7096 AA 50040201 0,S'l7EDN JA KN JI IN J.CA v:VILHARJA trg revolucije: 1 i-j-■> *-••• 66001 KOPER Št. 168 (14.564) letoXLIX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17, septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ‘Doberdob’ v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_____ POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /70 1200 LIR PETEK, 25. JUNIJA 1993 ZRELOSTNI IZPITI / PRVA PISMENA PREIZKUŠNJA ZA 211 SLOVENSKIH KANDIDATOV Sramota na maturi Nerazumljivi prevodi razburili kandidate in člane ocenjevalnih komisij KOMENTAR Minister naj se opraviči! Marjan Kemperle »Vsak posameznik nosi s seboj od rojstva enako in neodtujljivo pravico, da neodvisno od svojih bližnjih živi vse, kar ga osebno prizadeva, in si sam usmerja svojo lastno usodo.« Ta citat zgodovinarja Alexisa de Tocquevillea je italijansko ministrstvo za Šolstvo izbralo za premiso letošnje prve maturitetne naloge iz italijanščine in - za naSe dijake - iz slovenščine. Zrelostne izpite opravlja letos na Tržaškem in Goriškem 211 slovenskih kandidatov; posameznikov, ki imajo na maturi iste pravice, »enake in neodtujljive«, kot njihovi italijanski kolegi Tako bi vsaj moralo biti. A včeraj ni bilo tako. Medtem ko so se lahko italijanski maturanti zlahka prebili skozi naslove, jih razumeli in izbrali tistega, ki jim je pač najbolj ustrezal, so se morali slovenski kandidati mučiti, da, dobesedno mučiti, predno so lahko razvozlali pomen nerazumljivih slovenskih prevodov italijanskega originalnega teksta. Primera: »ga-ranzia dei diritti inviolabili delTuomo« je postala v prevodu »garancija kršenih človekovih pravic«; »gravi fenomeni di violazione dei diritti umani« pa »tehtni pojavi kršenja človekovih pravic«. Prav patetičen je prevod iz 4. naslova za znanstveno in tehnično maturo: iz »pub mai paventarsi un futuro« je nastal razburjajoč »nas sploh lahko plaši bodočnost«... Dvestoenajst slovenskih kandidatov, mladih ljudi, se je zadnje mesece resno pripravljalo za preizkušnjo, ki se je na prvem koraku izkazala skrajno neresno. Nerazumljivi slovenski prevodi so zanje žalitev, omalovaževanje truda in požrtvovalnosti, ki so jih vložili v življenjsko pomembno etapo, s katero odpirajo vrata za vstop v družbo. Kot posamezniki, ki jih omenja de Tocqueville in jih po njem povzema tudi ministrstvo za Šolstvo, imajo vso pravico, da se jim minister za Šolstvo opraviči! TRST, GORICA - S pismeno nalogo v slovenščini so se začeli včeraj zrelostni izpiti za 211 letošnjih slovenskih kandidatov. Ministrstvo za šolstvo jim je »postreglo« z naslovi o človekovih pravicah, o slovenskih povojnih književnikih, o socialnih in političnih razmerah na Slovenskem tik pred začetkom druge svetovne vojne. Bolj kot naslovi sami pa so kandidate in tudi člane ocenjevalnih komisij razburili vse prej kot slovenski prevodi italijanskega originala. Na nekaterih šolah so razdelili kandidatom poleg slovenskega prevoda tudi italijanski original. Tako so lahko kandidati vsaj razumeli, kaj je naslov sploh »zahteval« od njih... Vest o zgrešenih prevodih je včeraj povzela tudi italijanska tiskovna agencija ANSA. Na njeno pisanje je že sinoči reagiralo ministrstvo za šolstvo. Višja inšpektorica Caterina Perruzzi je dejala, da že od leta 1989 zaupajo prevod besedil »visoko usposobljenemu docentu slovenskega materinega jezika« in je dodala, da včeraj noben predsednik ali član komisije in noben kandidat ni seznanil ministrstva z netočnostmi, kar se v takih primerih običajno dogaja. Vsekakor bo ministrstvo, ki ga poročanje Primorskega dnevnika preseneča in zaskrbljuje napovedalo, da bo »preverilo utemeljenost trditve o netočnostih« Več na 4. strani. Zaskrbljeni obrazi maturantov na liceju Prešeren (Foto Križmancič) Slovenija praznuje LJUBLJANA - »Današnja obletnica državnosti je v prvi vrsti poziv k iskanju soglasja o temeljnih ciljih gospodarskega razvoja po poti socialnega partnerstva. Če smo že dokazali, da znamo strniti svoje vrste, da znamo uresničiti narodno soglasje za samostojnost, potem je toliko bolj potrebno, da to storimo tudi zdaj, ko nam niti politične niti gospodarske okoliščine niso naklonjene. Spoznali smo, od kod začenjamo, in to zamudo moramo premostiti.« To je med drugim dejal predsednik državnega zbora Herman Rigelnik na sinočnji slavnostni seji državnega zbora, sklicani ob drugi obletnici Dneva državnosti. Slavnostni seji je sledila tudi centralna proslava na Trgu republike, na kateri je predsednik države Milan Kučan najprej pregledal častno stražo, nato pa na kratko spregovoril predvsem o dogodkih, ki so zaznamovali Slovenijo po zgodovinskem osamosvojitvenem koraku. Ob tem je se posebej poudaril, da so mvno eksistenčna, drobna vprašanja in stiske vsakdanjega življenja zdaj dejansko postali velika naloga, tako kot so bile osamosvajanje, postavljanje demokratičnih institucij države in boj za njeno mednarodno priznanje. ZAHODNA EVROPA / TERORIZEM Kurdi napadajo Napodi na turška predstavništva kot opozorilo Zahodu Turčije, naj preneha z napadi na Kurde. Napadena pa so bila tudi turška predstavništva v Hamburgu, Hanovru, Bonnu, Diisseldorfu, Essnu, Frankfurtu, Mainzu, Berlinu in Bremnu. V Bernu v Švici je bilo med stoeljanjem pred turskim veleposlaništvom ranjenih šest ljudi, Kurdi pa so napadb tudi turška diplomatska predstavništva v Zürichu in Ženevi. V Marseillu so napadalci zajeli deset uslmben-cev turškega konzulata, vendar so se po treh urah pogajanj predali, ko jim je bilo dovoljeno, da so dali izjavo za francosko televizijo. (M. E. in agencije) Prizorišča včerajšnjih kurdskih akcij Dvajseti mednarodni grafični bienale LJUBLJANA - Od nocoj pa skoraj za sto dni bo naša metropola prvič v samostojni državi Sloveniji epicenter svetovne grafične umetnosti. V Modemi galeriji se namreč jubilejno, dvajsetič, srečujejo grafični listi (blizu 400) umetnikov z vsega sveta (60 držav). Razstave so še v CD in tivolskem gradu, spremljajoče pa še križem kražem po mestu. Reproduktivna grafika je v teh 40 letih, kar jo spremlja bienale, postala osrednja likovna veja našega časa. Priljubljeno izrazilo mnogih vrhunskih umetnikov, pa vabljiva za naše občinstvo. In kakor je bil prelomen 1. ljubljanski grafični bienale, ko so se prvič po drugi vojni srečala pod isto streho dela ustvarjalcev iz obeh Evrop, je za mlado državo prazničen tudi tokratni. Zanj sta tradicionalno značilna - in to si zasluzi aplavz - ze skoraj zavidljiv pluralizem tendenc in tehnik ter kakovost del. (Mak) [-VATIKAN / V ZASEBNI OBLIKI-i Ciampi obiskal Janeza Pavla II. Italijanska kriza, Bosna in Somalija VATIKAN - Notranji italijanski položaj in situacija v svetu s posebnim poudarkom na Bosno in Somalijo so bile glavne teme skoraj enournega pogovora predsednika italijanske vlade Azeglia Ciampija s papežem Janezom Pavlom II. Kot navajajo v Palači Chigi je Ciampi na tem svojem prvem zasebnem obisku papeža podrobno seznanil s trenutnim gospodarskim in političnim položajem v Italiji ter z iz-gledi za premostitev sedanjih težav. Posredoval mu je tudi sklepe kobenhavnskega evropskega vrha in italijanske poglede na bosansko in somalsko krizo. Kasneje je Ciampi imel polurni pogovor z vatikanskim državnim sekretarjem, kardinalom Angelom Sodanom. Kot je navedel vatikanski glasnik Joaquin Navarro »sta oba pogovara minila v sproščenem in prijateljskem ozračju«. Moja banka, v žepnem formatu. mrimhi omm /■ Nedelja 4. julija 1993 Vrh na Doberdobskem Krasu ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Dragocen prispevek k razčiščenju resnice iz (po)vojnih časov Furlanski institut za zgodovino osvobodilnega gibanja je izdal knjigi, ki vsebujeta temeljito dokumentacijo o padlih in pogrešanih v drugi svetovni vojni ter strogo preverjene podatke o žrtvah prvega povojnega obdobja v tržaški pokrajini. Gre za dragocen in verodostojen prispevek k razčiščevanju resnice v brk publikacijam iz nacional-faSističnih krogov, ki to resnico izkrivljajo. stran 2 Odobrili reformo RAI Senat je včeraj dokončno odobril zakon, ki spreminja sestavo in pristojnosti upravnega sveta javne radiotelevizijske ustanove Rai. Zakon je bil sprejet z glasovi Kd, Dsl, Psi, Pri, Zelenih in Psdi, njegov glavni namen pa je »osvoboditi« ustanovo prevelikega vpliva strank. ...................stran 3. Svetovalec več za DSL v Gorici Uradna razglasitev izvoljenih na Goriški pokrajini je prinesla presenečenje: DSL pridobi svetovalca več in bo imela fri, svetovalca pa izgubijo Zeleni, ki bodo imeli samo enega. Popravek so vnesli na osnovi tolmačenja, da se seštejejo glasovi strank, ki so podprle istega predsedniškega kandidata. Zeleni so -kakor SKP, ki je zaradi podobnega tolmačenja zakona izgubila edino predstavnico v občinskem svetu v Tržiču - ogorčeno komentirali “krivico". stran 7 Zaradi vsedržavne stavke novinarjev Primorski dnevnik jutri ne bo izšel. Prihodnja številka bo izšla v nedeljo, 27. junija. ŽELITE NOV AVTOMOBIL PANDA ali UNO? VAŠ PREVEC RABLJEN AVTOMOBIL VEUA MILIJONA ZA VSAK AVTOMOBIL ZA ODPAD PRI NAKUPU NOVEGA PANDA MIUJONA ZA VSAK AVTOMOBIL ZA ODPAD PRI NAKUPU NOVEGA UNO ZASTOPNIK aaaa L/LUCIOLI TRST - UL. FLAVIA 104 Tel. 383050 i i 2 Petek, 25.junija 1993 ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA TRST / POBUDA FURLANSKEGA INSTITUTA ZA ZGODOVINO OSVOBODILNEGA GIBANJA Vendarle verodostojnejši podatki o povojnih žrtvah Proti političnim manipulacijam številk o pogrešanih iz leta 1945 Predstavniki inštitutov za zgodovino osvobodilnega gibanja med včerajšnjo tiskovno konferenco v Trstu (foto Križmančič/KROMA) Drago Gašperlin TRST - »Bližamo se koncu stoletja in vendar se mi včasih zazdi, kot da bi živel še v prvih povojnih letih,« je privrelo iz zgodovinarja Galliana Fogarja med včerajšnjo tiskovno konferenco, na kateri so predstavniki Furlanskega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja predstavili debeli knjigi z nadrobnimi poimenskimi in številčnimi podatki o padlih, pogrešanih in civilnih žrtvah druge svetovne vojne na območju današnje tržaške pokrajine. Fogarja je razvnelo vprašanje novinarke v zvezi s tako imenovanimi fojbami: kako to, da zeva med številkami omenjenega inštituta in številkami, ki jih navajajo v zadnjih časih razni tukajšnji časniki in politiki, tolikšna razlika. »Naši podatki temeljijo na strogo verodostojni dokumentaciji in vsako napihovanje številk, češ da je v fojbe končalo več deset tisoč ljudi, je izrazita politična manipulacija, ki ne dela časti političnim možem,« je odvrnil zgodovinar. Ne samo, raziskovalci furlanskega zavoda niso nikdar uporabili besed »foiba« ali »infoibati«, ampak pojasnjujejo samo to, da so jugoslovan- ske sile med 1. majem in 12. junijem 1945 iz občin zdajšnje tržaške pokrajine odpeljale s sabo natančno 601 osebo, od tega 185 civilistov, 19 partizanov, 118 agentov javne varnosti, 119 finančnih straž, 9 karabinjerjev, 22 pripadnikov kraljevske vojske, 69 miličarjev teritorialne obrambe (MDT), 34 re-publikinov (RSI), 10 pripadnikov guardie civice, 2 gasilca, 2 člana Rdečega križa, 3 pripadnike kolaboracionističnega CIL in 9 »drugih«. Po drugih ravno tako verodostojnih podatkih naj bi znašalo skupno število precej več kot 600, vendar zaradi tega, ker se nanašajo tudi na mnoge, ki so preživeli in se že leta 1947 vrnili domov. Kakor sta ponazorila direktor furlanskega inštituta Alberto Buvoli, ob katerem je sedel predsednik Giro Nigris, in predsednik Deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja Teodoro Sala, so raziskovalci s pomočjo ustreznega seznama Italijanskega rdečega križa ugotovili, da je bilo v vsej vojni iz Furlanije-Julijske krajine deportiranih v Jugoslavijo največ 2.200 oseb, torej mnogo, mnogo manj, kot skušajo dokazovati nacionalistični oziroma neofašistični viri. Ti seveda obenem zmanjšujejo število mrtvih v nacističnih lagerjih vključno z uničevalnim taboriščem pri Sv. Soboti v Trstu - Rižarno; v njih je končalo kar 1.470 prebivalcev tržaške pokrajine, od tega je bilo 973 civilistov, 421 italijanskih, slovenskih in hrvaških partizanov ter 76 vojakov - deportirana je bila tudi vsa židovska skupnost (668 žrtev). Podobno velja za pripadnike zloglasne kolabora-cionistične policije Guardia civile, ki jo je ustanovil leta 1944 po- deštat Pagnini (tisti, po katerem bi rad tržaški melonarski Zupan Giulio Staffieri poimenoval mestno ulico): v smrt jih ni šlo 123, pač pa 70. Iz dokumentacije furlanskega zavoda, ki je temeljnega pomena za vsako nadaljnjo študijo o vplivih druge svetovne vojne na tukajšnje življenje, razberemo nadalje, da znaša število padlih in pogrešanih v vsej Furlaniji-Julijski krajini 26.506, pri čemer jih odpade 10.521 na videmsko, 4.410 na porde-nonsko, 3.842 na goriško in 7.733 (ali kar 2,5 odstotka prebivalstva) na tržaško pokrajino. Tod je med drugim padlo 789 italijanskih partizanov in 830 partizanov iz vrst slovenskega IX. korpusa in hrvaškega VII. korpusa. Na včerajšnji tiskovni konferenci so sicer izrecno obžalovali, da se še danes ne ve, koliko žrtev je druga svetovna vojna povzročila v vsej Italiji. Medtem ko so zadevne raziskave v Franciji in celo v Nemčiji že precej daleč, so italijanski pristojni ministrski krogi vprašanje zanemarili, tako da morajo delo, ki dejansko pritiče njim, zdaj opravljati inštituti, kakršna sta furlanski in deželni - takih inštitutov je v vsej državi okoli šestdeset. JUTRI BREZ ČASOPISOV Prvi dan molka proti napadom na informiranje RIM - Prvi dan molka proti napadom na svobodo informiranja. Tako je v svojem sporočilu novinarski sindikat Fnsi označil vsedržavno stavko, zaradi katere ne bo v soboto v Italiji izšel noben časopis, ne bo ne radijskih in ne televizijskih sporočil. Za to obliko protesta so se pred dvema tednoma odločili