flev, 225. Posamezna Številka stane 1 Din. • ' ' " ozabilo. Gnil sporazum v demokratski stranki. PRIBIČEVIČ SE JE UDAL. - NEJASNA RESOLUCIJA. NAČELNIK. DAVIDOVIČ ZOPET Belgrad, 12. okt. (Izv.) Danes dopoldne se je nadaljevala seja poslanskega kluba in glavnega odbora demokratske stranke. Pred sejo je imel sestanek ožji odbor za resolucijo, katerega sta se poleg članov udeležila tudi Ljuba Davidovič in Sve-tozar Pribičevič. Pribičevič je zahteval, da se sprejme sinočnja resolucija, medtem ko so Davidovič in njegovi pristaši zahtevali, da pridejo v resolucijo najvažnejše točke iz njihove resolucij©; v nasprotnem slučaju bodo zahtevali glasovanje o svoji resoluciji. Nato je g. Pribičevič popustil, zahteval je samo, da v resolucijo pride tudi druga točka iz njegove resolucije. Da-vidovičevi pristaši tudi na to niso hoteli pristati in so predlagali, da, ako že mora biti v resoluciji govora o ustavi, naj pride vanjo pasus iz sklepa lanskega kongresa stranke, ki govori o tem predmetu. Ta predlog je bil sprejet. Nato jc bila izročena predsedujočemu dr. Krstlju resolucija, katero je prebral. Resolucija se glasi: Poslanski klub in glavni odbor demokratske stranke sta na svojih sejah dne 10., 11. in 12. oktobra 1922 vzela v pretres vprašanje razmer na Hrvatskem, kar je bilo tudi glavni predmet diskusije. Sklenjeno je bilo sledeče: 1. Poslanski klub in glavni odbor izjavljata, da je ureditev razmer na Hrvatskem vedno najiskrenejša in najtoplejša želja in skrb demokratske stranke kot ena resnih potreb naše države. 2. Za delo v tem smislu poslanski klub in glavni odbor določala naslednjo direktivo: Demokratska stranka je vedno pripravljena, da sodeluje pri vsaki akciji v tem smislu pod pogojem, da se ta akcija osnuje na vidovdanski ustavi in da ni naperjena proti državnemu in narodnemu edinstvu, niti proti strankinemu programu, a posebno ne proti jugoslovanski ideologiji tega programa. Poslanski klub in glavni odbor izjavljata, da ne odstopita od sklepa lanskega kongresa stranke, ki sc glasi: Notranja politika demokratske stranke mora stremi ti za tem, da se do konca izvede vidovdanska ustava in se izjavlja proti vsakemu poskusu, da se ustava revidira ali spremeni preden bi bila s potrebnimi zakoni oživotvorjena in preden bi se v dejanju mogla videiti vrednost njenih določb. V tem smislu more demo- kratska stranka sodelovati z vsako stranko, v tem pogledu zavzame isto stališče. Na podlagi tega sklepa naj se zakonodajni in administrativni posli izvedejo v najširšem duhu demokratskega programa in z vsemi obziri, ki jih politične razmere nalagajo. 3. Predsedniku glavnega odbora kot predstavniku stranke se pušča svoboda delovanja, v kolikor se tiče pripravljalnega dela; pravica do definitivne rešitve se pridržuje kompetentnemu forumu stranke. 4. Poslanski klub in glavni odbor kon-štatirata, da je enodušna volja stranke, da se ohrani popolno edinstvo stranke, ker je to v državnem interesu. Ko je bila sprejeta ta resolucija, je poslanec Wilder predlagal, naj sc nc sprejme ostavka g. Davidoviča na predsedniško mesto. Predlog je bil soglasno sprejet in je Ljuba Davidovič pristal na to. Vredno je pripomniti, da je resolucija v tem smislu bila že prej sprejeta od Da-vidovičevih pristašev in da je pri tem sodeloval tudi disident demokratske stranke dr. Tomljenovič. Čeprav je resolucija trenutno preprečila razcep stranke, vendar znači zmago g. Davidoviča. V resoluciji je predvsem povdarjeno hrvatsko vprašanje, ki za g. Pribičeviča sploh ni obstojalo. — Povdarjeno je dalje, da se to vprašanje mora rešiti, če se pa ve, da se to ne more rešiti brez revizije ustave, znači to popolni poraz g. Pribičeviča, ki do danes ni hotel slišati niti besede: revizija ustave. Kar se tiče revizije ustave, se v resoluciji revizija dopušča, ako je ustava slaba; to pa je danes izven vsake diskusije. Najznačilnejša je tretja točka resolucije, ki odobrava politiko g. Davidoviča na zagrebškem kongresu in njegovo prizadevanje za pomirjenje med Hrvati in Srbi ter mu daje svobodo za korake, ki jih bo pod-vzel v bodočnosti. V političnih krogih se govori, da bodo v kratkem odšli nekateri Davidovičevi pristaši v Zagreb, da nadaljujejo pogajanja. Povsem tem je jasno, da ni mogoče, da bi obe skupini mogli dolgo skupaj delovati. Trajna zveza med obema skupinama jc popolnoma izključena. Zanimiv bo kongres stranke, ki bo v kratkem in na katerem bo padla definitivna odločitev o tem sporu. Oster odpor proti koaliciji z demokrati. RADIKALI OBSOJAJO DEMOKRATSKO RESOLUCIJO. —PAŠIČ BO IZVAJAL POSLEDICE. Belgrad, 12, okt. (Izv.) Danes dopoldne jc imel radikalni klub sejo, ki so jo z odrom na nastali položaj pričakovali z velikim zanimanjem. Dopoldne ni bilo dovolj poslancev navzočih, zato se je vršil le razgovor o položaju. Ugotovilo se je, da jc nastal tak položaj, da ne kaže drugega ko odobriti Pašičev korak za takojšnjo de-misijo. Popoldne se je seja nadaljevala ob 4. uri do 7. ure zvečer. Na seji, na katero so prišli pristaši Protiča, je došlo do spopadov med somišljeniki Pašiča in Protiaa. Za Protičevo skupino so govorili: podpredsednik skupščine Vujičič, Miša Trifunovič in Tajsič. V svojih govorih so naglašali po-gubonosno politiko demokratske stranke, njenih članov v vladi, posebno pa Sveto-zarja Pribičeviča za radikalno stranko in za državo, Govorniki so zahtevali, da je treba z vso odločnostjo nastopiti proti demokratski stranki, da se položaj razčisti ter da se radikalna stranka reši tako nevarnih, ljudi ob svoji strani kakor so demokrati- ' .....v Za njimi je govoril min.predsednik Nikola Pašič, ki je izrazil svojo veliko nezadovoljnost z resolucijami demokratske stranke ter obžaloval, da demokratske resolucije obsojajo dosedanje delo vlade. — Radi tega bo on ■— Pašič — izvajal vse posledice. — V istem smislu sta govorila dr. Ninčič ir. Uzunovič. Vsi govorniki so soglasno obsojali resoluciic demokratov, češ, da so naperjene proti radikalni stranki. Edini radikalni srbski poslanec, ki je branil dosedanji režim, je bil dr. Srskič. Ta je ta uežim hvalil ter izražal le željo, naj se še bolj potencira. Danes radikalni klub ni storil šc nobenega sklepa. Seja se bo nadaljevala jutri ob 9. uri dopoldne. Belgrad, 12. okt (Izv.) Vaš dopisnik se je po seji radikalnega kluba razgovarjal z nekim radikalnim ministrom. Na vprašanje, kakšen je položaj, je odgovoril minister: »Vam. kot časnikarju ni treba veliko govoriti. Na seji radikalnega kluba s«lG razpravljgjj o zelo tezSpnj in rednem položaju v vladi.« Na vprašanje Vašega dopisnika, če bo res prišlo do demisijc vlade, je odgovoril minister: »Drugega izhoda iz le situacije niti ni.« Belgrad. 