sprejemljiv je predlog, da naj bi za spomenike skrbele pionirske organizacije, ki bi lahko organizirale tekmovanja ali druge, za pionirje privlačne oblike akcij. Po sledovih skritih partizanskih zatočišč K spomenikom razen omenjenih obeležij sodijo tudi šole in domovi, ki nosijo imena partizanskih voditeljev ali cele organizacije in razni bunkerji, karavle, bolnice, tehnike in podobno. Topografska ekipa Gorenjskega muzeja že izdeluje topografije teh spomenikov od Brezovice do Bab-jega zoba, na severnem pobočju Dobrče, v Dragi, na pobočju Be-gunjščice vse do Čopove planine prj Valvazorjevem domu, Ljubon-sko in Prezrensko gmajno, čaka jih sistematično delo še naprej, od Valvazorjevega doma do Kranjske gore, na Mežaklji, v Radovni, na Pokljuki, v bohinjski in tržiški kotlini do Krvavca in v dolinskih predelih, kjer so domovi prvobor-cev, shajališča nekdanjih članov OF, skojevcev in partijcev. S tem delom je treba pohiteti, dokler se očividci še spominjajo teh krajev in so Judi pripravljeni nastopati kot vodiči. Na osnovi ooisov izdelujejo skice objektov in njihove notranjosti, tako da jih bo kdaj kol i pozneje mogoče obnoviti v prvotnom stanju. — S. Prireditve na Bledu Mesec julij je prečoj izpopolnjen s prireditvami. Na vrsti je praznovanje krajevnega praznika Bleda. Prva prireditev bo v petek, 3. julija in s tem večer plesnih želja v dvorani Kazine. 7. julija pa bo orvikrat gostoval na Bledu ansambel narodnih plesov in pesmi KUDŽ iz Subotice s folklornim sporedom. Družabna prireditev bo tudi 9. julija v Kazini. Letošnji mednarodni plesni turnir se bo pričel 11. julija in bo trajal še naslednii dan. Pričakujejo precejšnjo mednarodno udeležbo. Potekal bo po običajnem snoredu v tekmovanju standardnih ter latinsko-ameriških plesov. 14. julija bodo spet po dve ali triletnem nresled-ku nastopili na Bledu težko pričakovani Avseniki. Pred let j jih ie publika v Kazini sprejela s tolikšnim navdušenjem kot malo-Vateri ansambel. Žal. pa jih na Bledu v snoredu turističnih pri-re^'tev vidimo malokrat. Kraievno praznovanje se bo začelo 17. julija s slavnostno sejo kra;evne skupnosti in s komemoracijo. 7večer pa bo na sporedu koncert ljubljanskega sindikalnega simfoničnega orkestra. Naslednji dan, 18. julija, bo gostoval na sledil komorni pevski zbor Stane Žagar iz Krope s celovečernim •'metniškim snoredom. Sodelovali '•»Os+a tudi folklorni skupini Gorje 'i Bled. V nedeljo, 19. julija, pa 1 nromenadni koncert v zdravi-'""k-m parku in tradicionalni ''"niemet z gradu in ofoka. V okvir krajevnega nraz.nika bo 21. julija na nredvečer praznika vstaje nnstonal v festivalni dvorani sloviti madžarski zbor Josef Attila s snoredom madžarskih narodnih pesmi in plesov. Do kanca meseca bodo na vrsti še tri družabne odreditve, večer folklore v izvedbi blejske skunine in velika revija narodnih plesov in prsmi, ki jih bo predstavil ansambel Lu-žiških Srbov v festivalni dvorani. Ta bo na sporedu 29. iulija. v zadnji tretjini meseca bosta še dve šoortni prireditvi: mladinski veslaški troboi Šloveni i a—Koroška—Juliiska Benečija (25. juliia) in veslaško prvenstvo Slovence. — J. B. Ob Prešernovih nagrada še štipendije Svet za kulturo in prosveto pri kranjski občinski skupščini je na eni izmed zadnjih sej razpravljal tudi ,o podeljevanju Prešernovih nagrad in pohval. O tem so na občinski skupščini sprejeli ustrezen odlok že leta 1961. Prešernove nagrade in pohvale se podeljujejo za območje kranjske občine za dosežene uspehe na področju kulture, prosvetnega dela in ljudskega izobraževanja, umetniškega ustvarjanja ter kulturno-znan-stvenega dela. Nagrade so bile doslej 3, pohval pa sedem. Nagrajence in pohval jenec so izbirali na Takole so po pripovedovanju očividcev skicirali objekt št. 2 bolnice »S. Stol« na Zontarlcl pri Ribenskl planini na Jelovici, če bodo možnosti, ga bodo tako zlahka obnovili. ju kulturnega in umetniškega dela, na višjih in visokih šolah, doma ali v tujini. Prešernove štipendije bodo dobili tudi kulturni, znanstveni in umetniški delavci za izpopolnitev znanja ali za dokončanje dela na visokošolskih, umetniških in drugih zavodih doma ali