predstavniki sindikalnih odborov (sindikalna predstavništva posameznih uredništev), ki so se zbrah v Rimu na dvodnevni skupščini, da bi skupno z vsedržavni vodstvom preučili »zdravstveno stanje« na področju informiranja. Ob tisti priložnosti so sindikalni odbori soglasno sprejeli predlog vodstva Fnsi, da začnejo bitko za nove odnose na področju informiranja in odobrili »paket« 5 dni stavke v podkrepitev bitke. K odločnejšemu nastopu in boju za demokratič-nejša pravila na področju informiranja je novinarski sindikat prisilil splet okoliščin, ki so v zlasti v zadnjem letu krepko okrnili informativni prostor v Italiji. Prvi negativni dejavnik je gospodarska recesija, ki je zaostrila krizo založniških podjetij, k temu pa je prispevalo dejstvo, da država ni prilagodila in posodobila pravil na področju ekonomske propagande. Zaradi tega zlasti televizijski medij oddvaja veliko ekonomske propagande, kar je zaostrilo krizo dnevnikov. Težave so privedle do številnih odpustov, nekateri časopisi pa so bili prisiljeni k zaprtju. Drugi zaskrbljujoči dejavnik je poslabšanje sindikalnih odnos v nekaterih založniških podjetjih, v katerih založniki krčijo avtonomijo redakcij (zelo zgovoren je bil primer rimskega II Tempa, kjer je založnik zbiral tudi zaupne informacije o uslužbencih), k čemur je treba dodati še ponavljajoče se poskuse politike, ki se ne odpoveduje naklepu, da bi nadela vajeti novinarjem. Sodu dno pa je izbil sklep vlade, da v okviru varčevalnih ukrepov naloži vsem skrbstvenim ustanovam prisilno 25-od-stotno posojilo prihodkov. Med najbolj prizadetem! ustanovami je tudi novinarski skrbstveni zavod Inpgi, ki je eden od redkih aktivnih v Italiji in ki bi moral prispevati v neza-polnjivo brezno državne skrbstvene ustanove Inps. Novinarski zavod Inpgi, ki ga novinarji upravljajo sami, je po splošnem prepričanju časnikarjev eden od temeljev poklicne avtonomije. Krniti novinarski skrbstveni zavod - zlasti v kriznem obdobju, kot je sedanje, v katerem Inpgi krepko posega v korist brezposlenih novinarjev -pomeni krniti avtonomijo informiranja in torej možnost novinarjev, da kar najbolj pošteno in svobodno opravljajo poklic. S protestom novinarjev soglaša tudi zveza založnikov Fieg, čeprav novinarskemu sindikatu očita, da se poslužuje zgrešenega sredstva, kot je stavka. Ta bo po oceni založnikov prizadela založniške hiše, ki se soočajo s težavami tržišča, s predvidenim poviškom poštnih tarif in pravo džunglo na področju reklame. (VT) GLOSA Pred 90 leti tragičen konec dinastije Obrenovičev Jože Pirjevec Pred devetdesetimi leti, v noči med 11. in 12. junijem 1903, se je skupina oficirjev srbske vojske, ki jo je vodil polkovnik Dragutin Dimitrije-vič-Apis, pritihotapila do starega konaka, rezidence kralja Aleksandra Obrenoviča in njegove žene Drage. Na dogovorjeni znak je poročnik Petar Zivkovič, ki je bil tisto noč na službeni dolžnosti v palači, odprl velika vhodna vrata in zarotnike spustil v poslopje. V pričakovanju njihovega prihoda, je z kozarcem vina, v katerega je nasul uspavalni prašek, že nevtraliziral poveljnika varnostnih čet v konaku, vendar doza ni bila dovolj močna, da bi se ta ob nenadnem hrupu ne prebudil. Ustrelili so ga na licu mesta. Nato se je začela divja hajka pijanih oficirjev po stopniščih, sobanah in hodnikih palače, v iskanju kraljevskega para. Aleksander Obrenovič je bil sicer na atentate že navajen, saj so si v zadnjih letih s podpihovanjem Rusije in njenega varovanca Petra Karadjordje-viča v Beogradu sledili kot na tekočem traku, kljub temu pa ga je vdor oficirjev v konak presenetil v spanju. Z ženo se je na hitrico zatekel v malo garderobo, tako spretno skrito za stenskimi vrati, da vhod vanjo ni bil opazen. Celi dve uri so ga od besa, napetosti in vina ponoreli oficirji zastonj iskali, tako da se je deževna noč že začela nagibati v sivino jutranjega polmraka. Tedaj je Draga, ki je previd- no odprla okno garderobe, opazila med grmičevjem na vrtu večjo skupino članov kraljevske garde. V prepričanju, da je rešitev blizu, se je sklonila skozi okno in začela vpiti: »Vojaki, vaš kralj je v nevarnosti, na pomoč, na pomoč!« Toda v odgovor je eden od gardistov nanjo streljal in jo zadel v levo ramo. Sedaj je bilo samo vprašanje časa, da so zarotniki odkrili skrivališče kraljevske dvojice: Aleksandra in Drago so zavlekli v njuno spalnico in ju med divjimi ter opolzkimi psovkami napadli z strelnim orožjem in z meči. Posebno so se znesli nad kraljico, ki so jo razmesarili in nato njeno g,olo truplo s še živim Alesan-drom vrgli skozi okno spalnice na vrt. Tam so kralja, ki mu je ob udarcu ob tla izstopilo oko iz lobanje, dokončno pokončali, obenem pa kraljici posekali prste, da so ji z njih lažje sneli dragocene prstane. Dinastija Obrenovič, ki je oseminosemdeset let vladala v Srbiji, je s tem zločinom za vedno zginila z zgodovinske scene: na njej jo je zamenjala dinastija Karadjordjevičev, katere pa ni čakala manj krvava usoda. Zdi se mi primerno spomniti na ta daljnji dogodek, ki je pred devetdesetimi leti vznemiril in zgrozil evropsko javno mnenje, ker ga čutim kot emblematičnega za tisto "epsko” pojmovanje politike, ki je bilo in je še živo med Srbi. ”V Beogradu”, je zapisal v začetku tridesetih let Svetozar Pribičevič, "imajo sekiro še vedno za učinkovito zdravilo v političnem boju”. Bojim se, da se v času po drugi svetovni vojni v tem smislu ni dosti spremenilo, saj Jovanka verjetno ni zastonj svarila Tita, naj se pazi, in tožila, da noče končati tako kot kraljic^ Draga. Gre za politično kulturo, ki ni še dozorela v demokracijo zahodnoevropskega tipa, temveč ostaja v primežu lavantinskega fundamentalizma, kakršnega je opaziti v mnogih državah Srednjega vzhoda. Ta ugotovitev mi seveda narekuje misel, da se Srbija, tudi če zmaga v Bosni in Hercegovini, še dolgo ne bo umirila, in da bo s svojo nestabilnostjo prav tako dolgo ogrožala tudi naš bivanjski prostor. ; 50. OBLETNICA PARTIZANSKEGA DNEVNIKA Epopeja vojnega novinarstva Vojmr Tavčar Dediščina je obenem •spodbudna in obremenjujoča. Spodbudna, ker sili k zanosu, prizadevnosti in posnemanju, obremenjujoča, ker ni lahko meriti se z epopejo. Kajti to, in zlasti to, je Partizanski dnevnik bil: epopeja vojnega novinarstva, ki sodi kot bleščeče poglavje v anale časnikarskih podvigov. Tako po organizaciji tiska in distribucijske mreže, kot po predanosti tistih, ki so ga ustvarjali in razdeljevali. ' Italijanski kolega je pred časom označil Partizanski dnevnik kot »časopis, ki je streljal s hribov.« In to je tedaj list, edini tiskani partizanski dnevnik v zasužnjeni Evropi, tudi bil. Bil je informator, obenem pa tudi pomembno orožje partizanske vojske v boju proti okupatorjem in tistim, ki so z njim sodelovali. In bil je udarno orožje, ker je znal biti ljudski, obenem pa tudi dovolj širok glede na razmere, v katerih je izhajal. Petdeset let je minilo, od kar je izšla prva številka Partizanskega dnevnika. Petdeset let, v katerih je bila Evropa najprej dobra štiri desetletja skoraj negibna v politični dinamiki zaradi ledenega piša hladne vojne in blokovske delitve sveta, v zadnjih štirih letih pa vpeta v vrtinec burnega spreminjanja, velikokrat s pozitivnim, še večkrat z negativnim predznakom. Ta vihra je odpihnila s sabo tudi enega od ciljev, za katere se je boril Partizanski dnevnik: tisto Jugoslavijo, ki naj bi bila skupni dom enakopravnih južnih slovanskih narodov. Zadnji udarec ji je dala velikosrbska hegemonitična pohtika, njene temelje pa so že prej krepko načela in zrahljaja protislovja družbene ureditve, ki je hotela biti v načelih napredna, v vsakodnevni praksi in stvarnosti pa je bila nesposobna, da bi resnično rešila nacionalno vprašanje, temeljno vprašanje človekove svobode, družbene in gospodarske rasti. Okrogla obletnica sili k razmišljanju, kaj ostaja od tiste dediščine. In odgovor je danes drugačen od tega kar je bil pred desetimi ali tudi še pred petimi leti. Perspektiva je nujno različna, ker vsega, kar se je zgodilo od padca berlinskega zidu do danes, ni mogoče prezreti. Ni mogoče prezreti zloma komunizma, ki je bü kljub vsemu idejni temelj Partizanskega dnevnika, kot ni mogoče prezreti, da je krizi socialistične ideologije sledila tudi kriza njenega zgodovinskega antagonista, kapitalizma, ki ne ve, kako bi rešil vsa tista protislovja in težave, zaradi katerih je komunizem pravzaprav nastal in se tudi uveljavil. Na pragu tretjega tisočleja se je človek znašel spet gol, brez vsakršne ideološke palice, na katero bi se lahko oprl v spoprijemanju z novo dinamiko, z novimi in starimi problemi. Čeprav so pogoji, v katerih živimo (toda ne povsod, kot dramatično opozarja primer Bosne in Hercegovine) nedvomno manj dramatični od tistih, v katerih so živeli naši očetje, ko so se borili proti sovražniku, ki jih je obsodil na smrt, je danes, po vsem, kar se je zgodilo, težje zaupati v boljšo prihodnost, kot pred petdesetimi leti, čeprav so tedaj žvižgale svinčenke in pokale bombe. In težji je zato novinarski poklic, ker je stvarnost vse manj jasna, veliko je sivine, gotovosti pa malo, ali nič, ostaja le poskus čimbolj poštenega opisovanja dogajanja, brez ideo- • loških obremenjenosti, a obenem z jasnim opozorilom bralcu, s kakšnega zornega kota novinar gleda na dogajanje. Tudi zaradi tega je merjenje z epopejo, kakršna je bil Partizanski dnevnik, zahtevno, saj so obrisi Resnice vse manj jasni in dojemljivi in novinar je v svojem poklicu vse bolj sam s svojo vestjo kot edinim kompasom. Ob prelistavanju Partizanskega dnevnika ostaja občudovanje za podvig, ki so ga bili v nemogočih razmerah sposobni tisti novinarji, tiskarji, kolporterji, preseneča tudi politična širina, ki so je bili sposobni. A vsiljuje se tudi občutek oddaljenosti, ki ga je poglobilo zlasti dogajanje zadnjih let. Nič več »streljanja z vrhov« za velike utopične cilje, pač pa vztrajno, večkrat mučno, toda vendarle spodbudno delo za korake naprej. MNIMKI DNEVNIK 50-letnha ustanovitve MNENJE Volitve in slovenska manjšina: napočil je čas za razmislek Bojan Brezigar Slovenska manjšina je izšla iz letošnjih deželnih in pokrajinskih volitev poražena. V prejšnjem deželnem svetu so bili štirje Slovenci, sedaj samo eden; v tržaškem pokrajinskem svetu so bili trije Slovenci, sedaj je samo eden; v goriškem pokrajinskem svetu sta bila dva Slovenca, sedaj ni nikogar več. Skupni obračun: minus sedem. Številka, ki že sama po sebi mnogo pove in ne potrebuje dodatnega komentarja. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da v manjšini sami ni bilo mogoče zabeležiti ostre reakcije, ki bi jo tako negativen rezultat terjal. Skopa ugotovitev, da gre za davek, ki ga je slovenska manjšina plačala za volilne reforme, namreč še zdaleč ne zadošča. Stranke in kandidati so že ocenili volilne izide, niso pa poglobili perspektiv, ki jih ti izidi pomenijo za slovensko manjšino. Potrebna je torej analiza sedanjega stanja in na tej osnovi nekaj ocen, s katerimi bi se lahko tudi začela razprava o zadržanju slovenskih strank in kandidatov ob prihodnjih volilnih preizkušnjah, začenši s tržaškimi občinskimi volitvami, ki bodo jeseni. S temi ugotovitvami želimo predvsem spodbuditi široko in poglobljeno razpravo. 1. Deželna volilna reforma je dejansko onemogočila manjšim strankam prisotnost v deželni skupščini. Obstaja sicer še vedno klavzula o povezavah, izkušnje pa so pokazale, da ta klavzula še zdaleč ne jamči ničesar, ker je za njeno uveljavljanje preveč neznank. Z enim samim preferenčnim glasom se je objektivno zmanjšala možnost izvolitve slovenskih predstavnikov na listah velikih strank. Glede na število Slovencev bi morali v deželni svet iz-voliti najmanj dva svetovalca v tržaškem volilnem okrožju in enega v goriškem. 2. Volilna reforma za pokrajinske volitve je na manjšino vplivala še bolj negativno in to ne samo zaradi izvolitve samo ene svetovalke v Trstu, ampak tudi zato, ker sta bili tako na tržaški kot tudi na goriški pokrajini izvoljena predsednika, ki manjšini nista posebno naklonjena; še več: če o novi predsednici goriške pokrajine lahko rečemo, da zaenkrat vsaj ni zavzela manjšini nasprotnih stališč, moramo tudi povedati, da je predsednik tržaške pokrajine človek tabora, ki je vedno nasprotoval pravicam slovenske manjšine v Italiji. 3. Pri vsem tem ne gre samo za ljudi ampak predvsem za politiko. Zmaga sil meščanskega liberal-nacional-nega sloja predstavlja tudi zmago politike zaprtosti, ki je značilna za vse tiste, ki nasprotujejo družbenemu in gospodarskemu razvoju Furlanije Julijske krajine v sodelovanju s sosednjo Slovenijo, ki odklanjajo naravno povezavo Trsta z zaledjem, ki gledajo na slovensko manjšino v Italiji kot na peto kolono neke sovražne države in ki hrepenijo po vrnitvi Istre Italiji. Zmanjšana prisotnost slovenskih predstavnikov v izvoljenih svetih torej soupada z uveljavitvijo politike, ki ni naklonjena Slovencem, pri čemer to velja tako za slovensko manjšino kot tudi za slovensko drža- 4. Slovenska manjšina je z vse preveliko razdrobljenostjo dohitevala splošna dogajanja, predvsem pa volilno reformo. Ni jih dohitela in to zaostajanje je bilo na teh volitvah zanjo usodno. Medtem ko so se v vsej Italiji snovale nove politične formacije, ki niso več temeljile na ideoloških razlikah polpretekle dobe, ampak so bile osnovane na programih, znotraj slovenske manjšine takih programov doslej ni bilo mogoče izdelati in tudi o najosnovnejših vprašanjih ni potrebne enotnosti. 5. Tudi sicer se odnosi ob meji močno ohlajajo. Po prvem valu navdušenja ob nastanku samostojne republike Slovenije sedaj italijanska javnost z veliko odmaknjenostjo gleda čez mejo. To ne velja samo za visoko državno raven, ampak tudi za krajevne dejavnike in to celo tam, kjer nikoli doslej ni bilo težav: kot primer lahko navedemo odnose med Gorico in Novo Gorico, ki že desetletja niso bili na tako nizki ravni kot v zadnjih mesecih. 