domovin a AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 86 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, APRIL 12TH, 1932 LETO XXXIV —VOL. XXXIV Preiskava o poslovanju na newyorski borzi prinaša na dan škandale Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po naselbinah Amerike NOVA HINDENBURG LINIJA Washington, 11. aprila. Da V Jolietu kandidira za urad velik del odgovornosti za okrajnega koronerja poznani sedanje neznosno gospodarsko rojak Mr. Anton Nemanich Jr ^anje borza, v New Yorku, kjer K'ot dolgoleten izkušen pogreb-Posameznim špekulantom mo- nik je za ta urad popolnoma kva odnašati tisoče milijonov lificiran. Mr. Nemanich kan-dolarjev v svojo osebno korist! didira na demokratskem tiketu. *n v škodo naroda, se je izkaza- Li drugi odlični Slovenec, ki lo sedftj, ko je vlada odredila, kandidira na demokratski listi na pritisk senata, obširno pre- Je Mr. John A. želko. Kandidi-iskavo o poslovanju borze, že ra za urad okrajnega inženirja. leta 1929 se vrše na newyor-1 V Hopper, Minnesota, je «mr-ški borzi špekulacije, ki so ne- la Mary Prešern, rojena Smo-zaslišane v zgodovini ameriške!le- Rojena je bila v Gorjah na Znance. In ravno to škandaloz-; Gorenjskem, in je bila stara 78 špekulir?,nje cen na borzi je let- Nekako pred 60. leti je do-PovzroČilo, da je bila dežela pah- sPela v Minnesota iz stare'do-njena v močvirje, iz kjiiterega movine. danes očividno ni rešitve. Hoo- "Obzor," slovenski tednik v bi to neznosno špekuliranje! Milwaukee, piše o slovenskem lahko ustavil s par besedami, to-1 radio programu iz Clevelanda da dosedaj ni naredil ničesar, bedeče: V torek večer, 5. apri-dokler ni postal pritisk kongre- la> so nekateri rojaki v Milwau- Sa tako silen, da je zapovedal, gre preiskovalni odbor do kee vjeli na svoje radio aparate napovedani slovenski program skrajnosti, da se dožene, kdo so iz Clevelanda, ki ga je oddajala ^'ivci, ki so vzeli milijonom de-! rac^° postaja WTAM. Program Zadnji petek so delnice pad's zopet tako nizko, in vzrok je le_> ker so gotovi špekulanti, zna-Pod naslovom "bear raiders" nalašč povzročili v svoje l,lr>azane dobičke. Vlada bo šla Sedaj do skrajnosti, da privleče na dan te največje škodljivce airieriškega naroda, ako ni že ^epozno! se je mestoma čul zelo dobro mestoma pa so nastopile hude motnje. Odlomki programa, ki smo jih vjeli v Milwaukee, so bili izvajani prvovrstno. Tako n. pr. dueti Mary Udovicheve in Josephine Lauschetove ter Louis Beleta in Frank Pluta. Splošno mnenje vseh, ki so program slišali, je bilo, da je izvajan prvo vrstno in so rojaki v Clevelandu lahko ponosni na svoje pevce. Mihvaučani jim čestitamo na tem in želimo še več sličnih nastopov. -o- Starec umorjen Še preteklo soboto so našli mrtvega Thomasa Givney, ki je bil oskrbnik podružnice javne knjižnice na 2200 E. 30th St. Dobila ga je Mrs. Ana Grono-vich, ko je prišla zjutraj čistit prostore. Givney je bil star 60 let. Bil je strahovito zbit in zdelan, ko so ga dobili. O njem je bilo znano, da je nosil vedno večje svote denarja s seboj, in najbrž je bil rop motiv ostudnega dejanja. Koncert Ilirije in Zvona že danes opozarjamo na nadvse zanimiv koncert, ki ga priredita priljubljena pevska zbora "Ilirija" in "Zvon" v nedeljo 24. Sta pila strup aprila zvečer v Slovenskem do- Mrs. Elsie Bernasek, 7609 mu na Holmes Ave. Program arnegie Ave. je včeraj umrla bo izredno bogat in najlepše pe-v bolnici, potem ko je skupaj z! smi so izbrane za ta koncert, ^ožem pila strup. Umrla je ;Preskrbite si pravočasno vstop-v.Vanajst minut po zavžitju, do-,nice. ^ njen mož ni popil enako ko-! L/'stniea uredništva v5in° Pijače, in ga bodo rešili, j Zapuščena žena.—Obrnite se in žena sta se kregala, na-|na "Court, of Conciliation" v Ci-ar je mož odšel iz sobe in Iz Minnesote Te dni je dospela, iz Minnea-Polisa, Minn., na obisk v Cle-Mand Mrs. Mary Ribarič, in ®lcer na obisk k svojemu bratu *artin žugel, poznanemu trgovcu na 19701 Shawnee Ave. Vi-^a se nista že 29 let. Pač sre-c'n° snidenje. Mrs. Ribarič je d°spela sem, da bo botra otrobom žugelna. Prav dobrota v naši sredini! Nedeljska izdaja ^nani nemški dnevnik v Cle-Waechter und Anzei-naznanja, da ne bo več pridal nedeljske številke. List 0 Prihajal samo šestkrat na, te-.en- Naročnina za šestkratno !?'dajanje na teden bo $10.50 na torej skoro 100 procentov kot pa računamo za. "Ame-riško Domovino." Hoover je dovolj bogat, da bi predsedoval za en dolar letne plače Washington, 11. aprila. Pri j posvetovanju v Beli hiši se je S včeraj razpravljalo o plačah javnih uradnikov in uslužbencev zvezne vlade. Povdar ja,lo se je, da je znižanje plač absolutno potrebno. Pri tem je prišel pogovor na plačo predsednika, ki znaša $75,000 na leto. Kongres-mani so bili mnenja, da glasom Ženska beži z Lindbergh bankovcem $679.000 deficit v okrajni blagajni Jersey City, 11. aprila. Policijski inšpektor Walsh, ki je deloval ves čas, da odkrije ugrab-ljenje Lindbergh otroka, je danes izjavil, da je policija končno ustave Zed. držav, se predsed- prepričana, da je Lindbergh niko\i'! plača, tekom njegovega ctrok živ in zdra.v. vniaidovanja ne more znižati, j Hopewell, New Jersey, 11. Hocver je končno izjavil, da bi aprila. Trije važni dogodki da-bil pripravljen odpovedati se jnes dokazujejo, da bo skrivnost-$74,999.00 svoje plače, to je, na megla, ki je obdajala slučaj vzel bi celo letno plačo, pridržal jugrabljenja otroka Lindbergha le $1.C3 na leto in ostr ki gQ odpeliaH Lind_ si politikarji tlačili malhe, da se;bergha) je iziavil( da se znajo je vršil škandal za škandalom, !pripetiti važni dogodki vsako dokler ni ljudstvo vrglo mana- uro 3 wilKam stevens, gene- gerja in čarter od vlade in st Lahli državni pravdnik države zopet dobilo svojega lastnega žu- New Jersey> je naznanilj da bo pana. Splošno mnenje previa- daneg pred državn0 por(>to [duje v Girardu, zlasti med na- in prinesel dokaze 0 banditih, ki Sšim narodom, da bodo glasova- g(> odpeljali Lindbergh otroka. li proti novem čarterju ~ Državni pregledovalci knjig; republikanskega okrajnega blagajnika, ki so pregledovali knjige na povelje državnega prav-dnika, so pronašli, da se je nahajal dne 18. decembra, 1931, v okrajni blagajni deficit, ki znaša $679,482.63 od davčnega denarja. To pomeni, da je bil denar vplačan v okrajno blagajno, toda denarja aktualno nikjer ni. Državna pregledovalca James Main in Albert Meyers sta tako pričala včeraj v poročilu,ki sta ga oddala državnemu pravdniku Lieghleyu in državnemu avditorju Zangerle. , Okrajni blagajnik Collister, ki je že dolgo izzival škandale v javnosti, se izgovarja na svoje pomočnike v uradu, češ, da so bili nezvesti in so zanemarjali svoje dolžnosti. Vendar po postavi je Collister sam odgovoren, ker je on gospodar davkov, in se nikakor ne more izgovarjati, da kmalu s se ty Hali. kozarcem, v kate- Tam lahko sodniku neovirano poveste vse, ne da bi da ;kaj prišlo v javnost. Tudi vam t storil samomor, toda v istem i bodo natančno povedali, kaj vam mu je žena vzela koza- J začel najprvo preiskati, že pred enim tednom je dal zapleniti vse režite plačanih davkov v uradu okrajnega blagajnika. Knjige so tako sleparsko zmešane, da se niti določiti ne more, koliko davkov je bilo plačanih od 18. decembra, lanskega leta, naprej. Edini način, da se to določi, je, da se zapre ves urad okrajnega blagajnika in se prepusti urad ni vedel za. škandale, ki so se go- j državnim nepristranskim pre-dili več kot eno leto v njegovem Igledovalcem knjig. Collister je uradu. I ped bondom $300,000. Prišli bo- Škandal