Šlev. 78. T mm T MM, Ifoe 7. aproa m Posamezna Številka stane V3G Din LBlO UI). Naročnina za državo SHS: na mesec......Din M za pol lefa ..... . 120 se celo leio .... „ 240 za inozemstvo: mesečno.......Din 90 Sobotna izdaja: celoletno v Jugoslaviji .... Din 00 v inozemstvu.... » M Cene inseraiom: Enostolpna petitna vrsta malt oglasi po Din 150 in Din 2'—, večit oglasi nad 45 mm viSine po Din 2"30, veliki po Din 3'— in 4'—. oglasi v uredniškem dela vrstico po Din 6"—. Pri večjom naročilu popust izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. PošiGina ptačsna v Gotovini UredntStvo je v Kopitarjevi ulici 6/m. Rokoplat se ne vračajo; netrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 90, npravniStva 328. Političen list za slovenski narei Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797. V političnem mrtvilu. V Belgradu vlada sedaj politično mrtvilo. To je za sistem — če smemo to besedo rabiti na tem mestu — Pašičeve politike ugodno. Pašič sploh ljubi politično zatišje, v katerem se najlažje pletejo niti, kakor jih želi plesti on sam. Zato je umevno, če se povsod odmika parlamentarni tribuni. Že pet mesecev vlada Pašič s svojo sedanjo vlado, pa še vedno ni podal v parlamentu niti ene oficijelne izjave o naši notranji in zunanji politiki. In vendar v bistvu modernega parlamentarizma leži naloga vsake parlamentarne vlade, da zastopstvom, ki se nanj nasla-nja( očrta najprvo smernice bodočega delovanja, da potem po teh smernicah deluje in potem zahteva od istega zastopstva izraze zaupanja. Pašič vsega tega ne dela. Njegova politika ima v sebi vse znake orientskega despotstva. Če je kak i orientalski despot slučajno poleg sebe kedaj trpel kak parlament, je to storil ra-ii tega, da je bila slika njegove okolice pestrejša in živahnejša. Parlament, kakor dragocena perzijska preproga, ki se lepo poda, ki se udobno na njej sedi, ki pa molči, ker nima ust. Naš parlament je tudi obsojen na molk. Dovolj je, da gospod Pašič misli, dela, snuje, računi in prede za vse druge. In baš to mrtvilo o priliki velikonočnih praznikov mu je posebno dobro došlo. Za kulisami se da mnogo lepše presti. Preteklo soboto bi se imela izvesti rekonstrukcija vlade na ta način, da bi ostala dosedanja vlada, popolnila bi se le številna izpraznjena ministrska mesta. Na to posebno pritiska Pribičevič iz razumljivih razlogov. To pa se na veliko presenečenje vse javnosti ni zgodilo. Vzrok je v tem, ker je po avdijencah Pavleta Radiča na dvoru in pri Pašiču, stopila v ospredje ideja koncentracije strank. In Pašič — se zdi — je to idejo sprejel in sedaj poskuša, če ne bi se dala izvesti taka koncentracija, ki bi bila njemu ljuba. V te zakulisne spletke, ki se sedaj v času političnega mrtvila predejo v Belgradu, ima naravno redko kdo upogled. Niti se ne ve, kaj Pašič v resnici namerava, niti se točno ne ve, kaj ponujajo Hrvatje. Radikali spuščajo v svet vesti, da bi bili pripravljeni iti v koncentracijo s Hrvati, da pa so od take kombinacije izključene ostale stranke bloka, tudi Slovenci. Jasno pa je, da v tem slučaju sploh ne moremo govoriti o koncentraciji, ker bi bila to le nekoliko razširjena in pojačena koalicija. Pred nami leži nedeljska belgrajska »Pravda«, ki z ozirom na sobotne razgovore Pavleia Radiča z Davidovičem, Trumbičem in N. Petrovičem ugotavlja: »Za razbistritev položaja je zelo važno povdariti, da so Radičevci v bloku in računajo na vse kombinacije lc tedaj, če gre vanje tudi blok kot celota." To je edino mogoča, logična in poštena politika. Kaj pa, ko bi Hrvati zapustili blok in Slovence ter sami šli v vlado radi svojih strankarskih in morda celo osebnih ozirov? Na ta slučaj misli včerajšnji uvodnik »Narodnega dnevnika« z naslovom »Brez Slovencev«, V tem članku je precej ostro začrtan očitek dr. Gosarju in celi SLS, češ da je bilo »napačno, ko je dr. Gosar vrgel v skupščino disonanco, da smo Slovenci samo Slovenci«. Ta izjava naj bi bila med radikali povzročila tisto nerazpoloZenjc proti SLS in proti Slovencem, vsled katerega vsem Slovencem preti nevarnost, da ostanemo izven vlade. »Narodni dnevnik« čisto pravilno opozarja na težki gospodarski položaj slovenskega ljudstva in iz tega deducira sklep: Hajdimo v vlado! Na to dve pripombi! Prvič ni resnica, da bi bil dr. Gosar rekel, da smo samo Slovenci. Ves smisel njegovega govora je bil: Slovenci se etnično čutimo kot narod za se. Z ozirom na državo pa je izjavil, da smo in hočemo biti setavni del enega državnega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev. Da bi se pa radi soudeležbe pri vladi mogli in smeli odreči temeljni politični točki našegR programa, tega od na- ših zastopnikov nihče ne bo zahteval, kdor je prijatelj načelnosti in poštenja v politiki. Druga pripomba pa je ta: Kaj in koliko pa bi SLS, ko bi se bila odrekla svojemu programu in bila zato sprejeta v vlado, mogla storiti za Slovence in njihov gospodarski položaj? Ali nas ne uči zgodovina zadnjih štirih let dovolj jasno, da smo Slovenci skoro ves čas imeli nekatere ljudi v vladi, ki so neumorno prodajali takozvano »narodno edinstvo«, pomagali utrjevati centralizem in vse, kar se gospodom dopade — in vendar smo danes na slabejšem ko pred 4 leti? Priznamo sicer, da je v politiki treba delati s kompromisi in da mora vsaka stranka biti pripravljena, ko začne aktivno sodelovati pri državnih poslih, zapostaviti del svojega programa. Toda vprašanje tako- P-elgrad, 6. aprila. (Izv.) Radikalna stranica je že od nekdaj poskušala, da se razširi po celi državi, posebno med Slovenci in Hrvati. V tej smeri so dosedaj začenjali najrazličnejše poskuse od prevrata dalje. Zato se je o tem mnogo govorilo radi politike, ki jo je vlada pričela proti HRSS; kar se je ponekod tolmačilo, kakor da jo radikalna stranka opuslila to svojo težnjo. Sedaj se odkrivajo zekulisne priprave. Vidi se, da je bil ta nastop dobro premišljen v dosego omenjenih ciljev radikalne stranke: streti HRSS in na njeno mesto postaviti med hrvatsko ljudstvo radikalno stranko pod to ali ono firmo. V ta r.amen je bil izdelan točen načrt, ki ga radikali sedaj izvajajo. Še pred obznano .je radikalna stranka pričela pogajanja a Irankovci o sodelovanju oziroma o spojitvi obeh strank. Pogajanja so se v začetku vodila v Belgradu, se da i po preokretu Radičeve stranke pa so lako napredovala, da je radikalna stranka odposlala v Zagreb svoja delegata dr. Iv-koviča in Jeleniča, ki se vrneta jutri v Belgrad. Franlcovci, ki so dali nasvete o načinn postopan ja napram HRSS, so tudi svetovali radikalom, da morajo na Hrvaškem izvajati pritisk, dokler ta stranka ne spremeni svojega oslrc-ga stališča, ki je bila največja zapreka za irankovce v njihovi agitaciji. Jran-kovci ravno radi ostre agitacije niso imeli uspeha. Sedaj po preokretu Radičeve stranke pa smatrajo, da jim je stališče olajšano in da bodo z raznimi gesli, predvsem z obrazložitvijo preokrela radičevcev kot največjo kapitulacijo lahko z uspehom začeli boj proti njim. Oni začasno, kolikor se more izvedeti, ostanejo še hrvatska stranka, vendar se bodo v Belgradu smatrali sestavni del radikalne stranke. Poslanci — fran-kovci bi postali člani radikalnega kluba. Sedaj bi dobili zastopnika v vladi v osebi Paveliča, ki naj bi bil protiutež proti Radiču, če bi radikali z niim napravili kako kombinacijo. Sodelovanje radičevcev v vladi ne bi predstavljalo posebnega sporazuma s Hrvati, marveč bi bila to običajna parlamentarna vladna koalicija, kakor je sedaj med radikali in samostojnimi demo- Pašič Ivna nalogo pripraviti koncentracijo. Belgrad, 6. aprila. (Izv.) Popoldne je bil Nikola Paš č sprejet v daljši avdijenci. Po avdijenci se jc trdilo, da mu je bilo pri tej priliki stavljeno v dolžnost, da sondira teren v duhu obrazovanja koncentracijske vlade. Pavle Radič drugič pri kralju. Belgrad, 6. aprila. (Izv.) Popoldne ob R. uri je bil sprejet v avdienco Pavle Radič. Pri kralju se je zadržal dalje časa v razgo-j voru o političnih razmerah, posebno o razmerah na Hrvatskem. zvanega »narodnega edlnstva« je tako ozko spojeno s političnim, gospodarskim in kulturnim centralizipom, da je ni mogoče ločiti vsaksebi. Priznavati »narodno edinstvo« se pravi logično zanikati naše posebnosti in priznavati temelj, na katerem centralizem sloni. Sedanje stanje političnega mrtvila in notranjih spletk se bo raztegnilo preko velike noči. Morda bo tedaj marsikdo sedanji položaj presojal drugače, kakor ga presoja danes. Ko se snide parlament — ko bo zopet vidna ta draga kulisa našega političnega odra, tedaj bo zastor razgrnil marsikaj, kar je sedaj še skrito v tajin-stvu orientalske