6. Ob tem je bila Slovenija vse preveč pasivna. Medtem ko Italija z ve- liko pozornostjo spremlja dogajanja v Istri in včasih celo vsiljivo postavlja vprašanje italijanske manjšine v središče dogajanj, Slovenija vse preveč sramežljivo obravnava probleme svoje manjšine za mejo in se raje utaplja v razprtijah in polemikah., Značilno je dejstvo, da na primer slovenski tisk dosledno uporablja izraz »italijanska Gorica«, medtem ko nobenemu italijanskemu novinarju Se na kraj pameti ne pade, da bi govoril o slovenski ali hrvaški Istri, ampak vsi vedno pišejo samo o Istri. 7. Včasih se sprašujemo, ali se ody govorni politični dejavniki v manjšini zavedajo dramatičnosti sedanjega trenutka, ko v očeh italijanske javnosti slovenska manjšina na Tržaškem m Goriškem, s celo paleto političnih in drugih predstavništev, dejansko subjekt v tej družbi, postaja čedalje bolj predmet obravnav. Ko bi hoteli zadevo poenostaviti in bi verjetno pretiravali, bi dejali, da postajamo Slovenci na Tržaškem in Goriškem v odnosu z oblastmi čedalje bolj po-dobni Slovencem v videmski pokrajini, namesto da bi se dogajalo obratno: skratka vrinek, objekt, folklorni element. 8. Sedaj je torej skrajni čas, da se manjšina prebudi iz tega zatišja in da poišče skupno govorico vsaj na področjih, ki so zanjo življenjskega pomena. Verjetno je ne bo našla po že obstoječih formulah, kajti izkušnje kažejo, da taka rešitev ni mogoča. Poiskati mora torej novo pot, za katero nimamo recepta, a nedvomno obstaja. Potrebno je predvsem dvoje: resnična dobra volja in resnično prizadevanje za rešitev skupnih problemov. Potrebno je tudi nekaj več fantazije in predvsem precej manj togosti. Res je, da je manjšina šibka, vendar bo s skupnim nastopom lahko dosegla mnogo več, tako v Trstu in v Rimu kot tudi na mednarodnih forumih, na katerih se Italija nezasluženo kiči z manjšinsko zaščito, ki je dejansko ne izvaja. To so seveda za manjšino novi prijemi, ki jih doslej dokaj sramežljivo ni hotela uporabljati, vendar je tudi stanje po teh volitvah novo in terja odločen in jasen odgovor. ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Petek, 25. junija 1993 £ RAI / SENAT ODOBRIL ZAKON PARLAMENT / POSLANCI IN SENATORJI ZAPOSLENI Z NOVIMI VOLILNIMI PRAVILI NOVICE Zelena luč za refomno Radiotelevizijska ustanova ne bo več pod vplivom strank RIM - Po napeti razpravi prejšnjih dni, ki so 1° s svojo nestrpnostjo zaostrili zlasti misovci in predstavniki Severne lige, je senat vCeraj dokončno odobril zakon, ki spreminja sestavo in Pristojnosti upravnega sveta javne radiotelevizijske ustanove Rai. Zakon, ki bo postal pol-ftomočen z objavo v Uradnem listu, je prvi, °rnejen korak na poti reforme celotnega področja informiranja. Zakon je bil sprejet po jreh dneh razprave, ker )e vlada zahtevala zaupnico in s tem preprečila dolgotrajno glasovanje 0 vseh 2.500 popravkih. Zakon je bil sprejet z glasovi Kd, Dsl, Psi, Pri, Zelenih in Psdi, medtem ko so glasovali proti Liga, Msi, Skp, Mreža in Pii. Ob tem zakonu se je oblikovala širša večina °d tiste, ki je podprla vlado Carla Azeglia Ciampija, vendar neob-bodna zaupnica Dsl in Pri je imela, kot so pojasnili predstavniki teh dveh strank, zgolj tehnični in ne politični značaj. Zakon vnaša pre-oajSnje novosti v sestavo Spravnih teles javne radiotelevizijske hiše, njegov glavni cilj pa naj bi od, da iztrže Rai vplivu Političnih strank. Zaradi tega je bil upravni svet Podjetja zmanjšan od se- danjih 16 na 5 elanov, ki jih ne bo veC imenovala parlamentarna komisija za nadzorstvo nad radiem in televizijo, paC pa je ta nelahka dolžnost zaupana predsednikoma senata in poslanske zbornice. Novi upravni svet, ki bo moral izvoliti iz svoje srede predsednika, bo imel veC pristojnosti od prejšnjega in bo moral tudi jamčiti, da javna radiotelevizijska ustanova izpolnjuje svoje obveznosti. Potrditi bo moral vse pogodbe strateškega značaja, dodeliti finančna sredstva posameznim oddelkom podjetja, odločati o imenovanju najvišjih funkcionarjev, obenem pa bo imenoval generalnega direktorja v soglasju z delničarji. Vzporedno z večjimi pristojnostmi upravnega sveta, je zakon okrnil nekaj pristojnosti generalnemu direktorju. Po izidu glasovanja je predsednik senata Giovanni Spadolini izrazil svoje zadovoljstvo, ker zakon rešuje vprašanja upravljanja Rai, obenem pa je to prvi korak v postopku reformiranja celotnega področja telekomunikacij. S tem je strnil stališča številnih političnih skupin, ki menijo, da se bo treba v najkrajšem Času lotiti urejanja celotnega področja informiranja. (VT) Glede zastopanosti manjšin se zbornica ni ravno izkazala Včeraj končana razprava o posameznih členih, v sredo že glasovanje V senatu pa se je delo komaj začelo - O manjšinah samo zelo splošno Vojmir Tavčar RIM - Med polemikami in stalnimi glasovanji o amandmajih, ki razburjajo poslance, se zbornica postopno približuje cilju o oblikovanju novih volilnih pravil. SinoCi je zbornica skoraj končala razpravo o posameznih Členih, tako da bo najbž že prihodnjo sredo glasovala o zakonu v celoti. Vprašanje pa je, ali bodo pravila za izvolitev zbornice dokončno takšna, kot jih je izoblikoval ta dom. Nekatere skupine, kot Dsl, ki se je opredeljevala za dvojni volilni krog, že napovedujejo, da si bodo prizadevale za izboljšavo zakona v senatu z novo bitko. Medtem ko se zbornica približuje koncu napornega dela, je senat včeraj začel s splošno razpravo o novih volilnih pravilih za ta dom. Predlog, ki ga je po navodilih ustavne komisije izoblikoval poročevalec Cesare Salvi (Dsl) predvideva tudi za senat, da se 75 odstotkov mest podeli z večinskim uninominalnim sistemom, 25 odstotkov pa s proporCnim. Salvi je dodal, da zagovarja predlog o enem volilnem krogu proti osebnemu prepričanju, ker je to paC izraz volje večine v komisiji. V uvodnem poročilu je Salvi orisal zakonski predlog in med drugim poudaril, da besedil določa tudi kriterije, s katerimi naj bodo zarisana nova volilna orožja. Pri tem je med drugim poudaril točko, ki zadeva manjšine in ki predvideva, da morajo biti na območjih, kjer živijo priznane jezikovne manjšine, volilna okrožja oblikovana tako, da »njihova velikost in razmejitev omogoči dostop manjšin do parlamentarne zastopanosti. Tudi zaradi tega je treba poskrbeti, da bodo manjšine vključene v Cim manjše število okrožij.« To je bil kompromis, ki ga je izoblikovala komisija na osnovi predlogov Dsl, južnotirolske Svp in Skp in ki je prodrl tudi z angažiranjem slovenskega senatorja Darka Bratine. Sicer pa se je v splošni razpravi k problemu manjšin povrnil predstavnik Skp Marchetti, ki je obžaloval, da zakonski predlog ne vsebuje določil, ki bi »bolje ščitila manjšine, ki jih večinski volilni sistem objektivno oškoduje«. Napovedal je tudi, da bo o tem vprašanju njegova skupina predložila vrsto popravkov. Razprava o tem problemu bo v prihodnjih dneh pokazala, ali je občutljivost za manjšinsko problematiko zadostna. Ce je senat s tega vidika še pred izpitom, velja poudariti, da se poslanska zbornica glede manjšin ni ravno izkazala. Zavrnjen je bil popravek, ki ga je bil predlagal južnotirolski poslanec Michl Ebner in ki je določal, da bi v proporCni kvoti za stranke, ki bi imele večino manjšinskih kandidatov, ne veljal 4-odstotni vstopni prag. Glede manjšin je ostalo le zelo splošno besedilo v šestem členu, ki določa kriterije za oblikovanje volilnih okrožij. ReCeno je, da je »na območjih, kjer so prisotne priznane jezikovne manjšine treba pri zamejitvi volilnih okrožij ravnati praviloma tako, da bodo vključene v Cim manjše število okrožij«. V bistvu gre bolj za priporočilo kot za kriterij, ki naj bi obvezoval komisijo, ki bo določala okrožja. S tega vidika je besedilo senata veliko bolj določeno, pa Čeprav tudi tisto ne jamči zastopanosti, pač pa le nekoliko bolje opredeljuje pogoje, ki naj bi manjšinsko zastopstvo omogočili. Malo je bolje kot nie, pravi preprosta logika. A to Slovencem v Italiji ni v veliko tolažbo. Salvi: Zajamčena zastopanost terja ustavni zakon RIM - Senator Cesare Salvi (DSL) je kot poročevalec ustavne komisije izoblikoval ogrodje predloga o novih volilnih pravilih. S tega vidika je tudi prispeval, da so bili v tem predlogu vsaj delno upoštevani popravki (predložili so jih Dsl, Skp in južnotirolska Svp) o zastopanosti manjšin. Takoj po začetku splošne razprave smo mu v zvezi z manjšinsko problematiko zastavili nekaj vprašanj. Senator Salvi, v uvodnem posegu ste obrazložili predlog o novih volilnih pravilih za senat, v katerem je govor tudi o vprašanju manjšin. Kaj predvideva vaS predlog? SALVI: Izvolitev manjšinskih predstavnikov v parlament skušamo omogočiti predvsem z delom na volilnih okrožjih. Treba jih je začrtati tako, da upoštevajo prisotnost priznanih manjšin in jim olajšajo izvolitev njihovih predstavnikov. Ali se vam ne zdi, da je ukrep nezadosten? Nekateri so v komisiji predlagali določilo o zajamčenem predstavništvu... SALVI: Tak pristop postavlja tudi vprašanje ustavnosti in ga bo treba najbrž reševati z ustavnim zakonom. Z navadnim zakonom ni mogoče razvozlati problema zajamčenega predstavništva, zato se ga bo morala lotiti ustavna komisija za ustavne reforme. Morda bo res. Toda na ta način so najbolj prizadeti Slovenci v Italiji, ki so najmanj zaščitena in torej naj-SibkejSa med priznanimi manjšinami. SALVI: Morda so Ladinci v še slabšem položaju. A mimo te pripombe mislim, da je to, kar smo oblikovali, največ, kar je mogoče doseči z rednim zakonom. In zdi se mi, da je to kljub vsemu pomemben dosežek. Ge pa bodo postavljeni drugi predlogi, smo pripravljeni na razpravo. (VT) CISL in UIL demantirata da bi prejela denar od gradbenika Lodigianija RIM - Tako CISL kot UIL sta vCeraj spet demantirali trditve gradbenika Lodigianija, po katerih naj bi generalna tajnika obeh organizacij, D’Antoni in Benvenuto, prejela nekaj stotin milijonov lir v zameno za »sindikalni mir« v Lodigia-nijevih podjetjih. Tajništvi obeh sindikatov odkrito govorita o dobro zrežiranem napadu na sindikat v trenutku, ko so v teku kočljiva pogajanja o ceni dela, ter zahtevata objavo zapisnikov Lo-digianijevih zasliševanj, tako da bi se lahko učinkovito branila pred obtožbami. Tudi bivši tajnik CGIL in sedanji tajnik PSI Del Turco je v nekem intervjuju izključil, da bi sindikati kakorkoli utegnili biti vpleteni v podkupninske afere. Tiziana Maiolo izključena iz poslanske skupine SKP RIM - Posl. Tiziana Maiolo je bila izključena iz poslanske skupine SKP, češ da se je s svojo kandidaturo za županjo v Milanu »sama postavila v kontra-pozicijo ne samo s SKP, ampak z vso levico«. Kot je znano, je Maiolova, bivša novinarka Manifesta, kandidirala za milansko županjo na Čelu heterogene bste skupaj z antiprohibicionisti, medtem ko je SKP podpirala kandidaturo Nanda Dalla Chiese. Primrä dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-7/3715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Vista - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT-45 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.300 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Clan italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG RIM / DANES SE SESTANE DEMOKRSCANSKO VODSTVO KD: »SamorozpusHtev« v znamenju kontinuitete Stranka naj bi se preimenovala v »Ljudski center« RIM - Mastni naslovi, s katerimi )e dober del italijanskih Časopisov vCeraj napovedoval samorazpusti-tsv Krščanske demokracije, niso vznejevoljili tajnika Mina Martinaz-z°’ija. Ko je včeraj zapuščal ^frankih sedež na Jezusovem trgu, Je prvič po nekaj dneh nasmejan zaupal novinarjem, da ga je marsikdo danes zjutraj pozdravljal kot »bivšega tajnika«.»Konec koncev jni ni žal, res pa ni,« je poudaril ^artinazzoli in takoj dodal, da pre-bavljanje Krščanske demokracije ni Slnonim razpusta ali zavračanja njene preteklosti. »Moje geslo je prenavljanje brez zatajevanja. Mislim, da je dovolj ja-®no,« je poudaril Martinazzoli in dodal, da »Časopisi napovedujejo sjnrt, medtem ko mi govorimo o Zlvljenju«. Tajnik je tudi zavrnil interpretacijo Časopisov, da je Kd po-sPešila ritem spreminjanja po šoku volilnega poraza. »Vse roke smo od-ncili že prej: julija ustanovna Skupscina, ki naj določi program, strategijo in obbko stranke. Nato pa bo potreben kongres, da odločimo o vsem ostalem. Zdi se mi, da je to prava pot in da je tudi ritem pravilen, ne prehiter in ne propocasen.« Tajnikov ton je bil ves Cas umirjen. Razvnel se je samo, ko so mu novinarji omenili poskus zatajevanja preteklosti. »NoCem zatajiti ničesar,« je poudaril ostro, »potrebno je le spremeniti naCin tolmačenja stranke, odpraviti birokratske in khentelame togosti. Toda zdi se mi, da bi nas kdo hotel zapoditi bolj zaradi naših vrlin kot zaradi naših krivd.