v tujini. Na podlagi 3. člena odloka o podeljevanju Prešernovih nagrad in štipendij je občinska skupščina Kranj pripravila razpis za naslednja dela: za idejni osnutek ureditve Pungrata in njegove neposredne okolice (nagrada 300.009 dinarjev); za scenarij osrednje proslave v Kranju ob 20. obletnici osvoboditve (nagrada 200.000 dinarjev); za kulturno-umetniško ali kulturno znanstveno delo, vsebinsko vezano na 20. obletnico osvoboditve in na območje kranjske občine (nagrada 250.000 dinarjev) podlagi proste presoje in mnenj ter predlogov družbenih organizacij in zavodov s področja kultur-no-prosvetnega dela in ljudskega izobraževanja. Znesek za nagrade ni dosegel niti 100.000 dinarjev. To Vsekakor ni delovalo povsem stimulativno na kulturno umetniško ustvarjanje. Zato so na občinski skupščini v Kranju že v začetku letošnjega leta začeli razmišljati, da bi odlok o Prešernovih nagradah spremenili. Pristojni menijo, da bi kazalo tudi vsoto nagrad povišati. Kot osnovno dopolnilo odloka, ki so ga že sprejeli na občinski skupščini Kranj je, da bodo del narrrad tudi razpisali. Z razpisom bo vsekakor možno vzpodbujati in stimulirati tiste veje dejavnosti na področju kulture, ki niso enakovredno razvite z. ostalinfi. Novi odlok o podeljevanju Prešernovih nagrad in štipendij ne predvideva več pohval, marveč ■podeljevanje štipendij marljivim študentom s področja kranjske občine in ljudem, ki so zaposleni, za dokončanje študija na področ- in za zelo pomembno kulturno-umetniško ali kulturno-znanstvc-no delo, ki je bilo ali bo objavljeno, razstavljeno ali izvajano po zadnji podelitvi Prešernovih nagrad do vključno 31. decembra letos. Vsi, ki bodo sodelovali v tem razpisu za Prešernove nagrade, morajo svoja dela predložiti najkasneje do 31. decembra letos. Žirija, ki bo dela ocenila, bo predlagala občinski skupščini, da se nagrade lahko še zvišajo, ali znižajo, lahko pa se tudi ne podelijo. Odlok, ki so ga sprejeli na občinski skupščini med drugim zagotavlja, da se lahko razpiše pet nagrad, lahko pa nagrade razpišejo tudi za posebno pomembna dela na kateremkoli področju in ne da bi bila tema, ali vrsta stvaritev vnaprej določena. Nagrado bodo lahko podelili tudi za življenjsko delo. če bo na primer isto delo opravilo več avtorjev, se predvidena nagrada lahko poveča za 30 odstotkov. Posebna žirija bo vedno pregledala poslana dela, oziroma podane predloge za podelitev Prešer- novih nagrad ali štipendij, in \w posredovala občinski skupaj"' vsako leto najkasneje do 20. januarja za podelitev 1'rešernpvi1 nagrad, medtem ko za Prešernove štipendije vsako leto najkasneje v enem mesecu po preteki rok'.', ki je bil določen v razpisu. M. s Podobe prastare vere v čud t že Gorenjski muzej nam je v; novih razstavnih prostorih v MeStni hiši v Kranju (mimogrede: p"-" urejena prostora sta lepa pridobitev) pripravil izredno zanimivo razstavo votivnih podob z. Gorenjske. Gre za podobe, ki so j''1 od 17. stoletja naprej cerkvam darovali posamezniki ali mesta, ker so srečno prestali hudo bolezefl/ uspešno omejili požar, ali se, P" njihovem mnenju čudežno, ubranili drugih nezgod. Običaj se :r* nadaljeval tudi v naše stoletje, vendar te podobe niso več zanimive, ker so povečini' razni barvni tiski in kičasti izdelki. Na razstavi so zbrane zaobljub-ne podobe, ki jih hranijo: etnografski muzej v Ljubljani, muz.el v Škofji Loki, uršulinski samostan v Ljubljani in cerkve na Brdu pri Lukovici, v Cerkljah, na Javorju, Jezerskem, v Kamniku. Kropi, na Ljubnem, v Lučah, Mo; ravčah, Radovljici, Ribnem, Slan Loki, Stranju, Škofji Loki, šmarnem pri Kranju, v Tržiču in I"" njicah ter Gorenjski muzej, ^a razstava je prvi poizkus, da se t° gradivo na Gorenjskem zbere 'n ocen i. Poznavalci trdijo, da so vottvje podobe najbolj obširne zbir1-naivne umetnosti in, da so izređ" no prepričljive v svoji naivno-' Njihovi naročnik1 in izvajalci bili povsem brezbrižni za likov' kvaliteto. Gorenjske votivne poo ' be so naslikane prav po tr.k.