Št. 66. ' V'Gorici, v soboto due 19. avgusla 1905. Letnik VII. Izhaja vsa' turek iiiNoliotoob 11. tit i pr^dpoldn»' /.a meslo U>r oL 3. uri pop. za dežflo. Ako pad«« na ta dncva praznik izide dan prejob f>. zvečfr. Staue po pošti prejeman ali v Gorici na dorn pošiljan celoletno 8 '<, pollotno 4 Kin četrtletno 2 K. Prodajas«1 v Gorier v to- bakarnan Schwarz v Š< -kiti ulicali, J t» I 1 f» r s i t z v Ntinskili ulica.li in L t>- b a n Ha Verdijevem tckaliäöu po 8 vin. GORICA (Vufceriio lzdaiije.) Urediilstvo in upraynldtvo se nahajata v Gorice«. Oglasi so račutiijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako ae veäkral tiakajo, raču- nijo se po pogodbi. izdtijttteJj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Slovenci, snujte üe posojilnice! Pod naalovorn: Štajerski Sloveuci, snujte So poHOJilnice ! čitarno v „Slo- venski Zadrugi" članek, a kojega po- HQemanio sledeče: , Tempora mutantur et nos in illis. Pisec teh vrstic (L.) je pred 10 in več leli priporočal, da imej vaak aodni okraj svojo poaojilnico. Da bi pa en aam Ink okoliš irael več posojilnic, tega si pa m upul priporočati. Tudi ae za slovenske razruere ni upal ogrevati za znano Rai- fl'eisenovko, načelo, da bi vsaka župnija imola 8vojo posbjilnico. Časi so se pa Bpremenili in časi so tadi naäe nazore predrugacili..., in v zadevi števila po öojilnic, kolikor naj jih namreč slovenaki narod ima. Naäi nazori so zdaj, da je za velike sodne okraje na Slovenskem premalo, ako imajo le pö eno posojilnico, marvec naj pride že na kacih 10.000 duä en denarni zavod te vrste. Zakaj? Kar imamo slovenskih posojilnic, vse skoraj dobro vapevajo in dobro gospodarijo. To tudi morajo storiti, ker pazi na nje oko po8tave, oko davčnih gosposk, oko avto- rizovanega revizorja, ki ima sodiača v zablombo in ker pazijo na nje domači odborniki in nadzorniki ter tadi ljudstvo gamo. — Ako pa vidimo, da katora nova inštitncija dobro vapeva, dobimo veselje do nje in radi ätevilo teh novih naprav pomnožojemo NaBprotno pa radi opu- cäamo stvari, ki se niso obnesle, n. pr. konsnmna drnätva na kmetih, od katerih je bilo zlasti veö na Kranjskem (pa tadi na Štajerekem) po kratkem življenju po- kopanih. NaBprotno je pa s kranjskimi poaojilnicarai, katerih jo že nebroj v tej deželi in katere dobro ?spevajo, veliko posojnjejo in še več dobe v shrambo denarja, tako, da jim ga celo preostaja. Na Stajerskem je precejšnje število po- sojilnic, pa precej atarih in dokaj močnih. Vendar pa ima 8lovenski Stajer, ki je tako velik kakor Kranjska, nekako le eno tretjino toliko posojilnic, kakor slednja. Oaobito ima premalo Raillei- senovk, dočim je ravno Kranjska bogata na raitl'disenskih poaojilnicah. Kakor smo že zadnjič omenili, je za velike sodne okraje, kakräni bo ptujaki 8 60.000 Btanovalci, ali mariborski, slo- venje-bislriäki in dragi, premalo to, ako imajo le eno ali dve posojilnici. Z na- rodno-gOHpodarakega ßtaliäca tadi ne odobrujemo, da bo cele dekanije (Zavrč, Vnzenica) brez posojilnice. Ob nemäki meji, ob Mari in Dravi morala bi vsaka župnija imeti svojo posojilnico. Zato po- zivljamo vse domoljube v teh krajih, da Be podajo na delo in da osnujejo po časi äe kacih 20—40 posojilnic na slovenskem Stajerju. Truda ni toliko niti z oata- novitvijo, niti z vodslvom ! Ustanovni atroäki se po navadi pokrijejo že v prvem letu z dobičkoni. „Narodni gospodar" glasilo „Za- družne zveze" v Ljubljana dostavlja : Iz teh ßtavkov se razvidi, da po- staja pomen rajfajzenovk vedno bolj viden in umevan — tadi po tistih, ki ho se zmirom ogrevali samo za velike „Schultze-Delitsch-eve" posojilnice, ki so n. pr. ravno na Stajerskem mnogo slo- venskega kapitala koncentrirale v glavne kraje pojedinih okrajev in so v takih, po največ nemčarskih inestih in trgih, postale najmočnejše davkoplačevalke — s alovenBkim denarjem — v prid po- nemčenih trgov in mest. Sicer pa pravimo, da je treba aata- noviti na slovenskem Štajerju äe ne samo kakih 20—40 posojilnic, temveč äe vsaj 70 posojilnic. A tadi v dragih pokrajinah naäe : slovenske zemlje se je treba mnogo novih posojilnic, n. pr. äe je celo na Kranjskem primernih krajev za okroglo 60 Rajfajzenovk ; nadalje še primanjknje rajfajzenovih posojilnic koroškim Slo- vencem, Goričanom — istotako pa tudi v Istri in Dalmaciji. Morda priobčimo v kratkem Beznam onih krajev, kjer bi se naj še nstanovile posojilnice. i Pozivarojo rodoljube v takih krajih, naj ne odlaäajo z astanovitvijo. | Mi pa doBtavljamo, da je posebno pri nas na Goriškom res äe mnogo krajev, kjer se da ustanoviti posojilnica, ki bi bila velikega pomena za gospodarski razvoj dotičnega kraja. Zato priporoöamo prav toplo, da naj se za blagor ljudstva vneti goriäki rodoljnbi z vbo vnemo lo- tijo tega prepotrebnega dela. „Goriäka zveza gospodarskih zadrng in druätev" v Gorici pojde pri astanovitvi z vsem potrebnim na roko, zlasti preskrbi azorna pravila in poda vsa za uatanovitev in za pričetek po- slovanja polrebna navodila. Na novo aslaaovljenim zadrugam priskrbi poslovne knjige, tiakovine in blagajno ter dovoii kredit v tekočemu račanu v primernem zneska, kakor je to že atorilu doslej pri enakih slačajih. D o pi si. Semp«N, 24. avguata. — Slavnost se nam napovedaje na prihodnjc nedeljo, slavnost, kakoräne redko napovedajejo časopisi, slavnost rodbinska. Rod Spacapanov bo namreč obhsjal atoletnico rojstva svojega deda in asta- novitelja rodn v Ozeljana. Priimek Špacapan se nahaja prvič v poročni knjigi leta 1696. Tega leta dne 20. novembra je žapnik Joannes Milosich v Šempasn poročil Simona Špacapana iz Renč z Nežo, hčerjo Livija Romano iz Ozeljana. V krstni knjigi je ta priimek prvič vpiaan dne 10. oktobra 1742. Ta dan je Janez Vid Romani de Felsen berg, žapnik v Šempasu, krstil Simona, sina Sebastijanovega in Lucije Špacapan iz Ozeljana. Leta 1748. sta živeli tu že dve dražini tega rodn, kajti krstna knjiga priča, da 24. marca 1748. je bil kričen Štefan Špacapan Janezov, katerega je h krstu držala gorenja Lucija Špacapanka. Ti dve družini sta se le malo namnožili in dandanes ate akröeni na dve ognjiäöi. Pred več nego sto leti se je na- selila v Ozeljana nova družina Špaca- panov. Neki Simon Špacapan je priäel sem s sinom Francetom in drago svojo drožino. Tema Francetu se je rodil v Ozeljanu dne 14. oktobra 1805 prvi sin, ki je bil krščen na očetovo ime France. Stoletnico tega krata, ki je bil prvi tega rodu v