12. oktobra. (Izvirno) V tukajšnjih poslanskih krogih se govori, da bo ministrski predsednik Nikola P a s i 6 takoj po predani demisiji odšel na bolniški dopust. i^ftf S Vre da ZA VERSKO IN PROSVETNO AVT0N0- MI JO MACED0NSKIH TURKOV. Belgrad, 12. oktobra. (Izvirno) Danes popoldne ob 4. uri je poslanski klub demokratske stranke nadaljeval sejo. Na seji se je največ razpravljalo, kako bi se uredile razmere v Macedoniji. Sklepi so precej važni, ker so izrazito naperjeni proti sedanji ustavi. Po dolgi debati, v kateri so jjosebno govorniki iz Južne Srbije ostro najmlali sedanji režim in vlado, je bil izvoljen ožji odbor, v katerem so: Miljutin Jovanovič, Sretan Vukosavljevie, Gliša Anastazijevič, Raj ko Aršic in Ditič. Ta odbor bo na temelju današnjih sklepov kluba izdelal memorandum, ki bo predložen vladi, da se izdajo potrebni zakoni, mere in odredbe. Klub je sklenii, da se izvrši koncentracija vseh, ki so določeni za vzpo stavo reda v Macedoniji, t. j. policija, žan-darmerija in vojska. V Skoplju naj se ustanovi samostojen urad, ki naj razpolaga z vsemi sredstvi za upravo, da se to izvrši. Konštatirano je, da je agrarna reforma v Južni Srbiji doživela jjopoln polom. Sklenjeno je, da se bo zahtevala odredba, da se reši vprašanje gozdov v Južni Srbiji, katere je takoj po prevratu prevzela državna uprava, ki jih je škandalozno upravljala. Demokratski klub konštatira, da je napačno misliti, da bi kdaj mogla uspeti asimilacija Turkov v Macedoniji. Zato je potrebno, da se jim da popolna široka avtonomija in v verskem ter prosvetnem pogledu jx>polna svoboda samouprave. Končno je klub razpravljal o delu v bodoči vladni koalicjii, če bo do nje sploh prišlo. Ker niti navzoči v tem niso bili gotovi, ni bilo v tem oziru nobenega sklepa. Seja je bila zelo burna; večkrat so se spo-j>adli poslanci iz Južne Srbije in poslanci Pribičevieeve skupine. Katoličani iz Bačke pri P P»elgrad, 12. oktobra. (Izvirno) dospela številna deputacija katoličanov iz vseh dekanatov Bačke. Deputacijo vodi poslanec E vetov i č. Najprvo se je zgla-sila deputacija v ministrstvu prosvete ter izročila obširno spomenico, v kateri se naštevajo vse pritožbe katoličanov v Bački. Ob pol 12. uri dopoldne se je deputacija jx>d vodstvom načelnika Jugosl. kluba dr. Korošca zglasila pri ministrskem predsedniku Nikoli P a š i 6 u , ki mu je tudi izročila sjx>inenico z vsemi natančno obrazloženimi pritožbami proti krivicam, ki se katoličanom gode v Bački. Med drugim se navaja, kako sicer nekateri šolski nadzorniki puščajo katoliške duhovnike v šolo poučevat krščanski nauk, da pa drugi šolski nadzorniki po večini kat. duhovnikom tega ne dopuščajo ter jim tako onemogočajo katehezo. Zahtevali so, naj se prekliče naredba ministrstva prosvete, ki določa, da imajo vsa cerkvena imetja, gozde, njive, hiše in dohodke iz tega imetja upravljati šolski odbori za vzdrževanje državnih šol. Oba, minister prosvete in ministrski predsednik Nikola Pašič, sta zagotovila, da bosta upravičene pritožbe upoštevala. Pr. Hšuster v parlamentu. Belgrad. 12. okt. (Tzv.) SnoPi je prišel v Belgrad disident Radičeve stranke dr. Karlo Hrivsler. Vašemu dopisniku je dr. Hmsler izjavil, da se bo udeležil že prve prihodnje seje narodne skupščine. Prišel je iz svojega volivnega okraja v Mitrovici, kjer so ga lepo sprejeli in mu .je okrajni odbor Kadičeve stranke naročil, naj gre v parlament. Danes popoldne je dr. Hqvsler polomil poglaD.sko pjipego. Sfrm % Proračun brez proračunov. Belgrad, 12. oktobra. (Izvirno) Včeraj jo potekel zadnji dan roka, ki ga jo finančno ministrstvo določilo za predlaganje proračuna za leto 1923. Izmed ministrstev, ki svojega proračuna v teku določenega roka niso predložila, se navajajo: ministrstvo železnic, zunanjih zadev, vero, pošto in telegrafa ter ministrstvo za šume in rude. Ker je določeno, da se ima do 20. oktobra začeti izdelavati proračun, je finančni minister odredil, naj se celotni proračun začne takoj izdelavati. Za ministrstva, ki niso pravočasno vložila svojega proračuna, se bodo v celotni proračun vzele postavke iz sedanjega proračunskega leta 1922. Belgrad, 12. oktobra. (Izvirno) Proračun za prihodnje proračunsko leto 1923 predvideva povišanje neposredni!) davkov. Po tem povišku bo plačala Srbija 2^30.875 Din več, Hrvatska 8,950.00 Din več, Vojvodina 5,385.000 Din več. Skupni povišek bo znašal 16,665.875 Din. DNEVNI RED NARODNE SKUPŠČINE. Belgrad, 12. oktobra. (Izv.) 116. seja Karodne skupščine se bo vršila 17. oktobra Ob 10. uri dopoldne. Dnevni red: 1. Pretres poročila odbora devetorice o zakonskem načrtu o spremembah v zakonu o splošni upravi. 2. Razprava o poročilu odbora devetorice po predlogu narodnega poslanca dr. Janka Š i m r a k a in tovarišev o predmetu obtožbe g. Vlade Saviča proti Beninu. DRŽAVNI SVET. Belgrad, 12. oktobra. (Izv.) Danes po 10. uri dopoldne se je vršila seja državnega sveta. Na tej seji se je razdelil državni svet na razne sekcije, let so se konstituirale ter takoj začele z reševanjem z delom, ki se ga je obilo na kupi čilo. Vsaka sekcija šteje 5 članov. URADNIŠKI ZAKON. '' Belgrad, 12. oktobra. (Izvirno) Danes 'dopoldne je imel pododbor zakonodajnega odbora svojo sejo, na kateri se je razpravljal uradniški zakon. Reševalo se je 10. poglavje, ki govori o disciplinarnih predpisih. Sprejeti so bili členi 154—170 z malimi izjemami. Na predlog ministra za izenačenje zakonov je bil sprejet še en nov člen, ki našteva gotove prestopke, ki se imajo kaznovati. ZAKON 0 UPRAVNIH SODIŠČIH. Belgrad, 12. oktobra. (Izvirno) V ministrstvu pravde je izdelan zakon o upravnih sodiščih. V upravnem sodišču na Slovenskem bodo 3 člani, v Dalmaciji 3, v Bosni 5, v Srbiji 9, na Hrvatskem 6. Kraljica Marija pri kronanju v Bukarešti. Belgrad, 12. oktobra. (Izvirno) Sinoči ob pol 10. uri se je kraljica Marija odpeljala s posebnim parnikom >Kralj Aleksander« v Bukarešto. Obenem ž njo sta odpotovala kralj Aleksander in princ Pavle. Kralj bo spremljal kraljico le do Oršove, princ Pavle pa potuje ž njo v Bukarešto, da tam zastopa kralja Aleksandra pri kronskih svečanostih. čudni romunski zavezniki. Belgrad, 12. oktobra. (Izv.) Romunska delegacija, ki se je mudila v Belgradu na pogajanjih v zadevi kulturno-cerkvene konvencije med Romunijo in Jugoslavijo, je nenadoma odpotovala iz Belgrada. Odpotovala je, ne da bi bila poprej o svo- SEOVENEC," rlfd jem odhodu obvestila našo vlado. Zato je ministrstvo zunanjih zadev poslalo ro-munski vladi noto v prijateljskem tonu, v kateri naša vlada vprašuje, kateri so bili vzroki, radi katerih jo romunska delegacija tako nenadoma zapustila Belgrad. Pred razpustom italijanskega parlamenta. Dunaj, 12. okt. (Izv.) Listi poročajo Iz Rima: Vlada je na ultimat fašistov sklenila razpustiti parlament in bodočemu parlamentu predložiti spremembo volivnega reda. Avstrijski parlament sprejel ženevski dogovor. Dunaj, 12, okt. (Izv.) Na današnji seji parlamenta je zvezni kancler prelat Seipel predložil ženevski dogovor glede mednarodne finančne pomoči in kontrole ter v svojem ekspozeju utemeljeval nujnost, da se sprejme. V debati so krščanski socialci in velenemška ljudska stranka odobravali stališče vlade, dočim so socialni demokrati ženevsko pogodbo najostreje napadali, ker da krši državno suvereniteto avstrijske republike. Po debati