-^ obrazcu, kakršnega najdemo tiK>: po ostali Evropi. Navadno jc sp'v daj v sobi. ali na prostem upodobljen klečeč prosilec. Noša ozna-čuje njegov stan. Nad njim SC v oblakih prikazujejo različni Prl' prošnjiki. Včasih je naslikana tudi nesreča sama: požar, dekle Pa" da s skale itd. Na vsaki izmed razstavljeni1"1 podob najdemo kaj posebno zanimivega. Največja in mikavna za" radi svoje preprostosti je votivna podoba z Brega pri Kranju. Leta 1717 so imeli vaščani ples na datl cerkvenega žegnanja. Pride huda ura in trešči na plesišče. Vsa vas pogori. Pozneje so naslikali P°T dobo v zaobljubo, da ne bodo več plesali na cerkvenem proščenju- Podoba s Suhe pri škofji L°Ki govori o požarih leta 1602 in I'5 ' za podobno so poskrbeli tudi radovljiški fantje, ko so uspe'i orne' jiti požar v Predtrgu leta 1761. Zelo zanimiva je skupinska P?" doba iz. Dražgoš. ki pripoveduj o čudežnem ozdravljenju ses V slepcev. Ozdravi jenci so stano\' sko opredeljeni. Ker gre za o7'dr.a,,_ vitve, ki so se dogodile v raz'1^ nih letih in ljudem, ki se niso V° znali, je verjetno, da jo je d naslikati krajevni duhovnik. bi ohranil spomin na »čudeže« povečal ugled cerkve. Ob otvoritvi razstave je Gorenr ski muzej izdal tudi lično br0~£. rico, ki v več jezikih opisuje v besedilo in seznam jc poskr France Zupan. — S. hrenov - Leonov; 43 Vrata so se odprla. Vstopili so moški. Geturi jc zaznal, da stopajo naravnost proti njemu. Pristopili so z obeh strani. Potem so ga zgrabili za roke. Male, lesketajoče se lisice so zašklepetale. Dva visoka bela vojaka sta se sklonila nadenj, ga dvignila na noge in mu naglo preiskala žepe. Mali samokres je glasno zaropotal, ko sta ga položila na mizo. Smitson je še vedno udobno sedel v naslonjaču, molčal, radovedno opazoval dogajanje in pozorno gledoval ujetnika. Geturi se ni upiral. Obraz je izdajal veliko presenečenje. Vojaki so odšli. »Le kako, da smo te tako neumno uieli. Dcdn.n Cetnri?« — Stotnik se ni jezil. Prijazno se je smehljal. »Mar si mislil, da te bomo sprejeli v službo, ne da bi preverili, kdo sj v resnici?« »Jaz, jaz. sem Nžorogi!« je s tihim in užaljenim glasom rekel Geturi. »Že dolgo le opazujem... To je dokaj enostavno. Navezal sem marsikaj o tebi, humbo-džumbo. Mar to ni mogoče?« stike s svojim sodelavcem v tvojem odredu in ta mi je povedal -Stotnik je bil vesel. Geturi je videl, da ga želi stotnik zvabiti, da bi se pričel odkrito pogovarjati, zato je bil previden. Partizane bi .sleherna njegova beseda drago veljala. »Jaz, jaz sem Nžorogi, bvana.« XVII. 'poglavje Kamvamba je potrpežljivo čakal Kagoto. Samega ga ni smel pustiti v mestu", poveljnik jc ukazal, da bodo odšli skupaj, še za dne. . Kagr/o se js vrnil, ko se je zmračilo. Kamvamba ga je jezno pogledal — vojak jc slab, čc ne posluša poveljnikov ukazi »Lahko padeva v past.« Kagoto je tiho prepeval borbeno pesem, copotal z nogo irt si popravljal ruto. »Tn kaj se nama utegne zgoditi?« — Bil je dobre volje, ko da M pripravljata na večerni ples. »Najini propustnici sta v redu.« Kamvamba je umolknil. Odšla sta na ulico Nad mestom so viseli črni oblaki. Tz daljave 'c bilo slišati kričanje, brnenje motorjev jn streljanje. Borca sta hodila po temnih ulicah, se previdno ozirala krog sebe, kakor divji zveri, ki sta zašli v sovražnikov obroč, »Stoj!« Izza vogala se je prikazala patrulja oboroženih plantaž-nikov. Partizana so preiskali in našli samokrese. Odpeljal; so ju po temnih stranskih ulicah, polnih oboroženih mož. Iz hiš so gonili ljudi, ki so se upirali. Zapirali so jih po seznamih. Iz. sosednje ulice je bilo slišati streljanje in kričanje vznemirjene množice. Mesto je bilo polno vojakov. Na trgu, kamor so pripeljali oba borca, so častniki pri mizah pregledovali dokumente ob luči svetilk. Moške so gonili v krog, ki so ga zapirali vojaki. Ženske in otroke so izdvojili v posebno skupino, ki, so jo stražili policisti-askariji. Večina zasliševalcev ni imela dokumentov, ki jih je predpisoval zakon in te so zadržali. Are-l i rance so tlačili na tovornjake in jih vozili v koncentracijska taborišča, kjer naj bi preverili njihovo identiteto. Iz daljave je bilo slišati grmenje. Zemlja je vzdrhtela. V zrak so puhnili ognjeni zublji. Vojaki so minirali četrt Punvani, kjer bi se utegnili skrivati pripadniki