politične tehnike. Sicer pa danes bolj ko kedaj velja: V boju odločujejo močni živci in ne le število ter mišice! krati. To zbližanje med frankbvcd in radikali, oziroma spajanje med obema strankama pa bi se moralo prikazati kol važen napredek v konsolidaciji in ga naj bi spremljale -velike manifestacije, ki naj na zunaj potrdijo važnost tega dogodka. Tozadevni načrt je izdelan. S frankovci bodo v teku prihodnjega tedna, kakor je do sedaj narejen sporazum, izdali velik proglas na ljudstvo, v katerem bodo posebno opozarjali na težaven zunanjepolitičen položaj, ki je tak, da je mir postal problem in da z ozirom na to preti nevarnost ravno Hrvatom in Slovencem. Radi tega je polrebna popolnoma nova notranja konsolidacija političnih strank in je dolžnost Hrvatov, da se naslonijo na najmočnejšo srbsko stranko, da se bo v slučaju nevarnosti tem lažje braniti. Radikali so obenem izdelali načrt, da bi se na Hrvatskem tembolj manifestiralo te spremembe. Prva manifestacija bi bila velika letna skupščina radikalne stranke, ki bi se v tem let«, najbrže septembra, vršila v Zagrebu. Na tem kongresu bo za predsednika radikalne stranke izvoljen Nikola Pašič. Za prvega podpredsednika bi bil izvoljen eden od Hrvatov, za drugega pa eden od Slovencev. Druga manifestacija bi naj bila ob priliki proslave tisočletnice hrvatskega kraljestva. Kakor znano, mislijo Hrvatje letos proslaviti tisočletnico svojega kraljestva. Radikalna stranka namerava to proslavo spojiti s proslavo kraljevega kronanja. Kralj Aleksander in kraljica Marija še nista kronana in naj bi se kronanje izvršilo ob tej priložnosti. Dočim bi se cerkvene slovesnosti izvršile v Srbiji v Žiči, bi se državni akti kronanja izvršili v Zagrebu. Poleg tega bi vlada sodelovala na narodnih slovesnostih na Duvanjskem polju v Dalmaciji. Končno je vlada, oziroma radikalna stranka, sprejela predlog, da se pri tem osnuje nov državni red, red svetega Tomi-slava. ki bi bil največje odlikovanje in bi ga bilo več vrst. Vse to pripravljajo radikali v svrho razširjenja svoje stranke med Slovenci in Hrvati in z ozirom na to pripravljajo važne nolranjepolilične spremembe. Boj o tiskovnem zakonu. Belgrad, 6. aprila. (Izv.) Na današnji seji odseka za tiskovni zakon se je razvila daljša debata pri 9. Členu, ki določa, kdo sme in kdo mora biti odgovorni urednik. Poslanec Franc Smodej predlaga proti predloženemu vladinemu predlogu načrta, po katerem bi bile oblasti upravičene določati odgovornega urednika, da bi bil odgovorni urednik eden izmed oseb, ki stvarno izvršujejo uredniško delo. Sprejet je bil nekoliko spremenjen dr. Marko-v i č e v predlog kot kompromisen predlog. Odgovorni urednik je eden izmed tistih oseb, ki stvarno izdajajo časnike in periodične spise, ter je na listu označen kot urednik. Ni dopuščena oseba, ki ni udeležena ne pri določanju smeri ne pri odločanju. kak spi® ae bo objavil v listu in ka- teri ne. Razprava o členu 10., ki prepoveduje, da bi narodni poslanci prevzemali odgovorno uredništvo, se je na željo ministra Gjuričiča preložila na pozneje. Člena 11. in 12. sta bila z nebistvenimi spremembami sprejeta. Pri čelu 13. je dr. Žanič predlagal, da se izpusti določba, po kateri se označi kot izdajatelj lastnik tiskarne, stvarnega uredniškega arhiva in inventarja. Vladna večina je bila proti. Sprejet je bil končno predlog poslanca S m o d e j a, da se iz besedila črla beseda arhiv. Pri 4l odstavku predlaga Smodej, da se izpusti določba, da mora predstavnik kake juridične osebe, politične stranke ali društva, ki izdaja list, stanovati v kraju, kjer se tiskovina izdaja. Pri členu 14., ki govori o kolportaži, predlaga Smodej da se izpusti določba, ki zahteva, da se morajo kol« porterji prijaviti policiji in utemeljuje predlog s tem, da ta določba nasprotuje duhu člena 13 ustave. Milan Grol in dr. Žari i č podpirata ta predlog. Dr. Žanič predlaga, da se člen 14. nadomesti z besedilom starega srbskega zakona, da sme vsakdo svobodno širiti in prodajati nezabranjene tiskovine po javnih krajih in da ni treba nobene prijave na občinsko ali državno oblast. Lo za mladoletnike je dovolj, da jih urednik na lastno odgovornost prijavi krajevni oblasti. Minister Marko Gjuričič je proti* temu predlogu in je odložil razpra\o o tem členu na popoldansko sejo. Popoldne ob 5. se je seja odseka nadaljevala. Sklenjeno je bilo, da se razprava o 14. členu preloži na prihodnjo sejo. Člen 15. govori o posebnih izdajah. Vi iih je smatrati kot reden del izdaje. Člena 16. in 17. sta bila z majhnimi spremembami sprejeta. Člen IG. govori o tem, kaj se smalra za lepak. Drugo poglavje govori r> avtorskih pravicah. Poslanec Smodej predlaga, da, se oba člena črtata in izdela poseben zakon o avtorskih pravicah, ker sta oba člena 17. in 18. nezadostna in pomanjkljiva in spadata načelno v zakon o avtorskih pravicah. Večina jc njegov predlog odbila. Člen 19. (IX. poglavje) govori o ori-pnščanju inozemskih tiskovin, člena 28. in 21. pa vsebujeta določbe ustave o prepovedi listov. Vsi trije členi so bili sprejeti. Pri debati o členu 22..je predlagal Smo-d e j v smislu člena 13. ustave namesto besedila prepoved časnikov in spisov« nova formulacijo prepoved, razširjanje in prodajanje časnikov in spisov«, kar je bilo sprejeto. Dr. Žanič je predlagal, da mora v slučaju zaplembe, oblast zaplembo takoj javiti uredniku, kar je večina od. bila. Dr. Ž a u i č predlaga, da se člen 23., ki govori o pritožbah policijske oblasti proti sodnim sklepom na višjo instanco v celoti črta. Večina je njegov predlog odbila. Poslanec Smodej predlaga, da se Usmiljenim srcem«. Prejeli smo: Pozivno ua beležko, priobčeno med dnevnimi novicami v štev. 75 Vašega lista z dne 3. aprila 1925 pod naslovom >Usmiljenim srcem , zahtevam po § 19 tisk. zakona, da priobčite na istem mestu iu z istimi črkami nastopni uradni popravek: Ni res, da je uprava invalidskega doma v Celju na cesto vrgla 100 odstot. invalida Antona Tekavca, ker ni molčal, ko sta ga bila napadla dva orjunaša, pač pa je res, da je bil invalid Anton Tekavc izključen iz zavoda radi tega, ker je kršil hišni red s tem, da je pohajal brez dovoljenja po mestu in vrhu tega izostal ves dan in vso noč iz zavoda, ker je upravitelju na ponovno vprašanje, ali se hoče v bodoče pokoriti hišnemu redu, odgovoril, da rajši vidi. da ga odpusti, in ker je končno žalil upravitelja s psovko »pro-kleii buteljk. — Vel. župan: Dr. Vinko Baltič. — Nemška demonstracija proti »Obilica*. Belgrajsko akademično pevsko društvo »Obilic« potuje /e 10 dni po Poljsk m i;i prireja tam koncerte. Ko so sc pevci peljali iz Poznanja v Krakov preko nemškega Šlez-kega, so nemški nacionalci v Bcuthenu sneli z voza srbske, hrvaške in slovenske zastavo, s katerimi je bil voz ozaljŠan. Obiličovcl so nemškemu napadu niso mogli protiviti iu ni prišlo radi tega do hujšega spopada. Tem bolj prisrčen pa je bil potom sprejem v Krekovem, kjer so jih na kolodvoru pozdravili mestni župan, zastopniki oblastev in vse uči -liška mladina. — Nagla smrt na cesti. V soboto ob 8 zvečer je šel v Zagrebu skozi Slovensko ulico elektrotehnik Franjo Pečnik. Ko je prijel blizu kurilnice savskega kolodvora, ho. je nenadoma zgrudil. Mimoidoči so poklicati takoj policijskega zdravnika, toda Pečnik je izdihnil, predno je prišel zdravnik na lice mesto. Zadela ga jo srčna kap. llož jc doma iz Slovenije. Šejhal je imel 12 pomočnikov v svoji službi, ki so zanj tihotapili tobak pro!i povrnitvi stroškov in izplačila M dinarjev dnevnic. Na Še.ihaloveni stanovanju so našli še 60 k« najfinejšega tobaka in stroje za rezanje lo baka iu za izdelavo cigaret. — Higijcnska razstava v Novem Sadu je nepričakovano dobro obiskana. V ponedeljek 30. marca jo jc obiskal 30.000. obiskovalec, katerega je zdravstveni nadzornik nu gradil % zdravstvenimi knjigami. Razstavo si je ogledal tudi odposlanec Roekelellerjovegu mednarodnega nadzorstva v Parizu in njegov tajnik. — Podpora mestnemu gledališču v llito-lju. Vlada je odobrila kredit 150.000 Din za dovrŠitev novega mestnega gledališča v Bi-tolju. — Otroška bolnišnica v stipn. \ Štipu so začeli graditi otroško bolnišnico. Potrebno zemljišče je v to svrho odstopita občina brezplačno. — >Noosanc-kreniu Vam štedi na dveh straneh; prvič, ker se je zeio malo poralii. drugič, ker poveča trpežnost obutve. 102!) — Ugoden nakup vsakovrstnih oblači i lastnega izdelka v razni kakovosti z:«, gospodo, dečke in otroke Vam nudi edinole Konfekcij s k a tovarna Fran Dere n d a nizkih cenah ter si oglejte, bogato zalogo na Krjav-čevi cesti 2 (nasproti Dramskega gledališča v neposredni bližini Nunske cerkve). 