WllRRY, WERB». \'M DEPENDING OMYOLi TQ PUT J T " IM THE "BAG".
Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah
50,000 POSLUŠA ROOSEVELTAVIND.
Čistilec "Hoover" je marljivo na delu
TT ,	, VJ „_ Indianapolis, Indiana, 20. ok-
Hrvatsko pevsko društvo Zo- tcbra Governer Rosevelt, demo-
' ' V v	<	mi f. I	/-1 V\ /~\ »Jll n A I
kratski kandidat za predsednika,
j je danes doživel svoj največji
triumf, ko je dospel v to mesto
in ko ga je prišlo poslušat nad
. , . .	50,000 ljudi. Ko je Hoover go-
Newyorska rojakinja Mrs. Do- loril y megtu ga j(j sli&alo
ra Fekner je presta a tezko ope-	Q državlj	Indiana.
racijo na želodcu. Zdravje se ji
obrača na bolje.
ra" v Chicagi slavi dne 20. no-1 vembra redko slavnost, tridesetletnico svojega obstanka. "Zo-ra"'goji hrvatsko in slovensko pesem.
Harper's Magazine prinaša v oktoberski številki zelo lep opis Adamičevega prihoda v Slovenijo in tamkajšnjega bivanja. Rojaki, ki znajo angleščino, naj bi Prečitali dotično črtico; posebno priporočljiva je za našo tu rojeno mladino.
Bolniki v Willardu, Wis. V bolnico je moral oditi Mr. Fr. Perovšek. Podvrgel se je operaciji. Pod zdravniško oskrbo se nahajata tudi rojaka Joseph Petal j in Fr. Kokalj.
Ubilo je rojaka Antona žlo-garja v Crested Butte, Colo. Utrgala se je; velika plast kamelja, ki je podkopala pod seboj nesrečnega rojaka. Ranjki žlo-Sar je prišel v Ameriko pred 25. leti, in je največ delal v jamah po Pennsylvaniji. Ranjki zapušča žena, 11 otrok in brata v Chicagi. Star je bil šele 45 let. V stari domovini zapušča mater in dva brata.
V Walsenburg, Colo., je umrl rojak Frank Štrubel, ki zapušča soproga, sina in hčer. Ranjki je šel zvečer zdrav spat, zjutraj so fia pa našli mrtvega.
-o-
Dobrodelna predstava
Dramsko društvo "Ivan Canker" priredi v nedeljo, 28. oktobra, v Slovenskem Narodnem Domu dve kratki igri. Ena je drama v enem dejanju "Ob zadnji uri," druga je burka "Hlačni gumbi." Igralo se bo popoldne in zvečer. Kot sporoča društvo gre ves čisti dobiček od prireditve v pomoč brezposelnim. Cent> vstopnicam popoldne in zvečer so samo 40 centov. Zvečer po igri se vrši ples v spodnji dvorani Doma. Igral bo izvrstni orkester Jackie Zorca. Istotako se sporoča, da bo društvo Ivan Cankar priredilo v soboto večer, 29. oktobra, velik "Hallowe'en" ples v spodnji dvorani S. N. Doma. Tudi to pot b0 igral orkester Jackie Zorca. Občinstvo je k prireditvi radi blagega namena igre prav vljudno vabljeno.
Novi upori kaznencev v
kanadskih zaporih
Toronto, Kanada, 20. oktobra. Sem so dospela poročila, da so Se kaznenci v Kingston državah zaporih, 900 po številu, zno-Va spuntali. Kaznenci so zase dli elektrarno, ki skrbi za razsvetljavo v zaporih. Nastopiti je moralo poleg jetniških stražnikov še 50 policistov, da so u&nali jetnike.
polis je normalno republikansko mesto, toda takega sprejema, kot ga je dobil Roosevelt pred njim ni imel še noben drug kandidat v zgodovini mesta. Ko je Roosevelt najprvo v Claypool hotelu govoril demokratskim delavcem, se je podal na balkon hotela English, odkoder je govoril množici, ki se je zbrala na takozvanem "Monument Circle." Policija je cenila množico na tem ogromnem prostoru od 50,000 do 75,000. Prostor obsega štiri mestne bloke in v sredini se na;haja spomenik veteranom iz civilne vojne. Ves ta ogromni prostor je bil natlačeno poln ljudi. Roosevelt kaj takega še v svojem življenju ni videl. Pred govorom se je vršila parada, kakoršnje država Indiana še ni videla. V paradi so nosili demokrati metle, znamenje, da bodo pometli s Hoover-jem. Napisi različne vsebine, tisoče njih, sol bili v paradi. Eden se je glasil: "Ali ste videli kje gospoda Delo? Kaj je Hoover naredil za vas?" V svojem govoru je Roosevelt silovitq napadal Hcoverja radi njegove zavožene politike. Očital mu je, da je ha-zardiral s prosperiteto naroda in zaigral vse do poslednjega centa. Med drugim je dejal: "Prijatelji, mi se nahajamo v izvanredni kampanji. Je to začetek nove pravice zai ameriški narod, začetek novega vodstva naše vlade. Ameriški narod, miroljuben in konservativen kot je, je doživel katastrofo pod sedanjo vlado, kakoršnje še ne pomni. Nezdravo in nesmiselno hazardi-ranje s prosperiteto naroda nas je privedlo do položaja, katerega sami le predobro poznate. Zato pa bo naloga nove vlade, da naredi mir in red iz te mešanice, da upelje napredne in zdrave ideje v vlado, da popravi škodo, ki jo je povzročila sedanja vlada.
-o-
Trije demokrati so bili rojeni v Pittsburghu
Pittsburgh, 20. oktobra. Mr. in Mrs. James Henry sta dobila včeraj trojčke v trenutku, ko se je v Pittsburgh pripeljal predsedniški kandidat Roosevelt. Izmed trojčkov sta dva dečka in ena hčerka. Oče in mati sta takoj sklenila, da imenujeta novorojence po kandidatu Rooseve1-tu, in sicer bo en deček "Roosevelt," drugi "Franklin," hčerka pa "Delia," po drugem imenu Roosevelta, ki se glasi "Delano." Meti in trojčki so prav zdravi.
Sijajna dobrodelna prireditev za naše družine
Pomembna seja
Nocoj, v petek, 21. oktobra, 8,e vrši važna mesečna seja Col-^nwoodskega Sokola. Pričetek SeJe točno ob 8. uri zvečer ^°dnji dvorani Slovenskega ^elavskega Doma na Waterloo Članstvo je prošeno, da se Gotovo udeleži, ker je več važ-^h zadev na dnevnem redu. Vabljeni so tudi oni, ki se zani-•^jo za sokolstvo in kulturo
sploh.
* Umrl je bivši vojni tajnik Bindley Garrison.
Odlična milijonarka sko čila v smrt
New York, 19. oktobra. Po tem ko je napisala pismo svojemu možu, milijonarju Prescottu, je Mrs. Charles J. Prescott, ena izmed najbolj odličnih žensk "višje družbe," se registrirala v hotelu New Yorker, kjer je vzela sobo v 31. nadstropju, odkoder se je vrgla na cesto. Njeno truplo so našli vse razbito. V slovo je napisala možu pismo sledeče vsebine: "Jaz te ne maram. Najboljša pot iz življenje je to, da grem v smrt. Naredi, kar se ti zljubi."
Jutri večer priredi znana dobrodelna organizacija slovenskih žen in deklet v Clevelandu, The Community Welfare Club, svoj letni dobrodelni ples v Slovenskem Narodnem Domu. 600 vstopnic so že vzeli razni zavedni in dobrodelni naši ljudje, delavci, trgovci in naša slovenska društva, ki se zavedajo, da se je v teh dnevih treba držati gesla: svoji k svojim!
Dobrodelni ples, ki ga priredi jutri Community Welfare Club je najbolj sija jna prireditev cele sezone v slovenski naselbini. Za maske je določenih 17 krasnih daril, poleg tega pa bo na razpolago 15 daril, takozvanih "door-prize." Krasna dekleta in žene bodo skrbele za postrežbo gostom. Mnogo naših trgovcev je podarilo izvanredno lepa darila za nagrade in dobitke onim, ki pridejo k tej dobrodelni prireditvi.
Lansko leto je prinesel dobrodelni ples Community Welfare kluba $700.00 čistega dobička. Ves ta denar, sleherni cent, je šel v podporo slovenskim brezposelnim družinam. In soditi po predpripravah letos, po hitri prodaji vstopnic in splošnem zanimanju naših žensk in deklet za to prireditev, bo letos uspeh še veliko boljši, kajti kadarkoli je sila večja, je tudi pomoč bolj potrebna, in tega se zavedajo vsi, ki sodelujejo pri tej prireditvi za naše slovenske potrebne družine.
Do 11. ure bo maskiran ples, in ob 11. uri sledi razkrinkan je mask ter razdelitev v resnici dragocenih daril. Po razdelitvi pa sledi konfeti in koriandoli ples, in ob 12. uri, ob polnoči se razdelijo-ostala darila door prizes. Plesalo se bo lahko do 2. ure zjutraj s posebnim privoljenjem.
Znameniti orkester dr. William J. Lauscheta, obstoječ iz
enajst izbornih godbenikov, bo skrbel za izborne plesne komade.
Naj omenimo, da se bo ob priliki prireditve Community Welfare kluba vršila dostojna proslava "očeta ameriške domovine," prvega predsednika Zedi-njenih držav — George Washington. Dvorana bo temu primerno okrašena, da vas bo spominjala časov in običajev onih let, ko se je George Washington rodil, ko je kot mladenič začel misliti o ameriški neodvisnosti, ko je dvignil meč za ameriško svobodo, ko se je osem let boril z neomajenim pogumom in vero v ameriški narod .ter tako pripravil tla za neodvisno svobodno deželo, ki je sprejela v svoje naročje tudi stotisoče sinov slovenskega naroda, ki je priha-
Rev. Cox ne bo kandidat za predsednika
Pittsburgh, 19. oktobra. Rev. James Cox, znani katoliški - duhovnik, ki je peljal v poletju armado brezposelnih v Washington, je sedaj naznanil, da je odklonil kandidaturo za predsednika, in svetuje vsem svojim privržencem, da glasujejo za Roosevelta kot predsednika. Rev. Cox ima stotisoče pristašev po deželi.