Mau-Mau, Buldožerji so že zravnali zemljišče. Izbrisali so ulice, kjer je stanovalo več tisoč Afričanov. , V temno nebo so leteli deli hiš, skupaj z vsem, kar je preostalo od starega življenja in kar je ljudi povezovalo s tem mestom zla in nasilja. Ljudje, ki so jih odpeljali, da bi preverili njihovo identiteto, se nikoli več ne bodo vrnili semkaj. Mnoge bodo, ne da bi bili kaj zakrivili, poslali v puščavske pokrajine na severu in v prenaseljene rezervate. Drugi bodo odšli v koncentracijska taborišča in zapore in ko bodo prešli vse trpljenje in zasliševanja, jih bodo poslali na vešala. In vse zgolj zato, da bi tri tisoč plantaž-nikov ohranilo svoje dobičke in da bi nekaj desetin velikih finanč- nikov iz Londona, ki so vložili denar v banke in trgovino Ken'.1e' lahko še'dalje prejemalo svoje dividende. Eden izmed aretirancev, Kikuju, se je iztrgal iz rok vojakov, ki so ga držali. »Bodite prekleti!« Kikuju je poskušal brcniti vojake, ki SO ?a prijeli. Od tovornjakov je prišel plantažnik, prav počasi pristofljl n Kikuju. molče naperil samokres na njegove prsi in Sprožil- 'Ml ' havo telč je padlo na zemljo. Plantažnik se jc počasi vrnil P' svoje mesto. V vrsti zapornikov, dolgi nekaj sto metrov, je zavladala ",r0^ na tišina. Ljudje so gledali mrtveca. Ležal je na^irbtu z. razpr strtimi rokami, Kmalu sta prišla na vrsto partizana. Kagoto sploh ni bil v/ c mir j en, ko da ga dogodki ne brigajo. >j »Poglej, Kamvamba,« je tiho zašepetal, »kako se nas M*1'1™, bojijo.« Z glavo je pokazal na tisto stran, kjer so stali oklepn; ^ mobili. »Partizani so strašnejši od leva!« »Hej, ti tamlc!« je vzkliknil mlad častnik. »Želiš kroglo'' ., Kagoto se je obrnil k njemu, se izzivalno nasmehnil in Utrio«* ■ Na vrsti je bil Kagoto. Pogumno jc stopil k mizi. Onstran mize so stali tovornjaki, podobni zidu. . »Dokumente!« Častnik z brazgotino na bradi jc iztegnil f° ne da bi pogledal zapornika. ^ Kagoto je nepričakovano odrinil belega vojaka, ki je* 8, strani, spolzel pod tovornjak in kakor kuščar izginil v tepli« ^' legli so se zapozneli streli. Kmalu se je zmešnjava polegla, Preverjanje se jc 05 Ijevalo. Beli policist, ki je stal poleg mize, je preiskoval žepe ^?^o nikov, naglo metal denar na mizo in ga prešteval. Čc je i*Pe' ( v več kot trideset šilingov, jih jc pobral, čc jc imel kdo manj, nl denar vrnil. k 1 Kamvambo so odpeljali k majhni skupini »nevarnih*. • / stala ob strani. Kmalu so jih natovorili na tovornjake, opie«*1' bodečo žico in jih odpeljali v vzhodno predmestje Nairobha. ^ Veliko taborišče je bilo nabito polno. »Nevarne« s nlWt,s 1 poseben oddelek. \ piodam Prodam novo zastekleno dvodelno okno z zračnikom zgoraj, cena 6000 dinarjev. — Orclick, Kokrica 202, Kranj 2802 Prodam staro hišo z vrtom ln gozdom, skupno 2 ha v Bodovlj-skl grapi, blizu industrije, 1 uro od Škofje Loke. Resne ponudbe pod »450.000» oddati v oglasni oddelek 2794 Kupci avtomobilov pozor! Prodam asebnl avto Fiat 1100, letnik 1960, dobro ohranjen. Možnost plačila tudi s čekom. — Naslov v oglasnem oddelku 2830 Prodam kravo s teletom -— Sr. Bela 29, Preddvor 2831 Prodam butare — Lahovče 42, Cerklje 2832 Prodam suhe smrekove deske — Naslov v oglasnem oddelku 2833 Prodam dve svinji težki od 80 do 90 kg — Cerklje 35 2834 Prodam dobro ohranjeno' Primo J75ccm s prevoženimi 5000 km — Naslov v oglasnem oddelku 2833 Prodam rabljeno sobno opravo. ~~ Ogled pri Franku, Prešernova »L 4, Kranj 2836 Prodam kravo — Šenčur 86 2837 Poceni prodam ogrodje za vzid-Ijiv štedilnik — Kocjanova št. 13, Kranj 2838 Prodam 2 postelji z mrežama ln nočnima omaricama — Kocjanova 13, Kranj 2839 Prodam prašiče po 40 kg težke T? Poizve se Cesta na klane št. 5, Kranj 2840 Prodam motorno kolo Javo 175 kub.cm za 110.000 din — Voklo ŠL 26, Šenčur 2841 Prodam avto fiat topolino kom-"1 generalno obnovljen — Naslov v oglasnem oddelku 2858 Prodam vzdldljlv števllnlk, levi, pomivalno mizo, korito • sifonom — Poizve se Jcrala, Zlato polje 6 2859 Prodam moped — Janez Ceh. Kidričeva 47, Kranj 2860 Prodam žrebeta 11 mesecev sta-!*fS* — Komendska Dobrava 5, Komenda . 