I I JfUP^jte LINE BONDE! 3RV Buy 2"«"> Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BONDE! The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ictory ONDS STAMPS ' xxv. _ LETO xxv. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), SEPTEMBER 29, 1942. ŠTEVILKA (NUMBER) 228 UKEN OKRET POLOŽAJA iHAMBOVCEV STALIHGRADA je zdaj najmanj 36,000 sovražnikov, ne vštevši onih, ki se še neprestano zlivajo v mesto. Nemci vdrli v delavske četrti OSKva Wu Skozi torek, 29. septem-] srditi boji, toda zadnji komunikeji ne javljajo Kampanja za zbiranje starega železa v Clevelandu bodo najbrž služile mestne šole kot postaje odnosno zbirališča stare kovine. ruske črte v Sta- p" včeraj udarili dve naznanja sovjetsko NEW YORK, 28. septembra. - V Ameriki se je pričelo da-rugki' nes z nabiranjem starega železa, o njih I ki bo prelito v orožje in druge nobenih poročil. Zadnja poroči- ®^ški diviziji in 150 tan f^o r ' . Š jj^^^y^ljstvo, ki poroča o i kov, ne vštevši onih, ki se še la naznanjajo, da je v mestu sedaj najmanj 36,000 sovražni ^^■®vilčjii nadmoči sovraž-dan bojev za Stalin- '' komunike naznanja ^Pi'emembi položaja | poročajo Rusi o nadaljnem svo-i. * brambovcev in napredovanju pri Rževu. neprestano zlivajo v Stalingrad. Rusko prodiranje pri Rževu , S centralne fronte pri Moskvi vojne potrebščine, s katerimi se bo doseglo poraz osišča. Z nabiranjem starega železa, ki bo trajalo tri tedne, se je pričelo po vsej Ameriki, od obali do obali — na farmah, v tovarnah in domovih. Nabiranje se vrši pod vodstvom nad 1,600 časopisov. jI Učen" Je dveh polkov in 50 tankov ! ^ srditih bojev se je jj N y , ^^nkom posrečilo J loji ^^^■vsko naselje, kjer ^^aljujejo. Tekom da- smo uničili o-ifsr,, nemške pehote » tanko,." od Stalingra-Pobili nad 1,000 Nem-IV ^*^čili osem nemških ))■ u ^ Kr» •• lot ^ notranjosti mesta ^^Josti mesta se vrše Samo velike ameriške jeklar-Tuk% je bUo Mitobsienm po^e oadanabijg^ dne pa Rusih 25 obljudenih krajev in uničenega ali zaseženega je bilo mnogo vojnega materiala. Ubitih pa je bilo 2,000 Nemcev. Napredovanje Nemcev na Kavkazu Na Kavkazu so zasedli Nemci neko nadaljno obljudeno točko v okolici Mozdoka, na potu proti oljnim poljem v Groznem, pri Novorossisku pa so ruske čete pridobile na ozemlju. V tamkajšnjih bojih je bilo ubitih nad 1,200 Nemcev in Rumunov. opisuje svoje vtise, ki jih je naredil nanj Josip Stalin *Jivi vsestransko razvitemu ostremu intelektu ruskega ljudstva in kovača njegove usode. ^ Willkie je izjavil, ki socialni sistem, toda nikar k le do konca leta nujno potrebovale 17 milijonov ton "scrapa". V Clevelandu pa se bo sestal danes k seji šolski odbor, ki se bo posvetoval o predlogu, da bi se v mestnih šolah dva dneva nž vršil šolski pouk, tako da bi se iz teh šol naredilo začasne postaje oziroma zbirališča za staro železo. V Clevelandu se bo pričela kolekcija starega železa dne 18. oktobra. Repr^zen-ta,ntje štirih unij, katerim pripadajo vozniki tovarnih avtov, so izjavili, da bodo apelirali na svoje članstvo, da se slednje prostovoljno prijavi za prevažanje. ZADNJE VESTI TIMOŠENKOVA KONTRA- ofenziVa MOSKVA, 23. septembra.—Kontraofanziva maršala Semjona llmošenka, podprta po rojih letal in tankov, bije Nemce na 50 milj dolgi fronti med Donom in Volgo nad Stalin-gradom. j Poročila s fronte dalje naznanjajo, da so Rusi tudi na severnem bregu Dona, kjer si prizadevajo pretrgati nemške komiuiikacij-ske črte, po katerih pošiljajo Nemci v Stalingrad svoja ojačenja, m uničijo in druge potrebščine. Časopis Izvestja naznanja, da je ruska artilerija porušila mnogo pontonskih mostpv ter potopila velike odrede nemškega vojaštva, ki so hoteli po* mostovih preko reke. P«"»'f",""i"es«AMERIIlAN(l$E$TREllllVSIIRIH razpolozenja na Balkanu Ljudstvo v Rumuniji, Madžarski in Bolgarski je na;-veličano vojne in večnega trpljenja ter pomanjkanja. LONDON, 28. septembra. — Iz virov zavezniških vlad poročajo o ojačenem antivojnem sentimentu na Balkanu, in neki jugoslovanski vladni funkcionar je izjavil, da je sedanje razpoloženje na Balkanu slično o- DNEH 42 JAPONSKIH LETAL Pri tem sijajnem bojnem uspehu ni bilo izgubljeno niti eno letalo ameriške letalske sile. OFENZIVA PROTI JAPONCEM V OWEN STANLEY POGORJU Glavni stan generala Mac-Ar-| Sodelovanje s Kanadci thurja, Avstralija, torek, 29. i Kisko je napadla v petek moč-septembra. — Veteranske av-; na ameriška letalska sila, podpi-stralske čete so pričele ofenzi-jrana po kanadskih letalcih. Živo proti Japoncem v Owen Sta-! vezniška letalska sila je obstre- nemu iz leta 1918, pred razsu-jniey gorovju, kjer napredujejo,'ijevala dvoje japonskih podmor- Zastoj dela radi stavke v Cowless Tool Co. Komaj je bila končana stavka v Aluminum Co., of America tovarni, je izbruhnila n e a v t orizirana stavka v drugi važni to- Ku. ^ovor sledeče vtise o Josi- k\- tli ttied Mr. Stalinom ' kaki dve uri.^ Mi., o čemer sva raz- Jala, % J® bila tudi ruska in-^ ^ P''odukcija. Povedal ^ dvojih posetih ruskih jih / ® primerjavah, ki Sito' z ozirom na a-h„^^'^^®trijsko organiza- ^lina intelektu bila sama "pozor-je ^Sovo; razumevanje "lU J^.'