Avto industrija
Računa se, da tekom leta 1930, 1931 in 1932, ko ljudje ne kupujejo toliko novih avtomobilov, se je popolnoma izrabilo najmanj 700,000 starih, in nadaljnih milijon avtomobilov je v takem stanju, da tvorijo nevarnost za ceste in promet. Ne bo dolgo, ko bodo tudi ti morali biti vrženi med staro železje. To bo pomagalo avtomobilski industriji. Na-ročevali se bodo novi avtomobili, najprvo najcenejši, ker ljudje nimajo denarja za boljše avtomobile.
j al sem iz sleherne vasice, vasi, trga in mesta domovine Slovenije, da si poišče tu boljšega kruha in življenja ter uspeha.
Usoda nas je pripeljala v tej deželi tako daleč, da si moramo pomagati eden drugemu, ker začasno ni dela za vse. In to plemenito nalogo, pomagati eden drugemu, si je že pred leti nadela naša organizacija slovenskih žen in deklet, združenih v Community Welfare Iklubju, ki je neprestano na delu, da olajša po najboljših močeh gorje med našim narodom. Stotine in stotine naših slovenskih družin je dobilo pomoč od teh slovenskih Samaritank, in da, nadaljujejo svoje človekoljubno delo, je odvisno od vas, ako posetite njih prireditev jutri večer v Slovenskem Narodnem Domu v čim večjem številu.
--—o-
Banket "Orlov"
Baseball klub "Orlov," ki je dosegel prvenstvo v letošnji baseball tekmi pri slovenskih društvih, priredi v nedeljo, 23. oktobra, v pritličju nove cerkve sv. Vida banket, ples in prosto zabavo v šolskem poslopju. Vljudno se prosi vse one, ki se hočejo udeležiti te izvrstne zabave, da naročijo vstopnice nemudoma, in sicer pri John Gorniku, 6217 St. Clair Ave., pri Mrs. Mary Kushlan, v Slov. Narodnem Domu ali pa pri Bob Blatniku. želi se, da se vstopnice naročijo vsaj do nocoj večer. Ves čisti dobiček te prireditve gre za novo cerkev sv. Vida. Mleko za šolarje Šolski odbor je včeraj oddal pogodbo za, dobavo mleka za, šolsko mladino. $25,000 se bo plačalo v ta namen v prihodnjih šestih mesecih.
* 5 centna voznina na podzemski železnici v New Yorku bo v kratkem ukinjena.
H00VERT0WN PRIPRAVLJEN ZA ZIMO
V skoro vseh večjih ameriških mestih sqj žrtve Hooverjeve pro-speritete na primernih krajih 'M. postavile svoje šende, barake in koče, kjer so vsaj zavarovani pred vetrom in viharjem, dočim j so bili pognani iz svojih stanovanj, ker niso mogli plačevati najemnine niti v garažih, o katerih je Hoover leta 1928 prerokoval, da bo vsaka imela dva avtomobila, ako bo on izvoljen. Tudi Cleveland ima take naselbine, kakih enajst po številu. Vsem tem naselbinam so dali ime "Hoovertown" ali "Hooverville."
Ena največjih takih naselbin se nahaja ob mestni dumpi na East 9th St., blizu jezera. Ta naselbina ima celo svojega župana, v osebi Michaela Roche, ki je po poklicu mizar, in to je tudi vzrok, da ima najlepšo barako v Hcoverville. Je to koča, ki ima dve sobi, 21 čevljev dolga, 7 široka. župan Roche je tri mesece gradil to kočo, ki jo bo sedaj sebi v korist rabil. Vredna je do $500.00, toda "župana" ni veljala niti centa. Ves material, celo žeblje, je dobil iz bližnje dumpe.
župan in vsi prebiva,lei "Hooverville bulevarda" se dobro pripravljajo za zimo. Prav tik "Hoovervilla" je pa "Jungle," kjer bivajo bolj "priprosti izgnanci." Tam biva neki "Sam," ki je dobil priimek "kralj flašar-jev." Sam je že star stanovalec "Jungla." Preživi se s tem, da pobira žganjarske steklenice na dumpi in jih prodaja. Te dni je dobil partnerja, kateremu je tudi ime Sam. Sedaj oba pobirata steklenice. Ta teden se je obema nekaj izvanrednega zgodilo: k njima se je zatekel sirotni pes, ki dela sedaj obema proletarce-ma družbo in na katerega sta zelo ponosna. Včeraj je pa vlomil nekdo v njuno šendo in jima odnesel — sirotno pečico. Tako je življenje v Hoovertown! -o--
Governer Roosevelt je proti takojšnjemu izplačilu vojaškega bonusa
Pittsburgh, 20. oktobra.' Governer Roosevelt, predsedniški kandidat demokratske stranke, se je izjavil v govoru, ki ga je j imel sinoči v tem mestu, da današnji časi niso primerni, da bi se bivšim ameriškim vojakom takoj izplačal bonus, kakor ga jim je obljubil ameriški kongres. Governer Roosevelt je izjavil, da s to izjavo samo ponavlja svojo trditev katero je dal v aprilu mesecu, letos, da vlada, ki je zadolžena preko $4,000,000,000, nikar ne more naprtiti novega dolga ameriškemu narodu s tem, da izplača takoj bivšim vojakom $2,-300,000,000 bonusa. Roosevelt je povdarjal, da mora ameriška vlada v svojem proračunu izci-miti vse nepotrebne izdatke in gledati le na to, kako bo pomagala onim, ki so brez sredstev, ki so brez dela. To je prva in največja dolžnost in naloga bodoče administracije. Bivši predsednik Coolidge je v svojem govoru pretekli teden, katerega je imel v New Yorku, očital governer ju Rooseveltu sledeče, "Demokratični kandidat za predsednika, governer Roosevelt, se ni še izjavil, kaj je njegove mnenje glede vojaškega bonusa. Ako bi se izjavil, tedaj bi splošna trgovina takoj se zboljšala, brezposelni bi dobili delo, splošen kredit dobi narod, in dokler governer Roosevelt ne poda izjave glede izplačila bonusa, je nemogoče, da bi depresija, prenehala." Governer Roosevelt je včeraj izjavil, da sedaj dežela ve za njegovo mnenje glede bonusa, in od Coolidga je odvisno, da pričara nazaj zgubljeno prosperiteto. -o--
Smith govori
Hoover ima zagotovilo, da bo zvoljen
Washington, 20. oktobra, Robert H. Lucas, eksekutivni predsednik republikanske narodne stranke, je sporočil danes predsedniku Hoover ju, da bo Hoover brez pomisleka! izvoljen predsednikom, Lucas je povedal predsedniku, da, bo dobil najmanj 270 elektoralnih glasov ali štiri več kot jih potrebuje. In mogoče je, kot je povedal Lucas, da bo debil Hoover celo 340 elektoralnih glasov. Mr. Lucas je obiskal Hooverja v njegovem privat-uradu v Beli hiši, toda Hoo-vsa njegova izvajanja ni niti besede.
La Follette je sedaj za
demokrate
Madison, Wisconsin, 20. oktobra. Senator La Follette Jr., odlični progresivni republikanec, je danes javno naznanil, da bo podpiral Franklin Roosevelta za predsednika. Zdi se mu, da nudi Roosevelt največ za deželo. The Capital Times, glasilo progresivnih republikancev, včeraj V uredniškemu članku zahteva od republikancev, da volijo Roosevelta.
Maschke gre
Ko so vprašali republikanskega političnega voditelja Masch-keta včeraj, če bo še nadalje aktiven v republikanski politiki v Clevelandu, je izjavil, da bo počakal, kaj prinesejo volitve 8. novembra. Spfošno se domneva, da bo Maschke šel v pokoj takoj po vftlitvah.
New York, 20. oktobra. Alfred Smith je imel sinoči govor v tem mestu, v katerem je izjavil, da je narodna potreba, da je Roosevelt izvoljen prihodnjim predsednikom Zedinjenih držav. Prvič je Smith omenil v svojem I govoru, od demokratske narodne konvencije v Chicagi, ime go-vernerja Roosevelta. Izjavil je, da popolnoma zaupa Rooseveltu, da bo spremenil položaj in razmere, v katerih se sedaj nahajamo. Smith je ob koncu svojega govora dejal: "Ves svet, ne samo Amerika, je danes bičan od depresije, ko leži trgovina in industrija mrtvia, ko divja, med nami brezposelnost, bolezen in mržnja napram vsemu. Edina pot, da se Amerika vzdrži v tej krizi je, da ne zgubi zaupanja, da je lojalna napram sama sebi. i Absolutna demokratska zmaga 8. novembra, nam bo pokazala pot iz depresije v boljšo bodočnost." 30,000 ljudi je poslušalo Smitha.
Harold Turk
Policija je v sredo večer aretirala Harold Turka 1045 E. 105th St., katerega je sumničila raznih ropov. Toda ker mu niso megli ničesar dokazati, je bil Turk izpuščen. Ko se je zvečer istega dne nahajal na 105. cesti in Earle Ave. v svojem avtomobilu in čakal na mestu, so začeli streljati v njega. Šest strelov je bilo oddanih, štirje so ga zadeli, dva nista pogodila. Napadalec je pobegnil takoj potem v avtomobilu. Turka so odpeljali v Glenville bolnico, kjer ni mogel ničesar raztolmačiti glede napada. Turk je bil že dva-j krat, prej obsojen radi ropa.
AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 247
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, OCTOBER 21ST, 1932
LETO XXXIV —VOL. XXXIV
2
AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 21ST, 1932 ^
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50 ;pol leta $3.00; četrt $1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol leta $4.00; za četrt leta $2.50 Posamezna številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.
No. 247, Fri., Oct. 21st, 1932
Mali in veliki tatovi
Med dnevnimi novicami sipo čitali ta teden, da so bili v Lorainu, Ohio, prijeti trije brezposelni delavci, ki so šli ribarit v Black River, kjer so vjeli dve mali ribici, misleč, da si z ribami potolažijo svoj glad, kajti ker so brez dela in zaslužka, tudi živeža nimajo. Ribe v vodi so v Ameriki za vsakogar. Postava pa pravi, da mora biti riba, ki se jo vlovi, vsaj šest palcev dolga. Toda trije brezposelni delavci so imeli nesrečo, da so vjeli dve ribici, ki nista bili natančno šest palcev dolgi, pa jih je zalotila roka postave, jih tirala na sodnijo, kjer so bili obsojeni vsak na $25.00 kazni, in ker kot brezposelni delavci seveda nimajo denarja, morajo za svoj težki zločin sedeti 30 dni v ječi. Pač "plemenita pre-skušnja," da rabimo Hooverjev izraz, za omenjene brezposelne delavce.
V Clevelandu je bilo od leta 1926 naprej zmanjkalo nad pol milijona dolarjev iz davčne blagajne. To je pribito dejstvo. Ako je denar ukraden iz davčne blagajne, bo postava enostavno prijela in obdolžila one, ki so imeli opraviti s tem denarjem, namreč blagajnika, kateremu je od naroda poverjena naloga, da čuva in hrani nabrani davčni denar, in vse njegove pomočnike.
Tako se je zgodilo v Clevelandu. Pet tednov se je vlekla obravnava radi ukradenega davčnega denarja. Sloviti odvetniki so zagovarjali bivšega. blagajnika, državni prav-dnik je podajal točne dokaze, priče so pričale, zapriseženi državni nadzorniki so pričali ,da je nekdo ukradel iz blagajne pol milijona dolarjev, in končno smo preteklo sredo doživeli čas, ko so trije sodniji izjavili, da obtoženci ne samo, da niso krivi, pač pa, da so bili po krivem obdolženi. Napačni čeki nekega Rosenblatta so prišli obtožencem na pomoč, in država se danes kesa, ker je začela tožbo, ki je veljala toliko lepega denarja davkoplačevalce.
Nihče ni poneveril denarja, se je glasila razsodba treh učenih sodnikov, ki pa v isti sapi priznajo, da se nahaja primanjkljaj v davčni blagajni. Slučaj poneverbe davčnega denarja v Clevelandu ima svojo etično kot tudi moralno stran. Sodniki so lahko prišli do svojega zaključka tako ali tako, toda narod davkoplačevalcev v Clevelandu je tudi prišel do svojega zaključka.
Sodniki niso ničesar verjeli državnemu pravdniku in njegovim zapriseženim pričam. Sodniki so pa verjeli Masch-ketu, Finkletu, Beckermanu in Bernsteinu, ki so trdili, da je njih prijatelj Rosenblatt bil "prekratek" za nekako $180,-OOO, pa so sami posegli v žep in poravnali njegov dolg pri davčni blagajni. To je vendar krščansko delo usmiljenja pomagati svojemu bližnjemu! In ko so poravnali ta dolg svojega prijatelja, so lepo molčali skozi dolga štiri leta, dokler niso prišli državni nadzorniki, ki so odkrili nečedno manipulacijo in jo sporočili državnemu pravdniku!
Maschke in Finkle, Bernstein in Beckerman, so zastopniki, odlični in mogočni zastopniki republikanske stranke v Clevelandu. Omenjenj so skozi dolga leta odločevali usodo republikancev v Clevelandu. In dasi so bili na sodniji spoznani nedolžnim poneverbe-javnega denarja, pa niso v očeh javnosti nedolžni. En teden so zbirali porotnike, ki naj bi sodili obtožence, toda niso mogli dobiti niti enega, ki ne bi naprej izjavil, da je že ustvaril svoje mnenje glede poneverbe. In tako mišljenje ima tudi vsa ostala javnost.
Republikanci so gospodarili pri okrajni davčni blagajni skozi zadnjih dvanajst let. Ko so državni blagajniki leta 1920 pregledali vse knjige in poslovanje davčnega urada, so našli vse v najlepšem redu. Od leta 1920 pa so republikanci prišli k davčni blagajni, in odtedaj naprej je začel rasti primanjkljaj. Denar je enostavno zginjal iz davčne blagajne. In nad pol milijona dolarjev je šlo v roparske in nenasitne žepe ljudskih izkoriščevalcev.
Vsak državljan v Clevelandu zna, da je bil denar ukraden, in sama sodnija je morala to priznati. Nekdo je moral ukrasti denar. Menda ne boste mislili, da je davčni denar dobil noge, dušo in pamet, pa je lepo sam odkorakal iz davčne blagajne nazaj v žepe onih, ki so s težko mujo plačali svoje davke!
Ljudje ne bodo zlepa pozabili tega davčnega škandala. Ena dobrota pri tem je, da so volitve pred durmi. Republi-!■ anci, ki so dvanajst let pri davčni blagajni, zopet prihajajo pred narod, da jih ponovno postavi tja. Prepričani smo, da 8. novembra bo narod sodil, in ta narod bo sodil drugače kot pa trije učeni in nepristranski sodniki!
DVAJSET LET MED CLEVELANDSKIMI
SLOVENCI
J. J. Oman
Škofovo obvestilo, da se moram preseliti od sv. Vida k sv. Lovrencu, me ni razveselilo. Iz-nenadilo me pač je — tako nepričakovano je prišla ta, novica. Nisem mogel dobiti pravih besed in mpja zadrega je očividno dopadala škofu Farrelly-ju. Iz-
pod dolgih obrvi me je motril z nasmehom ter pričakoval odgovora. Prav gotovo je pričakoval tople zahvale in znake za-dovolinosti, kajti videl sem, kako so ga moje besede razočarale. Da me kdo napačno ne razume, tukaj nekaj pojasnila.
Po večjih škofijah, kakor je tudi clevelandska, so promovi-ranja od kaplana do župnika zelo počasna. Duhovniki ostanejo po ordinaciji kaplani po deset, petnajst in tudi dvajset let. Zlasti po angleških župnijah je v takih škofijah kaplanu težko upati, da postane župnik pred potekom petnajstih let. Umevno je torej, s kakšnim veseljem sprejme vsak kaplan obvestilo od svojega škofa, da je promoviran za župnika — naj bo župnija tudi v zadnjem koncu sveta. Duhovniki pač nismo izjema. Vsak si zaželi končno biti sam svoj gospodar in poizkusiti voditi župnijo in pastiro-vanje po tistih idealih in načrtih, katere smatra za najboljša. Zlasti glede finance v župniji se da spremeniti iz enega sistema v drugega. Tako tudi glede drugih zunanjih zadev, kot je vodstvo cerkvenih društev in tako dalje. Danes, ko ni več pomanjkanja slovenskih duhovnikov v naši škofiji, morajo tudi slovenski kaplani dolgo čakati predno dobijo mesto župnika. Pred sedemnajstimi leti je bilo to drugače.
Skoraj ustrašil sem se, tako ostro me je pogledal škof Far-relly, ko sem se začel opravičevati, češ, nisem zmožen za župnika, kaplan še štiri leta nisem; odgovornost je prevelika. Poleg tega sem zadovoljen s službo, katero imam. "Pustite me kjer sem, prosim."
"Tu ni vprašanja, ali si zadovoljen ali ne." Govoril je resno in skoraj nevoljno. "Drugega nimamo, župnija pa potrebuje Slovenca."
"Saj je Father Berk sedaj pri sv. Lovrencu. On bi zelo rad ostal tam in tudi ljudje bi ga radi," dejal sem boječe, da bi ne spravil škofa v slabo voljo. Pred takimi gospodi sem vedno imel velik rešpekt in zato se še danes držim, kjer mogoče, stran od njih.
"To vem, da bi ga radi," je odgovoril škof. "Prosili »p zanj, a tako ne gre. Father "Berk je ravnokar prišel sem, ne poznamo ga. Poizkusiti ga hočemo drugje. — Nič se ne boj, mi Ti bomo pomagali. Kadar boš v zadregi glede kake zadeve, vprašaj tukaj na uradu."
"Odgovornost je velika, bojim se je," dejal sem končno, ko sem videl, da ni izida.
"Ne bodi tako malo srčen. 'Kar drugi premorejo, premorem tudi jaz,' tako moraš misliti in se ravnati. Torej k sv. Lovrencu pojdeš. Svojo službo prevzameš z 2. septembrom. Bodi previden, potrpežljiv in pravi duhovni oče tem ljudem." S temi besedami rni je podal roko v znamenje, da je zadeva zaključena. Poljubil sem prstan v znak pokorščine in odšel s čudno mešanimi čuvstvi.
Vsekakor mi je postajala misel na lastno župnijo čim dalje bolj všeč. Na drugi strani me je pa strašila resna odgovornost pred Bogom za številne duše, ki, mi bodo dane v oskrbo. Dokler sem bil kaplan tega ni bilo. Storil sem to, kar mi je bilo naročeno od g. župnika in prost sem bil vseh nadaljnih skrbi, Sedaj pa . . .