210:1 in siaitrpežnejše PERILO za gospoda in dame, najmodernejše; športne Muze, predpasnike, otroške oblckce kupite najcencje — ker jc lastni izdelek — edino-lc pri F. in I. GORIČAR, Ljubljana. Sv. Petra c. 29. Iz Primorske. p Promociji, v Patlovi. Za doktorja prava sta promovirala na vseučilišču v Padovi Slovenca Josip Požru in Emil Petric. ki jc sedaj v finančnem odseku. Sledili bodo še drugi. — Mestna plinarna jc v slabem sta nju. Prciskal jo je inž. Dušan Tomšič iz Maribora ler konslatiral neekonomični obrat generatorjev. Glavni plinomer sploh ne deluj«.. V mestu je 6300 m plinovoda, porabi se 500.000 kg premoga Ker je naprava pokvarjena, je letno 84.000 m izgube na plinu. Radi lega je plin tako drag. (V Ptuju trdijo, c!u je najdražji v Evropi.) Ko bo vpeljana elektrika, sc bo moral obrat v plinarni ustavili ali pa plinarna dati v najem kaki tu- ali inozemski tvrdki. O tem bo obč. svet sklepal, ko Ivi zasvetila električna luč. —- Mesne cene. Dir 2. aprila se jc vršilo na občini posvetovanje glede cen mesa. Navzoči so bili: komisar dr. Bratinn l;ot zastopnik okr. glavarstva, župan 1 dr. Senčar, podžupan Blažek, občinski odbor niki Šcgula, Valentin in dr. Kotnik, zastopniki mesarjev i/. Ptuja in Brega g. Urban, Ž i lavec, Podgoršek, Weihsenstein Maks in Poljane ter živinozdravnika Zavadilik in .ied-lička. Dosegel re jo sporazum glede ccn: Goveje meso, prva vrsta (zadnji del volov in to-iic) 20 Din, prednji del 17 Din; 2. vrsta- zadnji del 17.50 Din, prednji del 15 Din, 3. vrsta zadnji del 15 Din. prednji del 13 Din. Tekr tinr prednji del, prša in vrat 16 Din, zadnji del, pleča in složno 20 Din, stegno brez kosti zv. zrezke 31 Din. Svinjina kg do 18 Din Svinjska jetra 10.50 Din. pljuča S Din, ledvice 13 Din, noge in rep 5.50 Din, glava 10,50 D:n. Cene veljajo od nedelj? dne 5. aprila. Meso za klobase in vojaštvo ne sme viseti v mesnicah. Policijski organ bo kontroliral, ali r,prsv{, pa se je za ponudbo zahvalil, češ, Ja ni pred Bogom nič boljSi od drugih. Tudi pri maši streže. če je ravno treba. Pri vsem tem pa ni nemogoče, da ta tretjerednik in ministrant postane glavar lomške države. Pri prvi volitvl namreč nc bo izvoljen nobeden. Pri drugi (nc ožji) volitvi pa utegnejo ciati socialisti — cia ne bo izvoljen desničar — svoje glasove tretjeredniku Marksu, Za protestante bi bil to hud poper: imeti na čelu države katoličana, in tako črnega! So šc zelaj izdali parolo, da taka nesreča nc sme doleteti Nemčije. Kako sc bo v resnici zgodilo, seveda ne morem prerokovali. Sicer je pa že to veliko, da je bil Marx kancler in drugi katoliški možje ministri. Pred vojsko je bilo to nemogoče. Toda kaj res pišem toliko o Ncmcih! ! Saj nisem prišel na Nemško ne zaradi nemške politike, ne zaradi nemškega vremena, ampak zaradi naših rojakov. No, in kako jc s temi? To sem vam nekoliko že lani opisal. Danes povem nakratko, da je moje delo zelo težavno, najbolj zaradi tega ,ker so naši ljudje tako silno raztreseni. Dognal sem, da bivajo nič manj kakor na sto različnih krajih: rudnikih in župnijah. Predvsem moramo vedeti, kje so in koliko jih je. Zato sestavljamo zdaj kolikor mogoče natančno statistiko vseh. Potem pa je treba razmišljati, kako s to-likerimi razkropljene} priti v zvezo in to zvezo vzdrževati. Kako si pomagati? Nabaviti si hočemo zvon, ki ga bodo vsi slišali in jih bo vabil skupaj. Kakšen zvon? ,.. Čuli ga boste prihodnjič. Pozdravlja Vas vse Vam znani š Slovenski orožniki v Macedonijo, srbski v Slovenijo. Točno na veliki petek, 10. aprila mora odpotovati iz slovenske Štajerske 48 orožnikov v Južno Srbijo. Prizadete so do malega vse orožniške postaje v mariborski oblasti. Povelje jo prišlo brzojavnim polom od vrhovnega orožniškega poveljstva in ministrstva notranjih zadev. V Slovenijo pa jc s 15. aprilom prestavljenih 31 orožnikov iz Srbije. Beležimo to suho dejstvo kot znak dobe, v kateri živimo. To jc novo delo vlado, v kateri sedi Žerjav. š Radfčevi agitatorji v mariborskem okraju pripovedujejo ljudem, da ni res, da bi 1 Radičevci v Belgradu priznali monarhijo. Po-temtakem so po mnenju in naziranju teh agitatorjev sienografični zapisniki narodne skupščine falzificirani. Dobro bi bilo glavne »šla-gorje- i r. P. Racličc ve: ga govora doslovno objaviti, cia radioevski agitatorji nc bodo fnr-bali naroda. š Nov društveni dom. Pri Sv. Ani v Slov. goricah sc jc ustanovi! odbor, ki hoče za tamkajšnje Prosv ;:tno društvo zgraditi D ruši v eni doni v bližini cerkve. Svet 7.a zgradbo sla podarili rodoljubkinji gospodični Poš. Prispevke za Društveni dom pri Sv. Ani sprejema Prosvetno '"društvo. Ker sc nahaja ta župnija tik ob državni in narodni meji, vsem rodoljubom toplo priporočamo, da darujejo 7/i lo potrebno stavbo. š Špeh jc na mariborskem trgu v soboto - 4. f. m. precej padel v ceni. Debeli svinj:;'-:: f-#>c!t so prodajali po 22.50 do 25 Din, meso j ! pa od 17 do 22 Din. Tako nizkih ccn za le : vrste blaga že dolgo "i bilo. Domačih špehar-jev je bilo toliko, da jc celo Strossmajcrjcv drcvorc it (ulica pri samostanu šolskih sesler) ' in Vodn;kov trg bil poln špeharjev. Tudi za ! prihodnja je pričakovati velikega dovoza ; . speha, ker je uvoz v Avstrijo sedaj nemogoč. Za velikonočni teden pripeljejo špeharji svojo i robo na veliki petek in ne v soboto, š Pri Sv. Didiu na Ostrem so namestili j (Srba za vodjo finančne straže. Mož jc sicer 1 zelo ljubezniv, a predpisov o obmejnem prometu prav nič ne razume, Obmejnim izkazni-! ca m in dvoIaslniSkira legitimacijam odreka vo. Ljudje nc smejo nili na svoja imajo onstran meje. Prepo- tik Ijcr vsako ve! posestva, lia lih vodeno jifn je nositi vodo iz ob meji itd. Kaj pravijo na to veliki župan in gg. okrajni glavarji? š Rodbina poslanca Kclcminc je, kakor poročajo iz Pastcurjevega zaveda v Celju, izven nevarnosti. Ker je Keleminov pes obgri-zcl gotovo več psov iri mačk, bo baje od polil re.nc oblnsli odrejeno, da sc uničijo vsi sumljivi psi v središki okolici. IZ PTUJA. Jama seja občinskega aveta v Ptuju clnc 4. aprila 1925. Vodi! jo je župan dr. Senčar-Pozdravil je novega odbornika Žvcgliča, ki jc stopi! na mesto trgovca Macuna. Macun se namreč preseli v Maribor, kjer prevzame Worschetovo trgovino. Nalo je poročal, da je veliki župan odobril mestni prornetin za leto 1925 dne 6. marca 1925. Tudi nočni davek za obisk gostiln jc dovoljen. Letni računski za-kijneki še niso urejeni. Občinski svet je zahteval od mestne uprave letne zaključke za 1922, 1923 in 1924 ter ji slavil termine. Mestna niti. G. župan odgovarja, da jc mišljena. - Soglasno je obi. svet odobril kupno pogodbo mestne hranilnico o prodaj: hiše Schuliiuk. Schramke Pavlu Dostalu za kupno ceno S00.025 Dir 7. inventarjem brez njiv in travnikov. Dosegla se jc ugedna konn;.' cena in mostna hranilnica bo prišla do razpoložljivega kapitala. Pravda Mestne hranilnice proti Irgovcu Schramkcrju jc tekla dv.i krat skozi vse tri instance; mestna hranilnic : je pravdo dobila. G. Schramke si jc last ' namreč predkupno pravico za nizko vsoto. V občinski posredovalni urad so bili iz.vv-:ni Biažck, Žveglič ter Sagadin kot člani, Zamuda kot namestnik. — Dne 30. marca so bili v odbor Mestne hrr.nilr.ice izvoljeni: dr. Senčar, dr. Fr. Kotnik, Anion BlaZek, notar Bfatkovič ler trgovca Alojzij Brcnčič in Fi. Iglič z Brega. Občinski svet je izvolitev so-glasno potrdil. — V odbor Muzejskega društvo so bili izmed občinskih odbornikov i;: voljeni dr. Fermcvc, obč. odbornik Šerona in tovarnar Pavel Pirich. — Kakor druga avto norana mesta izgubi tudi Ptuj mertni šolski svet, ki sc pretvori v navadni krajni šolski sv t-1, iinc »mestni« šolski svet šc sme obdržali. Soglasno so v njega bili izvoljeni- dr. Senčar, prof. cir. Fr. Kotnik, učitelj Šcrona, dr. Sikst Fichtenau in obč. odbornik Valentin. — Elektrifikacija in inštalacija v mestnih poslopjih se je oddala za približno 64.000 Din tvrdkama Transformator in Leben, in sicer magistrat, gimnazija in dekliška ljudska šola Transformatorju, deška ljudska šola, kopališče, Glasbena Matica in strelišče Lcbnu. — Gostilna na sejmišču sc odda provizorično za šest mesecev v najem gospe Kliček proti mesečni najeronini 1500 Din. Kavcija znaša trimesečno najemnino. — Izvoljen jc bil zopet stari aprovizacijski odbor. — V kuratorij Dijaškega doma in Mladike so bili soglasno izvoljeni: podžupan Biažck, dr. Bela Stuhee, gimn. ravnatelj Komljancc, prof. dr. Kotnik, Šcgula, Gorup in Steudte star. - Za mestni ubožni svet rcfeiira g. Mohorič. Volilo umrlega liskarnarja Blankcja v iznosu 1000 Din sc bo porabilo za obdaritev mestnih ubožcev o velikonočnih praznikih. Dodalo se bo še 1500 Din iz ubožne blagajne. Vsak pek bo spckcl 12 hlebov belega mlečnega kruha, razdelitev sc bo izvršila na velikonočno sobolo ob 10 dop. — Slučajnosti: Poveljstvo mesto želi, da bi sc instalirala elektrika v novi vojašnici in v oficirskem paviljonu. Ker pogajanja 7. državo za odkup vojašnice šc niso končana in dolguje vojni erar občini šc najemnino za 1. 