PRIMORSKI DHEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA - Štev. 217 (2527) NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE TUKAJ PA JE NEKA STVAH, NA KATERO MORAMO PAZITI. DA MORDA NE GRE ZA TISTI PREGOVOR: ((PRIMITE TATU!«. DA MORDA NE POSKUŠAJO, DA BI SI UGRABILI CONO A? NE, NE MISLIMO TAKO RAVNO. DUŠNO GLEDATI, KAJTI MI TEGA NE BI MOGLI DOVOLITI. TO JIM DANES POVEM ODKRITO PRED VSEM SVETOM: NE, CONE A NE BOSTE OKUPIRALI! (Iz govora maršala Tita na Okroglici). Poštnina platana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST, sobota 12. septembra 1953 Cena 20 lir es tinn ,poslov Wallner, so obiskali °Pjldl?e.P° lastni želji tainištvn nika v drzavnem dr AieVš“ za zunanje zadeve ia bi ^ Beblerja z namenom, Banašni=‘llnr,izmeniali misli-ra Poročil <(Borba» komenti-sldh in , nak?terih franco- ** Rima /?er'ških dopisnikov »ajuBnj’ .i s°dijo, da bi bila jatama JknrKeŠitev ^alkega IJučila t,*, , s?. cona B Pri" ^Miji Jngoslavijit cona A pa 'Rorban daSn° Je- ugotavlja s,Prejemliivi Predlogi ne- u?oslaviin i1” ?ePravični za Jato ker sicer ne samo Zlitih nrav?6 upoštevajo zako-A tem - goslavi)e v co" «P0Štev®neC -tUdi 2ato- ker ne ‘Tisti DaV 'nteresov Trsta. status nim se zavzemajo za toi Pod tnorai° vedeti, da t*10, da ita? •Usom duo razumela na m;(jZanske čete ostane-l.ta'ijanski »a cone A in da se j0 v Rim ministratorji vrneta Pisani,,^ jUdaria “Borbas. ga lista „ti T?em°kristjanske-lanstvo m < opoloa, ki itali-*renimi "?*?. dokazuje z ba-Pioscami iz prvega stoletja, pa «Borba» priporni-1 cer ne v prvem, temveč v 20. nja, da je bilo nepotrebno odkopavati bakrene plošče iz prvega stoletja v Trstu, ker je v Jugoslaviji mnogo kamnitih plošč in opeke podrtih hiš, ki so jih zrušili italijanski vojaki med vojno. Te plošče in opeka, poudarjajo v Beogradu, tudi potrjujejo, da je bila v teh krajih italijanska vojska in si- stoletju, in prepričljivo govore, da je bila ta vojska osvajalcev, nasilnikov in tiranov. Mogoče bo «11 Popolo« jutri tudi na podlagi teh zgodovinskih ostankov zahteval te kraje. S takimi argumenti, zaključuje «Borba», je res težko začeti reševanje tržaškega vprašanja. Zahodne sile bi že en- Clani egiptovske vojaške delegacije, ki je nedavno obiskala Jugoslavijo, v razgovoru z načelnikom generalnega štaba JLA, generalnim polkovnikom Pekom Dapčevičem. £ ŠTEVILNA važna vprašanja 2®dnevnem redu glavne skupščine OZN Maršal Tito obiskal Split SPLIT, 11, — Predsednik ju-I narodnoosvobodilne vojne, ko goslovanske republike maršal js3 očistili svojo domovino ita-Tito, ki je bil na obisku v Si- I lijanskih in ostalih okupator-beniku in okolici, je prispel 1 PRED KOMEMORACIJO ŽRTEV ITALIJANSKEGA OKUPATORJA NA RABO OD 14.000 INTERNIRANCEV jih je v rabskem peklu umrlo 5000 ni%, Maroko, Koreja, sprejemanje novih članic, razorožitev in dr. - Na dnevnem u je tudi razprava o preprečevanju in kaznovanju zločinov genocida, dokazi Pfisilnem in suženjskem delu ter priprave za spremembo ustanovne listine %Sw ^ork, sir'*” tedn — Na dnev- I političnih vprašanj pa bo skup-j Poziv državam, da pospešijo t pač“ne o7wasedanja Slavne ščina razpravljala še o raznih 1 ratifikacijo, ali da se pridruži- ■ *&, je' 17. ■ ki ~o začne 15. (pomembnih gospod arskiHvskrb 1 *- ;;i - ------*------- V^ ‘tičag X60 vprašanj velike j stvenih, socialnih in proračun Mm * mednarodne važ- skih problemih. tliliaMar^1]ep0ložajvTn- ?®le sml oku> nadalje v ■ Tu- rs?' spreiem nadalie vPra' i3?°rožitpv a novih članic, Vsbail ba’w.Preiskava 0 ob' «M-tašanie C■t®r.10l?ške voj ne. chih ppf ^^3skih nacionali- v Burmi. Poleg teh „ . iz;ava .aniih ministrov wAsJ,rzav ANZUS 11. — Zuna-Siv di)e ir, ~straliie, Nove fcr°čil|® dlP so sinoči S razširi,50 ženili, da ne «odbe tristranske po- - z ,?i-,rambo Pacifika v^aiUjl ., JU<-itvijo Velike žirije kl?kake druge drža-2^1 ^AvstrabiS,ri’ Richard Ca-<2h?di)a) ,1’ Webb (Nova ČikA> Pravih Foster Dulles Sr,?' ‘Svet • v sv°jem poroda 0Je za tem, da kLPr‘sPev» a”12acij° Pakta, ko ?U’ ki lahko* Ysakršnem u-lo ?dr°čja v okrepi obram-ta dol°čen0' L F Pa 3e bi' halr6 bi rieno? ra2S:lntev sve-br* 0 PrUnL sr®dno in mate- P?bi»> ala k tei °- hai.minist.H0u^?' da 50 zuna-*Us ? °d treh rt°^°vili’ da ima bo., ru8e odn^rZay članic An-lero ter so ln odgovor- {?Se drugih J'Fnali važne in-V^en PogorthZav v Paciflku- fc °K,V,S 14“.»:-. %!£2S.AZ‘£ in kaznovanju zločinov genocida, kakor je to predlagal eko-O Koreji bo skupščina raz-; nomsko-socialni svet letos 3. pravljala na podlagi poročil j avgusta. __ komisije OZN za zedinjenje j Naslednja nova točka dnev- ----------------------- _ , in obnovo Koreje (UNCURK) ! nega reda govori o proizvodnji naj podvzame potrebne kora- in ustanove OZN za pomoč Ko-!‘n nedopustni trgovini narko- ke za prekinitev ------------------ krat morale spregledati, da je potrebno, da umaknejo obljube, ki so jih svojčas dale Italiji in zaradi katerih Italija onemogoča mednarodno sodelovanje. Napetost v jugoslovansko-ita-lijanskih odnosih je tudi tokrat odkrila, kakšno nevarnost predstavljajo za mir imperialistične tendence v zunanji politiki italijanske vlade, zlasti še, če je ta pod vplivom neodgovornih iredentističnih elementov, poudarjajo v Beogradu. Nerazumljivo ravnanje italijanske vlade na jugoslovanski meji pa poleg tega dokazuje. da so nepravični sklepi, sprejeti na mirovni konferenci, nekaznovanje vojnih zločincev in dajanje potuhe vojnim hujskačem omogočili novo vojno nevarnost. Mar bi danes bilo tako stanje v jugoslovansko-italijanskih odnosih, ko bi na mirovni konferenci v Parizu upoštevali pravične zahteve Jugoslavije in sprejeli vsaj kompromisni jugoslovanski predlog o internacionalizaciji Trsta? Mar bi prišlo do sedanjega položaja, ko ne bi zahodne sile s tristransko deklaracijo o Trstu še povečale nenasitne italijanske imperialistične apetite? Prav gotovo bi do tega ne prišlo, poudarjajo v Beogradu. Zato jugoslovanska javnost upravičeno pričakuje, da bodo države, ki nosijo odgovornost za sedanje stanje, zavzele stališče, ki bi bilo ne samo v interesu Trsta, temveč predvsem v interesu miru. Jugoslovanska javnost upa, da bodo zahodne sile spregledale, da je vse to umetno razburjanje v Italiji, premikanje čet in ustvarjanje vojne psihoze samo cirkus, kot ga je označil maršal Tito, čisto navaden izzivalni manever. Delovni kolektivi in člani družbenih organizacij iz vseh jugoslovanskih republik še nadalje pošiljajo brzojavke in pisma Zveznemu izvršnemu svetu ter odločno protestirajo proti italijanskim provokacijam in zadrževanju italijanskih čet na jugoslovanski meji. Vsi zahtevajo od izvršnega sveta, danes ponoči v Split. V spremstvu člana Zveznega izvršnega sveta Ivana Kreačiča si je ogledal šibeniško pristanišče, tovarno aluminija v Lozovcu ter malo mestece Zaton, kjer je italijanski fašistični okupator najbolj divjal in kjer je od 1.200 prebivalcec 400 dalo svoja življenja za svobodo. Maršala Tita je prebivalstvo povsod prisrčno pozdravljalo, zlasti ob odhodu iz Šibenika. Na dan praznika jugoslovanske mornarice so včeraj maršalu Titu čestitali oficirji, podoficirji in mornarji patrolnih ladij in rušilca, ki spremljajo maršalovo ladjo «Jadranka». Razen tega je maršal Tito na ladji sprejel tudi pismo garnizona Splita in splitskega prebivalstva, v katerem mu zagotavljajo, da bodo mornarji, oficirji in podoficirji ter prebivalstvo izpolnili svojo dolžnost čuvarjev jadranskih obal, ter da jih italijansko kričanje ne more in ne bo nikoli vznemirilo. V zvezi z najnovejšo iredentistično kampanjo v zvezi s Trstom pa izražajo svojo pripravljenost, izpolniti vsak ukaz za obrambo domovine, kakor so to napravili v času reji (UNKRA). Poročilo UNCURK obravnava tudi cilje ZN glede miroljubnega zedinjenja Koreje. Poročilo UNKRA pa zahteva za leto, ki se konča 30. junija 1954, 130 milijonov dolarjev za korejsko, , , „„ obnovo, medtem ko je lansko ! deIu- A leto bilo določeno za obnovo! dne.Yn‘ Ff? predlogu dels-le 70 milijonov. gaC‘Je ZDA, obravnavala pa bo Burma bo predložila poroči- tičnih sredstev,* o čemer je tudi v svojih zadnjih zasedanjih razpravljal ekonomsko-socialni svet. Potem pride na vrsto posebna točka, ki ima naslov: Dokazi o prisilnem in suženjskem drža«. Britanijo in rlJ,Tr'kir" Preiš.)e a aeZnvale pete da ne b°-*l>lA b°do m.nfke vlade ter v OZN13 ? na 6va? ■ da si h' Ministri lz- ;> st? 'obranbUe^ZUS pri2a' Da na Paoi«y mU’U >b Hega s°, da ni«n pouda-,l h? Sa . sPrejeli no-botnenU stK)razuma, >Ca^ V in, nePosredno !°ail0 .Un‘stičnih jese druS'b '‘istri d°daja j u dfžav. po-*plo4 Pod^bda‘Je, da so mi-Polo>a- govorili o v svetu, <‘-k°b'Uni8ti?^-’ k‘ lih a:u :■ s« imperia- imperia-reji in ?. ?a.°. Pol°- ba Ko?e°ycb J^mv mdokini. razi'~sNkr1?"osti brambn.' 11,.—■ Arne- da je remii,1^,ln'strstvo ta°“ oh??epb Ma?n anskl se' ko2kr'l , zaw'arlhy Pre- '* lo o vprašanju nacionalistič nih kitajskih čet na obmejnem področju Burme. Prejšnja skupščina je izrekla, da prisotnost teh čet krši suverenost Burme, in je zahtevala razorožitev ter evakuacijo ali pa interniranje teh čet. Najnovejša poročila kažejo, da je bil med Burmo in nacionalistično Kitajsko dosežen sporazum o evakuaciji čet. Devetnajstčlanski posebni gradivo, ki ga je zbrala posebna komisija OZN za vojne ujetnike, civilne internirance in pogrešane žrtve druge svetovne vojne med svojim nedavnim zasedanjem v Ženevi skupno z Mednarodno organizacijo dela. Na dnevni red pride Tudi j predlog holandske delegacije, I ki zahteva potrebne priprave zaradi sprememb Ustanovne listine OZN P° njenem členu 109. Kot zadnja dodatna točka bo razprava o sporazumni re- provokacij obenem pa zahtevajo, da se izvršni set najodločneje zavzame pri OZN za pravilno rešitev tržaškega vprašanja, da se zaščiti slovensko prebivalstvo na Svobodnem tržaškem ozemlju. B. B. odbor, ki ga je imenovala i šitvi problema vojnih ujetnikov ’ * ! po predlogu generalnega taj- ništva OZN. bat?v'ia"? 0 Sib7r,He Z- neKe' CNtaz^‘bV je nra|na Po?lJe 7n Po teU ',ra* °čila *t‘-ab. te^1ii, foto- (*a taj;.oga prejšnja skupščina, da najde način sprejema novih članov med ZN, bo poročal, da ni mogel najti splošno sprejemljivega načina. Petnajst azijskih in afriških držav je postavilo na dnevni red vprašanje Tunizije in Maroka z utemeljitvijo, da Francija ni izvedla priporočil zadnje skupščine. Razorožitvena komisija je predložila poročilo, ki izraža upanje, da bodo nedavni mednarodni dogodki ustvarili bolj ugodno vzdušje za novo razpravljanje o razorožitvenem vprašanju, poročilo dodaja, da namerava komisija nadaljevati svoje delo in predložiti poročilo deveti glavni skupščini in Varnostnemu svetu. Dnevni red pa je bil razširjen z naslednjimi točkami: Izvolitev novega člana za mednarodno sodišče, ker je odstopil dosedanji član tega sodišča Sergej Aleksandrovič Go-luski. Vprašanje podpiranja Libije po predlogu ekonomsko-social-nega sveta OZN, ki je to podporo priporočil v svoji resoluciji 3. avgusta letos. Tehnična pomoč na področju javne administracije po predlogu ekonomsko-socialnega sveta OZN. Tehnična pomoč za pospeševanje in obvarovanje pravic žena po resoluciji ekonomsko-socialnega sveta od 23. julija letos. Tehnična pomoč za preprečitev diskriminacij ter za varstvo narodnih manjšin, kakor je to predlagal ekonomsko-socialni svet s svojo resolucijo od 3. avgusta letos. Poziv včlanjenim državam, da se pridružijo konvenciji o političnih pravicah žena ter uvajanju političnih pravic žena na tistih področjih kjer žene še nimajo vseh političnih pravic, po predlogu ekonomsko-socialnega sveta od 23. julija letos. Program domenjenih praktičnih akcij OZN in njenih posebnih socialnih agencij na socialnem področju. GENERAL HULL naslednik gen. Olarka DENVER, 11. — Predsednik Eisenhovver je danes imenoval generala Johna E. Hulla za naslednika generala Marka Clarka kot vrhovnega poveljnik sil ZN in ameriških sil na Daljnem vzhodu. General Hull je star 58 let in je bil v zadnjih dveh letih podnačelnik glavnega stana a-meriške vojske. V Tokio bo prispel okrog l. oktobra, vrhovno poveljstvo pa bo prevzel uradno šele 30. oktobra, ko ga bo odstopil general Clark. jev. Fred lMgoiMryieuiin oDiskom ii Jugoslaviji BEOGRAD, U. — Britanski feldmaršal lord Montgomery, ki bo od 15. do 20. septembra gost predsednika jugoslovanske republike maršala Tita, bo 15. septembra prispel v Zagreb. Lord Montgomery bo med drugim obiskal Ljubija-; hujskajo na novo vojno, ker no, Bled, Postojno in Dubrov-' nik. 20. septembra pa bo _od- V nedeljo bodo na Rabu tem žrtvam odkrili spomenik in odprli preurejeno pokopališče * Ob tej priliki bo tudi proslava desete obletnice osvoboditve Raba REKA, 11. — V nedeljo bodo v Kamporu na otoku Rabu svečano odprli preurejeno pokopališče tisočev žrtev krvo-loštva italijanskih osvajalcev. Ob tej priliki bodo odkrili tudi spomenik tem žrtvam «kulturnega» poslanstva, tistih, ki danes ponovno kričijo in potoval iz Jugoslavije v Atene. Ro vesteh iz jugoslovanskega državnega tajništva za zadeve narodne obrambe bo tudi vojaška delegacija ZDA prisostvovala, na povabilo načelnika jugoslovanskega generalštaba, velikim manevrom jugoslovanske ljudske armade v zagrebški vojni oblasti. Manevri v Turčiji CARIGRAD, U. — 14. septembra se bodo začeli v Turčiji veliki vojaški manevri, ki jim bodo prisostvovale tudi tuje vojaške delegacije. Manevri bodo obenem v Anato-liji in v Trakiji. TRIDENT, 11. — Med neurjem včeraj 'ponoči je sneg pobelil tridentinsko gorovje do višine 2000 metrov. bi želeli zadostiti svojim perialističnim apetitom. V zloglasno taborišče na Rabu so odpeljali okoli 14-000 Slovencev, Hrvatov in Zidov obeh spolov in vseh starosti. Okoli 5000 internirancev je bilo ubitih z gladom, boleznimi in streljanjem; pokopani so na pokopališču v Kamporu, ki so ga sedaj preuredili. Nedeljska svečanost bo povezana s proslavo desetletnice likvidacije tega taborišča in osvoboditve otoka Raba. Ze v ilegali so se v taborišču formirale prve vojaške enote, med njimi udarni bataljon 160 mož. Iz teg* bataljona se je pozneje razvila «Rabska brigada«, ki je štela 1600 borcev. Septembra 1943 so se interniranci pod vodstvom svojega odbora OF in s pomočjo svojih vojaških enot sami osvobodili iz taborišča. Razorožili so 2200 mož močno italijansko posadko (n aretirali zloglasnega komandanta taborišča Vincenza Cuiulija, ki je nato napravil samomor. Rabska brigada je izvedla pomembno akcijo z ladjami