« Pri tem je dodal, da Kd ne namerava po isti poti kot Kpi, ko se je spremenila v Dsl, predvsem pa je poudaril, da ob prenavljanju stranka najbrž ne tvega razkola. »In Ce že govorimo o razkolu, mi smo ga delno že doživeli z odhodom Maria Segnija,« je končal Martinazzoli. Glavni voditelji Krščanske demokracije so bili vCeraj vsi v sozvočju s tajnikom in so odloCno za- nikali možnost samorazpusta. Marsikdo pa je polemiziral z Martinaz-zolijem glede njegove hipoteze o spremembi imena stranke iz Krščanske demokracije v Ljudski center. Večina meni, da mora stranka ohraniti sedanje ime. Nihče pa ni hotel jasno odgovoriti na vprašanje, kako to, da »so jo Časopisi tako zavozili« z naslovi. Samo podpredsednik senata Luigi Granel-li je ostro napadel vodjo političnega tajništva Pierluigija Castagnettija, Ceš da je z dvoumnimi besedami neodgovorno razpihnil govorice. Toda v stranki je zaznavno slabo počutje, ki ga je nedavni poraz na pobticnih volitvah še zaostril. To je prišlo do izraza v besedah bivšega zunanjega ministra Emilia Colom-ba, ki je poudaril, da je »okoli Kd občutiti vzdušje izpuhtevanja«. Kakšno je v resnici strankino zdravstveno stanje bo bolj jasno danes, ko se bo sestalo vodstvo, da sklepa o nadaljnih korakih na poti prenavljanja. (VT) Bivša rdeča origadistka Faranda na svobodi VERONA - Bivša rdeča brigadistka Adriana uran da je bila pogoj-izpuščena na svo-odo po 13 letih ječe. Koradi udeležbe pri ugrabitvi in umoru Predsednika KD Alda Mora je bila svoj Cas obsojena na 30 let za-P°ra, kazen pa so ji nato znižali na 22 let ‘n pol. Od junija 1991 le uživala režim pol-^obode: podnevi je aelala v neki dobrodel-1)1 ustanovi v Veroni, zvečer pa se je vračala T 'f apor. Zdaj bo torej anko spala doma, kot VCera) sklenilo so-aiSce v Benetkah. PALERMO / MAFIJSKA DOMIŽLJIJA NIMA MEJA Kako so bratje in sorodniki služili velike denarje na račun svojcev umrlih oseb PALERMO - Včeraj so v Palermu aretirali 12 oseb, ki so privatno upravljale krajevno pokopališče in so zgovoren odraz nezakonitih vezi med skorumpiranimi javnimi upravitelji ter mafijo. Bivši občinski odbornik za imovino, socialist Giacomo Affatigato (51 let), in vodja istega občinskega oddelka Bernardo Cornelia (57) sta s sodelovanjem desetih občinskih uslužbencev oddala v zadnjih enajstih mesecih pokopališki prostor za 3.500 grobov v tržni vrednosti 14 milijard lir; trik pa je v tem, da je šel ta prostor v koncesijo izključno dvajsetim podjetjem bratov Salvatoreja, Francesca in Giovannija Lo Cicera, ki veljajo za znane mafijce. In kaj so ti počeli? Ce si si hotel dati urediti grob, si zanj moral odšteti 18 milijonov lir, vtem ko bi v rednih okoliščinah potrošil kvečjemu 3 do 5 milijonov! Sk- ratka, Ce se nisi obrnil na brate Lo Cicero, nisi niti smel umreti... Med aretiranimi so poleg omenjene peterice še: Rosaria Lo Cicero (36), hčerka Francesca, lastnika enega od mafijskih podjetij: Vincenzo Lo Cicero (59), daljni sorodnik lakomne bratovščine in občinski nadintendant za pokopališka dela; načelnik občinskega urada za pokopališko službo Alfredo Arena (56) in hčerka Paola (32), arhitekt; podjetnik Arturo Belviso (37); Francesco Meraviglia (46), občinski geometer, in občinska uslužbenka Mar-gherita Rubino (47). Preiskovalcem je pomagal mafijski skesanec Alberto Lo Cicero, daljni sorodnik bratov Lo Cicero, svoj Cas šofer Mariana Tullia Troie, ki se skriva in o katerem gre glas, da je nasledil zloglasnega šefa cose nostre Totoja Riino. CERTIFICATI DI CREDITO DEL TESORO ■ CCT so obveznice s koriščenjem 1. junija 1993 in zapadlostjo 1. junija 2000. ■ Obresti so izplačljive ob koncu vsakega polletja. Prvi obrok, 6,25% bruto, bo izplačan 1. decembra 1993. Vsota nadaljnjih obrokov se bo spreminjala na osnovi bruto donosa enoletnih obveznic BOT s poviškom premije 0,50 na semester. ■ Obveznice so dodeljene po proceduri, ki je namenjena bančnim ustanovam in drugim finančnim operaterjem, brez osnovne cene. ■ Prvi Šestmesečni realni čisti donos znaša 11,24% letno v primeru, da se izklicna cena istoveti z nominalno. ■ Cena, ki bo iznesena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Zasebni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih zavoda Banca dTtalia in pri bančnih zavodih do 13.30 dne 14. junija. ■ Obveznice CCT se koristijo s 1. junijem: ob vplačilu (2. julija) bo treba plačati poleg cene, iznesene na dražbi, tudi do takrat dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir. ■ Podrobnejše informacije nudijo banke. NOVICE VČERAJ NA POKRAJINI MATURA / PISNA NALOGA V SLOVENŠČINI Ghersino nasledil Alberto Russignan Paolo Ghersina, ki je bil pravkar izvoljen za deželnega svetovalca, je vCeraj potrdil, da zapušča svetovalsko mesto na Občini in da ga bo nasledil Alberto Russignan. To je enainštiride-setletni civilni inženir, v vsedržavnem merilu znan strokovnjak za akustično onesnaževanje, tehnik Krajevne zdravstvene enote v Trstu in vrsto let poznan kot izvedenec Sklada za varstvo narave - WWF. Odstopil predsednik IACP Emilio Terpin Odvetnik Avtonomnega instituta za ljudska stanovanja Emilio Terpin je vCeraj sporočil, da bo s 1. julijem zapustil to mesto. Institutu je predsedoval tri leta, v tem obdobju je bilo sanirano finančno stanje ustanove, sprejet je bil pravilnik o novem organiku s sprejetjem v službo novih uslužbencev, poleg tega pa se je začelo izvajanje programa o preureditvi 3.200 razpadojocih stanovanj. Včeraj predstavili novi telefonski imenik V tržaški pokrajini ima 96 odstotkov prebivalcev svoj telefon; abonentov je trenutno okrog 142 tisoč: tako so vCeraj na tiskovni konferenci povedali predstavniki družbe SIP, na kateri so predstavili imenik za 1.993-1.994, ki ga sedaj razdeljujejo naročnikom. Letošnji je tudi preglednejši od prejšnjih: ob vsem tem gre dodati, da je treba v imeniku vsako leto spremeniti skoraj 20 tisoč naslovov, v letošnjem letu pa bo po oceni družbe telefonsko številko spremenilo skoraj šest tisoC družin. SIP skrbi tudi za posodobitev telefonske mreže. Do meseca maja so na novo telefonsko mrežo že povezali 65.000 številk, torej skoraj polovico vseh uporabnikov. Večera pod zvezdami pri cerkvici na Pesku Vas mika ponudba dveh večerov pod zvezdami? Nocoj in jutri boste svojo željo lahko uresničiti, Ce se boste ob 20.30 odzvali vabilu Kulturnega krožka ljubiteljev zvezdoslovja, ki že šest let deluje v središCu mesta, od lani pa ima urejeno nepremično opazovališCe tudi na Pesku pri tamkajšnji cerkvici. Ponudba velja za vse, ki jih ta tema zanima ali vsaj privlačuje: elani krožka bodo poskrbeli za razlago, na vrsti pa bo opazovanje predvsem Lune, Jupitra in njegovih štirih najveCjih satelitov. Izbira nocojšnjega in jutrišnjega dne pa ni slučajna, glede na to, da je to v luninih premenah najugodnejše obdobje, (dam) Predaja poslov Srečanje predsednika Sardosa s komisarjem Marrosujem Predaja poslov med Sardosom in Marrosujem (f. KROMA) Človekove pravice, stroji in dva »slovenska naslova« Včeraj so se za 755 slovenskih kandidatov začeli zrelostni izpiti Prvi dan mature na znanstvenem liceju Fr. Prešeren (foto Križmančič/KROMA) Odv. Paolo Sardos Albertini je včeraj zjutraj formalno prevzel posle predsednika pokrajinske uprave, ki jo je v zadnjih osmih mesecih, odkar je bil pokrajinski svet razpuščen, vodil izredni komisar, bivši tržaški prefekt Mario Marrosu. Ob tej priložnosti je komisar tudi seznanil novega predsednika z nekaterimi odprtimi vprašanji, s katerimi se bo morala v kratkem roku spoprijeti nova uprava in med katerimi izstopa vprašanje uporabe kom-prenzorija bivše psihiatrične bolnišnice. O sestavi novega pokrajinskega odbora pa še ni zanesljivih vesti. Ime- na novih odbornikov bo moral predsednik Sardos objaviti v Cim krajšem Času, kaže pa, da so še vedno v teku posvetovanja in pogovori z možnimi kandidati. Sardos je tudi potrdil, da bo vseh šest odbornikov izbral izven pokrajinskega sveta, saj novi zakon do-loCa nezdružljivost funkcij svetovalca in odbornika. Vsekakor naj bi do imenovanja odbornikov prišlo na začetku prihodnjega tedna, takoj nato pa naj bi se odbor prvič sestal. Tudi datum prve seje nove pokrajinske skupščine še ni bil določen, zelo verjetno bo svet zasedal šele v drugem tednu julija. Stopetinpetdeset slovenskih maturantov je vCeraj opravilo prvo pisno preizkušnjo letošnjega zrelostnega izpita. Naslovi nalog v slovenščini (s kar dvema »slovenskima naslovoma«) so bili po mnenju večine kandidatov »lahki«, taki, da so se lahko razpisali. Največ jih je zbralo prvi naslov, tisti, ki so se odločili za takoimenovani »literarni naslov«, pa so pisali pretežno o Pahorju in Rebuli. Objavljamo naslove v prevodu, ki ga je pripravilo ministrstvo za šolstvo. Prvi trije naslovi so bili skupni za vse usmeritve: 1. »Vsak posameznik nosi s seboj od rojstva enako in neodtujljivo pravico, da neodvisno od svojih bližnjih živi vse, kar ga osebno prizadeva in si sam usmerja svojo lastno usodo.« A. de Toc-queville. To načelo je bilo sprejeto v Statut Združenih narodov in v našo Ustavo, ki kot osnovo Človeškega sožitja predpostavlja priznavanje in garancijo kršenih človekovih pravic in uresničitev nerazveljavljenih dolžnosti vzajemne pomoči. Kljub temu pa se še danes te vrednote, na različnih področjih, dramatično kršijo zaradi individualnih in skupinskih razlogov, katerih vzrok je netolerantnost. Kandidat naj razmisli o dandanašnjih tehtnih pojavih kršenja človekovih pravic, tudi v luči težkih konfliktov, ki so nedavno eksplodirali v deželah, kjer divja državljanska vojna in povzroča strašna grozodejstva ženskam, starejšim in otrokom. 2. Predstavite povojnega slovenskega pisatelja, ki je po vašem mnenju najveejega pomena za sodobno slovensko literaturo. 3. Socialne in politič- ne razmere na Slovenskem tik pred začetkom druge svetovne vojne. Četrti naslov za zrelostni izpit na znanstvenem liceju, trgovskem tehničnem zavodu in oddelku za geometre: 4. Presenetljivo hitrost, s katero se razvijajo stroji, ki obdelujejo podatke in razrešujejo podatke, lahko razumemo kot najotipljivejši znak tam, kjer se slavi zmaga tehnološke družbe. Naraščajoča strukturna zapletenost takšnih mehanizmov in uporaba vedno bolj zahtevnih tehnik za realizacijo nalog, ki smo jih zaupali strojem »novih generacij«, usmerjajo nekatere h govorjenju o obstoju »mislecih strojev«. Kakšni so kandidatovi pogledi na to vprašanje? Nas sploh lahko plaši bodočnost, v kateri so proizvodi z istim mišljenjem tisti, ki izrivajo človeško pamet? Kakšne spremembe lahko, v vsakem primeru, rodi v Človeškem ob- našanju vedno bolj hitra razširitev elektronske in telematske avtomatiza- cije? Četrti naslov za zrelo strd izpit na klasičnem h' ceju: 4.»Bogovi in ljudje se zgražajo nad tistim, ki živi brezdelno, zaradi njegovega značaja, ki je pp' doben trotom, ki skrivajo svoje želo in nekaznovano jedo trud Čebel.« He-ziod, Dela in dnevi, v. 303-304 »Vse premaga žilavo, žilavo delo in potreba, ki pritiska v trpkostih življenja.« Virgil, Georgijke. L, v.145-146 Kandidat naj ob omenjenih tekstih predstavi svoja razmišljanja o pojmovanju dela v grškem in rimskem svetu, ki j m lahko razbere iz citiranin pesnikov in po možnosti še od drugih klasičnih avtorjev. 1 Četrti naslov za zrelo stni izpit na poklicnem zavodu: 4. Kultura in profesionalnost, nekoC loCeni, s a danes medsebojno tesno soodvisni. Produktivni sistem, kakšen je danes, zateva profesionalno® , obogateno s kulturo, ki se je nenehno sposobna pn merjati z izzivi novega, ? Je ta sinteza mogoča-• Na kakšen način jo lank0 uresničimo? Kandidat naj o tem spregovori v luči svoji Studijskih izkušenj. _________POBUDE / TURISTČNA USTANOVA Cela vrsta poletnih prireditev na Gradu Občina bo nudila okrog 400 milijonov lir Po uspehu v lanski poletni sezoni, bo prireditveni prostor na Gradu sv. Justa tudi letos gostil manifestacijo, ki se odvija pod naslovom “Straordinario estivo 1993“. Gre za vrsto prireditev, ki jih organizira občinska služba za turizem in prosti Cas v sodelovanju z odborom ’Trieste 2000”. Za to priložnost so na velikem dvorišču Gradu opravili veC obnovitvenih del in prostor za prireditve uredili po zakonskih predpisih. V poletnem obdobju bodo torej Tržačani lahko prisostvovali vrsti glasbenih in gledaliških manifestacij, ki bodo nekako med seboj povezane v skupnem repertoarju. Za program je poskrbelo zduženje Globo-gas. Letošnje pobude so prireditelji predstavili na včerajšnji tiskovni konferenci na sedežu Turistične ustanove na gradu, katere se je udeležil tudi občinski odbornik De Gioia, ki je predvsem spregovoril o težavah, s katerimi se spoprijema občinska uprava za ureditev tega prostora, ki ga mora sicer sama upravljati. Program letošnje sezone je bil torej pripravljen v teh nelahkih okoliščinah v upanju, da bo politični položaj na Občini stabilnejši in torej odnos do organizacij, ki skrbijo za te prireditve, vse boljši. Ob vsem tem je bil govor na včerajšnji tiskovni konferenci, ki so se je poleg odbornika De Gioie udeležili še namestnik direktorja prireditve Gian-franco Orel, Alessandro Mizzi za Globogas in Gilda Kramarsich za organizatorje. Na Gradu sv. Justa je že vse pripravljeno (f. Ferrari/KROMA) OCENA SSK Glas naše manjšine v Strasbourgu Martin Brecelj izročil predstavnikom evroparlamenta spomenico Tržaško pokrajinsko tajništvo SSk pozitivno ocenjuje pot devinsko-na-brežinskega podžupana Martina Breclja v okviru delegaicje, ki je pod vodstvom Marina Voccija, predsednika Krožka Istria iz Se-sljana, obiskala Evropski palament v Strasburgu, da bi mu predstavila projekt »Istra: laboratorij sožitja in sodelovanja za novo Evropo«. Na srečanjih s predstavniki skorajda vseh evropskih parlamentarnih skupin, z glavnim tajnikom Evropskega parlamenta Enricom Vincijem ter s predsednikom komisije za zunanje zadeve En-riquejem Baronom Cre-spom in komisije za regionalno politiko Antonijem Guitierrezom Diazom je Brecelj podprl predvsem predlog, da bi v Trstu POBUDA DRUŠTVA EDINOST Poročili Svetovni konferenci za človekove pravice o kršitvi pravic slovenske manjšine Predvčerajšnjim, 23. junija 1993, ob 16.30 je delegacija družbeno-poli-ticnega društva Edinost iz Trsta izročila na Dunaju v Austria Centru protokolu Svetovne konference o človekovih pravicah dve poročili o tem, kako Italijanska republika krši Človeške in manjšinske pravice pripadnikov slovenske manjšine. V prvem poročilu je v zgodovinskem delu opisano, kako je vladni komisar za Tržaško ozemlje v letih 1958-1960 prepovedal tri volilna zborovanja na trgu Zedinjenja Italije sa- mo zato, ker je bil