^^vito. Kot v poklon % ' "Mr. Stalin, zna-v qJ sem bil v busines-Hog ^^tnigkem poklicu ta- ne zametujte njegovih gmožno-sti, kajti te dni ne mofe oditi od Stalina nihče, ki bi ne dal duška svojemu občudovanju njegove ljubezni do stvari, za katero se Rusija bori, in njegovemu prizadevanju, da reši rusko ljudstvo pred barbarskimi Hitlerjevimi hordami. Rusko ljudstvo mora dobiti prostor na soncu REKORD V LADJE-GRADNJI PORTLAND, Ore., 28. septembra. — Tukaj ^e bil dodeljen trgovski mornarici Zedinjenih držav nov parnik, tako §vani "Liberty ship," ki , so ga pričeli graditi pred trinajstimi dnevi, zdaj pa je že dograjen in v službi trgovske mornarice. Paj'nik je bil zgrajen v sloveči Kaiserje vi ladjedelnici v Richmondu, Cal. • dovolj ' vročih psov" On pozna rusko ljudstvp in I WASHINGTON, 28. septem- je trdno odločen, da mora biti to — T-bone steakov in dru- 2^ ^voje življenje. In T' da se čutim sreč- vam bi ^^ija skrajno težav- ni postavila 3e zasmejal; bil je Očividno Stalin um ekse- «in ljudstvo rešeno in osvobojeno gospodarstva tujih osvajalcev. Po zmagi predvideva Stalin svet, v katerem bo dana njegovemu ljudstvu priložnost industrijskega razvoja in višjega življenskega standarda v ekonomskem in socialnem sistemu. gih podobnih kosov sicer ne bo na razpolago Amerikancem, ko Ukor bi jih hoteli, ko bodo uve Ijavljeni odmerki mesa, toda nobenega pomanjkanja pa ne bo glede "vročih psov" ali znanih klobas hrenovk, ki so v tej deželi tako zelo priljubljene. Ta- varni. lom Bolgarije, Avstrije in Mad žarske. Vzroki za to razpoloženje so: Prvič: Vedno več smrtnih žrtev na ruski fronti. Rečeno je, da je samo Rumunija izgubila v Rusiji nad 300,000 mož, toda Nemčija zahteva za boj na ruski fronti nadaljnih 50,000 Ru-muncev. Drugič: Pojemajoče zaloge živil. Tretjič: Ojačen pritisk osišča za "tesnejše sodelovanje." Posebno velika trpkost proti Nemčiji in Madžarski vlada v Rumuniji, kjer se je pričela zdaj prvikrat pojavljati po zidov ju in plotovih napisana beseda "mir." Nedavno je bilo obsojenih v različne kazni zaradi nepatriotičnih dejanj več stotin mož in žena. Rečeno je, da sodelujeta Rumunija in Hrvatska proti Madžarski, dočim se je Madžarska kakor naznanja današnje poro-jnic, na vodi je uničila šest ja-čilo. , : ponskih hidroplanov, sedmo ja- Japonci so bili prisiljeni do jponsko letalo pa je bilo sestre-defenzivnega bojevanja po štiri-1 Ijeno iz zraka. v i najstdnevnem silnem bombardiranju njihovih komunikacijskih črt v Buni, Kokodi in drugih vaseh. naslonila na Italijo. Vojno produkcijb v Cowless Tool Co., tovarni, 2086 W. 110. St., je paralizirala nova stavka, ko je komaj Aluminum Company of America naprava javila, da se je zopet pričela normalna produkcija v njenih plavžih, kjer je pretekli teden zastavka-lo 500 delavcev. "Divja stavka" pri Cowless družbi se je pričela včeraj dopoldne, ko je 95 delavcev na prvem siftu odložilo' delo, ne meneč se za apele CfO Auto Workers unije, ki je apelirala nanje, naj nikar ne prenehajo s produkcijo orodja, ki je potrebno pri izdelavi avtomatičnih pušk in pri napravah za točno merjenje na tarče. Stavka v Alcioa napravi je bila končana v nedeljo, ko je 80 do 90 odstotkov normalnega števila v plavži^ zaposlenega delavstva preko cele nedelje, daj OTTAWA, 28. septembra, nadomesti izgubljene delovne y-; Kanadska vlada naznanja, da re, o čemer smo že včeraj poro- j bo stotine rudarjev, ki so zdaj Čali. v ! zaposleni v rovih zlate rude, premeščenih v druge rudnike. c.i.o. zahteva drugo fronto MILWAUKEE, 28. septembra. — Na konvenciji CIO organizacije za državo Wisconsin se je danes zahtevalo otvoritev druge fronte. Dalje je bila sprejeta in odobrena resolucija, ki i napada one, "ki hočejo obdržati ameriški narod samo do glež-njev v tej vojni," in v kateri se obvezuje delavstvo, da je pripravljeno doprinašati vse potrebne žrtve v zvezi z drugo fronto. Sijajen čin ameriških letalcev WASHINGTON, torek, 29. septembra. — Ameriški letalci na Solomonih so v štiri dni trajajočih bitkah uničili 42 japonskih letal, ne da bi sami izgubili eno satn« letalo. Mornariški department naznanja, da so bili pri tem uničeni tudi manjši odredi japonskega vojaštva in da so ameriške čete raztegnile svoje pridobitve. Napad na Kisko WASHINGTON, 28. septembra. — Mornariški department naznanja, da so ameriški letalci, spremljani sedaj prvikrat po kanadskih letalcih, uničili na Kis-ki v Aleutski skupini, več ja- Seja JPO,SS za okrožje SDD Zastopnike kot odbor omenjene organizacije se opozarja na nocojšnjo sejo, ki se vrši v Slovenskem delavskem domu, na Waterloo Rd., ob 8. uri zvečer. To je zadnja skupna seja pred prireditvijo, ki se vrši 11. oktobra in vse zastopnike se prosi, da so navzoči. Dela je veliko in za vse dovolj in da bo uspeh, je potrebno sodelovanje vseh. Oni, ki imajo vstopnice in listke v predprodaji, so prošeni, da se ž njimi požurijo, da jih čim več prodajo. Splošno javnost se pa že sedaj opozarja, da ne zamudi zanimivega programa, ki ga bodo skupna društva tega Doma podala na odru na omenjeni &an. Priredbo se je omislilo v ponskih letal in ubili ali ranili:blag namen, da se ojači pomož-okoli 150 japonskih vojakov. 'ni sklad JPO, SS. Nemci stoje brez doseženih ciljev pred pragom druge strahotne ruske zime KOPANJE KORISTNE RUDE Je ^^^ije in odvetnika. \ . Sa značaja. 4 ^ ^ Rusije nad vse 'iua, ^ o ^spiracijah ruske-Postane skoro emo-51^ ^^^stven. ^ Wi"^ BS v^'iko a.li se ne strinja- e ali grajate rus- ki so ga začrtali ruski voditelji, j kP naznanjajo tukajšnji vladni krogi "Seviljski brivec" Ljubiteljem lepih opernih del se priporoča, da če si še niso nabavili vstopnic za opero "Sevilj-ski brivec", ki jo poda'Glasbena Matica na odru Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. da si jih gotovo čim preje pre-skrbite. Sedeži so rezervirani in čim prej si vstopnice nabavite, tem boljše sedeže dobite. Vstopnice si lahko nabavite v slaščičarni Mrs. M'akovec, v Slovenskem narodnem domu. Obramba ruskih armad je popolnoma zmešala Hitlerjeve račune. — Hitlerjeva poletna kampanja je obtičala daleč od določenih ciljev. MOSKVA, 28. septembra. — Georgij Aleksandrov, šef ruske propagande, pravi danes v "Pravdi," da je nemški časovni načrt po hrabri obrambi Sta-lingrada postavljen na glavo. 100 dni poletne kampanje 5 ubitih v avtni nesreči DETROIT, 28. septembra. — Včeraj je bilo na nekem železniškem križišču zapadna od tega mesta ubitih pet oseb, med Smoter nemške poletne kAi- njimi dve leti stari deček, ko js panje, ki je že presegla svoj Poročnik na dopustu z ženo'kjer bodo kopali železno in dru-ilOO-ti dan, je predvideval ; I ^ __ J— ^ z — . . !