na otok Cres, kjer je razorožila tamkajšnjo sovražno posadko. Kmalu potem pa se je ta brigada izkrcala na oba.i Hrvat-skega Primorja in se je po prisegi na Mašunu dokončno vključila v NOV. Komemorativno svečanost pripravlja koordinacijski odbor Zveze borcev Hrvatske in Slovenije s sodelovanjem o-krajnega ljudskega odbora. Svečanost bo trajala dva dni. V. soboto bo imel okrajni odbor komemorativno sejo, nato pa se bo odprla razstava v domu ((Partizana«. Največji del razstavnega prostora bodo zavzemali dokumenti iz taborišča na Rabu. Glavna svečanost bo v nedeljo na taboriškem pokopališču v vasi Kampor. Po svečani otvoritvi bo veliko zborovanje. Razen okoli 2000 preživelih internirancev se bo svečanosti udeležilo okoli 15.000 ljudi iz Slovenije in Hrvatske, 99 Pellova »tržaška fronta proti italHanskim delavcem Delodajalci so izkoristili šovinistično histerijo za zaostritev svojega stališča v pogajanjih s sindikati - Še ta mesec splošne stavke v vseh industrijskih sektorjih, v oktobru pa 24-orna stavka kmetijskih delavcev - CGIL na repu dogodkov (Od našega dopisnika) RIM, 11. — Komaj se je v Italiji vsaj nekoliko polegel hrup v zvezi s tržaškim vprašanjem, so se začeli kazati črni oblaki na sindikalnem obzorju. Najzmemejša italijanska sindikalna organizacija CISL, ki jo vodijo demokristjanski sindikalisti, je napovedala za konec tega meseca splošne stavke v vseh sektorjih industrije. Na repu je pricapljal za njo danes tudi Di Vittorio in povedal, da se tudi CGIL v glavnem strinja s stališčem CISL. Zaostritev položaja na sindikalnem področju je direktna posledica nepopustljivejšega stališča Confinduistrije, ki se je začelo kazati takoj, ko je Pella razglasil svoje cirkuške ukrepe na jugoslovanski meji in ko je s pomočjo monarhistov in fašistov začel sejati šovinistično histerijo po Italiji. Kaže, da so industrijci, ki so bili že precej v precepu, takoj razumeli, da je trenutek zanje ugoden: «nacionalni interesi« Ponesrečen atentat na maroškega sultana Atentator je bil na mestu ubit - Atentat naj bi bil protest proti koncesijam Franciji - Ze 210 poslancev zahtevalo izredno sejo narodne skupščine - Posarsko vprašanje pred Evropskim svetom PARIZ, U. — 'Predsednik francoske narodne skupščine Herriot je sklical predsedstvo skupščine za torek, da odloči, ali naj se skliče izredna seja skupščine. Do sedaj je to izredno sejo zahtevalo 210 poslancev, t- i. *e eden ve°, ka‘ kor je po ustavi potrebno. Danes pa je Laniel sklical ožjo sejo vlade, da razpravlja o ukrepih proti trgovcem, ki odklanjajo znižanje cen živilom in drugim predmetom, kakor določa vladni načrt. Skupščina bo morala na izrednem zasedanju razpravljati o celotni politiki vlade: o Severni Afriki, o gospodarskih reformah, o Indokini, o proračunu ter o načrtu za evropsko skupnost. Govori se, da bodo demokristjani ip bivši de-golisti vsaj za dva meseca ohranili dosedanjo koalicijo. Laniel se Čuti tudi bolj močnega ker je ameriški svet za varnost odobril 385 milijonov dolarjev dodatne Pomoči za vojno v Indokini S tem bodo ZDA plačale 78,5 odst francoskih izdatkov v Indokini in omogočile Lamelu, da zniža za 122 milijonov dolarjev vojaški proračun v prihodnjem etu Ljudski republikanci, ki so najmočnejša stranka v sedanji vladni koaliciji, m nak‘°-njena krizi zaradi Predsedniških volitev, ki bodo decembra in na katerih upa na uspeh Tudi De Gaulleov, pristaši 'se zdi, da iz istih vzro- kov nasprotujejo novi krizi, De I menjen v neko mošejo v Ra-Gaulle je baje naklonjen iz- batu. Avtomobil je podrl ko- trrtl i D i /I m 111 n -»r, ! I — I _ ...ISmmk ___________3t:T_ volitvi Bidaulta za predsedni- ■ ka republike. V zvezi s pogodbo o evropski obrambni skupnosti danes v Bonnu zanikujejo informacije, ki so jih objavile tuje agencije, da je Adenauer dal Franciji čas 60 do 90 dni za odobritev te pogodbe. Dodajajo, da je Adenauer večkrat izrazil upanje, da bodo to pogodbo čimprej odobrile vse države podpisnice. Kar se tiče francosko-nem-škega spora o Posarju, so o tem govorili danes v političnem odboru Evropskega sveta v Strasburgu. Kakor je znano, je Adenauer predlagal, naj bi razpravljanje o tem .odložili, dokler se Nemčija in Francija ne bosta med seboj sporazumeli. Politični odbor Evropskega sveta pa je sklenil, da bo naj. prej poslušal poročilo, ki bo nudilo podlago za razpravljanje, preden se odloči, ali je umestno ali ne, da posvetovalna skupščina sj^daj razpravlja o tem vprašanju, ali pa naj razpravljanje zopet odloži. Iz Rabata javljajo da je bil danes opoldne izvršen proti novemu maroškemu sultanu atentat, kj pa se je ponesrečil Atentator je skušal z avtomobilom povoziti sultana, ki je bil na konju in je bil 'na- nja, a sultanu se je posrečilo pravočasno skočiti s konja. Atentator je tedaj skušal z no. žem napasti sultana, toda telesna straža ga je ubila. Francoske oblasti zatrjujejo, da gre za osamljeno dejanje nekega fanatika. Opazovalci pa spravljajo atentat v zvezo z dekreti, ki jih je v sredo podpisal novi sultan in s katerimi se zakonodajna oblast prenese na za. konodajni svet 20 članov. Ker bo v tem svetu zastopana tudi Francija, obtožujejo sultana, da je okrepil položaj Francije v Maroku, namesto da bi se zavzemal za neodvisnost. Novi neredi v deželi Njasa SAL1SBURV (Južna Rodezija), 11. — Zasilna vladna radijska postaja poroča, da je prišlo v južnih predelih dežele Njasa do novih neredov. Policija je dvakrat nastopila proti skupini več sto demonstrantov -domačinov v neki vasi na področju Cikave. Na istem področju so domačini tudi postavili cestne bloke; pri tem so v veliki sodelovale žen- ske. |-so v nevarnosti, iorej,-je čas, da poskrbimo za svoje zasebne interese. Pogajanja s sindikalnimi organizacijami so ise razbila. Obenem so se poslabšali odnosi med sindikati in vlado v vprašanju odpustov v državnih in poldržavnih podjetij. Vlada je zavzela pri tem vprašanju nepopustljivejše stališče, kaj šele, da bi upoštevali zahteve socialdemokratske sindikalne organizacije UIL, ki je med drugim pred! agala tudi sodelovanje delavskih predstavnikov pri odločanju o odpustih v nerentabilnih državnih podjetjih, pa tudi v upravi teh podjetij. Vrenje na sindikalnem področju se je pokazalo takoj, ko je Italija dobila svojo prvo vlado po volitvah. Potem je to vrenje popustilo, ko je Pella začel s svojo imperialistično akcijo zaradi Trsta. Toda kakor hitro je hrup v zvezi s to akcijo nekoliko popustil, so socialne zahteve ponovno z veliko silo udarile na dan. Pelli se je posrečilo doseči le kratkotrajno premirje; njegova mobilizacija vseh šovinističnih sil in čustev je zalegla le za dobrih deset dni. Venclar v sindikalnih krogih ne prikrivajo, da se je v tem času položaj sindikatov oslabil, položaj delodajalcev in tudi države, v kolikor nastopa bodisi kot delodajalec, bodisi kot arbiter, ne vedno nepristranski, v sporih med delodajalci in delavci, pa okrepil. Predvsem se je v tem času utrdila zveza med demokrist-jansko vlado in desničarskimi krogi vseh vrst, kar je obenem zagotovilo močnejšo vladno podporo industrijski in finančni delavnosti teh krogov, ki so v veliki meri izraz velikega kapitala. Na drugi strani je v času nacionalistične histerije skoraj popolnoma zamrlo delovanje kominformovske sindikalne organizacije CGL, prav kot bi se kominformovsko vodstvo balo, da s postavljanjem sindikalnih zahtev v tako ((kočljivih« trenutkih ne bi škodovalo ((nacionalnim interesom«. Podobno nasedanje šovinistični in imperialistični gonji je bilo opaziti tudi pri ostalih sindikalnih organizacijah, kar so industrijci takoj spretno izkoristili. V mnogih sindikalnih krogih v Rimu je razširjeno prepričanje, da je Pellova ((tržaška fronta« v prvi vrsti naperjena proti zahtevam italijanskih delavcev ki so izraz močnih socialnih’ nasprotij in krivic. Vendar je le malo ljudi v Rimu, ki si upajo kaj takega javno priznati. Kapitalistično izsiljevanje z «nacionalnimi interesi« je še premočno, na drugi strani pa ni nikogar, ki bi se mu upal resno postaviti po robu. Vendar so zahteve delavcev prodrle in pokoriti so se mora- la tudi sindikalna vodstva, V sindikalnem položaju v Italiji gre danes za tri osnovna vprašanja: poenotenje raznih elementov plač, nove kolektivne pogodbe za razne kategorije (strojna, kemična, tekstilna, oblačilna) in vprašanje odpustov. Poleg tega postaja spet aktualno vprašanje povečanja družinskih doklad kmetijskim delavcem. Predstavniki delodajalcev se odločno upirajo drugemu povišanju doklad, ki bi moralo v tem času stopiti v veljavo. Zaradi tega predvidevajo 24-urno protestno stavko vseh kmetijskih delavcev, ki bo verjetno izvršena prve dni oktobra. A. P- Nova čistka v Vzhodni Nemčiji BERLIN, U. — Glavnega teoretika vzhodnonemške kominformovske partije Oelssnerja so včeraj aretirali v sovjetskem sektorju Berlina in ga skupno s tremi sodelavci zaprli v zapore Lichtenberg. Ob-dolžujejo ga, da je imel stike s krogom bivšega ministra državne varnosti Wilhelma Zaisserja in bivšega glavnega urednika glasila kominformovske stranke «Neues Deutsch-land«, dr. Rudolfa Herrn-stadta. Zaisserja in Herrnstadta so nedavno izključili iz centralnega komiteja partije in jima odvzeli vse funkcije, ker sta baje poskušala odstraniti glavnega sekretarja vzhodnonemške kominformovske partije Walterja Ulbrichta. Oelssnerja so imeli za Ulbrichtovega prijatelja. Zaključek kongresa angleških sindikatov LONDON, 11. — Na kongre. su angleških sindikatov v Dou glasu na otoku Man so izvolili Jacka Tannerja, predsednika «Amalgamated Engineers U-nion« za predsednika angleške sindikalne organizacije «Trade Unions Congress«, ki šteje 8 milijonov članov. Prejšnji predsednik je bil Tom 0'Brien. Pred tem je kongres zavrnil resolucijo, ki se je zavzemala za ustanovitev tretje sile med ZSSR in ZDA. Resolucijo je predložil glavni tajnik sindikatov kemične stroke, ki je pod močnim vplivom kominfor-mistov. Kongres je prav tako zavrnil resolucijo, ki je protestirala proti kolonialnim ukrepom v Keniji. Kongres pa je odobril resolucijo, ki poziva angleško vlado, naj zahteva čimprej štiri-stranske razgovore med velesilami. Zavrnjena pa je bila resolucija, ki je zahtevala znižanje vojaških izdatkov v Angliji. Na splošno se je tudi na letošnjem kongresu sindikatov uveljavilo desno krilo v sindikalni organizaciji. Druga značilnost kongresa je, da se je končal z izražanjem neodvisnosti od laburistične stranke. Odmev tega dejstva se bo gotovo čutil tudi na letnem laburističnem kongresu, ki bo konec tega meseca v Margateju. Med drugim je kongres tudi odobril poročilo, ki priporoča, naj se zamisel novih nacionalizacij zaenkrat odloži. Poleg tega je kongres zavrnil resolucijo, ki da počastijo spomin žrtev barbarskega divjaštva italijanskih fašistov, katerih nasledniki se danes bahajo o svojem «kulturnem» poslanstvu, ki bi ga hoteli ponoviti. Toda pri tem pozabljajo, kakor je poudaril tov. Tito na Okroglici, da sedaj ni več tu versajska Jugoslavija, temveč socialistična skupnost, nova Jugoslavija, da je tu ljudstvo enotno, ljudstvo, ki je v pretekli vojni v najtežjih dneh zgodovine znalo primerno obračunati z vsemi številnimi okupatorji. Zveza borcev NOV Slovenije je ob tej priliki izdala knjigo «Rabski zbornik«, ki vsebuje številne dokumente, ki so kričeča obtožba sadizma in krvološtva italijanskega okupatorja. Veliko razdejanje zaradi potresa na Cipru NICOZIA, 11. — Na podlagi uradnih podatkov se zdi, da je dokončno število žrtev pri včerajšnjem potresu na otoku Cipru 40 mrtvih in okoli sto ranjenih. Nad 4000 ljudi pa je brez strehe. Prebivalstvo in britanski vojaki odstranjujejo ruševine v prizadetih krajih. Najbolj prizadeta je bila vas Stroumbi v okraju Paphos, kjer je bilo ubitih 14 ljudi; drugih 7 je bilo ubitih v vasi Ktina, 4 y Starvo-Konno in 3 v Kithasi. Ostalih 12 je bilo ubitih v dru-gih krajih Prebivalstvo je vso noč prebiio na prostem kljub mrazu in vlagi. Daneis pa se je nekoliko pomirilo, ker ni bilo drugih sunkov. K sreči_ niso med potresom nastali požari. Ponesrečencem so razdelili šotore in v najbolj prizadete kraje so potslali večje količine zdravil. Tri četrtine vasi _ na področju Paphos so bile poškodovane, vas Stroumbi je bila popolnoma uničena. $e pred potresom je nastal silen vihar, ki je razburkal morje okoli otoka. Ker je potrets nastal zjutraj potem ko je večina prebivalcev odšla na delo na polje, je bilo število žrtev manjše, kakor so prvotno domnevali. WASHINGTON, 11. — Pravosodni minister Herbert Brownell je odredil obširno preiskavo. da se preveri resničnost govoric, po katerih so nekatera podjetja dosegla pogodbe za velike dobave vladi s podkupovanjem članov sedanje republikanske uprave. Prvo razkritje o tej aferi je napravila ta teden preiskovalna komisija predstavniške ob tej zbornice. Minister je priložnosti obvestil podjetnike, . da «ni ne pametno, ne potreb-je zahtevala novo splošno bor- no kupovati si podporo v se- bo za izboljšanje plač. I danji upravni. Kaj pravi Ponedeljska «Unitd» objav-\ «Giaguaro del Messico«, melja v okviru uvodni članek bivšega dobrega fašista in sedanjega dobrega kominformi-sta Davida Lajola-Ulisseja, ki se spet ukvarja z razlaganjem Vidalijeve svetopisemske re-čenice «e poi si vedras. Vlis-se zmerja De Gasperija, da je «ub ogal ameriške provokatorje in eonemogočal uveljavljanje mirovne pogodbe glede Trsta«. Kajti: «Ce bi se to zgodilo, bi danes Tržačani lahko svobodno izbirali in bi že bili s svojo domovino«. («Se questo fosse avvenuto, a quest’ora i Triestini avreb-bero gia potuto fare libera-mente la loro scelta e sareb-bero con la loro patrian). Zadnja številka milanske retiije «Epoca» pa objavlja daljši članek o govoru maršala Tita na Okroglici in njegovih odmevih v Trstu. V tem članku je tudi naslednji odstavek: «V domu pristaniških delavcev, kjer ima svoje urade federacija komunistične partije STQ, premišljuje Vittorio Vidali. voditelj tržaških kominformovskih komunistov, oni. ki ga tu še vedno kličejo «mehiški jaguar«, o govoru na Okroglici; v nedeljo zvečer, v ognju prvih vtisov, dejal, da bo odslej politika italijanskih komunistov prav tako nepopustljiva kot Titova. Toda videti je treba, koliko slovenskih glasov vzdržuje tržaški komunizem; komunizem je bil na STO vedno v kočljivem položaju«. Ali v originalu; :«Nella Časa del Lavoratore Portuale, dove ha gli uffici la Fede»a zione del partito Comunista del TLT, Vittorio