2861 Prodam dvosedežnl moped, skoraj nov — Šenčur 217 2862 Prodam italijanski moped -su Per »Motomorin« — Drulovka 16, Kranj 2863 Ugodno prodam 4 nova okna, -svetlobne velikosti 90x76 in do-hro ohranjen otroški voziček, ita-JJMnakl, skoraj nov — Cesta Svobode 32, Bled 2864 kupim Kupam elektromotor 15 konjskih moči — Lahovče 42, Cerklje 2842 ostalo Mlado dekle, ki Ima veselje do dela v gostinstvu dobi takoj stalno aH začasno zaposlitev, z možnostjo priučltve. Prednost Imajo osebe s prakso. — Ponudbe sprejema pismeno aH ustmeno Mladinski dom Bohinj, p. St. Fužina 2843 Takoj sprejmemo natakarico — Dom invalidov, Levstikova ul. 8, Kranj 2805 Sprejmem krojaškega vajenca aH va jenko — Naslov v oglasnem oddelku 2807 Dam hrano ln sobo v najem za dopoldansko varstvo dveh majhnih otrok — Naslov v oglasnem oddelku 2809 Sprejmem vajenca za pleskarsko stroko — Naslov dobite v upravi lista 2844 Brivsko aH frizersko pomočnico, vsaj z dve leti praksi, sprejme Gabrijel Vajt, Kranj 2845 Ob živi meji v Rotarjevi ulici v Kranju sem pozabil torbo z ribiškim priborom. — Prosm najditelja, da jo vrne proti nagradi pri Luin, Koroška25 a, Kran j 2846 Od avtobusne postaje do ČirČ sem izgubila roza jopico. — Poštenega najditelja prosim, naj jo vrne proti nagradi. Marija Egart, Cirče 36, Kranj 2847 V nedeljo sem izgubil boršo z obleko na cesti Mengeš—Kranj — Prosim poštenega najditelja, da mi jo proti nagradi vrne v Moste št. 94, Komenda 2848 Iščem dekle, ki dela na dve izmeni za varstvo otroka, nudim hrano in sobo — Naslov v oglasnem oddelku 2849 Dvosobno stanovanje na lepem kraju v Piranu zamenjam tudi za enosobnega v Kranju ali okolici — Ponudbe pod »Takoj« 2850 Intelektualec srednjih let želi spoznati zaradi ženitve simpatično in značajno tovarlšico do 36 let. Slika zaželjena proti vrnitvi — Ponudbe poslati v oglasni odd. pod »Diskretno« 2851 Zamenjam za cement ali prodam 500 kosov saionitke — Bri-tof 75, Kranj 2852 Vrtno veselico priredi gostilna Grlic Apno v soboto, 4. jul. 1964 zvečer — Vabljeni! 2835 Upravni odbor Veletrgovskega podjetja KOKRA KRANJ razpisuje za šolsko leto 1964-65 naslednje štipendije: — EKONOMSKA FAKULTETA 1 — VIŠJA EKONOMSKA KOMERCIALNA ŠOLA MARIBOR 1 — ŠOLA ZA OBLIKOVANJE — aranžerski oddelek 1 Prosilci za štipendije morajo poleg lastnoročno napisane prošnje predložiti še naslednje: življenjepis, potrdilo o premoženjskem stanju, zadnje šolsko spričevalo ali frekentacijsko potrdilo s potrdilom o opravljenih izpitih, izjavo, da ne prejemajo štipendije nikjer drugje, karakteristiko, priporočilo ZMS oziroma šole. Prednost pri dodeljevanju štipendij imajo otroci delavcev in delavci podjetja. Prošnje sprejema Splošni sektor podjetja do vključno 30. julija 1964. Sprejmemo takoj v komercialni sektor podjetja enega uslužbenca; pogoj dovršena Ekonomska srednja šola. CENTRAL gostinsko ln trgovsko podjetje V KRANJU sprejme za čas Gorenjskega sejma od 31. 7 do 10 8, 1964 večje število 1. natakaric (j ev) 2. točajk (jev) 3. blagajničark 4. prodajalcev sladoleda Interesenti naj se zglasijo na upravi podjetja MajstroV ' trg ll/l vsak dan od 7. do 12. ure. Gasilsko društvo Predoslje priredi v nedeljo, 12. jul., ob 15. uri vrtno veselico ob vsakem vremenu. Igrajo Veseli trgovci — Vljudno vabljeni! 2854 Dne 1. julija 1964 sem izgubil na poti od Škofje Loke do Labor pri Kranju posteljno pregrinjalo iz damasta rumene barve. Poštenega najditelja prosim, da ga vrne proti nagradi na naslov Rozman Miro, Gorenjesavska cesta št. 50, Kranj 2855 Iščem sobo v Kranju. Pomagala bi tudi v gospodinjstvu — Anica Petrič, Kropa 75 2856 V nedeljo, 28. junija, sem izgubila zlato zapestnico na cesti osn. šola Naklo proti Strahinju. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi na naslov: Marija Vidic, Pivka 35, Naklo 2857 OBJAVA Dežurna služba veterinarjev v mesecu juliju: od 4.7. do 11.7. dr. Franc Ru-tar, telefon 27-04; od 11.7. do 18.7. dr. Srečko Ve-hovec, telefon 20-70; od 18.7. do 25.7. dr. Franc Ru-tar, telefon 27-04; od 25.7. do 1.8. dr. Srečko Vc-hovec, telefon 20-70. GIBfllUe PH6BIUflLSTUQ V KRANJU Poročili so se: Miloš Martinovi?, gozd. inženir in Silva Cu.k, uslužbenka; Janez Tratnik, gozdni delavec in Darinka Drinovec, kmečka delavka; Slavko Kovač, stroj, ključavničar in Jožefa Bantč, na-vijalka; Peter Mali, sprevodnik avtobusa in Veronika Volarič, ser-virka; Emil Prešeren, strojni tehnik in Ana Ostanek, trg. pomočnica; Anton Pipan, skladiščni delavec in Marija Pintar, delavka; Franc Tišler, lovski čuvaj in Ivanka Sluga, gosp. pomočnica; Stanislav Roblek, sovozač in Vida Globoenik, delavka; Ciril Hudo-bivnik, šofer in Marija Stare, šivilja; Ivan Bauman, delavec in Erika Bajt, nameščenka; Ludvik Verbič, kmet in Angela Zorman, kmečka delavka; Dragi Arsovski TT mehanik in Cecilija Cof, strti-garka: Peter Zupan, skladiščnik in Frančiška Basarac, tov. delavka; Peter štibelj, kemijski tehnik in Martina Slabe, nameščejnka; Emil Pravst, stroini ključavničar in Marija šilar, delavka. Rodile so: Štefanija škautar — deklico, Veronika Goričan — deklico, Andža Sire — deklico, Alenka Zumer — deklico, Katarina Omejc — deklico, Ivana Vrhunc — dečka, Aleksandra Toporš — deklico, Marija Šuštar — deklico, Marija Andrcjek — deklico, Pavla Brkliač — dečka, Matilda Kalan — dečka, Danijela Jugovee — dečka, Tvana Lavrenčič — dečka, Pavla Košir — dečka. Marijana Kastelec — deklico, Mariia Ferdin — dečka, Marija Hribernik — dečka, Ceernar Antonija — deklico, Nada Eniko — dečka, Katarina Mekuč — deklico. Umrl je: Anton Lavrič, star 86 let. TRZm PR6GL60 TRZNI PREGLED V KRANJU Krompir novi 80 do 90 din, stari 35 do 40 din, fižol v stročju 100 do 140 din, grah 120 do 140 din, čebula 100 din, hruške 200 do 240 din, češnje 150 do 170 din, breskve 240 do 260 din, marelice 320 do 340 din, kumare 180 do 200 din. paradižnik 260 do 280 din, jagode vrtine 320 do 350 din, solata 100 do 130 din, špinača 200 do 220 din, skuta 180 do 200 din, surovo maslo 1000 do 1100 din, pesa rdeča .100 din, kislo zelje 80 din za kg; pšenica 60 do 65 din, proso 80 din, koruza 50 do 55 din, koruzna moka 65 do 70 din, ajdova moka 160 do 180 din, ješprenj 130 do 140 din kaša 140 do 160 din, gozdne jagode 300 do 350 din, borovnice 140 do 150 din, lisičke 120 do 140 din za liter; korenček i npeteršilj 30 dO 40 din za šopek; piščanci 600 do 700 din. kokp.ši 800 do 1000 din, jajca 33 do 36 din za komad. J*j[«Ja ln tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cest« ». Tekoči ■^»n pri NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni: glavni in odgovorni ~rednlk, uredništvo in uprava 21-90. 24-75, 28-97. Naročnina: letno mesečno 110 dinarjev. Cena posameznih Številk: sreda 10, so-*j°ta 20 din. Mali oglasi za naročnike 20, za nenaročnlke 30 din bese-*' Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. Delavska univerza SKOPJA LOKA razpisuje delovno mesto DIREKTORJA. Pogoj: Visoka šolska izobraz-,l z najmanj 2 leti prakse Višja šola z najmanj 5 letno prakso na vodilnem položaju. Srednja šola z 10 letno prakso na vodilnem položaju Osebni dohodki so zagotovljeni po pravilniku DU, stanovanja ni na razpolago. Prošnje s potrebnimi priporočili sprejema do zasedbe delovnega mesta Svet delovne skupnosti DU Škofja Loka. Nagradno žrebanje Vlagajte svoje prihranke pri MEDOBČINSKI KOMUNALNI BANKI KRANJ in njenih poslovalnih enotah: na JESENICAH, v RADOVLJICI, ŠKOFJI LOKI in TRŽIČU. Kdor vloži do 30. 7. 1964 vsaj din 50.000,— ln Jih ne dvigne pred enim letom, dobi višje obresti in lahko postane dobitnik lepe nagrade. V vsaki poslovni enoti bo izžreban: televizor, radio aparat, kolo, električni gramofon, foto aparat in potovalna torba. ŽREBANJE BO V AVGUSTU 1964 Obrestne mere za vezane vloge: Vloženo za dobo nad 3 mesece obrestna mera 5,25 V« nad 6 mesecev obrestna mera 5,50 »/i nad 12 mesecev obrestna mera 6,00 °/s nad 24 mesecev obrestna mera 6,50 Vo nad 36 mesecev obrestna mera 7,00 °/o Delovna skupnost Železarne Jesenice čestita vsem občanom za 4.julij dan boroa Obenem obvešča, da bomo ta dan skupaj s proslavo 95-Ietnice Železarne proslavili na Ravnah na Mežaklji. Proslava začne ob 9. uri in bo trajala ves dan s kulturnim, športnim in zabavnim sporedom. Na proslavo bodo vozili avtobusi z Jesenic, Javornika, GoriJ ln Begunj Prevoz bo brezplačen. Preskrbljeno bo za jedi in pijačo po Izredno nizkih cenah. 