• . _____ji_ ;__ ^_____A. _ 1». I ^ " I vlak New York Central železnice zadel avtomobil, v katerem obsodba dveh vojakov v Švici Š septembra', j organizacije, ki so dobili od e g^^^^-Pskim vojaškim' nega do petnajst let ječe. H ^ ^ obsojena na Dalje se naznanja, da je pri ker jima je bil; šlo preko Švice nad 4,000 fran- Nov grob Po dolgi in mučni bolezni je preminila Jennie Lausche, stara 72 let, stanujoča na 1015 Har-lley Rd. Tukaj zapušča nečaka Johna in Augusta Lausche, in nečakinji Rose Lausche in May, poročeno Phillips. Rojena je t ( a, pod Gojskem pri. Žužemberku, kjer zapušča sestro Antonijo. Tukaj je bivala 45 let. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj iz Joseph Žele in sinovi pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St. Bodi ji ohranjen blag spomin, preostalim pa naše sožalje! Povišanje Poročnik Henry Lauriph je prišel s svojo soprogo za par dni na dopust iz Camp Carson, Colorado. Dekliško imd" soproge je bilo Doris Vickers, ter je stanovala na W. 155 St. Nahaja se pri svojih starših Mr. in Mrs. Igo, za vojno industrijo neobhod no potrebno rudo, -rr" tajnosti Vojak Edward Azman, ki se nahaja v New Caledoniji, je bil pred nedavnim povišan v sar-"neki: pobegnili iz Nemčije in jim je' ženta. Njegov brat, tehnični kor- izdaje, da sta is-|coskih vojnih ujetnikov, ki so POTOP SEDMIH LADIJ OSIŠČA LONDON, 26. septembra. — Angleške podmornic# so pogrez-Henry Laurich, 6705% Bonna nile zadnje dni najmanj pet ali Ave., in sicer do četrtka zju- ] morda celo sedem ladij osišča, traj. Prijatelji so vabljeni, da j ki so vozile osišču v Afriko žaga obiščejo. loge. vzetje St&lingrada in fronte ob Volgi do Kaspiškega morja, zavzetje črnomorskih pristanišč in K vojakom , , v I Danes odide v službo Strica vseh bogatih pokrajin. , ki Anton Tomsic, ml., sta med njimi. Po zavzetju teh ob- j jirs. Anton Tomsic, 1193 jektivov pa bi nacijska armada napadla Moskvo in druge va- E. 61 St. Tony je bil tajnik društva Modernaires št. 58 Z. S. Z., Ali imate licence? V sredo opolnoči bo pretekel rok za nabavo voznih licenc za leto 1941-42, toda kakor poro-, , , , , . , , .. „ . , , . • v dneh postala trikrat stara mati cajo tozadevni uradi, je se tiso-1. \ . . Trikrat stara mati v 14 dneh Poznana Mrs. Katie Braddock s Hecker Ave., je v preteklih 14 če Clevelandčanov, ki si še niso nabavili teh dovoljenj. Omenjena licenca stane 40 centov. je bila v Švici VjdovolUa Švica prehod dežele vjporal Louis se pa nahaja na o-»letih prva Francijo. Na listi ubeglih vojnih'sem - dnevnem dopustu iz Camp te vrste Njejij vojakov so bi-jco, pa so tudi ljudje drugih na-vojaka sta sinova obče poznane daljše zaporno;rodnosti, med njimi 114 Jugo- družine Mr. in Mrs. Frank Až- : ujetnikov, ki so prispeli v Švi- Breckenridge, Kentucky. Oba dru: čl^ni vohunske j Slovanov. man, 6501 St. Clair Ave. Kultura Dramsko društ. "Ivan Cankar" Nocoj se vrši vaja za prihodnjo predstavo drame "Norec", lin vsako pot so vile rojenice pustile sinčka. Žena njenega sina Franka je povila sinčka, čez par dni sta pa hčeri, Mrs. Olga Smith in Mrs. Vida HtVshaw porodili sinčke v ^Women's bolnišnici. — čestitamo! Klub Ljubljana Nocoj ob 7:30, uri se vrši se- žne ruske produkcijske centre, čigar članf so mu v nedeljo pri- Položaj na >jugu j rellli lepo odhodnico. Tony se je 1 prostovoljno vpisal v letalski Na jugu so se Nemci poslu- odred. Srečen povratek! i žili 100 tankovskih in pehotnih . divizij ter več tisoč tankov in Zadnja cast letal, toda, dasi so bile ruske j* članice društva sv. Ane št. 4 izgube strahotne, vendar niso.g. d. Z. so prošens, da se nocoj Nemci dosegli svojih glavnih. zberejo ob 8. uri v Zakrajško-objektivov. Stalingrad še vedno j vem pogrebnem zavodu, da iz-stoji in Rusi še vedno kontro- j kažejo zadnjo čast članici Mar-liirajo Kaspiško morje, Batum;gareti Škufca, jutri zjutraj ob ^:30 uri pa da se po možnosti udeležijo pogreba. Grozni in druge važne kraje. Pred drugo zimo v Rmiji Posledica tega je, da stoji Nemčija pred drugo zimsko kampanjo v Rusiji, in kdo ve. Na dopustu "John F. Vatovec, ki služi pri mornarici, je prišel v soboto za ja kluba Ljubljana v Sloven-1 kaj utegnejo Ru^i storiti pri- j devet dni na dopust k svojim katero vprizori dramsko druš- skem društvenem domu na Re -1 hodnjo zimo. Poleg tega pa, bo- staršem Mr. in Mrs. John Va tvo "Ivan Cankar" v nedeljo, j cher Ave. Člani in članice so j do ruski zavezniki kmalu v Ev-25. oktobra, v Slovenskem na- vabljeni, da se je polnoštevilno' ropi, kjer bodo izzvali svoje rodnem domu na St. Clair Ave. udeležijo. I intervencijo. tovec, 10801 Prince Ave. Fant pravi, da mu pri mornarici ugaja. Želimo mu obilo zabave! ž." ENKKOgRA^NOST, / 29. stiptewlj'* UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" wmbra, 1 '»slovanski poroča, priai Ivan o prom "Londonu Slovenec, letališ Prispel ''®eo in b( * Ameriki " bil koir ®vk prei ie iz »•jem, ( Prenaš; ^ da j :lv."Zel( dejal; 7 že št '^lonili ii 1 odpor'! da se j ^eovsk( in plo tavo ter "■'iženih , •Zdaj s L^^drobn v prt '.'^Vršili Mokr J« lirah ■ me Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 ' Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) dy Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town: (Po raznaSalcu v Cleveland In po pošti Izven mesta): For One Year — (Za celo leto)........................................................... For Half Year — (Za pol leta)___________________________________________________________________ For 3 Months — (Za 3 mesece) _____________________________________________________________ .