1923, se inštalacija, ki bi slala do 40.000 Din, odkloni Klet v stari vojašnici se odda v najem Antonu Medvedu in Kraj-niku za 105 Din mesečne najemnine proti mesečni odpovedi. Dovoli sc podpora dijaškemu društvu Jugoslaviji 150 Din, Slov. dijaški zadrugi na Dunaju 250 Din, Slov. dijaški zadrugi v P.agi 300 Din, Centralnemu akad. podpornemu društvu v Ljubljani 500 Din, ljubljanskim elektrotehnikom za potovanje v Kalijo 200 Din, Ljudski narodni knjižnici v Ptuju 500 Din. Obč. svetnik Lenarčič vpraša, kaj bo z Dravo, ki sc sama noče obrniti nu levi breg radi česar jc v rokavu ob Dravi smrad. Župan odgovarja, da sc jc višiln komisija, ki sta se jc udeležila in?.. Celcslin« okrožni: gradbene sekcije in mestni poveljnik. 7a sedaj občinski delavci odkopavajo zasuti rov pod klnvn.ico. Če bo v dvanajsti-nnh kaj kredita za te namene, bo okrožna gradbena sekcija regulirala Dravni lok na levo slran, kar jc i;: higijcoskih ozirov ne- "eregrtn. I uprav« jc predložila letm zaključek 7.1 I*)??, ' obhodno potrebno, ,'avni seji je sledila tajna Ker so odseki tvarino ra sejo dobro predelali, jc ta hitro in točno potekla. Galerija, ki se je vmešavala z mcdklici v potek javne seje, si je zaslužila županov strogi ukor. Jako jc prav! Prememba posesti. G. Miha Brencič, veleposestnik in komisar okr. zastopa je kupil Dostalovo gostilno »Pri zamorcu«. G. Do-stal pa je kupil hišo mestne hranilnice. Hišo »pri Čehu« na Ljutomerski cesti je kupil trgovec g. Hinko Kreft, ki je prodal svojo pekovskemu mojstru od Sv. Urbana. Angleško blago najnovejših vzorcev, za moSke obleke in za damske kostume, od tvrdke DRAGO SCHWAB - Ljubljana ie kot najlepše in tudi najcenejše. V interc«u vsakogar je, da si pred nakupom ogleda to lepo blago. Iz Ljubljane. lj »Pasijon^ na Ljudskem odra. Danes ob S. uri zvečer se vrši zadnja predstava »Pasi-jona« na Ljudskem odra, na kar se p. n. občinstvo opozarja. Ij Protestni shod proti tiskovnemu zakonskemu načrtu, ki so ga sklicali grafični delavci za nedeljo dopoldne v Narodni dom, je bil precej dobro obiskan. Na shodu jo poročal g. Eržen iz Maribora. Njegovo poročilo o novem tiskovnem zakonskem načrtu je bilo temeljito, obsežno in stvarno. V imenu lastnikov tiskarn se je g. dr. Žužek pridružil protestu grafičnega delavstva. V imenu časnikarjev je govoril urednik %Iutras, g. dr. Knaflič, ki je obsodil novi zakonski načrt ter tiste, ki so ga predložili narodni skupščini. Zborovalci so se tej izjavi zelo začudili, ker še niso pozabili, kako sta Jutro- in sSlo-venski narod« še nedavno hvalila ta zakonski načrt in predvsem njegovo drakonske določbe. Začudili so sc tembolj, ker vedo, da jc za ta zakonski načrt v ministrski seji glasoval tudi dr. Žerjav in da v tiskovnem odseku zakonodajnega odbora samostojni demokrati dosledno glasujejo za ta načrt, kakor PASIJON-t (zadnja predstava). Začetek ob 8. zvečer. Predprodaja vstopnic od S.—12. ure dopodne in od 2.-6. ure pop. v društveni nabavDi zadrugi (Ljudski dom, I. nadstr.) in od 6. uro naprej do začetka predstavo v pisarni Ljudskega odra. k katoliškega sveta. Na pariški razstavi dekorativnih umetnosti, ki so otvori v aprilu in bo največja povojna mednarodna razstava, se bo nahajaia v francoski vasi tudi cerkev, ki jo zidajo iz prostovoljnih prispevkov francoskih katoliških krogov. Tednik "La Vie Catholique<" je v teku enega meseca nabral v ta namen nad 68 tisoč frankov. To je nov dokaz, kako radodarni so francoski katoličani v verske svrhe.. Francoski katoličani se mogočno gibljejo. Tramoma pristopajo ljudje po vsej Franciji k njih organizaciji, povsod se vršijo shodi, ki jim prisostvujejo tisoči od blizu iu od daleč brez razlike stanov. Tudi časopisje katoliških krogov je v lepem razvoju. Ilustrovani tednik * La Vie Catholique en France et a l'etrangerc, ki izhaja šele drugo leto, je imel lani oktobra 3000 naročnikov, letos aprila jih ima že 25.000. števila rimskih romarjev o priliki sv. leta je v zadnjih dneh zelo narastlo. Predvsem jo omeniti važnost švicarskega narodnega romanja, katerega se je udeležilo nad tisoč božje- | potnikov iz raznih kantonov. Toga romanja, ki sta ga vodila msgr. BiMer, škof sionskl in msgr. Besson, škof friburški, ženevski in lo-zanski, se je udeležilo veliko število katoličanov iz romanske Švice in iz Tic.ina. Sv. oče je po maši, ki jo je daroval preu švicarskimi verniki, imel na nje nagovor, in sicer zaporedoma v nemškem, francoskem in italijanskem jeziku. Tudi petje med sv. obredom sc je vršilo v teh treh jezikih. V salonu nozavisnih v Parim, veliki pomladanski umetniški razstavi, ki šteje letos 3500 razstavljenih del, sc. nahajajo tudi lepi verski motivi in religijozne sliko. Zanimivo jo. da se med religijoznimi slikarji nahajajo v velikem številu tujci, on Šved, ena Poljakinja, eu Švicar, en Američan, en Madžar in drugi. Tudi v pomladnem salonu lyonskega društva za lepe umetnosti, ki se je ravnokar končal, je bila najti marsikatera verska slika. Starinske najdbe. Italijanski profesor Ugo Monneret, ki arheološko i»iziskuje okolico Asuana, je odkril cerkev, ki je spadala k samostanu sv. Simona, in ki je iz osmega stoletja. Razen tega je našel veliko število napi-rov in dragoceno zbirko koptskih vaz. Irski katoličani so zelo strogi, kar se tiče cenzure kinematografskih filmov. Radi lega sta dva zastopnika angleških filmskih tvrdlt intervenirala pri irski vladi, češ da jim cen- | zura preveč filmov prepove. Pod pretvezo, da se filmi, ki so na Irskem prepovedani, kažejo prosto po vsej Ameriki, sta zastopnika angleškega sindikata izjavila, da kar je dobro za 120 milijonov ljudi, mora biti tudi za tri milijone (Ircev). Irski cenzor pa jima jc odgovoril. da. morajo biti filmi decentni in ne smejo žaliti krščanskih čustev, in da Irci raje sploh nimajo kina. kot da bi se kazale sliko, ki so protimoralne. 700 letnica katedrale v Toledn na španskem se bo praznovala letošnjo jesen na zelo slovesen način. Narodni kongres francoskih katoliških dijakov so je vršil v Tuluzu. Čeprav šteje to društvo šele tri leta, je v njem zastopanih 26 društev, ki so razdeljena po 17 mestih. Namen udruzenja je »zastopati dijake med katoličani, zastopati katoličane med dijaki.« Kongres je študiral vprašanje splošne kulture v zvezi z dijaštvom. ta veliki intelektualni problem. Prozorna kupola je bila postavljena na cerkev sv. Frančiška Asiškega v Lyonu. Zgraj-jena je iz 8 cm debelega prozornega betona. Če človek stoji pod njo, ima utis, da je pod prostim nebom. To kupolo, prvo svoje vrste, je sezidal arhitekt Michel Roux-Spitz. Strah Imajo pred Bogom. Francosku brez-verska šolska oblast je v čitankah dala nadomestiti v ljubki Chanson du bič (Žitna pesem) od Jacquesa Dalcrozea vrstice: Le bon Dieu nous aime, La moisson viendra. (Ljubi Bog nas ljubi, žetev bo prlSln). V čitankah stoji namreč: Le soleil nous aime, La moisson viendra. (Solnce nas ljubi, žetev bo prišla). Francoski državni šolniki so torej postali fetisieti, obožu- jejo Solnce, samo o krščanstvu v svojem strahu nočejo ničesar vedeli. Francoski konvertit, Mladi francoski konvertit, g. Jean Pierre Altermann, znan pisatelj, je bil pred kratkim posvečen v duhovnika. Sodeluje med drugim pri Revue des Jeunes, v kateri objavlja krasno verske pesmi. Nov francoski katoliški roman. Francoski romanopisec Emil Baumann, znan po svojem romau >Saint-PauIc, bo v kratkem izdal nov roman i naslovom >Le signe sur la mainc (Znak na roki). To je povest notranjega življenja. predvsem duhovniške duše. ~~ Naznanila. Slovenska krščanska ženska zveza uljudno vabi članice Elizabetnih konferenc k seji danes ob 5. v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne. Trpljenje Kristusove v kinn Mladinskega doma v Kodeljovem danes, torek, in jutri sredo: ob 2. in 5. pop. in pol 8. zv. Mladinske predstave po znižanih cenah! Samo dva dni. Predavanje o zdravstvu. Tretje predavanje, ki ga priredi v okviru > Ljudske visoke šole« zdravniško društvo v Ljubljani, se vrši danes v torek ob 6. uri zvečer v veliki dvorani univerza. Predava g. dr. A. K u n s t, šef rontgeuološkega instituta v Ljubljani o predmetu: :-Rontger.ovi žarki iu njih uporaba v medicini.