je tako ogromen, da jdo še največji škandali na dan! Slišalo se je, da bi tovarna, kjer so , . , ..sedaj stalno zaposljeni naši ro-"a,vm baki, zaprla vrata in premestila obrat kam drugam, ako bi bil Popravek V zahvali združenih društev fare sv. Vida je bilo izpuščeno time Jos. Deželan, slovenska pe-sprejet nov čarter. Volitve se karija na 6124 Glasg Ave< Mr vršijo 28. aprila, in prosimo na- |Deželan je darovai Ves kruh, kar še rojake, da se gotovo udeležijo ge gfl je rabil(> na bazarju skozi in glasujejo tako, da ostanejo |g dni> -n je vedno naklonjen razmere, kot so. Zlasti sedanji^.združenim društvom. Hvala, le-župan^Mr. Rees, je zelo naklo- |pa Mr Deželan< obenem ga pa Odbor njen Slovencem, jim pomaga v vseh ozirih in se rad udeležuje njih prireditev. Velika naklonjenost Girardča-nov napram Clevelandu se spozna tudi v tem, da so poklicali Edina naselbina, kjer se dela, je Girard, Ohio k - Je bil strup. Rekel je, treba narediti, ne da bi vas m začela piti strup. Osta-ie potem povžil njen mož. Kr aška kamnoseška obrt vse skupaj kaj veljalo, želimo vam uspeh. Starokrajska "ohcet" V sredo 13. aprila uprizori T solidno slovensko podjetje "Newburgh Nightingale Club" ^grobne spomenike, nazna- pristno star okra j sko "ohcet" v ^ sedaj, da izdeluje tudi fine (pk3y ghop na 7063 Broadway. kr,!lr0.^nice iz cement?.. Roja-. prireditev bo jako zanimiva. Menda edina izjema med slovenskimi naselbinami v državi Ohio, kar se tiče dela, je lepa slovenska naselbina Girard, Ohio* oddaljena nad 60 milj od Clevelanda. Tam biva nekako 100 slovenskih družin, ki žive s sosednjimi naselbinami Warren, Niles, Struthers in Youngstown v najlepši zastopnosti. Prvi Slovenci, ki so prišli v Girard, so tam nekako 30 let. Imajo tudi dobra, močna društva raznih Jednot, in Slovenci v Girardu so zlasti poznani po svojem kultur- j. ---- --------------" .ji i II Vi i ^V- » J — —-------- - -- č to podjetje toplo priporo- ysi, igralci nastopijo v lepih slo- je zapoaljenih kakih 100 žensk in do 450 moških. Tu izdelujejo do 200 vrst raznovrstnega usnja, ki se v predelani obliki razpošilja na skoro vse strani sveta. Eden prvih uslužbencev v tej tovarni, mož, ki ima velik vpliv in spoštovanje, tako od svojih tovarišev, kot pri vodstvu tovarne, je Mr. John Anžiček, daleč naokoli znana pristna slovenska korenina, šegav, toda delaven, pošten, prijazen in pristna poosebljena slovanska gostoljubnost. S tem, da naši ljudje nepre- toplo priporočamo, združenih društev. Revere demokratični klub Seja Paul Revere demokratičnega kluba se vrši v sredo, 13. aprila, točno ob 7. uri zvečer v pred nedavnim našega izvrstne- prostorih slovenske Delavske ga slikarja Mr. Likarja in M^Dvorane na Prince Ave Qpo_ Anton Pluta iz Clevelanda, ki zarja gs ^^ da ge g()tovo geje sta naredila nov zastor v Sloven- udeležij0j in vabi se tudi ostale skem Domu in dvorano prenovi- demckrate v Newburgu, da pri-la v splošno zadovoljnost. Delo! je veljalo nad $800.00, kar so nima samo zaupanja svojih lju- plačali požrtvovalni delničarji, di, pač pa uživa veliko spošto- Slovenski Dom ima sedaj kras-vanje pri Amerikancih. Njego- no notranjost, va trgovina je tako vzorna, či-j Zato so pa sklenili direktorji sta, in moderna, da prihajajo Doma, da priredijo v soboto, 16. Amerikanci daleč naokoli in ku- aprila, pravo spomladansko ve- ^ "d"'članov veseli, "naj" se"pri-pujejo, poleg tega, da pridno ku- ' selico v Domu. Povabljenih je glag. do četrtka zvečer do 8. ure pujejo tudi domačini. i mnogo Clevelandčs>,nov, pa tudi . Frank Rupert, 1930S Shaw- Da so rojaki po ostali Ameri- rojaki iz bližnjih naselbin. Ban- nee Aye ki dobro informirani o življe- ket se bo vršil popolnoma po na- stopijo k temu klubu. Gredo v Girard Kct je znano, priredijo v Girard, Ohio, v soboto, 16. aprila, velik banket. Mr. John Dolčič nas je povabil, da se udeleži tudi Ljubljanski klub. Katerega iz- Maša zadušnica catn0. Petek, 15. aprila, se bo brala " v cerkvi sv. Vida ob za pokojnim Frank Jak- &ovm' ob priliki 28-letnice nie~ tejV^ srnrti. Sorodniki in prija-Jl »o vabljeni, da se udeleže. Obletnica "Strugglers" koncerte, pač pa so vselej v prvi venskih narodnih nošah. Mr.!vrsti, da vabijo tudi domače A. Grdina bo tudi kazal slike iz | umetnike iz Clevelanda, ali pa če stare domovine: Oglejte si to zanimivo prireditev. Ziehm je umrl Frederick Ziehm, pogrebnik, dobro poznan tudi v slovenskih krogih, je umrl v nedeljo popoldne. Rojen je bil v Nemčiji in nem prizadevanju. Ne samo, da Jsta.no dobro delajo v Girardu, pa sami uprizarjajo lepe igre in niso pozabili drugih. Pripovedovali so nam, da vsak mesec, da, ob vsaki plači, žrtvujejo lepe svote od svoje plače za svoje so- Dcm^? Oprete ob šestih zjutraj j je prišel v Cleveland leta 1889, , sta,i^ \xt7~. a i-. „usii: kjer se je ustp^novil v slovenski naselbini. Zapušča tri sinove in štiri hčere. kaj i WGAR> boste slišali ne" Pretl|epega 0 slavnosti tega na- društva. se oglasijo iz domovine in drugod. Slovenci so večinoma zaposljeni v tovarni The Ohio Leather Co., ki je izjema* med drugimi tovarnami danes v Ameriki. Do-čim drugje ni dela, ali pa le po par dni v mesec, pa obratuje omenjena tovarna vsak dan, in kot so nam pravili, večkrat tudi v nedeljah. V Ohio Leather Co. delavce, ki se nahajajo v potrebi. Na ta način so Slovenci v Girardu letos že žrtvovali stotine dolarjev. V političnem oziru so Slovenci zlasti zadnje čase prišli do velike veljave, ko je bil odlični rojak, Mr. Joseph Cekuta, poznani slovenski trgovec na 36 Smithsonian Ave. izvoljen v nju in gibanju v naselbini, za to skrbi širom Amerike znani in marljivi dopisnik iz Girarda, John Dolčič. Ne mine teden, da. ne bi v tem ali onem slov. časopisu bilo kaj prijetnih novic iz Girarda. Predaleč bi nas speljalo, ako bi hoteli podati na tem mestu vsaj mal opis aktivnosti in življenja naših rojakov v Gira.rdu. Naj omenimo na tem mestu le še dvoje zadev, ki te dni najbolj zanimati rojake v Girardu. Ena je nameravana izva,nredna volitev, ki se vrši v Girardu 28. aprila, ko bodo državljani glasovali za, nov čarter mesta Girarda, čarter je sestavljen nekako tako, kot je bil famozni čar- Nova trgovina | Slapnik in sinovi, slovenska i cvetličarna, nam naznanjajo, da odprejo danes, v torek, 12. aprila, novo trgovino s cvetlicami na 6102 St. Clair Ave., kjer je bila prej prodajalna Zadružne Zveze. Tudi trgovina na 6113 St. Clair Ave. še vedno posluje. Kodranje las Skoro polovico več plačate za in kodranje las, ženske in dekleta, če hodite v mesto. Clevelandča- obrnite se na, domačega brivca, Mr. Nick Bo ha rja, 6023 St. rodnem običaju. Dvoran^bo spremenjena v krasen pomladanski vrt, okoli pa mize za goste. Glasila se bo lepa naša pesem, uprizorila se bo burka, kako se "kuha jaka danes v Ameriki," itd., itd. Navzoč bo tudi župan. Nastopijo pevski zbori, in sploh, zabava bo, kot je še ne pomnijo v Girardu. Vstopnice se lahko dobe pri Mr. John K°- striženje sinu v Domu in pri drugih delničarjih. Mnogo nov pride tja v soboto, mestno zbornico. Mr. Cekuta ter, katerega so "profesorji' življenje in gibanje rojakov c]air Ave > ki vam garantirano v Girardu je tako pestro, doma- uredi lase po veliko nižji ceni če in narodno, da se bo treba na- kot v mestu Opozarjamo na ših ljudi v Girardu še večkrat 0y]as spomniti v javnosti, ker s svojo pridnostjo, zavednostjo in razumom zaslužijo polno priznanje * V Braziliji so našli diamant ki tehta 587 karatov. I AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 12TH, 1932 H ameriška