napovedan govor v slovenščini in so tržaški nestrpneži zagrozili, da bodo z vsemi sredstvi preprečili zborovanja. V drugem delu dokument opisuje prizadevanja tržaške kvesture, prefekture in občine, da bi društvu Edinost preprečili mesečna zborovanja na trgu Zedinjenja Italije, tudi z očitno kršitvijo veljavnih predpisov. Drugo poročilo obsega poleg kratkega uvoda zahtevo tržaškega javnega tožilca po arhiviranju kazenske prijave, ki jo je napravil pripadnik slo- osnovali »Observatorij za človekove in civilne pravice ter za pravice manjšin«. Devinsko-nabrežinski podžupan je v tej zvezi izrazil potrebo, da bi Cimprej rešili tudi hude probleme, s katerimi se spopada slovenska manjšina v Italiji, v okviru prizadevanj za utrditev sožitja in sodelovanja na stičišču med romanskim in slovanskim svetom ob Severnem Jadranu. Brecelj je uglednim predstavnikom Evropskega parlamenta izročil tudi spomenico, v kateri je podrobneje obrazložena zahteva po globalnem zaščitnem zakonu za slovensko manjšino v Italiji, kakor tudi zahteva po takšni volilni zakonodaji, ki bi Slovencem v Italiji zagotavljala neposredno zastopanost v izvoljenih telesih. VELESEJEM / DAN BELORUSIJE Včeraj se je prvič uradno predstavila mlada Belorusija Ob razstavi tudi obisk več delegacij Na tržaškem velesejmu je bil vCeraj dan Belorusije, ki je na tej sejemski prireditvi letos prvič uradno navzoCa. Njena razstavna udeležba je zelo razčlenjena, povrhu pa se v našem mestu mudi tudi vrsta beloruskih delegacij. Glavna posega na včerajšnji predstavitvi udeležbe te nove samostojne države sta po uvodnih pozdravih imela vodja tržaškega urada italijanskega zavoda za zunanjo trgovino ICE Elena Favale in predsednik beloruske gospodarske zbornice Vladimir Lesun. Gospa Favale, ki odlično pozna razmere na območju bivše Sovjetske zveze, kjer je preživela celih devet let, je v ospredje postavila problem preusmeritve beloruske industrije, KRIZA / PO NJEGOVI ZAMRZNITVI Tržaški sklad je odločilen za gospodarski preporod venske manjšine, ker mu je javna ustanova izstavila dokument brez prevoda v slovenski jezik. Javni tožilec je v utemeljitvi svoje zahteve obširno obrazložil, zakaj italijanske oblasti niso dolžne spoštovati, glede pravic slovenske manjšine, niti določil italijanske ustave, niti določil mednarodnih pogodb. Dokument se zaključuje z besedilom ugovora proti zahtevi po arhiviranju, ki podrobno dokazuje, katere jezikovne pravice slovenske manjšine je Italijanska republika dolžna spoštovati že sedaj. Komisija za Trst je izrazila hudo zaskrbljenost nad ravnanjem rimske vlade, ki je z odlokom št. 155 iz dne 22. maja letos zamrznila sredstva iz Sklada za Trst. Vladni komisar je sicer že nastopil pri predsedstvu ministrskega sveta za odmrznitev sklada, prav tako je tržaška federacija Demokratične stranke levice pozvala načelnika senatne skupine DSL Giusep-pa Chiaranteja k posredovanju pri odgovornih v Rimu, toda potrebno je še širše angažiranje krajevnih parlamentarcev ozi- roma političnih sil. Ko ne bi odmrznili sklada, bi i-melo to perverzne posledice, kajti podjetja ne bi mogla odplačati dolgov, to pa bi okrnilo obseg investicij, povzročilo posledično zmanjšanje proizvodnje in seveda dodatno zredcitev delovnih mest; posledica vsega tega bi bila, da bi že na začetku zadušili pobude v korist gospodarskega preporoda v tržaški pokrajini. To bi bilo še tem huje, ker doživljajo ti kraji globoko krizo na industrijskem, storitvenem in pomorskem področju ki je bila pred osamosvojitvijo kar 90-odsototno usmerjena v vojaško proizvodnjo. O poslovnem povezovanju med vzhodom in zahodom pa je menila, da je okrog njega veliko besed in malo dejanj, ker je na obeh straneh premalo pripravljenosti in usposobljenosti za odpravljanje problemov. Vladimir Lesun pa je v odgovoru poudaril, da se Belorusija šteje za evropsko državo, ki je pred Časom sicer iz Evrope odšla, a se želi Cimprej vrniti vanjo. Sedaj je v teku privatizacija in mednarodno usmerjanje gospodarstva, v okviru katerega ima za Belorusijo pomembno mesto tudi Trst s svojim pristaniščem in s tradicionalnimi storitvenimi dejavnostmi. 14, PRIJATELJSKO SREČANJI, V Trstu se bodo zbrali entomolopi iz Italije Slovenije in Avstrije Srečanje prireja Prirodoslovni muzej skupno s Krožkom podčastnikov ženci po želji odpravili na izlet ali pa si bodo ogledali Tržaški mestni prirodoslovni muzej. Prireditelji v tiskv-nem poročilu podčrtujejo, da gre za prv° tovrstno srečanje raziskovalcev in ljubiteljev sveta žuželk v Trstu, pa Čeprav ima Trst dolgo študijsko tradicijo na tem področju. Za začetnika te tradicije štejejo nekdanja kustosa in potem ravnatelja Tržaškega mestnega prirodoslovnega mu* žeja Giuseppeja Mül-lerja (1880-64) in Edo-arda Gridellija (1895-1958), danes pa se s tovrstnimi študiji ukvaja kakih 15 znanstvenikov in amaterjev, ki se periodično sestajajo v samem muzeju. V soboto in nedeljo, 26. in 27. t. m., bo v Trstu 14. prijateljsko srečanje entomologov iz avstrijske Koroške, Slovenije in Furlanije-Julijske krajine. Srečanje prireja Tržaški mestni prirodoslovni muzej v sodelovanju s Krožkom podčastnikov tržaškega vojaškega okrožja in z združenjem tržaških entomologov. Udeleženci srečanja se bodo zbrali v soboto ob 10. uri na sedežu Krožka podčastnikov v Ul. Cumano 5 v Trstu, nakar se bodo odpravili na ekskurzijo v Glinščico, na Volnik in v jamo pod Slivnem, zveCer pa bo družabnost na sedežu Krožka podčastnikov. V nedeljo se bodo udele- NESREČA / V GLINŠČICI Desetletni deček se je udaril v glavo Reševalci so ga peš odnesli do Botača Šolska ekskurzija v Glinščici bi se lahko tragično končala za 10-let-nega Roberta Miniussija, uCenca osnovne šole E. Fornis iz Ul. Vasari, saj je spodrsnil, pri padcu pa se je udaril v glavo in se sedaj zdravi v katinar-ski bolnici. Pouk na osnovnih šolah se je sicer zaključil že pred dvema tednoma, na zavodu Fornis pa poseben servis deluje tudi v poletnih mesecih. Tako se je vCeraj zjutraj skupina uCencev in učiteljev (vseh skupaj je bilo okrog petnajst) podala na pouCni izlet v Glinščico. Nekaj po 12. uri, ko se je izlet že bližal koncu, je približno na polovico poti med domom Premu-da in BotaCem prišlo do nezgode. Na stezici, ki se vije nad strugo, je mali Roberto spodrsnil in padel nekaj metrov niže. Pri tem se je udaril v glavo (med drugim si je tudi izbil zob). Eden od spremljevalcev je nemudoma stekel do doma Premuda, kjer je bil naj-blizji telefon, in sprožil alarm, medtem ko so o-stali ranjencu nudili prvo pomoC. Reševalna akcija je stekla izredno hitro, na kraj nesreče so prišli osebje Rdečega križa in gasilci, seveda peš, saj se avtomobilska cesta konca nad domom Premuda-Ranjenca, ki je bil vse' skozi pri zavesti in katerem so bili bolnice1]1 ter zdravniki, so na nosi lih prenesli do Botaca, kamor so medtem oti/jj’ teli rešilni avtomobili-Roberta so odpeljali na Katinaro, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek. Ob močnih cih na glavi si je morda nalomil tudi kakšno ko st, kar bodo potrdili na daljnji izvidi. Hujšega pa vsekakor ni bilo. TRST Petek, 25.junija 1993 GENERALNI KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE V TRSTU Povezovalni člen med manjšino in Slovenijo Pogovor z generolnim konzulom Jožetom Šušmeljem Neva Lukes Danes praznujejo v Sloveniji Dan državnosti, torej drago obletnico rojstva slovenske države. Prav danes bo na tržaškem velesejmu tudi dan Slovenije. ZveCer bo na Pomorski postaji še sprejem, ki ga Konzulat Slovenije pripravlja v počastitev državnega praznika in Dneva Slovenije na tržaškem velesejmu. To priložnost smo izkoristili za pogovor z generalnim konzulom Slovenije v Trstu Jožetom Šušmeljem, ki smo ga našli zelo zaposlenega s številnimi obveznost-rni, ki jih terja delo na na konzulatu, pa še z odgovornostmi za današnje praznovanje. »Mislim, da tržaški Slovenci, pa tudi ostali Slovenci v deželi FJK že Poznajo nas sedež, ki je v Ul. Carducci 39, kjer deluje že od 8. aprila leta 1992. Njim in njihovi povezavi z matično do-ntovino je namreč v prvi vrsti namenjeno naše delo, ki teži za tem, da krepimo stike manjšine v zamejstvu s Slovenijo in to na vseh področjih, od kulture, gospodarstva, do drugih dejavnosti.« Na Generalnem konzulatu, ki sprejema dne-yno od 50 do 80 strank ‘n deluje od ponedeljka do peka, od 9. do 12. opravljajo vsa dela, ki jih ni malo, le v treh. »Konec decembra je odšel s svojega službenega mesta vicekonzul Bogdan Benko, ki ga bo v septembru nadomestil Tomaž Pavšič. Takrat bomo na delu na konzulatu Štirje, kar seveda ne bo rešilo vseh naših težav.« Predvsem se je generalni konzul Sušmelj potožil nad samim sedežem, ki je sicer v samem mestnem središču (slovenska zastava plapola iz prvega nadstropja stavbe prav na Goldonijevem trgu), ki pa obsega komaj okrog 80 kvadratnih metrov, in je to-rej veliko premajhen: razen tega ima sedež v ulici, ki je v mestu najbolj prometna, kjer ni parki-riSC, kjer lahko osebni avti vozijo le v eni smeri. »IšCemo druge primerne prostore in upamo, da bomo v prihodnje tudi to vprasanje rešili, kot smo v razmeroma krakem Času postavili na nove te-mnlje delo Generalnega konzulata, ki je moCno Razvejano in torej ni lahko.« Tako se na Generalni jronzulat obračajo s svojimi prošnjami in vprašanji predvsem tu živeči Slovenci - nekateri, ker želijo pridobiti slovensko državljanstvo, drugi za razne informacije, potrdila, za navezavo raznih kulturnih in gospodarskih stikov z matično domovino itd.« Potem se na konzulatu oglaša tudi veliko državljanov bivše Jugoslavije, zlasti iz Srbije in Črne gore, ki potrebujejo vizo za vstop v Slovenijo in jo dobijo takoj, Ce gre le za tranzitno vizo; Ce pa gre za trimesečno vizo, jo Generalni konzulat izdaja le tistim, ki imajo urejen status bivanja v FJK. Tu so še državljani Bosne, nam je povedal Sušmelj. »Na žalost jim ne moremo veliko pomagati. Tu naletimo na številne težke probleme, ko se želijo begunci vrniti na svoje domove, pa se znajdejo pred kopico težav zaradi vojne na obmejnem območju.« Generalni konzulat ima seveda veliko stikov s predstavniki oblasti, z gospodarstveniki, ki si želijo tesnejših stikov s Slovenijo, veliko je telefonskih klicev, pa še veliko osebnih stikov. »Predvsem teh imamo dnevno zelo veliko, saj so mnogi v Italiji še premalo obveščeni o Sloveniji in si želijo Cim vec informacij; v tem poletnem Času tudi turističnih.« Delovno porocje Generalnega konzulata Slovenije sega od Trsta do francoske meje. »Prej je bivša Jugoslavija imela še svoj konzulat v Milanu. Sedaj pa je v Italiji le Slovenska ambasada v Rimu in naš Generalni konzulat v Trstu.« V Trstu delujejo, poleg slovenskega še jugoslovanski, avstrijski in grški konzulat, medtem ko ima 30 držav v tem mestu svoje honorarne, ali Častne konzule. »Predvsem bi morali imeti na našem sedežu nekoga, ki bi odgovarjal za ekonomsko problematiko, ki je v tem trenutku, ko se želi Slovenija Cim bolj uveljaviti v svetu na gospodarskem področju, zelo pomemben. V času, ko poteka v Sloveniji proces privatizacije, ko se kaže potreba po vse tesnejših stikih med gospodarskimi zbornicami obeh sosednih držav, ko je s te strani veliko interesov za večje gospodarsko sodelovanje, bi nam bila takšna strokovna služba v veliko pomoC.« Potem je tu tudi kar Generalni konzul R. Slovenije Jože Sušmelj (f. KROMA) številčna skupina Slovencev, ki žive v Milanu, ali v bližini. »S to bi se želeli tesneje povezati in morda ustanoviti tudi poseben klub. Tu nam je v pomoC s svojimi nasveti Janez Povše, predsednik Slovenskega svetovnega kongresa za FJK. Upam da nam bo to uspelo.« V tako kratkem Času je generalni konzulat v Trstu torej opravil veliko dela, ki ni bilo lahko. »Mislim, da smo lahko, kljub vsem težavam, ki smo jih že rešili, ali pa nas še Čakajo, z opravljenim delom zadovoljni. Slovenija se je v tem Času v svetu že uveljavila. Profesionalno deluje sedaj v raznih državah sveta 18 veleposlaništev, šest generalnih konzulatov in pet konzulatov s Častnimi konzuli. Za takšno državo, kot je naša, je to zelo veliko. Želel pa bi zaključiti ta nas razgovor s ponovnim poudarkom na naše delovanje v korist slovenske manjšine. Mi želimio biti vse bolj povezovalni Člen med njo in matično domovino, kar pomeni, da smo na razpolago vsem, ki so jim skupni ti naši cilji.« PROSEK-KONTOVEL Zbor V. Mirk bo pel v Stražišču Sodeloval bo na 21. srečanju zborov iz štirih različnih predelov V Stražišču, naselju v neposredni bližini Kranja, bo v soboto, 26. t.m. 21. srečanje pevskih zborov iz štirih različnih predelov slovenskega kulturnega prostora. Zbori Svoboda in Stražišča, Zarja iz Železne Kaple, Bratov Milavcev iz Brežic in Vasilij Mirk s Proseka-Kontovela bodo s tem srečanjem nadaljevali tradicijo izmeničnih nastopov, ki so jo sklenili pred dvajsetimi leti v Kranju, ko so se zbori leta 1973 prvič srečali. Tu so se pevci domenili, da se bodo rotacijsko srečali vsako leto v krajih, kjer ima sedež eden izmed zborov, kar pomeni, da vsaka štiri leta vsak zbor gostuje v svojem kraju. Gostitelji letošnjega srečanja, ki bo DOLINA Tudi skupina Muja DOC Band proslavlja 11 letnico ustanovitve SKD V. Vodnik V Dolini se kljub splošnemu nagi-Danju h koncu sezone nadaljujejo pobude domačega Kulturnega društva "alentin Vodnik ob letošnji 115-letnici Ustanovitve in delovanja. Tako bo jutri Zvecer, z začetkom ob 21. uri, na vrsti Celovečerni koncert skupine Muja jTO.C. Band, ki jo že vrsto let vodi ‘jenzo Muscovi. Prizorišče glasbenega uogodka bo tudi tokrat prostor ob vaškern studencu, točneje na Koluži, ki Pravzaprav predstavlja enega najz-Uacilnejših predelov Doline. Po uspe- lem prvem poskusu, ko je dolinsko j r urustvo v tem vabljivem okviru pred akim tednom priredilo celovečerni °ncert Mešanega pevskega zbora Pri-jUorec-Tabor, se torej želja po nekoliko urugacni” kulturni ponudbi nadaljuje ? 