je večina zbornice sprejela v principu ženevski dogovor ter izrekla kanclerju za njegova vspešna prizadevanja za vzpostavitev avstrijskega gospodarstva zaupnico in zahvalo. Nato se je izvolil 26članski odsek za podrobno pretresanje določil dogovora. Orientsko vprašanje. London, 12, okt, (Izv.) Reuter ugotavlja, da so na konferenci v Mudaniji Turki v vprašanju nevtralne cone in glede oja-čenja orožništva v Traciii popustili. Atene, 12. okt. (Izv.) Grška vlada bo sporazum v Mudaniji podpisala v treh dneh, ker čaka na prihod svojih delegatov, da ji bodo podrobneje poročali posebno glede izpraznitve Tracije. London, 12, okt. (Izv.) »Times« poročajo: Zastopnik sovjetske vlade v Teheranu je sporočil zunanjemu komisarju, da sita perzijska in afganska vlada izjavili, da bosta podpirali Kemal-pašo, če bi zavezniki ne priznali njegovih zahterv glede Tracije. Atene, 12. akt. (Izv.) Bivši ministrski predsednik Gunaris bo izročen vojnemu sodišču. Revolucionarni krogi zahtevajo za Gunarisa smrtno kazen. Vojaški dogovor med sovjetska vlado in kemalisti. Riga, 12. okt. (Izv.) Iz Moskve poročajo, da jc bila v Berlinu med sovjetsko vlado in Kemalisti sklenjena vojaška konvencija. čičerin o vzhodnem vprašanju. Varšava, 12. okt. (Izv.) Pred svojim odhodom v Moskvo je Čičerin izjavil napram dopisniku »Kurjera Poljskego« sledeče: »V rusko-turškem dogovoru od 16, marca 1921. se nahaja točka, glasom katere se mora svoboda trgovske plovbe v morskih ožinah regulirati od strani komisije, katera ima biti sestavljena iz zastopnikov vseh držav, katere mejijo na Črno morje.« Kar se tiče možnosti vojske v Ori-entu, je Čičerin izjavil, »da bi kriza na vzhodu imela katastrofalne posledice za politični položaj in nadalnji razvoj Evrope samo v tem slučaju, ako bi Romunija z malo antanto aktivno nastopila proti Tur- tr mm m čljf. Vsled tega Ima zdaj Bal Polfska prilike prevzeti nase vlogo pomirjevalnega posredovalca v tem pogledu,* Razorožitvena konferenca na severovzhodu. Riga, 12. okt. (Izv.) Iz Moskve poročajo, da je sovjetska vlada vabilo k razorožit veni konferenci Rusije in obmejnih držav sprejeta. Konferenca se bo pričela 30, oktobra. DR NYARADI — ŠKOF V PRESOVU. Praga, 12. okt. (Izv.) Za grškokatoli-škega škofa v Presovu bo, kakor se čuje, imenovan dr. Nyaradi, sedanji škof v Kri- ževcih na Hrvatskem. RUDARSKO GIBANJE NA ČEŠKEM. Praga, 12, okt. (Izv.) Štrajk v ostrov-skem rudarskem revirju ie našel odmev tudi v Rosicah na Moravskem, enako tudi v severozapadnem češkem revirju, kjer se koplje rjavi premog. Povsod so rudarji odpovedali dosedanji dogovor in so stavili nove zahteve, ŽELEZNA INDUSTRIJA. Praga, 12, okt, (Izv.) V češkoslovaški železni industriji nameravajo opustiti vse male železne obrate. Železni kartel bo dal tem obratom primerno odškodnino. S tem nameravajo ustaliti konkurenčno zmožnost. STAVKA V PEČUŠKIH RUDNIKIH, Budimpešta, 12. okt. (Izv.) V pečuškUi premogovnikih je pričel stavkati velik M rudarjev. NAZADOVANJE KOMUNISTOV NA FRANCOSKEM. Pariz, 12. okt. (Izv.) Tajnik komunistične stranke Francije jc izjavil, da se je število članov organizacije znižalo od 230 tisoč na 65 tisoč. Turkom avtonomijo, Slovencem ln Hrvatom ne! Parlamentarni klub demokratske stranke je na svoji popoldanski seji 12. t. m. sklenil: »Demokratski klub konstatira, da je pogrešeno mislili, da bi kdaj uspela asimilacija Turkov v Makedoniji. Zato je potrebno, da se jim da popolno široka avtonomija in v verskem ter prosvetnem pogledu popolna svoboda samouprave.« Tako! Do 12. oktobra tega leta, so demokratski »unitaristi« proglašali za dogmo, da Turkov v narod, smislu v Makedoniji sploh ni, oziroma ne sme biti, ampak da so Jugoslovani muslimanske vere. Vsled tega so bili kar iz sebe, ko je poslanec Sušnik v parlamentu zahteval avtonomijo za Makedonijo, češ da tam ni nobenih Albancev, Bolgarov ali Osmanov, ampak da ao, oziroma morajo vsi biti le Jugoslovani. Še se spominjamo, kako takrat ni samo ve-lesrbski »Balkan« pozival belgrajsko ulico, naj poslanca Sušnika dejansko napade, ampak sta tudi »Narod« in »Jutro« (»Narod« še bolj) besno napadala Sušnika, češ da je sovražnik države, zaveznik Bolgarov, Nemcev, Turkov, Arnavtov, sploh anlinaciona-len in izvržek človeštva, ki ni vreden, da ga zemlja nosi. Danes je za avtonomijo Makedonije, oziroma >Turkov« v Makedoniji — demokratski parlamentarni klub! Ali so gospodje v strahu za glasove makedonskih revežev ali so se pa ustrašili Ke-mal paše — bogve! Zanimivo pa je, da demokratska stranka zdaj Turkom priznava popolno in široko avtonomijo ter s tem in- direktno priznava, da jim le-ta na podlag! vidovdanske ustave ni zasigurana — do-čira jo odreka Hrvatom in Slovencem, dasi moro proti avtonomiji plemen, ki sta gotovo jugoslovanski, v pogledu enotnosti dr. žave naravno biti neprimerno menj pomis. lekov nego če gre za avtonomijo ne slovanskega plemena, ako demokrati zdaj v Makedoniji ros priznavajo prave Turke, to s«j pravi, ne muslimanov slovanske krvi, ampak nacionalno opredeljene drugorodce. Mt smo seveda načeloma za avtono-mtjo vsakega naroda brez razlike, kako p« so zdaj demokrati prišli do tega načela, to je največja uganka. Gospodje bodo morali zdaj, če hočejo biti dosledni, iti še delj; morali bodo priznati avtonomijo Albancem posebej, Makedoncem posebej, Grkom posebej, Osmanom posebej, Cincarom posebej, seveda tudi Nemcem in Madjarom — sploh prevrniti morajo svojo unitaristično ideologijo naravnost na glavo, samo Slo-venci in Hrvati ne smejo dobiti avtonomije, ker oni sploh — ne eksistirajo, ker jih je gospod dr. Ilešlč že črtal h etnološkega atlanta. Do takega absurda je privedla de-mokratska politika. Vzemimo le en primer, Kaj bi bili v Nemčiji rekli, če bi bil BI* marek odrekel avtonomijo Bavarcem ln Saksoncem, dal bi jo pa bil — Poljakom?! Rekli bi bili najbrž, da mož ni zdrave pa-meti. Bismarck bi bil seveda v tem slučaju, ako bi« bil duševno v sorodu s Pribičevi-čem, odgovoril, da Bavarci in Saksonci zato no potrebujejo avtonomije, ker so eno In fsto kakor Prual, Poljaki pa da so nekaj čisto drugega. Kljub temu bi bili vsi Nemci brez dvoma vztrajali na tem, da je Bismarck prismojen. Kai pa poreče javnost na ta sklep demokratov, pa se še ne ve. Fašlstovska diktatura v Italiji. Čimdaljc bolj jasen postaja etij zadnjih fašistovskih akcij: Gre naravnost za uničenje vsakega lastnega narodnega življenja manjšin in zato predvsem za odpra-vo vsake sledi avtonomije, bodisi pokrajinske, občinske ali šolske. Po zmagi t Bolcanu se fašistovske čete niso razšle, ampak se obrnile v Trident, kjer se jim je pridružilo še mnogo ojačenj, tako da je bilo tamkaj zbranih nad 3000 fašistov. Za nastanitev so enostavno rekvirirali razn« hiše, med temi celo šolo, v kateri je moral prenehati pouk. Fašisti so zahtevali, naj generalni civilni komisar Credaro, Id je premalo energično postopal nasproti bolcanskemu občinskemu svetu, odstopil Civilni komisar je nato izročil, skrb za' javni red in mir vojaškemu poveljniku