domovina" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto (5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznažalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00; četrt leta $1.75 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise ln denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at Cleveland, Ohio, under the Act ol March 3rd, 1879. at the Post Office 83 No. 86, Tue., April 12th, 1932 spoznali vso gnjilobo, s katero so nas varali republikanci. Demokratske ideje se širijo s silno naglico. Prebujajo se države in mesta katerim se je pridružil tudi naš Cleveland s svojim demokratskim županom. Naj republikanci le trošijo denar z oglasi, kot na primer slovenska "Pamet," ki jo je izdal republikanski klub. Lepo vas prosim, kdo jim pa še verjame ! Republikanska Enakopravnost si je s tem činom utisnila tako sramoten pečat v zgodovino delavstva, da se ne bo nikdar zbrisalo in ne pozabilo. Pred volitvami predsednika Amerikanec ima pregovor: Evry dog has his day (vsak pes ima svoj dan). To se bo uresničilo tudi pri samopašnih republikancih. V vašem jarmu smo trpeli kot črna živina, davki in vaši primanjkljaji nam delajo sive lase in neznosno trpljenje, toda usmiljenja ni bilo. O, prelepa ameriška dežela, zasužnjili so te izkoriščevalci, narod plače v najbogatejši deželi kot posestnik ob pogorišču. Edino upanje imamo, da se bo to vse spremenilo in zdi se nam, da se svita in da se bo z izkoriščevalci temeljito po-metlo. Naročnik. PETA OBLETNICA STRUGGLERS V Collinwoodu je naše mladin- v zvezi stem priredilo tudi prist- Dosti ni treba ugibati, če bo republikanska predsedniška konvencija, ki se vrši junija meseca v Chicagi, imenovala Herbert Hooverja ponovnim kandidatom za predsednika. Pravzaprav republikanska stranka nima nobenega dru-zega kandidata. Tupasem se je sicer pojavil kak republikanec, ki na tihem goji želje, da ga imenujejo predsedniškim kandidatom, toda to so le tihe želje, ki se nikdar ne bodo uresničile. Na vsak način je gotovo, da bodo republikanci zopet imenovali Hooverja predsedniškim kandidatom. Prezreti Hooverja na predsedniški konvenciji republikanske stranke pomeni obenem, da republikanci obsojajo svojega vrhovnega načelnika stranke, in tega vendar ne mo-lejo v javnosti priznati. Dasi imajo republikanci s Hoover-jem skrajno žalostne skušnje in še manj upanja, da bi bil izvoljen, pa ga morajo poslati v ljudsko klavnico, kjer ga bodo zadušili glasovi protestujočih Amerikancev. Kako pač more povprečen republikanski državljan, da ne govorimo o državljanih drugih strank in neodvisnih, voliti zu Hooverja, ki je v letu 1928 hodil po deželi in govoril: Volite za mene in garantiram vam, da prosperiteta ostane med vami! Volite za mene, in namesto enga piščanca boste imeli v nedeljo dva na svoji jedilni mizi, volite za mene, in namesto enega avtomobila, bosta imeli dva v garaži! Tako je govoril Mr. Hoover v letu 1928 in ljudje so ga — izvolili. Hoover je sicer dobil malenkostno večino, toda večino jc dobil in izvoljen je bil. Politikarji so splošno prepričani, da če demokrati ne bi imeli slučajno katoličana Smitha za kandidata, da bi demokrat že v letu 1928 prodrli, tako so pa iste demokratske države na jugu v letu 1928 izdale svojo lastno stranko in s tem, da so povzročili, da je štiri milijone demokratov glasovalo za Hooverja, so pahnili Smitha, svojega pristaša v pogubo, a izvolili Hooverja, ki se je sedaj tako bridko maščeval nad njimi. Že v letu 1928 je dobil kandidat demokratske stranke nad 14,000,000 glasov, ali več kot je bilo sploh kdaj v ameriški zgodovini oddanih demokratskih glasov. Hoover jih je dobil nekaj nad sedmnajst milijonov. Razlika je bila ravno v glasovih demokratov v južnih državah, ki so svojemu pristašu zabodli nož v hrbet in volili republikanca, ker je bil demokrat slučajno katoličan in je nastopal proti prohibiciji Toda kakšno spremembo so štiri leta predsedovanja Hooverja prinesla ameriškem« narodu. Koliko milijonov Amerikancev se je vpraševalo, če je v resnici demokrat predsednik, ko se narodu godi tako trda, dočim so morali v srcih priznavati, da je republikanec gospodar in je republikanec povzročil krizo in mizerijo, kakoršnje amerikanski narod še ne pomni, odkar se je v letu 1776 otresel angleškega suženjstva. Neumestno bi bilo in malenkostno trditi, da je Hoover vsega kriv, kajti kriza ni samo v Zedinjenih državah, pač pa po širnem svetu. Da pa nosi Hoover in z njimi vred republikanska stranka, ki je na krmilu vlade, doberšen del odgovornosti, to z žalostjo priznavajo celo lastni republikanci. Vlada republikancev je vlada velike gospode, tarifnih magnatov, centralnih mogotcev, ki bi najraje spravili vse pod svoj klobuk. Zato pa pod republikanskim režimom rastejo rogovi industrijski gospodi, zato se pod republikanskim režimom jemlje dnevno pravice priprostega naroda, dočim se pravice mogočnjakov širijo in večajo na račun priprostega naroda. Hoover bi kot predsednik lahko marsikaj preprečil, zlasti pa bi lahko olajšal neznosno gorje priprostega naroda. Toda bil je dosledno proti vsaki javni podpori, da bi vlada kaj prispevala. In ne samo to, minilo je dve leti, predno je sploh se dal pregovoriti, da je priznal, da časi niso baš tako sijajni, kot bi — pričakoval. Iz vsega tega je razvidno, da je Hoover dogospodaril ameriškemu narodu. Položili so ga že na tehtnico in našli prelahkega, nezmožnega voditi še nadalje deželo v tako kritičnih časih, kot so današnji. Hoover kot ponovni kandidat republikanske stranke za predsednika je moralno že danes poražen, praktično pa bo poražen pri volitvah v novembru mesecu. ZDI SE NAM, DA SE SVITA sko društvo "Strugglers," eno izmed najbolj aktivnih v vrsti podpornih društev. Seje društva so ene izmed najbolje posečanih potom članstva. Kadar se društvo zavzame za nekaj, je gotovo uspeh in to zaradi veščega odbora in aktivnega članstva. Društvo tudi beleži najboljšega naje-malca prostorov Slov. Del. Doma za razne prireditve v zvezi z društvom samim. Po številu članstva je "Strugglers" drugo največje mladinsko, oziroma angleško zborujoče društvo pod okriljem S. N. P. J. Društvo je bilo organizirano pred petimi leti in v soboto in nedeljo bo slavilo svoj petletni aktivni obstoj. "Strugglers," častno vam priznanje za vaše delo in uspeh! člani S. N. P. J. in drugih naših podpornih organizacij, vebljeni ste, da skupno z mladim toda delavnim članstvom tega društva skupno praznujete dan proslave pete obletnice naših mladcev, bodočih borcev za ideje S. N. P. J. Društvo si je aranžiralo za svojo proslavo lep program s zanimivim sporedom: v soboto po- no domačo zabavo, kjer se bo znanec z znancem pozdravil v veseli družbi. Gotovo se ta ali oni vaš prijatelj ali morda sorodnik udeleži imenovane slavnosti, ki je odšel pred leti v oddaljeno naselbino. Ali bi ne bilo veselo, da se po letih pozdravita v .soboto zvečer v S. D. D. in veselo po-kramljata o prelepi preteklosti. V nedeljo bo pa gala-slavnost. Popoldne ob 2. uri se bo vršil zanimiv koncert z jako lepim sporedom, pri katerem sodelujejo: L. Belle, F. Plut, A. Simčič, Res-nik, L. Simončič, M. Blumel, E. Novaro, M. Miller's — plesalke umetnih plesov. Uprizorjena bo živa slika "Strugglers" z duetom sester česnik in deklamacijo L. Slej ko, in podana eno dejanska drama. Kot govornika nastopita tudi župan mesta Cleveland, R. T. Miller, in sodnik J. Kova-chy. Vstopnina je samo 35c. Posebnost popoldanskega programa: Nastopita dva pripoznana humorista, radio stars Chick in Ted, nekaj kar bo prvič na naših koncertih. In zvečer bo pa ples v