Vidali, il capo dei comunisti cominfor-misti triestini, colui che qui continuano a chiamare 11 dita sul discorso di Okrogli-za; domenica sera, nel caldo delle prime impressioni, h* detto che, d’ora in avanti. la politica dei comunisti italiam sara intransigente come quel-la di Tito. Ma bisognerh vede-re quanti voti di slavi sono nella base comunista triesti-na; il comunismo nel TLT i sempre stato in una situazio-ne delicata«. Zanima nas, kaj pravi Vidali k tej zelo jasni napovedi — zakaj nobenega dvoma ne more biti, kakšna naj bo ta sintransigenzas, če se pri tem bojijo za slovenske glasove. Zanima nas tudi, kaj pravi Vidali k trditvi svojega fašističnega prijatelja Ulisseja, da bi Tržačani ze izbrali svojo epatrios, se pravi, Italijo, ko bi bila uresničena mirovna pogodba? Ali morda Vidali zato zbira podpise za czačasno civilno upravo na STO«? Ali zato Vidali tako molči na vsa vprašanja, kakšne garancije daje njegov predlog, da vse skupaj, s acivilno upravo«, vred, ne bo šlo v Italijo? In končno, ali je Vidali «v ognju prvih vtisov« res dal ono izjavo, ki trdi, da se bodo italijanski kominformisti «nepopustljivo» zavzemali za priključitev Trsta k Italiji? O tem naj govori Videti il Mi sicer od njega ne pričakujemo nobenega drugega odgovora kot demagogijo, v kateri je priznan mojster — toda jasen odgovor bi morali od njega zahtevati oni, ki mu še, čeprav morda le neradi, sledijo. To naj ga vprašajo in pa obenem spomnijo na lastno obljubo, da bo visel na prvem kandelabrv, te bo zahteval priključitev Trsta k Italiji/ PRIMORSKI DNEVNIK - 2 12. septembra Mm SPOMIHIBKI D\EV1 Na današnji dan je bil leta 1875 rojen v Hrvatskem Zagorju hrvatski in kajkavski pesnik Dra-gutin Domjanič. UH Uti j™ MB • Sf ■ [ LIJ JJV. 1 Danes, sobota 12. septembra Ime Marijino, Večedrag Sonce vzide ob 5.38 ln zatOM* 18.23. Dolžina dneva 12.45. uu vzide ob 9.53 in zatone ob i».» Jutri, nedelja 13. septembra Virgilij, Zremil pete kolone? Iz raznih strani se je izvedelo, da se že nekaj dni v Trstu zbirajo skupine prostovoljcev, ki naj bi v »primeru udara italijanske vojske v Trstu pomagali rednim četam zasedati mesto in ki naj bi opravljati tudi druge funkcije namesto redne vojske. Organizacijo teh skupin »prostovoljcev« ima baje v rokah novofašistična stranka MSI. Po istih vesteh razpolagajo te skupine z večjimi količinami orožja, ki je skrito na več krajih v mestu in katerega večji del naj bi prišel v Trst v zadnjem času Čeprav je resničnost te vesti, spričo tajnosti iredentističnih terorističnih organizacij, težko do kraja preveriti, pa bi vendar bilo naivno misliti, da ni italijansko uradno vojnohujskaštvo na jugoslovanskih mejah poživilo v tržaških iredentističnih in fašističnih glavah nekoliko da-nunciovskega duha, pa če že ne duha pa vsaj želja. To je med drugim jasno razvidno iz vsega Javnega delovanja iredentističnih strank z županom Bartolijem na čelu, ki se je že nekajkrat v zadnjem času izražal v tem (danunciovskem) duhu. Razen tega je tudi znano, da v Trstu že obstajajo fašistične škvadre, ki jih vodstvo vsakokrat mobilizira, kadar jih potrebuje, kot se je izkazalo 1. 1948, ob lanskih in letošnjih marčnih izgredih ter ob raznih bombnih akcijah na' sedeže protiiredentističnih organizacij. Prav tako ni nobena skrivnost da obstajajo v Trstu skrite zaloge orožja. Spomnimo se samo na odkritje večje količine skrbno hranjenega strelnega orožja v poslopju industrialca Dorie, potem v «Domus Civican pri Sv. Soboti, v stanovanju Ve-nierja, poznanega pod nazivom »kapitan mitra« itd. itd. Zaradi tega opozarjamo ZVU in njene varnostne organe na te vesti. Dolžnost ZVU je, da je, sicer vedno, posebno pa sedaj pozorna na vsakršno podtalno delovanje iredentističnih strank in organizacij in da tako delovanje prepreči in zajamči varnost prebivalstva. Glede «udara italijanske vojske na Trst« pa naj se tržaška fašistična peta kolona kar lepo potolaži. Casi »danuncijad« so minili, o čemer so bili razni Pelle, Tavianiji in Marrasi na dokaj razumljiv način poučeni zadnjo nedeljo. PRED SEKTORSKIMI ZBOROVANJI ZA VOLITEV DELEGATOV DELAVSKE ZADRUGE MORAJO PONOVNO V ROKE DELAVCEV Pismo odbora članov Delavskih zadrug o sedanji vlogi zadrug in poziv k ponovnemu obujanju zadružnega duha Odbor članov Delavskih zadrug, s sedežem v Ulici Alfie-ri 8, nam je poslal dopis, v katerem obvešča vse člane Delavskih zadrug, da se bodo v kratkem začela sektorska zborovanja za izvolitev delegatov za glavno skupščino. Odbor o-pozarja člane in vso javnost na kritičen položaj Delavskih zadrug, ki se morajo vrniti pod upravo članov in še nadalje izvajati funkcijo, ki so jo imele ob ustanovitvi in do prihoda fašizma. Odbor poziva vse politične in druge organizacije, naj podprejo člane in delavce v borbi za to veliko zadružno u-stanovo, kar mora priti do izraza na glavni skupščini. Zgodovina mednarodnega delavskega gibanja dokazuje, da so bile delavske zadruge vedno močan faktor v borbi delavstva za njegove pravice. Hkrati pa so predstavljale izredno orožje v rokah delavcev v borbi proti izkoriščevalni trgovski mreži, kot tudi važno vlogo v uravnovešanju cen predmetom široke potrošnje. Takšne ustanove so bile nujno tesno povezane z borbo celotnega delavskega demokratičnega socialističnega gibanja. To vlogo so imele tudi Delavske zadruge v Trstu. Toda tridesetletna fašistična uprava in sedanja komisarska uprava vojaških oblasti sta spremenili Delavske zadruge v navadno trgovsko kapitalistično ustanovo. Delavske zadruge v Trstu so danes torej postale veliko trgovsko podjetje, kakršnih v našem mestu ne primanjkuje. Tak položaj Delavskih zadrug je nujno privedel tudi do napačnega odnosa med Delavskimi zadrugami in člani ter delavci. Široki potrošniki in celo člani Delavskih zadrug smatrajo danes te zadruge za navadno zasebno trgovino. Dejstvo je, da so danes Delavske zadruge v Trstu daleč od delavskega razreda, daleč od delavskih socialnih zahtev in potreb ter daleč od borbe tržaškega proletariata. Takšna nepravilna vloga Delavskih zadrug v odnosih do delavcev je nujno privedla tudi do gospodarske in upravne krize v tej ustanovi. Velik upravni a-parat povzroča Delavskim zadrugam visoke režijske stroške ln slabi gospodarsko moč ustanove. Njeno delovanje pa se s težavo razvija na poti borbe z drugimi trgovinami, za pridobitev določenega števila potrošnikov. Kot vidimo, so Delavske zadruge v Trstu v veliki krizi in je zato nujno, da se ta položaj objektivno in^ vsestransko prouči na skupščini delegatov, ki bo morala dobiti u-stanovni značaj. Zato odbor članov Delavskih zadrug poziva vse člane, delavce, sindikalne organizacije, odbore članov Delavskih zadrug in ves tisk delavskega in sindikalnega gibanja, da zavzamejo svoje stališče in da s propagando pomagajo vzbuditi zadružni duh. Poleg tega je nujno, da se vzbudi med delavci zanimanje do močne zadružne oragnizacije med tržaškim delavskim gibanjem. Vse to pa zahteva, da se Delavske zadruge ponovno vrnejo v roke delavcev. POLICIJA PREPOVEDALA počastitev bazoviških žrlev v Bazovici Napovedane proslave v nedeljo 13. t. m. pri spomeniku bazoviških žrtev v Bazovici ne bo, ker policijsko poveljstvo na Opčinah ni izstavilo potrebnega dovoljenja. Izvedeli smo, da je poveljujoči policijski častnik na Opčinah opravičil svojo prepoved rekoč: «da sedaj ni primeren čas za take reči«. Tako torej. Za komemoracijo žrtev fašističnega terorja, v Bazovici ttčas ni primeren«, medtem ko je istočasno čas primeren za kongres fašistične MSI, ki bo jutri 13. t. m. Medtem, ko se prepoveduje skupini pevcev iz Bazovice v družbi domačinov skromno počastitev bazoviških junakov, se zdi, da se istočasno dovoljuje, prihod v Trst novo fašističnemu prvaku MSI iz Rima, Ro-mualdiju, ki prav gotovo ne bo zamudil priložnosti za hujskanje mlečnozobe tržaške fašistične drhali k izgredom, atentatom itd. Kako naj si razlagamo to dvojno tolmačenje o ((primernosti časa« drugače kot Še en izraz diskriminacije v škodo tržaškega demokratičnega in še posebej slovenskega prebivalstva? Ali pa se mogoče komu, ki odgovarja za red zdi, da je 30 bazovskih pevcev nevarnejših za red in mir kot pa sto pocestnih fašističnih razgrajačev z bombami v žepih alla Pozzo in De Felice? Začetek pouka na osnovnih šolah Vpisovanje in popravni izpiti za vse razrede slovenskih osnovnih šol bodo od 16. do 30. septembra t. 1. in sicer v kraju dotične šole. Pri vpisovanju v 1. razred izročijo starši učitelju naslednje listine: a) rojstni list, b) potrdilo o cepljenju proti kozam, ki ga izda občinski zdravniški urad. Otroci so šoloobvezni od izpolnjenega 6. leta starosti do 14. leta. Dne 1. oktobra t. 1. bo svečana otvoritev šolskega leta z mašo, dne 2. oktobra pa se začne redni pouk. Vsa potrebna pojasnila dobijo starši na oglasni deski na šoli ali pri učitelju dotičnega šolskega okrožja. DELO TEHNIČNE KOMISIJE za raziskovanje brezposelnosti in pomoči Tehnična komisija za raziskovanje ,brezposelnosti in za i pomoč je včeraj začela na conskem predsedstvu zasliševati brezposelne. Pri zaslišanju so bili navzoči ing. De Petris, načelnik oddelka za delo, prof. Schiffrer, načelnik oddelka za socialno skrbstvo in prof. Ca-daltoert, tajnik tehnične komisije. IZ JUGOSLOVANSKE CONE STO ČOLN S TREMI DIJAKI izgubljen med neurjem Doslej zaman vsa iskanja vzdolž obale B, v Tržaškem zalivu do Gradeža cone Od sinoči pogrešajo tri dijake pomorske srednje šole iz Pirana, ki so se okrog 20. ure vračali s čolnom iz Fiesse proti Piranu. V čolnu so bili dijaki 4. letnika Drago Žerjal iz Kopra, Andrej Novak iz Ljubljane in Danijel Groznik iz Kranja. Ko je bil čoln oddaljen za eno morsko miljo od iPirana, je dijake zajela nevihta, ki je zanesla čoln daleč proč od obale proti Gra-dežu. Organi pristaniškega poveljstva iz Pirana so že ob i 20.30 začeli iskati pogrešane z ribiško motorno ladjo «Miche-la» po vsej obali od Savudrije do Tržaškega zaliva 6 milj v smeri proti Gradežu, vendar do sedaj niso našli pogrešanih dijakov. Pristaniško poveljstvo v Piranu je obvestilo o dogodku vse obalne organe od Trsta do Gradeža. Iskanje pogrešanih dijakov se nadaljuje. NENADEN PREHOD POLETJA V PRAVCATO JESENSKO DOBO Z DEŽJEM IN BURJO Ogromna škoda zaradi naliva v pretekli noči nad mestom in podeželjem Cirkus Togni trpi 25 milijonov lir škode - Plazovi na obalni cesti med Trstom in Ses-Ijanom ter na železniški progi - Poplavljena stanovanja v mestu - Škoda na zemljiščih pri Sv. Križu - Od vseh je utrpela največ škode zgoniška občina, od vasi pa največ Samotorca, kjer je voda razrušila ceste in zidove ter poplavila travnike in vinograde Nove investicije za zdravstvo v 1.1954 Svet za zdravstvo okrajnega ljudskega odbora v Kopru je razpravljal danes o načrtu investicij za prihodnje leto. Sprejeli so predlog, o katerem znašajo investicije za leto 1954 105 milijonov dinarjev. Glavna investicijska sredstva sveta za zdravstvo bodo prihodnje leto uporabljena za dograditev infekcijske bolnice v Piranu dalje za adaptacijo še preostalega dela ankaranskega zdravilišča ob morju za oddelke sanatorija, ki bodo imeli 1001 postelj. Tu bo pozneje odprt poseben oddelek za tuberkulozne otroke Načrt investicij za prihodnje leto predvideva tudi gradnjo pro-tituberkuloznega dispanzerja v Kopru ter izpopolnitev opreme v vseh bolnicah. Z burjo in nalivom, kakršnega zlepa ne pomnimo, se je poslovilo letošnje poletje. Ena sama noč, pravzaprav le nekaj ur je zadostovalo, da je temperatura močno padla, medtem ko je iz oblakov padalo, kot da bi bil sodni dan. Včeraj smo se prebudili v pravem jesenskem jutru, z dežjem in burjo, ki sta ponoči napravila ogromno mi-lijansko škodo. V mestu je utrpel največ škode cirkus «Togni». ki gostuje že nekaj dni na travniku pri Ul. sv. Marka. Cirkus je že večkrat gostoval v našem mestu ter je prestal tudi marsikakšno preizkušnjo, ko se je burja upirala v platneno streho nad glavno areno ter jo skušala porušiti. Toda včeraj zjutraj okoli 2,30 je burja, ki je pihala s hitrostjo do 70 km na uro, razmajala sicer dobro pritrjene vrvi, tako da se je nenadoma začelo vse rušiti: v nekaj POJASNILO ŽUPANSTVA GLEDE NEBOTIČNIKOV V UL. CONTI Stanovanja v obeh nebotičnikih bo dodeljevala komisija za ljudska stanovanja Pojasnilo po Ir/uje, da gre za diskriminacijo nasproti revnejšim slojem, ki ne bodo deležni novih udobnih stanovanj Tržaško županstvo nam je poslalo naslednje poročilo: Zupana so vprašali kako bodo dodelili 105 novih stanovanj v Ulici Conti, ki jih je sezidal zavod za ijudske hiše z državnim denarjem. Ker so bile glede dodeljevanja omenjenih stanovanj razširjene neosnovane govorice, je župan Bartoli prejel od ravnatelja zavoda za ljudske hiše inž. Ghersiacha naslednje jasno pojasnilo v katerem je med drugim rečeno; ((Predvsem moram pojasniti, da je za dodeljevanje stanovanj v Ulici Conti pristojna samo komisija, ki je bila ustanovljena na podlagi ukaza ZVU, štev. 147, z dne 28.7.1952 in v kateri je zastopan kot član tudi Zavod za ljudske hiše. Glede na to, da bosta dva nebotičnika zahtevala višje gradbene stroške, kot stanovanjske hiše zidane v predmestjih, bo stanarina, ki je preračunana na podlagi gradbenih stroškov hiš, višja. V ceno stanarine v dveh nebotičnikih bodo vključeni tudi stroški za centralno kurjavo. Zato sta komisija za dodeljevanje stanovanj in zavod za ljudske hiše odločila, da bodo stanovanja razdeljena na podlagi rotacije, da ne bodo ta stanovanja dodeljena ljudem, ki ne bi mogli plačevati višje stanarine. Ta stanovanja bodo dodeljena družinam, ki imajo že stanovanje v ljudskih hišah, ki pa imajo dovolj visoke do- j hodke, da lahko plačujejo vii- I jo stanarino. S tem se skuša odstraniti nepravilno razsipanje in omogočiti prosilcem omejenih gospodarskih možnosti, da dobijo cenejše stanovanje. Komisija za dodeljevanje stanovahj m zavod za ljudske hiše nista še določili najemnine za dodeljevanje v Ul. Conti. Pravilna pa je zaskrbljenost, da se koristniki stanovanj ne obremenijo preveč. Takšen postopek ni v veljavi samo za stanovanja v Ulici Conti, ampak pri vsakem dodeljevanju stanovanj, ki so v pristojnosti komisije. Nekdo bo morda dejal, da bi lahko preprečili zidanje dragih Stanovanj. Na to lahko odgo- vorimo, da je zavod tako usmeril svojo dejavnost iz sledečih dveh osnovnih vzrokov; 1. Da se porušijo lesene barake v katerih je živelo 21 družin; 2-da se čimbolj izkoristi zemljiški prostor v središču