$6.50 3.50 2.00 By Mai] in Cleveland, Canada and Mexico: (Pc^poAtl V Clevelandu, Kanadi In Mehiki): yor One Year — (Za celo leto) ________________________ Por Half Year — (Za pol leta) —........................... for 3 Months — (Za 3 mesece) ............................ ____________$7.60 ............. 4.00 ............ 2.25 Por Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): Poi One Year — (Za celo leto) ....................................................... Por Half Year — (Za pol leta) ..................................................................................4 50 ......$8.00 F M A i\ D D A %# M rt ^ T " Anglija še zdaj nista pripravljeni na otvoritev druge ^ ^ ^ ^ ^ ^ ■ fronte in za direkten napad na Nemčijo. Nanj (na ruskega vojaka) ni napravil nobenega vtisa rizik, katerega so meni predočili naši strokovnjaki. Mi moramo storiti druge stvari. Mi moramo podvojiti svoja prizadevanja, da dobavimo Rusiji čimveč tankov, letal, tovornih avtov in drugih vojnih potrebščin. Z naraščajočo produkcijo naše ladjegradnje moramo zgraditi most za prevoz potrebščin Rusiji. Začnemo lahko s tem, da pričnemo še to zimo pošiljati živila. Ako tega ne storimo, bo v Rusiji gladovalo milijone ljudi. Gladen človek pa se, tudi če ima levje srce, ne n^ore dolgo boriti. Pomagamo lahko s tem, da pošiljamo zdravniške potrebščine, ki bodo ublažile trpljenje ruskega naroda. Pomagamo lahko s tein, da pričnemo z ogromnimi zračnimi napadi na nacijska mesta. Poročil^ ruske inteligenčne službe naznanjajo, da so naredili dosedanji zračni napadi na Nemčijo porazen učinek na nemško ljudstvo. Rusija želi, da bi izvedlo vsako noč tisoč bombnikov iz Anglije napad na Nemčijo. Če mi v Ameriki storimo vse to do skrajnosti naših moči, pa bomo še vedno dolžniki ruskega ljudstva za to, kar je to ljudstvo že doprineslo in še doprinaša za zatrtje hitlerizma. Rusko ljudstvo se danes nestrpno obrača proti Ameriki za pomoč, in mi ga ne smemo razočarati. Ako je ruska fronta naša fronta in angleška fronta, kar prav gotovo je, tedaj je vsak nacist, ki je ubit v S'talingradu, en nacist manj, k'i je bil izvežban, da bi ubil enega izmed nas na kakem drugem odseku te svetovne fronte. Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March %rd, 1879. kjer Naciji poskušajo ustvariti mladinske organizacije po nacističnem vzorcu. Ta vzorec ni ustvarjen od mladine za mladine-. Ustvarjen je od Hitlerja in vsiljen, v obliki prisilne duhovne hrane lažnih dejstev, po-tvorb, prepovedi, vse podprto s pištolami Gestapa." In predsednik je še dejal: "Če količkaj dvomite o tem, kaj misli spodobna mladina Evrope o lašnih obljubah nacifašističnih gospodarjev, glejte na junaško mladino Francije in vseh zasedenih dežel, na mladino, ki rajši umira pred .eksekucijskimi peloto-ni, nego da bi živela v suženjstvu in ponižanju pod Hitlerjem." zo tiste jedi in pijače, ki jih drugod jedo, odnosno pijejo. V nekaterih krajih Južne A-merike pijejo vino, kot ga nikjer drugod na svetu ni moči dobiti. Imenuje se "mohileras" in ga pridelujejo iz posebnih mravelj, ki jih prodajajo na trgu. Stiskajo jih podobno kakor grozdje. Indijska plemena Otamos jedo kruh, narejen iz rečnega mulja, neko drugo pleme pa se hrani celo z moskiti. Moskite posuše, zdrobe in jih puste nekaj časa na soncu. spominjajo na kaviar. Jubilej sibif železnice WENDELL L WILLKIE O RUSIJI Besedilo izjave, ki jo je podal Willkie glede otvoritve druge fronte pred svojim odhodom iz Moskve, se glasi: Tekom preteklih dveh let sem mnogo potoval po Zedinjenih državah in v Angliji kakor tudi po drugih deželah. Povsod sem si prizadeval, govoriti z ljudmi. Poleg obiskovanja tovarn in študiranja njihovih industrijskih metod, sem govoril s premier ji, predsedniki, kralji in šahi. Razgovarjal sem se z delavskimi voditelji, intelektualci, z vojaki in z neštetimi drugimi ljudmi—v njinovih domovih, v prostorih, kjer so bili zaposleni, na ulicah in v pouličnih vozovih, na letalih in jezdeč na hrbtu velblodov. Na svojem poletu v Rusijo sem rekel nekemu svojemu tovarišu, da bom prišel zdaj najbrže v deželo, kjer mi bo dovoljeno malo videti in še manj slišati. Toda kakor se je izkazalo, je bilo moje naziranje zelo napačno. Na mojo željo mi je dala sovjetska vlada vsako priliko, da doženem stvari, ki sem jih hotel dognati. Vlada mi je dovolila, da pregledam po svoji lastni volji njene industrijske in vojne tovarne, njene kolektivne kmetije, šole in celo vojne fronte. S pomočjo svojega lastnega ameriškega tolmača sem govoril z neštetimi ljudmi. Med temi niso bili samo Stalin, Molotov in drugi voditelji, temveč tudi delavci in delavke v tovarnah, na kmetijah in na uličnih vogalih. Prihajal in odhajal sem, kamor sem želel in kadar koli sem želel, in imel sem popolno svobodo vpraševanja, ne da bi E2 kdo vmešaval, kakor na primer v Zedinjenih državah. Razumljivo je, da ne more nihče razumeti države, velike kakor je Rusija, ako je ni več let poprej temeljito študiral. Toda so gotova dejstva, ki so tako važna, da bi jih morali Amerikanci vedeti. , Tukaj šele spoznate resnični pomen ljudske vojne. V prvi vrsti je rusko ljudstvo tisto, ki je trdno odločeno, uničiti hitlerizem. To, kar je to ljudstvo že pre- Knjiga iz kož 57 oslov Radio-govor prof. Borisa Furlana v zadnji številki Colliers Magazine, enega največjih ameriških tednikov z večmilijonsko cirkulacijo, je objavl-jena poslanica, katero je naslovil West-minsterski nadškof kardinal Arthur Hinsley ameriškim in britanskim katolikom. "Katolik v Ameriki", pravi borbeni kardinal, "ki ne daje Rusiji svoje popolne podpore, je nezvest svoji veri". In duhovni voditelj britanskih katolikov je še dejal: "Ta krasni ruski narod. S kakšno požrtvovalnostjo umira, da domovino ubrani napadalcu. Ali ne bi morali mi pokazati istega poguma? Nestrpen postajam s katoliki, ki gledajo še vedno z nezaupanjem