Ozeljana, hočejo praz- novati njegovi in njegovih mlajäih bratov potomci. Nekateri menijo, da je ta rod ita- lijanskega pokolenja in so zaöeli svoj priimek pisati z dvojnim zz. Toda ta pi- aava je novotarija novejšega čaaa. Prvi in dragi došlici so se v oaemnajstem in prvi polovici devetnajstega sloletja pisali vedno z enim z. Znani vipavski doklor Štefan Špacapan je bil tadi še zapisan v kratno knjigo samo z enim z in so ma šele sole pripisale dragi z. V rodovini se tadi äe vedno goji in vzdržuje zavest skapnoali, kar bi tudi kazalo na jugo- slovanski z&ačaj rodu. Ta rod je vpeljal Že pri avojem za- četku opekarsko obrt pri naa in Be äe vedno Ž njo bavi. Rod ae je močno namnožil. V Ozeljana živi po moäki strani v dvajaetih hiäah in dteje okroglih 120 živih adov tega priimka. Nekatere veje rod a pa prebivajo tadi po drugih krajih in deželah, v Gorici in okolici, v Vipavi, na Dunaju, v Sarajevem in dragod. Pečajo ae večinoraa s kmetijstvom, a so jako nagnjeni h kapčiji in obrtniji, precejänje itevilo jih imamo mej in- teligenco. Najatareji živi ad roda je UrSala Špacapan, höi zgoraj imenovanega pri- ileca Franceta Simonovega in Neže Brankovič, rojena dne 3. aprila 1826. in 27. novembra 1860. poročena v Vitovlje k Marinöiöevim. Ta rod je dal novi ža- paniji Ozeljan-Sv. Mihel prvega iapana Janeza in prvega podžupana Franceta Špacapan. Slavnost atoletnice se začne s slažbo božjo T cerkvi sv. Jakoba v Ozeljana. Potem imajo aknpni obed na Veliki Otavi, zraven pa vojaäki koncert in ljudsko veselico na proetora znanega öempaakega tabora. Politiöni pregled. Sestanek anyleskeya kratja z nailm cesarjem. 1 V torek in siedo madil se je v Ischla, kjer ae nahaja naä cesar že delj čaaa na letoviäöa, angleäki kralj Edvard VII. Angleäki kralj obiskal je na svojem potovanja v Marijine Vari naäega cesarja, da ma je ob ti priliki čestital k 76-let- nemu rojatnemu dnevu, katerega je naä cesar obhajal včeraj. In prav zato, pr&- vijo vladni listi, da nima ta obiak nika- kega politiönega pomena in da ni nič drngega nego čin aljudnoati naaproti na- äema cesarja, ki je sedaj ne-le najstaräi, aropak tadi naj bolj visokospoätovan iz- med vseh živečih vladarjev. Vendar bo IJSTEK. Kazen za greh. Povest: Spisal Janko bratina- (Dalje.) — Kaj naj ti dela? Ali misliä, da je ženska kot ti? Preäibka je za težka dela in Skoda bi bilo, da bise pokvarila. — Seveda, seveda! Ti vedno le svojo neumno modrost prodajaä, a boa videla, kam bo to priälo. Mene morda ne bo več. Bog tadi mi ne daj doživeti äe več aramote kot jo noaim že sedaj, a tebi jo privoäö m, öe bi se te le ko- ličkaj prijelo. Ko sta se mož in žena äe prepi- rala, je priäla hči iz sobe v kahinjo. Läse je imela äe razpletene, obraz bled in zaspan, obleko äe v nereda. Mati je hitro aegla na polico po lonec a kavo in nalila daäioo te „žen- ske" pijače. Koren je gledal na h^er in naj raje bi bil pograbil äibo in nasekal obe. — Le dajaj ji sedaj, dejal je potem. Za8lužila si je seveda poäteno. Gelo noč dirndaj, tisti potepah je lazil tudi do jutra tod okoli, a da ga jaz dobim ma pretisnem vsa rebra. — Tone ni nikak potepuh, če je revež to niö ne de, a jaz ravno njega hočem, druzega nobenega, oglaaila ae je höi in mati ji je veselo pomežikala. Ona je dobro poznala svojo hčer, vedela je, da je ravno iste narave kot ona sama. — Kaj, ti se boä proti meni gla- silo, dejal je Koren in vsa barva mu je äla z lie. Ti sračka ti, kaj pa misliä? Kdo je tvoj oöe ? In pograbil je v kotu brezovo metlo ter zamahnil po hčeri. Toda ta ae je hitro nmaknila in adarec je doletel staro po roki. — Ti žival ti grda, zarohnela je ona. Kaj pa misliä? Ali sem te zato vzela, da me boä ubival? In zatulila je in zajokala kot bi se avet podiral. Stara je äe požugala za njim, hči pa je sedla zopet na prejänje meato in začela pripovedovati materi, kako rato bi rada, kako krilo ima ta ali ona in kaj bo treba äe njej kapiti, — Le molči, bove že naredili; jaz bom že skrbela za to, da ne boä naga hodila po svetu. In Pepca je bila sedaj srečna in zadovoljna. Odäla je zopet v sobo in za- čela ta pa tarn kaj pospravljati. Ljubilo se ji ni nič, a tadi stati tako brez nič ni mogla. „Zaöela Bi je potem spletati lase in Bi zapela tisto: Moj fantič je z gornjega kraja In druge dekleta napaja; On druge dekleta napaja In zame ne mara nič več. Zanaj pa je stara Korenovka po- spravljala posodo in vesela je bila v svojem srea. — III. Lep, topel dan je bil. Lahek vetrič je äamel preko gozda in listje si je äepetalo skrivnoatne bajke in pravljice iz starih in danaänjih dni, kajti T gozdu ae äe danes dogajajo bajne stvari, gozd hrani pod avojim okriljem äe tiaoč in. tiaoč skrivnosti. Kakor nadljudje se mi zde gozdna drevesa, ki gledajo doli na male raatli- nice pod sabo ; nagibajo se v vetra jedno k drugema in šepetanja ni konca ne kraja. Tarn ob robu gozda je bilo veliko, lepo mravljiniače. V toplih dneh je kar äamelo po tej mali trdnjavici, vse črne so bile stezice in poti, po katerib so ko- rakali pridni jnnaki. Vaak ima svoje delo, VBak dela zase in vendar le za vse. Tam oni vleče hroača, ta ta se tradi in peha z gosenico, tretji popravlja kos podrte poti proti glavnemu vboda. Da, danes je äe vse živo, a bogaivedi koliko časa äe ! Zatravnikar je namreö mravljinčar. Bil je vöa8ih lovec, a danes ne vidi veö in lotil se je druzega posla. Vrečo na hrbet pa hajdi v zeleni gozd lovit mrav- Ijincev. Tadi one tam ob robu gozda je zaaledil in dolgo ni trajalo, pa so bili že v njegovi vreči na hrbtu. Prineael jih je potem na piano in pri neki laži se je vatavil. Mala ravnica je bila tam in Zatravnikar je imel tam prostor odločen, kjer je streael avoje mravljince. Na trati je naredil precej velik krog, izkopal potem po tej črti malo grapico okoli in okoli. Na arec7' je bila j a mica, pokrita s skledo. V i^apico je potem spa8til vode, mravljince z jajci vred je pa streael v ta krog. Če je bilo aolnčno in toplo, tedaj so koj začeli no» siti mravljinci jajca v jamico pod skledo. Nekateri so tadi hoteli zbežati, a nikjer se ni dalo. Povsod je bila okoli voda. (Dalje pride.) pa tudi listi, ki tide, da je sestanek na- Sega cessrja z angleškim kraljem nekaka lemonstracija od atrani angleäkega kralja proti svojemu nečakn, neraškemo ceaarju, a katerim se ni hotel na potovanju v Marijino Vare sniti, četudi se je vozil po nemäki zemlji. Da niso Angleži po- sebno naklonjeni Nemcem, to ni