"Ako mora biti pa mora biti," sem dejal končno. "Ce so drugi, bom tudi jaz z božjo pomočjo zmagal to." Začel sem se pripravljat za odhod. Smeh je pri vsej resni zadevi tu pa tam premagal, ko sem pomislil na čudne okoliščine. Nevolja, sama nevolja! Father Berk je bil ne vol j en, ker je moral oditi, ker bil bi zelo rad ostal. Fa-rani sv. Lovrenca so bili nevo-Ijni, ker je prihajal Father Oman. Father Oman pa je bil nevoljen, ker je moral k sv. Lovrenca. Toda na svetu se vse poravna in čas zaceli največjo rano. Father Berk je dobil mesto kaplana pri sv. Vidu. Šentlovrenčanje so se počasi privadli novega župnika, novi župnik pa se je privadil svoje črede in danes, po 17 letnem župnikovanju med dobrimi fa-rani, prisega, da ni pod milim
nebom ljudi, med katerimi bi rajši živel in delal, kot med farani sv. Lovrenca.
Časa je bilo le nekaj dni in zato je bilo treba misliti na odhod. Pa čim bolj sem mislil na poslovitev, tem težje mi je bilo in manj sem bil voljan se seliti. Zato sem pisal na škofijski urad in prosil še enkrat, naj me pustijo še za nekaj časa kjer sem. Kancelar, Dr. Scul-len, sedaj moj sosed pri Holy Name fari, mi je odgovoril na-kratko, da je vse v redu za spremembo. Poslovim naj se v nedeljo ter grem na novo mesto.
Ne vem in se ne spominjam besed, katere sem govoril ob poslovitvi pri sv. Vidu. Le tega se spominjam, da sem prav težko govoril in mi je beseda zastajala. Kolikrat sem že grajal to svojo otroško mehkuž-nost, ki me prav hitro premaga. Pa kaj se če. Nekateri ljudje so kakor železni. Nekateri pa smo kakor cunje in to ni prijetno. Jok, pravijo, je za ženske.
Dan odhoda je prišel. Prvega septembra leta 1911 sem poklical Mr. Anton Grdina naj pride s svojem Ford trukom in me odpelje v Newburgh. Vedel sem namreč, če bom čakal, da me pridejo iskat moji novi farani od sv. Lovrenca, bom čakal do sodnjega dne. Grdina je poslal svojega hlapca, Anton Gerjola, kateri mi je pomagal, da sva naložila moje malo imetje, knjige, obleko in malo omarico za knjige, to je bilo vse.
Father Ponikvarju sem se še zahvalil za njegovo potrpežlji-
vost z menoj kot novincem, potem pa se vsedel na truk, da se odpeljem na svoje novo mesto. Anton je Fordu privil ušesa tako močno, da se je stresel in zakašljal, kot- sama naduha — in šli smo.
Težko mi je bilo. Sv. Vid je bil moja "prva ljubezen." Nehote mi je prišla na misel pesmica, katero sem slišal večkrat doma od soseda, Gregor Smole-ja. Pesmica je nemška in oče Smoley so jo zapeli prav po koroškem narečju: "Die erste Liebe is ta peste
Und die zbeite is mrgleich.
O bie gliklich is ta Juengling
Der net beis bos Liebe heist."
Po daljšem pokašljevanju sva končno dospela na Union in 80. cesto, kjer stoji župnišče sv. Lovrenca. Pripeljala sva se nekako tako, kakor se dandanes vozijo cigani — na starem Fordu, naloženem z ropotijo.
Če so farani sv. Lovrenca vedeli, da je prišel s to furengo njih novi župnik, te tajnosti niso izdali preko nekaj otroških glav, ki so kukale izza vogalov. Tu pa tam se je prikazala v oknu tudi ženska glava in se takoj zopet skrila za zaveso. Poleg tih znakov, da so ljudje v tej okolici, ni bilo žive duše videti.
Z Antonom sva znosila mojo prtljago v župnišče na tla. Takoj za tem je Tone svojega Forda napodil nazaj proti sv. Vidu. Jaz pa — well, jaz pa sem ostal in hudo domotožje se me je polastilo. Vedel sem namreč, da nisem dobrodošel.
(Dalje prihodnjič.
bor. Ker bo to v korist našim potrebnim, se boste gotovo odzvali.
Odbor.
-o-
Volitve so tukaj
NEKAJ VPRAŠANJ IN ODGOVOROV
Euclid, O. ■— Prosim nekoliko prostora v kolonah Vašega cenjenega lista, da na ta način zadostim zahtevam nekih naših državljanov, ki me sprašujejo, zakaj se ne oglasim in odgovorim trditvam za dobra dela, ki jih je doprinesel naš sedanji župan.
Dragi prijatelji in sovražniki! Jaz sem pa takega mnenja, da bi bilo boljše, in bolj pametno, da bi jaz stavil nekaj vprašanj in pozval našega župana k meni v šolo. Na primer: njegove trditve so v kampanjah vedno ene in iste: koliko se je tlakalo cest in koliko tovaren se je naselilo v naše mesto. Sedaj bi pa jaz vprašal" koliko se je pa potem davkov nabralo za te tla-kane ceste in se ta denar izročilo za izplačilo bondov, ki so bili izdani za te naprave? Imamo tudi gotove ceste, na katerih je zgrajeno eno ali dve poslopij in na teh cestah so davki zapadli že davno. Zakaj se od teh gospodarjev ne tirja davka pravnim potom in še posebno radi tega, ker so oni krivi, da se je napravilo dolg mestu radi obveznosti za te bonde in povzročilo, da so se dvignili naši davki tako visoko, da navaden delavec že davkov ne more več zmagovati in se že dan za dnem čuje, da je ta in oni izgubil svoj dom, drugi ga bo v kratkem in tako dalje.
In zakaj se pri nekaterih ne podvzame korakov, da bi se iz-tirjalo davke? Zato, ker to niso navadni delavci, veliki real estetarji, zvesti županovi prijatelji.
Kaj se je napravilo z denarjem, ki ga je prejela mestna vlada pod vlado sedanjega župana, ko je pogorela mestna dvorana? (Vzrok, da je pogorela, je bil menda to, ker je bil naš ognjegasni oddelek tako dobro opremljen, da ni mogel niti vode spraviti do ognja.)
Zakaj se še ni zgradilo nove mestne hiše?
Zakaj ne lastuje mesto svoje policijske postaje, ter mora plačevati najemnino v privatnih poslopjih ?
Kaj se je napravilo z denarjem, ki ga je mesto prejelo kot zapuščino milijonarja Picksan-da?
Zakaj se že sedaj pripovedu-
"three mill levy," ker sicer bodo morali zapreti vrata naših šol po novem letu, dasi je bilo objavljeno v časopisih, da bodo tovarne, ki so vredne do treh milijonov dolarjev, pričele plačevati davke prihodnje leto?
Zakaj se nam hoče naš župan, če nam ;i.e.. .tak prijatelj, umakniti kot župan mesta in kandidira za okrajnega komisarja?
Zakaj ne ostane v uradu in uživa plačilo za svoje delo?
Po mojem mnenju bi moral ostati tu in gospodariti pri svojih prijateljih. Ne pustimo ga iz naših krogov! On mora ostati tu in odgovarjati za svoja dobra dela, državljanom v Eu-clidu.
Zato bi bil jaz zadovoljen in vesel, če bi dobil odgovor na gornje vprašanja. Vaš hvaležni učitelj: Valentin Turk. -o-
Demokratski shod v Euclidu
V soboto 22. oktobra priredi Euclidski demokratski klub velik shod v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Pri-četek je ob osmih zvečer. Govorniki in kandidatje, ki bodo nastopili ta, večer, so sledeči; za okrajne komisarje: John F. Curry in James A. Reynolds, okrajni pravdnik Frank T. Cullitan, šerif John M. Sulzmann, rekorder Donald F. Lybarger, okrajni inženjer John O. McWilliams, za državno pQstavodajo W. M. Boyd (Boič), naš rojak, ter drugi kandidatje in slovenski govorniki.
Ne zamudite tega shoda, ker to bo zadnji shod v našem domu v tej kampanji. Pridite vsi zavedni državljani in pripeljite svoje prijatelje, da tudi oni čuje-jo, kdo je kriv, da so razmere take, v katerih trpi danes narod. Shodi demokratske stranke v Euclidu so, bili še vedno zanimivi in ta obeta biti eden najboljših. Torej pridite v soboto 22. oktobra v Slovenski društveni dom na Recher Ave.
Dalje ne pozabite, da priredi Jugoslovanski progresivni klub v Euclidu card party in ples za naše siromake in v pomoč brezposelnim, v sredo 26. oktobra v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Vstopnina je samo
Cleveland, O. — Volivni dan je pred durmi. Še slabe tri tedne in odločili si bomo, kakšno vlado bomo imeli nadaljna štiri leta. Razume se, da kdor je zadovoljen z današnjo vlado, bo volil Hooverja ali pa Roosevel-ta. To je čisto vseeno, ker ti dve stranki sta si povsem podobni in obe dekli kapitalistov. Zato je naša dolžnost, da se ne opiramo ne na eno in ne na drugo. Volimo pa socialističnega kandidata Norman Thoma-sa in ves socialistični tike t.
V	petek zvečer, dne 21. oktobra bo pa velik shod v mestnem avditoriju, kjer bo več govornikov, ki bodo govorili o problemih socializma. Vstopnina bo prosta. Shod se vrši v spomin šeste obletnice Evgen Debsove smrti. Drugi spominski shod se vrši na 29. oktobra v S. N. Domu na St. Clair Ave. Ta shod sklicuje mladinski odsek kluba št. 27. Na programu bodo slovenski in angleški govorniki, ki bodo orisali življenje in delo pokojnega Debsa. Po shodu pa se bo vršila prosta zabava.
Mary Ileršič.