na naše ruske brate. Rusi bi nam morali biti vzor in primer. Boriti bi se morali ob njih strani proti skupnemu so- čila, da oblikuje, za sebe in za bodoče rodove, oblike narodnega in mednarodnega sožitja. :— Bodočnost bo gledala na nas in naša dela v sedanjem razkrižju zgodovine. Če dopustimo, da izgine in umre svoboda med nami danes, se bo spustila nadelo veš-tvo noč, v kateri se bodo vrstila dolga razdobja barbarstva, krutega izkoriščanja in brezpri-mernega duhovnega in telesnega ugnjetenja. Naša dolžnost in sveta pravica je, da prihranimo človeštvu v bodočnosti ta razdobja trpljenja, ki bodo tem daljša, ker so uzurpatorjem na razpolago sredstva ugnjetenja, a katerimi ni doslej še nihče v zgodovini razpolagal. Nesoraz- Glas. novega rodu zavrača vse račune starih kalkulantov in špekulantov, zavrača vsako po-mirjenje in sporazum s silami zla. A tudi če samo za hip potlačimo ta glas srca in se postavimo na stališče razuma, ali ni vsakomur takoj jasno, da je pomirjenje in sodelovanje s sovražnikom, zelo kratkovidna in si iba špekulacija? Pred par dnevi je minister Sava Kosano-vič skupno z newyorškim županom La Guardio govoril v i-talijanščini, italijanskemu naro du. Župan La Guardia je poveli-čal žrtve naroda v Jugoslaviji in jegov ponosni in hrabri odpor. Minister Kosanovič pa je poudarjal, kako so vesti o div-nem odporu, ki prihajajo iz vseh krajev, kjer žive Jugoslovani, Srbi, Hrvati in Slovenci, sijajne priče, kako more narod, čeprav brez sredstev, izdržati nadčloveško borbo mesece in mesece. Uničiti more vse načrte Ovre, Gestape in okupatorske vojske, če se je odločil, da umre in prevzame na sebe riziko in nevarnost. Od Alp do balkanskih in Rodopskih brd grmijo topovi in pokajo mitraljeze na skoro neprekinjeni fronti. Ta hrabra dela plača narod z rekami krvi, toda ta'kri ni prihranjena niti onim narodom, ki so brez odpora in protesta sprejeli mernost med uporabljenimi Hitlerja in Mussolinija. sredstvi in doseženimi učinki, ' i - ----------- j---— . td.. ko peščica ljudi lahko obvlada ogromne množice, presega zaradi razvoja modeme tehnike vse, kar 30 si mogli naši predniki Najbolj zgovoren je primel Ru munije; vzeta ji je bila Transilvanija z njenim pristankom, nato je prišla čez njo nemška vojna okupacija in sedaj je v vojni proti Rusiji in izgubila Knezoškofijska knjižnica v Kromerižu v českomoravskem jrotektoratu šteje blizu 48,000 zvezkov. V nji so večinoma knji-i^e verske vsebine, pa tudi zdrav niške, pravniške, filozofske in zgodovinske. Knjižnico je ustanovil škof Karel von Lichten-stein, ki je vse življenje zbiral knjige. Leta 1694 jih je pa podaril olomuški škofiji kot zaklad, ki se ne sme nikoli odtujiti. Knjižnica ima dva temeljna oddelka, v enem so rokopisi, v drugem pa prvotiski. Med največje dragocenosti spada veliki psalter cerkvenih ur iz leta 1521 čigar tvorec je karmeličan Gio-vani iz Ferrare v Italiji. Vsa knjiga ima 228 strani in okrašena je z nad 2,500 malimi in velikimi slikami in inicijalkami. Pisana 'je na pergament in za vsaka dva lista so porabili kožo enega osla, za vso knjigo so torej porabili kože 57 oslov, ker so lahko porabili samo hrbtnj del kože. V knjižnici je tudi češko pisano sveto pismo iz leta 1434, ki ga je kupil knezoškof dr. Theo-dor Kohn od frančiškanskega samostana v Skalici na Slovaškem. Gotovo ni nobene druge knjige na svetu, za katero bi bilo moralo žrtvovati življenje toliko oslov, kakor za to. Pred 50 leti v jan"' sti priobčevali poro# da se pripravlja važen korak na polj"^ Po nedavni dogradi' pijske železnice je P' Rusija grafinjo žele: vse Sibirije do Tihega ^ Za ta načrt se je čila, čeprav ji je bilo _ , , rečeno, in jasno, da s® Po dila skozi zelo, redko kraje. Denarna sredstva P razpolago v prvi vrsj* ja. O gradnji sami ta bila padla odločitev. govski in poljedelski pritiskali na to, da bi birsko železnico od z# vzhodu, iz naseljeni proti neobljudenim in nim. Ogromni prostor bi bila izpeljana žele razdeljen v tri dele gal od Zlatousta ali # oo do Tomska — drugi do Irkutska in bližnj®^' skega jezera, tretji 3® gal zabajkalsko, a0' podamursko oblast je v Vladivostoku. ■iti cetn i<« NAJLEPŠA ŽENSK-* Neki damski list ^ svoje čitatelje, kdaj ^ fetniko' 'talija ^ pi . iR v •Ikti 2( «otel i Opogj, hovem mnenju žensl^f ^ predstavljati. Zaradi tega je naša odgovornost prav danes tem!^^ milijona "ljudi, v"\voji vražniku. Popolno vz^^no^a- j^cčja in težjX Po tvojih deja-l^g^^j. Ru^uni stradajo in so ' •• ^.....- - ~ oropani od nacistov, a kakšna bo njih usoda jutri, z zmagovi- Nočno življenje za polovično ceno voril čitatelj, ki je Najlepša ženska st^ ^"resčk let. ' . Nčin Ali hočete vedeti 2^ J je to starist moje ^ ^ Poz bilo moji ženi 24 let, j ^ ^ ril, da je to najlep®® ženske. S tem je povedal, vedati, da so najleP življenju ženske ^ jektivna. Vsi moški čani, da so najlepša ta pač tista, ki so J j njihove žene ali P^iJ^ ^ Večina čitateljev ni ^ i&krena in odločila ^ ^ Balzac za 30 letno ^ teh letih, je odgovor ^ po vsem anglo - ameriškem svetli. Glas je to novih rodov, ki vstajajo, rodov ki so odvrgli stare predsodke in duhovne spono in sproščeni gledajo v boljši ir lepši svet, ki se poraja v mu-k'\h in krčih sedanjosti. Je to red dajanja, ne besede, borbe, rn pa pomir jenja. Od vgepo /scd, k er se bore svobodni ljudje, p ihajajo sporočila, ki potrjujejo nerazdružljivo duhovno in krvno povezanost vseh svobod-IV h po vsem svetu. Iz preteklih b'irb za svobodo črpajo narodi mve sile za borbe sedanjosti, in nacionalne borbe za svobodo, ločene po kraju in času, se stap-Ijajo in spajajo v enotno, veli čanstveno borbo človeštva za o čunih o koristnosti in umestnosti žrtve. Žrtvovanje ne pozna računov, zakon srca zavrača u-metno tvorbo razuma. to Sovjetsko Rusijo na mejah?" In minister Kosanovič