generalu Assumu, sam se je pa odpeljal v Rim. Potem so fašisti brzojavili vladi y Rim, naj nemudoma izvede upravno uredbo novih pokrajin in odpravi vsako avtonomijo. Ponoči od 5. na 6, t. m. so fašisti zasedli poslopje deželnega odbora*, vojaške straže so se pred njimi enostavno umaknile. Raz poslopje so fašisti razvili državno in fašistovsko zastavo. Po Italiji gre glas, da nameravajo fašisti sedaj udariti naravnost na Rim, Do 22. oktobra se zbero fašisti v Laciju. Dne 4, novembra zasedejo fašisti parlament, ustoličijo od-bor za javni blagor, zasedejo ministrstva in se sporazumejo s kraljem. Ker je razen popolarov in socialistov vsa ostala Italija s kraljem vred s fašizmom enih misli, je že mogoče, da se fašistom vsaj za enkrat posreči tudi državni udar. Trajno pa se njihova oblast ne bo mogla držali, ker ima proti ogromen del ljudskih množic. I?ran Bon a č J Sv. Gora. (Konec.) Dočim nisi vedel pred leti, niti priližno, kje je stala cerkev, kje samostan, kje pokopališče, kjo Černetova gostilna, stoji sedaj razgaljeni svetogorski Pompej in Herkula-num pred teboj. Kako te prevzame vsega, ko i čitaš na velikem oltarju, ki je ves odkrit, besede: Et orietur sol justitine, Christus Deus • noster. ln vstalo bo solnce pravice, Kristus j nas Bog. Nad gorjem, nad solzami, nad krvjo, i nad granatami, nad vsem tem, kar si i/misli ; človeška strast in zloba, vzhaja vedno še soln- j ce božje pravice iu to solnce pravice zašije 1 prej ali slej tudi nad žalostnim našim Krnom, nad požganimi domovi ob Adriji. Ni jo moči nn svetu, da bi nam vzela vero sveto in jezik naš; to nam priča sv. Gora, ki vstaja iz groba. Sam samcat sem stopal med razvalinami, kjer po nekoč stotisoči iskidi lekn svojim dušnim ranam m pred vhodom v svetišče sem naletel na črno oblečeno starko iz Furlanije, ki je Lik L kip Matere Dolorosc klečala nad polomljeni m stebrom in točila bridke solze. >Signore, qui 6 caduto uiio figlio ber-saglicre (Tukaj je padel moj sin strelec) mi pravi, solzeč se starka. >Era tanto buono e bello« (Bil je tako dober iu lep). Na tisočo takih Mater Doloros hodi dandanes po svetu. Vsak dan še izkopljejo iz razvalin nove žrtve, pred kratkim je o. gvardijan naletel na truplo nekega češkega nadporočnika na sa- mostanskem vrtu. Pred vhodom v svetišče leži tudi razdrobljen na tleh oni mojstrski ka-meniti kip Device Marije, ki so ga bili postavili leta 1714; isto leto je bila udarila vanj strela in ga doli na stopnice treščila. Pobožne roke so ga postavile nazaj. Za časa Jožefa II., leta 1785 jo bila božja pot ukinjena, cerkev zaprta, marsikaj razdejano. Dolgih 7 let jo hodilo ljudstvo jokat na sv. Goro in tožit kakor Jeremija nekoč: »Povrni ae, povrne se hči Sunaniitska, da se zopet vidimo; povrni nam veselje svojega zveličanja, pokaži nam zopet milostljivi obrazi« Pretekla jo doba nasilstva in vstala je sveta Gora lota 1793. V spomin tega dogodka, so vzidali nad glavnim cerkvenim vhodom od zunaj, pod kameniti kip Matere božje, kamenito ploščo z latinskim napisom: Ego autem šteti in monte, si-cut prlus (Font. 10, 10). In v drugič so bo dvignil kip Marijin nad svetiščem sedaj porušen od silovite vihre svetovnega orkana in zopet se bo lesketal napis: »Jaz pa sem stala na gori, kakor poprej.« 9e ena zanimivost izmed tisoč in tisoč. Po besedah legende: »Reci ljudgtvu, naj mi tukaj hišo zida in me milosti p rosic, so res začeli zidati veličastno baziliko 1. 1541. Ko so kopali temelje, se je med skalami prikazala štirioglata, uglajena plošča iz bledorumenka-stega marmorja, na kateri so okoli in okoli ob robu z lepimi gotiškimi črkami čeduo izdolbene besede angeljskega pozdrava; sredi obrobka so pa v poprečnih vrstah vsekuna razna znamenja (n. pr. golobje, labudi, pelikani, rože, zvezde itd.) v malih kolobarih to-larjevo velikosti, Odkod je ta kamen med skale pustega vrha zašel, zgodovina niti najmanja ne ve. Bržkone je morala že v prvih časih krščanstva stati na sv. Gori cerkev ali kapelica, ki so jo za časa beneško-turških vojska porušili Saraceni Naj si bo karkoli, ta najstarejša svetinja svetogorska (čez dve tretjiui je je izginilo let« 1786, ko je bilo svetišče zatrto in razdrto) je bila vdelana v marmornat obod ob steni, na evangelijski strani oltarja sv. Jožefa. Ko so treskale na sv. Goro granate in železna toča svetovne vojsko, so ta kamen avstrijski vojaki, bržkone po nasvetu kakega vojnega kurata ali dobrega častnika, shranili za veliki oltar, kakor ludi mnogo drugih dragoceuosti. Ko so očetje frančiškani izkopali iz razvalin veliki oltar, so našli tudi ta najstarejši preslavni spomenik in ga dvignili z neizmerno radostjo iu sedaj čaka, da bo vzidan zopet v novo, veličastno baziliko. Grob prvega slovenskoga kardinala Mis-sije jo tudi odkrit, telo lepo ohranjeno, nagrobni .spomenik precej poškodovan. Barbarsko delo pu vrše oni romarji (zlasti Furlani), kateri rušijo kos za kosom iz raznih marmornatih plošč, oltarja, spomenikov itd., ki so ostali in si nosijo tako »spomine« na svoj dom. Šo muogo zanimivega bi se dalo povedati o razvaliuah, o delu očetov frančiškanov itd., toda nedostaja prostora. Sv. Gora je zopet oživela. Dan za dnevom prihajajo številnejši romarji, bivši bojevniki, očetje in matere padlih junakov . Ko seiu stal na sv. Gori in zrl ua zgodovinska Ua vročih bitk in na Sočo spodaj, ki je tekla ne zeleno-modra, marveč vsa blatna in umazana vsled večdnevnega deževja, sem so spomnil na stihe italijanskega pesnika Car-duccija, ki je pel še pred leti: Su da moDti Carpazi a la Drava, Da la Bosuia n le tessalo ciine, Dove geme ln Vistoln schiava, Dovo siiona d i pianti il Balcan ... Genti oppresse, sorgete, sorgetel Uno i i cuore, uno il patto, uno il grido: Ne stranicr, nč oppressori mai piUl Od Karpatskih grebenov do Drave, Jutro-vi m-* urednikom, v katerem zagovarja vladno člane pododbora za uradniški zakon in sramežljivo napada zastopnik.) opozicije, nam poroča naš belgrajski poročevalec: Govoril sera 7. zastopnikom SLS v tem odboru bi ga vprašal, ali Reisnerjeva izjava odgovarja dejstvom, na kar mi je odgovoril sledeče: Nočem se baviti s hvalo in zaupanjem, katero mi je izrekel sam gospod Reisner za delo za uradniški zakon, vendar je potrebno, da odgovorim g. Reisner ju z ozirom na neko netočno izjavo. On trdi namreč, da zastopniki SLS mnogokrat niso prišli na pododborove seje, akoravno jih je on sam prišel večkrat v njihov klub klicat. To je popolnoma netočno. Zastopniki SLS v pododboru za uradniški zakon so se udeležili vseh sej, razen dveh, ko so bili zadržani z intervencijo za pomoč pasivnim krajem in radi vpoklica rekrutov letnika 1898, ko so bili pozvani, da pridejo v teh zadevah, ako morejo, tedaj v ministrstva. Treba je pa naglasiti, da sam g. Reisner, ki vodi toliko kontrole nad svojimi tovariši, ravno tako ni prisostvoval na dveh sejah, ko so obravnavali ravno najvažnejše stvari v uradniškem vprašanju sploh in uradniškem zakonu specialno. Nadalje je treba poudariti, da zastopniki SKS v