-o-
LEPŠE MU JE MED MRTVIMI
V	neki vasi v bližini Bratislave so postali ljudje pozorni na človeka, ki se je zmerom sprehajal med grobovi vaškega pokopališča, a ga ni niti ponoči zapustil. Končno so šli policisti neke noči za njim. Spal je v rakvi neke družinske grobnice. Grobnico si je priredil za prijetno sobico. Na tleh je gorela petrolejka, zraven je ležal kruh z maslom. Na rakvl, ki je bila še zaprta, je imel britev. Iz rakve, katero si je uredil za postelj, je vzel mrtvaške ostanke pa jih položil v kot grobnice. Mož je trdil, da ni imel nikakega slabega namena, le stanovanje si je poiskal, ker je že dolgo brezdomec. In da se je tu mnogo udobneje počutil kakor med živimi ljudmi . . .
Dnevna vprašanja
25 centov. Zabave bo dovolj, za je, da bomo morali glasovati za kčne in žejne bo preskrbel od-
1.	Katero mesto imenujejo rojstni kraj republikanske stranke ?
2.	Kateri denar nosi glavo Indijanca ?
3.	Kdaj praznujemo prihodnji postavni praznik v državi Ohio?
4.	Kateri planet je največji?
5.	Katerega mesta predmestje je naselbina Cicero?
6.	Kdo je demokratski kandidat za governerja države
, New York?
7.	Koliko moških je bilo že predsednikov Zedinjenih držav'?
8.	Kakšen les rabijo za brzojavne droge?
9.	Katera dežela ima najbolj dragocena drevesa?
10. Ali more oseba, rojena 8. novembra, 1911, voliti letos predsednika?
Odgovori na vprašanja
1.	'Ripon, Wisconsin.
2.	Stari centi, sedanji niklji, zlatniki po $2.50, po §5.00 in $10.00.
3.	Dne 11. novembra, dan premirja.
4.	Jupiter.
5.	Chicago.
6.	Herbert H. Lehman.
7.	Trideset.
8.	Kostanjev les.
9.	Južna Amerika.
10. Da.
Če verjamete al' pa ne.
Mlad kaplan je prvič sedel v spovednici. Pride neka ženska in se spove, da je opravljala sosedo.
"Kolikokrat ste napravili ta greh?" jo vpraša kaplan.
"Štirikrat!" se skesano spove žena.
"Za pokoro molite dva rožni-venca," ji naloži kaplan.
Pride druga ženska in se spove istega greha.
"Kolikokrat ste na ta način grešili?" tudi to žensko kaplan vpraša.
"Trikrat!"
Sedaj je pa bil novi kaplan v zadregi. Prejšnji ženski je dal za pokoro dva rožnivenca za štirikratno grešitev, ta je pa grešila trikrat in bi dva rožnivenca bil apreveč, eden pa premalo. Nekaj časa premišlja, potem pa reče:
"Grešite še enkrat, pa izmoli-te dva rožnivenca!"
A
"Včeraj sem svoji zaročenki povedal vso mojo preteklost."
"No, in?"
"Nič ni pomagalo — v treh tednih bo poroka."
A
Neko mlado, lepo in bogato vdovo so hoteli prijatelji in prijateljice po vsej sili spraviti v ponovni zakonski jarem, ji svetovali tega in onega, ki bi bil kot nalašč zanjo. Vdova je pa vse to kratkomalo zavrnila, Češ:
"Čemu naj se pa možim? Saj imam psa in mačko."
"Toda ta dva vendar ne moreta nadomestiti moža," ji ugovarja prijateljica.
"Je popolnoma isto: pes ves dan pregodrnja in mačka je pa po cele noči zunaj," dokazuje vdova.
A
"Zakaj pa hodiš vsak dan s svojo zaročenko na kolodvor?",
"Zato, da se tam lahko brez vsake skrbi objemava, ker vsak misli, da jemljeva slovo."
A
V ulični železnici, ki je bila jako polna, vstane neki galanten gospod in ponudi sedež dami, ki je stala.
"Hvala," pravi ta, "jaz se ne vsedem na topel sedež."
To se je pa gospodu pokadilo, pa ji zbadljivo reče:
"Kaj mislite, da si bom radi vas dal kos ledu v hlače?"
A
Stražmojster uči dragonce jahanja. Neki rekrut se je bolj nerodno držal v sedlu, pa zavpije stražmojster nad njim: "Hej! burklja! Kako pa sedite v sedlu! Saj skačete sem in tja kot sirovo maslo na vročem krompirju!"
A
Francoz in Žid se peljeta na vlaku. Francoz vzame iz kov-čega kos lepo dišeče šunke in kos kruha. Radi lepšega, ponudi šunko tudi Židu. Ta se pa vljudno zahvali, češ, da mu njegova vera prepoveduje uživati svinjsko meso. Francoz potem sem pospravi dober prigrizek. Ko je bil gotov, izvleče steklenico finega konjaka in tudi tega ponudi Židu. "Ah, gospod," se brani Žid, "tudi opojne pijače ne smem uživati po naši veri-Jaz sem strogo veren človek in bi smel pokusiti opojno pijačo le v smrtni nevarnosti." Francoz nato potegne revolver iz žepa, ga nastavi Židu na prsi in reče: "Pij, ali pa te ustrelim!"
"Oh, gospod, zakaj mi niste pa tega rekli že pri šunki!" jam-ra Žid.
A
žena leži na smrtni postelji i" govori svojemu možu: '"'Vidiš* sedaj bom umrla in ti si boš dobil kako mlado aušo in v epe"1 letu boš pozabil na tvojo dragc ženo!"
"Najprej umri, potem bova dalje govorila o tej -stvari."
AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 21ST, 1932
13
Slovenski Lovski Klub Barberton
A. B.

Zadnjič sem vam obljubil, da vam prihodnjič kaj povem, kaj vse so naši fantje sklepali na povratku v Barberton po častnem (za Clevelandčane) porazu od strani St. Clair Rifle kluba. Nekateri so bili sličnega mnenja kot je Pirnat pri St. Clair Rifle klubu, češ, da si nabavimo puške tako močne, da bomo prihodnjič streljali od tam, kjer so Clevelandčanje most podrli, pa na naše strelišče. Drugi je trdil, da za to daljavo bi morali imeti neke vrste topove in da bi morali streljati s šrapneli. Lukežič je pa rekel: "Orka duš, z mojega cvajundfircgarja ste norce brili, danes bi bil pa le prav prišel mesto vaših frač"'
Tako in drugače smo si delali tolažbo. Nekdo zadej v bu-su je venomer sam pri sebi godrnjal: špaga, špaga vam je dala po hlačah! Eden naših fantov je pa dolžil tistega, ki je polagal golobe na stroj, češ, da potem, ko je Putz parkrat ošlatal v varnostni zaklon, ni dotični več stavil golobov na pravo mesto in to iz samega strahu. Zato tudi nismo mogli dobro streljati, ker golobi niso leteli tje, kamor smo mi streljali.
Ker ni bilo našega jagra med nami na povratku, smo si tolmačili, da namerava pri nas podati resignacijo in se priklo-piti St. Clair Rifle klubu. V tem slučaju bi moral nadjager
Sietz zapustiti prej svoj urad, kar mu pa po tako sijajni zmagi gotovo ne pride na misel. Končno se je pa naš nadjager le vrnil med nas v nadi, da bo še prilika, da premagamo Clevelandčane in to prihodnje leto z previdno strategijo.
Od zadnjih tekem pa do sedaj je že tri tedne. V treh tednih so se pa tudi mnenja pre-drugačila v normalnost. Naši fantje mislijo na delo že sedaj za prihodnje leto. Na muho so si vzeli naše sedanje strelišče. Pravijo, da hočejo na vsak način modernizirati strelišče, da bo odgovarjalo vsem paragra-felcem kar se tiče lončenih golobov. V to svrho so že (neofi-cijelno) razpisali službo, oziroma ponudbo vsej arhitektski javnosti v najmodernejšo izvršitev strelišča. Ako se to uresniči (kar je zelo verjetno), tedaj bodo prihodnje leto Cle-velandčani premagani samega presenečenja. Jager Prijatelj pravi, da nam je na razpolago prostor, kjer si ga sami izberemo, samo da bo strelišče odgovarjalo paragrafelcem, češ, da drugače poddinamitira vse mostove, vodeče na njegovo farmo. To in drugo bomo razmo-trivali na prihodnji seji, ki se vrši dne 29. oktobra pri so-lovcu Putzu v Wooster, O. Prihodnjo nedeljo pa zopet poskušamo streljati kot po navadi, menda v slovo sedanjemu strelišču.
Sodnik Manuel Levine Dve vrsti sodnikov sta. Je sodnik, ki gleda, da se postava izpolnjuje, pa če je še tako tiranska. In je sodnik, ki postavo očlovekoljubi in jo tolmači po razmerah, ne pa dobesedno. Tak sodnik je Manuel Levine. Deloval je 29 let, da je moderniziral okrajno legalno mašine-rijo. Sodnik Levine je prišel kot mlad deček v to deželo in se je vedno boril za pravico in se boril proti krivici.
Poglejte njegov rekord. Bil je nadomestni policijski pravd-nik 1913, policijski sodnik 1907. Pomagal je ustanoviti municipalno sodišče in je ustanovil sodišče za poravnave, kamor so prihajali ljudje, da se poravnajo v družinskih sporih. Leta 1912 je bil izvoljen za mestnega sodnika in 1914 za common pleas sodnika. Leta 1923 je bil imenovan za prizivnega sodnika. Ves ta čas ni bil suženj pisane postave, ampak nje mojster in izboljševalec.
m
P. M. Lauman—Rand Bigot:
SKRIVNOSTNA SNOV
ROMAN
m
"Toda," je nadaljevala Ger-maine, "moje sedanje življenje vas ne bo zanimalo. Moje preteklo življenje pa vam bo razjasnilo, zakaj sem prišla v Pariz in računala s tem, da me bodo poslušali. V onem času, ko sem se pripravljala za izpit na Sorbonni, sem spoznala, da nimam dovolj denarja, da bi mogla končati svoje študije. Tako sem začela iskati službe in ker sem bila dobro podkovana v kemiji, sem slednjič našla precej dobro plačano mesto pre-paratorke pri že slavnem kemiku. Zvečer pa sem delala zase."