je tako povzel filozofijo jugoslovanskega odpora: jugoslovanska kri teče za občečloveške ideale, žrtve Jugoslavije priznava celokupno človečanstvo, a ta kri ni Temu zakonu srca sledijo da- prelita zaman: prelita je za svo-nes nešteti milijoni bojujočih se bodo vseh, ki danes ječi pod borcev za svobodo, ta zakon iz- nacifašističnim jarmom. poln ju je mladina vsepovsod, Zakon razuma je jalov, če se kjer,v bojni vihri plapola za-1postavi proti zakonu srca. Slo-stava svobode: v Ameriki in j venci v domovini so z dejanji Rusiji, Angliji in Kitajski. Mla-' izpričali borbeno enotnost naro di rod še zaveda, da ne bo lahka stvar, ohraniti svobodo, in si je če bolj s vest, da bo svobodo dov v Jugoslaviji, in po epski veličini teh žrtev se usmerja delovanje vseh pravih Jugoslova- sploh izgubil, če mu bosta u-1 nov v inozemstvu, god je in razkošje pomenila več od nje. A mladi rod ni pomehkužen; nezlomljena je v njem vera v svobodo in ohraniti jo . ... ... .v . . , . hoče za vsako ceno m se zanjo svoboditev. Vzvasem nacionalni , ... , „ , .. . , ..... I boriti ne glede na žrtve. Vera heroji svobode postajajo ob^e- ° . , , t - mi • mladine v svoje poslanstvo bo veljavni vir inspiracije. Tako je pred dnevi moskovski radio naslovil na junaške branilce. Sta-lingrada besede, ki jih je Abraham Lincoln, spregovoril v svoji Gettysburgski adresi; "Svet je malo opazil in se ne bo dolgo spominjal naših besed, toda nikoli ne bo pozabil naših dejanj." In moskovski radio je zajezila pHmo tiranije in jo obvladala, postavila bo mejnik v času in prostoru, ki bo zaznamoval novo razdobje v človeški zgodovini. "Stvar Združenih Narodov", je dejal predsednik Roosevelt v svojem govoru na Mednarodnem zborovanjup študentov v KAJ VSE LJUDJE JEDO upanje in pripravljenost, poma- njih danes, na mestu kjer sto-gati drug drugemu do skrajno-j jjg in kjer ti je dano boriti se neslo in to, kar je še pred njim, mora samo podzgati |gy tako gledam na naše velike | proti skupnemu sovražniku, te Amerikance. - ruske brate." |bo svet sodil, ne po tvojih do- Ruske žene, ob katerih strani so njihovi otroci, ne- Glas Njegove Eminence je šel brih namenih, ne po tvojih ra-kateri gtari komaj osem do deset let, stoje v tovarnah ob s^'ojnih puškah in upravljajo tudi kmetije. Vsak zmožen mož je v armadi ali pa v tovarni, kjer je zaposlen maksimalne ure z izdelovanjem vojnega materiala. Takšna je danes Rusija, ki stoji zopet pred pragom dolge in strupene zime. Vendar noben Rus ne govori o končanji vojne. — Jaz sem doznal na licu mesta o značaju bojev, ki jih ti ljudje bojujejo. Zato sem se pričel vpraševati, kakšen bi bil najučinkovitejši način naše pomoči tem jUnaškim zavaznikom., Osebno sem danes prepričan, da moremo Rusom najučinkovitejše pomagati, ako z Britanijo vred ustanovimo drugo fronto, čim smatiajo vojaški voditelji to za primerno. Možno j<, da bo treba nekatere teh voditeljev javno podrezati. Prihodnje poletje utegne biti pomoč prepozna. Pet milijonov Rusov je bilo ubitih, ranjenih ali pogrešanih, in najmanj 60 milijonov, ki žive na oz ami ju, katerega kontrolira Hitler, je danes sužnjev. Živil bo to zimo v Rusiji velik© pomanjkanje. V milijonih ruskih domov to zimo pa skoro sploh ne bodo poznali kuriva. Obleke, razen one, ki jo potrebujejo vojaki in vfijni delavci, skoro "ni več. Mnogo vitalno važnih zdravniških zalog tudi ni več. In vendar ne govori noben Rus o končanju vojne. Rusko ljudstvo je odločilo: zmaga ali smrt. Toda Rusi i dodal: "Stalingrad bo prešel y • zgodovino od rodu do rodu. Oči g0\0\e samo " K - . v., ,. . J svobodnih ljudi bodo obrnjene vjneracij, ki pridejo za njo. Je u Lahko je, sedeti v udobju v Ameilkl m citati o umi- g^-^^^grad, in oči Stalingrada|panje v novo življenje, v življe-ranju tisočerih Rusov, ki padajo v obramoi Stalingrada. bodo gledale na svet, ki sodi po-nje v svodobi, pravičnosti in Toda meni je bilo zelo težavno, pojasniti na primer <.iejanjih, ne po besedah." [spodobnosti. Vsak dan postaja |žem bi se morda bolj naježile ruskemu vojaku na fronti,'kako je to, da Amerika in I Našemu rodu je usoda dolo-^to bolj jasno mladini v Evropi,' obrvi, če bi jim prinesli na mi- ,da, da zna uživati ^ y Lizbonska mestna uprava jej tudi dovolj stara, ^ fesor, je ženska še D P( jnnenja, da je njeno mesto kot prestolnica države vse preveč malomeščansko in solidno. Kmalu po soričnem zatonu se ceste in javni lokali v Lizboni namreč skoraj izpraznijo. To precej nasprotuje naziranju, ki ga imamo običajno o južrijakih. Ni Pripovedujejo, da Kitajci zelo radi jedo plavuti morskega psa, "gnila jajca" in "lastavičja gnezda". Na prvi pogled se bomo začudili, ko to slišimo. Vendar zadeva ni prav nič huda in čudna. Plavuti mqrskega "psa niso grde in so baje zelo okusne, "gni-|la jajca" niso gnila, temveč na| poseben način pripravljena in i morajo biti dolgo spravljena v! posebnih prostorih, prav tako . . , „" T\. ' i ne je nihče lastavičnih gnezd, Washingtonu, je svar mladine, k •* v , ,. T . • tomvec Ic iijihovo vsebino. Je upanje nove generacije m ge- j •' ' Ta hrana ni nič bolj "odvratna" ko recimo polži, ki Jih jedo Evropejci. Našim' sladkosnede- V sosednji Španiji se javno življenje začne večinoma šele zvečer in traja pozno v noč. Da bi malo nazadnjaško Lizbono v tem oziru "modernizirali", so mestni očetje izdali odredbo, ki naj bi meščanom napravila nočno življenje vabljivejše. Od 9. vire zvečer dalje se cene v resto-ranih in kavarnah znižajo namreč za polovino. Tudi taksiji so se priključili temu stremljenju in vozijo v nočnih urah ceneje. Z ostalimi prometnimi družbami vodi mestna uprava še pogajanja, kajti te so imele, kakor je tudi drugod navada, doslej nočne cene. Seveda pa so se proti nameram mestne uprave oglasili tudi pomisleki, kajti neki krogi menijo, da bi nočno