19strumentalno glasbo. Skupina Muja D.O.C. Band je nekakšen "komor- ni” big band, sestavlja jo namreC 15 elanov. V svojem repertoarju pa posveča pozornost v prvi vrsti melodičnemu jazzu, skladbam zvenečega swinga, ob tem pa uvršča na spored tudi nekatera sodobnejša dela tržaških ustvarjalcev na področju pretežno lahke glasbe. V poletni glasbeni niz pobud ob 115-letnici Kulturnega društva Valentin Vodnik se poleg jutrišnjega uvršCa še celovečerni koncert ljudskih pesmi, ki se bo z naslovom Tam gori za našo vasjo...ponudil občinstvu prihodnji petek, 2. julija, ob 21. uri, tokrat pa v cerkvici sv. Martina. Gost dolinskega kulturnega društva bo ženska pevska skupina Stu ledi, ki bo pod vodstvom Tatjane Blokar s tem koncertom proslavila svojih 15 let plodnega delovanja. začelo že šesti krog, saj bo to 21. po vrsti, bodo pevci iz Stražišča. Kot običajno, se bo vsak zbor predstavil s štirimi pesmimi. Zbor s Proseka-Kontovela, katerega bo tokrat zaradi odsotnosti dirigenta Mirana Žitka vodil mladi kapelnik proseške godbe Aljoša Starc, bo zapel poleg SiviCeve Ana pesm’ca s paše še tri Volaričeve pesmi: Razta-nek, Izgubljeni cvet in Slovenski svet. Prireditev, ki bo v dvorani osnovne šole v Stražišču, bo sklenil nastop združenih zborov, ki bodo skupno zapeli Hajdrihovo Jadransko morje, Aljažev Triglav, Gob-Cevo Bratje zapojmo in Vrabcevo Dober večer. B.R. NABREŽINA Koncert ob 251etnici zbora Gruden Moški pevski zbor Igo Gruden iz Nabrežine bo danes s slavnostnim koncertom proslavljal 25-letnico svojega nastanka. Koncert bo ob 20.30 v Radovičev! kmeckoturisticni domačiji. Zbor bo nastopil najprej samostojno, nato pa v mešani zasedbi skupaj z istoimenskim dekliškim zborom. Ob tej priložnosti bodo nekaterim pevcem, ki že dolga leta sodelujejo pri zboru, podelili Gallusova priznanja. V primeru slabega vremena bo prireditev v društvenih prostorih. Pod pokroviteljstvom občine Repentabor in s sodelovanjem repentabrske župnijske skupnosti VEČER NA TABRU ob 20- letnici tržaške folklorne skupine STU LEDI Repentabor - jutri, 26. junija, ob 20. uri V primeru slabega vremena bo prireditev ‘v občinski telovadnici v Repnu. Ob 115-letnici ustanovitve KD ValentinVodnik vabi na koncert skupine MUJA DOC BAND pod vodstvom Renza Muscovija danes, ob 21. uri v Dolini na Koluti SKD IGO GRUDEN priredi ob 25-letnici moškega zbora KONCERT na domačiji “PRI RADOVIČU” danes, 25. 6.1993, ob 20.30. Sodeluje tudi DPZ Igo Gruden Vabljeni! ŠD VESNA vabi jutri, 26. in v nedeljo, 27. 6. na dvorišče Ljudskega doma na Vaški praznik V primeru slabega vremena bo praznik tudi v ponedeljek, 28. t. m. VCERAJ-DANES Danes, PETEK, 25. junija 1993 DAN DR2. R SLOVENIJE Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.41 - Luna vzide ob 11.34 in zatone ob 0.01. Jutri, SOBOTA, 26. junija 1993 VIGILIJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 26,7 stopinje, zračni tlak 1009,7 mb rahlo pada, veter jug 14 km na uro, vlaga 54-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 23 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Manuel Minca, Sara Caridi, Lauro Zornada, Sara Febas. UMRLI SO: 88-letna Oliva Speranza, 81-letna Anna Stancich, 80-letna Ludmilla Bric, 54-letni Glauko Turk, 78-letni Giuseppe Sorrentino, 95-letna Maria lakopic. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Venezia 2 (tel. 308248). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TE-LEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoC tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO LEKARNE Od ponedeljka, 21., do nedelje, 27. junija 1993 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 6 (tel. 772148), Ul. F. Severo 112 (tel. 571088). BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. F. Severo 112, Trg Venezia 2. BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ARISTON - Poletno predvajanje filmov - 21.30 »Gli occhi del delitto«. EXCELSIOR - 18.00, 20.00, 22.15 »Lezioni di piano«, r. Jane Campion, i. Holly Hunter, Harvey Keitel. EXCELSIOR AZZUR- RA - 18.10, 20.05, 22.00 »Mario, Maria e Mario«, r. Ettore Scola. NAZIONALE 1 - 17.00, 18.40, 20.30, 22.15 »Arte mortale«, i. Peter Coyote, Tcheky Karyo. NAZIONALE 2 - 17.00, 18.40, 20.30, 22.15 »De-moniaca«, prepovedan mladini pod 14. letom NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.15 »II club delle vedove«. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Qual-cuno da amare«, i. Christian Slater in Marisa To-mei. GRATTACIELO 17.30, 20.00, 22.15 »Lo sbirro, il boss e la bion-da«, i. Robert De Niro. MIGNON - 17.00, 19.30, 22.00 »Charlot« r. Richard Attenborough, i. Robert Dawney Jr. EDEN - 15.30, 22.10 »Black Anal«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 18.00, 20.00, 22.00 »Proposta in-decente«, i. Robert Redford, Demi Moore, prepovedan mladini pod ŠŽ GAJA organizira od jutri do 4. julija v športnem objektu na PadriCah ŠPORT IN ZABAVO z raznimi turnirji in tekmovanji Za prijetno vzdušje bosta poskrbela ansambla HAPPY DAY in LOJZE FURLAN Vabljeni! URNIK sprejemanja osmrtnic, sožalij, čestitk, oglasov in raznih brezplačnih obvestil za objavo v Primorskem dnevniku za naslednji dan: vsak delavnik 8.30 -12.30 PUBLIEST-Tel. 7796611 tudi popoldne 13.30-17.00: samo osmrtnice in sožalja od ponedeljka do petka PUBLIEST ob sobotah Redakcija Primorskega dnevnika - tel. 7796600 14. letom. ALCIONE - 20.15, 22.00 »La scorta«, r. Ricky Tognazzi, i. Claudio Amendola. RADIO - 15.30, 21.30 »II vizio preferito di mia moglie« , porn., prepovedan mladini pod 18. letom. g| PRIREDITVE SD VESNA prireja jutri, 26. ter v nedeljo, 27. t.m. na vrtu Ljudskega doma v Križu VAŠKI PRAZNIK. Poskrbljeno bo za dobro počutje. Vabljeni. SLOVENSKA PROSVETA v Trstu priredi v soboto, 17. in v nedeljo, 18. julija v cerkvi na Repenta-bru odrsko lepljenko o škofu A. M. Slomšku z naslovom »Božji vitez na slovenski zemlji«. Lepljenko je pripravil A. Pregare, izvedla pa jo bo pod njegovim vodstvom gledališka skupina Beseda. Prireditev, s katero želi Slovenska prosveta obuditi spomin na znamenite povojne poletne tabore, bo v soboto zvecer in v nedeljo popoldne, tako da je dana možnost za obisk predstave Cim širšemu krogu občinstva. OBVESTILA SE NISI BIL POKLICAN NA NABOR ? KD Redeča zvezda vabi v ponedeljek, 28. t.m. v društvene prostore v SaleZu, ob 20.30 na srečanje z odgovornim za civilno službo ARCI iz dežele in z nekaterimi oporečniki, ki bodo nudili informacije o civilni službi. Vabljeni. 23. LIKOVNA KOLONIJA MLADIH bo letos potekala od 23. do 29. avgusta v Porabju in sicer v Monoštru (Madžarska). Število udeležencev je zelo omejeno. Iz našega zamejstva lahko sodeluje 5 otrok in 1 spremljevalec. Za prijave lahko interese-ni telefonirajo na ZSKD -Tel.: 635626 ob uradnih urah, vsak dan razen ob sobotah. Upoštevali bomo prvih pet prijavljenih. SK BRDINA organizira v sredo 30. t.m. razvedrilni športni popoldan za otroke od 3. do 11. leta. Zbirališče na Opčinah na Brdini ob 17. uri. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA v Trstu bo do 10. septembra odprta od 8. do 16. ure vsak dan razen ob sobotah; zaprta pa bo od 26. julija do 13. avgustsa. M_____________IZLETI DRUŠTVO NARAVOSLOVCEV IN TEHNIKOV T. PENKO organizira v nedeljo, 4. julija ekskurzijo na Brione, kjer je predviden strokovno voden ogled nacionalnega parka, dinozavrovih sledov in arheoloških ostankov. Prevoz z gliserjem »Marconi«, kosilo iz nahrbtnika. Zaradi obvezne rezervacije, naprošamo zainteresirane elane in prijatelje, da se do 28. t.m. vpišejo pri potovalni agenciji Aurora. H ŠOLSKE VESTI SSS obvešča profesorje srednjih in višjih šol, da je razpisan natečaj po naslovih za vstop v stalež. Kandidati naj vložijo prošnje na deželni šolski urad ao 7. julija. Informacije in obrazec prošnje so na razpolago na sedežu sindikata, Ul. Carducci 8, Trst, tel 040-370301 ob torkih od 11.30 do 13. ure. ob sredah od 17. do 18.30, ob Četrtkih od 9.30 do 11. ure in ob petkih od 15.30 do 16.30. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE sporoča profesorjem in učiteljem, ki bi se radi udeležili poletnega seminarja v Moravskih toplicah‘v Prekmurju od 22. do 28. avgusta, da je razpisanih 30 mest. Seminar organizira ministrstvo za šolstvo Republike Slovenije. Prošnje sprejema Šolsko skrbništvo v Trstu do 10. julija. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE sporoča, da je dne 22.6.1993 šolsko skrbništvo objavilo lestvico poverjenih ravnateljev za šolsko leto 1993/94. Rok za morebitne popravke zapade 10 dni po objavi. GLASBENA MATICA TRST - šola M. Kogoja sprejema potrditve vpisov svojih gojencev za šolsko leto 1993/94 od 28.6. do 30.7. vsak dan razen sobote od 9. do 11. ure na sedežu ul. R. Manna 29. MALI OGLASI OSMICO ima Branko Slavec v MaCkoljah št. 133 (cesta za Prebeneg). OSMICA je v Dolini pri Marju Žerjalu V SLIVNEM pri Kraljevih so odprli osmico. Vinsko pitje vodita Ivo in Andrej Kralj. OSMICO imajo pri Miškotu na Opčinah, Ul. delle Peonie št. 3. OSMICO ima Rebula Ladi v RepniCu št. 2. OSMICO imajo »Pri Zupanovih« v Medji vasi št. 1. OSMICA je odprta pri Ušaju v Nabrežini KUKUKOVI so v Doberdobu odprli kmečki turizem: imajo odprto vsak dan in vabijo na obisk. PRODAJAM domaCe vino malvazija. Tel. št. 943207 v večernih urah. ABSOLVENTKA tržaške ekonomske fakultete z večletnimi izkušnjami nudi lekcije iz knjigovodstva, matematike, trgo-vinstva, prava, ekonomije, blagoznanstva, angleščine in slovenščine. Tel. 040-232101 SLOVENSKO dekle z veljavno zdravstveno knjižico išCe katerokoli zaposlitev. Telefon DIPLOMIRAN NATAKAR išče zaposlitev. Tel. 232614. MOTOR Aprilia Rally 125, letnik 91, v odličnem stanju prodam po zelo ugodni ceni. Telefon 213282. DAJEVA instrukcije iz matematike in latinščine. Telefon št. 944072 ali ob uri kosila na št. 948080. DAJEM instrukcije iz poslovne matematike. Telefon št. 310954 Monika. PROFESORICA nudi privatne lekcije iz latinščine za dijake klasičnega in znanstvenega liceja. Telefonirati ob večernih urah na št. 728601. ŠTUDENTKA nudi instrukcije latinščine, slovenščine in italijanščine. Tel. 225017. NUDIM lekcije iz slovenščine. Interesenti naj telefonirajo na št. 220726. PRODAM avtomobil Fiat Panda 750S, letnik 86, rdeče barve, v dobrem stanju, tel. 040-281394. PES nemški ovCar je bil najden na Furlanski cesti (str. del Friuli). Lastnik naj poklice tel. št. 224407. V JULIJU in avgustu sprejmem kakršnokoli delo pri slovenski družini. Tel. 0038-61-753405 VIŠJA MEDICINSKA sestra, 38 let, s pravkar pridobljenim italijanskim državljanstvom, iSCe zaposlitev v družini, internatu, bolnici v bližini slovenske meje. Tel. 0038-65-61376 v doplodanskih urah, razen nedelje. RADA bi delala na Opčinah kot varuška, Cim-preje. Tel. 0038-67-72886 dopoldne. ISCEM DELO kot sobarica ali pranje in likanje perila v Trstu in okolici. Tel. 0038-67-69240. NAREDITE nekaj za svoje telo! Simpatične maserke z izkušnjami vam v prijetnem ambientu pomagajo polepšati vsakdanjik. D.E.I.-MEDICO Ljubljana tel. 0038-61-216597. NA VASI ali v okolici Trsta, tudi na Krasu, mlad zamejec išCe skromno staro hišo ali majhno stanovanje, potrebno popravil, oziroma podrtijo za dost-pono ceno. Tel. št. 828251. ISCEM rabljeno frezo, moc preko 7 KS, v dobrem stanju. PlaCam v gotovini. Tel. na št. 576116. PRISPEVKI Ob 5. obletnici smrti dragega Danila Radoviča daruje žena Zofka 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na moža in oCeta Franca Žužka daruje družina 300.000 lir za zbor Fantje izpod Grmade. V spomin na Ninija Frankica darujejo vaščani in sosedje 40.000 lir za SD Kontovel in 40.000 lir za popravilo cerkve na Kon-tovelu. V spomin na ljubljeno Maro darujejo Gabriele, Ivica in Stefano Facco 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na nepozabnega prijatelja Članka Turka darujeta Ondiha in Miro Oppelt 100.