4, julija vsi na Mežakljo! RAZPIS Svet Centra za pionirska letovanja Kranj razpisuje delovno mesto: GLAVNEGA RAČUNOVODJA Pogoji: srednja strokovna izobrazba in 5 let prakse. Osebni dohodki se določijo po Pravilniku Centra. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Nastop šolanih psov Klub za vzgojo športnih in službenih psov iz Celja bo gostoval v Kranju ln na Bledu. V Kranju bodo nastopili v soboto, 4. julija ob 17. uri na stadionu v Stražišču, na Bledu pa v nedeljo ob isti uri. Program obsega vaje iz ubogljivosti, vaje z orodjem, napad in obrambo in uprizoritev praktičnih vaj. RAZPIS Svet delovne skupnosti Občinske skupščine Kranj po sklepu seje z dne 8/5-1964, 3/6-1964 in 16/6-1964 razpisuje naslednja delovna mesta: I. V OBČINSKI UPRAVI: 1. geometer 2. vodja delovodnlka 3. geodetski risar i S visoka izobrazba, 6 let izkušenj administrativna Šola, 2 leti delovnih izkušenj 2 razr. srednje šole in 3 leta delbvnih izkušenj visoka izobrazba . 1 mesto upravne stroke višja . 3 mesta šefov KU sred, 5 let 7. referent za katastrsko lr»-,J!~ 'wodstVO 8. matičar srednja izobrazba in 4 leta delovnih izkušenj sred. izobrazba in 4 leta delovnih izkušenj II. MEDOBČINSKIH INŠPEKCIJ S SEDEŽEM V KRANJU: 9. urbanistični Inšpektor (za arhitekt in 6 let delovnih iz-obrnočie občin Jesenice, kušenj Kamnik, Radovljica, Šk. Loka, Kranj in Tržič) 10. kmetijski Inšpektor (za agronom in 7 let delovnih območje istih občin razen izkušenj Kamnika), 11. gradbeni Inšpektor (za gradbeni inženir in 7 let de-območje občin Kranj in Tr- lovnih izkušenj žič) III. PRIPRAVNIKOV V OBČINSKI UPRAVI: 12. upravna stroka 13. ekonomska stroka (2 mesti) 14. finančna stroka 15. gradbena stroka 16. socialni delavec 17. gradbena stroka 18. geodetska stroka 19. pisarniška stroka (2 mesti) višja izobrazba visoka izobrazba višja izobrazba visoka izobrazba višja šola za social. delavce srednja izobrazba prednja izobrazba administrativna šola Kandidati naj vlože pismene ponudbe, taksirane s 50 din, t navedbo šolske izobrazbe in dosedanjega službovanja ter priloženim življenjepisom na Občinsko skupščino Kranj. v Razpis bo zaključen v 15 dneh po objavi. Ob zaključku tedna požarne varnosti Da bi bili predstavniki posameznih podjetij s področja jeseniške občine čimbolj seznanjeni c važnosti požarne varnosti, je bilo ob zaključku tedna požarne varnosti na Jesenicah posvetovanje Udeležili so se ga predstavniki podjetij in ustanov. Predsedniku občinske skupščine Ludvika Slamniku, ki je uvodoma pojasnil namen posvetovanja, Je sledilo poročilo poveljnika občinske gasilske zveze Gregorja Novaka. Seznanil je vse s problematiko požarne varnosti v občini. Predstavniki posameznih podjetij pa sc govorili o perečih problemih požarne varnosti ter opozarjali na nujnost izobraževanja občanov. Požarno varnostne komisije bi morale biti tudi pri krajevnih skupnostih. Izpod Ljubelja V Jelendolu nad Tržičem je bilo posvetovanje z namenom, da se dogovorijo, kaj ukreniti z nekdanjim Bornovim gradom. Po dogovoru med občinsko skupščino in GG, je nameravalo namreč GG preurediti grad v stanovanjske namene. Ker bi iž gradu izselili gostilno, so se domačini temu načrtu uprli. Posvetovanja so se udeležili predstavniki muzeja, turistič-fle*t društva, kulturne zveze, SZDL, sindikalnega sveta, sveta za turizem itd Predlagali so, da Se z adaptacijo toliko počaka, da se dobe sredstva za nreureditev tega objekta 7n turistične in gostinske namene. V bodoče bi se morali za take odločitve pogovoriti z občani in ne delali računov brez krčmar j a nekje na vrhu. Blejsko kopališče Na seji sveta krajevne skupnosti Bled so se posvetovali o praznovanju krajevnega praznika. Govorili so tudi o komunalnih problemih. Najprej morajo zbrati sredstva za ureditev razsvetljave na Prešernovi cesti. Predračun je 7 milijonov. Nekaj bo prispevala občina. Drug problem pa je kopališče. Komunalno podjetje Bled ga je zgradilo v minulih letih s krediti in lastnimi sredstvi, vendar še niso urejene v kopališču športne naprave, še ni skakalnega stolpa in plavalnih bazenov. O PETEK, S. JdHfa I* M. Twain: Tom Sawyer - detektiv 28. Mahnil sem jo vzdolž reke in pri srcu ml je bilo veselo; saj sem vendar hodil na diamantih. Vsakih pet minut sem mislil, kako čaka Hal Claiton, kdaj se vrnem, in kako se vedno bolj vznemirja. »Zdajle gotovo že preklinja,« sem si rekel, »in počasi se mu pričenja svitati. Domišlja si, da sem našel diamanta, ko sva Buda preiskovala, ln jih skrivoma vtaknil v žep. Seveda ho šel takoj za menoj, toda predaleč sem pred njim in ne bo me dohitel.