življenje vplivalo slabo na moralo lizbonskega prebivalstva. trezno presoditi in na strast ne more P peljati. Mlada je da je moškim všeč in ra, da zna njihovo hraniti, česar mJajs®, znajo, 30-letna žens da, brez škodljive izkušena brez grenil® sti. Neka dama pa j® Strinjam se s tem, j, na ženska v najleP®' vsaka zatrjuje, da 3® 20 let. —---— IZJVGOSl^] f "Donau Zeitung p'^ javlja dne 18. julij® da je poglavnik da morajo dijaki vse gospodarskih in jih šol vstopiti v sko službo. *lov tes >3 % s 5» A Isti list javlja v od 31. julija, da «>» posetil mesti Postoj berlin, ki sta v boji ob tej f" ■ li. Razdelil je go odlikovanj. ^itl nemških čet general bil svojo medaljo i^l DEKLETA IN ŽEN^. A Naročite si fini | 113 J Ne odlašajte! "STERLING" suknjo za bodočo zimo CALL" In to direktno h tovarne SEpAJ še dobro blago po nizkili cenaji. Za dol''''' pošteno postrežbo se vam priporočam j BENNO B. 1034 Addison Rd. ENd. 3426 »» 4 h h v K t > %bra, 1942, d A K O P. K A" y H O S ? STRAN 3. okup< Ušču La ''®Pel je sem Guardia s poseb- Nemško in laško acljo "^"^'^vanski informacijski ^ da je dne 16. Prispel v New York Ivan Kern, načelnik ^^skega oddelka jugoslo-prometnega ministr-. ondonu. Kapitan Kern, ' 1»je pristal z leta- t Pri: in bo ostal za kratek • %eriki. Kapitan Karlment Proves Wonderfui For Itching Skin To soothe itching, burning skin, apply medicated liquid ZEMO—a Doctor's formula backed by 30 years continuous success! For ringworm symptoms, eczema, athlete's foot or blemishes due to external cause, apply ZEMO freely. Soon the discomfort should disappear. Over 25,000,000 packages Bold. One trial convinces. Only 96^ Also 60fS and $1.00. ___ ___ -ZEMO la letošnjega leta se je vrnilo iz'®^ojalca za zobotrebce, ki sta Bosne na Madžarsko nad 1,400 uporabljala Schiller in Goe- oseb. Da li je vzrok teh madžar-1 thejeva mati. V Franciji je bil ski h selitev aktivnost j ugoalo-, zobotrebec znan že leta 1590. To vanskih četnikov v Bosni, ali | niso bili zobotrebci pri vsaki po-Madžari ne verjamejo več v'jedini, kar je sam Goethe leta zmago osišča in slutijo da bodo j 1759 posebej zabeležil. Tudi My-j tov in z ogrevalcem za jezik. V tujci prej ali slej morali za-,lius omenja zobotrebec iz' leta' začetku so iždelovali vse to iz Idvali samo zobotrebce v krasni izdelavi in bogato okrašene. Iz predhistoričnih najdb je razvid-j no, da so že prej ljudje vezali i zobotrebec s pomočjo obročkov z ušesno žličko s čistilcem noh- pustiti jugoslovanske pokraji-!l759. V tem času £'o živeli v j brona ali železa, pozneje pa tu- ne, poročilo ne pove; iNurnbergu zlatarji,.ki so Lzde-jdi iz srebra. P THAT LiTTLE CAME" Tnter.nat'lC«rtoonCo.,N,T.-Bv B. Llllk bivati. poslaništvo v je chaplains unit of the U. S. fet ?He<} y'isc Corps has been T an administrative M&rtir by James M. Landis, % the u. S. Office of -w- Pfot2?5®' This is not one i!S? n services but is !5^ii)gip„T®^ated service. the new unit by the U. S. n,'tL®'Jitif,A,^ith the addition of OCD background. JV®' fo? the Christian ^ M^te tv? Latin Cross in red, Wuo ,S?Kle in a circular ® insignia for the. w^.*tar „ consists of the six-^/itered above "Tables %\*Wh.^.»"k(mette in red, 1'^«. in a circular administer tp the % needs of per- 5' oj. the effects of disaster. They by the local au-V S. nJentu plying with usual membership in the ^ Dcfon.se Corps, ex-training courses are SW.(An.*?b^P. BETTER Do Noy»' XiOHT Tv\aov» -iooQ hkYtD AWKY, e^ERXBoDX TH\S IS A FlMe P\ES3. AMD ^HE OVENEtJ" TOO lY^TZOVj'EM AWAY- T>0 ^00 VWNHT To DUftOJ O^ER iou C<\t4 BUOFF \F CARE "TO \ VAb fooCi WENTTS DdEW OHE CA^b 6^T ^ \AEMrr. vWHV VJS WV\WI-j)ot*x VCHoa' SooVtecnr. WwrSrticS Gcrr,- •5HE CAM DO uJMAsT MR, To?? SA\D. I arssdS I je naslov noui knjigi ki je je »pisal v angleščini slovenski pisatelj LOUIS ADAMIČ Cena knjigi je $2.50 in nabavile si jo lahko v našemu uradu. YOU WOMEN WHO SUFFER FROM HOTFUiHES •s during 38 to 52 Years ^ J of Age! II J/OM—like so many women between the ages of 38 and 52—suffer I from hot flashes, weak;, dizzy, nervous feelings, distress of. "irregularities", are blue at times—due to the functional middle ag# period in a woman's life—start at once— try Lydia E. Pinkham's Vegetatjlo Compound. It's the best known medicine you can buy that's made especially for women. ^ Pinkham's Compound Is famous to relieve such distress. Taken regularly— It helps build up resis- ''' /, also is a fine stomachic tonic! Thousands upon thousands of ■women — rich and poor alike — have reported benefits. Also bene« flcial for younger women to help relieve distress of montlily func-9 tional disturbances. Follow label tance against such symptoms, It directions. V/orth trying! SOUIKE EDGEGATE —Timothy Isn't Too Old to Learn Tl/vtOTHV 1''^ 1YE4 0V TO TWv the /yckt ^<965 o/v thb -oocxet c fi)li. 4A/4S /VUG&S --- '■SQuiCfZ 7"W€(?£ AiusT T3r AJ/STiivt of^l.y CrOT 0>ve -PR-'Saf 5% ^ Oijr THEf?E ^^jte V - - - ^^pravnosti kvfLc WVMO »5 TOMA/ To/M £ I? (6 THEKE- "BUT Tf^E'?t IS /VO kvč) /VI Af Or>J 3PECV ®v TW /V4{^E O F ^J.IC£. /alo dete. Nehote je v prividu .idel Klemen očetov bledi obrt po-.| leg rdečega sinčkovega. je našel: Vršan je! j Hlapec je pripeljal voz in Klemen je pognal v dolin hralo je v njem, da ni gl pot.in ni štedil ne konja za. še dobro, da je bil ko meten in pota vajen, si bila težko prišla v dolin lim vozom in celimi.noga cesti pa je Klemen sto voz, nategnil vajete in ud; konju! Tako je gnal živa' vso! pot, noter na Jesenice, dobil tam sedla na stol ob postelji, bratu "We cannot have all wo want if our soldiers and sailors are to have all they need." —Franklin D. Roosevelt BUY WAR BONDS Možje, ki odločujejo o odmerkih gasolina 4* - J Na gornji sliki so od leve na desno: Bernard Baruch, dr. James B. Conanti in dr. Walter Compfon ob odhodu iz Bele hiše, kjer 'SO konferirali s predsednikom o predstoječi racionizaciji gasolina. "Mieko" na pacifičnih otokih mm Na sliki vidimo ameriške vojake, ki si gase žejo z kokosovih orehov. 