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Za 26. rojstni dan Andreja Razema (26.6.) darujejo starši in brat 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Maro Milic darujeta Justa in Drago Milic 40.000 lir za SK Kras. V spomin na dragega moža Franca Kapuna daruje žena Zofka 50.000 lir za KD Prosek-Kontovel. V spomin na Glauka Turka darujeta Dana in Boris Možina 100.000 lir za Dijaško matico. Ob 15. obletnici smrti dragega moža Franca Kapuna daruje žena Zofka 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek. Ob težki izgubi dragega očeta sočustvujejo z AleSem in družino Andrej, Aljoša, Ivan, Borut, Aram, Rado, Peter, Silvano, Alex, Nada, Katja, Riki, Janez, Edi, Umberto, Mitja in Dean Izgubili smo Glauka Turka, predragega in nepozabnega prijatelja. Lidi, Katji, Alešu, Angelu in Mari najino globoko in občuteno sožalje Ladi in Joška Žalovanju se pridružujejo Juju, Marta in Vladimira Dragi Glauko, odšel si. In nas srce boli. Vse kar smo skupaj preživeli ostane. Ana, Ivan, Valentina in Erika Ob izgubi dragega oCe-ta žalujejo z AleSem in družino prijatelji Borut, Mauro, Aram, Rado, Mitja, Dean, Silvano, Umberto, Alex, Peter, Katja, Alan, Piero, Hugo, Miloš, Nada, Marko in Aljoša Ob prerani smrti Glauka Turka izrekamo občuteno sožalje oCetu Angelu in svojcem SKD Barkovlje Lida, v tem težkem trenutku smo ti ob strani Dorica, Mirjam in NataSa Lidi, Katji in Alešu izrekamo v tem težkem trenutku globoko sožalje Vugo vi Dragemu prijatelju Glauku zadnji pozdrav. Daria z družino Ob nenadni izgubi Glauka Turka izreka prizadeti družini občuteno sožalje družina Pertot Ob težki izgubi oCeta izrekajo AleSu in družini iskreno sožalje vsi elani KK Bor in Cicibone Ob prerani izgubi Glauka Turka sočustvujejo s Katjo sošolci V. a razreda liceja F. Prešeren UVODNA MISEL Smo našli »stezice«? S šolskimi temami se je treba spopasti brez predsodkov Ales Doktoric Slovenska šola je, kot zgleda, končno našla v javnosti pozornost, ki ji gre. U-vrstitev šolskega vprašanja na »stezice« ekrana Tv Koper Capodistria hoče gotovo biti sinteza sezonskega prizadevanja, ki je razprl in ponovno ozavestil že dolgo odprta vprašanja. Za sklic javne tribune Slovensko šolstvo na Goriškem pred važnimi vprašanji je bila odločilna ministrska odredba, ki je učiteljišče Simon Gregorčič v Gorici priključevala klasični gimnaziji in liceju Primož Trubar v Gorici. Vendar že dalj Časa se je v krogu šolnikov in staršev Čutila potreba po javni in odkriti izmenjavi pogledov. Prevladalo je mnenje, da se moramo z določenimi temami spopasti brez predsodkov in apriorizmov ter tudi opustiti samozadostno antagonistično mišljenje. Sploh je bila javna tribuna, pa Čeprav v delikatnem predvolilnem Času, nujna, da bi nas Cas silovitih splošnih »racionali- zacij« ne našel docela nepripravljene. Tribuna je hotela tudi opozoriti, da v zasledovanju posameznih delnih ali konkretnih vprašanj večkrat nasedamo nepreverjenim geslom in pozabljamo na kompleksnost in go-balnost problematike. Od tu pahljačasti razpon tribune, ki je bila skoraj neko veliko »tiskovno« srečanje, namenjeno vsaj go-riški javnosti. Prepričani smo namreč bili, da je mnogo odvisno tudi od »političnega posluha« cele manjšine, ker paC ne moremo prepuščati slovenske šole samo državni administraciji, ampak moramo z njo stopati v ozaveščeno dialektiko. Po drugi strani pa smo organizatorji bili mnenja, da z utrditvijo šolske strukture niso rešena že vsa vprašanja. S strukturalno obravnavo slovenskega šolskega sistema je nujno povezano vprašanje njegove vsebinske artiku-lacije. Tako so tudi posegi bili intonirani na teh dveh osnovnih in komplementarnih tonalitetah. STROKOVNA MNENJA Kvaliteta slovenske šole Slovensko šola kot najpomembnejši ohranjevalec slovenskega jezika v Italiji - Zagotoviti moro tudi dobro poznavanje italijanskega jezika ter poglobljeno strokovno znanje - Važnost univerze «Prepričan sem, da bi pomenil dvig kvalitete slovenskega šolstva tudi razširjanje »tržišča« za slovensko šolo. Starši razmišljajo predvsem o kvaliteti. Moramo se rešiti nekaterih tabujev, npr. tega, da moramo absolutno govoriti samo dobro o slovenski šoli, to pa se je vedno dogajalo. Po drugi strani pa diskusija o vsebini naše šole ne sme biti lov na Čarovnice, opravljanje enega in drugega, in pozabljanje na ključna vprašnaja.« Senator DARKO BRATINA, sociolog »Slovenska šola je najpomembnejši ohranjevalec slovenskega jezika v Italiji, institucija, ki uci slovenščino direktno in tudi edina državna institucija, kjer se mladina uCi jezika indirektno - edina ustanova, ki daje slovenščini ugled državnega jezika. In ker vemo, da je ohranjanje jezika pogoj za ohranjanje identitete tj. pogojev za ohranitev skupnosti same, zato sploh ni vseeno, koliko šol in ravnateljstev imamo in ali so ali niso samostojni. Zato mislim, da je vprašanje šole vprašanje splošnega naCrta za razvoj manjšine.« Mag. MAJDA KAVČIČ BASA, sociolingvistka pri SLORI-ju, predsednica deželnega Slavističnega društva »Šolska populacija se je zelo spremenila. Na osnovnih šolah imamo ogromno otrok iz mešanih zakonov (vec kot 50%), veliko tudi iz Cisto italijanskih družin. Zato se moramo soočiti tudi s tem problemom kljub vsem zakonom, ki nas ščitijo ali ne. Naša šola naj bo bolj slovenska, pa Čeprav bolj odprta. Mag. Majda KavCiC Baša pravi, da je šola edini kraj, kjer ima mladina možnot direktnega in indirektnega soočanja in uporabljanja slovenskega jezika. Živimo v ogroženem okolju, ki nas bombardira z vseh strani in morali bi imeti ne samo narodno identiteto, temveč temeljito pripravo v slovenskem jeziku. Iz svoje desetletne izkušnje predvsem z osnovno šolo moram reci, da nimamo pripravljenega kadra, ki bi temu bil kos.« Dr. STANKA CUK, sodelavka deželnega raziskovalnega inštituta IRRSAE »Ko govorimo o slovenski šoli moramo imeti pred seboj tudi univerzitetni študij, pouk slovenskega jezika in književnosti na univerzi. Slovenski jezik in književnost poučujemo v naši deželi v Vidmu in Gorici. V Vidmu je število študentov zelo omejeno, medtem ko smo imeli v Trstu v lanskem letu 130 študentov. Opozorila pa bi, da je naš institut v Trstu letos v krizi, kakršne ni poznal od leta 1947, ko je bil ustanovljen. Ta situacija ni od danes, kajti naš institut ni imel od ustanovitve naprej nobene možnosti, da bi se razvijal. V začetku je imel 5 predmetov in toliko jih ima danes. Gre za neko kulturno in pohticno izbiro in ne samo za sluCaj.« Prof. MARIJA PIRJEVEC, redni profesor slovenskega jezika in književnosti na tržaški univerzi Sporočilo »Pogoj obstoja slovenske narodne skupnosti v Italiji je ustrezna jezikovna politika, urejena po načelih mednarodne manjšinske zakonodaje. Ker se jezikovna politika v najvecji meri udejanja prek šole, meniva, da bi morale slovenske šole v Italiji doseči samostojen status s svojim uCnim programom. Kakršno koli zmanjševanje števila šol, zlasti Ce gre za različne usmeritve (licej -učiteljišče) je nesprejemljivo, saj bi to pomenilo zože-vanje že tako skrčenega intelektualnega prostora. Slovenski jezik kot narodno identitetna kategorija mora biti avtonomno prisoten na vseh stopnjah šolanja. Slovenistični visokošolski stolici na univerzi v Trstu in Vidmu kot najvišji znanstveno izobraževalni ustanovi imata pri tem nepogrešljiv status...« Prof. dr. BREDA POGORELEC, prof. dr. ADA VI-DOVIC-MUHA, Filozofska fakulteta v Ljubljani »Zgledalo bi, da šola nič ne dela na področju usposabljanja profesorjev, ki poučujejo tehnične predmete in ne poznajo slovenskih izrazov. Ravnatelji višjih šol smo letos predlagali zavodu IRRSAE, naj pripravi izpopolnjevalni teCaj v obliki jezikovnih delavnic. Upam, da se bo precej profesorjev vanje vpisalo.« Prof. MAJDA SFILIGOJ CORSI, ravnateljica učiteljišča Simon Gregorčič v Gorici »Mislim, da mora naša šola zagotoviti 4 kompetence: 1) Kompetenca o slovenskem jeziku, vendar tako, da lahko človek s slovenskim jezikom operira na kateremkoli področju, sicer se kompetenca zožuje iz dneva v dan in jezik zdrkne v folkloro, kot se to večkrat dogaja emigrantom. 2) Kompetenca v italijanskem jeziku. Živimo v tej državi, zato nam italijanščina služi, da se normalno soočamo z državljani večinskega naroda. Slovenski človek brez te kompetence tvega, da se bo znašel v situaciji podrejenega ali drugorazrednega državljana. 3) Strokovna kompetenca, ki zadeva vprašanje vsebine naše šole. Smo v stanju nuditi ves tisti instrumentarij, s katerim se lahko vsak izmed nas suvereno premika v sodobnem življenju? V kolikšni meri se v zamejsko šolstvo pretapljajo vsebine iz Slovenije in kulturno dogajanje v Italiji? 4) Kompetenca državljana. Le popolnoma zaveden državljan se bo lahko boril za vse svoje pravice, tudi za lastno identiteto. Sicer bo zašel v slepo ulico in tvegal retorično folkloro. Nadalje: vprašanje univerze je ključno. Preživetje manjšine sloni danes tudi na tem, ah bo manjšina sposobna razviti m telektualen kader na univerzi tetnem nivoju. Ce tega ne bo razvila, nima kaj opraviti v na slednjih desetletjih. Iluzorno bi bilo razmišljati o slovens univerzi v Italiji. Po višji šoti in italijanski univerzi bi pa lahko za študente organizira 1 postdiplomski študij na um verzi v Ljubljani, ki bi tudi na doknadil manko na področju strokovnega izrazoslovja. TaKp bi Človek, ki živi ob meji, lahko iztržil najveC, kar se iz tržiti da.« »Popolno kompetenco v slovenskem jeziku bi doseg i samo z uvedbo slovenščine v javno rabo. Drugi pogoj Pa )e^ da bi si Slovenci v Italiji nare dili svoj italijansko-slovens i slovar, tj. slovar, ki bi italijan sko predmetnost poimenoval s slovensko terminologijo. Teg v Sloveniji ne morejo naredi , ker se v osrednjeslovenskem pojmovnem svetu določene s vari ne pojavljajo. In glede univerzitetnega S dija: zakaj ne bi na ljubljans univerzi zahtevali za iz Italije (vsaj na FilozotsKi fakulteti) tak predmetnik, ki študentu dovoljeval PoU^e, vanje tudi na slovenskih so v Italiji? In ali ni mogoče doseči na italijanskih univerz, posebne teCaje za tiste, ^ • na naših slovenskih šolah n h Mag. MAJDA KAVCIC BASA, sociolongvist in raz skovalka pri SLORI-ju DEBATA Posegi šolnikov na javni tribudi »Slovensko šolstvo na Goriškem pred važnimi vprašanji« ki so ga priredile glavne goriške organizacije »Navezala bi se na program o racionalizaciji šolskega omrežja pri nas. Ce se pravilno spominjam, je bil razlog za nez-druževanje italijanskega učiteljišča v Gorici in italijanskega klasičnega liceja v Gorici v zavesti o njuni »narodni in zgovo-dinski pomembnosti in zaslugah na tem področju. Hotela bi podčrtati, da Ce se borimo za kvaliteto in obstoj naše šole, moramo tudi mi imeti pred seboj narodni in zgodovinski pomen naših šol. Ce se naši someščani nočejo odpovedati svojim šolam iz navedenih razlogov, si tega še manj lahko privoščimo mi. Ce je zato šolstvo brez dvoma predmet strokovnosti, je po drugi strani tudi vpra-šanje širših političnih razsežnosti«. SONJA KLANJŠČEK, učiteljica na osnovni šoli Oton Zupančič v Gorici »Ze vec let v deželni šolski komisiji razpravljamo o zakonu o racionalizaciji šolskega omrežja, pri tem pa moram poudariti, da ne gre za krčenje števila šol, ampak samo za krčenje ravnateljstev, tj, ravnatelja in glavnega tajnika. Ce mislimo, da je to začetek ukinjanja slovenskih šol, moram reCi, da ni tako. Ob tem so nas v teh letih šolske oblasti stalno naprošale za pro-tipredloge načrtovani racionalizaciji, a iz tega ni bilo nie. Najtežje vprašanje je seveda prav višja šola, ker za višje šole ni še reforme in zgleda da je zaradi pomanjkanja politične volje tudi ne bo. Sama imam predlog za reformo slovenske višje šole in tudi za nekakšno uzakonitev naše specifike (in ne števila slovenskih šol, kar je cisto nekaj drugega). Imamo namreč možnost sprejeti projekt višješolskih eksperimentacij Brocca, prilagoditi slovenskim šolam predmetnik in število šolskih ur. Seveda moramo za to sestaviti delovno komisijo za tržaško in goriško pokrajino. Ce nam bo ministrstvo dalo to možnost, pomeni, da priznava specifiko slovenske šole. Ce pa ne, si jo bomo morali pridobiti. Prosim, da ne zamudimo vlaka, ker bo prej ali slej tako ali drugače prišlo do krčenja šol oz. ravnateljstev«. Prof. MAJDA SFILIGOJ CORSI, ravnateljica učiteljišča »Simon Gregorčič« »Mislim, da je ravnateljica Majda Sfiligoj Corsi že precej povedala, sem pa mnenja, da je za določene izbire že prepozno. Pred tremi leti bi bilo mogoCe narediti specifičen projekt za slovensko višjo šolo, danes pa se samo na podlagi zakonodaje, skoraj ne moremo veC izogniti predpisanemu modelu eksperi-mentacije Brocca. Treba bi ga bilo prikrojiti našim potrebam. Rekla pa bi, da je vprašanje, o katerem govorimo, pomembno kulturno politično vprašanje vse slovenske manjšine in na tem področju se je z njim tudi treba soočiti. Treba bi se bilo vsesti, prebrati in pretresti ministrske smernice, in prikrojiti projekte našim potrebam.« Aleš Doktorič - moderator debate Prof. KSENIJA JELEN, strokovna sodelavka deželnega zavoda za izobraževanje IRRSAE »Mislim sicer, da je eksperimentiranje edina pot, ki nam jo danes daje država, da posodobimo šolski ustroj, da poiščemo to, kar je novega in pozitivnega za našo šolo in da naša šola rase skupaj z nami in s Časom. Ne strinjam pa se z ravnateljico Majdo Sfiligoj Corsi, da pri tem ne pride do krčenja šol, ker bi šole javno in uradno nastopale kot ena sama šola. Bojim se, da bi proces združevanja lahko postopoma privedel do združenja vseh naših šol. Poleg tega bi se verjetno s še nadaljnjim uvajanjem eksperimentiranja skorajda nujno začelo uvajati združevanje razredov pri poučevanju določenih predmetov. Nisem zagovornik samo starega, Čeprav poučujem antiko in mislim, da v antiki najdemo številne odgovore, ki so danes še vedno aktualni. Važno je, da iz mirnega pogovora izidemo vsi z neko skupno strategijo, ki pomeni vodenje, pot do cilja. Najprej moramo določiti ta naš cilj, ki ga lahko imenujemo kakor hoCemo, kulturni naCrt, pregled obstoječega delovanja, eksperi-mentacija. Glavno je, da ne pozabimo na nekaj: mi smo manjšina in kot manjšina moramo nuditi svoji skupnosti Cim širšo možnost šolskega izobraževanja. Kajti ce hoCemo, da se bodo naši mladi jutri uveljavili, jim moramo dati-popolnoma enake priložnosti, kot jih imajo drugi, da se lahko uveljavijo na vseh področjih.« Prof. NADJA MARINČIČ, klasična gimnazija in licej »Primož Trubar« v Gorici »Do leta 1968 smo imeli samo dve višji šoli na Goriškem, leta 1967 smo zaceli snovati trgovski zavod Ivan Cankar. Leta 1974-75 smo intervenirali pri šolskem ministrstvu, da so potem odprli tudi dopolnjevani dvoletni teCaj, ki je bil kljub številu dijakov pod zahtevano mero otvorjen z razlogom »zaščite narodne manjšine«. Tržaško sekcijo Žiga Zois iz Trsta ni bilo težko ustanoviti, slovenska sekcija tehničnega zavoda za industrijo - III »Galilei« pa ima od leta 1984 le vsakoletno ministrsko avtorizacijo na podlagi zakona št. 1012, ki je osnovni zakon za ustanavljanje (ali ukinjanje) slovenskih šol. Slovenska sekcija Ill-ja obstaja torej le »de facto«, juridicne osnove nima. Vprašanje velike zakonodajne vrzeli smo obravnavali tudi na občinski konzulti. Poslali smo zahteve na šolsko skrbništvo in na ministrstvo. Konzulta je tudi sprejela odločitev, da bi za nerešena vprašanja ustanovili forum, ki bi stvar internacionaliziral. Brez zakonskega okvira nam slovensko šolo lahko poderejo. Z združevanjem šol zgubljamo tudi v zakonskem okviru in to bo lahko pogojevalo vpise v naslednjih letih, ker vpisi ne bodo razporejeni po smereh bodočega vključevanja v delo.