« Na to aktualno predavanje vabimo našo javnost. Tombola. Na kongresnem trgu priredi društvo nižjih poštnih uslužbencev dne 19. aprila veliko javno tombolo. Segajte pridno po srečkah, da jih ne zmanjka. Prodajajo iih vsi pismonoše in trafike po Din 2.50. — Odbor. Oslovski vestnik. ~~~ Šentviška orlovska srenja priredi pivo majnikovo nedeljo, kakor vsako leto tabor na Šmarni gori združen z javno telovadbo v Tacnu. pr Slovenski epos s>Samoc. Dr. Ivan Šan-da, Sušak, Trsatske Skale 279, nam je poslal sledečo naznanilo: Pripravljen imam za izdajo slovenski ep >Samoc v desetih spevih. Ker je celotna izdaja, ki bo obsegala do 20 tiskanih pol, iz materijelnih ozirov za založnika in odjemalca težavna, se Je pisatelj odločil delo izdati v snopičih, katerih vsaki bi obsegal po en spev in stal 10 Din. Ako se prijavi vsaj do 500 naročnikov, je mogoče z izdajo začeti. Delo, upam, bo Slovencem na iz-podbudo hi čast. Narodno gledališče v Ljubljani. DRAMA: Začetek ob 26 zvečer. Torek, 7. aprila: Zaprto. Sreda. 8. aprila: :>Lizistrata-:. Rod E. OPERA: Začetek ob pol 20 zvečer. Torek, 7. aprila: .">Boheme^. Red F. Sreda. 8. aprila: ^Carmen-:. Red D. ARISTOFANOVA LTZISTRATA. Antična komedija »Lizistratac, ki so jo na slovenskem odru prvič igrali 4. t. m., izhaja iz onega časa, ko je umetnost posegala v sredo narodnega življenja in predstavlja kos aktualnosti — vsekakor aktualnosti iz konca 5. stol. pred Kristovim rojstvom. Aristofan je postavil v osebi Lizistrate ženski ekslrem v nasprotje z moškim zastopnikom državne organizacije, sredno, v tem slučaju življenjsko sfero predstavlja zakonski par, ponovljen v zborih atenskih mož in žena. Amazonstvo Lizistrate stoji v službi splešnosti in z organizacijo žensk koristi le splošnosti, v čemer tiči njena skoraj tragična osebna veličina. Dejanje samo je pravzaprav lo komična ilustracija posledic ženske stavke, ki končno prisili može, da sklenejo mir in vrnejo svojim domovom rodbinsko srečo. V današnjem času bi morda ne bilo težko najti paralele z antiko; a bila bi medla in tudi premalo zanimiva. »Lizistratac ima za današnjo dobo pomen obnovitve zgodovinskega dela, ki je po evojih kvalitetah obnovitve vredno. Pri nas smo videli klasično delo v moderni predelavi, mesta, ki so jih Grki z nedolžnim krohotom prešli, za naš čas niso primerna in tako je moral moderni avtor delo okrniti, če nam ga je hotel predstaviti. Vendar delo ni utrpelo škode. Predstavo je režiral g. Šest, ne da bi Jasno uveljavil bodisi antično, bodisi današnje na-ziranje. Kor in deloma tudi igralci so prihajali iz skrajnih kotov orkestra na oder, v sredini scene je bilo akropolsko rebro s stopnji-Sčem in Panovo jamo, v ozadju slikan pogled na Akropolo. Scena je bila iz upodabljajočega stališča zelo nedostatna; Panovo jamo, ki je bila vendar navadna votlina v skalovju, je tvorilo par pravilnih belih teles, ozke in strme stopnjice so zavirale razvoj kora, ozadje jo bila banalna plahta. Masa ženskega kora se jc brez arhitektonske neprestano zgrinjala v klop-čič, pravtako je drl kor mladeničev brez premišljene grupaclje na oder in po stopnjicah. Kor starcev je zgubil že po poti na oder vso učinkovitost Groteskna skupiua, zamišljena kot duhovita vložka, se je razvijala že pod ho-rioonlom gledalcev in je ostala v igri grupa beračev, brez tipične starčevske betežnosti in brez pravega tona. Ton je bil 6labu stran ve-Cera ln obenem slaba stran režije. PredDjačili srta protagonistld Atenk in Špartank, Lizlstrata in Lanipito. Potegnili sta igro v prav domači pomenek, ki se je odlikoval i atenskim iu spartanskim dialektom iz ljubljanskih predmestij. Pri Lizistrati je bila zasedba zgrešena. Ga. Medvedova ima sicer primerno postavo a treba se je bilo zamisliti v dobo iu značaj predstavljene osebe, česar ni zmogla. V tonu in kretnjah jc podala ga. šaričeva mnogo več in mnogo dobrega, ga. Nablocka pa je z inteligenco ustvarila diskreten in fino nijansivan tip, ki ga je le maio motilo premehko izgo. varjanje. Med moškimi vlogami nudi mestni svetovalec dobremu igralcu krasno polje; igral ga je g. Peček, ne da bi razumel grotesknost postave. Kinezija je igral g. Levar, ki je edini med moškimi razumel svoj položaj ter ustvaril močan tip, tako močan, da je v družbi s go. Nablocko rešil večer. S tem pa je povedano pravzaprav glavno: duh igre ni izviral iz skupne ustvaritve, ampak je bil prepuščen igralcem; sposobni so ga instinktivno našli in z umetnostjo takorekoč pokvarili splošno, domače obeležje predstave, ki se izmika podrob-nemu kritičnemu merilu. Vsa puhla origiual-nost celotne prireditve pa ui mogla zakriti jasne resnice: pomanjkanja čuta za umetnost _M. Turistika in šport. NOGOMET. Preteklo nedeljo so bili naši športni klubi izredno agilni. Hormes je imel v gosteh HAŠK iz Zagreba, Primorje je igralo s celovškim Sportvereinom, Slovan je nastopil proti Jadranu, Ilirija je absolvirala proti Rapidu v Mariboru svojo predzadnjo prvenstveno tekmo in Celje je gostovalo v Čakovcu, kjer je imelo za protivnika tamkajšnji čakovečki ŠK. Izidi posameznih tekem so sledeči: HAŠK : Hermos 4 :1. HAŠK je nastopi! z nekoliko oslabljenim moštvom, ker je oddal nekatere Igrače v zagrebški reprez. team proti Gradcu. Vkljub temu je podal v polju zelo lepo in efektno pozicijsko igro, medtem ko je bil pred golom — pred nasprotnim kakor pred svojim — slabejši. Veliko premoč v odprtem polju mu je omogočil v znatni meri sam Hermes s pasivno igro svojih halfov, ki so nasprotnika le slabo krili, prepustili lastni for-vvard čisto samemu sebi in se omejili poglavitno na to, da so zastavljali pot do svojega gola. Tekma je bila vsled tega precej enostranska. HAŠK je imel svoja daleko najboljša moža v centerhalfu Kolibašu in levemu halfu Križu. Ostalo moštvo je izglajeno, lepo \ igrano in tehnično na odlični stopnji. V Her-mesu je bil popolnoma na mestu obrambni trto Habicht-Pleš T-Pleš II in Zemljak, dokler je igral centerhalia. 0?talo moštvo ni prišlo do svojo običajne skupne igre. Tekmo je sodil g. Betetto. Primorje : KSV 3 :2. Gostovanje KI areni. SV. je prineslo razočaranje. Moštvo goji pri-mitiven. zelo nemoderen nogomet ter odgovarja nekako boljšim klubom našega domačega dragega razreda. Tudi Primorje, ki je nastopilo z 2 rezervama, ni doseglo svoje boljše forme, bilo pa je vendarle izrazito v premoči ter je zmago povsem zaslužilo. — Iz tega izhaja, da nam to srečanje v nobenem slučaju ne more in ne sme služiti za merilo za predstojeeo medmestno tekmo Ljubljana : Celovec, zlasti ne, ker poznamo Celovec tudi z drage, boljše strani. — Igralo se je z obeh strani fair in v nekoliko monotonem tempu. Sodil je brezhibno g. Vodišek. Ilirija : Rapid Ž : 0. Rapid je nudil Iliriji kakor se je pričakovalo, trd odpor. Nahaja se trenotno v prav dobri formi ter je primoral Ilirijo k razvoju največje energije. Žal je tekma precej trpela pod pretirano rigoroznostjo sodnika g. Ochsa iz Celja, ld je igro dobesedno razkrojil. Ilirija jo začetkoma sledila Rapid« v njegovo visoko in negotovo igro, dokler se ni sredi prvega polčasa znašla ter dosegla v lepo izpeljanih napadih po Deklevi in Omanu oba gola. V moštvu prvaka treba tudi to pot posebno omeniti izvrstno igro levega branilca. Rapid ima jako dobre sile v vratarju, srednjemu krilcu in levi zvezi. Slovan : Jadran 3 :1. Slovan je pokazal tudi v tej igri, da konstantno napreduje. Razvil je svojo običajno ambicijozno igro ter zmagal popolnoma zasluženo. Jadran se nahaja vsled odhoda nekaterih dobrih moči k vojakom v majhni krizi ter trenotno ne predstavlja voč onega odpornega in vztrajnega protivnika kot nekdaj. Na rezervne moči se v Jadranu doslej po vtisu iz zadnjih tekem sodeč, ni polagalo potrebne pažnje. Zagreb : Gradec 3 :3. V Zagrebu se je vrSila v nedeljo medmestna tekma Zagreb : Gradec, ki je končala vkljub optimističnemu razpoloženju Zagrebčanov z neodločnim izidom. Reprezentančni tcam Zagreba je podal slabo igro. Dunaj: Praška Slavija jo bila premagana od Hakoah s senzacijonalnim rezultatom 5 :2. Oslali Izidi: Amateure : Wacker 5:2, Admi-ra : Slovan 1 :1, VVAC : Sportklub 1 :3, Ra pid : Rudolfshfigel S : 2. Praga: Sparla : Vienna (Dunaj) 1 :$. Sneg v Kamniških planinah. Poročilo t Velike planine 1555 m od 6. L m.) Sneg sre-nnsl, 50—100 cm visok. Smuka ugodna. Poizvedovanja. Najdeno, Kdor od tujcev-prenočevaleot je izgubil pri vratarju hotela Tratnik man^o vsoto denarja, jo dobi istotam. Gospo dar stvo. Drž. trošarina na viiio in vinski mošt in občinske doklade k tej trošarini v Sloveniji. V št.34 »Uradnega lista« z dne 7. aprila 1925 objavlja Delegacija ministrstva financ v Ljubljani statistiko o državni trošarini na vino in vinski