mesta in da se sezida čimvečje število stanovanj v smislu gradbenih pravil. Vse to nam je narekovalo, da smo sezidali visoka poslopja, ki zahtevajo tudi ustrezne naprave in posebne izboljšave, kar je povzročilo višje gradbene stroške«. Družine, ki čakajo na stanovanje nimajo torej nobenega povoda, da se vznemirjajo: tudi stanovanja v Ulici Conti bodo dodeljena po komisiji za dodeljevanje ljudskih stanovanj s posrednimi in neposrednimi ugodnostmi 105 potrebnih družin. Objavljamo gornje poročilo, ker smo bili prav mi prvi, ki smo ugotovili, da bi zavod za ljudske hiše z denarjem, ki ga je uporabil za gradnjo dveh nebotičnikov, lahko sezidal v predmestju več stanovanj z nizko stanarino. Ne moremo sprejeti izgovora, da je bilo zidanje dveh nebotičnikov nujno, da se odstranijo lesene barake. kjer je živelo 21 družin, ker bi te družine lahko dobile stanova/nje v novih hišah v predmestju. Izjava inž. Ghersiacha pa samo potrjuje, da je zavod za ljudske hiše, ki zida stanovanja z javnim denarjem, sezidal dva nebotičnika, ki sta sorazmerno zahtevala višje gradbene stroške kot navadne ljudske stanovanjske hiše. Poleg tega pa bo z dvema nebotičnikoma uvedena socialna diskriminacija revnejših slojev, ker bodo udobna stanovanja v U-lici Conti dobili premožnejši ljudje, ki bodo svoja tesna in stara stanovanja prepustili tistim, ki že toliko let čakajo na stanovanje. Peščeni plaz na glavni cesti pod Sv, Križem minutah je bila glavna streha na tleh, pod njo pa so ležali zlomljeni in, razmetani kosi cirkuške opreme. Se preden je prišlo do katastrofe, je lastnik cirkusa telefonično vprašal meteorološko postajo ali je nevarnost, da se bo bueja povečala, vendar so mu odgovorili, da kaže na bolje. Kljub temu pa so podvzeli vse varnostne ukrepe, prepričani. da se ne bo nič zgodilo. Morda bi vrvi vzdržale močne sunke burje, če ne bi bilo dežja. Toda dež je prepojil in napel vrvi in platno, čemur je v največji meri pripisati, da je prišlo do katastrofe, ki je povzročila okoli 25 milijonov lir škode. Potem ko je bilo skoraj vse cirkuško ogrodje še na tleh, je nastalo vprašanje, kam spraviti živali, ki so ostale brez strehe. Ker je cirkus stvar javnega značaja, je priskočila na pomoč civilna policija, ki je dala cirkusu na razpolago hleve, v katere so odpeljali 20 konj, 5 velblodov in 2 zebri. Sloni so ostali na svojem mestu, in sicer pri-kovani z verigami na posebnem prostoru. Toda med divjanjem viharja je eden izmed stonov iztrgal kol z verigo ter pričel stopati med podrtijami, dokler ga niso spravili nazaj na mesto ter kol zopet zabili v zemljo. Tudi ostale divje živali so bile ponoči zelo razburjene in ker je bila nevarnost, da lahko kakšna pobegne, je dobila policija, ki straži v bližini, nalog, da v takem primeru uporabi strelno orožje. Kljub temu, da je cirkus utrpel ogromno škodo, ki je na vso srečo krita z zavarovalnino, so že včeraj najeli 40 delavcev, ki so pričeli z deli pri popravilu in postavljanju novega ogrodja Nekateri u-pajo, da bo cirkus lahko pričel z delom že čez nekaj dni, in sicer takoj potem, ko bodo dobili novo platneno streho, ki so jo včeraj telefonično naročili iz Italije Onjenimo naj še, da je prišlo med ponočnim podiranjem cirkuške arene do lažjih nesreč, zaradi iie-sar so morali štirim uslužbencem nuditi zdravniško pomoč. V mestu je voda, ki je po nekaterih ulicah drla v pravcatih potokih, preplavila vec stanovanj, tako da so imeli gasilci, pa tudi policija, vso noč polne roke dela. Ogromne količine vode so povzročile tudi več zemeljskih plazov, ki so onemogočili promet na obalni cesti med Trstom in Sesljanom, medtem ko se je zaradi zemeljskega plazu iztiril v bližini Devina lokomotor osebnega vlaka, ki je tedaj vozil iz Benetk proti Trstu. Na železniško progo se je namreč usul plaz zemlje in kamenja, v katerega je zavozil lokomotor ter se nato z dvema kolesoma iztiril. Potniki so morali izstopiti ter čakati na devinski postaji, da so progo očistili. Med tem časom se je moral ustaviti tudi drugi vlak. ki je prihajal iz Trsta ter je v bližini Sv Križa naletel na drugi plaz', ki je prav tako zasul progo. Sele ob 2,15 je bil en tir zopet očiščen, tako da so promet lahko vsaj delno vzpostavili. Sele včeraj dopoldne, in sicer ob 11. uri je bil očiščen tudi drugi tir ter je zato promet zopet normalen. Ogromno škodo je deževje napravilo po našem podeželju. Predvsem so trpeli vsi kraji, ki ležijo na raznih pobočjih, saj je voda rudila zidove, spremenila poljske poti v blatne in neprehodne jarke, razrila ceste, preplavila travnike, polja, vinograde itd. Tako stanje je n pr. na pobočjih okoli Sv. Križa, kjer so trpele predvsem poljske poti, ki jih uporabljajo vino- Razvaline cirkusa «Togni» po viharju gradniki za dostope v svoje vinograde. Največ škode pa je po površnem pregledu utrpela zgoniška občina, kjer je posebno prizadeta Samatorica. Včeraj so si zaradi naliva nastalo škodo ogledali vsi občinski oiborniki, ki so obiskali prizadete vasi. V Zgoniku so razrite ceste, poljskih poti domala ni več, po travnikih je voda nanesla kamenje in pesek. V nižinah ležeči vinogradi so poplavljeni, saj je voda na kakšnem mestu dosegla do dva metra višine. V Saležu so hudourniki, ki so nastali ob nalivu, nanesli na razrite ceste in poti kupe gramoza in blata. V Samatorici pa je položaj najslabši. Voda je dobesedno zbrisala nekdanje poti z zemeljske površine, tako kot da jih sploh ne bi nikoli bilo. Cesta, ki vodi skozi Sa-matorico, je vsa razrita ter sploh neprehodna in je zaradi tega ves promet skozi vas ustavljen. Voda je namreč na cesto nanesla kamenja in blata, ki na kakšnem mestu dosega 1,5 metra višine. Vse doline pod vasjo, kjer so travniki, vinogradi itd., so pod vodo, ki le počasi upada. Tako je zopet zgoniška občina tista, ki je ob tem neurju najbolj prizadeta. Spomni- mo se samo toče, gosenic itd., pa bomo videli, da je bila vedno zgoniška občina tista, ki je ob elementarnih nezgodah utrpela največ škode. V položaju. ki je nastal po zadnjem neurju, bo treba podeželju, predvsem pa zgoniški občini, nujno priskočiti na pomoč. V prvi vrsti je vprašanje pomoči odvisno od USVS, ki vzdržuje občinske ceste, saj bo morala prav ta ustanova nujno pregledati nastalo škodo ter podvzeti vse ukrepe, da se škoda popravi ter ceste zopet usposobijo za promet. Kar se pa vaških m poljskih poti tiče ter popravila porušenih zidov ob cestah, bi moral oddelek za javna dela pri ZVU pod vodstvom dr. Caffarelli-ja, takoj proučiti nastali položaj ter sedanje stanje upoštevati pri določevanju kreditov za potrebe SELAD. Poljske in vaške poti, ki jih vzdržuje občina, bo treba namreč nujno popraviti oz. napraviti nove, kar pa lahko naredijo le s pomočjo prj SELAD zaposlenih delavcev. Zaradi tega pričakujemo, da bosta bodisi USVS bodisi urad za javna dela pri ZVU takoj ukrenila vse potrebno, da se z deli in popravili čimprej prične. Od domačega praga do bolniške postelje Včeraj zgodaj popolde so z rešilnim avtom pripeljali v bolnico kjer so ga zaradi rane na zatilniku sprejeli na II. kirurškem oddelku, triinštiridesetletnega Franca Košuto iz Sv. Križa 166. Košuta, ki se ničesar ne spominja, ni mogel obrazložiti kako se je ranil. To zagonetko so razčistili policijski agenti, uslužbeni v Sv. Križu, ki so izjavili, da so moža našli pred hišo št. 43. kjer je verjetno zaradi spolzkih tal padel in se potolkel. Košuta bo po mnenju zdravnikov Okreval, če seveda ne bo komplikacij, kar skoraj izključujejo, najkasneje v 8 dneh. Vpisovanje v šolo Glasbene Matice Vpisovanje v šolo Glasbene Matice je še danes od 9. do 12. ure dopoldne v šolskih prostorih v Ul. R. Manna 29. Poučuje se solopetje, klavir, vsi teoretična predmeti. Razdelitev pouka bo 14. septembra ob 16. uri. Pričetek pouka bo 19. septembra. Grattacielo. 16.30: «Lepa,, »' "gjjj, na», Robert Mitchum. JMtl mons. ... s amii Alabarda. 16.30: »Kaplar Dean Martin, Jerry Lewis^, Ariston. 15.30: »Eva.n«« Bette Davis, Anne Baxter, ge Sanders. . .--trn, Armonia. 15.00: »Napad *PJJ| Ljudska prosveta Danes 12. t. m. priredi SKUD Tabor iz Lokve ob 20.30 v Bazovici kulturni večer s petjem .in igro pod okriljem prosvetnega društva »Lipa«. Vljudno vabljeni 1 š z te tt Šolske vesti Ravnateljstvo Državne slovenske nižje industrijske strokovne šole v Trstu (Rojan, Ul. Montorsino 8) obvešča vse prizadete učence in njih starše, na sledeče: Vpisovanje za vse razrede za šolsko leto 1953-1954 traja do dne 25. septembra 1953. Popravni izpiti čez I. in II. razred bodo v ponedeljek, dne 14. septembra 1953 ob 8. uri. VpLsni pogoji in razporedi so razvidni iz objav na razglasni deski v III. nadstropju šolskega poslopija v Ul. Montorsino št. 8. Morebitna nadaljnja pojasnila daje tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure. * * * Ravnateljstvo Državne slovenske višje realne gimnazije v Trstu sporoča: Na Državni slovenski višji realni gimnaziji v Trstu, ki ima poleg razredov z realnim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1953-54 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazzarett.o vec-chio št. 9, II. nadstropje. Vsa nadaljnja navodila in pojasnila daje tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure. * * * Na trgovski akademiji traja vpisovanje od 1. do 25. septembra, vsak delavnik od 10. do 12. ure. Podrobnosti na oglasni deski v Ul. Lazzaretto Vecchio 9/II- IZLET ZP Odbor Zveze partizanov s sedežem v Ul. R. Manna je sklenil, da bo na splošno željo onih, ki se niso mogli udeležiti izleta na Okroglico, organiziral v nedeljo 27. t. m. izlet v Postojno in v Ajdovščino. Tega izleta se bodo seveda lahko udeležili tudi vsi drugi, ki se bodo zanj prijavili. PROSVETNO DRUŠTVO »SLAVKO ŠKAMPERLE« priredi 27. t. m. enodnevni izlet v Opatijo in na Učko. Prijave se sprejemajo na društvenem sedeža na stadionu vsak dan od 20. do 21. ure do vključno 16. t. m.. Ker je ta izlet zadnji v letošnji sezoni in ker je število mest omejeno, pohitite s prijavami. PROSVETNO DRUŠTVO BARKOVLJE obvešča vse prijavljene za izlet na Bled, da bo ta v nedeljo 27. septembra. Vsi tisti, ki bi se še radi prijavili, naj to store do 15. septembra. Vse informacije dobite pri Tediju. MOTOKLUB »SKEDENJ« Motoklub «Skedenj» organizira izlet v Postojno - Ljubljano - Vipavo in Most na Soči. Izlet bo 27. sept. Odhod ob 6. uri zjutraj. Zbirališče na bloku pri Ferneti-I čih Vpisovanja 14., 15., 16. in 17. ’ t. m. od 19. do 20.30 ure na sedežu v Ul. Servola 122. IZLETI PDT 27. septembra izlet na Razdrto, Nanos, Predjamski grad in jamo. Vpisovanje do 18. septembra. 4. oktobra izlet v Platak, Bakar in na Reko. Vpisovanje dio 25. septembra. PDT javlja, da bo odhod na Mangart danes 12. t. m. ob 15. url iz začetka Ul. Fabio Severo. Izletnike naprošamo, da poravnajo znesek za izlet pred odhodom. ZAPRTA CESTA Opozarjamo, da bo cesta La-kotišče (Domjo)-Boljunec zaprta" za'promet vse do 24. ure 18. t. m.. 1ZPRED ZAVEZNIŠKEGA VOJAŠKEGA SODIŠČA §1 pet« ga Je p« nosu ker je let starejši Zakonski spor med beguncema brez sodnega epiloga bakla«« Audr«y R. Voung, J. Carter. Bar* film. . ■ Aurora. 16.00: »Rdeča George Montgomery, Garibaldi. 15.30: «Zeleni petfjjj Douglas Fairbanks, Joan nette, S Hovvard, G. Sander Ideale. 16.30: »M-7 ne odgovarja P. Calvert. Impero. 16.00: ((Pomladna P? da«. Robert Cummins?. “ Auer. Dunajski valčki1" P-jr. It a H a. 16.00: .(Marija Vale**" Greta Garbo. Charles. Viale. 16.00: icGianni m ri« na severnem tečaju«. ,..1,10 Kino ob morju. 16.00: »Atldr in lev«, Jean Simmons, Mature. n0 Massimo. 16.00: ((Nezveste«, -Lollobrigida, May Britt, Cressoy. Mladodletnim pteF' dano. Moderno. 16.00: »Prisega bio«£, Clarton Herston. Susan ML Peter Hausen, Joan ■ Barvni film. , . 0 Savona. 15.30: «Oči, ki se y, smejale«, Jennifer Jones, vvrence Olivier. Vittorio Veneto. 15.30: j, mouche«, Stevvart aT*ni\kil-leanor Parker, Janet " Barvni film. Azzurro. 16.00: ((Bagdadski s« Lucille Bali, John hgst- ^ Beivedere. 16.00; »Divja ^ R Taylor, B. Donlevy. 0 film. jta« Marconi. 16.00: »VihaTj,1*! $(. Gabin. Silvana Pampam"1; r(. la Del Poggio. Mladoletnim r povedano. ..v>ljf- Novo cine. 15.30: »Rdeči -..-v:, ki«, Moira Shearer. 0 film. .„,iiicJ»i Odeon. 16.00: ((Piratska K.r,„ pe Jean Peters, Louis Jouroa«. bra Paget. Barvni fiUJL pj. Radio. 16.00: ((Haitski nP0^:!# le Robertson, Anne Barvni film. KINO NA PROSTEM Arena dei fiori. 19.30. 2'--j%i(, gorah bom tvoja«, Bctty n0», John Payne, Carmen Cesar Romero. Barvni 111 Grad sv. Justa. 20.30: , tem pa ni razorožil pobesnele žene, ki se je ponovno sklonila, si sezula čevelj in s peto udarila moža po nosu. Medtem ko so ranjenega Ro-ka-Tikvico odpeljali v bolnico, so žensko spremili na policijo, kjer so sestavili ovadbo in jo prijavili sodišču. Posledica je bila, da se je morala ženska zagovarjati na za. vezniškem vojaškem sodišču pod predsedstvom mr. Elliso-na. Ko je predsednik slišal vse zvonove je kratkomalo prekinil razpravo in pojasnil, da so to družinske zadeve in predlagal zakoncema, naj se skušata medsebojno pobotati med štirimi stenami 111 ne v javnosti. ♦ * is Ravnateljstvo Državne nižje trgovske strokovne šole v Trstu sporoča, da bo vpisovanje za šolsko leto 1953-54 trajalo do 25 septembra 1953. Prošnje za vpis sprejema tajništvo zavoda vsak dan od 10. do 12. ure. « * • Ravnateljstvo Državnega strokovnega industrijskega tečaja na Opčinah s priključenim III. razredom sporoča: Vpisovanje bo trajalo do 25. septembra. Učenci, ki se prvič vpišejo v I. razred morajo predložiti naslednje dokumente: krstni list, potrdilo za precepljenje, potrdilo o zdravih očeh, spričevalo dovršenega V. razreda osnovne šole. • • • Ravnateljstvo strokovnega Industrijskega tečaja v Doltnl javlja, da je v tajništvu šole, dnevno od 9. do 12. ure, vpisovanje učencev za vse razrede. , „ Vpisovanje bo trajalo do 25. septembra. Učenci, ki se prvič vpišejo v I. razred, morajo predložiti naslednje dokumente: krstni list, potrdilo o cepljenju, potrdilo očesnega zdravnika, spričevalo dovršenega V. razreda osnovne šole. « • • Ravnateljstvo Slovenskega kmetijsko . strokovnega tečaja na Plavjah obvešča starše In dijake, da Je vpisovanje v I. ter II, razred od t. do 25. septembra. >» * * RAVNATELJSTVO DRŽAVNEGA DVOLETNEGA trgovskega STROKOVNEGA TEČAJA NA KATINARI obvešča učence, ki se nameravajo vpisati v I. ali II. razred tečaja, da se vpisuje vsak dan v dopoldanskih urah do 25. septembra vključno. Podrobnosti za vpis so razvidne z oglasne deske Sole! ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne ii. septembra se je rodilo v Trstu 5 otrok, umrlo je 6 oseb, porok je bilo 16. POROČILI SO SE: trgovec Karlo Sancin in prodajalka Marija Godina, uradnik Luciane Pisetta in uradnica Giorgia Lina Sussanj-Chinchella, stavbenik Dario Pa-doan in gospodinja Ester Baltz, podoficir Giorgio Beltramini in gospodinja Ondina Vidah, prodajalec Giacomo Beck in gospodinja Sofia Sartori, elektrotehnik Luciano Zattara in gospodinja Liliana Vlila, strugar Rambaldo Lombardo in prodajalka Vincen-za Todisco, delavec Lodovico Kraus in delavka Editta Petelin, tapetnik Aurelio Carlevaris in gospodinja Lida Rattini, podoficir Renato Fabiani Giugovac in gospodinja Luciana Gulil, uradnik Traiano Sabadin in delavka Er-minia Errath, brivec Bruno Pina-to in šivilja Renata Palmisano, uradnik Dante Rlzzo In uradnica Rosa Cordignano, uradnik Giuseppe Gerussi in uradnica, Reden-ta Jugovaz, elektrovarilec Ago-stino Scarlino in šivilja Enrichet-ta Baldinelll, šofer Renato Scraz-zolo In šivilja Pasqua Pitacco. UMRLI SO: 79-letna Maria A-bram r>or. Pison, 70-letni Antonio del Conte. 57-letni Glovanni Ciac-chi. 78-letna Amalija Gerlanc vd. Puntar. 84-letni Anton Mislej, 59-letna Francesca Jasbltz por. Lorenzi. ,;jj SOBOTA, 12. septembra .1 UtiOSbOVASi »HA CONA T H » 1 ' 254,6 m ali 1178 kC j, 7.00 Poročila. 7.10 Jutranj* in ba. 13.30 Poročila. 14.30 ze0per0 dom. 18.15 Prerez skozi j9,0U R. Leoncavalla ((Glumač1*:, p Večerne vesti. 21.00 P° 1' j morni zbor in barkovlja""« v ti-iz Trsta. 21.30 Vesela soboi« bavi in plesu. 23.10 Glastl®.iu, ko noč. 23.30 Zadnja P‘>rOc' TRST U. i 306.1 m ali 980 KC-S'* 13.00 Šramel kvintet »JSi duet. 13.30 Kulturni °“‘rij 13.40 Jerome " orkester na temo 17.30 Plesna glasba. Koncert za violino Kern: Scena™,!*; temo «bh® jac^i' 'inOf*1 Danes ob 21. uri P Komorni zbor iz T obal-vodstvom pevovodje -gt da Vrabca in mešani L« iz Barkovelj pod pevovodje Milana vc' 13.40 Koncert moškega jjijt« »Choraliers«. 19.15 ([“mA melodije. 20.00 Večerni * za šalo — malo zares. 21- retne melodije. 22-00 «Weadrift», cantata z? ■ .. zbor in orkester. 22-26^ glasba. 22.45 Ples za konec 23.32 Polnočna glasba. TRS T *• jj.jS 12.00 Poje Rino Sa^pJ^j Orkester Arturja R|l„| 13.25 Operna glasba, 'h SH,,, Latinske Amerike. I4' vSeH Sij-orkestri. 20.25 Pesmi 1*, fl. žel. 21.00 Koncert pian151 dussa NOČNA SLUŽBA LEKARN Biasoletto, Ul. Roma 16: Man-zont, Ul. Settefontane 2; Marchio, Ul, Ginnastiga 44; Rovis, Trg Goldoni 8; Rossetti, Ul. Schiappa-relli 59; Harabaglla, Barkovlje in Nicoli, Skedenj. TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PIUMER NUJNOSTI Rdeči križ: 66 - 60 Gasilci: 2 • 22 Policila 2 • 23 Rossettt. 16.30: ((Volkodlak«, Gene Kelly, Pier Angeli. Exceisior. 15.30: «Surovež in lepotica«, Lana Turner, Kirk Douglas, VValter Pidgeon. Nazionale. 16.00: »Mojih šest kaznjencev«, \Villard Mitchell, Gll-bert Roland, John Beal. Filodraminatico. 16,00: »Železni ljubavnlk«. Alan Ladd, Virginia Mayo. Barvni film. Mladini Izpod 16 let prepovedano. Arcobaleno. 15.30: «Atanazij, niče-muren konj«, R. Rascell, T. De Mola, K. Urbani. Astra Roiano. 16.00: »Gunga Din« Cary Grant, Douglas Fairbanks, Vlctor Mc Laglen. 8* ADEX Izlet v BUZET 1° , p«l GUC, ki bi mora ^ 12.-13- septembra. } ložen na 19-20. sep'«**- Dvodnevni U1®* v 26. in 27. sept«,n AJDOVSKO cKfl OPATIJO LJUBLJANO POREČ ^ septembra v 27. tn 28. ILIRi,KsVo KNEŽAK PIVKO t m Vpisovanje d° prj «Adria - ExI,tei 2$ F. Severo 5-b IZLET OD 26. DO 28 SEPTEMBRA 1»*3 (Vpisovanje do 17. septembra). »ADRIA - EXPRESS». Ul. F. Severo 5-b ' PRIMORSKI DNEVNIK — 3 — 18. septembra 195S študija o naših krajevnih imenih skedenj ali ščedka? HEJ, BRIGADE, DOHITITE... Peter Skok, Toponomastički problemi - Isto-rislci časopis Srpske akademije znanosti in ^tnosti, Beograd - 1953 Posebni odtis ^•Petar Mts< Skok je vseučiliški ®°r romanistike na za- vseučilišču, neutrud-a^skovalec romanskih, la-beneško- fiovanskt vplivov na jugo- Wak°zabal110 °ZemUe- Str0‘ 'vroDskn" ‘?rUnerja!™ indo-jezikoslovje in še po- « bav8-Sl°Vansko filologijo, ze dolga desetletja z vanjem romanskih IM ~y*“l romanskih in ilisur , r0manskih (keltsko- tj (r.vJu črkovnih vplivov ^Jotevatakl in tudi na slo- Pri tPJeZllc in nie,gov razvoj. Solon™ mu niso odločilne le hodar»;_.meto^e’ s širokimi fcviienkv* vin razvoju jezi-Pri Je razumljivo, da ga tarno iPnei,VOdi le ®isto suho-aiarvfs *21 osjovno zanimanje, jo di„ko 1 Problemi, ki sega- 'l02aia^'t0 v spl°šno družbeno strani > ter s tem . 6111 vplivaj, po SVOJI o na razvoj jezi- Ul Irt * *'“■ ' UJ J^sWn‘Urnega stvarjanja. levnih rnM,- ra,ziskovanje krajšo Sa,,? b imen je že k se m«'3 Posebno področje, ^ zna- .Je Posvetil z vso vnetna. S Mni!ta in tudi Jug°‘ čel, ali' ™nogo samostojnih *aslovanlr?!UŽbi z drugimi ju-kied ki? strokovnjak. -Wvlav"n^ posebno z dr. Fr. Nadeva,,- 3e Posledica tega Posla a, ?81. ki ima mnogo sledic’ n. lzctsli ogromnih po-titov, v- e ^znanstvenih apelom 1.1?°d znanstvenim vi-tosebno r^ri1v.a3° šovinistično, Pje v strjansko, potvarja-Piene ne Prilaščevalne na- vseh drugih etničnih posebnosti ljudstva in ni dvoma, da gre avtorju krepka zasluga, da se je lotil nelahkega posla. Vendar .se ne skladamo n. pr. z avtorjevo trditvijo, da je italijansko ime Servola starejše kot slovenski Skedenj. To bo pač držalo za zapis v listinah, in zakaj nam je tudi razumljivo, ker so se pač vse listine kot vse uradno poslovanje vodile v latinščini in kasneje v italijanščini. Za omenjeno avtorjevo trditev tudi ni opore v obeh etimologijah, ker je slovensko ime nastalo neodvisno od italijanskega ali od latinske Silvule. Deloma, posebno v zadnji fazi razvoja, so vsa Etičnih °menienih «T°P°- '?1 °bjavb?«Pr°blemov>> ie zašiti študije 'toeniv, ’ "‘■uu‘ie 0 krajev-,a*®riv o naŠe zem!ie- Poleg Nhtin r.zilanem srbskem sa-1Z,0ru im ''oani ter izvajanj o i? staremn ,Segestica in Siscia t '^vlia kronistu Strabonu, tS>mJLPOglaviu ° '8rom,1LZkoriJtil tudi Sskihmpega >lij a lInen doiin ’ el°v 'Pašnik, fcižp, Kastva vse- bogastva tzv. (imen malih vasi, njiv, polj, o„V, vrhov, preho- ^2C:ni-kal0v P^k°v. ^>iJC4ralk0,™en’ ljudstvo '“V R^° ozemeljsko zna-kaži se n j _ -*sw,,vm ime Se - sila nl.'151,efia ustvar. lain v ledinskih ime- Zemije ”^keSa ljudstva, ki z Ppriien,lje kot ;ast iilMu**1 ^lM?mnSV°iim Zivlie‘ imen' v0.?11 dr°bnih W yal Stavnem ne 8a ega no^PPttndovanja in ^ai.n-at°dnostnegania .zunanje- 'a3ine *• V n;,'Tsa videza l0 v nasiedn m Vin Brišč, po- p/azpravtr POglaviu Arik. ”roi c. verQi -j“ o izvoru s u^d in B-.-f^drija, Bovec tJ,? s tem ^Pozarjamo, '«iW. bliZu R 1 'leno naselje v ime neŽke Slovenije, K v iMatra’da lahk° - latinske , .Cum», besede tllj* kat« med KrL ‘V^gi ((0ltJ ko se izva-V X>ri uat . ^rsta» i2 leta avto- m je sodelova' v,- Bristie) i, s]r tie) iz slo- ti i^Se najbolj ^ Cnlenj . i »stala n, °fa Cp U|!Uka sl°ven-“a ta>8porni'h n, t’ 3e poset> SoJlsk°vati j.6?133* Potreb, v nm,; a)evno ime- Ca, zanima Prvi vrsti, poleg dosedanja izvajanja pogrešena toliko pri avtorju dr. Skoku kot že prej pri dr. Ramovšu, ker sta oba zapeljana po napačni literarni obliki imena in po napačnem zapisu izgovora (po izgovarjavi dr. Pertota, pač dr. Justa Pertota, Barkov-ljana, ki morda ni poznal ške-' denjske izgovarjave). Ljudski izraz je namreč Sččdna (žen. spola) oz. še točneje Sčjedna, in to nele od danes. Matija Sila n. pr. v svoji Zgodovini Trsta in okolice iz 1. 1885, dosledno uporablja ime Sčedna. Tisti, ki so skovali literarno ime so pogrešili, ker so enostavno prezrli pravo ljudsko ime, ki očitno nima nobene zveze z njihovim domnevnim tolmačenjem izvora, skednjem. Ta je moškega spola in se tudi ta izraz ne v kraju ne v bližnji okolici ne uporablja, vsaj odkar stari ljudje pomnijo. Prevrnete puriste slovenskega jezika je pač zapeljala domneva, da gre tudi pri tem imenu za pojav palata-lizacije. mehčanja soglasnikov pr. h in k pred mehkima samoglasnikoma e in i (kakor pri čje iz kje, iz hiše, šiša kot se res v kraju izgovarja), kar je pa v tem primeru malo verjetno. To seveda nikakor ne zmanjšuje ali ovrže avtorjeve trditve ob zaključku izvajanj, tudi drugje dobro utemeljene, da ravno krajevno ime Skedenj dokazuje, da so Slovenci prodrli do morja na tem rhestu, j. na ozemlju današnjega Trsta, enako kot na zahodu od mesta tja do Stivana, že pred davnimi stoletji. Skoda, da se je avtorju posebno pri tem poglavju vrinil marsikak pogrešek, ker sam o-sebno ne pozna krajev oz. ima slabe oz. nepopolne zapise i-men ali nima zadostnih sodobnih slovenskih virov na razpolago. Tako n. pr. med škedenj-skimi imeni niso pravilne Jarčle marveč Jerčle (Italijani so napravili iz njih Giariz-zole), ne Vas Sredi, marveč Sred vasi. Potok in dolina pri Boljuncu se imenuje Glinščica in ne Glinčica (sicer bo treba še raziskati ali je to pravilno ime, ali je Klinščica kot domačini’to izgovarjajo, oz. točneje Klinšca). Kot tudi marsikje moti, da pisec ne pozna sedanjega slovenskega toponima, n. pr. za italijansko spako Tre-bich ali Trebichiano za pravilne Trebče, ali za ime z italijanskim pravopisom Samatori-za, za sedanjo Samatorco (tu ime verjetno ne bo imelo iste etimologije z dalmatinskim obalnim mestecem, iz Sa-motvo-rica, ker je ta kraška vasica daleč od obale in bi imelo zaradi svoje lege v samoti med hribi prej svoj izvor iz samote kot je to marsikje primer, n.pr. na Cerkljanskem Samarija v samotni grapi pod Poreznom), ali za italijansko Medeazza„ stari zapis Meduessel, sedanjo našo Medjo vas nad Stivanom pri Devinu, za «lo contado de Guriza chiamato Orlich«, kar bo verjetno vas Orlek tik na mej danes že v Jugoslaviji. Moti tudi semintja raba po nepotrebnem italijanskih imen med hrvatskim tekstom, n. pr. Auri. sina na str. 31 ali Zaule za Zavije, večkrat Divin za Devin V francoskem izvlečku, kar bo pač krivda prevajalca pa na vaja obe italijanski popačenki Aurisi-na in Nabresina oz, jih celo navaja kot da bi to bila dva različna kraja: «a Aurisina et a Nabresinaa... Za ime, ki ga navaja it. zgodovinar Cavalli «villaggio Bresez vicino al Monte di San Michele» najbrž ne bo odgovarjala nobena etimologija v izvajanjih. Kolikor poznam današnje tržaško ozemlje, tu ni vasice s tem imenom. Po .opisu bi se zdelo, da je to vas Boršt, ki lezi pod hribčkom Sv-Mihela in se gornji del vasi imenuje Zabrežec, po čemer bi se dalo sklepati, da se je glavni del vasi imenoval Brežec. Da bi se ime izvajalo od imena drevesa breza, se zdi malo verjetno, ker se tega drevesa ne spomnim, da bi ga kdaj na Trža- (Nadaljevanje na 4. strani) S (lz uPavlihen) Koliko študentov jugoslovanske Naše bralce bo gotovo zanimalo nekaj podatkov o jugoslovanskih visokih šolah. Znano je namreč, kako se je po osvoboditvi povečalo število univerz, fakultet in akademij, kako močno se je dvignilo število študentov in kako je bil celoten študij na jugoslovanskih visokih šolah postavljen na nove osnove. Ce se ozremo najprej na nekaj splošnih podatkov, dobimo kaj razveseljivo sliko. V letošnjem študijskem letu je delovalo v Jugoslaviji skupno 26 univerz, akademij in samostojnih visokih in višjih šol. Te so imele skupno 71 fakultet, število oddelkov pa je bilo še večje. Na vseh jugoslovanskih visokih in višjih šolah je študiralo letos 53.700 študentov, kar je vsekakor precejšnje število. Ce upoštevamo, da pred vojno število študentov na jugoslovanskih visokih šolah ni presegalo 20 tisoč, pomeni to, da študira danes na visokih šolah več kot še enkrat toliko slušateljev. Ta porast je toliko pomembnejši, ker se je število študentov povečalo zlasti v tistih predelih, kjer je bilo prej visokošolcev najmanj. Največja univerza je bila v letošnjem letu v Beogradu. Skupaj z Medicinsko in Tehniško visoko šolo je štela 17 fakultet in 23.460 študentov. Ce prištejemo še umetniške akademije, visoko šolo za fiz-kulturo in Višjo pedagoško šolo, dobimo še ugodnejšo sliko, — 23 fakultet s skupno 25.990 študenti. Zagrebška uni. verza je štela letos 13.530 študentov. V Ljubljani pa so imeli na 17 fakultetah in treh umetnostnih akademijah ter Višji pedagoški šoli skupno 6364 študentov. Univerza v Sarajevu je po številu najšibkejša visoka šola v državi. Na sedmih fakultetah je številu študentov pa je bila v preteklem letu ljubljanska akademija za igralsko umetnost, ki je imela samo 16 študentov. Zdravniki naj imajo številno družino Na prvem svetovnem zborovanju o zdravniški vzgoji, ki se je nedavno zaključilo v Londonu in katerega se je udeležilo 400 zastopnikov iz 13 držav, je govoril tudi jugoslovanski zdravnik, dr. Marij Avčin, ki je dejal, da bi morali imeti tudi mladi zdravniki in zdravnice številno družino. Cim prej to storijo tem bolje bodo lah-- - ko razumevali, da otroci niso imela ! zgolj klinični, temveč tudi člo- r VPRAŠANJE NEMŠKE ENOINOSTI IN INTERESI VELESIL .J SOVJETSKA ZVEZA IN NEMČIJA Velike sile, ki že ves čas po drugi svetovni vojni tekmujejo, da bi čim bolj uveljavile svoj mednarodni prestiž, menda niso nikoli bolj zlorabljale neke politične parole kot to že nekaj časa delajo s parolo o «zedinjeni Nemčiji«. 