treh ali štirih sejah niso bili navzoči, ko se je razpravljalo o zelo važnih zadevah. G. Reisner je sam priznal, da g. Kurbegovic sploh ne prihaja na sejo. Toliko je pripomniti, da se vidi delo vladnih zastopnikov v tem pododboru. Kar se tiče Rei-snerjeve izjave, da mu je nerazumljivo, kako je član SLS predlagal, naj bi ple-liem p;lilamenta razpravljal o pragmatiki v podrobni debati, mu bo jasno, kadar bo ^recital poročilo tiste seje, na kateri jo to g. Sušnik predlagal In motiviral. Popolnoma pravilna je namreč informacija, ki jo je prinesel ^Slovenec«, da bo uradniški zakon veljal od početka novega bud-žetnega leta, pa bi zato ne škodovalo, ko bi se predmet tega zakona razpravljal pred plenumom parlamenta, ker bi zakon tedaj bil dobro premišljen in bi bil neuaj vreden ter bi mogel uradništvu mnogo koristiti. Končno je g. poslanec pripomnil, da za poročila v »Slovencu« ni odgovoren poslanski klub, ampak :;Slovenčeve poročevalec. — Zdaj je pa g. Reisner našel, kar je iskal. -f- Politična morala demokratov. ^Jutro« so vsak dan zaganja v staro liberalno strujo in ji očita kot največjo pregreho, da se »pogaja z raznimi nasprotniki demokratske stranke«. V isti sapi pa lazi eden izmed njegovih matadorjev okrog narodnih socialcev, da jih pridobi zase, ponujajoč jim razna korita z besedami: >Saj imate še mnogo ljudi, ki jih bo treba preskrbeti!« + »Njegovo Prevoshoditeljstvo«, vrhovni gosudar in namestnik carjev, general baron von Wrangel se je izvolil zopet podati na inšpekcijsko potovanje po Jugoslaviji v spremstvu »vojnega atašeja za Jugoslavijo«, generala Potockega, in dveh svojih adjuitantov ter je v tej lastnosti žc inspiciral granične čete v Dalmaciji. Povsod ga sprejemajo naše oblasti in ruski monarhisti. Vsa ta gospoda potuje seveda aa državne, to jc, na naše stroške, oziroma zastonj v posebnem oddelku, kakor se spodobi za tuje suverene in njih predsta-vitelje. Naših čet general Wrangel ne in-spicira. Ako bo Pašičev režim še kaj časa ostal, sc pa utegne tudi to šc zgoditi. j- Prvi pojavi »nove« Radičeve politike. Zagrebška »Narodna Polil ika« poroča o tem-le slučaju: 8. t. m. sta imela poslanca Hrv. ptičke stranke St. Barič in dr. Janko Šimrak v Vivodini shod, na katerega je prišlo zelo veliko kmetov. To seveda ni bilo všeč radičevcem. Eden njihovih voditeljev — Ivan Frlan — je pozval občinskega beležnika Farkaša — demokrata. naj sestanek nemudoma razpusti, drugače da ga bo tožil na višji državni oblasti. Farkaš se je prestrašil in sestanek razpustil. Tako so se na delu proti Ljudski stranki bratsko znašli »belgrajska hatlnaška oblast* in »revolucionarni« radi-čevci. To je menda začetek nove politike ' Radičevi stranki, ki v zadnjem času tako tišči za demokrati. -i- Siaiišče popoiarov v sedanjem po-oiaiu. ~r">rriero d' Italia« Izjavlja, da mora vlada vztrajati na svojem mestu in braniti ustavo; ako tega ne bi storila, bi se morala poklicata na odgovornost pred vrhovno sodišče, + Razvoj v italijanskih socialističnih vrstah. K soc. stranki — maksimalistom — jc pristopilo doslej 34 poslancev. Ker se je Generalna konfederacija dela izrekla proti maksimalistom, so le-ti ustanovili svoj lastni centralni odbor strokovnih organizacij. Dnevne novice. — Pri koncertu škofjeloškega pevskega okrožja, ki se vrši v Društvenem domu v Škofji Loki v nedeljo, dne 15. t. m. ob pol 4. uri popoldne, bo pela »Ljubljana« več efektnih pesmi s svojega zadnjega koncerta. Opozarjamo na to izredno prireditev, posebno tiste prijatelje lepega petja, ki nimajo prilike slišati našega največjega pevskega zbora v Ljubljani. — Dr. Karel Triller, v drugih ozirih vse časti vreden gospod, je neozdravljiv na polju antiklerikalne frazeologije. To se vidi po daljšem odmoru zopet iz njegovega uvodnika v včerajšnjem »SI. Narodu«, kjer se trudi dokazati nujno potrebo »nove napredne in resnično demokratične grupa rije«, da se-namreč s pomočjo starini združenih nesesetarjev onemogoči v Ljubljani zmaga ljudskih strank. Pravi namreč, da SLS zato ne sme v Ljubljani zopet priti do veljave, ker je »versko nestrpna do nekulturnosti, v novi dobi tudi plemensko šovenska in končno napram državi očitno defetistična«, Gospod doktor Karel Triller, ki se ponaša, da ni prišel še nikoli v navskrižje s svojo vestjo, čistodobro v e , da vse to ni res, in vendar to trdi. Toda pustimo, naj gospod doktor spravi to v sklad s svojo vestjo, kakor sam ve in zna, mi mu le to svetujemo, naj, kadar se poda zopet v boj zoper »črni klerikali-zem«, vsaj pravilno citira izreke iz »klerikalne« literature in naj ne zamenjuje avtorjev. Zakaj izrek »Bonum cestamen cer-tavi et fidem servavi., .« se glasi nekoliko, čeprav ne bistveno, drugače; kar pa je glavno, ni iz Sv. Tomaža, ampak iz Sv. Pavla, Mi bi dr. Trillerju to še odpustili, ampak »Jutro« mu čisto gotovo ne bo, kajti tam tudi vodo, da tega ni izrekel sveti Tomaž. — Kakor ti meni, tako drugi tebL »Slovenski Narod«, ki je danes postal iz-rečno glasilo starinov, je zadnji dve leti dosledno in z nenavadno perfidijo napadal SLS in njeno č&sopisje, češ da je proti kralju in dinastiji, ker je proti vidovdanski ustavi, nas obmetaval z »boljševiki«, ;>de-fetisti«, »sovražniki države«, »avstrija-kan'ti'< in podobnimi cvetkami liberalne istim orodjem, in kar je najhujše, ljudje iz istim orodjem, in kar c najhujše, ljudje iz lastnega tabora. Tako je dr. Kukovec na shodu v Slovenski Bistrici napadel »Slovenski Narod« in starine, rekoč: »Iz tega vidite, na kakšno polje se spuščajo naši revizionisti (pri čemer je očitno meril na starine in pristaše zagrebških resolucij), namreč v borbo proti kralju, kar more vse naše državno življenje za dolgo dobo le zastrupiti.« —■ »Slovenski Narod« se vsled tega zelo hudujc na dr. Kukovca, toda čisto po krivici, ker sc »Narodu« godi čisto prav. On je sam dolgo psoval vse re-vizioniste, da so proti kralju in državi, naj zdaj sam dela pokoro za svoje — najnovejše revizionistično stališče, — Anarhija v šoli. Na Krki so iz šole spodili cerkvene pevce, pevci nekega društva pa poljubno uporabljajo v šoli harmonij in sobo zoper voljo lastnika. Naduči-telj, nekdanji Slomškar, se jc od znotraj zaklenil v šolsko sobo in je ni hotel odpreti kraj, šol. sveta predsedniku, v tem slučaju župniku. Po znani naredbi učitelj pač lahko uporablja šolske prostore z učenci, a kako more delati privatno društvo zoper voljo lastnika? In med več društvi le tisto, ki jc učitelju všeč? Kdo tukaj odloča, ali upravitelj ali lastnik? Dalje sc smejo sicer šolski prostori pod učiteljevim vodstvom uporabljati v prosvetne namene, a na Krki je neko društvo kar meni nič tebi nič priredilo šolsko podstrešje za svojo društveno dvorano in jo klenilo. Z isto pravico lahko še katero drugo društvo postavi svoj oder v šoli. Ali ni to prava anarhija v šoli? Litijsko glavarstvo jc (16. jun. 1922, št. 9601) najprvo igro prepovedalo, dokler ne bo dvorana kolavdirana. Na pritisk od drugod je potem isto glavarstvo dovolilo igro za 25. avg. brez