mošt in občinskih dokladah k tej trošarini v Sloveniji za leto 1924. Iz tabele I je razvidna obremenitev vina z občinskimi dokladami in sicer število občin, ki v posameznih davčnih okrajih doklade pobirajo ter odstotna obremenitev v posameznih občinah; iz tabele II so pa razvidne količine vina in vinskega mošta, ki so bile satrošarinjene v posameznih davčnih okrajih ter znesek državne trošarine in občinskih do-klad k tej trošarini, ki so bili od dotienih količin pobran. Dočim je Delegacija za L 1922 in 1923 izkazala zneske državne trošarino in občinskih doklad še pookolišili oddelkov finančne kontrole, izkazuje za leto 1924 te date po davčnih okrajih. Tudi količina, ki je bila za leti 1922 in 1923 izkazana za vino in mošt ter za vino v steklenicah skupno, je za leto 1924 izkazana ločeno. V ozemlju ljubljanske oblasti je bilo zatrošarinjenega vipa od soda in v steklenicah ter vinskega mošta v letu 1924 218.046.71 hI (od tega odpade na Ljubljano 59.641.23 hl).napram letu 1923 z 192.660.65 hI, od katerih odpade na Ljubljano 57.588.33 hI; je torej Ljubljana sama pa tudi ozemlje ljubljanske oblasti sploh napredovalo. V ozemlju mariborske oblasti pa je bilo zatro-šarinjenega vina od sodov in v steklenicah ter vinskega mošta 163.579.92 hI torej napram letu 1923 s količino 201.175.09 hI znatno manj. Državne trošarine (35 Din, oziroma za mošt 25 Din od hI in 0.50 Din za steklenico od 0.7 1) jo bilo plačano v ozemlju ljubljanske oblasti leta 1924 7,458.470.20 Diu. Od te vsote je bilo pobrano v Ljubljani 2 milijona 12.637.70 Din napram letu 1923 s 6 milijoni 743.245.45 Din oziroma za Ljubljano napram 2,015.59155 Din se je torej v ljubljanski oblasti donos zvišal, v Ljubljani sami pa neznatno znižal. V ozemlju mariborske oblasti je bilo 1. 1924 pobrane državne trošarine 5 milijonov 593.130.25 Diu. Napram letu 1923 z zneskom 7,041.160.93 Diu je bil torej v letu 1924 donos znatno manjši. Obremenitev vina in vinskega mošta z občinskimi dokladami se je gibala v letu 1924 v splošnem kakor leta 1923 med 25 odst. in KO odst., Par občin je pa pobiralo višje doklade do 500 odst., dočim ni v letu 1923 nobena občina pobirala preko 300 odst. Pobiralo pa je doklade v ljubljanski oblasti v letu 1924 311 občin, leta 1923 po 286 občin. V mariborski oblasti v letu 1924 426 občin, leta 1923 pa 259 občin. V vsem skupaj se je na občinskih dokladah k trošarini na vino in vinski mošt pobralo leta 1924 v ljubljanski oblasti 16 mi-ljonov 655.545.65 Din'(od tega zneska odpade na Ljubljano 6,961.487 Din); v mariborski oblasti pa 7,447.416.67 Din, dočim se je v letu 1923 pobralo v ljublj. oblasti 10,722.392.28 Din, od česar odpade v Ljubljani 5, 215.618 Din; v mariborski oblasti pa 6,030.266.73 Din. Vsi ti podatki se nanašajo samo na navadna vina od soda, na vinski mošt in na navadna vina v steklenicah, ne pa tudi na Šampanjec in takozvana »fina vina«, kakor malaga, sherry itd. * * * g Tržno poročilo iz Celja. Govedina v mesnicah: L vrste 1 kg 20—22 Diu, II. vrste 18 od 20 Din; na tržnih stojnicah: t vrste 1 kg 20—22 Din, II. vrste 16—19 Din; Teletina: I. vrfste 1 kg 25 Din, II. vrste 20 Din. Svinjina: L vrste 25—30 Din II. vrste 25 Din. Slanina: I. vrste 1 kg 27.50—32 Din, II. vrste 27.50 Din. Domača mast: 34 Din 1 kg, amerikanska 32 Din 1 kg. Šunka: 32.50—37.50 1 kg. Prekajeno meso I. vrste Din 32.50—37.50, II. vrste Din 32.50. Klobase: 15—60 Din 1 kg. Salame:' £10 do 120 Din 1 kg. Perutnina: 1 komad od 35 do 50 Din. Race in gosi od Din 50—100. 1 liter mleka Din 3.50. XXV. občni ibor Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani se je vršil minulo soboto ob petnajstih v povodom 25 letnega obstoja zavoda slavnostno okrašeni bančni dvorani ob zelo številni udeležbi delničarjev, ki so zastopali 262.618 delnic, tedaj skoro štiri petine celokupne delniške glavnice in imeli 26.167 glasov. Predsednik dr. Karel T r i 11 e r se je po kratkem pozdravu navzočih spominjal 25 letnice bančnega obstoja ter izvajal, da je tedaj peščica narodnih mož postavila s pomočjo bratskega češkoslovaškega naroda važen mejnik v pravcu razvoja slovenskega narodnega gospodarstva z ustanovitvijo Ljubljanske kreditne banke, ki je izpolnila zevajočo vrzel v organizaciji domačega denarnega gospodarstva. Dočim je bila potreba po realnem kreditu že zadostno krita po številnih regulativ-nih hranilnicah in vzorno organizovanem zadružništvu, je bila trgovina, industrija in obrt s potrebo mobilnega kredita izročena na milost in nemilost tujemu kapitalu. Začetek banke je bil pač težak, a vsled njenega solidnega poslovanja se je čvrsto razvijala iu v kratkem času je bogato kalilo seme, ki so ga ustanovitelji sejali. Marsikatero danes cveteče trgovsko in industrijsko podjetje se mora zahvaliti za današnjo velikost Ljubljanski kreditni banki. Da so se začetne težkoče prebolele in se je zavod tako lepo razvijal, gre kot za ustanovitev samo predvsem zahvala ustanoviteljem, izmed katerih je pozdravil posebej prvega predsednika gospoda ministra Ivana Hribarja, predsednika Trgovske in obrtne zbornice g. Ivana Kneza, g. Urbana Z u p a -n e c a , bratski češki narod, zlasti Ž i v n o -stensko banko v Pragi in njenega tedanjega ravnatelja, upravnega svetnika banke od njenega početka g. Josipa Spitalsky-j a, nadalje prvega ravnatelja zavoda sedanjega upravnega svetnika iu nadravnatelja v pokoju g. Ladislava P e č d n k a. Spominjal se je pa tudi hvaležno, vseh onih, ki niso doživeli sedanjih sadov njihovega tedanjega uspešnega dela predvsem blagopokojnega soustanovitelja in večletnega predsednika g. dr.' Ivana Tavčarja, in izvajal, da je banka izgubila v minulem letu vestnega sodelavca, ravnatelja Goriške podružnice g. Ivana K a -č i č a. Nato je generalni ravnatelj g. Tykač poročal o bilančnem zaključku ter pri tem opozoril na naraščanje vlog na knjižice in vezanih računih za ca. 53,000.000 dinarjev, kar izpričuje vedno rastoče zaupanje do najstarejšega slovenskega bančnega zavoda, opozarjal na veliko likvidnost sredstev Ljubljnnske kreditne banke ter primerjal zaključne številke z onimi v letu 1923, ki dokazujejo v vseh panogah poslovanja znatno napredo\ anje v pro-šlem lelu. Nato so se ua predlog nadzorstva odobrili soglasno delničarjem predloženi zaključki, upravnemu svetu se je podelil absolulorij, upravnemu svetu, ravnateljstvu in uradništvu je bila izrečena zahvala. Občni zbor je nato sprejel soglasno predlog upravnega sveta glede razdelitve čistega dobifika za leto 1924 v zneska 8,090.869.74 dinarjev ter poleg statutarnih tantijem upravnemu svetu in nadzorstvu določil 5,999.994 dinarjev za izplačilo 12 odstotne dividende 18 dinarjev (kot lani) na delnico, dodelil 428 tisoč 945.50 dinarjev kot dotacijo rezervam, 500.000 dinarjev kot dotacijo pokojninskemu fondu in 300.000 dinarjev jubilejnemu podpornem fondu za uradništvo, določil 300.000 dinarjev za izplačilo bilančne nagrade uradništvu ter sklenil prenesti ostanek 496.433.29 dinarjev na račun zgube in dobička za leto 1925. Na občnem zboru je bil z vsemi oddanimi 26.075 glasovi ponovno izvoljen članom upravnega odbora vsled poteka funkcijske dobe izstopajoči g. Leo S o u v a n in mesto izsto-pivšega g. Vladimirja Arko z 25.824 glasovi g. Claude de Seze, upravni svetnik Trboveljske premogokopne družbe v Ljubljani. V nadzorstvo so bili izvoljeni dosedanji člani gg. dr. Peter Defranceschi, Avgust Jenko, Bela Mil i 6, Ciril Pire in Anion Škof. g Izkaz Narodne banke z dne 31. marca 1925. (V oklepajih razlika napram izkazu z dne 22. marca 1925, vse v milijonih dinarjev). Aktiv : kovinska podloga 429.9 (+ 2.4), posojila na menice in vrednostne papirje 1.295.5 (—13.0), račun za odkup kronskih novčanic 1.186.3, račun začasno zamenjave 368.0, drž. dolg 2.966.3, vrednost založenih državnih domen 2.138.3, saldo raznih računov 360.2 (55.3), skupaj 8.741.7; pasiva: vplačana glavnica 26.1 (+ 0.3), rezervni fond 5.9, bankovci v obtoku 5.594.2 (—0.3), račun začasne izmenjave 368.0, državne terjatve — (—20.4), razne obveze 542.8 (—46.9), vrednost založenih drž. domen 2.138.3, ažija 66.3 (+ 1.3), skupaj 8.741.7. Borze. Dne 6. aprila 1925. DENAR. Zagreb. Italija 2.5330—2.5630 (2.55), Berlin 14.70—14.85, London 295.20—298.20 (297 —298.25) Newyork 61.40-62.40 (62), Pariz 3.1950-3.2450 (3.20-3.22), Praga 1.8250— 1.8550 (1.8450), Dunaj 8.63—8.83 (8:76) Curih .11.92—12.02 (12.—). Curih. Belgrad 8.35 (8.3525), Budimpešta 0.0072 (0.0072), Berlin 1.2340 (1.2370), Italija 21.3250 (21.275), London 24.80 (24.79), Newyork 518.5U (518.50), Pariz 26.60 (26.75), Praga 15.3750 (15.35), Dunaj 73.