nobena tajnost več in se Tsak lahko prepriča o tern iz pisave angleäkih listov. Da ni pa to nasprotje postajalo veöje, zato je skr- bel do sedaj angleäki kralj s tern, da se ni "dar izogibal sestati se z nemäkim ce ,em, ako je le prilika na to nanesla. Eer je pa taka prilika tudi sedaj bila, in so nemški vladni listi namenoma na- migavali angleškema kralja, naj bi se tudi sedaj, ko potuje öez nemäko zemljo, sestal kje z nemäkim cesarjem, a je an- gleški kralj imel za taka namigavanja gluha ušesa, sklepajo razni listi, da je priälo zadnji čas skoro gotovo med angleäkim kraljem in nemäkim cesarjem do osebnega nasprotja, ki je v stana raz- mere med Anglijo in Nemöijo äe bolj napeti. Pri tern pa pripominjajo isti listi, da je imel sestanek angleäkega kralja z naäim cesarjem mogoče vsaj v tern po- gledn politiöen pomen, da je naš cesar kot prijatelj Nemčije in Anglije ter kot največji prijatelj in zagovornik mira, ska- sal na angleäkega kralja upiivati, naj bi se med njirn im med nemäkim cesarjem vspo&tavile zopet prijateljake razmere, ki bi potem ugodno aplivale na razmere sploänih odnoäajev med Nemčijo in An- glijo. — Krlza v mlaüoöeskem klubu. „Pozor4* poroča, da namerava po- Blantc Stransky vsled zadnjih dogodkov odgtopiti kot drugi podpredsednik rala- doöeäkega klnba. ,Času pravi, da bi to ne bilo čndno, ker je Stransky le od nekdaj bil v nasprotja s poslancem Pa- cakon in Kramarem. Ta dva sta posebno delala zoper Körberja in za Gautscha, med tern ko Stransky ni bil nikdar nav- dušen nad Kürberjevim padcem in tudi ni hotel niö zaupati Gautscbu. Odločitev bo seveda äele padla, ko se snide par- lament. Češko vseuöllisöe na Moravskem. Zdi se, da se bo vladi vendarle po- srečilo rešiti sporno vraäanje glede se- deža öeäkega vseuöiliäöa tako, da ne bodo proti ti reäitvi odločno nastopili ne Nemci in tudi Čehi ne. Vlada namerava baje ustanoviti öeäko vseuöiliäöe t Königs- felda, ki leži prav tik Brna in je to mesto pravzaprav nekako nadaljevanje mesta Brna. Praäka „Politik" prinaäa namreč izjave nekega poslanca, ki nekako pri- poroča tako rešenje: Med Brnom in Küaigsfoldom — pravi — ni prave razlike. In novo vseuöiliäöe bi moralo de facto stati v Königafeldu, tadi Ce bi se ustanovilo v Brnu, ker ni misliti na to, da bi vlada hotela kapiti v Brna samem cel kompleks hiä, ki bi jih morala še le podreti in na dobljenem proelora zidati prostore za vseuöiliäöe. Iz istega razloga pride tadi öeäka tehnika, ki je že ustanovljena t mesta Brna, na periferijo mesta. In pray, lahko bi se rnoglo zgoditi, da bo Öeäka tehnika, ki bo v mestu, stala v isti ulici kakor öeäko vseučilišče, ki bo v Königsfeldu — tako tesno se stikata namreö oba kraja po svojih hiäah. Vlada je toraj priäla na originalno idejo, ki naj bi ustrezala Nemcem in Čehom : vseuöiliäöa ne bo t mesta Brna in s Um bi bilo zadovoljeno nemäki volji; in vendar bo prav za prav tadi t Brnu, zbog Cesar naj bi se s to idejo zadovoljili Čehi ! Sestanek hrvatsklh poslancev. V sredo je bil t Dobrornika se- stanek dalmatinskih narodnih zastopnikov. Dogovorili so se, da skliöejo na Reki se- stanek vseh hrvatsklh opozicijonalnih po- slancev. Avstro-ogrska In srbika trgovlnska pogodba. Beligrajska „Štampa" je priobčila pogoje, na temelja katerih je Avstro-Ogr- ßka pripravna skleniti trgovinsko pogodbo Srbijo. Ti pogoji so nastopni : 1) Avatro- Ogrska ni naklonjena skleniti veterinarske konvencije. 2) Glede izvažanja živine vsaka vrbte je Avstro-Ogrska pripravljena sporazumeti se s Srbijo na temelja do- loöenega ätevila, to je doloöi se, koliko glav živine vsake vrste da sme Srbija na leto uvoziti v Avltrijo. 3) Glede uva- žanja žita iz Srbije ne pride Avstro- Ogrska pod svojo minimalno carino (K 6.30 po knntalo). 4) Trgovinska pogodba bo na temelja predstojeöih pogojev ta- rifna pogodba. „Štampa" oznaöa te po- goje avatro-ogrske monarhije kakor zma- go avstro-ogrskih agrarcev, in meni, da ' so s tem oškodovani trgovinski interesi Ogrske in nniöeni oni ogrski trgi, ki žive ' od izvozne trgovine Srbije. Ako Avstro- ' Ogrska popolnoma ne spremeni svojih pogojev, so Srbija uravna brez pogodbe ter bo morala za svoj izvoz živine in avoje poljske pridelke iskati dragih trgov. Ofjrska krlza. „Egyete"rtÖ9M prinaäa sledeöo senza- cijonelno vest: Vojna uprava izkuöa na vse mogoöe naöine, da bi dobila vojakov. Izslnžene vojake je mogoče pridržr.ti le do novega leta. Na njihovo mesto bi bb morali vpoklicati nadomestniki. A tem ni mogoče izročiti pozivnic. Sedaj si izkuäa vojna uprava odpomoči s poizkuäeno mo- bilizacijo. Ta se proglaäa s plakati. Ko so ti nabiti, se morajo zglasiti vsi reser- visti in nadomestniki pri svojih polkih. Ko pridejo, jih bodo pridržavali v službi, kolikor jih bo treba, ostali se bodo vr- nili domov. Flnanönl polom na Ogrskem. Albert Rothschild izrazil se je nasproti nekemu visokema ogrskema dostojanstveniku, da je na Ogrskem neizogiben finanöni polom, ako se kriza ne reSi do konca septembra t. 1. Socljalistlško glbanje v Italljanskl armadl. Iz Rima poročajo, da v italijanski armadi naraäca socijalistiäko gibanje. Ne- davno je minister Pedotti odredil, da se imajo pri vseh posadkah na Italijanskem izvräiti stroga preiskavanja. Pri tem so zaplenili mnogo knjig in piaem, ki so zelo obtežilna za vojake. Umirovljeni podčastniki so se pa te dni zbrali in zahtevali od vlade, da jim preskrbi ob- ljubljene eivilne službe. Italljanl v Albanljl Iredentov8ko druätvo „Dante Ali- ghieri", ki podpira izdatno tadi draätvo „Lega Nazionale" in se prav intenzivno zanima za poitalijanöevanje slovanskega prebival8tva v Primorja, v Istri in v Dalmaciji, sklenilo je odposlati tadi v Albanijo svoje zaapnike, ki naj bi uata- navljali italijanske äole. Glasovanje za ločltev Norveške od Švedske. Koneöni lizid glasovanja za loöitev Norveäke od Švedske, ki se je vräilo te dni, je ta-le: Za loöitev glasovalo jih je 308.000, proti ločitvi pa le 184. Atentat na kltajako cesarloo. »Frankfurter Zeitung" poroča iz Tientsina, da je bil na kitajsko cesarico na potu v poletno palaöo izvräen atentat. Storilec je bil preobleöen kakor vojak ter je bil od nekega regularnega vojaka preboden z bajonetom. Cesarica je ostala nepoSkodovana. Armentka zarota. V Smirni so odkrili veliko armensko zaroto. V armenakih hiäah so naäli 80 velikih in 48 malih dinamitnih bomb. Mnogo oseb je bilo aretovanih. Radi tega vlnda v sultanovi palači