"Rad bi vas prosil za nekaj gospodična."
"Kaj ?"
"Dajte mi roko."
Germaine je lahno zardela, potem pa je odkrito, s smehljajem prožila možu svojo nežno in belo roko.
Mladi mož jo je krepko stisnil, kot bi bil stisnil roko tovariša. To je bila srečna misel, kajti vsled tega so padli zadnji Pomisleki mlade dame. Nadaljevala je:
"Možak, v katerega službo sem vstopila, se je imenoval Jacques Lambert; morda sta že kaj slišali o njem?"
Escander je odkimal z glavo.
Germaine je nadaljevala:
nje me je plašilo.
"Živel je na prav čuden način, naravnost skrivnostno, včasih je naenkrat zginil, ne da bi prej komu kaj povedal, ali rekel, kam gre in čemu, potem se je pa vrnil, kot je bil odšel.
"Toda naslednji dan po teh nerazumljivih odsotnostih je bil izredno razburjen, nezaupljiv in nemiren. Vendar mi je rade volje zaupal, kaj dela. Neki dan mi je naznanil, da bo napravil veliko iznajdbo, snov velikanske sile, ki bi ga mogla napraviti za gospodarja sveta. Toda za poskuse bi rabil denarja, mnogo denarja, brez njega bi se ne dalo delati praktičnih preizkusov s to iznajdbo. In bedasti svet, ki ga omalovažuje, bo spoznal enkrat v svojo škodo, koliko velja pustiti v temi takega znanstvenika kot je on; kajti on Jacques Lambert, bi potem mogel uničiti največja mesta, kakor bi mu ravno ugajalo, pa tudi najbolj oborožene narode, ne da bi bilo pri tem kake nevarnosti zanj. Ko je imel eno svojih kriz, mi je dejal:
" 'Zločin je upravičen, če vodi k iznajdbi, ali če ji služi. Do bro lahko nastane iz zlega in zdravnik, ki bi rezal živa človeška telesa, da najde izvor raka, bi bil dobrotnik človeškega yodu . . . Sicer pa, kaj je človeški rod? Kup bebcev! Kaj je življenje bitja, v katerega možganih ni niti moči, niti jasnosti?'
"Spominjam se prav dobro teh besed, ker so me vso zmedle -in pravila sem jih še isti večer svoji materi, ki se je zelo vzne-
"Od takrat naprej sem le malo govorila z njim. Delala sem mu, toda umaknila sem se vsem prilikam, da bi spet nastopal zaupno napram meni. To ni bilo prav, toda kot sem vam že
"Ta možak je bil nemirno! . bitje. Venomer se je sklanjal mi™a nad svoje steklenke, epruvete in formule. Vidim ga še v njegovi beli halji, kako je mešal sPojine in deloval z najnevarnejšimi sestavinami. Čislala s«m ga kot učenjaka, a ljubila ga nisem. Strah me je bilo | rekla, sem se ga bala Pred' njim. Kar gorel je od so- "Imela sem nalog, vraštva."
"Mesto, ki si ga je pridobil s svojim delom, mu ni zadostovalo, čeprav je bilo visoko. Ho-tel je vse, bogastvo, čast. Njegovo sanjarenje ga je dvigalo v višine in vrniti se iz njih v ^vadno zemeljsko nižino je bi-
lo
zanj zelo
sovraštvo in
bridko, njegovo
Njegovo govor j e-
da urejujem njegove zapiske, kajti hotel je imeti vse v strogem redu. Enkrat sem našla v pepelu v peči papir, ki ga je ogenj le deloma uničil, pogledala sem ga in kar sem čitala, je bilo tako čudno, da sem ga shranila.
"Ta papir, ki ga je hotel Jacques Lambert upepeliti, sem hotela pokazati ministru, ker
opravičuje vse sumnje. "Imate ta papir" "Ne, obdržali so ga, toda lahko ga spet sestavim."
"'Natakar," je zaklical Escander, "prinesi pisemskega papirja."
Sam je napravil prostor na
mizi in potisnil pivnik pred dekle. Odprla je svojo torbico, vzela iz nje polnilno pero in z visoko pisavo napolnila list in pustila cel kup praznih mest, kjer je v originalu ogenj uničil pisavo.
Escander je primaknil stol in z napetostjo so sledile njegove oči zlatemu peresu. Čital je: Našel . . .
skoraj popolno izolacijo t
še en mesec ali dva samo denarja!
Imenoval ga bom Kristalopir. Z njim bom strašil . . . svet
Od sedaj naprej . . . napisati na ta papir znake — nočem, da bi mogel kak časopis zanikati, da sem jaz to iznašel . . .
. . . vsrkava takorekoč toploto teles, ki so v gotovi razdalji od njegove površine. Ta toplota pa prešine materijo in začne razgrevati vse, kar se nahaja v gotovi razdalji na nasprotni strani . . .
Ko je Escander prečital te vrstice, je bil ves'iz sebe; čeravno so biti ti odlomki nepopolni, so mu vendar popolnoma jasno kazali vso zadevo.
Če se Jacques Lambert ni motil v dalekosežnosti svoje iznajdbe, če ni sam pred seboj pretiraval njene važnosti, bi bilo treba pripoznati, da je iznašel telo, čigar svojstva so bila v stanu, povzročevati čudne prikazni. Tako je mislil časnikar, ki je imel navado vse v podrobno in točno razmišljevati. Zamišljeno je gledal ta skrivnostni papir.
"To je imenitno," je dejal. '"Ti bebci! ..."
Nato je nekaj časa molčal, potem pa je dejal:
"Ali veste, kje je sedaj Lambert?"
"Ne vem."
"Dobro, našel ga bom. Gospodična, na vsak način pa je vaš začetek srečen in čestitam vam. Ta papir je morda samo posledica sanj aren j a, ali je pa morda več, bomo videli. Vi se boste vrnili v Provins, kjer boste čakali, "da vam brzojavim,
jaz pa bom iskal tega Lamber-ta. Sedaj pa, povejte mi . . . ali ste častihlepni?"
"Nikakor ne."
"Kaj, ali ne bi hoteli lepe sto-lice za kemijo?"
"Da, če bi mi jo ponudili."
"Ponudili vam je ne bodo, toda morda vam bodo dali sredstev, da jo dobite. Ali bi jo sprejeli?"
"Da."
"Dobro. Ali vam Provins zelo ugaja?"
"Rajši bi živela v Parizu."
"Krasno. Ali vas smem smatrati v vsakem slučaju za so-trudnico?"
"Gotovo, če vam morem v čem koristiti."
"In koristili mi boste. Mislim, da bomo še prav dobre volje. Vrniti se hočem v uredništvo in napisati članek, o katerem se bo mnogo govorilo. Ali mi dovolite, da vzamem ta papir s "seboj?" je dodal časnikar in pokazal na list, na katerem so stale zapisane skrivnostne besede.
"Gotovo da."
"Preprijazni ste. Sedaj pa idiva."
Escander je plačal in nato sta šla navzdol po Champs Ely-sees.
"Upam, da se ne boste dolgočasili do šeste ure: saj je tu toliko lepih prodajalen."
"Moram še nekaj stvari nakupiti," je smehljaje dejalo dekle.
"Torej na svidenje ob šestih na kolodvoru, spremil vas bo-dem do vašega vagona; na vsak način pa vam bom pisal."
"Veselilo bi me," je dejala Germaine, "če o meni ne bi omenili besedice."
"Ne bojte se, nihče ne bo vedel, odkod imam podatke."
Mlada človeka sta si podala roke in Escander je gledal za 'odhajajočim dekletom in občudoval njega vitko hojo.
VIII. V pisarni ministrskega predsednika
Escandra ni bilo na kolodvoru. Germaine je vstopila v vlak malo slabe volje, rada bi se bila spet sešla s tem velikim mo-
žem s svetlimi očmi, ki je govoril odkrito in simpatično, in njeno potovanje je bilo žalostno.
Z urejevanjem svojega sen-začnega članka je bil Escander preveč zaposlen, da bi mogel priti pravočasno na kolodvor. Za trenutek je bil slabo volje, a pozabil je naglo na to, ko je pomislil na govorico, ki jo bo povzročil.
Ob sedmih je nesel svoj članek glavnemu uredniku.
"To je izredno," je dejal ta,
(Dalje prihodnjič)
MALI OGLASI
POSEBNOSTI ZA PETEK IN SOBOTO
l*kvt. mleka in 1 štruco kruha......9c
Pure creamery sirovo maslo, ft...........23c
Orehova jedrca, ft... 39c
Gold Cross mleko, kanta 5c
3 kosi Ivory mila.....13c
3 kosi Palmolivemila.T6c
Kidney beans, št. 2/4, kanta.............9c
Krompir, 10 ft.......10c
Špageti, ft........., .5c
Gold Cross kava, ft.. .25c
(Z vsakim funtom te kave dobi vsak eno vstopnico za Ezella gledišče.)
Se priporočamo slovenskim in hrvatskim gospodinjam.
A. PRIJATEL 1192 E. 61st St.
ZA PETEK IN SOBOTO
Sveže butts, ft......lic
2 ft. rebrc in 3 ft.
kislega zelja.......27c
Pljuča s srcem, ft.... 15c
Goveji steak, ft..... 15c
Govedina za pečenje, ft. 13 Govedina
za pečenje ft.......13c
Town Crier moka,
25 ft..............75c
Galona olja iz soda.. .65c P & G milo, 10 kosov. .27c
Najfinejše suho meso cenejše kot kje drugje. Se vljudno priporočamo!
LOUIS OSWALD 17205 Grovewood Ave.