'mlekom' zdravnikova, vprašanja. Sprva sicer trdo in okorno, ajj sčasoma se mn je zm<^hčalo ir. ugla-dilo ter je šlo bolje. Zdravnik je še povf^dal. da. je bil. /upnik obljubil priti proti večeru, ko opravi v cerkvi, pogledat po bolniku. Nato je odšel. Ne dolgo po odhodu zdravnikovem je prišla k Belcjanu Vr-šanova dekla, poiskala Klemena •ki je s sinčkom v naročju sedel v hiši, in mu sporočila, naj bi prišel domov. Oče da menda žele, ji je naročila Mana. Kle-men_ je prebledel, odgovoril, da že pride, in se spogledal z Lizo. "Boš šel?" je vprašala žena, ko je dekla odšla. "Morda." "Le pojdi, Klemen, oče "so!" Kako jo je mož hvaležno pogledal pri teh besedah! Dal ji je v naročje otroka, oblekel suknjič in pokril klobuk. "Klemen, pa miren bodi, da se oče ne razburijo!" mu je naročila Liza. Ni ji odgovoril, samo oči so povedale, da isto misli mož ko žena. Ko je odhajal, je stopil k njej in ji dal roko. Kakor tedaj, kadar_ v ponedeljek v jutro odhaja v dolino na del6 za ves teden. Samo bolj toplo in prisrčno se je njegova žuljeva desnica oklenila drobne ženine dlani in gorko ■ sta se poljubila s pogledi. Ko je stopil Klemen doma v hišo, je ležal stari Vršan kakor bi spal. Mana je bila pri njem. Ni pozdravil Klemen, ko je vstopil, ni ga: ogovorila Mana. Samo spogledala sta se, pa takoj oba uprla oči v očeta, ki je ostal miren in negiben, kakor da ni vstopil nihče. Klemen je odložil klobuk in sedel k peči; Oče je molčal še dalje, še dalje imel zaprte oči. Tedaj je Mana doumela, vstala in šla ven. Takrat šele je Vršan odprl oči in pogledal po sinu. Dejal pa ni besedice. Tudi sin ne, ko je stopil par korakov po hiši, potlej pa sedel k mizi in gledal skozi pkno v pozno popoldne. Tedaj je spregovoril prvi oče: "Klemen!" je polglasno pozval sina. Mladi je stopil k postelji, "Kaj bi radi, oče?" "Sedi!" mu je z očmi pokazal, oče na stol poleg sebe, Klemen je sedel. Strmo so mu I gledale oči v očeta; a tudi stari svojih ni umeknil. Tako sta o-stala dolgb. In spet je prvi oče dejal: "Si prišel pogledat, če sem umrl?" "Oče!" je planil fant; ali domislil se je ženinega opomina in je tiho sedel zopet nazaj na stol, "Poklicali ste me," je pristavil. "Davi, ne zdaj!" Klemen je zardel v obraz, ali še se je zmajal in dejal: "Ali naj grem?" in je vstal. "Kakor hočeš," mu je stari odvrnil in ni krenil oči od\ njega. Molčala sta oba, dokler ni pretrgal molka staii Vršan. "Nisem še prepisal." "Cemu pravite?" "Tudi testamenta še nisem napravil." "Nisem vprašal, oče!" Spet sta molčala. ;^daj se nista iskala, že sta ume^:,^.I^ poglede. "Klemen!" je zajhekaj časa i spet pozval stari. Sin ni odgovoril, samo pogle-gledal je očeta, ki mu ni dal oči. Pa spet sta strmela vsak v svoje. In zopet čez čas Vršan; ' "Klemen!" "Kaj jei oče?" se je odzval Klemen glasno polglasnemu klicu. Vršan je pogledal sina. Globoko v oči je šel njegov pogled, da je Klemena zapeklo in ;zaskelelo (v dušo in so mu mrav-: Ijinci zagomezeli qo hrbtu, da : se je premeknil. Ni zdržal oče-i tovega pogleda, ampak zopet in ! zopet se je umeknil. Pa spet in I spet ga je iskal in čakal ne-1 strpno očetovega odgovora. Te- daj je odgovoril oče* "Nič!" Trdo in glasno in rezko je padal ta "nič" sinu v srce. Vsesal se je z očmi v očeta. Ali starec se je obrnil vstran. In ni več za sinom pogledal. "Vršan, si res nor?" 7. Pet dni po V^eh svetih se je borovski župnik Mihael zopet gnal po rebri v Podsmrečje, stiskal na srce Jezusa v hostiji Klemen je posedel šet nekaj | i" vojskoval vročo vojsko s svo časa. Nato je vstal in stopil po j™ Gospodom. Takole je trkal hiši za klobukom, V tem je prišla Mana in župnik Mihael z nd. nebeško Srce "Ti, Jezus, spet si me poni-njo, j žal s svojo Previdnostjo.^ Pa sem "Hvaljen Jezus!" je pozdravil I mislil, da Ti bom kos s svojo župnik. A aiihče mu ni odgovo-j puhlo modrostjo! Za onega sem ril. Klemen je vzel klobuk in! prosil, za stairega, da ga daj z brez besede stopil /nimo župni-'bičem še po drugi plati, če po ka skozi duri. Vršan pa je str-j eni hi dovelj. Za, kiladega pa mel v zid in se niti okrenil j sem Ti dejal, naj mu bo za po- ni. Mrtvaško tiho je bilo v izbi, dokler ni iz župnika, ki je rdel in bledel, nakrat prikipelo, utrgalo, planilo vtišino in preklalo na dvoje: koro in v milost. Ti pa si drugače naredil in si staremu dal se! od milosti, pa mladega in nje-jo govo Lizo usekal čez pleča in * 1 hrbet, da se zvijata pod udar- cem. Kdo Te ki umeš svoja veš zanja! — razviff^ pota '^1 Pa svojo modrostjo,, glavostjo Vate in glej, Gospod, mene mesto njih! Mene. ki in nadložen in ki L ^ bi se za mano useknil' tudi jaz kriv, ki se® jal potuho. O, prav nil stari Vršan, ko ^ lice zabrusil. Jaz pa ^ šel nadenj, z roko, k' BUY ar mazilil, da Te smem nevredni! Pa me ne dva si namesto menS' Malo se je oddeh®'' K Avsi ker mu je kri preveč bra. . v glavo, potem se zno^^ v breg in je vnov Gospoda na svojem (DaUe prihodnJ'J 3^1 Win; •I* t Y I I I I I ::: ::: Y I Y t Y y y y y y y y ::: ::: y I I y I y y '4 X j.j Ako iščete delo? A ko iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine ne pozabite najprej pogledati v kolono naših malih oglasov! SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV VOJNE SHDOSIRUE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO... POMOČ!. Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Enakopravnosti "»Uro. ogrc 1 Uli stv, FREE THEM BUY UNITED STATES WAR bone(s AND stamps BUY UNITED STATES WAR bonds AND stamps BUY UNITED STATES WAR bonds AND stamps BUY UNITED STATES WAR bonds]] AND stamps BUY UNITED STATES WAR onds AMD stamps, BUY WAR warn