izredno raz- burjenje. Nameravan atentat na Roosevelta. Iz New-Yorka poroöajo : Predsednik Roosevelt je neposredno pred svojim od- hodom v Wilkesbarre prejel pretilno pi- ßino, da ae njegov vlak z dinamitom po- žene v zrak. Radi tega so bile izdane različne varstvene odredbe. Preganjanje krlstjanov v Tlbetu. „Daily Telegraph" poroöa iz Tokija: V Pekin so doäla poročila o krvavem klanja srancoskih misijonarjev v Tibeta. Podaniki Dalaj Ltme so razruäili veö ka- toliäkih misijonov in pomorili veliko äte- vilo srancoskih miBijonarjev. Posredovalo bo francosko poslaništvo. Dogodkl v MacedonlJI. Iz Monastirja prihajajo vznemirjajoöe veBti. Glasom nekega poroöila je baje neka močna gräka četa napadla vas Ko- landrog ter ubila 16 Srbov; glasom ne- kega drazega poroöila so bolgarski ustaäi oplenili srbski samostan Maolaj ter abili predstojnika. Vstaja na Kretl. S Kandije se poroöa, da se vräe tarn boji med ostaäi in med raskimi in angleäkimi öetami. Taki boji znali bi postati jako nevarni in iz njih znal bi se izcimiti na Baikanu velikanski bojni plamen, kar bi dandanea Angležem naj bolj agajalo. Prizadeta bi bila v tem slaöaja v prvi vrsti tadi Avstrija, ki bi se öutila poklicano, da po svoje zaöne gasiti tak plamen. Mlrovna pogajanja. Sodeö po poroöilih, katera prina- šajo razni angleäki in dragi listi o raz- voju pogajanj med ruskimi in japonskimi pooblaščenci, dalo bi se že danes skle- pati, da so napravili pooblaäöenci zaman dolgo pot v Ameriko, kajti do sklepa miru sedaj še skoro gotovo ne pride. Iz zaöetka älo je pri pogajanjih gladko ka- kor po loja. Vsprejetih je bilo osem toök brez vsake ovire, a ko je priäel voz po- gajanj do devete toöke, ki govori o vojni odSkoduini, se je pa precej ustavil in težko bodo najti priprege, ki bi ga spra- vila naproj. Ravno na take ovire zadeii so pooblaäöenci pri X. in XI. toöki, ki govorita najbrže o odstopu otoka Saha- lina ter o odstopu interniranih ruskih vojnih ladij. Vsled teh ovir so se baje pogajanja vsaj zaöasno, ako ne defini- livno, pretrgala. Toliko pravimo, je po- sneti iz poroöil, katera prijavljajo listi, imajoöi v Portsmuthu svoje dopisnike. Sicer je večina poročil najbrže izmiälje- nih, öe se pomisli, da so pogajaaja strogo tajna. Rusko-japonska vojska. General Lineviö je dne 14. t. m. brzojavil: Dne 13. t. m. so japonske tor- pedovke obstreljevale Lazarevo. Njihovi poskusi, da bi izkrcali öete, so bili od- biti. Glasom poroöil iz Koreje je dne 5. t. m. neki japonski oddelek iz Kopung- sana prodrl do nekega raskega oddelka, ki se je nahajal pri Čakeri, toda bil je odbit. — Sovražnik je dne 6. in 7. po- novil ofenzivo, toda moral se je umakniti. Istoöasno so Japonci prodrli do nekega drugega raskega oddelka, a bili so tadi odbiti. Japonci so bežali ter so pasttli na bojiäöa mnogo mrtvih in precej ma- nicije. Dne 10. t. m. se je vräil boj pri Ogienhi. Ruski oddelek je napadel Ja- ponce ter jih zapodil proti južni smeri, zapleniväi mnogo orožja in mnnicije. — V neki dragi brzojavki poroöa general Lineviö: Glasom poroöil iz Koreje so Rasi po boja z Japonci zasedli vas Ka- patsa. Streljanje pri Lazarevu je dne 13. t. m. zjatraj ponehalo. Japonske tor- pedovke so se oddaljile. „Birž. Vjed." poroöajo, da je od generalnega adjutanta Kuropatkina priälo pismo na nekega peterbarškega prijatelja, v kateremu poveljnik prve armade spo- roöa, da so odstranjene zapreke, ki so doalej ovirale rusko zmago in da se sme z veöjo gotovostjo ko doslej upati na zmago nad sovražnikom. Poroöa se, da se Rasi nmikajo preko reke Tarnen ter da se izognejo bitki v severni Koreji. Potrdila äe ni. „Daily Telegraph" poroöa iz Tokija od lö. t. m.: Zasedanje Kamöatke se kmalu objavi. Posadka obstoja samo iz enega batalijona ter je brez vsake zveze z drugimi raskimi vojnimi silami. * Na bojiäöe sta odäli dve raski bateriji prevideni z obrambenimi äöiti. Ves 19. armadni zbor je že ciospei v Mandžorijo. Domače in razne novice. Cesarjev rojetnl dau. — Vöeraj obhajal je naš cesar svoj 75. rojstni dan. Ta dan obhajal se je slovesno äirom cele naäe države. V Gorici bila je v stolni cerkvi ob 10. uri predpoludne slo- vesna sv. maša, katere so se udeležili predatojniki raznih civilnih oblasti kakor tudi vojaških. Ob 7. uri zjatraj pa je bila na Rojicah vojaäka maäa, pri kateri je bil tuk. peöpolk ät. 47. üdelezil se je te maše poveljnik 56. brigade G. M. Viijem Wachsmann, ki je dospel v öetrtek zveöer iz Trsttt v Gorico. Na predveöer cesar- jevega rojstnega dne igrali sta po meetu ve&ele koračnice mestna in vojaäka godba. Vöeraj popoludne bil je v hotela „Post** obed, katerega se je udeležilo kakih 130 oseb med častniki in dragimi povabljenci. Pri obeda je igrala vojaäka godba. Namcstnik priuc Hoheulohe se je v sredo zjatraj povrnil z dopusta zopet v Trst. — Z dopusta vrnil se je v Gorico voditelj luk. okrajnega glavarstva, dvorni svetnik g. Honrik grof AHeins. Dr. Ivau Beukovic, ki je bival nt kaj öasa v Gorici, kakor odvetniäki kandidat, je prevzel odvetniäko pisarno g. dra. Gvidona Srebre v Breiicah na Slajerskem. Za „ŠoUki Dom4' prejelo je upra- vniätvo „Gorice" : Stava pri Martina v Šempasu dne 16. avgusta 2 K. Sröna hvala! Preplače za „iSolski Dom" za S. liregorčičevo knjlgo „Job" so po- slali naslednji rodoljubi in dobrotniki : Dr. P. Tamer v Maribora 2 70 K; grof Miroslav Marenzi, namestniäki svetnik v Trstu 270 K ; Alojzij Širca v Gorici 30 vin. • Valentin Maröiö, župnik na Slapa, Kranjsko 1 60 K. Dcželni odbor goriŠki je v svoji seji dne 5. avgusta imenoval praktikanta na deželnem hipoteönem zavodu. Slo- venska odbornika sta zahtevala, naj se imenuje za to mesto Slovenec, ker so vsi drugi uradniki na tem zavodu razun enega Italijani. A imenovan je bil Italij n. Iz tega in iz drugih imenovanj, kakor tadi iz postopanja deželnega odbora v dragih zadevah sla Bklepala slovenska odbornika, da ne moreta varovati koristi goriäkih Slovencev tako, kakor se jim je zdelo potrebno. Zato sta odložila svoj a mandata kot odbornika z namenom in željo, da bi se drugim posrečilo doseöi, kar je bilo njima zabranjeno. Namesto profesorja Berbuöa je stopil v deželni odbor njegov namestnik Ant. JakonÖiö ; namesto Klančiča bo najbrže poklican dr. Gregoröiö, katerega je Klanöiö na- mestoval, kakor je bil poklican dr. Ver- zegnassi po smrti svojega nameslnika dr. Venutija. Želeti je, da bi se razmere v deželnem odbora poblažile in da bi se vrnili öasi iz zaöetka sedanje dobe, ko so se vräila imenovanja in drugi aklepi soglasno po medsebojnem sporazamljenja in dogovora. Imenovani odborniki, ozi- roma njihovi namestniki ostanejo v slu- žbi, dokler deželni zbor pri prihodnjem zasedanju dragaöe ne ukrene. Vojaška vest. — Tuk. domobr&nski bataljon odpeljal ae je v čelrtek poželeznici v Divaöo, od koder ee poda k vajam v Pulj, kjer se snide celi doraobranski polk ät. 6. Jutri v Sovodnje! — Kakor na- znanjeno, vräila se bo jutri v Sovodnjah ob lepem vremenu veaolica, katero pri- redo sovodenjski in rubinski pevci v korist „Dijaäkemu podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju" in pa „Šolskemu Domu" v Gorici. Zanimanje za veselico je v niestu in na deželi sploäno in adeležba obeta biti res velika. Goriäki izletniki sa lahko peljejejo v Sovodnje z v 1 a k o m ob 2*10 minut. Za nazaj v Gorico so jako primerne zelezniäke zveze namreö ob 6.'