Lepa stanovanja
Oddajo se sledeča stanovanja: 3 sobe za $10; 4 sobe za $13; 5 sob za $15; 6 sob, toilet in furnez za $18. Kdor želi kaj primernega, naj se zglasi na 1177 E. 60th St.	(248)
Kdor želi
lepe piščance, od 4 do 6 funtov težke, po 18c funt, svinjsko pečenko, pork roast, po 15c funt, sveža plečeta, mala in pusta, po 10c funt, lepo mlado prasetino, po j ako nizki ceni, naj se zglasi pri
Anton Ogrinc
6414 St. Clair Ave.
V najem
se da stanovanje, tri sobe in kopališče, prosta gorka voda. Plačate kot vi rečete. Vprašajte na 1106 E. 64th St. (Oct.15.18.21.)
V najem
se da stanovanje, obstoječe iz štirih, čednih sob, zgorej. Stanovanje je na 1238 E. 71st St. V stanovanju je kopališče, podstrešje, velika klet in pralna naprava. Jako poceni. Tudi garaža, ako jo hočete. Vprašajte na 6211 Carl Ave.
(Oct.17.19.21.)
Stanovanje
se da v najem, pet sob in garaža. Stanovanje se nahaja na 1219 Addison Road. Vprašajte »a 6424 Spilker Ave.	(247)
Gasqlinska postaja
naprodaj, zelo poceni, v slovenski naselbini. Lepa prilika za glovenca ali Hrvata. Vpraša se pri gospodarju na 15808 Waterloo Rd.	(247)
Iz urada društva Carniola št. 1288 The Maccabees
Naznanjam vsem članom gori imenovanega društva, da bo v nedeljo 23. oktobra redna mesečna seja našega društva. Tem potom apeliram na članstvo, da se te seje gotovo udeležite, zlasti tisti, ki nimate plačan svoj asesment. S sobrp.tskim pozdravom — John Tavčar, tajnik.
V SOBOTO
imamo posebno lepe, mlade, puste prešičja plečeta, in to po najnižji ceni, ki jo morete dobiti v mestu.
Stanovanje
se da v najem, -štiri sobe. Odda se dobri družini. Vprašajte na 1152 E. 60th St., spodaj.
SAMO ZA SOBOTO!
Teletina
za ajmoht, ft.____9c
Teletina
za filanje, ft._____10c
Teletina
za pečenje, ft.____12c
Lepe male šunke, ft, 9c
Pot roast, ft.------12c
Pork chops, ft------14c
Suha prata, ft._ _ 12c-15c Sveže klobase, ft. 12V2C Najboljše olje, gal. _ _ 59c
Telečja prsa za filo, ft. 11c Teletina za pečenje, ft. 14c
Telečji steak, ft......22c
Govedina od stegna, ft. 13c Govedina od plečet, ft. lic Govedina za juho, ft... 9c Domače šunke, ft. ...16c
Suhe klobase, ft......16c
Suha rebrca, ft......12c
rešičjeledice,ft..... 8c
Jetra, ft............10c
Doma zaklane kokoši, ft—......18c
POSEBNO NIZKE CENE ZA SOBOTO
Sveže šunke brez kosti, ft.---- _ 15c
Stegna od jagnjet, ft. 19c
Male suhe šunke, ft. 12c
3 funte masti, samo 22c
Meso za juho, ft.---9c
Cottage hams, ft.---19c
Suhi špeh v kosu, ft. 14c
2	veliki steklenici Catsup _________ 19c
Fino sveže maslo, ft. 23c
3	škatlje čistilca----10c
Pri nas so v resnici nizke cene, primerne tem časom. Prepričajte se! Se prav vljudno priporočam odjemalcem.
JOHN TOMAŽIČ
16821 Grovewood Ave. Tel. KEnmore 1254
FURNACE AND SHEET METAL SUPPLIES
Popravila na vseh modelih. Direktno k vam po cenah na debelo.
Moncriel' Furnace Sales & Scrvice Co.
1S301 School Ave. GLenvlUe 1J62
Najnižje cene in naj boljše vrste sveže in suho meso dobite vedno pri nas. Imamo tudi doma prekajene šunke, plečeta, krače, prate, itd.
Vsak dan dobite sveže riževe in krvave klobase. Se priporočamo.
MATT KRIŽMAN 6220 St. Clair Ave. 1132 E. 71st St.
CENEJE NE BOSTE DOBILI NIKJER!
Pork shoulder, ft.__8y2c Prata v komadu,
funt __________10i/2c
Govedina
za pečenje, ft. __12y2c Sirloin in
round steak, ft.---16c
Teletina
za pečenje, ft.---12y2c
Teletina
za filanje, ft. ----11c
Telečji steak, ft.---20c
Mleto meso, ft.----10c
Big boloney, ft. __12|/2c Male suhe šunke, ft. 9q Narezana slanina, ft. 16c
Priporočamo zlasti naše izvrstne, domače riže-in krvave klobase.
TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICE
imamo v polni zalogi. Pošiljamo tudi po poč ti.
MANDEL DRUG CO.
15702 Waterloo Kd,CLEVELAND,
Michael Casserman
18700 Shawnee Ave. PLUMBING & HEATING KEnmore 3877
Dr. A. L. Garbas
SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK
6411 St. Clair Ave.
v Slov. Nar. Domu soba it. 10
Tel. HEnderson 0919
LED IN PREMOG
TOČNA POSTREŽBA
JOSEPH KERN
SLOVENSKI BAZVASALfcC! LEDU IN PREMOGA
1194 E. 167th St.
PoillUitai KEnmora 4S8I
Dva božična izleta v domovino
Ako nameravate v domovino, pridružite se rojakom, ki potujejo z izletoma na najnovejšem parniku francoske linije
"CHAMPLAIN"
26. novembra
ali
"PARIS"
9. decembra
Za pojasnila in navodila pišite takoj na:
AUGUST KOLLANDER CO.
6419 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO
ali pa na
SreacK J&na
ve
Vse grocerijsko blago dobite v naši trgovini po najnižjih cenah. Se vljudno priporočamo Slovencem in Hrvatom.
FRANK VESEL 787 E. 185th St.
Boljših in cenejših ne dobite nikjer.
Lepa zaloga doma nasoljenega in prekajenega vsakovrstnega suhega mesa. Se vljudno priporočam slovenskim gospodinjam.
JOSEPH TISOVEC 16224 Arcade Ave.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^
| VABILO NA|
I PLES 1
i i
g	ki ga priredi
1 Ženski klub Slov. Doma i
= V NED. 23. OKT. I
S
mm
a
S «*»
s
mm
s
f SLOVENSKEM DOMU NA HOLMES AVE.
1'ričetek ob 6:30 »večer
GODEA JANC TRIO
Vstopnina 25 centov
17 door prizes Vabi
Odbor Ženskega kluba. §
^lilllilitllllllllllllllllllllllllllilllliiiiiiHil

ARNOLD ZWEIG
Za "Ameriško Domovino" prestavil M. U.
t oblekel mraz po je takoj bila vro-
WOLKOV JEWELERS
Vz CENE RAZPRODAJA SE BO NADALJEVALA SAMO ŠE NEKAJ ČASA
Obiščite našo zlatarsko trgovino, ki je bila pravkar prenovljena. Naša fina zaloga ur, demantov in zlatnine za polovično ceno na tej razprodaji. Sedaj imate priliko, da si izberete božična in birmanska darila, da si boste mnogo prihranili. Darila se spravijo za vas, dokler jih boste rabili.
Posebno za soboto, 22. oktobra: očistimo in po-
pravimo vam uro za
Naš 20-letni obstoj v trgovini v tej okolici je vaša najboljša garancija.
WOLKOV JEWELERS INC.
6428 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Nasproti Slov. Nar. Doma
Prvovrstno grozdje
JOSEPH ZORMAN
ODVETNIK
6411 St. Clair Avenue (v Slovenskem narodnem domu) Uradne ure: 10.-4; zvečer 7.-8. Ob sredah: 10.-12.
Ton črnega......................$23.00
Na razpolago imamo tudi belega, in vsakovrstne sode
Slovenska Zadružna Zveza
667 East 152nd Street 16721 Waterloo Rd.	712-14 E. 200th St.
NA VAŠO ŽELJO GA PELJEMO PREŠATI ZA VAS!
AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 21ST, 1932
"Prosim te kot tovariša in človeka. Ti si pisatelj: kot tak si navdušen za besede in obliko, zavidam te. Poglej pa mene: kStj bo ostalo meni, kadar se bosta zrušili pravica in postava? Tudi mene bo tedaj konec. Ako bi bil jaz logična oseba, a ne Človek, da me je iznašel kak tvojih tovarijšev-pisateljev, a ne da bi me bil ustvaril Bog, tedaj bi stopil, vzel vrv ali pa samokres ter bi pokončal svoje telo. Zato te tudi prosim, da me ti zastopaš."
Bertin pa je zmajal z glavo. V primeri s snegom so izgledale njegove oči črne in velike: videl je smrt pred seboj. Videl je, kako teče kri iz ran: curek rdeče tekočine na snegu, mrtvo telo, dim, ki se kadi iz cevi pušk. Tudi njemu ni bilo treba prizora, nad katerim so se drugi zgražali.
Lovrenc Pont je pogledal najprej Posnanskega, potem Berti-. na. Hotel bi stopiti med nju ter položiti svoje roke na njiju ramena. Vendar pa bi jih utegnil kdo iz vile opazovati, pa pač ne bi bil ta prizor primeren za oči raznih uradnikov in častnikov. In ko je spraznil svojo pipo ter potrkal z njo ob železno ograjo, ki je zazvenela, sta se oba, Posnansky in Bertin, skoro-da zdrznila. Nato je dejal smehljaje se: "Gospoda, ker se že oba osla ne moreta dogovoriti, bo pač moralo iti seno — to se pravi, jaz. Ali bi bil jaz primeren zastopnik?"