obeh dvoranah. V auditoriju bo sviral za mlade "Struggler Harmony Aces" ter v spodnji seph Jerič godec: Mr. John Su-len Jr.; kuharica: Mrs. Apoloni-ja Kic; gostje: Mrs. Mary Maver, Mrs. O'Mally, Missess Albina in Emma Skedel, Mr. Thomas Mervar, Mike Vrček Jr., Anton Meljač, Frank Tomšič. Ta "ohcet" se bo uprizorila v Play Shop, 7063 Broadway Ave. v sredo ob osmih zvečer. Vstopnina je samo 25c. Ob tej priliki bo tudi Mr. Anton Grdina kazal slike iz stare domovine. Take svatbe že niste videli, kar ste šli iz stare domovine, zato ne zamudite te prilike, da si jo zopet ogledate. Vsa prireditev je pristno naš običaj in naše krasne narodne noše bodo prišle do polne veljave. Torej v sredo, 13. aprila ste vabljeni vsi na "ohcet." Poročevalka. "Soča" se zahvaljuje poldne se bo vršila tekma z žo- dvorani Jack Zore za one, ki so go med "Strugglers" in "Kenosha, Wis." K proslavi se je prijavilo veliko članov S. N. P. J. in prijatejjev "Strugglers" iz zunanjih in oddaljenih naselbin, kakor: Chicago, Milwaukee, Pittsburgh itd., in v soboto zvečer se bo častne goste sprejemalo v spodnji dvorani S. D. D. ter razpoložen za polke in valčke. Vabljeni ste vsi in vse, da pose-tite to redko slavnost in to društva naše obetajoče mladine. Nasvidenje na prireditvi "Strugglers" v soboto dne 16. aprila zvečer in v nedeljo 17. aprila v Slov. Del. Domu. V. Coff. "Vsak pes ima svoj dan!" O tem so se že precej prepričali republikanski fanatiki. Vodili so Mr. Hoover je v zadregi. Nič ne ve, kako bi se obnašal. Spoznal je, da se je silno opekel, ko ameriško ljudstvo precej dolgo je posegel po kostanj v žerjavi-in brez dvoma so nas oni privedli jco. Tarif, moratorij, prohibici-v sedanjo mizerijo. Toda, kot|ja — vse se mu je izjalovilo. Po-vse izgleda, so svojo vlogo doi slušati ni hotel svojega lastnega igrali, živ krst, razun par pod- .naroda. Dal se je voditi od izko-repnikov, ki imajo kaj koristi od riščevalcev in navihanih diplo-tega, jim več ne verjame. Suha- j matov-republikancev. In zameril ška stranka, katera je v zvezi s'se je skoro slehernemu, trezno fanatičnimi republikanci, se ob' mislečemu Amerikancu. štiri le-sedanjem zasedanju kongresa I ta je bil na krmilu naše ljudovla-precej maje. Zanimivo je bilo či-; de, tri leta že traja beda in po-tati uredniške članke Ameriške manjkanje. In inogoče še sedaj Domovine, kjer je bilo popisano, i ne verjame, da je v resnici skraj Brezplačna zemljišča za obdelovanje Cleveland (Collinwood), O. —V Ameriški Domovini sem bral, da se bo dalo mestna zemljišča za obdelovati brezposelnim ljudem. To je vse hvale vredna ideja in že poprej bi se moralo kaj takega ukreniti. Toda republikanska vlada se abso-sutno ni zanimala nič za siromake. In še se dobijo razna "trobila" med Slovenci, ki zagovarjajo republikansko stranko. Po mojem mnenju bi se ne smelo več poslušati republikancev, najsi je med njimi še tako zmožen kandidat. Nikdar jim ne dajmo več prilike do kakšnega mestnega korita, ker republikanci se obnašajo pri koritih kot ščetinarji. Kaj nismo imeli iskušnje dolgo vrsto let? Ne podpirajte lista, ki vas hoče prodati republikancem. Saj je že sramota, da se dobi take izdajice tudi med našim narodom. Da jih le sram ni! Demokrat. Dobrodelne družbe in pijavke Cleveland (Collinwood), O. —Potegnili ste se v prid slovenskih trgovcev pri dobrodelnih družbah. Vsa čast Vam, g. urednik. Tudi nam siromakom bi bilo veliko ljubše, ako bi nam dobrodelne družbe naročale groce-rijo v slovenskih trgovinah. Več mesecev nam je do vazal jestvi-ne slovenski grocerist. Bili smo žnjim zelo zadovoljni. Ob sobotah nam je celo navrgel več reči. Sveže blago smo pri njem do- trgovci, kar je pa dokazana laž in prevara. Večkrat se vrže gnji-lo jajce proč. Meso dajo kar naenkrat in ker se ne more vsega naenkrat pojesti, nam zasmradi, ker ledu ne moremo kupovati. Ko sem to pojasnil prodajalcu, se je zadri: "Ako nočeš vzeti, pusti!" Prav, kot bi bili mi siromaki psi. Siromaki čakamo tam na vrsto, črni in beli. Lahi vpijejo, da je groza in tudi spoprimejo se in skoro stepejo. Ves ta red je zelo mučen. Prosimo Vas, g. urednik, potegnite se za nas siromake. Do-povejte tistim uradnikom dobrodelnih družb, da so oni zato plačani, da revežem pošteno postrežejo, ne pa da bi se z istimi ravnalo kot z živino. Poleg tega so nam pa podporo tako skrčili, da lahko v košarici prinesemo za ves teden živeža. Povejte to tudi našemu županu Millerju, da te tiče malo posvari. Zakaj neki ti uradniki tako držijo z verižnimi trgovinami? Verižna trgovina se mi je sedaj tako pristudila, da ne bi nikdar nesel centa k njim, ker tako z nami ravnajo. Pijavke! Eden prizadetih. -o- "Kranjska ohcet" Cleveland (Collinwood), O. —Kakor sledi po vsakem dobrem delu pošteno plačilo, tako ni izostalo tudi pri nas, pri našem koncertu, ki ga je priredilo pevsko društvo "Soča" v nedeljo 3. aprila. Velika udeležba od strani občinstva ter od istega pohvala in aplavzi, so nam bili najboljše plačilo in poroštvo, da naše trudapolno delo ni bilo zaman. Veliko število posetnikov ham je vlilo novih moči, ker smo spoznali, da se pri vseh slabih časih dol)e ljudje, ki še radi žrtvujejo za narodnq stvar. Iz tega lahko sklepamo, da bo še mnogo let donela naša lepa slovenska pesem v tujini. Tem potom najlepša hvala vsem posetnikom našega koncerta. Velik del k izpopolnitvi našega koncerta sta doprinesla naša slovenska pevca solista, Mr. Belle in Mr. Plut, ki sta nastopila z nekaj krasnimi pesmicami, kakor znata le ta dva. Prav lepa hvala v imenu zbora "Soča." Skušali bomo to uslugo povrniti na kakršenkoli način. Najlepša hvala, tudi Mifs. Plut, je omenjena pevca spremljala na klavirju. Sedaj imamo zopet odprt pristop k našemu zboru. Vsi tisti, ki imate veselje do naše lepe slovenske pesmi in kateri lahko upoštevate načelno izjavo naših pravil, ki se glasi: "Pevsko društvo Soča temelji popolnoma na nepristranski in narodno napredni podlagi," — ste nam dobro došli. Torej, ljubitelji slovenskega petja, pridružite se pevskemu zboru "Soča," kateri že šteje nad 50 pevcev in pevk. Potrudimo se, da do prihodnjega jesenskega koncerta zbor podvojimo. Zatorej vsi na delo za slovensko pesem! Pevski pozdrav ! Joško Jerkič, tajnik. -o- kakoi krepko in odločno zahteva- ni čas, da republikanci popusti- bili vsak dan. In poglejte sedaj. jo kongresmani pravico in demo- j jo z njih strašnimi kleščami. To-kracijo za svoje ubogo in zape- ida kulise se že dvigajo in upam, Umazana, verižna trgovina se je priliznila, obljubili so, da bodo tej zabavi je samo 25 centov. Vljudno se vabi cenjeno občinstvo iz tukajšnje in bližnje okolice, da nas poseti na ta dan. Za vsestransko postrežbo je vse dobro preskrbljeno in boste gotovo zadovoljni.