/^, ob 10. in ob 12.% po- polunoči. Sicer bodo tudi tramvajski v o z o v i goriäkim izletni^om na razpo- lago in sicer bodo öakali konec nove ceste, kjer se obrne proti mitnici. Tramvaji se podajo v Sovodnje toöno ob 3. uri pop. in se plaöa do veseliönega prostora 20 kr. — Režiser igre MV Lju- bljano jo dajmo" je g. Molek. V mraka »e bodo spaäöali krasni umetelni ognji pod vodstvom pyrotehnika pf. Makuca, Kolesarsko društvo „Gorica44 na- pravi jutri t. j. v nedeljo izlet v Sovodnje k veselici. Odhod ob 2. ori pop. izpred kavarne „Central". Gg. ölani ho napro- äeni kolikor mogoöe s kolesarsko opravo ter z draätveno öepico priti k izletu. Odbor. Gospoda Josipa Gorlupa, lastnika pivovarne, nahajajoöe se v Gorici na TržaŠki cesti, ganila je straäna osoda, ki je zadela kovaöa Vicencija Štrosarja iz Solkana, ki je na praznik Vnebovzetja pri romaraki cerkvi na Prevaleh tröil, vozeö se na kolesa, z nekim vozom tako močno, da je OBtal takoj mrtev, tako globoko, da je s«)enil prirediti v nedeljo na proatoru, kjer se uahaja njegova pivo- \arna, koncert, kojega dohodek se bo izro- öil pokojnikovi družini, obstojeöi iz udove in štirih nedorastlih otrok. Pri koncertu igra voja kagodba tak. peSpolka ät. 47. Vstopninah koncertu znaäa 20 vin. in se bo- do hvaležno vsprejemala tudi morebitna preplaöila, kar vse pride na korist ne- srečni družini. Izmiäljeuo ubojstvo. — Vöerajänji „Piccolo14 prioböil je senzacijonelno vest, da bo v torek v Kostanjevici na Krusu tamoänji prebivalci ubili nekega jedno- letnega prostovoljca, TrzaÖana. Kakor po navadi, lagal je „Piccolo" tudi vöeraj debelo. V Kostanjevici priälo je res v torek do pretepa. Neki italijanski delavec izzival je namreö domaöine, zaleö, vsaj tako ae nam pripoveduje, slovensko tro- bojnico. Užaljeni in izzivani domaöini so ga na to äe precej naklestili. Opomniti je treba, da se je to godilo v resnici vpriöo nekaterih öaatnikov in jednoletnih pro- slovoljce?, a prostovoljca Trzaöana bilo ni nobenega poleg in ga zategadelj tudi niso mogli ubiti. Straäna uesreča. — V torek po- dali so se ätirje Solkanci na kolesih v Barbano, kjer je bil cerkveni shod. Od tarn äli so na Prevale k romaraki cerkvi, ležeči med Maäo in Medano. Obißkali so tu cerkev ter se odpravili proti domu. Na polu pride jim aasproti dvokoleani voz. Ko se jo namreö jeden izmed ätirih Solkancev, Strosar Vincencij, nahajal na strani blizu voza, udaril je voznik po konju, ki je z vso silo odskoöil na ono 8tran, na kateri se je nahajal Štrosar. Pri ti priliki zadelo je oje Stroaarja s tako moöjo v prsa, da ga je vrglo s kolesa in da je že malo trenutkov potem v na- roöju tovariäa, mizarja Komela Franceta, izdahnil svojo duäo. Strosar je bil oženjen ter zapaäöa udovo in ätiri nedorasle otroke. Pripomniti je, da trije goapodje, ki so sedeli na vozu, niso imeli srca skoöiti na pomoö poneareöencu, marveö dirjali ao z lica meata nesreöe dalje. Poročllu o staiiju ljudsk. solstva v okraju ^orlškein za leto 1904-ll>0">. — Te dni izälo je v „Narodni Tiskarni" v Gorici poroöilo o stanja ljudsk. äolätva v okraju goriäkem za leto 1904-1905, katero je sestavil c. kr. okrajni äolski nadzornik g. Franc Finäger ter založil c. kr. okrajni äolski svet za goriäko oko lico v Gorici. To poroöilo obsega poleg äolskih veati, katere je spisal c. kr. okrajni šolski nadzornik g. Finšger, tudi dva »pisa, in sicer „Š t. Maver", katerega je spisal učitelj g. Anton Rutin in o ka- terem je bilo že v našem listn govora, ko ga je namreč g. pisatelj izdal v po- aebni brošori, ter „Zdravljenje j e c- ljavcev", katerega je spiaal nadučitelj g. Ignacij Križman. Iz Šolskih vesti posneinamo, da je podučavalo v goriški okolicl na 85 Šolah 76 učiteljev, in sicer 13 p"7e plačilne vrste, 24 druge in 39 tretje piačilne vrste ter 51 učiteljic, od katerih je bilo 6 I., 11 II. in 34- III. plačilne vrste. Pomožnih učiteljev bilo je 5, učiteljic ženBkih ročnih del pa 16. Štirirazredni šoli sta bili v minolem leta dve, nainreč v Dornbergu in v Ločnikn, v tem zadnjem kraja ita- Iijan8ka. Trorazrednih šol bilo je 8, dvo- razrednih 25 in enorazrednih 25. Število šolodolžnih otrok znašalo je 12.631. Oproščenih jih je bilo od šole 423, tako da bi moralo v resnici obiskovati šolo 12.208 otrok. Šolo jih je pa obiskovalo 11806, in sicer 5948 dečkov in 5858 deklic. Učilo se je torej skupaj 99 1% v resnici žolodolžnih otrok. Zavoljo težkih telesnih ali duševnih hib ni hodilo v, äolo 88 otrok, in sicer 45 deckov in 43 deklic. O/nanilo. — Davčni oddelek c. kr. okrajnega glavarstva naznanja: IzvleČki iz plačilnih nalogov za osebno dohodninski davek cenilnega okraja „Gorica mesto" in političnega okraja .Gorica dežela" bodo razpostavljeni na vpogled skozi 14. dni račnnajoč od 21. avgasta t. 1. ob nradnih nrab pri omenjenim davčnem oddelku, Prisll ua sled ukradcuemu konju. — Kakor smo svoječasno poročali, ukra- den je bil posestnikn Petrn Krasniku v K< privi v Farianiji iz hleva beli konj. Krasnik se je seveda mnogo trudil, da bi priäel svojemu konjn na sled, a zaraan. V sredo pa je zagledal na Fran Josi- povem tekaliača belega konja, vpreženega pod tovorni voz, ki se mu je zdel jednak njegovemu in o katerem bo je pozneje prepričal, da je res njegov. Voznik po- v(/dal je Krasniku, da je konja kupil od nekega Mervizze. Eonja so sekvestrirali in vsa zadeva naznanila se je eodni oblasli, ki je že nvedla preiskavo. Tata so baje že na sleda. Deželni zavod gluhoncmih. — Tndi letošnja javna preskušnja v zavoda gluhonemih se je sponesla prav dobro. Deia, ki so jih izvräili med letom učenci in učenke, njih govorjenje itd. bo nam jasna priča, koliko so se trudili voditelj preč. g. Lenardič, g. očitelj Rodež in g.