Icolavdacije, kljub nevarnemu odhodu po tesnih stopnicah iz podstrešja. Na to je dvorano zopet prepovedalo 2. avg. 1922 št, 11.842 in 21. sept, 1922 št. 9904, a te dni menda zopet dovolilo brez kolavdacijc. Kajne, to jc redi O kolavda-ciji bomo poročali, ali veljajo strogi varnostni predpisi samo za nekatere dvorane, Kraj. šol. svete poznajo zdaj "samo takrat, ko jc treba plačati. Če ima res pravico vsako poljubno društvo prirediti šolske prostore za svojo društveno dvorano zoper voljo lastnika hiše, o tem bo razsodilo civilno sodišče.. — Naši obrtniki in prijatelji obrtništva sodnih okrajev Novo mesto In Trebnje sc vabijo k važnemu zborovanju v ponde-Ijck 16. t. m. ob 10. uri dop. v Rokod, domu v Novem mestu, Razgovarjalo se bo o ustanovitvi okrajne Obrtne zveze, zato pridite polnoštevilno, — Obrtna Zveza. — Predavanje za vinogradnike, V nedeljo, dne 22. t. m. ob 9. uri zjutraj se vrši na kmetijski šoli na Grmu predavanje za vinogradnike: Kako je ravnati i letošnjim mostom in vinom. Predava ravnatelj g. B. Skalicky. Ker se je bati, da bo letošnje vino vsled slabega vremena v trgatvi nestanovitno, jc predavanje za vinogradnike velikega pomena in jc želeti, da se ga v obilnem številu udeležijo. — Smrtna kosa. V Zagrebu je 11. t. m. umrl zdravnik dr. Nikola Winterhalter, star 50 let. V narodnem predstavništvu je bil član Narodnega kluba. — Prenos zemeljskih ostankov dr. Pačua. Dne 11, t. m. so prenesli zemeljske ostanke srbskega finančnega ministra dr. Lazarja Pačua iz Vrnjačke Banje v Belgrad. Paču je bil najboljši srbski finančni minister, ki je pred svetovno vojno uredil srbske finance, — Radi elementarnih nezgod v Sorški dolini sc je morala prekiniti na avtomobilni progi z Škofje Loke v Železniki vožnja od Selc do Železniki j avto , pa obratuje tudi nadalje od kolodvora Škofja Loka do Šele in sicer po dosedanjem voznem redu. Odpade le vožnja od večernega vlaka v Selco, Za pričakovati je, da bo redni promet do Železniki zopet postavljen koncem prihodnjega tedna, — Za ponesrečeno Orlico Dukičevo (Djakovo) so doslej zbrali češkoslovaški Orli in Orlice 21,259 Kč. Dukičevo ie poškodoval na nogah vlak pri povratku jugoslovanskih Orlov iz Brna v Vdsslawu. Prvo pomoč je dobila v okrajni bolnici v Badenu, kamor so jo hodili obiskovat in so zanjo bratsko skrbeli češki Orli z Dunaja. 17letna šivilja Terezija Dukičeva je ozdravela in ji je s pomočjo organizacije obstoj zagotovljen, — Svobodomiselna Praga za sv. Jana Nepomuka? 6, oktobra je občinska komisija sklenila vstaviti v proračun za 1. 1923 tudi 5000 Kč. za popravo kipa sv. Jana Nep. na Janskem trgu (za mostom Svato-pluka Čecba), ki so ga 1. 1920 neznani zli-kovci poškodovali. — Prošnje ta štipendijo. Ministrstvo prosve-te jo odredilo z odlokom z dno 4. oktobra 1022, P. br. 5987, da se prošnje za Štipendijo slušateljev univerzo iu visokih Sol vložijo po izvrSonem vpisu pri pristojnem rektoratu, ki prošnjo predloži pokrajinski upravi. Prošnjo morajo biti opremljeno u potrebnimi dokumenti. — Nadzorstvo obrtnih nadaljevalnih šol. Ker jo dosedanji nadzornik obrtnih nadaljevalnih Sol v Sloveniji g, univ- prof. inž. Jaroslav Foerster odložil uadzorstvo, jo oddelek ministrstva trgovino in industrijo Imenoval g. Mihaela Prosta, prof. na Tehniški srednji Soli v Ljubljani, za nadzornika navedenih gol. — Kako se prijavljajo obratno nezgode. — Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani ponovno opozarja vso delodajalce, ki zaposlujejo osebe, katero so po zakonu za zavarovanje delavcev za slučaj bolezni in nezgodo zavarovane, da morajo v zmislu § 99. tega zakona vse obratno nezgode, ki se pripete njih uslužbencem, v dveh izvodili prijaviti potom pristojno poslovalnice na Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani ua tiskovinah, ki so dobo brezplačno pri vseh poslovalnicah okrožnega urada. Dogaja se, da delodajalci nezgodo prijavljajo bodisi naravnost političnim oblastem (okrajnim glavarstvom, mestnim magistratom) ali pa okrožnemu uradu, kar pa ni pravilno in jo v stanu, da povzroči zakesnitev v priznanju nezgodnih rent. To navodilo pa no volja za one zavarovance, ki so člani bratovskih skladnic iu blagajen prometnih podjetij, za katero v panogi bolniškega in nezgodnega zavarovanja okrožni urad ni pristojen. — Imenovan je dr. Job. Kratochrtl, ravnatelj deželno vseučiliščne knjižnico v Brnu, za zapriseženega tolmača moravsko-šlezkega višjega deželnega sodišča za francoščino, italijanščino, nemščino, angleščino iu srbohrvaščino. — Volkovi vedno bolj pogumno uastopajo mi Kočevskem. Vaški pastirji ženejo živino douiov že pred mrakom, ker tudi živa govedina ni več varna pred njimi. Od več strani se čuje, da so raztrgali koze, ovco in kravo. Tudi za ljudi m ponoči več varno- — Tatvina. Peku Jakimu v Stožcali jo bilo ukradeno na stanovanju iz obleko: 4000 lir, 800 rliuarjev, potne listino in še nekaj malenkosti. Sumljiv tatvine jo neki krojaški pomočnik, kt jo tisto noč tam prenočeval, zjutraj pn jo žo zolo zgodaj pobrisal naprej. — Francoski krompir. V včerajšnjem oglasu pod tem naslovom jo bila cena za 100 kg pomotoma uavedena a fr 22, mesto pravilno 21 fr. — Tatvine' v vlaku. Dno 7. t. m je bila med vožnjo Iz K ar lovcu do Ljubljano v monakovskem vozu soprogi Rudolfa KrneBta Bauerja ukradena zelena volneua lopa, vredna 2500 kron. — Francu Zernecu jo bila med vožnjo iz Ljubljano do L.i-verco ukradena rjava usnjena listnica, v kateri io bilo 850 Din, železniška legitimacija, orožni list in članska Izkaznica. _ _ štajerske novice. š Za Inpana r Ljutomeru je bil namesto od-stopivšega g. Kukovca Izvoljen g. Ludovlk Babnik. S Vpokojen je orožniški poveljnik v Celju g. kapotan RamrotU. š Za prvi letnik srednja kmetijske šola o Mariboru so potrebujejo honorarni učitelji (profesorji) za sledečo prounieto (v oklepaju jo navedeno število tedenskih ur v orvern odnosno dru- __Strti« 3 \ ...... ■ 1 »m MMMlni): slovenski In srbohrvatskl Jezik (3—2), tuji Jezik (francoski ali nemški, izbira uče neo, 2—2), geografija (2—2), matematika (8—3), rizika z meteorologijo (4—2), kemija * agrokemijo (4-4), zemljemerstvo (0—2), botanika (8-2), zo-ologija (8— t), narodna ekonomija (0—2), stenografija (neobligatno t—l) petje (neobligatno t—1). Gg. profesorji, ki bi mogli in hoteli predavati svo-. je prodmeto v navedeni šoli, naj to nemudoma javijo pismeno direkciji srednje kmetijske šole v Mariboru (vinarska šola). š Od domu Jo pobegnilu Terezija Rebevšek iz Spodujo Hudinje pri Celju. Kebevšek je stara 17 lot, male šibke postave, okroglega obraza, rjavkastih las, sivih oči. Primorske novice. p FaHsli hi bolniško blagajne. Za tržatta okrajno bolniško blagajno so fašisti zascdlt tudi bolniški blagajni v Gorici In Tržiču. Zdravnikom in uradnikom so dovolili, da nadaljujejo svoje posle. p Fašistorska nasilja v Postojni In okolici. Kakor poročajo Iz Postojne, so jo vozil minulo soboto zvečer in ponoči po tamkajšnjih krajih ka-mijon fašistov, ki so snemali slovensko