« Ob treh zjutraj sem prišel v Aleksandrijo, in ko sem zagledal parnik, sem mislil, da sem rešen. 29. Že se Je delal dan, ko sem odšel na krov; najel sem si kajuto, oblekel to obleko ln sedel poleg krmiiarne, da bi vse videl, in mi nič ne bi moglo uiti. šele opoldne smo odpluli in jaz sem bil že zdavnaj zaklenil svojo kabino, že pred zajtrkom sem namreč od daleč zagledal moža, ki jo je mahal proti pristanišču; njegova hoja me je spominjala na Hala Claltona ln kar slabo ml je prihajalo. Ce zavoha, da sem na ladji, sem si dejal, potem sedim tu kot podgana v pasti. Povejta, fanta, ali ni to strašno neprijetno?« 30. Dvakrat smo pristali in vselej je trajalo precej časa, da smo spet odpluli. Noč pa ni bila dovolj temna in Jack bi jo le težko popihal, ne da bi ga kdo opazil. Proti eni ponoči so zakrili nebo črni oblaki In vse je kazalo, da se bliža nevihta. Pristali smo pri skladišču lesa. Huho se je vlilo, nastal je vihar ln delavci, ki so nakladali drva na ladjo, so si nataknili vreče čez glavo. Tudi Jacku sva preskrbela eno. Vzel je svojo popotno torbo in odhitel na zadnji del ladje; tam se Je pomešal med delavce ln odšel z njimi naprej. Ko je izginil v temi, sva si oddahnila. A se nisva veselila dolgo. šport • šport • šport • šport • šport • šoort • šport • šport * šport €1 snort • ftnorl © šport iiiu turneJ* kranjskih namiznoteniških igralcev xS sem bil osmi. Odvil sem plin In prehiteval drugega za drugim. Honda me Je kar ubogala. V zavoj pri gostilni Bevc sem že zapeljal prvi« Potem sem ves drugi krog vodil. Z veliko hitrostjo sem se spe bližal zavoju pred gostilno — tam pa sem padci!« — Vzrok? »Prireditelj na cesti nI označil, koliko metrov je še do zavoja, zato sem prepozno začel zmanjševati hitrost, šlo je prehitro In ,Tl. Je centrifugalna sila vrgla po cestišču. Na treningu sem ta raV^ sicer vedno dobro speljal, na dirki pa so ml gledalci zakrili pogled tako da je bil padec neizbežen. . Pri padcu sem se tako udaril v ramo, da sem mislil nbJflza ' Ne vem, kakšna moč me je skoraj iz nezavesti vrgla pokonci. 7-8r*' bil sem rezervoar za gorivo, ki ga Je pri padcu odtrgalo z motori'• in ga z rokami pritrdil nazaj. V tem času so ostali tekmovalci VrC' vozili že tretji krog! Pognal sem se po cesti in hitro vozil pr° zavoju pred tovarno Titan. Začel sem zmanjševati- hitrost — "a šlo! Ročna (sprednja) zavora nI delovala. Zavrl sem na zadnjo, V me Je začelo tako zanašati, da sem znova padel. Hitro sem skoc na noge in tekel ob hondl, da bi jo vžgal, vendar me je obšla taK slabost, da sem se prevrnil čeznjo... Tako čudno se je odvija vse skupaj ... Nadaljeval sem vožnjo ln skušal nadoknaditi, kar je dalo. Na cilj sem prišel četrti!« v • •-ni Požrtvovalnost (ali pa celo kaj več) je bila plačana s štirim točkami, ki jih je Leon dobil za četrto mesto (3) in za najhitrej• krog (1). Po tej prvi dirki ima torej zato še vedno velike možnos^' da v kategoriji motorjev do 125 cem osvoji naslov državnega Prv'a*ilc' čeprav imata po tekmovanju v Kamniku njegova tekmeca Brc7ty in Oblak že precejšen naskok. Prvi je zbral 8, slednji pa 6 točk, mc. tem ko ima Sever prav tako 4. Toda pred tekmovalci sta še dve dn" < v Banjaluki (to nedeljo) in Beogradu (oktobra); Leon pa je želj« prvih mest. Davna želja je torej postala resnica. Leon sicer sam P1''211^.? da bi se že zdavnaj prej lahko Izpolnila, če ne bi lahkomiselno zapus' matičnega društva in odšel v Koper, kjer pa je živel le ob obljuba Vodstvo kranjskega avto-moto društva pa jc končno le uspelo om» gočltl znanemu dirkaču, da bo tekmoval na hondi, kakršno me drugimi vozita tudi asa dirkališčnih prog: Svensson in Eser. J. žontar J