čne učiteijice. Učenci in ačenke so bili vpraäani v vseh predmetih in so odgovarjali prav do- bro. Predsednik izpraševalnega odbora je na kontu izrekel zasluženo zahvalo očitelj- skemu osobjn. V minulem letu je bilo v zavoda 35 moških in 34 ženskih gla- honemih. NesreČa. — Posestnik Golob Josip iz Solkana vozi kamenje, ki se potrebaje pri zgradbi železniškega mostu Čez Sočo pri Solkana. Na torn deln bil je tudi v öredo predpoludne okolo 10. ure. Ko se je približal voz, pod katerega je bil vpre- žen par lepih volov Ovinku nad Sul- kanom, zažgali so v bližnjein kamnolomu raino, na katero je bila poiožena äe precej težka greda, Mina pognala je*gredo daleč na visoko in padla je jednemu iz- med vpreženih volov ravno na tilnik in s tako močjo, da je vol kmalu potem po- ginil. Vole je spremljal Golobov sin, mali dečko, kateremu se pa ni nič Ža- lega zgodilo. Razume se samo ob sebi, da je moral oni, ki ima kamnolom v najemu, Goloba odskodovati. Naj dene ukradeue reči. — Na ukaz tuk. okrožnega sodišča so orožniki preiskali slanovanje neke Alojzije Furlan v Sv. Križu pri Nabrežini. Alojzija Furlan je namreč sestra nekega Farlana, ki se nabaja v kaznilnici v Kopru. Orožniki našli so pri omenjeni Furlan mnogo pe- rila in zlatanine, kar je bilo vae najbrže ukradeno. Perilo zaznamovano je s čr- kami M. J., R„ C, M. T., in M. Vse te reči nahajajo se sedaj na tuk. okrožnem sodiaču, kjer si jih lahko ogledajo oni, kateri menijo, da so jim bile ukradene. Prlšel k vojawkhn vajam s sti- riml otroci. — Te dni bil je pozvan k vojaškim vajam v Gorico domobranaki reservist Andrej Sever, doma iz Rihen- berga, a stanujoč v Prvačini. Sever je ! oženjen in ima štiri otroke, od katerih ima najstarejsi kakih 7 let. Ker se na- haja žena baje v Aleksandriji, mora za otroke sam skrbeti ter jih nadzorovati. Zaradi tega je prosil, da bi ga oproatili od vojaških vaj, a prosnje mu niso usli- äali. V nedeljo prišel je v Gorico, da se predstavi vojaäki oblasti, a objednera pripeljal je s seboj tudi ätiri otroke, ka- terih ni vedel doma komu izročiti in za katere naj bi torej za časa vaj skrbela vojaška oblast. Vojaäki oblasti pa ni pre- ostalo drugega nego, da je oprostila Se- verja vojaäkih vaj ter ga poslala.domov z otroci. Iz Mirnlka n»m poročajo: Pri nas se je napravilo novo pokopališče, katero se bode Blovesno blagoslovilo dne 27. t. m. Pomiloščeuje. — Uradni list je prioböil, da je cesar pomilostil 41 kaz- njencev; od teh 5 v Kopru in 3 v Gradišču. „Narodnl kolek" na pis in ill. — Opozarjamo občinstvo na naredbo poät- nega ravnateljstva, po kateri je treba za vsako piBmo, kolekovano naadreeni strani z narodnim kolekom, plačati kazni 14 slot., zato kolekujte piRma na zadnji strani, da se ne bo polnila državna malha na ta način z našimi novci. lzlet za proučevanje hmel.jargtva za kranjsko kmetovalce v Savinsko do- lino na Štajerskem priredi c. kr. kme- tijska drnžba kranjska v ponedeljek, 28. avgusta t. 1 — Na Kranjskem se je za- čelo veliko zanimanje za hmelj, in če se bo ta dobro obnesel, bo to za kranjskega kmeta velikega pomena. Da bi se pa kme- tovalci, preden začno hmelj v večji meri sbditi, natanko poučili o sajenju, priredi c. kr. kmetij8ka družba kranjska 28. t. m. v Savinsko dolino na Štajersko po- učen izlet, kjer si izletniki ogledajo ve- like nasade hmelja, obiranje, suäenje in spravljanje hmelja, različne sušilnice, poBkusne nas ade različnih vrst itd. S tem ogledovanjern bodo zvezana tudi preda- vanja o hmeljarstvn, tako da se kmetovalci lahko natanko poače, kako je hmelj ob- delovati in kako se to obdelovanje iz- plačnje. Izlet bo vodil gospod mlekarski nadzornik J. Legvart. Vsi oni kmetovalci, ki se za hmeljarstvo zanimajo, se vabijo, da se tPga izleta udeleže. Izlet bo trajal Ramo en dan in bo stala vsa vožnja iz Ljubljane in nazaj v III. razredn 6 K. Udeleženci se odpeljejo iz Ljubljane 28. t. m. z južnega kolodvora ob 5. uri in 16. min. zjutraj do Celja in od tam v Žalec, in zvečer nazaj. tako da dojdejo v Ljubljano ob 9. uri 33 min. Za izlet se je zglasiti do 25. t. m. pri c. kr. kmetijski družbi kranjski. Po mnenju nekaterih naäih rodo- Ijubov V8peval bi hmelj gotovo tudi na Goriäkem posebno na TolminBkem in bilo bi zategadelj želeti, da bi se tudi Goričani pridružili kranjskim izletnikom. Neki ro- doljub nam je sporočil, da je pripraven prinaSati k stroäkom za tako pouöno po- tovanje 20 kron, ako bi se ga hotela udeležiti kaka pripravna osel?a iz kata- stralne občino Vrsno. Seveda bila bi v prvi vrsti dolžnoBt nGor. kmet. družbe", da bi z denarno podporo šla na roko ljudem, ki bi se'ho- teli udeležiti omenjenega poučnega izleta. Vabilo k skupiii naro^bi mazila protl maleinu pedicu. — Letos ugono- bila je ta mala goaenica nad a/4 sadnega pridelka. Osobito creänje, hraäke, marelice in breskve so mnogo trpele. Edino sred- stvo proti temu mrčeBu so papirnati ko- lobarji, ki se ovijejo okoli debla in na- mažejo z mazilom, katero ostane dolgo Časa mehko. V tem mazilu se vlovi mati malega zrarzlikarja, ko leze meseca ok- tobra in novembra na drevo, da bi tam odložila zalego. Najboljše mazilo, ki se dane8 pozna, je Pfropfova „Petrina". Udje „Goriäkega kmetijskega druätva" vabijo se tem potom na skupno na- roöbo tega mazila. Gena je okoli 36 K za kvintal. Tudi papir za povitke se za- more skupno naročiti. Kdor ga hoče, na- yede naj množino v kilogramih. Prijave se «prejemajo do 15. septembra t. 1. Pred- sedništvo „Gorižkega kmetijskega diuätva" v Gorici (Stolni trg 2). Yojaskf novinci v tostranski po- lovici bodo pozvani letos v aktivno službo na dan 16. oktobra. — Enoletni prostovoljci in novinci vojno mornarice pa na dan 2. oktobra. — Nadomestni rezervisti bodo pozvani k vojaSki 8te- denski izobraz.bi najbrže šele pomladi leta 1906. „Ne kliči vragau je naslov šalo- igri, katero je spisal g. Jaka Štoka v Trstu in ki se jo dobiva pri pisatelju g. Jaki Štoka, ulica Giorgio Galatti St. 18. Jedon iztis stane 50 vin., po pošti 10 vin. več. Otrok utouil v čebru. — V Kopru je nek 18-mesečni otrok utonil v domaÖi kleti v čebru polnem vode. Mati ga je pustila domä samega. Vzgled našim trgovcem. — Iz Prage poročajo : Zastopniki čeških trgov- skih zbornic