—Odbor. dneTnevesti Veliko nezadovoljstvo med ogrskimi delavci Budapest, 11. aprila. Socialisti po vsej deželi so priredili zborovanja, da prisilijo vlado, da bolj skrbi za brezposelne. Pri tem je prišlo do velikih nemirov, tekom katerih je bil en delavec ubit, mnogo r?,njenih in 300 aretiranih. Delegacija socialistov je korakala pred parlament, kjer je ministerski predsednik Karolyi izjavil, da prej, ne bo govoril z delegacijo, dokler socialisti ne prekličejo štrajkov v deželi. Nemci so vzljubili kult nagote Berlin, 11. aprila. Tukajšna kolonija nagih, ki ne veruje v obleko, pač pa v Adamov kostum, je imela včeraj svojo prvo prireditev v sezoni. Nad 200 golih žensk, moških in otrok je natopilo v od policije zastraženem gledališču. Navzočih je bilo kakih 300 gledalcev, ki so po končani predstavi se takoj izjavili, da pristopijo v organizacijo. Tudi cena otrok je morala sedaj pasti Chicago, 11. aprila. V teh časih, ko se cene splošno znižujejo, se bodo morale tudi tete štorklje zadovoljiti z manjšo plačo. Tukajšne bolnišnice so odredile, da bo znašala cena za porod $55.00, kar vzključuje zdravniško postrežbo ob času poroda za 10 dni. Prejšna cena je bila $80.00. Dobrodelna prireditev V nedeljo, 1. maja priredi East End Social klub dobrodelno prireditev v obeh dvoranah Slov. Del. Doma na. Waterloo Rd. čisti preostanek gre v podporo revnim slovenskim družinam. Program bo j,ako zanimiv in gotovo vreden, da si ga ogledate. Pastorjeva hči najdena zadavljena Whiting, Indiana, 11. aprila. V njeni sobi, v stanovanju svoje matere, so našli danes zadavljeno 12 letno Alberto Knight, hčerko tukajšnjega pastorja- Ce verjamete al' pa ne. Vabilo na koncert Pristno "kranjsko ohcet" uprizori "New bur g Nightingale Club," spadajoč k "University Circle" v sredo 13. aprila. Vsi udeleženci bodo nastopili v narodnih nošah in bo res nekaj prav imenitnega za pogled. Na tej "ohcti" bodo nastopili vsi, ki so potrebni, da se prava staro-krajska "ohcet" uprizori. Sledeči karakterji bodo nastopili: Ne-:lavec." vesta: Mrs. Caroline Plute; že-j 10. Vprizoritev igre "Rudar-nin: Mr. John Kcplan; tovarši- ji." Dramski odsek soc. kluba ca: Miss Mary Bobnar; tovariš: št. 28. V nedeljo 17. aprila bomo imeli v West Parku izvanredno prijeten večer, koj priredi Socialistični klub št. 6 JSZ koncert v Jugoslovanskem del. nar. domu na 12912 McGowan Ave. nadvse (zanimiv in skrbno izbran koncert. Začetek koncerta bo ob treh popoldne. Program je sledeč: 1. Govori Mr. Sidney Yellen, tajnik soc. stranke v državi Ohio. 2. Nastop pevskega zboa "Delavec," odsek soc. kluba št. 28 iz Newburga. 3. Govori Joseph Martinek. 4. Nastopi moški kvartet pev. dr. ."Delavec." (Jaz pa za eno deklico vem.) 5. Govori v angleščini za mladino Miss Olga Vehar. 6. Poje ženski zbor pev. dr. "Delavec." (Slovenska deklica) 7. Poje moški zbor dr. "Delavec." (Dani se.) 8. Poje mešan zbor dr. "Delavec." (Opomin k petju.) 9. Poje mešan zbor dr. "De-(Rožmarin.) SE JIH JE NALEZLA Pred sodnikom v Carbondale, 111. je stala Mrs. Lee Jordan. Ker ji sodnikove besede niso bile po volji, je krepko zaklela. To ni dovoljeno na takem prostoru, zato jo je sodnik nemudoma obsodil na 15 dni zapora. Mrs. Jordan to ni bilo všeč, pa zopet zakolne. Sodnik ji prisodi nadaljnih 15 dni zapora. To je ženico še bolj razjarilo in da s krepko kletvico duška svoji jezi. Sodnik, ne bodi len, jo obsodi v nadaljnih 60 dni zapora. Mrs. Jordan zopet kolne, sodnik ji da ponovno kazen in to se je ponavljalo toliko časa, da je imela Mrs. Jordan na grbi šest mesecev zapora radi kletvine. Potem se je pa sodnik naveličal in je ukazal odpeljati hudo žensko v zapor. Ko je ženska odhajala skozi vrata, je še parkrat krep-Mr. Rudolph Žagar; Ma: Mrs. | Po igri se razvije prosta za-]ko zaklela in tako dokazala, da Otroci zbirajo obleko Ta teden je posvečen zbiranju za brezposelne. 50,000 šolskih otrok katoliških šol v Cle-velandu, se bo oglasilo v hišah in prosilo za obleko. Družba sv. Vincenca vodi to delo, ki je letos že 40,000 brezposelnim preskrbelo obleko. Filkowski se baha Joseph Filkowski, znani bandit in morilec, je danes nastopil trnjevo pot na sodniji, kjer ga država toži umora. Filkowski je precej vesel videti in je izjavil da nikakor ne veruje, da bi bil spoznan krivim. "Postava mi ne more nič," je rekel, "razven, če bodo priče po krivem pričale." ljano ljudstvo. [da ni več daleč čas, ko bomo ljudem bolj postregli kot drugi|Agnes Žagar; starešina: Mr. Jo- bava in ples. Vstopnina k vsej|je imela ona zadnjo besedo. Če kdo misli, da je fižol nedolžen pridelek, ki ni nič drugega kot fižol, se moti. že sam na sebi je fižol huda stvar, pa naj šibo gorak in zabeljen, ali mrzel z jesihom in oljem in čebulco. človek mora imeti močan želodec, da se lahko nabaše fižola brez kakih povojnih posledic. Fižol je priporočljiva jed samo za take ljudi, ki se dosti gibljejo na svežem zraku. Za take, ki po ves dan presede na oficih, je fižol priporočljiv edinole ob sobo-tih. In če hoče imeti kdo zelo hude sanje, naj se naje fižola in naj gre takoj v posteljo. Pa ne samo v; želodcu, tudi že v skledi ali celo v piskru napravi lahko fižol velik trubel, kakor se boste prepričali iz naslednje zgodbe, ki se je pripetila v slavnem mestu Clevelandu. živela sta John in Mary v še precej srečnem zakonskem življenju. Nobena stvar bi jima ne kalila zakonske sreče, da se nista za vsako stvar špetirala. Za zakonski dvoboj sta bila vedno pripravljena in sta tudi vsako priliko za to porabila, da se stvar ne pozabi in da ne bo kake pomote. Tako nekega večera strese Mary v skledo kuhan fižol, zabeljen z drobtinicami. John ga pogleda in ker ni imel tisti dan še nobenega povoda za prekinjen je diplomatičnih razmer, si je osvojil konkreten predlog in ga tudi dal takoj na glasovanje z besedami : "Mary, meni se zdi, da fižol ni dovolj kuhan." Predlog je naletel na oster odpor in je bila Mary mnenja, da je fižol dovolj kuhan. John je trdil, da ima on fižol veliko rajši, če se dlje kuha in Mary je rekla, da se je dovolj dolgo kuhal. John je poprijel in svečano izjavil, da fižola ne bo jedel, če se ne bo še nekoliko pokuhal, nakar je Mary še bolj svečano izjavila, da ga ne bo dela ponovno v pisker, pa ma-gari če jo za to prosi sam predsednik Zed. držav ali pa angleški kralj. Glede tega fižola sta se potem kregala vso noč, ves naslednji dan in ves teden in ker nista mogla priti do pravega zaključka, je spravil John svoje cape v kov-čeg in šel od hišle. To je pa Mary tako zbodlo, da se je tudi ona odpravila, odšla na sodnijo in razporočila Johna. To je bilo prvo dejanje. Tako sta živela John in Mary nekaj mesecev vsak zase in vsak zase kuhala fižol, kakor se jima je zdelo da je prav. Nekega večera se pa prigodi* da nekdo pri Mary potrka na vrata. Ko Mary odpre vrata, Pa bi bila skoro omedlela, ker pred vrati je stal John, ves skesan in zgrevan. Mary ni bila slaba ženica, pa je kar pri priči padla Johnu okrog vratu in vse je bil° pozabljeno, fižol in intriga. P°' botala sta se in se zopet poročila ter živela srečno nekaj dni. Ko nekega dne sedita pri večerji, vsa srečna in blažena, da sta se zopet našla, pa se začneta pogovarjati, kako sta bila nespametna, da sta se skregala za tako malenkost kot je fižol. "In če hočeš biti pošten, bos priznal, da je bil fižol dovolj kuhan," povzame Mary. "Morda je bil," odvrne John smeje, "ampak moja mati ga je vedno dalj časa kuhala." To pa Mary ni bilo všeč in pripomni, da je tudi njena mati nekaj vedela o fižolu, nakar J° John zavrne, da je o fižolu njegova mati več vedela kot pa njena, kar je Mary pogrelo in ie pripomnila goreče, da njegova vati najbrže sploh ni vedela kaj je fižol. To je pa Johna pogrel° in beseda je dala besedo in ni bila še ura devet zvečer, ko jo Jc zopet mahal John s kovčegom i?5 hiše. Torej bi bilo moje mnenje, da bi se fižola sploh ne kuhalo, V8, bo mir v družinah. AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 12TH, 1932 Vesti iz domovine —Vlak povozil kmečko dekle. V stiski zaradi gospodarske krize prihaja in se vozi cela vrsta Dolenjcev obojega spola posebno k plačilnim dnem t. j. 1. in 15. v mesecu v Trbovlje, ko imajo rudarji še nekaj denarja. Prinašajo vse vrste stvari, zadnje čase posebno vino in žganje, ki ga doma ne morejo prodati. Zato ga skušajo delavcem pod roko prodati, seveda nezatrošari-njenega, zato pa po nizki