2e osem let se dogaja, da se štiri velesile, ki drže pod svojo okupacijo dele nemškega nacionalnega teritorija, trudijo, da bi mednarodno javnost, vsaka od svoje strani, prepričale kako so pripravljene podpreti zedinjenje nemške države. Toda vsa njihova povojna politika je v resnici samo preprečevala. da bi do tega prišlo. Razlika med vojnimi in povojnimi cilji velikih sil se najlepše očituje prav v primeru Nemčije. Najbolj pa se je glede zadevnega vprašanja oddaljila od skupnih ciljev v vojnem času Sovjetska zveza Ze leta 1945, ko s0 predstavniki treh velikih sil v Potsdamu proučevali nemško vprašanje, so sovjetski diplomati izjavili, da se ne bodo zlahka odrekli prednosti, ki so si jo v Nemčiji pridobili v času vojne. Od leta 1945‘do polovice 1953 leta, je sovjetska diplomacija nekajkrat spremenila svoje načrte glede Nemčije. Takoj v začetku, ko je imela iniciativo v rokah, si je SZ s svojo politiko v Nemčiji zagotovila določene prednosti, kasneje, ko je ta iniciativa prešla v roke zapadnih sil. predvsem ZDA, pa je sovjetska politika v Nemčiji postopoma prešla v defenzivo. Lahko rečemo, da se je sovjetska politika prvih treh povojnih id istovetila z vojaško okupacijo in grobo gospodarsko eksploatacijo, v tem Sovjetska zveza še ni bila dokončno uspela vsiliti svojo popolno kontrolo ostalim sate- litskim deželam Vzhodne Evrope, zraven pa je podcenje- vala vlogo Vzhodne Nemčije. Konec 1947. leta je začela posvečati nekoliko več pozornosti temu področju. Tačas je namreč začela razumevati, da si samo z grobimi metodami vojaške okupacije ne bo mogla obdržati vpliva in trajnejših pozicij na tem vzhodnem področju okupirane Nemčije, Zatorej je tu začela graditi nekakšen satelitski državni aparat, vključno policijo, vojsko in gospodarsko organizacijo. Medtem je hladna vojna v Nemčiji prvič zadobila bolj izrazite oblike, in sicer spomladi 1948. leta. ko je sovjetsko poveljstvo skušalo uveljaviti blokado Berlina, da bi tako o-nemogočilo preskrbovanje pre. bivalstva ameriške in britanske cone mesta. Ostra tekmovalna borba, ki se je s tem bila začela okrog Berlina, se je poslej nadaljevala vse do danes. Sovjetsko- poveljstvo se je z vsemi močmi trudilo in se še trudi, da bi ohranilo svoje čedalje bolj majave pozicije, medtem ko skušajo zapadne sile, še posebno v Berlinu, središču sovjetske okupacijske cone, zmanjšati njeno avtoriteto in te pozicije razbiti. V letu 1948. in 1949. leta se je sovjetska politika omejila predvsem na izgraditev in utrditev vzhodnonemškega državnega aparata, s pomočjo katerega bi se Moskva končno čvrsto zasidrala v Nemčiji in Centralni Evropi. Ker zapadne velesile niso našle druge primernejše oblike, so od svoje strani tudi začele v Zapadni Nemčiji graditi poseben državni organizem — začel se je proces razdeljevanja Nemčije v Vzhodno in Zapadno. S tem je nemško vprašanje stopilo v fazo vse bolj zaostrujoče se krize. Isto- časna vzpostavitev dve-h vlad, dveh parlamentov in dveh povsem nasprotnih si državnih sistemov na teritoriju Nemčije, je povsem ustrezalo trenutnim interesom ZDA in Sovjetske zveze, pač zato, ker med obema ni moglo priti do sporazuma. Toda, prednosti, ki jih je nudila takšna situacija. Sovjetska zveza ni mogla ali pa ni znala izkoristiti tako. kot je to uspelo ZDA, Medtem ko se Talentirana mlada igralka Julka Starič, članica Mestnega gledališča v Ljubljani igra v kratkem filmu Igorja Pretnarja glavno žensko vlogo Katice. Prizor iz filma «Na valovih Muren posnet pri prvem snemanju na Muri, letos julija meseca Tudi Tržačani smo jo že spoznali ob gostovanju ljubljanskega Mestnega gledališča v Avditoriju. .e ameriška politika v Zapadni Nemčiji izražala v takšnem političnem programu, ki je bil tudi za Nemce razumljiv in sprejemljiv, se je sovjetska po-'itika v Vzhodni Nemčiji pokazala kot skrajno nasprotna nemškim težnjam. Sovjetska zveza ni bila v stanju zadovoljiti njihovim najosnovnejšim gospodarskim in političnim zahtevam. In to ne samo onih, ki jih postavlja nemški narod kot celoto, marveč tudi ne najosnovnejšim zahtevam nem--šktih ljudi vzhodnega, od njih kontroliranega nemškega teritorija. Najobčutljivejše vprašanje, ki je prav na njem sovjetska diplomacija doživela enega najtežjih povojnih porazov, je brez dvoma vprašanje nemškega zedinjenja. Sovjetska vlada je sama priznala ta poraz, ko je spomladi 1952. leta stavila Zapadu nekatere predloge, s katerimi je popolnoma spremenila svojo taktiko nasproti Nemčiji. Namesto dveh nemšikih držav — ene večje, močnejše in bogatejše na strani Zapada, druge — manjše, gospodarsko šibkejše in politično nestabilne na strani Sovjetske zveze, je Moskva predložila ustvaritev enotne nemške države, na videz neodvisne in nevtralne, ki bi stala izven vseh vojaških zvez in blokov ter bi imela svojo lastno vojsko in oborožitev. Sovjetski predlog o nevtralizaciji Nemčije pa je imel za cilj, kot je to vsakdo takoj razumel, izolirati Nemčijo od Zapada, kar bi le-to praktično potisnilo v objem Sovjetske zveze, in ne bi v nobenem primeru kot so zatrjevali sovjeti, moglo pomeniti za Nemce posebno pridobitev, češ da bi se jim tako odprla vrata na o-gromna tržišča Vzhoda. Istočasno s tem je sovjetska vlada, da bi si pridobila simpatije dela nemške javnosti, obljubila v svojih notah od marca in aprila lanskega leta vrnitev vseh pravic bivšim nacistom in militaristom, nudeč jim zelo široke možnosti glede predložene nemške nacionalne armade. Toda. kolikor bi se mogle zdeti te ponudbe privlačne za določene nemške sloje, vendar na večino prebivalstva niso u-činkovale, najmanj pa na one trezne in demokratsko razpoložene plasti nemškega ljudstva. katerih stremljenja se izražajo predvsem v zahtevi, da se nemškemu narodu vrne pravica na svobodno in neodvisno življenje, kakor tudi, da se vsa Nemčija združi v enot- no demokratično državo, ki bi mogla svobodno in enakopravno sodelovati z ostalimi narodi. Cim pa se je polemika med Vzhodom in Zapadom razvila do tiste stopnje, ko se je imelo odločno in določeno postaviti vprašanje nemškega zedinjenja, se je pokazalo, da sovjetska vlada na kaj takega nikakor ni pripravljena. Po moskovskih predlogih, naj bi do tega vzedinjenja prišlo v obliki avtomatične združitve obeh državnih organizmov, tako da bi se sovjetski vpliv ohranil tudi v bodoči enotni Nemčiji, ker bi v njeni vladi in skupščini sedeli ljudje, ki bi jih semkaj poslala Moskva. Sovjetska vlada je hkrati kategorično odbila vse lanske predloge o svobodnih in demokratičnih volitvah, ki naj bi se v Nemčiji izvršile pod nadzorstvom Združenih narodov, s čimer je povzročila nov zastoj v procesu reševanja nemškega vprašanja. Medtem je prišlo v sovjetski zunanji politiki do nekaterih več ali manj presenetljivih taktičnih sprememb, kar je ponovno vzbudilo živahno diskusijo okoli rešitve nemškega vprašanja. Atmosfera popuščanja napetosti. ki je temu sledila, je vplivala pomirjevalno in optimistično. Na Zapadu so pokazali dokajšnjo pripravljenost, da ponovno pristopijo k problemu, če bi nameni Sovjetske zveze bili iskreni in trezni. Vzhodnonemška satelitska vlada je kmalu poslala zapadno-nemški bonnski vladi najprej neuradni, nato uradni poziv, da se znova začnejo pogajanja o združitvi. Vendar so ostali ti pozivi brezuspešni, predvsem zaradi tega, ker so prišli od strani diskreditiranih vzhodnonemških politikov, ki jih preprost Nemec smatra za navadne agente Moskve. Nadaljnji korak v tem smislu je bil storjen pred kratkiim, ko je prišlo med tremi zapad-nirni silami in Sovjetsko zvezo do izmenjave not glede štiri- 3760 študentov. Zanimivo pa je, da je bilo v Skoplju vpisanih na tamkajšnji univerzi več slušateljev, čeprav ima univerza v Skoplju dve fakulteti manj kot sarajevska univerza. Od posameznih fakultet je bila najmočnejša filozofska fakulteta v Beogradu, ki je imela v zadnjem študijskem letu 4510 študentov. Ce prištejemo še 2450 slušateljev matematično-prirodoslovne fakultete, potem vidimo, da je zanimanje za ta študij izredno veliko. Sicer pa nam to dokazujejo tudi podatki o številu slušateljev filozofskih fakultet na drugih univerzah v državi. Tudi v Skoplju, Sarajevu in Ljubljani je filozofska fakulteta po številu študentov najmočnejša. Zanimivo je, da je v zadnjem študijskem letu precej padlo zanimanje za študij tehnike. Res je bila Tehniška visoka šola s 4250 študenti po števil^ slušateljev še vedno na drugem mestu, vendar pa je bilo letos študentov tehnikov manj kot prejšnja leta. Nasprotno pa iz leta v leto vedno bolj rase zanimanje za študij prava. Beograjska pravna fakul- veški problem. Zdravnikova žena pa bo svojemu možu lahko vsekakor zelo pomagala, da bo lahko razumel mnoga dejstva, katerih sam sicer še ni doumel. Vsak mladi zdravnik mora vedeti, da je otrokovo pravo mesto edinole v družinskem krogu, poleg očeta in matere. Mladi zdravniki morajo poznati osnovna načela zdravega družinskega življenja ter morajo biti po možnosti vzor drugim, kar se tiče lastnosti, ki jih imajo sami kot ljudje, ki naj bodo v skladu z njihovimi poklicnimi zdravniškimi vrednostmi. Novo zdravilo za protin Neki profesor medicinske šole v Standorfu, je te dni poročal na zdravniškem kongresu v 2enevi, da so dosegli dobre uspehe pri zdravljenju protina in išiasa z novim zdravilom «phenyibutazonom». Precejšnje izboljšanje ali popolno ozdravljenje so dosegli pri 84 odst. od 200 bolnikov, ki so jih zdravili približno v treh letih z novim zdravilom. Zagovorniki «phenyibutazona» trdijo, da se je izkazalo novo zdravilo enako dobro kot zdravili «acth» in ((kortizon« pri zdravljenju nekaterih oblik išiasa, a ima to prednost, da je znatno cenejše. teta je imela letos 3810, uni- Leča zapodvodno televiz.kamero verza v Zagrebu 1710, ljubljan- r (Nadaljevanje na 4. strani) ska 670, sarajevska 620 in skopljanska 530 študentov. Se vedno je veliko zanimanje za študij medicine. V Zagrebu je bilo lani 1860 medicincev, v Beogradu pa celo 3290. Nasprotno pa predhodni vpis v Sarajevu kaže, da_ je prijavljenih študentov medicine manj, kakor je bilo pričakovati. Ostale fakultete so imele v zadnjem študijskem letu manj slušateljev. Vsekakor je bilo majhno zanimanje za študij farmacije, vendar pa 800 študentov aa dveh farmacevtskih fakultetah v Zagrebu in Beogradu zadošča potrebam vse države. Najmanjša po Za nemško podvodno televizijsko kamero Marconi-Siebe so skonstruirali novo teleskopsko lečo. Kamero upravljajo s krova ladje in lahko opazujejo okolico v vseh smereh, ne glede če se kamara pod vodo giblje ali ne. Z novo lečo so odstranjene mnoge težave podvodne televizije ob slaben vremenu, kajti kamera se ob plimovanju premika in lahko tako z njo opazujemo obsežno področje podmonskega dna, ne da bi jo morali premikajj z ladje ali s pomočjo potapljača. Čelna stran «očesa» kamere je tako pritrjena na tečaj na cevi, da se lahko giblje v kotu 90 stopinj, s čemer lahko «gleda» naprej, vstran in v vse kote področja, ki ga opazujemo. LOV ZA BOGASTVOM PRINAŠA DRŽAVI TEŽKE MILIJARDE MEHANIZEM «T0T0CALCIA» Bilo je spomladi leta 1946, to se pravi pred dobrimi sedmimi leti, ko smo tudi v Trstu začeli spoznavati ključ zmage ((lahkega blagostanja«, ki se skriva pod danes tako dobro poznanimi znaki 1, X, 2. Začelo se je namreč življenje poznane stave na račun tekem med 26 nogometnimi klubi v Italiji, oziroma pod imenom SISAL ali pozneje Totocalcio. Ne smemo sicer misliti, da je to odkritje domač izum, kajti podobne stave so že več let v navadi na Angleškem, v Švici, na Švedskem in drugod. Poleg tega so bile stave na račun raznih športnih prireditev (konjske dirke) poznane že pred mnogimi desetletji. Toda pustimo zgodovino ostalih podobnih stav in se omejimo samo na naš tako poznani SISAL ali Totocalcio. Tržačan Massimo Della Pergola se je po zlomu fašizma in italijanske vojske umaknil v Švico. Tu se je dodobra spoznal s švicarskim načinom športnih stav in. ko se je vrnil domov, je skušal to svoje znanje izkoristiti. 5. maja leta 1946 je bila razpisana prva nedeljska stava. Pri tej stavi je sodelovalo 23.423 igralcev, ki so vložili v stavo približno 1 milijon in pol lir. Ce to število primerjamo s sedanjim številom, se nam zdi smešno nizko. Vendar se moramo zavedati, da je bila prva povojna doba preplavljena z raznimi drugimi že starimi ali pa tudi novimi stavnimi ustano- V- Schiap 4 Ul- Schiap. ^^.fe'^ldva-^lne«a bl- 'PSvMPMn Pr0S‘°r: w ' S »- **i lri.i 'M.M, ZPOrn la ^5, ž,Vk\?ren»t S- anoi, li. Cro. KOMISIJA ZA DODDMeVAUJE STANOVANJ J K ODIAHILA llu'11 sta’“,Ja‘o j 'JI-'*« Carlo, V >u#n0va"J»Ki ni.6' "ebrL dlHo Prostori; Lu- h*"'«« Sl '*! T broLlA s'“e«on- Drugi seznam družin, ki bodo dobile stanovanje C' ti* 'U 1'in j v hSu, V »llhoh, brez'zraka Bo rt Moiin a’ Dar>eluttt l*'11 Stri 7* 'nto 22> ti| sr»i»i!el>0, n,J L,z»nut Guido 'l; (x) 74 lvana (v\.3o; »orel VJNht'- i67- jx> Ul- Se“*-.Prodor;"'-'— n*2Ni (X) bi. Colonoa vi.: »: - 'L G> Vnrl; Palombie. L vicL?; totei! **) ^ Pl ' ^°OOta it u|. Madonna del Mare 15, 266, 5, podstrešje družina razdeljena; Iabello Pa. squale, (x) Ul. Carplson 6, 266 6, klet; AKattati Giuseppe, UE del Hivo 18, 264, 6 bivše skladl-Severo 119, 264, 4, prenatrpani prostori; Blzzl Michele, Ul. Sette. fontane 6, 264. 6, prenatrpani pro stori; Rtosa Giovanni (x) Sv.M.m'. spodnja 317, 264, 6, senik; Can-ziani Fulvlo, (x) Ui. Glnnastica 26, 263, 3, družina razdeljena — prenatrpani prostori; Varisi vini. cio, Ul. Clsternone 5, 263, 4, pril tličje prenatrpano; Carli Enrico (x) Ul. Mazzini 22, 263, 4, podstrešje; Firotto Leopoldo, Verdela 1660, 263, 4, hlev; Simonetti Bru. no. Ul, Molin a Vento 10; 262, 5, podstrešje; Cressevlch Stanlsiao, Ul. Campanelle 219, 262, 5, pod. strešje; Milanese Guido, Ul. Eira-nella 3 262, 4 neprimeren pro. stor* Slorzina Emilio, Ul ArcM 5 262, 6, neprimeren pro or’ , ‘ Emi Ha ITI del Bosco 7, 262, 6, E nalila Ul. del „„ . . Gorian Luciano, (x) 80 261, 3, pod. podstrešje «Ste«S5“ O.I., del Frluli 6, 260, 5, podstrešje; Gerli Alessandro, (x) Ul. 8, 260 8, prenatrpani Prosto"’ Basenl' Mario, Ul. Scomparlnl 63, 260 5 neprimerno pritličje, niiza Fr.nce.co, 0 italijanskih imperialističnih zahtev Razstavo organizira V Pincenzi Lega Nazionale ob pomoči raznih iredentističnih in šovinističnih organizacij Lega Nazionale iz Vicenze, s pomočjo raznih iredentističnih ezulskih organizacij, že precej časa pripravlja razstavo, ki naj bi svetu dokazala pravičnost imperialističnih zahtev italijanske buržoazije po pokrajinah in ozemljih, ki nikdar, razen v času vojne okupacije, (rimskega imperija pred 2.000 leti in fašističnega v času med prvo in drugo svetovno vojno), niso bila italijanska. Na razstavi, ki jo bodo odprli v nekaj dneh, tudi goriška Lega Nazionale, ki pač noče zaostajati za izredno delavnimi kolegi ;z Trsta, pripravlja s pomočjo AGI iz Gorice več dokumentov m predmetov iz goriškega muzeja, ki naj bi svetu dokazali «italijanstvo» Gorice, Toda ves njihov trud bo zaman. Morda bodo lahkoverne obiskovalce lahko prevarili s premeteno jzbranimi dokumenti. Toda zgodovina sodobnim organiza. torjem iredentističnih razstav ni in ne bo nikdar prizanesla. Gorica je in bo ostala središče Slovenskega Primorja, od katerega danes odtrgana žal hira in umira, kar je največji dokaz, komu pripada in kdo jo je zgradil. V Gorici so Slovenci bili in bodo ostali, niso jih mogli izgnati niti avstrijski žandarji niti krvoločni fašisti niti jih ne bo z rodne grude odpravila igra novih voditeljev države. To v pouk udeležencem razstave! Jesenski praznik v Sovodnjah Zveza slovenskilf prosvetnih društev v Gorici in sovodenj-ski prosvetarji priredijo prihodnji teden tridnevni jesenski praznik na prostem v