so sklenili pozvati češke trgovce, naj se odslej pri svojera ob- čevanju z raznimi tvrdkami v Avstriji poslužujejo le čeačine posebno pri ob- čevanju s tvrdkami na Nižje Avstrijskem. Če bi naäi trgovci več korespondirali slovenski, bi bilo to njim v cast, mnogim Slovencem pa bi pripomogli do slažbe korespodentov. Sledimo češkemu vzgleda ! Nezgoda ua vojaski vaji. — Pri vojaäki vaji na Južnem Tirolskem je p«del en top s äestimi konji in tremi topniöarji 30 metrov globoko. Nekaj konj je abitih, vojaki so pa le lahko poäkodovani. Sneg ua KoroSkem in Kranjskem. — V soboto zjutraj je sneg pobelil vrhove koroäkih planin in se je temperatura zni- žala na 10 stopinj R. Tudi po gorah nad Kranjsko goro je zapadel sneg zelo aizko. Slovenekazmaga v Slov. Gradcu. — Na volitvi v okrajni zastop iz vele- pose8tva so v torek zmagali Slovenci. Ker je tudi v kmetskih oböinah zmaga gotova, bo veöina v okrajnem zastopu slovenska. Vas zgorela. — Vas Felsö Surcaek, v Turoäki županiji na Ograkem, je, iz- vzemäi 13 hiš, pogorela. Požar je uniöil tndi cerkftv, šolo in oböinsko hiSo. Zgo- rel je tudi en otrok. Nad 100 rodbin je brez strehe. Strode je nad 700.000 kron. Ogenj je nastal vsled tega, ker je iskra iz neke lokomotive padla na slamnato streho. Cesarju so vzeli lov na Ogrskem. — V soboto se je vršila dražba lovskega revirja Gödölle na Ogrskem, ki ga je ie dolgo imel v najem dvor. Med prebival- stvom se je opažalo že dolgo gibanje, naj se kraljevemu dvoru vzame lov. Pri dražbi je kraljevi nadlovec Stefelka ponudil takoj 1000 K, nakar je ponadil poslanec Hedervary 2000 K. Nadlovec je obljnbil sedaj 2500 K, ko je to opazil poslanec Hedervary, je stavil predlog, naj občina vzame v pogoje, da se lov ne sme izvr- äevati, ko je navzoč dvor. To so odklonili. Nato so napadali nadlovca, češ, da je surov in brutalen s prebivalstvom. Ko je slišal nadlovec ta oöitanja je dejal: „To je demonstracija proti Dunajn !" in odšel. Nato je dobil lovsko pravico poslanec Hedervary za 2500 K. Zadrskl Italijaui v Pulju. — V torek napravili so zadrski Italijani izlet v Pulj, kjer so priredili s puljskimi Ita- lijani pravo pravcato iredentovsko de- monstracijo. Posebno provokatorična bila sta pozdravna govora puljskega. župana, notarja dr. Staniča in pa zadrskega žu- pana Zilliotta. Paljski župan, dr. Stanič, je dejal, da se Zader in Pnlj borita proti skup- nemu sovražniku, proti Slovanom. Zadrski župan dr. Zilliotto se je spominjal dni, ko sta Zader in Pulj žrtvovala svoje sile za beneäkega leva. Pri obhodu po korza so Zadrčani in puljski fakini rjuli pre- povedano pesem: wNella patria dei Ros- setti". Zvečer je prišlo do izgredov, ki so jih izzvali Lahi; pobilo se je nekaj äip in stolov. Štiri gostilne in kavarne so morali zatvoriti. 0 polnoči, ko so za- drski izzivači odäli, je zopet priälo do demonstracij. Nekaj oseb je zaprtih. Znani ruski hujskaf in puntar pop Gapou se je v sredo peljal skozi Meran na Južnem Tirolskem na avto- mobilu. Nagruda na padgane. — Z Reke poroöajo: Vsled naročila notranjega mi ¦ nistra bo mestni magistrat prihodnje dni izdal razglas, ki razpisuje nagrado 8 vi- narjev za vsako ujeto podgano. To pa z ozirom na velikansko število podgan na Reki, ki škodajejo v gospodarskem in zdravstvenem oziru. ZahTala Anstrejn Webi, kaiiln „Soce" in „Praorca". Jako hvaležen sem Vam, dragi Andrej, da ste se spomnili zopet na-me v vrlih svojih listih, ki so polni skrbi za sv. katoliško cerkev. Vedite, da sem mož, ki hvaležno sprejemam vse dobre nauke in ponižno vtaknem v žep vsak zaslužen ukor, ki mi ga dä kaka blaga daäa, kakor ste n, pr. Vi. Kolika cast za me, bornega kanalskega podražnika, da se poniža taka korifeja slovenske in- teligence, menit. revčeka, dati lepa na- vodila v Blužbovanju. Kdo drugi bi rekel: „Pnstimo zgago! saj ni vreden, da ga pogledam!" Vi pa rpvnate vse drugače. Iz zgolj dobrohotnosti — saj tu se ne gre za „dovtip" Življenja — in zgolj skrbi za bv. katoliško cerkev, ste me ho- teli, kot dober oöe, malce okregati, kaj ne? In ravno to je znak Vašega pleme- nitega značaja. Toda dragi Andrej, samo en svet si dovolim Vam podati, ako se sploh amem tako daleč spozabiti v svoji ne- vednosti. — Svetujem Vam aamo, ne verujte vsem „kvantam", ki Vam jih ategne kteri pijanöek prinesti pod nos. Saj veste, kakšen je ta svet. „Spodobnosti že vidiš zid razsuti!" vsklika pesnik in ž njim tudi jaz. Žalostno; a resnično. — Tako Vas je — dovolite, da Vam reöera prav po domače — nažgal oni človek, ki Vam je poroöal o tistem nameravanera krßtu v Kanala. Pravil Vara je in Vi — o zmota I — ate verjeli, da je bil dotiöni otrok jako slab in da se je bilo bati, da skoraj umrje. Resnica pa je, da otrok je bil rojen Le 14. julija, torej kake tri tedne pred krstom, da je bil vrlo zdrav in krepko razvit ter da je pri krsta v Plaveh vpil kot pravcati „orjaöek". 0 bolezni torej Se doha nel Ce torej Vi take ne- reanice v svojih glasilih priobčujete, se Vam bodo osli amejali. Mar mislite. da ljudje ne vedö. kaj je na stvari?! Nikar torej ne bodite prelahkoverni in takih neresnic ne prioböujte, sicer bodo Vaäa „vrla" glaaila izgubila na ugledu. Ravno tako Vas je dotični poročevalec nahrulil s priobčeno trditvijo, da meni ni raar ni za dušo ni za telo otrokovo. Rečera Vam, da ni o duSi, ni o telesu, niti go- vora ni bilo, ampak dotiönemu očetu nisem mogel vstreöi zato, ker eisern smel. — De8kljanskih matrik namreö ni- marao v Kanalu, ampak v Plaveh jih imä g. oskrbnik dotične duhovnije in le na njegovo prošnjo oz. priporočilo bi bil 8mel krstiti, sicer pa ne, ker drugaöe nastanejo lahko zmeSnjave v matrikah. Potem se imä le sitnosti in neprijetnosti z oblastnijami, katerim je treba poäiljati izpiske. Menda me umete; saj ne govorira detetu. MoŽ je torej mislil, da se mu bo posrečilo krstiti otroka v Kanala, ker je — kaj pa da — bolj nobel tako; de- lati namreč izjeme. — A ni šlo. Jaz sem ga odslovil obzalujoö, da ne morem ugo- diti njegovi proänji in ga nisem zapodil, kakor Vam je poroöal; a on — povem Vam h koncu ie to — je odäel iz hiSe, kakor kak star „godec" robato in osorno, kar se je meni, ki nisem bogsivedi kakö priuöen etiketam, nelepö zdelo. Takö je in nič dragače. Zato Vam svetajem äft enkrat v VaSe dobro : Pustite „kvaute" in prioböujte resnico ! Z lažmi ne bo mo- goöe napredovati. Že pregovor pravi, da laž imä kratke noge. Resnica pa je Bogü in ljudem ljuba. Hvaležni