napise in jih nalagali na voz. Vmes so jim prav prišlo tuHt samokolnlce, lostve in droge tako pripravo. Do. mačlni na pobalinstvo niso reagirali. p Rozreljavljenje ljudskega štetja r Dekanlb. Uspehi zadnjega ljudskega štetja v volild, zavedni slovenski istrski občini Dekani Italijanom niso bili po volji. Zato so štetjo enostavno razveljavili in odredili revizijo. Tu bodo seveda skušati s ailo in zvijačo potvoriti resnično stanjo stvari, da jo dekanska občina vseskozi slovenska Iu š« prav nič potujčena. Gospodarstvo. g Vaino za vso trgovcu in industrijeet Ha svoje posredovanje jo trgovska In obrtniSka zbof niča v Ljubljani dobila dno 12. okt. sledečo brzojavko: »Na Vaš telegram od 10. oktobra ukazano odboru, da tudi za prispelo trgovsko blago Izda dovoljenja samo za uvoz brez pravice za nakup deviz. Generalni inšpektor Jakovljevič. J. br. 18220. g Žitni trg. Na novosadski produktivni boni notirajo žitu sledečo ceno: pšenica 18.40—18.50 K, ječmen 1100 K, oves 10.00 K, pšanična moka (št. 0) 20.00 K, št. 2 19.00 K, št. 6 17.08 K. Tondenca slaba. g češkoslovaško posojilo Jugoslaviji. Kakor poročajo >Novostl<, gro za tem, da dobi Jugoslavija ua Češkoslovaškem posojilo v znesku 200 miljonov čsl. kron v svrho Izjednačenja našo valuto s češkoslovaško. O tem posojilu se bo razpravljalo na bodočem sestanku ministra Kumanudija In Plavšiča s češkoslovaškim finančnim ministrom dr. Raši-nom. g Sejmsko poročilo iz Maribora. Na sejem dno 10. oktobra so prignali 57 volov, 117 krav, 1 tele, skupaj 175 glav. Z ozirom na malo množino živino so ceno nekoliko poskočilo, kupčija je bila slabu. Ceno: debeli voli kg živo teže 82—85 kron; poldebeli 28—81 K; plemenski voli 28—80 kron; klavno krave 26—80 K; plomensko kravo 20—2!) K; kravo za klobasarjo 16—18 K; molzno in breje kravo 20—25 K; mlada iivina 24—82 Ki g Belgrajske cene krnhu. Od 12. okt, naprej do 18. okt. je v Belgradu nastavljc« na cena belemu kruhu kilogram po 6 Din, črnemu pa 5 Din. g Maiarska zunanja trgovina. Mažarska je izvozila v aprilu blaga za pet miljonov frankov, v septembru pa samo za 1.7 milj. frankov. g Zrakoplovm zveza med Varšavo in Carigradom. Med Varšavo in Carigradom jo uvedena dvakrat na teden zračna pošta. g Cene prešiijemu mesu, in masti v Bef.ko-reku. V Bečkereku so si stavili mesarji bratjo Ba-kaliči za nalogo, da pobijajo draginjo s tem, da s<( klali prešičo veliko cenejšo kot drugi mesarji iti sicer so prodajali prešičjo meso po (50 K, a mnst po 115 K. — Dosegli so splošen padec cen. M. J. BORZA. Zagreb, 12. oktobra. Devize: Budimpešta 2.4t -2.71, Berlin 2.15-2.75, Italija 2 70—2.71, London 276.50-281.50, Now York 62.50-63.50, Pariz 1.781/, —4.83i/j, Praga 222.50 - 226.50, Dunaj 8.40—9.80, Curih 11.75—1185. — Valute: Liro 2.66—2.70, dolar 61.50—62.50. Curih, 12. oktobra. Devize: Budimpešta 0.21'/,, Berlin 0.22, Italija 22.90, London 23.79, Now York 586.—, Pariz 40.60, Praga 1815, Dunaj 0.0070, Bukiirešt 3.80, Sofija 3.3o, Zagreb 2.05>/a, Varšava 0.05'/,, Holansko 208.40. — Valute: n.-a. krone 0.0078. LJsj^iansRe novfeS; lj Telovadna akademija šentpeter-skega Orla. Cenjeno občinstvo opozarjamo na to, da se vrši telovadna akademija šentpeterskega Orla v nedeljo, dne 15. t, m. točno ob pol 8. uri zvečer in ne ob 8< uri kot je bilo včeraj pomotoma javljeno< Preprodaja vstopnic od danes naprej V trgovini Ničman. lj Svinjska afera, Malodane vsi jugoslovanski listi se bavijo z dovoljenjem, Id ga je baje dalo finančno ministrstvo izvoz-niški firmi »Promesa«, da sme izvoziti 28.000 debelih svinj po starih carinskih postavkah, ako odstopi ministrstvu za socialno politiko 15 vagonov masti za polovično tržno ceno. Na to stvar je javnosti opozoril najbolj dr. Žerjav sam, in sicer s tem. da je v svrho volivne demagogije za ljubljanske občinske volitve na sestanktt demokratskih zaupnikov uradnikom napovedal, da bo dal mednje razdeliti orne-i njeno mast, pri čemer je previdno dostavil, da si kljub temu onega dovoljenja ne upa še podpisati, da bi mu nasprotniki ne Sfrw 4 SLOVfcffEC, dnte 18. olffoBtt 1022. Stev. 235. očitali pri tem kakšnega zaslužka. To se je precej vsem sumljivo zdelo. Čemu obljubljati uradnikom ceneno masd, potem pa reči, da stvar še ni gotova, hkrati pa priznati, da je dano dovoljenje? To je takoj vrglo čudno luč na ministra za socialno politiko, ki se hiti ie vnaprej zavarovati. Sicer pa »Jutro« samo sporoča, da dovoljenje za izvoz onih prešičev po stari tarifi ni perfektno in da bo finančno ministrstvo zdaj šele preiskovalo, v koliko so bili omenjeni prešiči nakupljeni še pred carinskimi poviški. — To je nova zagonetka! — Včeraj je bilo po Žerjavovem zatrdilu na shodu zaupnikov od strani finančnega ministrstva vse perfektno (manjkala je samo še privolitev ministrstva za socialno politiko), danes pa »Jutro« zagotavlja, da dovoljenje še ni dano! — Najbrž so se gospodje ustrašili časopisne kampanje proti temu »gšeftu« in tako uradniki zdaj res ne bodo dobili masti. Morebiti bo dr. Žerjav izposloval onim, ki bodo volili za mladine, v nadomestilo par vagonov — šmira. lj Prosveta Krakovo-Trnovo. V nedeljo, 15. f m. ob 10. uri Probnda< v Ljubljani. V nedeljo dne 15. t. m. ob 10. uri se otvori druga šolska razstava na tehn. sr. šoli (pritličje desno) s slavnostnim govorom prof. Volavška-Razstava bo vsebovala dela slušateljev preteklega leta iz slikarstva, grafike, narodne ornamentike in kompozicije ter drugih teoretičnih predmetov. Slike bodo tudi na prodaj. Šolsko vodstvo vabi cenjeno občinstvo, da si ogleda razstavo. Vstopnina je ■ uala. lj Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. Zadnja skupna pevska vaja pred koncertnim na- stopom se vrši danes v petelr, dne 18. t m. ob tri četrt na 7. uro zvečer v dvorani pevskega zbora. Vsi in točno! — Odbor. lj Kako delajo v Ljubljani sladoled? Poročajo nam: Za 5 litrov sladoleda se vzame 5 zrnc saharina, malo rumene barve, 5 kapljic limonove kisline in pa primerno množino vode. Ta zmes se dene v lonec z ledom in led osoli in vrti lonec v ledu toliko časa, da se vse stTdi. Jajc in sladkorja ne de vajo zraven; čemu tudi, saj tak pobarvan led tudi brez tega izborno tekne sladkosnedežem. lj Prodaja moke. Tvrdka Viktor Šober, Vodnikov trg prodaja banailso moko, katera je boljša kot amerikanska, za pecivo kg K 22, za kuho kg K 21 in za kruh kg K 19. lj Ljubljanski šahovski klub ima svoje igralne dneve vsak dan v Narodni kavarni; obligatni igralni večeri so ob sredah in sobotah od 6. ure naprej. Redni zimski turnirji se prično v ponedeljek 15. okt. ob 6. uri zvečer. K splošnemu turnirju imajo dostop vsi klubovi člani, ki še nimajo pravice do igre v ožjem turnirju. Priglase sprejemajo odborniki do pondeljka. Turnirski red je razviden v klubovem lokalu v Narodni kavarni. lj Krojaška zadruga o Ljubljani naznanja, da se vršijo pomočniške in mojstrske preizkušnje tekom novembra t. 1. S potrebnimi spričevali in učno pogodbo opremljene prošnje za pripustitev k preizkušnji je vložiti do konca