ceni. Zato je na kolodvoru skoro vedno finančna in orožniška patrulja, ki veliko blaga zapleni in potem pride še denarna kazen. Posledica tega je na postaji polno razburljivih prizorov, ko se uvozniki vina in žganja skušajo skrivaj zmuzniti mimo čuvajev zakona. Nedavno je pa ta posel plačalo z življenjem mlado kmečko dekle, katero vsi, ki so jo poznali, hvalijo, da je bila drugače zelo poštena, pridna in delavna. Z vlakom, ki pride okoli tričetrt na devet v Trbovlje, se je pripeljala 19 letna Neža Bradolja, hči posestnika Metelka v Hudobrež-ju 11, župnija Studenec pri Krškem. Imela je s seboj jerbas jajc, v nahrbtniku pa v pločevinasti posodi kakih 20 litrov vina. Da bi se izognila financar-jem pri izhodu iz postaje, je hotela izstopiti na nasprotni strani in se menda v temi skriti, dokler bi straža ne odšla. Skočila pa je iz vlaka, preden je obstal in se pri tem najbrž s ple-dom ali pa z nahrbtnikom kam zapletela ob vagonu. Najprej je padla na ograjo tik tira in se je prijela, nekaj pa jo je potegnilo nazaj, ali pled ali nahrbtnik, se ne ve, in jo vrglo pod vlak, ki jo je še nekaj metrov vlekel s seboj. Pri tem ji je odvezalo levo roko in nogo in popolnoma zlomilo tilnik. Močno je opraskana in obtisnjena po obrazu in telesu in ima še precejšnjo rano na hrbtu. Bila je seveda takoj mrtva. Ko so jo prepeljali v mrtvašnico in obvestili brzojavno starše, so prišli ter z avtom odpeljali domov v Studenec. Prve podatke je dala tovarišica ponesrečene, ki je tudi prinesla na prodaj v Trbovlje in je prva opazila nesrečo in po odhodu vlaka z glasnim jokom opozorila na to železničarje. Njen očem je tudi tam in je prejšnja leta prodajal vino raznim gostilnam. Vse je pretreseno ob grozni nesreči, katere vzrok je tudi gospodarska kriza, ki sili kmeta; da išče vsa mogoča pota, da, bi vnovčil svoje pridelke in prišel do denarja, pri tem pade pa še v večjo nesrečo. Res ubogi ljudje! —Umrl je v št. Jerneju 78 let stari Jože škalj, ter je bil po-| kopan ob spremstvu številne množice, društev in godbe Prosvetnega društva. — Umrli je bil nad 50 let, prav od početka, član gasilnega društva ter odlikovan z zaslužno kolajno. —Lepo pomladansko vreme na Hrvatskem Primorju. Na vsem Hrvatskem Primorju imajo že par dni prav lepo solnčno pomladansko vreme. Opaziti je, da se poživlja tudi turistični, promet. V sušaškem pristanišču je trgovski promet oživel. Pristanišče je polno parnikov, tako tudi novo pristanišče na Brajdici. Pred pristaniščem čakajo parobrodi, da dobe prostor v pristanišču. Po večini nakladajo parobrodi les oziroma drva za izvoz. —Nesreča na lovu na divje race. Pred par dnevi je bil na mestu mrtev posestnikov sin Janez Hren, star komaj 24 let iz Žužemberka. Stvar se je dogodila takole: Janez in še eden sta pripravljala puško na kapsel (Forder-laderea). Hotela sta iti na divje race. Ko sta dovršila naboj smodnika in šiber, sta jo prelomila in položila v cekar, da bi Pod okriljem cekarja zamogla prenesti puško neopaženo do Krke. Pri tem je pa nesrečno ravnanje povzročilo, da se je sprožil petelin od puške, in skozi cekar je priletel polni izstrelek v nesrečnega fanta, ravno štiri prste pod vratom na levo stran prsi. —V Dobrepoljah je umrl g. Ivan čelofiga, železniški postajni načelnik v pokoju. Dosegel je lepo starost 76 let. Pokojni je bil več let načelnik gasilnega društva, blagajniške posle je pa opravljal do svoje smrti. —Boj z volkovi. V čitluku pri Banji Luki je prišlo do srditega boja med volkovi in kmeti. Sneg, ponekod visok do 3 m in pomanjkanje hrane je prisililo volkove, da so zapustili planine in prišli v vasi. Na volkove so se najprej spravili psi. Boj med volkovi in psi je bil redek prizor. V kratkem času so volkovi raztrgali pet psov. Nato so stopili v akcijo kmetje s kol-mi in sekirami. Razvil se je boj med kmeti in gladnimi volkovi. Deset volkov je takoj pobegnilo, štiri so ubili, tri ranili, enega so pa živega ujeli. Tega so privezali za drevo in ga z vilami prebodli. —Smrt pod sanmi. Kmet Anton Pejčič iz Viljeviča pri Bro-du se je vračal iz gozda domov na saneh, naloženih z drvmi, katere je mislil prodati v mestu. Ko se je peljal po nekem klancu navzdol, sta se konja splašila. Pejčič je skušal skočiti s sani, da bi ustavil konja, v tem hipu pa so se sani z drvmi prevrnile in pod seboj pokopale Pejčiča. Ker se Pejčič dolgo ni vrnil domov, so ga šli domači in sosedje iskat, pa so ga našli že mrtvega. Pejčič se je gotovo dolgo časa boril s smrtjo, ker pa je bil sam v gozdu, ni nihče mogel slišati njegovih klicev na pomoč. Tako se je pod drvmi zadušil. —Slika z Jesenic. Ako pride danes kdo, ki je Jesenice, oziroma Savo, že od prej poznal, po daljšlem času zopet semkaj se ne bo znal orientirati. Iz tovarniških dimnikov se ne vali dim, sirena je v sredo zjutraj ob šestih zadnjikrat trobila, množice delavstva ne hodijo v smeri proti tovarni, žerjavi ne gonijo svoje enolične pesmi, iz martinarne ne odseva proti nočnemu nebu, vse je obstalo prav kot v hiši, kjer imajo mrliča. Po cestah promenirajo delavske množice v prazničnih oblačilih, sprašujejo drug drugega, če kdo ve kaj novega, kaj je odredilo vodstvo tovarne, oziroma kaj so ukrenile strokovne organizacije. Pri vseh tovarniških vhodih straži j o žene tovarniških delavcev, da ne bi na delo uhajali nepoklicani. Vsakdo se mora pri vhodih legitimirati in nihče, [kdor ni izrečno upravičen, ne sme v notranjščino tovarne. V posameznih oddelkih s t r žt ž i j o mojstri, da se ne bi izvršile kake poškodbe, požarna bramba je v pripravljenosti in tudi parni kotel je podkurjen, da bi v slučaju požara bila s sireno mogoče dati znak. Električni oddelek je prav tako v obratu, tako da ima tudi delavstvo po tovarniških stanovanjih električno luč. Seveda, pa ni v obratu niti eden izmed številnih motorjev, pač pa obratuje elektrodna tovarna na Dobravi. To je slika današnjih Jesenic. Klavrna, da nikoli takega. Bliža se veliki teden, ko je navadno zadnje dni dišalo okoli delavskih bivališč kakor v kaki slaščičarni, letos pa bodo žene in gospodinje preudarjale, ali bo sploh mogoče kaj postaviti na mizo ob času, ko se bp v cerkvi razlegalo potje aleluje. Sicer lša pravijo oni, ki so kljub vsem težavam še ohranili nekaj humorja, da bo letos treba o, Veliki nopi peti miserere, namesto aleluja. Vse se sprašuje, kdaj se bo položaj, ki je naravnost neznosen, izboljšal in delavstvo trdno upa, da bo upravni svet sprejel predloge, ki jih jc stavilo. Ako pa temu ne ugo- di, oziroma jih kratkomalo odkloni, potem pa se ustavi tudi še vse to, kar je sedaj v obratu, tako da bodo tudi gospodje ravnatelji sedeli v mrzlih pisarnah, če jih bodo delavci sploh pustili, da prestopijo tovarni prag. —Po 17 letih. Iz Rusije se je oglasil Turnšek Filip po domače Pelinčev iz Rovt, prvič kar je prišel v ujetništvo po 17. letih. V svojem pismu piše, da živi v Turkestanu in da ima že družino s petimi otroci. Prosi sorodnike, naj mu preskrbijo listine, da bi mogel domov. —V rojstni sobi se je obesil. Novo mesto, 18. marca. — Te dni je služkinja gospoda Matka v Gotni vasi pri Novem mestu prišla v stanovanje 50 letnega Franca Klemenčiča, stanuj oče-ga v Gotni vasi, hoteč od njega dobiti neke ključe. Nemalo pa se je prestrašila, ko je zagleda- la ob oknu .Klemenčiča obešene- ga. Obesil se je na vrvici za spuščanje zastorov, katero je pritrdil na tečaj okna. Pravi vzrok njegovega dejanja je seveda neznan. Ljudje pa sklepajo, da je ta čiri izvršil v duševni zmedenosti, ker so že delj časa opazovali, da je postal kljub vsemu bogastvu, ki ga je