Vam Leopold peöeixko, podražnik v Kanala. j „Krojaška zadruga" ¦ Gosposka ulica Postrežba strogo postenaü Priporoca svojo bogato zalogo krojnega blaga za Vzorci se pošiljajo na zahtevanje brezplačno. Cene so stalne. J% Pouos vsuke tjonyo- Jt\ (Unju Je dobr» k*T*. a i H*"^ Kathminerjeva 1 Kneippova sladna kava I bo no bl Hinela pogroSutl I vu<5 v uol)tuiem gospo- I diiustvu, kadar se na- I pravlja kavina pijaöa. I O (I O f Zahtevajte le lrvlrne savoje Sy z Imonuiu -KATHREINKR- nUJdKI! priliki „Šolskega doma". Br. 1624. Razpis dražbe. Razpisuje se zmanjševalna dražb a za zgradbo novega šolskega poslopja v Mirnu. Sklicna cena 40.330 K 28 h. Načrt, prevdarek in gradbeni pogoji so razpoloženi na ogled v uradu c. kr. okrajnega šolskega sveta v navadnih uradnih urah. Sprejemajo se le pismene po- nudbe, katerim treba priložiti 5- odstotno varščino. Rok za vlaganje ponudeb po- teče dne 30. avgusta t. 1. ob 12. uri opoludne. C. kr. okr. šol. svet, y Gorici, 11. avgasta 1906. Št. 452|D Razpis sluzbe. Pri podpisanem zavodu je raz- pisana služba 1. računskega kalkulanta z na- dnevščino K 2*40 oziroina 3 K ; 2. računskega vežbanca z letnim adjutuni K 800. Natančnpjii pojasnila daje pod- pisano ravnateljstvo. Prošnje primerno opremljene naj se predložijo prečastitemu var- slvu najdiilje do HI. avgusta t. 1. Ravnateljstvo zastavljalnice in ž njo zdruzene hranilnice. V Gorici, 14. avg. 1905. Fabris, ravnatelj. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini St. 3. ¦^mr ^m^ ^^^ ^^^ ^^^ ^^r ^^^ ^^^ ^"^ ^^^ ¦¦ Št. 2215 Op. Naznanja se, da JAVNA DRAŽBA zastavil II. ö etrtletja, t. j. mesecev aprila, maja in junija 1904 začne v ponedeljek dne 4. septembra 1906, ter se bo nadaljevala naslednje četrtke in ponedeljke. 0(1 ravna( oljstva zastavljalnice in ž njo zdrnžcne hranilnice. V Gorici, 3. avensta 1906. Anton Kušfpin v Gosposki ulici st. 25, v Gorici, priporoča častiti dusiovščini in slavnemu občiiiBtru v niestu in na dcželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Por- toriko i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo; Korfü iitersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrate. Moko St. 0, 1, 2,3,4, B. VeČ Trst riŽa. MiljsveČe prvp in druge vrBte, namrefi od l/s kila in ob cnega funta. Testenine iz tvornice ŽniderSič A Valencia v U. Bistrici. Žve- plenke druibe st. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevega ralina v Kranju in z Jochmann-ovega t Ajdovačini. Vse blago prve Trite. ^ mizar in v Ie8ni trgovec v Podpri, na voiln novep železiiiškep mosta (na cesti, ki peljeproti Gradiiki) ter podružnica za Soskim mostom pri Pevmi Trguje tudl z opeko, ima ve- liko zalugo vsakovrstnega trde- ga in mekhega Ich a domačega iu tujega, veliko zalogo pohišt- va, vinHkih posod, »tiskalnic ltd. Pivovarna Goriuip GOHICil - Tržašha cesta in ulica Rossini - BORICA J \? nedeljo 20. avgusta priredi se VELIK KOnCE^ K pri katerem bo igrala vojaška godba iz Gorice. jj W^ ^stopnina 20 vin. '^BV Na tovarniški prostor, kjer jK bo koncert, pride se iahko 5 Tržaške ceste ali z ulice Rossini. 3 Dohodek na vstopnini je namenjen ves družini kovača Vine. ^ Štrosarja, ki je na praznik Vnebovzetja pri romarski cerkvi na ^ Prevaleh našel smrt, zapustivši vdovo in štiri nedorasle in nepre- 2 skrbljene otroke. Naznanilo. Podpisani si usojani naznanjati slavnemu občinstvn v meslu in na deželi, da sein otvo- ril v prejšnjih prostorih »Mizarske zadruge« v Solkanu svojo veliko delavnico (tovarno) pohištva vseh slogov od najpriproslejšega do najmodernejšega. Sprejemam vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih ter jamčim glede svoje tehnične naobrazbe za precizno in v vsakem pogledu zadovoljivo dovr- äilo. Gene so take, da se ni bati nikake konkurence. Za obilna naročila so toplo priporočam z odlič- nim spoštovanjem Fr. SrebrniČ, mizarshi mojsterv Solhanu. Na prodaj je voč sto dog za sode iz laatnih kraškil» hrastov, po znižani ceni. Več se izve v Gorici, ulica Morelli št. 32 I. Naznanilo. Cast mi je naznaniti p. n. občin- stvu, da sem prevzel na svoje ime go- stilno „Ai Tre Aniici", nahajajoči se v Nnnski alici 8t. 11 in da jo bodem tadi sam osebno apravljal in oskrboval V soboto, dne 19. t. m. dobi gostilna spet svoje staro ime : „Pri belem zajcu". Objednem zagotavljam p. n. goste, da mi bode vedno največja skrb zado- voljiti iste v vsakem pogledu, bodisi z najboljäo doma<^o kuhinjo, kaknr todi z vini, katerih bodem imel na razpolago, in sicer najboljäih in različnih vrst. — ToČil bodem marčno pivo slavnoznane pivorarne pantigamske. V nadi, da bode mojo gostilno p. n. gostje v obilnem äteviln obiskovali, za- 1 hvaljajem se jira najtoplejäe že v naprej. ' Najudanejši G. Lippitsch, biv§i gostilničar pri „Treh kronah" r Gorici. Dr. Reach v bolniänlci sv. Roka v Budapešti, je v vseh slučajih povračujoče- ga. se telesne^a za- prtja in slabotnega želodčnega živčevega delovanja s presenet- ljivo ugodnlm uspe- hom uporabljal (ou|ßfBApo (pn;) želodčno tinkturo G. Piccoli-ja, dvornegaz^ložnika Nj. Svet. in lekarja v Ljubljani. Ena steklenica velja 20 vinarjev in Be vnanja naročila z obratno poSto izvrSujejo. flnton Ivonov PeCenho Gorica priporoča svojo veliko zalogo pristnih belili in čniili viii iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; plzenjskega piva »prazdroj« iz sloveče češke »MeuSČanske pi- vovarne«, in domačega žganja I. vrste v bteklenicah, kojega pristnost se jamči. Zaloga ledu katerega se oddaja le na debelo po 50 kg naprej Vino dostavlja na dorn in razpoäilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ograke države v aodih od 66 1 naprej. Cene zmerne. Postrežba poš- teia in točna. m m m m fo tA „Centralna posojilnica registroUana zadruga 0 Gorici, ulica Vetturini hiš. čtev. 9. Posojiije svojim članom od 1. aprila 1905 dalje : na menico po 5'|2°|0, na vknjižbo pa po 5°|0 z ^0^, apravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge ostane nespremenjena. ^ FMIPODBERŠIČ avtomovan kamno8eski [inojster, Gorica, Tržaška cesta 17, priporoča slavnemn občinstvn za bližajoči se praznik vseh vernih duš dan svojo bogato zalogo nagrobnih spomenikov bodisi priprostih ali finih iz kraškega kamna naj- boljše vrste za 15 K in vise. V zalogi ima tudi razne kamenite plošče, z'ebe, umivalnike za ku- hinje, itd. itd. bprejema in lzdeluje vsakovrstna v kamnoseako stroko spa_ dajoča dela po prav zmernib cenah. m