oktobra t. I. v zadružni pisarni, Gosposka ulica 5. lj Tatvina kolesa. Dne 9. t. m. je bilo Juliju šušteršiču izpred pisarne v Volfovi ulici št 3 ukradeno kolo znamke >Puch«, vredno 3000 kron. Strašna vremenska katastrofa na Juž. Kitajskem. Iz Svatova na Južnem Kitajskem jc te dni dospelo v Ljubljano pismo našega rojaka g. dr. Razlaga, ki živi tamkaj že 30 let. Pismo podaja podrobnosti o strašni katastrofi, ki je letošnje poletje zadela mesto Svatov in okolico. Iz pisma posnemamo: »Kakor so gotovo tudi Vaši časniki poročali, smo imeli tu grozen orkan s tri metre visoko plimo nad normalom, ki je uničila mesto in okolico. Zavihralo je ob 11. uri ponoči in trajalo do 6. ure zjutraj. Divjal jc strašen vihar, dež je lil v potokih, a morje je 3 m visoko planilo preko obali in zalilo, oorušilo, odneslo vse, kar je doseglo. Električna napeljava je odpovedala in mesto je zagrnila strašna tema. yse, kar je bilo živega v pritličnih prostorih, ljudje in živina, je postalo žrtev slanega elementa. Tretje nadstropje moje hiše se je zrušilo, posteljo mi je strlo in le [>o srečnem slučaju sem si rešil golo živ-jenje, vse drugo je propadlo. Ker so bile porušene tudi vse brzojavne zveze, ni bilo mogoče od nikoder poklicati pomoči, šele tretji dan se je odpeljal v Hongkong par-nik s poročilom o grozni nesreči Prepuščeni smo bili sami sebi. Položaj je bil nepopisen. Mesto in okolica sta bila pokrita z mrtvimi človeškimi in živalskimi trupli. Samo ljudi je utonilo mnogo nad stotisoč, a raznih živali še znatno več. Po uradih, klubih, hotelih in zasebnih stanovanjih vse uničeno, ravno tako po skladiščih in zalogah. Več velikih parnikov se je potopilo, druge je vrglo na obalo. Povsodi se jc širil neznosen mrliški smrad. Delavca nikjer nobenega, ker je imel skoraj vsak sam v svojem lastnem stanovanju mrtveca ali vsaj vse narobe. Kaznjenci so še četrti dan hodili v verigah okolu po mestu. Vendar so kitajske oblasti in prebivalstvo v tem položaju začuda mnogo storili. Občutno je manjkalo živil. Mesa nikjer nobenega, a rib nihče ni maral jesti, ker je bilo morje polno gnijočih človeških in živalskih trupel. Slana voda je uničila tudi vsa polja daleč na okoli; v porušenih vaseh marsikje ni ostal živ niti en človek. Prosveta. pr Spored koncerta operno in koncertne pevke ge. Zdenke Gregurii, ki se vrši v petek, dna 13. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani Filharmonično družbe. 1. Mozart: arija Kerubina in arija iNe znam samt iz opere vFigarova svatba«;. 2. a) Hatze: Hajka, b) Konjovič: Pod pendžeri, c) Vilhar: Nezakonska mati. 3. Čajkovskij: Koncertna parafraza za klavir. 4. a) Saint Saens: Arija iz opere .Samson in Dalila«, b) Pucclnl: Molitev iz opere ;>Tosca<. 5. a) Zaje: Domovini i ljubavt, b) Schwab: Zdrava Marija, c) Bajlč: Po gradini. 6. Grilnfeld: Romanca za klavir. Gounot: Arija Margarete iz opere .-Faustc. — Klavirske komade igra in spremlja na klavirju gospa Kokot — Prodprodaja vstopnic j pisarni Glasbene Matice. Cerkveni vestnik. " e Marijina kcmgregacija sa gospodične in n gdč. učiteljice pri sv. Joiafn. Prvi redni sestane] v novi kapeli v ponodeljek, dne 16. t m. ob četi na 7. uro zvečer. e Marijina kovgregaeija za gospe pri sv. Jc iefu. Prvi redni sestanek v novi kapeli v torek dne 17. t. m. ob 5. uri popoldne. Dijaški vestnik! Orel Krakovo-Trvovo. Danes ob 8. uri zve čer redni fantovski večer z zelo važnim sporedoir Strogo obvezen za vse člane. Vsi polnoštevilno! Lužiški Srbi so ustanovili v Khrosčicach (sr< disce kaloliškonarodnega gibanja) — pod vplivot tabora v Brnu — prvi orlovski odsek z imenot >MlIčenskk. Kusineki visokošolci in profesorji (150 ili nov) v Pragi so si te dni ustanovili svoj orlovsi odsok. Almanah hrnukega tabora izide v kratkem Brnu, Stane 10 Kč. >Orek IX. in X. števili (dvojna) izide koncom t. m. kot spominska st< vilka tabora, bogato ilustrirana. >Mladost« št. 9 je razposlana zadnje dn 10. st. se tiska danes. št. 8.—12. so polne slik. Poizvedovanja. Našla se je vojaška listina, glaseča so n ime Preh. Dobi so v naši upravi. Pozabila, se je v sredo 11. t m. v čakal nit 3. ra/,r. v hkofji Loki ročna košarica. Pošten naj djtelj se naproša, da jo odda proti odškodnini ' gostilni Joško Hafner na postaji Sk. Loka. Meteorologično poročilo. Ljubljana 306 m n. m. viš. DR. DEMŠAR ne ordinira do preklica. UČENCA za mizarsko obrt sprejme takoj BAUDEŠ ŠTEFAN, mizarski mojster, št. Vid pri Stični, Dolenjsko. železninarja tvrdka Trgovskega pomočnika takoj sprejme Erjavec & Turk Ljubljana Instrukcije nižje - gimnazijcev išče visokošolec. Ponudbe na upravo -Slovenca« pod ■jDobcr inštruktor 4305*. Instrukcije gimnazijcev išče visokošolcc (jurist), dober inštruktor. — Ponudbe na upravo Slovenca« pod »USPEH 4306«. Samostojno kuharico dobro izurjeno, ki bi opravljala vsa hišna dela (3 sobe, perilo), išče rodbina 3 odraslih oseb. Mesečna plača 250 dinarjev. Potni stroški se povrnejo. Prepise spričeval na gospo RAJOVIC. Vojvode Milcnka 32, BELGRAD. 4315 PRODAMO večjo množino lepega, čistega ' makufaturnega papirja! Naslov v upravništvu »Slovenca« pod številko 4332. MISS FARLER intcrvifws pupils wishing to take ENGLISH LESS0NS at Dunajska cesta 25. Irom 11 till 12 Mondays and Thursdays. Do,ga zlata damska verižica r»o ugodni ceni NAPRODAJ. — Naslov se izvr v upravništvu i-Slo-venca« pod številko 4333. ■ BBBBBBBBBBBBBSIBBBBg Poravnajte naročnino! xlati lopatic, Vato zorjev trg štev. 7. URARSKA POPRAVILNA DELAVNICI Seliškar Ivan, Pot v Rožno dolino it j (Ceno in točno.) ZALOGA POHIŠTVA: F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17. 1000 K nagrade dobro ohranjen PLETILNI STROJ, ki bi bil naprodaj. — Ponudbe pod »Plc- tilni »troj 5 »Slovenca«. do 10« na upravništvo 4318 kraste, lišaje odstranjuje Rri Človeku in živalih laftoSmazilo, ki je brez duha in ne maže perila. 1 lonček za 1 osebo po pošti 5 Din. pri TRNK&ei, lekarna LJubljana, Slovenija. spodnja krila, predjiasniki, stezniki najceneje pri: l Movic Ki t Soss Ljubljana, Mastni trg štev. 19. Skupno sobo iščeta 2 uradnici. Event. sta pripravlja poučevati otroke. — Ponudbe i upravo lista pod »Dve uradnki Enonadstropna hiš; z 9 stanovanji na SELU naprodaj. — Vprai se: Vodmatska ulica številka 4 3Joste pri Ljubljani. 43 dcgrajr.ua 1. 1922, z zdravo solnči lego v Ljubljani, obstoječa iz S ti s kuhinjo, pralnico, kopeljo in i pritiklinami, z elektr. razsvetljavo i centr. kurjavo, prosta takoj. Juto macije pri upravi lista pod št. 439 NAPRODAJ JE "mi parcela 1112 m2 za hranilničnimi hišami. — Več pov« v »HRANILNICI KMEČKIH OBČI? v Ljubljani. 4? Dvonadstropna hiša z velikim dvoriščem in vrtom v eni izmed najlepših siuihS naprodaj ali jo zamenjam zzaveu°. kim dvoriščem ali skladiščem v bližini kolodvora. Naslov pri anončni družbi Aloma Companjr, Ljubljana, Kongresni trg 3. Palača „Hotel Miramare' Caslno des Etrangers (Cercle prlve) dnevno olvorjen. v fedafa koozordi ^krnom«. Odgurorni ZsŽiiSZi ii Ljl£Maui. 'Jugoslovanska tlakama s UuMJanJL