pridobil v Ameriki, kjer je bil več let, nekam žalosten in duševno potrt. Drugi zopet govorijo, da je bil poleg tego hudo in neozdravljivo bolan ter se mu je radi tega omračil um. Dan prej je bil še v Matkovi gostilni, kjer so igrali nekaj časa karte, nakar je odšel v svojo rojstno hišo, kjer se je v sobi, kje je zagledal luč sveta, obesil. Truplo tako tragično umrlega Klemenčiča so prepeljali v mrtvašnico na šmi-helsko pokopališče. —Dijaški nemiri. Uradno poročajo: Te dni je začela skupina študentov demonstrirati v drugem nadstropj u zagrebške univerze ter je iz okna izobesila hrvatsko zastavo. Ob tej priliki se je zbralo večje število študentov, protivnikov demonstrantov, ki so hoteli s silo prodreti v druga nadstropja ter obračunati z demonstranti. S posredovanjem policijskih oblasti je bil resen spopad med skupinama onemogočen. Potem, ko so se demonstranti odstranili z uni-veze, je protivniška skupina odšla v druga nadstropja ter izobesila državno zastavo, pri čemur se je navduševala za narodno edinstvo in Jugoslavijo. Za časa demonstracij je bil neki študent lažje ranjen. Na policijo je bilo pripeljanih 36 oseb, kolikor je bilo vseh demonstrantov. Od pripeljanih je bilo 14 oseb takoj izpuščenih, proti ostalim pa se vodi preiskava. Z dosedanjo preiskavo je dognano, da so 'demonstranti hoteli sprejeti resolucijo, uperjeno proti današnjemu režimu in francoski republiki. Ob 14. uri se je na univerzo vrnil mir. —Slovenski ujetnik se oglasil iz Rusije. Po 17 letih se je te dni javil iz ruskega ujetništva Sušnik Ivan z Krivčevega, občina Gozd pri Kamniku. Imenovani je odšel leta 1914 na gališko fronto in se od leta 1915 ni več javil. Svojci so ga imeli za mrtvega in so že pred leti dali za mir in pokoj njegove duše opraviti mašo žadušnicp in druge molitve. V nedeljo, dne 18. marca, so pa vsi presenečeni dobili od njega priporočeno pismo, ki ga je odposlal 28. februarja iz Teši-novke, odeška gubernija. Zanimivo je, da Sušnik še nič ne ve o Jugoslaviji in je omenjeno pismo naslovljeno še na Avstrijo, Kranjska dežela. Z Dunaja so pismo poslali v Ljubljano, odkoder je srečno dospelo v roke naslovljenca. V pismu, ki je pisano v ruskem jeziku in cirilici, se pritožuje nad domačimi zakaj mu nič ne odpišejo, ker jim je že večkrat pisal. V ruskem jeziku piše zato, ker se je bal, da bi ga drugače ne hoteli sprejeti na pošti in odposlati, Slovenščine — piše — da še tudi ni pozabil. Je oženjen in brez otrok ter zelo želi priti domov. Prosi, naj mu domači preskrbijo potrebne dokumente, ker si sam ne more nič pomagati. Svojci so že ukrenili vse potrebno, da mu omogočijo vrnitev v domovino. Iz gorenjega slučaja je razvidno, da je še mnogo naših Slovencev v Rusiji, ki bi se radi vrnili v domovino, a si1 ne morejo sami nič pomagati, želeti je, da bi tudi državna uprava sama poskrbela, daj omogoči vsem, ki želijo, vrnitev v domovino. —Na Krtini pri Dobu je umrl Pirnat Franc, sin daleč okrog znanega kovača Matije Pirria-ta. Pokojni France Pirnat je bil ta mesec dopolnil svoje 30. leto. Kovaške obrti se je izučil pri svojem očetu v Krtini. Pred letom dni je absolviral s prav dobrim uspehom drž. podkovsko šolo ter je bil v moravški dolini splošno znan kot eden prvih za pravilno podkovan je konj. Pokojni Pirnat se je pa izven kovaške delavnice udejstvoval tudi na kulturnem polju. Bil je več let član igralnega odbora društvenega doma, pevec cerkvenega pevskega zbora v Dobu. Ob času ko so napravi j ali nove zvonove na našem lepem domačem hribčku na Krtini, se je on z vso vnemo zavzel, da je bilo vse v redu. Sedaj so mu v slovo zapeli zvonovi, na katere je tako rad potrkaval. —V Zgornji Brezovici pri Dobu je umrla dne 23. marca Rozina Pirnat, posestnica. —Strašna smrt akademika. Na gorenjski progi komaj 500 m izven kranjske postaje se je dogodila strašna nesreča. Eden večernih vlakov, ki okrog 7. pa-sirajo Kranj, in to najbrž brzo-vlak, je povozil akademika 24 letnega Jožefa Tajnika, slušatelja ljubljanske tehnične fakultete, sin davčnega inšpektorja g. Jožefa Tajnika. Nekaj minut pred 7. je vozil skozi kranjsko postajo izredni tovorni vlak, ob istem času prihaja v Kranj tr-žiški vlak, par minut čez 7. pa brzovlak proti Ljubljani. Okrog pol 8. pa že pride na kranjsko postajo še večerni osebni vlak z Jesenic. Kmalu po 7. se je po progi od tržiškega železnega mostu napotil nadzornik trži-ške proge g. Konrad Bakovnik. Našel je na progi en čevelj in galošo. Misleč, da je te predmete kdo po kakšnem naključju izgubil, je vzel oboje seboj, da bi nesel na postajo, kamor je bil namenjen. Kmalu pa se je g. Bakovnik na progi nad nekim predmetom spotaknil, posvetil je z žepno svetil j ko in videl pred seboj grozno razmrcvarjena človeško truplo. Odšel je na kranjsko postajo in tu povedal kaj je našel. S postaje so hitro obvestili orožniško postajo in zdravnika g. dr. Fajdigo. Tako se je ob pol, 9. zvečer napotila na kraj neseče komisija, ki so jo tvorili načelnik postaje g. So-količ, nadzornik glavne proge g. Josip Šval, nadzornik tržiške proge g. Konrad Bakovnik, dva orožnika. Zdravnik g. dr. Faj-diga je prišel pozneje. Komisija je ugotovila sledeče: Nesreča se je zgodila pri km 72.657, to je na prelazu pred železniškim mostom, kjer se gorenjska in tr-žiška proga že ločita, in sicer na glavni progi. Stroj je Tajnika zgrabil na desni strani ter ga vlekel seboj 52 m daleč, nakar ga je pustil med tirom. Truplo je bilo ramrcvarjeno tako silovito, da tega postajni uradniki, ki so vajeni takih nesreč, zlepa ne pomnijo. Pri ponesrečencu so našli 614 Din denarja, listnico in razne dijaške legitimacije. Baje se je Tajnik že prej sezul, ker.so našli lakaste čevlje in ga-loše precej nepoškodovane. —Kakor vsako leto, tako se je tudi letos na veliki četrtek izvr- POSLOVENIL DR. A. R.: carski sel Ivan Ogarev je zlobno pogledal staro ženo, ki mu je kljubovala tako naravnost. Prepričan je bil, da je Jbil mladi Sibirec njen sin. Ako je najprej sin zatajil mater in sedaj mati taji sina, morata imeti za to brez dvoma silno važen vzrok. Ivan Ogarev ni dvomil nič več o tem, da je bil namišljeni Nikolaj Korpanov res carski sel Mihael Strogov, ki se je skrival pod napačnim imenom zato, ker je imel izvršiti kako zelo važno naročilo. Takoj je ukazal, da ga morajo zasledovati. Nato^se je obrnil proti Marfi Strogovi in dejal: "To ženo odpeljite takoj v Tomsk!" Ko so jo surovi in kruti vojaki odvedli izpred njega, je siknil med zobmi: "Ko pride pravi trenutek, bom že razvezal jezik tej stari čarovnici !" PETNAJSTO POGLAVJE Barabinslco močvirje Sreča, da je Mihael Strogov takoj odpotoval in se skozi neza-straženo vrzel v obzidju izmuznil iz mesta. Ko so straže ob izhodih prejele njegov popis in povelje Ivana Ogareva, naj ga ne izpuste iz Omska, je njegov konji že dirjal po stepi. Ker ga niso takoj zasledovali, je upal, da bo ubežal. Carski sel je ostavil Omsk 29. julija ob osmih zvečer. To mesto je nekako sredi Moskve in Irkutskom, kamor je moral dospeti prej kakor v desetih dneh, ako je hotel prehiteti tatarske čete. Jasno je bilo, da se odslej zaradi usodnega snidenja z materjo ne bo mogel več skrivati pod tujim imenom. Ivan Oga-teV je zagotovo slutil, da je carski sel potoval skozi Omsk, da se je obrnil proti Irkutsku in da je nosil s seboj gotovo zelo važna pisma. Mihael Strogov pa je bil prepričan, da bodo storili vse, samo da ga ujemo. Vedel pa ni in ni mogel vedeti, da je bila Marfa Strogova v rokah Ivana Ogareva in da bo morda s svojim življenjem plačala. ganotje, ki jo je prevzelo, ko je