Sovodnjah. Glavna točka celotnega programa, ki bo prav gotovo najbolj zanimala goriške Slovence, bo gostovanje igralske skupine s Slovenskega Korotana, ki bo nastopila v soboto zvečer z znano trodejan-ko iz koroškega narodnega življenja «Miklova Zala« v Spi-carjevi priredbi. Ta igralska skupina je letos gostovala tudi v Ljubljani, kjer je nastopila v opernem gledališču z «Miklovo Zalo«, in žela s predstavo zelo lep uspeh. Gostovala je tudi na Jesenicah, kjer so morali predstavo ponoviti. Največji uspeh pa so doživeli s predstavo na prostem na zgodovinskem ozemlju v Svatnah, kjer se vsa zgodba dogaja. Tam je gledalo predstavo nad 7.000 ljudi. Tudi nemški časopisi so o tej predstavi priobčili zelo laskave ocene. Sedaj bomo torej tudi Goričani imeli edinstveno priliko, da bomo lahko gledali Korošce pri predvajanju njihove ljudske igre. V ostalem pa bo celotna prireditev imela naslednji spored; v soboto ob 19-30 uri: aMiklo-va Zala« — gostuje igralska družina s Slovenskega Korotana; v nedeljo ob 16. uri: pevski koncert, baletne točke in nastop folklorne skupine. Sledi ples do 24. ure; v ponedeljek od 20. do 24. ure: javen ples in prosta zabava. DEŽURNA LEKARNA : Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Venuti, Ul. Ra-batta št. 18 - tel. 21-24. (Nadaljevanje s 3. strani) škem videl, ker tu pač ne rase, najmanj pa v obmorskem pasu, ker uspeva le bolj v hladnem podnebju. V Borštu je toplo, da uspeva oljka na pobočju skoro tik do vasi. Najbliže bi se dalo ime tolmačiti iz besede breg, ki je na Tržaškem zelo v rabi. Breg imenujejo pobočje proti morju prav vse vasi slovenske obale od Milj do Sti-vana, Breg se imenuje tudi vsa obširna kotlina okrog Doline, kamor spada tudi Boršt. To bi bila torej oblika iz diminutiva iz brega, bregec v brežec. Posebno pa moti neprevidna formulacija zaključka v francoskem izvlečku na str. 39, kjer bi bilo treba še več oprezno- sti, posebno zaradi šovinistične propagande, ki si prizadeva svetu dokazati, da se je izvršila naša naselitev šele v dobi turških navalov. V tem primeru bi bilo pač potrebno, da bi se pod točko I. točno omejil na slovenske toponime, ki jih v tej razpravi sam obravnava, ne pa na splošno trditi: «Les to-ponymes slovenes... sont atte-stes... 5 partir du XIV. siecle«... (slovenska krajevna imena so dokazana od 14. stoletja dalje), čeprav bo že čitatelj v dobri veri sam razumel, da se to pač ne more nanašati na druge kot na obravnavane dokumente. Kajti čeprav smo v pogledu pisanih dokumentov zaradi že omenjenih okolnosti Slovenci na zelo šibkih nogah imamo vendar že tudi, kot citira n. pr. Mihovilovič v knjigi »La Mar-che julienne« dokumente iz 13. stoletja, ki omenjajo imena slovenskih vasi v neposredni okolici Trsta. V francoskem iz- vlečku za neinformiranega tujca je potrebno vse prav izrecno točno poudariti, ker se ta tudi v dobri veri ne zaveda omenjene okolnosti, da je bil pred stoletji ves «pismeni» svet zbran le v mestu ali gradu, samostanu, kjer je ogromno prevladoval tuji živelj in je pisal le v latinščini, ali v italijanščini kasneje, medtem ko vas sploh nima pismenega človeka, in če je to duhovnik, ki piše prav tako latinski se izogiba vsega domačega, ki mu je tuje ali manj poznano. Dolga stoletja naša vas navidezno nima zgodovine. Vse to so seveda majhne pomanjkljivosti, ki se jim je lahko izogniti danes, ko na srečo meje Tržaškega ozemlja le niso več kot kitajski zidovi za časa fašizma, pomanjkljivosti, ki jih daleč odtehtajo stvarna izvajanja jugoslovanskega znanstvenika. Z. JELINČIČ DA BI SE OMEJILE PROMETNE NESREČE Za vožnjo motociklov bo potrebna prometna knjižica Knjižice ne bodo izdajali osebam pod 15 leti starosti -Osebe med 15, in 18. letom pa se bodo lahko vozile same Vsak dan lahko čitamo v časopisih o številnih prometnih nesrečah, katere povzročajo večinoma motoskuterji in motocikli, ki so v zadnjih letih dobesedno preplavili naše ceste. Večina vozačev teh motornih vozil so mladeniči, Jci mislijo, da je vsa cesta njihova; zato tečejo z vso brzino ne samo po lepih asfaltiranih cestah, ampak drvijo tudi po mestnih ulicah. Ko pa se praznujejo razni prazniki in ko se mesta dobesedno izpraznejo, je nevarnost še večja, saj je ta dan na cestah na stotine in stotine motornih vozil vseh vrst, in malo je takih, ki počasi in preudarno vozijo. Večkrat lahko vidimo, da vozijo motoSkuterje tudi otroci štirinajstih let, ali pa še mlajši. preudarni in pametni starši bi javne sploh ne smeli dovoliti uporabo »vespe« ali «lam-brete«, a mnogokrat zatisnejo oko. Tudi lastniki motociklov, ki se posojajo, bi morali biti bolj pazljivi, a večkrat zmaga pri njih pohlep po denarju, kot pa varnost ljudi na cesti. Poleg vsega tega pa so ceste preozke za sedanji promet, in nedvomno bodo še slabše v prihodnosti, saj se promet vsak dan veča. Asfaltirane ceste. ki so v režiji države, so bile v večini zgrajene pred petnajstimi in še več leti in jasno je, da so zadostovale za takratni promet, niso pa na noben način zadostne za današnji promet; ne bi bilo dovolj, da jih razširijo, ampak bi bilo potrebno napraviti še eno cesto, tako da bi bila vsaka cesta eno smer. Zdi se, da je to vprašanje še daleč od rešitve. Vendar pa nesreča ne počiva. Zaradi tega so mnogi z izrednim zadovoljstvom sprejeli vest, da bo v Italiji uvedena prometna knjižica tudi za motorje, katere do sedaj ni bilo. Na Tržaškem ozemlju je potrebna prometna knjižica za vozače motorjev. Ko pa pridejo na izlet v Italijo, začnejo drveti, saj tu ne veljajo o-mejitve v brzini, ki jih je v Trstu precej. IZLET SKUPINE 31 GOR Tridneir na poi/al ni oi! 9 prijetno birav 10 organizacije sli ije d 11/ens SI« ke m iceniji ladine Po zborovanju na Okroglici so se z avtobusom odpeljali v Ljubljano, si ogledali njene zanimivosti in se poklonili pokojnemu tov. Borisu Kidriču - Na Gorenjskem so obiskali nekatere tovarne, vasi Begunje in Vrbo, Bohinjsko in Blejsko jezero in se čez Škofjo Loko vrnili domov Na povabilo CK LMS se je skupina 31 mladincev in mladink z Goriškega udeležila, tridnevnega izleta po Sloveniji. Po nepozabnem zborovanju na Okroglici so se mladinci v nedeljo zvečer napotili proti Ljubljani in prehitevali po poti avtobuse, kamione polne ljudi, ki so prepevali in vzklikali. Vse do Ljubljane je bila cesta ena sama kolona vozil. V ponedeljek zjutraj smo se odpravili na ljubljanski grad, kjer smo uživali lep pogled na Ljubljano. Vreme je bilo krasno in cela ljubljanska kotlina je bila pred nami v soncu. Zbrali smo tudi denar kupili venec rdečih nageljnov in ga položili na grobnico Narodnih herojev in se oddolžili spominu velikega bčrea tov. Borisa Kidriča. Na grobnici je bilo še polno cvetja, kar dokazuje, kako ima narod v svojem spominu vse tiste, ki so se žrtvovali za boljšo bodočnost. Po kosilu smo šli v muzej, kjer smo si ogledali izkopanine in spremljali razvoj človeštva od njegovega začetka dalje. Ogledali smo si tudi znano Zoisovo zbirko rudnin. Po končanem obisku v muzeju smo se odpravili v Litostroj. Vsi smo zelo želeli, da bi si podrobno ogledali tega orjake jugoslovanske industrije in nismo bili razočarani. Spremljali smo razvoj turbin od modeliranja v livarno, nato si ogledali stružnice, katerih je veliko število vseh vrst. Videli smo orjaške turbine raznih sistemov za Jablanico in za druge hitrocentrale, ki jih sedat grade po Jugoslaviji, Vodič, ki je bil na našo razpolago, je vse lepo razlagal, tako da smo si ustvarili jasno sliko. Zapustili smo tovarno s ponosom, da je v kraju, kjer je še pred leti rastla le trava, danes velika tovarna, ki je res ponos mlade jugoslovanske industrije. Preostajalo nam je še nekoliko časa, ki smo ga porabili za ogled radioamaterske razstave, kjer so nas zanimali razni aparat i in še posebno televizija, katero smo prvič videli. Zvečer pa smo bili deležni sprejema v Hotelu Bellevue, kamor so prišli mladinci iz mesta in predstavniki SZDL. Mladina nam je podarila lep šopek cvetlic. Bili smo ganjeni nad tako prisrčnim sprejemom, ki nam je dokazal, da bratje v svobodi niso pozabili na nas in da čutijo z nami. Petje in veselo razpoloženje te je nadaljevalo še nekaj časa. Poraz govorili smo se o naših problemih, tovariši iz Ljubljane pa so nam govorili o njihovi borbi za izgradnjo socializma. V torek zjutraj smo se odpravili proti Kranju. Zunaj Ljubljane nas je sprejela meglit, ki nas je spremljala vse do Kranja. Tu smo si najprej ogledali tovarno gumijastih izdelkov «Sava». Izdelujejo razne predmete od plaščev za avtomobile in kamione do radirk in oblek za potapljače. Surovino dobivajo iz Anglije in večina proizvodov je namenjena za domači trg. V zadnjem času pa so začeli delati tudi za izvoz. Razdelili smo se v dve skupini in vodiči so nam pojasnili vsako podrobnost. Tovarna se danes širi, ker so dosedanji prostori premajhni. Vsak obiskovalec je dobil mali gumijasti izdelek za spomin. Povsod smo naleteli na razumevanje, in vsi, ko so zvedeli, da prihajamo iz neosvobojenih krajev, so nam pokazali, kako čutijo z nami. Nato smo šli v tovarno «lskra», kjer nas je v imenu mladinskega kolektiva pozdravil tov. sekretar in nam podaril lep šopek cvetja. Ogledali smo si tovarno, kjer izdelujejo kinoprojektorje, števce in druge aparate precizne mehanike. Razdeljeni v tri skupine smo prehodili vse oddelke in vodiči so potrpežljivo razlagali vse podrobnosti. Dasiravno smo z ogledom hiteli, se je precej zavlekel, tako da je bilo že čez poldne, ko smo zapustili tovarno in se poslovili od delavcev. Pri kosilu, ki smo ga imeli v zgodovinsko znani gostilni «Pri Petričku« (tja je zahajal Prešeren), smo doživeli prijetno presenečenje. Dva mala cicibančka sta nas pozdravila in nam podarila 'cvetje. Predstavnica mladine tov. Zvonka nam je v imenu mladine mesta Kranj podarila lepo sliko in cvetje. Oglasil se je tudi predstavnik občine, ki je med drugim dejal, da nikdar «ne bodo naši ljudje pozabili brate onstran mejen. Po kosilu smo si ogledali Prešernov spomenik, to je ogromen kip, visok 4 m in pohiteli proti Begunjam. Begunje so znane v zgodovini slovenskega naroda ne le po Lambergerjevem gradu marveč po krvi, ki je bila tu prelita. Nemci so namreč streljali tu talce, in sicer najprej v Dragi, nato pa v kaznilnici sami. Najprej smo šli v Drago in se oddolžili spominu padlih z enominutnim molkom, Na spomenik smo položili vse darovano cvetje. Zapustili smo prostor z globokimi občutki potem, ko smo si ogledali nagrobne kamne, kjer so napisana po tri imena na vsakem kamnu. Ko smo se vračali skozi Begunje, pa nas je ustavil neki domačin in nas povabil, naj si ogleda- 24 stanovanj INA - casa za delavce iz Tržiča Za dobo 25 let bodo plačevali mesečno najemnino od 1020 do 1190 lir za vsak prostor Pred dnevi so v Tržiču izdali razglas za oddajo 24 stanovanj iNA-casa, ki so bila zgrajena v tržiški občini za delavce, ki službujejo v tržiški občini ali v občinah Doberdob, Foljan - Sredipolja, Gradež, Bonke, Skocijan, San Pier dTsonzo, Starancan in Turjak. Vsi tisti delavci, ki službujejo v eni izmed navedenih občin in ki so plačali vsaj en mesečni prispevek za INA-casa, lahko predložijo prošnjo za stanovanje z «obljubo prodaje«, ako niso že lastniki kakšnega stanovanja v eni izmed navedenih občin in ki lahko dokažejo, da tudi ostali člani družine nimajo nikakega stanovanja. Stanovanja so zgrajena v Ul. Terenziana in so tako razdeljena: za uslužbence pri dr- žavnih upravah, pokrajinskih, občinskih ter javnih dobrodelnih in podpornih ustanov bo na razpolago 5 petprostornih ter pet šestprostornih stanovanj; za uslužbence pri drugih delodajalcih pa sedem petprostornih in sedem šestprostornih stanovanj. Za stanovanje z »obljubo prodaje« bo moral delavec plačati za dobo 25 let mesečno najemnino v znesku od 1020 lir do 1190 lir za vsak legalni prostor. Nadalje bo moral najemnik povrniti stroške za vzdrževanje stanovanja. Urad za delo daje vsakomur pojasnila, kakšne so državne uprave, podjetja ter zadruge, čigar uslužbenci nimajo pravice do stanovanj. Prošnje za nakazilo stanovanja je treba izpolniti na posebnih obrazcih, ki jih je izdala uprava INA-casa in katere interesenti lahko dobijo od 24. t. m. dalje na uradu za delo. Rok za predložitev prošenj zapade 28. oktobra t. 1. ijio tudi..grobove v kaznilnici. Dejal nam je, da je bil sam nekoliko časa v kaznilnici in da je celo' bil prisiljen izkopati dve jami, kamor so potem Nemci vrgli od 40 do 70 ubitih talcev. Naslednja naša postaja je bila Vrba. Ogledali smo si rojstno hišo pesnika Franceta Prešerna, ki je spremenjena v narodni muzej in kjer je še vse ohranjeno iz časov narodnega prebujenja. Dan se je nagibal k zatonu, ko smo dospeli do Bohinjskega jezera, kjer je bilo prenočišče. Po večerji smo se zbrali na terasi hotela ePod Voglom» in prepevali ter plesali do pozne ure, V sredo zjutraj smo se odpeljali do koče sDom pri Savici«, nato pa šli peš do slapa. Pot ob jezeru, pogled na slap vse je bilo res krasno in tov. Rudi, ki nas je spremljal, nam je razlagal vse znamenitosti kraja. Ko smo se vrnili v hotel, so nekateri najeli čolne in se vozili po jezeru, dva pa sta se okopala v hladni vodi jezera, v čigar gladini odsevajo kot v bleščečem kristalu okoliški vrhovi. Na Bledu smo se ustavili le malo časa, toliko da smo nekoliko videli jezero in lepote o-koli jezera in se odpeljali proti Kranju. Od tu smo zavili v najstarejše slovensko mesto Škofjo Loko. Tudi tu so nas predstavniki mladine, mesta in garnizona pozdravili, iz Ljubljane pa je prišel sam tov. Tine, predsednik CK. Bilo je že pol petih, ko smo zapustili mesto in prijazne gostitelje ter pohiteli mimo Gorenje uasi in Hotovelj v Cerkno. Ogledali smo si še bolnico Franja, ki je jasen dokaz, kako so se partizani v NOB borili. Bolnica je ohranjena še vedno taka, kot je bila za časa borbe. Se kratek odmor v Mostu na Soči in nato nas je avtobus zapeljal v Gorico. Izlet je bil končan in vsem nam se je zdel prekratek in ko smo se vračali na svoje domove smo še vedno imeli pred očmi lepote krajev, ki smo jih videli, delavce, ki smo jih srečali, in v srcu pa globok ponos na naše brate, ki neutrudno in trdno grade boljšo bodočnost. KINO VERDI. 17: «Odkar si moja«, barvni film, L. Morrovv in M. Lanza. CENTRALE. 17: «Deset ljubezenskih pesmi za rešitev«. VITTORIA. 17: «Niagara», barvni film, M. Monroe b» J. Cotten. MODERNO. 