— (73.06), Bukarešt 2.4550 (2.4250), Sofija 3.7750. Dunaj. Devize: Belgrad 11.46, Kodanj 130.35, London 33.945, Milan 29.12, Newyork 709.35, Pariz 36.66, Varšava 136.15. — Valute: dolarji 707.60, angleški funt 33.82, francoski frank 36.62, lira 29.19, dinar 11.45, Češkoslovaška krona 21.01. Praga. Devize: Lira 138.75, Zagreb j 54.375, Pariz 175.—, London 161.80, Newyork 33.80. VALUTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7% investicijsko posojilo iz leta 1021. 61.50 (blago), 4%% Kranjsko dežel- I no posojilo iz 1. 1917. 21 (blago), 21/2% državna renta za vojno škodo 160—161.'50, Celjska i posojilnica, Celje 210—210 (zaklj. 210), Ljub- j ljanska kreditna banka, Ljubljana 217 (de- • nar), Merkantilna banka, Kočevje 110—126, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 830—835, | Kreditni zavod za trg. in industrijo, Ljubljana ! j 192—200, Strojne tovarne in livarne, Ljublja-! na 120—134, Trbovelj, premogokopna družba, Ljubljana 398—108, Združene papirnice Vevče 100—107, Nihag, d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb 50 (denar), Slavbna družba, Ljubljana 265—280. Zagreb. Hrvatska eskomptna banka, Zagreb 105—106, Hrvatska sveopča kreditna banka, Zagreb 105—110, Hrv. slav. zem. hip. /ajprigodnijl us&rsnl darovi! * ^ i zlatno naliv pero banka, Zagreb 58—59, Jugoslavenska banka, Zagreb 99—100, Ljubljanska kreditna banka, tu 218—238, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 830, Slavenska banka, Zagreb 72, Dioni-čko društvo za eksploataciju drva, Zagreb 42 —43, Hrv. slav. d. d. za industriju šečera, Osi-jek 650, Slavonija 64, Guttmann 425—445, Trboveljska premog, družba, hi 400—410, Vojna odškodnina 158—160, 7% drž. invest. posojilo 63. VREDNOSTNI PAPIRJI. Dunaj. Efekti: Alpine 388.500, Greii nitz 138.500, Trboveljska družba 448.000, Hr-* vatska eskomptna banka 119.000, Leykani 125.000, Hrvatsko-slav. dež. hip. banka 63.000, Mundus 850.000, Slavonija 62.200. BLAGO. Ljubljana Les: Smrekove iu jelove dej ske, III. vrsta, fko meja 558 (denar), smrekov vi in jelovi hlodi, od 25 cm naprej prem., suhi, media 45, fko Ljubljana, 4 vag. 300—300 (zaključek 300), trami, monte, 3/3—7/9, od 4—9 m, fko meja 380 (blago), bukova drva, 1 m dolž., napolsuha, fko meja, 8 vag. 25—25 (zaključek 25), bukovo oglje Ia, vilano, fko meja 118 (denar), cer krljički, od 1 m dolž., od 25 cm prem. napr., za 100 kg, fko n. post. 18 (de-nar). — Žito in poljski pridelki: otrobi pšenični, drobni, y2 pap., yz juta vreče, fko Ljubljana 205 (blago), koruza promptna, fko srem. postaja 170 (blago), koruza promptna, par. Ljubljana 213 (blago), koruza okrogla, par. Zagreb, 1 vag. 200—200 (zaklj. 200), krompir rdečkast, fko štaj. postaja 140 (blago), krompir beli, fko štaj. postaja 125 (blago), krompir rumeni, fko štaj. postaja 110 (blago). Novi Sad. Pšenica 460, moka bazis >0« 650, koruza 170, za maj 172. Položaj nestalen. Darovi. Posnemajte! Letos smo poslali na vse denarne zavode Slovenije okrožnice v katerih smo prosili za podporo. Do sedaj so se odzvali sledeči zavodi: Prva hrvatska štedionica, tu Din 200, Slovenska banka, tu 50 Din, Posojilnica v Trbovljah Din 100 Din, Kmetska hranilnica na Vrhniki Din 250, Hran. in pos. v Vuzenici Din 100, Hran. in posoj. v VeL Laščah Din 50, Hran. in pos. v Mariboru Din 500, Prekmurska posojilnica v Murski Soboti Din 100, Obrtna banka, tu Din 100, Posojilnica v Dobrepoljah Din 100, Okrajna posoj. v Ljutomeru Din 50, Posojilnica na Vranskem Din 50, Ljudska posojilnica v Novem mestu Din 100, Okraj. hran. in pos. v Škofji Loki Din 300, Občin. hran. na Vrhniki Din 200, Hran. in pos. v Kamniku Din 200, Posojilnica v Radovljici Din 250, Posojilnica v Mariboru Din 1000, Celjska posojilnica, Celje, Din 150. — Vsem srčna hvala! Želimo, da se odzovejo tudi drugi, katere smo naprosili, da podpirajo nas bedne slepe. V pojasnilo naj še pripomnimo, da so nam denarni zavodi, ki smo jih objavili pred kratkim, nakazali podporo lansko leto t. j. 1. 1924. — Odbor Podpornega društva slepih v Ljubljani, Wolfova ulica 12. Ljubezen In zlato. 57 Angleški spisal Jack London, prevel J. M. V naslednjih letih so opazili, da so si nekateri delavski voditelji zgradili vile in cele čelvrti najemninskih hiš, se podali na potovanje v stari svet, drugi voditelji in skrivni pomagači pa so prišli do politične moči in oblasti pri mestni upravi in pri meslnem denarju. Od raznih gospodarjev obvladani položaj San Francisca je izhajal v vse večji meri od široko razpete Daylightove borbe kakor so si San Franciščani domišljali. Kmalu je namreč prišlo na dan, kakošno vlogo je bil igral pri tem, dasi so bile podrobnosti zgolj govorica in ugibanje, in poslcdica tega je bila, da so ga močno preklinjali in silno sovražili. Pa tudi Daylight sam ni niti sanjal, da bo njegov naval na obe parobrodni družbi zavzel tako ogromne dimenzije. Vseeno pa je dosegel, kar je nameraval. Igral je razburljivo igro in jo dobil, stri pri tem parobrodni družbi v prah in neusmiljeno oropal delničarje s pomočjo popolnoma zakonitih načinov, preden je od-jenjal. Njegovi zavezniki so se poleg velikih vsot, ki jim jih je plačal, nagradili sami sebe s' tem, da so si prilastili prednosti in ugodnosti, ki so jim pozneje omogočile opleniti mesto. Njegova zveza s tolpo morilcev je povzročila več umorov. Vendar ga vest ni pekla in grizla. Spominjal se je besedi, ki jih je nekoč slišal od nekega starega pridigarja, namreč, da bodo oni, ki hodijo z mečem okoli, pokončani z mečem. Človek se je res podajal v nevarnost, ko je igral z morilci, ampak njegov vrat, Davliglitov, je pri vsem tem ostal nedotaknjen. To je bilo tisto! Tn on je igro dobil. Med močnimi je bilo vse samo hazardno igranje in boj. Bedaki niso prišli v poštev. Tem je vedno 1 slaba predla in da jim je vedno slaba predla, je sklepal iz onih drobtinic iz zgodovine, kar jih je vedel. Mesto San Francisco je hotelo imeti vojsko in on mu je dal priliko za njo. Vse skupaj je bila zgolj igra. Vsi veliki možaki so delali tako, pa povrh tega še vse : hujše. »Nikarte mi govoriti o morali ln državljanski dolžnosti,« je odvrnil nekemu trdovratnemu poroče-! valcu. »Ako jutri popustite svoje delo, pa greste delat k drugemu časniku, boste pač pisali, kar vam bodo veleli. Kajneda, sedaj delate po morali in državljanskih dolžnostih; pri novem delu bi podpirali tatinsko j železnico z — moralo pa državljansko dolžnostjo, kaj-| pada. Vaša plača, sin moj, je nekako trideset dolarjev na teden. Za tik o plačo se namreč prodajate. Vaš list pa bi se prodal za malce več. Plačajte mu danes, kolikor zahteva, pa bo svojo gnjilo politiko zamenjal s kako drugo gnjilo politiko, nikdar pa se ne bo oprijel morale in državljanske dolžnosti.« »In to ne radi tega, ker pride vsako minuto en negodnik na svet. Dokler bo ljudstvo tako ravnalo, bo imelo vsega dobrega v izobilju. Ti delničarji in trgovski interesi bi pa sedaj že lahko prenehali s svojim kvakanjem, koliko zla se jim je prigodilo. Nikdar ne slišite, da bi kdo izmed njih cvilil, kadar spravi svojega bližnjega ob tla in ga izžema in skube. Topot so oni. bili oskubljeni, in to je vse, za kar gre. Ne govorite mi o nežnočutnežih! Sin moj, tisti ljudje bi ukradli skorjico kruha gladujočim pa izpukali zlate plombe iz ust mrtvih, da, kvakali bi pa kakor sam zlodej, ako hi kak vražji mrtvak udaril po njih nazaj. Vsi so pod kožo enako krvavi, majhni in veliki. Le poglejte tisti sladkorni trust, ki z vsemi svojimi milijoni krade newyorškemu mestu vodo in goljufa vlado s svojo tehtnico. Momla r>a državljanska dolžnost! Sin moj, kar pozabite na to.< Osmo poglavje. 