Dva para oči sta hvaležno pogledala v velike, sive Ponto-ve oči. Posnansky je iztegnil roko ter jo položil na Pontove podlakte: "Zahvaljujoč se vam od srca, vaš udani Posnansky."
Tudi Bertin je zamrmral nekaj besed v zahvalo. Narednik k Pont pa se je takoj otresel njiju zahvale, češ, da mora sedaj iti in urediti vse, da bo njegov konj, rjavi Siedlitz, lepo osna-žen, da ne bo delal sramote štabu von Lychowe divizije, ki je izgubila bitko.
Tako so se poslovili. Bertin je hodil ob Posnansky j evi levi. In v svoje veliko presenečenje je Pont opazil, da Posnansky šepa.
PETO POGLAVJE Črna pošast
Tamkaj v kotu, v kotu za njim čaka strah pred smrtjo, črna pošast, in ga opazuje. Kmalu bo skočila na njegov tilnik.
Griša je sedel za mizo in jedel. Kosilo je obstojalo od pečene govedine, p o p e č e n ega krompirja ter konserviranega sadja. Poleg tega še pol steklenice dobrega vina. Narednik Spierauge mu je bil poslal tri smodke. Dve je bil daroval drugim: eno korporalu Schmie-linskemu, drugo korporalu Sa-chtu, katero naj pokadi, kadar bo zopet smel kaditi. Tretjo bo pokadil Griša sam, čim bo končal zadnji obed. Predvsem pa se mora na vsak način čuvati črne pošasti, ki neprestano preži nanj: strahu pred smrtjo. Tu pojde vojak v smrt, pri Bogu, ruski narednik, Griša Iljič. Paprotkin, vitez reda sv. Jurija, sam med druhaljo sovražni-
Cenjenim rojakom naznanjamo, da tudi letos pre-šamo in prodajamo belo in črno, najboljše ohijsko grozdje. Zajamčeno dobri sodi od žganja. Stisnemo, dopelje-mo grozdje proti mali odškodnini. Naše geslo je: dobro blago, solidna postrežba po nizkih cenah. Oglasite se!
MANDELJNOVE PREŠE
15318 Waterloo Rd. ali 16000 Waterloo Rd.
'Ob zadnji uri' drama,in'Hlačni gumbi' burka
Vprizori dramsko društva "Ivan Cankar" v nedeljo, 23. oktobra, 1932, popoldne ob 2. uri—zvečer točno ob 7:30 v S. N. Domu. Zvečer po igri ples v spodnji dvorani. Vstopnina samo 40 centov. Ves čisti preostanek je namenjen v pomoč brezposelnim.
jjj "Levine je humaniziral postavo" — Cleveland News
Izvolite ponovno
SODNIKA MANUEL
1 L E V I N E
apelatno sodišče — 6-letni termin
(30 let poštene javne službe) Priporočajo ga leta izkušnje in človeštko razumevanje.
FRANK G. GORNIK
SLOVENSKI ODVETNIK
V mestu (čez dan) 1259 Union Trust Bldg. E. Oth in Euclid Ave. Telefon Main 7200.
Podružnica na 15335 Waterloo Rd. Suite 2, v Slov. Del. Domu
Zvečer od 6:30 do 8:00. Telefon: KEnmore 1244
£22323®
OBLEKE IN ZIMSKE SUKNJE!
. Izdelujem po meri v vsakovrstnem kroju obleke in suknje iz trpežnega blaga
OBLEKE PO $25.00 SUKNJE PO $25.00
Čistimo, likamo, predelujemo vse moške in ženske obleke Postrežba točna, cene nizke
frank poje
slovenska krojačnica in kemičnica čistilnica 631 E. 185th St.	KEnmore 4720
kov, pred očmi vseh. In v smrt mora tak vojak iti kot mož. Kljub vsemu, kar je pojedel, je vedarle ostal v njegovih ustih nekak trpek okus, katerega se ni mogel odkrižati. Smodka je dobra: vleče dobro. Vrata celice so bila odprta. Dovolj dolgo bo sam. Lahko bo še spal, ako se to sploh lahko imenuje spanje. Sedaj pa mora videti, čuti in dihati. Njegovi prsti so bili neprestano nemirni, tipali. Njegove oči so gledale zlato žolto opoldansko, pravilneje popoldansko, svotlobo, ki je prihajala skozi okno. Videl je pajčevine pod stropom in pa zimske muhe. Griša se je spomnil, da je še vedno oblečen v zimski volneni telovnik, katerega ni hotel uničiti. Slekel si ga je, a si nato zopet suknjič. Začutil je hrbtu, vsled česar se je zapel. Glava mu je bila ča, tako da se je moral odkriti. Čutil je potrebo hoje. Vstal je ter pričel hoditi. Še vedno mu je bilo mraz. Oblekel si je plašč, topli, dobri ruski plašč. Nato je začutil telesno potrebo ter prosil korporala, naj pošlje kakega moža ž njim. Prijal mu je odmev korakov. Sneg se je mrvil pod njegovimi okovanimi škornji in mrzli zrak je
PREŠA GROZDJE SODI
Ludwig Gustinčič
4526 St. Clair Ave. HEnderson 6625
pot pa je smatral za potrebbno, da ne omeni žalostnega konca podgan, pač pa je spremenil v toli svoje pripovedovanje: podgane so bile to pot tako prebrisane, da so strup samo povohale, a nato zbežale. Medtem je Grišo obril, pristrigel mu lase in ga počesal. Ko je nehal svoje opravilo, ni nikakor hotel sprejeti Grišinega denarja. Nato je segel Griši v roko, mu jo krepko stisnil ter izginil. Kmalu nato pa je Griša začul z dvorišča ostro povelje: "Oddelek, stoj! Odmor!"
Griši se je srce stisnilo, stekel je v celico. Uradnik je prinesel korporalu Schmielinskemu nek ukaz. Korporal je poble-del, tresel se razburjenja. Nato je stopil v celico, k Griši: "Tovariš, ura je prišla. Bodi
srčen, prijatelj."
Griša je občutil, kakor da ga je nekdo sunil in da mu je vsled sunka srce poskočilo. Tudi on je pobledel. Oba moža sta strmela drug v drugega. Nato si je Griša pripasal pas: ni hotel oditi opravljen nemarno in nevojaški. Popravil si je plašč v pravilne gube, se pokril s čepico, belo rusko poletno čepico, se nato strumno postavil ter salutiral: "Ako je čas, je čas. Hvala, tovariš."
Korporal si je obrisal nos, roke so se mu tresle in za trenutek je robec pokril njegove oči.
(Dalje prihodnjič.)
* Republika Argentina bo plačala svoje dolgove, ki zapadejo 15. novembra.
prilika za hčer
* Zanesljivi mladi možje bi radi telefonirali vaši hčerki. Mnogo vabil na zabave in plese pride potom telefona. Brez telefona, v resnici nima nobene prilike. Dobite si ga v hišo danes. Vsak telefonski uslužbenec lahko vzame naročilo.

Vabilo!
Vabilo!
JESENSKI KONCERT
katerega priredi
Slov. Pev. Podp. Sam. Društvo "Cvet"
s sodelovanjem pevskega društva "Zvon in "Beacon's Melody Pilots
>>

v nedeljo, 23. oktobra '32
točno ob 6:30 zvečer v
SLOVENSKI DELAVSKI DVORANI na 10814 Prince Ave.
K obilni udeležbi vas vabi
pevski zbor društva "Cvet
»

NIČ SE NE BOJTE!
kaj blagodejno prijal njegovim razpaljenim senčim in nosnicam. Kmalu nato se je vrnil v spremstvu domobranca. Ona teža, ki mu je tlačila kolena, je izginila. Precej bolj potolažen je zopet vstopil v svojo celico: dokaj boljše se je počutil sedaj. Nato si je hotel umiti obraz: hotel je biti čist. Zato je prosil, naj bi poklicali brivca. Kompanijski brivec, Ervin Scharski, vojak kakor vsi drugi, je prišel v treh minutah. Griša je sedel med domobrance iz Južne Nemčije. Čitali so, kadili, kvartali, igrali šah. V sobi je bilo, v primeri s sicer običajnim šumom ob tej uri, zelo tiho. Z brisačo okoli vratu, namiljen z mandeljnovim milom, je sedel Griša na stolu ter zaprl oči. Nihče ga ni mogel odpeljati sedaj, ko se brije. Dokler bo to opravilo trajalo, ni njegovo življenje v opasno-sti. Prijemal ga je spanec — sedaj pa se mora najprej obriti. Tako je poslušal brivčevo klepetanje, medtem ko je ta nategoval britev.
"Pripel si bom križ sv. Juri-mislil Griša. "Vzel ga žepa in ga pripel na Kasneje ga lahko poš-nazaj carju. Upam, da bo očitek za vse žive dni, ni obdržal miru in prišel raneje k pameti."
Brivec mu je pripovedoval o velikih podganah, ki so se podile po strelskih jarkih v Cham-pagni. Ko pa je prišel do točke, kjer so podgane vsled ^trupa pocrkale ter štrlele od sebe vse štiri, se je premislil. Že sedemnajstič, pa morebiti tudi sedeminsedemdesetikrat je pripovedoval o teh podganah. To
joseph smole
6112 Glass Ave.
Tudi letos lahko kupite najboljše grozdje in to po zelo nizki hcenah. Pri meni lahko naročite grozdje vsake vrste in ga tudi stisnem za vas v sladek mošt. Prodajam grozdje in stiskam. Postrežba prvovrstna, cene nizke, izvrstno blago. Se priporočam.
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem pričel s prešanjem in se priporočam za GROZDJE, MOŠT in fine vinske in od žganja SODE.
020002011002000201010200010010024800020010050002020002010002000200000153000253005301022301020101020002010201010200020000020002530102011002000102000102000002000001000202