17: »Proces proti mestu«, A. Nazzari. Načrt nove uredbe predvideva, da osebe izpod petnajstega leta sploh ne dobijo prometne knjižice, osebe od 15 do 18 let pa bodo dobile posebno prometno knjižico, a ne bodo smele peljati na motociklu druge osebe, za vse ostale pa bo izdana posebna prometna knjižica brez omejitev. Seveda bodo morali imeti prometno knjižico za vožnjo motorjev tudi tisti, ki imajo že sedaj prometno knjižico za vožnjo avtomobilov. Ta uredba bo nedvomno prinesla precej denarja v državne blagajne, a upajmo, da bo potem tudi prometna policija izdala posebne uredbe glede hitrosti, tako da bo strogo nastopala proti «drvečim norcem«, kar pa do sedaj ni bilo izvajamo v zadostni meri. Predvsem pa upamo, da bo glavna posledica nove uredbe zmanjšanje nesreč na vseh naših cestah. Nalivi in burja Temni oblaki, ki so se začeli že v četrtek dopoldne zbirati nad goriško pokrajino, niso mogli obetati nič dobrega. V. resnici je začelo že zgodaj popoldne deževati in dež je postajal vedno bolj močan. Po 18. uri je nastal močan naliv, ki je trajal do 21. ure. Nalivu se je pridružila še burja; bila je precej močna. vendar posebne škode do danes ni bilo opaziti. Toda močan naliv je povzročil porast rek, predvsem pa Soče in Vipave. Dež je namreč padal vso noč. Posebno Vipava je narasla tako visoko, da ljudje take že dolga leta ne pomnijo. Pri Rupi je prestopila bregove na obeh straneh. Pod mostom pri Gabrijah na desni strani in pred Ru-po se je na desni strani razlila po travnikih in njivah, kjer je še vedno precej koruze. S tem bodo oškodovani kmetje, ki bodo zapozneli z odvažanjem koruze. Upati je, da bo deževje ponehalo, kljub včerajšnjemu oblačnemu vremenu in manjšim padavinam. V nasprotnem primeru se nam ne obeta nič dobrega. SOVJETSKA ZVEZA (Nadaljevanje s 3. strani) stranskih razgovorov, predvidenih za to jesen. Sovjetski odgovor ni ta predlog tokrat tako kategorično zavrnil kot lanski, vendar zavrača tiste njegove točke, ki predlagajo najprej izvedbo svobodnih volitev v vsej Nemčiji in šele nato sestavo enotne vlade, ki bi se z njo zaključila mirovna pogodba. Trenutno stališče sovjetske vlade izdaja, da ona za sedaj ne želi odkriti vseh svojih kart v igri okrog nemškega vprašanja. V glavnem ostajajo tri možnosti: ali se bo sovjetska vlada še naprej trdovratno držala starega stališča, ki je nesprejemljivo tako za zapadne sile kot za večino Nemcev, ali bo sprejela predlog o svobodnih volitvah, na katerih bi doživela poraz, ali pa bo težila za tem, — in to je po zadnjih izjavah sovjetskih predstavnikov najbolj verjetno — da se nemško vprašanje ne reši takoj in neposredno, marveč v sklopu ostalih velikih mednarodnih problemov, med peti-mj velesilami, vključno Maoce-tungovo Kitajsko. V tem primeru bi se rešitev nemškega vprašanja odmaknila nekam v zelo oddaljeno bodočnost, kajti najprej bi bilo treba rešiti vrsto delikatnih vprašanj, kot je n. pr. vprašanje priznanja Kitajske, vprašanje pristojnosti velikih sil in Združenih narodov o reševanju mednarodnih sporov itd.. Sovjetska obstrukcija pri reševanju nemškega vprašanja pa lahko v trenutnih pogojih relativnega popuščanja napetosti znova povzroči kake večje nerede med prebivalstvom Vzhodne Nemčije in postavi sovjetske okupacijske oblasti pred nove težave, tako da bi lahko izgubile še tiste pozicije, ki jih sedaj drže. Sicer pa, čim bolj se čas odmika, toliko jasneje je opaziti, da združitev Nemčije v resnici ni odvisna toliko od ene ali druge, vzhodne alj zapadne koncepcije tega vprašanja, maiveč vse bolj od razpoloženja nemškega naroda in njegovih teženj, da se končno vzpostavi resnično demokratska in neodvisna nemška država. P^lMjltai 'ilUjii111^"^ lis 'iliiililj:;. S ŠAHOVSKEGA HIRMRJA V NEDH/UJSEM) Turnir je zanimiv še celo brez partij Nojdorf napoveduje Stahibergu in Szaboju - zadnje mesto Šahovski velemojstri na turnirju v Neuhausenu so kakor drugi ljudje — takšni in drugačni. Na podlagi novinarskih vtisov so sestavili sledeči seznam mojstrov, ki so karakte-rizirani vsak po svoji najbolj značilni plati. (Pri nekaterih pravzaprav ni posebne značilnosti, kot n. pr., da je kdo najbolj star ali najbolj mlad vendar je tudi t° nekaj, kar je lastno le njemu). Najstarejši je dr. Euwe, najmlajši Petrosjan, najbolj samozavesten Reshewsky, najbolj nervozen Najdorf, najbolj mil Szabo, najbolj visok Smislov, najmočnejši Geller, najbolj debel Stahlberg, najbolj nezainteresiran (na videz!) Boleslav-ski, najbolj molčeč Keres, najbolj eleganten Gligorič, najbolj ohol Kotov, najmanj nevaren (na videz) Tajmanov, najbolj neodločen Averbah, najbolj borben Bronstein. Kdo pa je na turnirju najmočnejši šahist — tega za sedaj še nihče ne pove. Za Najdorfa bi gotovo poleg oznake «najbolj nervozen« lahko veljala tudi karakterizacija «najbolj zgovoren«. Izjav daje ta igralec vsak dan, kolikor hočete. In prerokuje. Te prerokbe se večkrat že v naslednjem trenutku izkažejo kot po-grešene — pa kaj zato. On je n. pr. že dognal, kdo bo zadnji na turnirju. «Zagotovo to vem. Absolutno, stoprocentno — Stahlberg in Szabo«. Toda take njegove izjave veljajo vselej do prihodnje, ki lahko sledi čez pet minut in je povsem drugačna. Se nikdar ni bilo na nobenem tekmovanju v zgodovini šaha toliko sekundantov, kot tokrat na turnirju kandidatov. Uradni sekundanti so tile: To-luš (Keres), Flohr (Tajmanov), dr. Trifunovič (Gligorič), Bondarevski (Geller), Li-lienthal (Petrosjan), Florjan (Szabo), Simagin (Smislov), Moisejev (Kotov), Koltanow-sky (Reshewsky), Sokolski (Boleslavski), Bejlin (Averbah), Schoeld (Stahlberg), Juho Bolbochan (Najdorf) in Van der Rerg (dr. Euwe). Ni znano kdo izmed številnih prisotnih sovjetskih mojstrov je uradni Bronsteinov sekundant. Švicarski časniki delajo kombinacije, kakšen bi bil turnir med sekundanti. Pa bi bil takšen turnir zelo zanimiv, priča dejstvo, da bi na njem sodelovalo pet velemojstrov ter vrsta mednarodnih in drugih znanih mojstrov. Naš novi velemojster dr. Trifunovič bi bil prav gotovo med glavnimi favoriti Samuel Reshewsky k Ameriški neuradni prvak velemojster Samuel Reshewsky že okoli 36 let preseneča svet s svojimi nastopi in uspehi. Ze kot »čudežni šahovski otrok« je s 7 leti uspešno igra) po Evropi simultanke, dvoboje in proste partije z znanimi tedanjimi mojstri in si ustvarjal slavo, katera v njegovem poznejšem življenju ni zbledela, marveč je z vedno novimi uspehi pridobivala na sijaju. Nekateri gledajo v njem nekakega prvaka zahodnega sveta. Ko je šahovski svet po Aljehinovi smrti ostal brez prvaka, sta bila povabljena na match-turnir za novega svetovnega prvaka tudi ameriška velemojstra Fine in Reshevv-sky. Fine ni prišel v tlvro-po, Reshewsky pa je delil 3.-4. mesto s Keresom. Ker se Re-shewsky sam sodi za enega izmed redkih, ki naj bi brez udeležbe na turnirju kandidatov imeli pravico igrati z Botvinikom, mu udeležba na veleturnirju v Švici očitno ni posebno dišala. Zato in zaradi možnosti kolektivnega nastopa sovjetskih igralcev, je njegova udeležba stalno visela v zraku. Nekateri sicer menijo, da je prijava Reshevv-skega namenoma zakasnela, da bi se nasprotniki nanj ne pripravljali, Toda kdor pozna njegove številne muhavosti, ta je lahko računal tudi s to možnostjo. Sicer pa velemojstri sproti spoznavajo igro svojih vrstnikov. Pripravljen biti, to je vse! Značilna za Reshevvskega sta ta-le dva odgovora: Na vprašanje, koliko potez zračuna pri partiji vnaprej, pravi; «Eno več ^ot moj nasprotnik!« in drugo; «Kako vam je uspelo premagati Najdorfa z 11:7?» »Zelo enostavno: Najdorf je igral z Reshevv-skym!» Ce Reshevvskega ne bo uničevala na veleturnirju kandidatov njegova stara sovražnica «časo»na stiska«, potem bo kljub svojim 42 letom velik konkurent za eno najvišjih mest. Samuel Reshewsky se je rodil 26. novembra 1911. Njegovi pomembnejši povojni uspehi so: 1948; match-turnir za svetovno prvenstvo Haag-Moskva: deli 3.-4. mesto. 1950; Amsterdam; dosegel 2. mesto (1. Najdorf). 1951: New York: dosegel 1. mesto. 1952: Kuba; deli 1.-2. mesto z Najdorfom; zmaga v dvoboju proti Najdorfu 11-7; zmaga v dvoboju proti Gli-goriču 5,5:4,5. 1953: Zmaga v dvoboju z Najdorfom. KOŠARKA Finalno tekmovanje za prvenstvo F® Tekmovanje za košarta^ prvenstvo Jugoslavije 1 svoji končni fazi. M°s^ bila razdeljena v dve ^ iz katerih sta prvi dve v finale. Iz prve . j, finalista dosedanji drza vak Crvena zvezda in P®r ^ iz druge pa ljubljanski ^ in zagrebška Lokomohv. ^ igrale so se že tudi P ^ finalne tekme. Lokorm". morala nastopiti v "e i proti Crveni zvezdi. Tet^ sicer izgubila, vendar zultat 65:59 zanjo zelo f£, Senzacija pa je zmaga ^ motive nad Partizanom gradu, pa čeprav le malno razliko 50:49- ra * bo Lokomotivi v veliko pri končni lestvici. V četrtek pa j« n0< Crvena zvezda prot1 o je Ljubljani. Po ogorčeni ^ državni prvak zmagal (27:24). Tako mislimo ®*:. Z nedeljskim pričetko<0 lijanskega nogometne! venstva se bo zopet Pr' di «tekma za milij°ne*' teri jih bodo verjetno Romani 1500 m • 19:14,9 Stalni dvoboj med Paliago in Romanijem za rekorde na 400 in 1500 m je v zadnji fazi tale: od prejšnje nedelje ima zopet rekord na 1500 m Romani z odličnim časom 19:14,9, s katerim v Evropi nima mnogo tekmecev. Paliaga je bil rekorder komaj dober teden. Dne 20. septembra bi moral biti v Rimu nastop obeh rivalov, vendar pa je Paliaga udeležbo odpovedal zaradi vnetja srednjega ušesa, zaradi katerega bo moral vsaj 15 dni počivati. V torek pa je Massaria postavil nov italijanski rekord na 400 m mešano v 5:51,6. Preplaval je 100 m metuljček v 1:28,7; 100' m hrbtno 1:20,9; 100 m prsno l:45t2 in 100- m- prosto 1:16,8. Prejšnji rekord je imel Tržačan Grilz s 5:59,7. iW * NAJBOLJŠI METALCI KLAgV saj so bili tudi doste) tr leto poleg velike v,n°, (0f. stih, ki so se morali za s kakim tisočem, tudi so spravili težke ftjr goče bo že prva nede J ^ la prve milijonarje-Bologna - Atalanta Inter - Lazio Juventus - Triestina Legnano - Fiorentina Napol i - Palermo No vara - Spal Roma - Genoa Sampdoria - Torino Udinese - Milan Brescia - Cagliari Catania - Salernitana Marzotto - Alessandria Treviso - Pro Patria j; Verona - Modena Como - Piombino JUTRI V SOVODNJ^ JUVENTINA; ISON^ Jutri, v nedeljo metnem igrišču v s nogometna tekma ®e(l ,gf niranim moštvom t ge ekipe Juventine i1* ^ Ij riško Isontino. VablJ*® ^ * bitelji nogometa. prl ob 16. uri. ^ ---------------- 1 » 2 31 1 1 1 1 2 1 1 i Od 59.02 m fflemelh 1&49) dO 62,36 m [Sig! Dos ej pet atletov z metom <5ez Poročali smo že, da je Norvežan Sveer Strandli dosegel nov svetovni rekord v metu kladiva z 62,36 m. Prejšnji rekord 61,25 je postavil isti atlet prejšnje leto. Prej pa je imel rekord Madžar Csermak z 60,24, ki je prehitel z metom čez 60 m svojega rojaka Ne-metha, prvega povojnega rekorderja v tej disciplini z 59,02 iz 1. 1949. Nemeth je še istega leta popravil rekord na 59,57, naslednje leto pa na 59,88; bil je torej v svojem napredovanju za malenkost prepočasen, da ga je lahko Csermak prehitel. Nemeth je sicer tudi prešel 60 m in se približal Cser-maku na 3 cm (60,31), toda v tem sta se že pojavila še nova metalca čez 60 m. Nemec Storch 60,77 in Rus Krivono-sov 60,51. Vsi ti so te rezultate dosegli lani. Vendar pa so Storch, Krivonosov jn Gsermak le enkrat prešli 60 m, Nemeth pa dvakrat. Strandli je sicer že letos v začetku leta, ko je bil na turneji v Argentini, zagnal kladivo čez 62 m; bilo je to pri ekshibicijskih metih v Santa Fe. dosegel je 62,15. Vendar takrat ni bilo zadoščeno vsem zahtevam za priznanje rekorda. Strandli ima 28 let in je napredoval takole: s 23 leti je dosegel met 48 m, s 24 I. 56,02 m, s 25 1. 57,68 m, s 26 1. 58,70 m, s 27 1. 61,25 m in z 28 1. 62,36 m. V regularnih tekmah je vrgel kladivo čez 60 m že štirikrat. V Argentini pa je razen omenjenega meta še dvakrat dosegel daljino čez 60 m (enkrat 61,38). Doslej najboljši metalci kladiva so: 62,36 Strandli (Norv.) 1953 60,77 Storch (Neinč.) 1952 60,51 Krivonosov (SZ) 1952 60,34 Csermak (Madž.) 1952 60,31 Nemeth (Madž.) 1952 59,56 0’Callaghan (Iris.) 1937 59,55 Engel (ZDA) 1953 59,17 Taddia (Italija) 1950 59,00 Blask (Nemč.) 1938 Jugoslovanski rekorder Gu-bijan je letos dosegel 58,41. (Zanimivo je, da je Taddia postavil svoj najboljši rezultat v lahkoatletskem dvoboju Italtja- Jugotslavija v milansltl septembra 1950), Avstrijke in hvlLto na troboju v ,> Za ženski lahkoat^: Italija - Avstrija - » 13. t. m. v Trstu. »(»^ in Švica določi*1 x ekipi: AVSTRIJA: io° ^ Steurer; 200 waWerV>’ ny; 800 m: Dunsf, \Mjj, zapr.: Steurer, Jennaljin3:^ Sablatnig, Knapp. ,a; ^ f lasek, Jenny; 14 t Peyker; Disk: Kopje: Schwarzler' , je®' (tVutscher); 4-krat ,,araSe Steurer, Wuest N-> ^ Rezervi: Bartos, P°* ŠVICA: 100 m: 200 m: Pretot, Bern ^ tekmovalki še n1^ 80 m zapr.: HaenS.Da-1* Višina: Vogt, Gil^0’ jA Seitzer, Haense < j Bosshard, Veber; 0«j del, Navoni; K°P go\ jj Weingartner; 4-kr® er, , Bernard, VVeinga J »** S časom 2:l4'5kr,ape je atletinja iz ^7 u v ® ^ Jureivitz na naS!°f0ijša19 pešti ponovno lZ tovni rekord. -tl«*' * * * laO Na romunskem y0f f skem prvenstvu 0uO* ^ 1 Ana Serban nov zapieK kord na 80 m z ^)ek jj,- časom 11,5. i*00 gt Sicoe 25,2. Elen* v ^ Disk: Ilona Micl kord). ATENE, 11. * m «t' dovoboj med je jo se je končal, I>le čakovatl, z zmag razmerju 117:71. — NEAPELJ, H-T" CaSV f, t>K * čerVe"plava^eapTj»;/ Dannerlein « * sotnosti zveznih^ ^ ‘I |V£|V ,i dn‘V$ 400 dni K{\t ki ga je koma) » pan” šil rekord na Massaria je postavil čas <5:51'5V. Odgovorni urednik STANISLAV KENKU — UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI it. 6 III. nad. — Telefon »tevlika #3-808 In 14-638. - Postni NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed IJud. repub Jugoslavija: Izvod 10. V predal 502 — UPRAVA: ULICA 8V. FRANČIŠKA it. 20 — Telefonska Številka 73-38 — OULASI: od 8. do 12.30 In od 13-18 — Tel. sto vvii tiska Trst 11 vm _ .!_ \ .. . inoze,tP ,v.. -1 ji 73-38 - Cene oglasov: Za vsak mm vlitne v »Irlnl 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mir. Širine l stolpca za vse vrste oglasov po 23.. din. - Ttska Tiskarski zavod ZTT — Podružn. Gorica Ul. 8. Pellico MI. Tei. 33-82 - Rokopisi se ne vračajo. PoStnl tekoči račun za STO ZVU Zaiožmitvo tržaškega ttska Trst 11.5374 - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega I«02” Z<)Z Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 204)09 tekoči račun prt Komunalni banki v Ljubljani 606 - T . 892 - Izdaja ZaložnIS.vo tržaškega tiska