1 Prihod v civilizacijo ni Daylighta ni malo poboljšal. Resnica, da je nosil boljšo obleko, si priučil malce boljšega vedenja in govoril bolj pravilni jezik. Kot hazardni igralec in teptalec ljudi je pokazal znamenito sposobnost. Tudi se je privadil svojemu načinu življenja in je v siinem, zamotanem boju z borbenimi možaki izbrusil svoj razum do ostrine britve. Poslal je trd in to na stroške svoje nekdanje zdravniške prijaznosti. O bistvenem finem načinu civiliziranega življenja mu ni bilo znano nič. Niti vedel ni, da kaj takega sploh obstoja. Postal je ciničen, piker in nasilen. Moč je imela nanj isti učinek kakor na vse ljudi. Osumljajoč velike izkoriščevalce, zaničujoč bedake izkoriščane tolpe je imel samo sam v sebe zaupanje. To ga je zapeljalo do neprimernega in zmotnega poviševanja samega sebe, dočim je uničevalo prijazno obzirnost do drugih, da, celo preprosto čislanje, tako da mu koncem koncev ni preostajalo drugega kakor častiti samega sebe. Fizično ni bil več oni možak železnih mišic, kakor je bil prišel iz severa. Ni imel zadostne vaje, jc vžival več, kakor mu je prijalo in je sploh preveč pil. Mišice so mu ovenele in njegov krojač ga je opozarjal na vedno se šireči hlačni pas. V resnici se mu je trebuh določno razvil. To fizično poslabšanje se je ocitovalo tudi v obrazu. Drobni indijanski obraz se je potolstil. Rahle upadline v licih pod močnimi ličnimi kostmi so se napolnile. Počitek nabreklih vrečic pod očmi je rahlo viden. Obseg vratu je narastel in prva maščoba in guba dvojne brade je postajala jasno raz-ločena. Nekdanji učinek asketičnega življenja, izvirajoč iz strahovitih težkoč in naporov, je izginil, obraz mu jo postal širši in okorno težak, je kazal vsa znamenja življenja, kakor ga je živel, in oznanjal nie-govo saraozadostitev, rezkosL surovost ln krutost. o>» > — "O S O o. a fc « -a j.9 " : < B 0l, .2. g 0§| S «* S ° 3 ► g - C Ml -a S a» > f " S o -2 (/> N » .a 'g. 5 il ►j- W o H S 9 ° SST te ftM 5 < l< l z 1 u o. s ° t tlH | ~ tr £ j* « o. M Služba OBC. TAJNIKA se ODDA v večji občini v ljubljanski okolici. Obrazložene prošnje in informacije pri upravi -.Slovenca« pod Stev. 2269. Plača po dogo-voru, stanovanje prosto. S ,s č e stalne in primerne službe pri kakem večjem podjetju ali industriji v Sloveniji, nastopi lahko od IS. tlo 31, avgusta 1925. . Ponudbe na upravo ^Slovenca« pod »Zanesljiv- St. 2281. prvovrstna moč, vešč samostojno delati kavčuk in zlato tehniko h 3 letno operativno prakso, išče službo. Nastop po dogovoru. — Pismene ponudbe na upravništvo ^Slovenca* pod šifro: »Zobni tehnik 325«. /k^ iciao r ~ bi MltdM v 1 Teodor RabiS k* MVBUANA 4>, VODNE TURBINE ssvtgmatičnB regulatorje, zatvornice itd. k spričevali kot izučen ključavničar se sprejme v stalno službo. — Ponudbe je poslati na upravo tista pod ^izprašan strojevodja' 2275. v večjem provincijalnem mestu v Sloveniji j* (prvovrsten kraj), v sredini mesta, na kri- ■ žišču cest, (7 ra široko, 8 m dolgo in 4 m d visoko) betonirano, obokana skladišča ca, * 80 korakov od hiše, se vsled smrti gospo- ® darja PRODA železninarju. - Natančnejši ® H pogoji pod šifro »R, G. K.« na Aloma ■ Company, Ljubljana. ® izdeluje in dobavlja Ing. F. Schnelter, Škoija Loka Konkurenčne cene. Prvovrstne reference. Zahtevajte ponudbe. LJUBLJANA :: Sv. Petra cesta Stev. 29 nudi po jako nizkih cenah sledeče pradmete: SRAJCE a gospode, najfin. šllon, pikfe prša, 95- <00 D SRAJCE mod., z 2 ovratnikoma, fini č. cefir 100—110 D SRAJCE športni;, panaraa, bele in drap . . 95 Din SRAJCE pisane, s prišitim ovratnikom . . . 55 — 70 D Dalje: spodnje hlače iz rnolino, platna tn gratflna, feakor tudi razno damsko perilo, žepne robce, kravate, nogavice ter razne druge potrebščine in modne predmete. Lastni izdelek! Prvovrstno izdelano! Od ministrstva za trgovino Enodružinsko HIŠO ® obrl konccsionirana kupim v gmlini mesta ali v KROJNA ŠOLA najbližji okolici. Predpogoj: c .. vrt, električna razsvetljava, Mdovska ulica 5. — s H. vfKi0vod in vse pritikline. nprilom se prične nov spec. pona^ na Gospodarsko pi-damski tečaj za kostume in „rn0 Ljubljano WolfoTa plašče, lahke, letne obleke njifa j^j 2259 ša bluze. Znižana cena tečaju. — Ugodni plačilni pogoji. Izdelovanje vseh vrst Jcroiev za dame in gospode. NAGROBNE VENCE raznobarvno umet. cvetlično listje, mirtni venci in šopki «a svatbe, razni sestavni deli za vence., umetne cve-iice, vsakovrstni papir itd. nudi n aj c e n c j e : RADO s pisarno sc TAKOJ odda. PREGRAD, cvetličarna — Cesta na Gor. železnico 22. Podčetrtek- Domaf proizvod — Isiofam se. proda velika ________ i - orehova pisalna miza. PRODAM: gg , T" isvcrt^ lopnil. 2.30 m visoko, t Specerij- ** 9 I MODRA OAUCA »ko STELA20 3 m dolgo prihranite, ako pred na k ti- I teplo, rafil« hi «ao ometna gaojlla 230 m visoko, 2 OKNI za pom blaga aa obleke, perila, ! A W«*» Inn» jdožbo in dvojna VRATA srajc, ovratnic, naglavnih rut, I *"*"**1* ^ Kralja Petra tr» 2 ia vhod. Vse je. samo dve šerp, obrisalk, nogavic, odej, leti staro in dobro ohranje- najrazličnejšega drugega bla- BO. Naslov v upravi lista ga ter usnja, obiščete trgo- pod številko 2295. vino, kjer »o najnižje cene in sicer pri tvrdki »DANICA« MAJZELJ & RAJŠELJ Ljnbljana, Trnja čhl trg St. 1. Ljubljana, Gosposv etska c. 3. SE IŠČE za čimprejinji nastop ▼ tovarni ▼ bližini Kamnika. Biti mora popolnoma vešč dela na vseh parketnih strojih, znati tik mora samostojno urejevati in adjustiraU ter pripraviti si potrebna rezila. — Ponudbe na npravo »Slovenca« pod Številko 2277. 2277 proobliknje slamo-ke in svilene klohnke v > najne -rejfiih mculelih in najnižjih venah. Istotako muske klobuk«. PRODA SE zaradi preselitve lastnika v inozemstvo že mnogo let obstoječa PlPDCCilFtfaV Vljudno naznanjam cenj. naročnikom riCOCtllbV, in slavnemu občinstvu, da se PREOBLIKOVANJE SLAMNIKOV in KLOBUKOV BRILLI dne 6, aprila 1925 iz Resljeve ceste :i preseli v Dalmatinovo ulico št. 10, dvorišče, spodaj (nasproti hotela Štrukelj). Zahvaljujem sc za dosedanje zaupanje in prosim cenjenega obiska tudi na svojem novem mestu. Se prijazno priporočam FANI BRILLI. V Pemtadanske ^ obleke, površnike in druga oblačila undi najugodneje V tej hiši obstoji žc nad 50 let dobro vpeljana, zelo renomiranu dobro idoča trgovina, posebno z manufak-turnim blagom, prej tudi s špecerijskim. — Hiša stoji v sredini mesta na zelo ugodnem, prometnem prostoru. Ima v pritličju zelo prestoren trgovski lokal in tik tega lokala dva velika prostora za skladišča in pri vhodu v hišo tudi en manjši lokal, pripraven tudi za trgovino. — V prvem nadstropju je veliko stanovanje s 5 prostor, nimi sobami z razgledom na glavni trg, kuhinja, shramba, ter v podstrešju dve sobi za uslužbence. — Natančnejša pojasnila in pogoje daje Vinko Hudovernik v Radovljici. Kupim ZAJCE Ljubljana Aleksandrova dobre, Srednjetežke pasme. — Potrebujem 4 zajkle in 1 zajca. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »ZAJCI«. VH'l ^ bližini mesta Ce-V 8l£l. komaj 5 minul od kolodvora oddaljeno, v najlepši legi, so dve VILI z vrtom, stavbnim prostorom in gospodar, poslopjem radi smrtnega slučaja takoj za prodati. Objekti se oddajo skupno ali razdeljeno. - Pojasnila daje posestnik hotela »PRI POŠTI« ▼ Celju. VELIKO, SUHO Potrti neizmerne žalosti naznanjamo, da je naš iskreno ljubljeni, nepozabni oče, stari oče in stric, gospod posestnik, bivši dolgoletni deželni poslanec itd. v ponedeljek, dne 6. aprila, po kratki in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika bo v sredo dne 8. aprila ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Vavti vasi. Jarka vas, dne 6. aprila 1925, Jože, Ivan, Albin, Vinko, Marija, Ema, Olga in Viljem, otroci. — Iza Dular roj Voltar, Mici Dular roj. Žagar, Dorca Dular roj. Popovič, sinahe. — Dušan, Darinka, Desa, Vida, Vojka, vnuki in vnukinje. dobre kakovosti ODDAJA v količinah od 50 kg naprej po najnižji ceni tvrdka ftsjvjšje cene za srebrne krone in dolarje, zlate in vrednostne papirje- — Ccnj. ponudbe pod »Srebro.' na upravo :>Slovencui. 2283 Brez posebnega obvestila, Parcela 7» stavbe eeno naprodaj. — Več pove Andr. Jakopič, Mala vas štev. 14, p. Ježica. Brez posebnega obvestila IVAN OGORELC. gostilničar in posestnik naznanja v svojem in v irx' n - r< nikov, da mu je njegova srčnoljubljena, dobra soproga ozir. leta, gospa Alltn Fnc znamke, fttllU sedežev, elekti-fca, močan, zanesljiv voz, ekoro nova gum. garnitura, 3c nikdar v popravilu, v izvrstnem sianju, naprodaj. Ponudbe pod »S. P. A. 32^ it. 2308 na opravo lista. v ponedeljek, dne 6. t. m. po dolgi mučni bo-lezni, previdena s tolažili svete vere, mirno preminula. Pogreb blage pokojnice bo v torek, dne 7. t. ra. ob 4 popoldne iz hiSe žalosti, Pred igriščem St. 3, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 6. aprila 1294. Mestni pogrebni zavod. HERDERJEV KONVERZAC. tolfCŠIknn P°Poln (devet vcRomuit knjig), neTab. l»en, najnov. izdaja, ceno n.jc |>rcdaj. Ponudbe na upravo ^Slovenca* pod štev. 2300. Najlepše velikonočno darilo! Poasoff! ^iSf 1F$P Ljubljana Obrestovani vlog, nnhnp in prodni vsaho-Krstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naroČila, prednjem! in krediti vsak vrste, eskompt in Inkaso menic ter nakazila v tn- In inozemstvo, safe-deposltl itd. itd. Brzojavke: Hredlt Ljubljana Tel. M, 957,598, 805,806 ItJBLJANA, Prešernova ulica št. 50 (v lastnem poslopiu) fr.r/airi komorcij ',-Sicveneac Odirovorni urednik- v;vi«r ftenži* v Liubliani, Jugoslovanska tiskarna v Liubliani, Specialno mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih in drugih strojev LIIDOVIK BARAGA Ljubljana, ■ftm^.S 6/1