nenadoma zagledala svojega sina. Kolika sreča, da tega ni vedel! Ali bi se mogel ustavljati te novi poskušnji? Do polnoči je prejezdil 70 vrst in se ustavil na postaji Kuliko-vo. Toda tu ni našel ne konja ne voza. Tatarski oddelki, ki so šli mimo, so pokradli in vzeli s seboj vse, kar so našli po vaseh in na poštnih postajah. Mihael Strogov je dobil komaj nekoli ko hrane zase in za konja. Ker se mu je zdelo, da ne bo zlepa mogel zamenjati konja, mu je bilo treba vendarle prizanašati. Da pa kolikor mogoče prehiti jezdece, ki jih je Ivan Ogarev brez dvoma poslal za njim, je vk.lj.ub temu sklenil jezditi dalje. Počival je torej samo eno uro in se iznova napotil čez stepe. Vreme je bilo doslej ugodne in vročina ne prevelika. Dasi se je mesec skrival za lahnimi knezoškof vse starčke k sebi na okrepčilo. Letošnjega obreda, umivanja nog so se udeležili sledeči starčki: Valentin Sever z Brezovice pri Ljubljani, star 92 let; Janez Marolt iz Kostanjevice, star 92 let; Janez Goltes iz Kamnika, star 89 let; Mihael Mihelič iz Kamne gorice, star 87 let; Va- oblaki, je bila noč vendarle toliko svetla, da ni mogel zgrešiti ceste. Sicer pa je bila Mihaelu Strogovu pot popolnoma znana. Zato je jezdil dalje brez bojazni in brez obotavljanja, četudi je bil zatopljen v otožne misli, je vendar ostal vedrega duha in je hitel k svojemu cilju kakor bi ga že videl na obzorju, če se je ustavil, se je pomudil na kakem ovinku samo toliko, da se je konj oddahnil. Da ga razbremeni za trenutek, je stopil včasih na tla, pritisnil uho na zemljo in poslušal, ne doni li topot konjskih kopit po stepi. Ker ni slišal nič sumljivega, je jezdil dalje. Ah! Ko bi se vsa ta sibirska pokrajina pogreznila v severno noč, ki traja več mesecev! Koliko varneje bi jo prepotoval! 30. julija ob devetih zjutraj je Mihael Strogov jezdil mimo postaje, Tudumov in dospel v močvirnato ibarabinsko stepo. Na tem 300 vrst dolgem ozemlju so bile naravne ovire zelo velike. Mihael Strogov je tp dobro vedel. Vedel je pa tudi, da jih mora premagati za vsako ceno! Obširno, med 60° in 52 od severa proti jugu se raztezajoče barabinsko močvirje je nabira-lišče dežnice, ki ne more odtekati v Ob ali v Irtiš. Ker glinasta tla ne prepuščajo vode, je po neizmerni nižini zlasti poleti zelo težko potovati. Irkutska cesta je speljana naravnost čez močvirja, mlakuže in jezera tega ozemlja. Vsled vročine iz njih izhlapevajo za potnika škodljivi in naravnost nevarni plini. Pozimi seveda, ko mraz vse strdi, ko sneg izravna tla ter zgosti in pokrije vse okužljive snovi, tedaj drče čez trdo skorjo barabinskega, močvirja sani lahko in brez nevarnosti. Ker je v pokrajini vse polno divjačine, lovci radi zahajajo tja in preganjajo kune, sobolje in lisice, ki dajejo posebno dragoceno kožuhovino. Poleti pa je močvirje blatno, okuženo in celo neprehodno, akq voda stoji le preveč visoko. Mihael Strogov je pognal konja naravnost v močvirje. To barje ni bilo več brezmejen travnik, pokrit z nizko travo, po katerem se paso nepregledne sibirske črede, ampak bilo je nekaka z, grmovjem porasla pustinja. Vsled vlage in poletne vročine bujno uspevajoče rastlinstvo, visoko do šest čevljev, je travo popolnoma izpodrinilo. Bičje in trst je je tvorilo nerazmotljivo in nepredirljivo mrežo, ki je bila posejana s tisoči lilij, perunik in drugih pestrih cvetlic. Njihov vonj se je mešal s toplo paro, ki je izhlapevala iz tal. (Dalje prihodnjič.) Zahvala Kot da bi me bomba zadelal sem bil presenečen na dan 3. aprila, ko mi je moja soproga priredila "surprise party." Skoro sem padel v omedlevico in se nisem mogel dolgo časa zavesti, kaj se pravzaprav godi okoli mene. In res so me zaceli bombardirati z lepimi darili, in v moji nervoznosti sem mogoče tudi pozabil zahvaliti se vsem skupaj, in vest mi ne da miru, da se javno zahvalim sedaj vsem onim, ki so sodelovali, kot družini Buh, Mr. in Mrs. Mertič, Mr. in, Mrs. Zupančič, in seveda tudi moji, soprogi, ki me je tako lepo prevarila. Naj še navedem imena onih, ki so me presenetili, in sicer: Mr. in Mrs. Brodnik, Mr. in Mrs. Mohorčič, Mr. in Mrs. Kožuh, Mr. in Mrs. Gustinčič, Mr. in Mrs. Tisovec, ' družina Beck, Mrs. Agnes Beck, Mr. in Mrs. Jaklič, Mrs. Zagorc, Mr. in Mrs. Sušnik, Mrs. Ursula Juršek, Mr. in Mrs. Koželj, Mr. Frank Kastrivec, Mr. in Mrs. Jane, Mr. in! Mrs. Stritof. Vsem prav iskrena hvala! Frank Collenc, prizadeti, 12821 McGowan Ave. Pozor, žene in dekleta! Ako prebirate dnevno časopisje ste brez dvoma že opazili, da so kratki lasje zopet v modi za žene in dekleta. Vodilni "beauty parlors" v mestu označujejo v časopisih cene za, striženje las, in pravijo, da so te cene jako nizke. Jaz pa vam garantiram veliko nižje cene in vam obenem nudim mnogo boljše delo. Kodranje las je moja posebnost. Zakaj bi torej hodile daleč v mesto, ko lahko pridete k nam, v vaši sredini, kjer si prihranite denar in mnogo časa. Pridite v mojo delavnico. Ta oglas ni priobčen v javnosti, da bi vas zapeljal, nasprotna, koristil vam bom, kajti če se oglasite pri nas, vam uredi lase izurjen brivec, da boste zadovoljne, pri tem si pa prihranite čas in denar. čisti, sanitarni prostori, izvrstno delo, in cene jako zmerne. N. Bohar, brivnica, pod Grdinovo dvorano 6023 St. Clair Ave. Tel. HEnderson 2088 (AprillŽ 16.) MALI OGLASI Stanovanje se da v najem, hiša sama za sebe, 5 sob, elektrika, klet in veliko podstrešje. Pozve se na 6414 St. Clair Ave. (83) Stanovanje se da v najem, poceni, 5 sob, zgorej, za mirno družino. Vso prenovljeno. Stanovanje je na 1114 E. 63rd St. Pozve se na 1133 Norwood Rd. (86) Stanovanje se da v najem, štiri čedne sobe. Za malo in mirno družino. Posebno pripravno za novoporočen-ce. Tudi garaža na razpolago. Vprašajte na 6410 St. Clair Ave. (87) POSEBNOSTI ZA TA TEDEN! Mleto meso, goveje ali mešano, funt......10c ali 3 funte za......25c Sveža rebra, funt.....9c ali 3 funte za......25e Okusne vinarice, funt 12c Kislo zelje, 3 funte za 10c Najboljše solatno olje, galona...........69c Švicarski sir, funt____25c Se priporočam za obilen obisk. MATT KRIŽMAN 6220 St. Clair Ave. 1132 E. 71st St. lentin Piber iz Ribnega pri Ble-šiil v stolnici lep liturgični obred Idu, star 87 let; Jakob Jager iz umivanja nog. 12 starčkov je sede pričakovalo slovesnega trenutka, ko jim bo knezoškof umil noge. Dr. Klinar je vlival vodo, nakar jg knezoškof vsakemu posebej umival noge in jih poljubil Kanonik da;. Opeka pa je pripravljal brisače. Po zaključnih molitvah je povabil prevzv. Ljubljane, star 87 let Jožef Muren iz Stopič pri Novem mestu, star 85 let; Jožef Jelnikar iz Krcisnic, star 84 let; Ivan Ce-rai: iz Ljubljane, star 80 let; Albin Jelačin iz Ljubljane, star 79 let; Lovrenc Mikoč iz Ljubljane, star 70 let. Skupna starost vseh 12 starčkov znaša 1007 let. Ako hočete imeti lepo, nanovo papirano in moderno prenovljeno stanovanje, pet zračnih sob, podstrešje, klet, se oglasite pri Marjanci Kuharjevi, 1123 Adison Rd. Stanovanje se nahaja v isti hiši zgorej in se odda prav poceni pravi družini. (x) (g) Tofcna postrežba! 1) The 11 ill Coal Co. © I'Mil MARQUETTE "tl>. Sl.ri Cimpermanovl pro.tor! ^ UEndvison 57118 5U FRANK ARKO, zastopnik jgj SLOVENSKA BRIVNICA Z DOBRO POSTREŽBO F. A. CREDENCE 6124 ST. CLAIR AVE. Pristopajte organizaciji, lili k domači k S. D. Z. S ii' Si! uitllUUt! LiiLiiil [niti :tli! 11 Intililililtll & i 3 kosi za spalno sobo postelja iz orchovin;, skrinja in omara, navadna ccna $175.00 posebna cena $64.50 Vprašajte za Mr. Fcruška The Stern Furniture Co. 15428 Waterloo Rd. PLANT" JP EA"fS RAW BEEF W S