« Prof. ALBIN SIRK, ravnatelj v pokoju, predsednik Občinske konzulte za vprašanja mestne etnične skupnosti v Gorici »Glede na vse to, kar se dogaja v zadnjem Času v Gorici, moram povedati, da je naše ministrstvo zelo dobro seznanjeno. Vse, kar na šolskem področju zadeva zunanje politike pa ni vec stvar ministrstva za šolstvo, ampak zunanjega ministrstva. Vsa vprašanja moramo zabeležiti, da bodo tudi predmet pogovora slovenskega zunanjega ministra ob prvem sestanku s svojim italijanskim kolegom. Veliko močneje in lahkotneje bi to izpeljali, v kolikor bi bila enotnost in moC na vaši strani Udeleženci javne tribune v Gorici (foto S.R.) Cim širša.« Prof. DANILO STEKAR, pedagoški svetovalec za slovenske šole pri Zavodu za šolstvo v Novi Gorici »Ce izhajamo iz razsodbe Ustavnega sodišča št. 28 iz leta 1982, ni dvomov, da je tudi slovenska manjšina v Gorici enako priznana kot je manjšina v Trstu. Zdi pa se mi, da načeloma pristajamo že na krčenje, na štednjo. Naj navedem nekaj primerov. Zakon št. 1859 iz leta 1952, ki je ustanovil nižje srednje šole, predvideva, da se v vsaki občini, ki ima preko 3000 prebivalcev ustanovi ena srednja šola. Ko ta doseže 24 razredov po 25 uCencev se ustanovi druga. To se pravi, da bi na primer iz vseh nižjih srednjih šol v tržaški pokrajini naredili eno samo srednjo šolo... V zvezi s predlogom združitve srednje šole »Divisione lu-lia« v Trstu s srednjo šolo »Co-dermaz« v Trstu je bilo glasovanje na pokrajinskem šolskem svetu naslednje: za: 2; proti: 29; vzdržanih: 0. Obrazložitev: Predlog združitve je zavrnjen z večino glasov, ker v rajonu, kjer deluje tudi šola s slovenskim uCnim jezikom, bi pomenil izbris italijanske srednje šole veliko diskriminacijo za prebivalce italijanskega jezika...« Prof. JOSIP PEČENKO, ravnatelj nižje srednje šole Erjavec v Rojanu, elan Vsedržavnega sveta za šolstvo »Mislim, da je šola tisti delikatni instrument, ki smo ga preveč Časa zapuščali samo šolnikom, tudi zato smo danes v situaciji, ki ni najboljša. Vendar moramo na prvo mesto postavljati kvaliteto slovenske šole. Upravičene so globalne zahteve, ampak merilo mora ostajati kvaliteta. Preden zahtevamo popolno mrežo slovenskih šol, bi se morali zamisliti, Ce zmoremo te šole upravljati s kadrom, ki ga imamo. S tem v zvezi bi se morali zamisliti tudi nad že obstoječimi.« VLADO KLEMSE, novinar, predstavnik staršev VOLITVE / RAZGLASILI IZVOLJENE (S PRESENEČENJI) MATURA / VČERAJ NALOGA V SLOVENŠČINI NOVICE Sporno tolmačenje nejasnih predpisov DSL ima svetovalca več na račun Zelenih -SKP (izključena v Tržiču) napoveduje priziv Marko Marinčič Večina pisala na temo strpnosti in solidarnosti Manj zanimanja za slovensko književnost filozofijo in gospodarstvo - Danes druga pisna preizkušnja Maturantje sekcije za zunanjo trgovino pri zavodu Cankar (foto Studio Reportage) Na Pokrajini Se pričakujejo prvo potezo novoizvoljene predsednice Monice Marcolini, ki naj ki v teh dneh javila ime-Ra šestih odbornikov, ob-ßem pa naj bi tudi napovedala, kdaj namerava sklicati pokrajinski svet. Novi zakon sicer ne določa točnih rokov za sklic, javnost pa seveda Pričakuje, da bo do tega Prišlo čimprej. Tačas je predsednik Soriškega sodišča v svoj-stvu predsednika volilne komisije uradno razglasil hriena izvoljenih v pok-rajinski svet, pri čemer je Prišlo do presenečenja, dede na neuradno po-r9zdelitev mest, ki jo je v Prejšnjih dneh javila tudi prefektura in smo jo objavili v vseh časopisih, je osnovi uradne razglasitve porazdelitev mest ^led svetovalci opozicije Nekoliko drugačna: Demokratična stranka levi-Ce bo v pokrajinskem svetu imela svetovalca Več, torej tri namesto kveh, Zeleni golobice pa Izgubijo svojega drugega svetovalca in bodo torej °hranili samo enega. Prvi ®pizvoljen na listi DSL, ki bo po tej spremembi Postal polnopravni pok-rajinski svetovalec, je Gianmassimo De Pace, ^ekdanji župan v muikah. Med Zelenimi bo iz pokrajinskega sveta izpadel Fabrizio Quaran-totto iz Tržiča, ostal pa bo Renato Fiorelli. Na sodišču smo se včeraj pozanimali o vzrokih tega popravka, ki je nemalo presenetil opazovalce. DSL je namreč na volitvah prejela 12.926 glasov, v odstotkih 13, 9, Zeleni pa so imeli 9.180 glasov oz. 9, 8 odstotkov. Kako je mogoče, da prva izvoli tri svetovalce, drugi pa samo enega? Razlog je v razliki med določili novega zakona in pravilnika o njegovem izvajanju, so nam včeraj pojasnili na sodišču. Medtem ko zakon določa, da se povezava med skupinami kandidatov (strankami) upošteva le za izvolitev predsenika in se svetovalci ostalim porazdelijo na osnovi glasov posameznih list, so določila v pravilniku nekoliko drugačna in nakazujejo upoštevanje povezav tudi za porazdelitev svetovalskih mest v opoziciji. Ker sta DSL in PSI imeli skupnega predsedniškega kandidata je treba torej upoštevati glasove obojih. Glasovom DSL so torej prišteli tudi nekaj manj kot 4 tisoč glasov za PSI. V praksi to pomeni, da bo tretji svetovalec DSL v bistvu izvoljen s socialističnimi glasovi. Tudi na sodišču niso povsem prepričani v pravilnost tega tolmačenja predpisov in ugotävljajo, da bi v primeru konflikta med določili zakona in pravilnika vsekakor prevladati zakon. Toda z ministrstva za notranje zadeve so na vprašanje, kako naj se porazdelijo svetovalska mesta v tem in podobnih primerih izrecno odgovorili v smislu, kot je sedaj uradno razglasila volilna komisija na goriškem sodišču. Enako so odločili tudi v podobnem primeru na tržiški občini, kjer je lista Popolari dobila na osnovi ponovnega izračuna dva svetovalca namesto enega in to na račun SKP, ki je izgubila svojo edino predstavnico. SKP je zaradi tega že napove-dala»politične in pravne korake, da se ponovno vzpostavi pravica in spoštuje volja občanov«, prav tako pa preučujejo možne korake Zeleni, ki so ogorčeno komentirali »umotvor razlagalcev prepisov«. Fiorelli je menil, da je tako izvajanje zakona absurdno, saj je v kričečem nasprotju z voljo volilcev, ki je jasno izražena, v številčnih razmerjih med posameznimi listami. Vlado Klemse Maturantje so včeraj opravili prvo pisno preizkušnjo. Danes jih čaka že nova pisna preizkušnja, različna pač glede na vrsto šole, v naslednjih dneh pa še ustni del mature. Po naslovih, vsaj po prvem naslovu sodeč, je ministrstvo za šolstvo skušalo zmanjšati razdaljo med svetom šole in tragično stvarnostjo s katero se spopada človeštvo in ki nas ne more pustiti neprizadete. Maturanti so imeli možnost razmišljati o neodtujljivih pravicah posameznika, da živi svobodno in si sam usmerja lastno usodo, o načelih človeškega sožitja, o tragičnih kršenjih teh načel v svetu in posebej v naši neposredni bližini. Večina kandidatov se je, kakor smo skušali preveriti, nekaj pred štirinajsto uro, ko so prvi že odhajali domov, odločila prav za to temo, ki, to je bilo nekako splošno mnenje, dopušča zelo široke možnosti. Najbrž pa je na izbiro vplivalo tudi dejstvo, da so maturanti na slovenskih višjih srednjih Šolah razmeroma dobro seznanjeni z dogajanji na tleh bivše Jugoslavije. Za to temo so se v glavnem odločali matu- ranti vseh zavodov. Seveda je bilo vmes tudi nekaj izjem, zlasti na zavodu Ivan Cankar, kjer je nekaj kandidatov pokazalo zanimanje tudi za nalogo, ki je predpostavljala poznavanje slovenske književnosti, oziroma za nalogo o povezanosti humanistične in znastvene kulture. Kandidati so za pisanje naloge v slovenščini imeli na razpolago Sest ur in, kakor smo preverili, so razpoložljivi čas temeljito izkoristili. Na Cankarju so prvi maturanti stopili iz razreda nekaj pred 14. uro. ”Ni bilo pretežko, nekako smo pričakovali naslov o kršenju človečanskih pravic, o sožitju, o vojni”, sta v oceni soglašala Mauro in Katja na Cankarju. Oba sta izbrala prav prvi naslov. Na zavodu Žiga Zois je do 14. ure dokončala nalogo približno polovica kandidatov. Tudi tu so se odločali podobno kakor na Cankarju. Malo zanimanja za slovensko literaturo in zgodovino, malo za četrti naslov, ubran na družbeno-go-spodarsko problematiko. ”Ni bilo pretežko”, sta soglašala Anka in Mauro Covi, vidno zadovoljna, da je pač prvi neposreden stik z maturo mimo. Najbolj skrbno so uporabili razpoložljivi čas, lahko rečemo do zadnje minute, maturanti klasičnega liceja. Vsi so, kot kaže pisali o človečanskih pravicah, solidarnosti in strpnosti, nobeden pa o pojmovanju dela v antiki, ki je bil specifičen naslov za to vrsto šole. Po pisni preizkušnji čaka kandidate še ustni del: v torek na Cankarju, v sredo na Zoisu, 2. in 3. pa na liceju. Na svetovnem sejmu Vinexpo predstavili vina z Goriškega Vina iz goriške pokrajine si uspešno utirajo pot v svet, pri čemer ni mogoče mimo sejmov in drugih promocijskih pobud. Goriška vina so na letošnjem (prirejajo ga vsaki dve leti) svetovnem vinskem sejmu v Bordeauxu dostojno predstavljali enoteka La Serenissima in sedem vinogradniških posestev. Sodelovanje na prireditvi je omogočila Trgovinska zbornica v sodelovanju z Deželnim centrom za vinogradništvo. Vinexpo je najpomembnejša svetovna prireditev na področju vinarstva. Razstavni prostori zajemajo površino 80.000 kvadratnih metrov. Poleg razstave kakovostnih briških in posoških vin pa je bilo na sejmu dovolj priložnosti za stike in srečanja ter promocijo goriškega sejma Eurovite 1993. Sejem si je ogledal tudi predsednik Trgovinske zbornice iz Gorice, ki se je srečal s francoskim ministrom za kmetijstvo Puessom. Občinski svet v Sovodnjah Občinski svet v Sovodnjah se bo sestal danes ob 20. uri. Večina vprašanj na dnevnem redu se nanaša na obračun in finančno poslovanje Občine. Poleg tega je na dnevnem redu preklic sklepa št. 52 občinskega sveta glede variante k splošnemu regulacijskemu načrtu ter odobritev kriterijev za dodeljevanje nagrade za produktivnost občinskih uslužbencev v letu 1993. Posvet za krajevne upravitelje Na pobudo in v organizaciji deželnega združenja ANCI bo danes ob 15. uri na goriškem županstvu posvetovanje na temo: Nova ureditev v delovnih odnosih v krajevnih ustanovah. Uvodni poročili bosta podala dr. Gianfianco Rucco in dr. Cesare Vetrella. Posvetovanje bo v občinski sejni dvorani. Jubilejni koncert zbora CAI Pevski zbor “Monte Sabotino”, ki deluje v okviru goriške sekcije CAI prireja jutri ob 21. uri na gradu celovečerni koncert planinskih pesmi. S tem zbor nekako zaključuje letošnjo sezono, obenem pa gre za jubilejni koncert. Prvič so namreč člani zbora zapeli goriški publiki na odprtem leta 1974 pod vodstvom Umberta Perinija. Jutrišnji spored, ki zajema šestnajst pesmi, bo napovedoval Gianfranco Salet-ta, zbor pa bo vodil Umberto Perini. Kraja preprog v Gradežu V Gradežu so neznanci v noči na sredo ukradli več kot petdeset preprog v skupni vrednosti 50 mihjo-nov lir. Vlomih so v trgovino v drevoredu Dante, ki je last Mariana Bozze iz Padove. Tatovi so razbih vrata in se polastili perzijskih in drugih preprog. Podvig so opravi pozno ponoči, saj je trgovina na drevoredu za pešce, kejr se navadno do poznih ur zadržujejo številni turisti. Preiskavo vodijo karabinjerji. -P KRMIN h Združena opozicija za razpis občinskih volitev Pokrajinske volit-ye so na Goriškem imele “efekt domino”: kot kocke se podirajo občinske nekatere uprave, ki so sicer že doslej životarile, po nedavnih volilnih izidih Pa so že v polni krizi- Tako je v sami Gorici, kjer je med drugim te dni odstopil aretirani občinski odbornik Cappella, podobno je v Gradišču in Krminu. Prav iz Krmina se v imenu vseh svetovalcev opozicije z °dprtim pismom oglaša svetovalec Mauro Pignataro, ki utemeljuje zahtevo P0 razpustu občinskega sveta in sklicu novih volitev. Sedanji svetovalci ne predstavljajo več stvarnosti, ugotavlja jn dodaja, da ne gre ‘e za to. Sedanja večina (KD s podporo dveh svetovalcev nekoč v opoziciji) ne upravlja, razd-Va)ajo jo najhujsi sPori, ki izbruhnejo redno na dan na vsaki občinski seji. Kljub temu pa se ti upravitelji krčevito držijo oblasti in nočejo sprejeti voli-mv, ki bi z večinskim sistemom Kr-niinu dale trdno upravo. Tako zadržanje, zaključuje P^nataro v imenu vseh skupin opozi-oije, krepi samo Li-8°. ki uspeva na sk-ierozi starih in za spremembe povsem neobčutljivih strank. ZSKD / NAČRTI ZA PRIHODNJO SEZONO Priložnost za mladino, da se približa gledališču Gledališki tečaj bo trajal šest mesecev in bo ponudil možnost spoznavanja vseh elementov igre na odru S srečanja ob predstavitvi gledališkega tečaja (foto Studio Reportage) V Gorici bomo letos oktobra imeli nov slovenski gledališki tečaj. Organizatorji in predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev za Goriško Rudi Pavšič so ga predstavili javnosti pred nedavnim. Udeležba na predstavitvi sicer ni bila zelo številna, pač pa je zaradi tega igrala večjo vlogo kvaliteta in “gledališko popoldne“ je obrodilo svoje sadove. Najprej so organizatorke, Sara Hoban, Vesna Tomšič in Elizabeta Tomšič orisale potek in namene tečaja, ki naj bi v šestih mesecih dvakrat tedenskih predavanj omogočil tečajnikom, da pobliže spoznajo fascinacijo odra. Mentorji odrskega jezika, giba, glasu-dikcije, scenografije in kostumografije so večinoma mladi in izkušeni gledališčniki iz sloven- skih gledaliških hiš, ki se bodo lotili dela s praktične plati in pomagali udeležencem, da doživijo na lastni kozi vse tisto, čemur z eno besedo pravimo teater. Tečaj bodo dopolnjevala gostovanja mladinskih slovenskih amaterskih gledališč in ogled predstav po slovenskih teatrih. Za vse, ki si želijo slave, bodo organizatorji na koncu predavanj omogočili postavitev lastne gledališke produkcije, kjer bodo lahko pokazali vso svojo igralsko, režijsko, kostumografsko in scenografsko spretnost. Mikavno priložnost za vse goriške skrite talente je Rudi Pavšič uokviril v delovanje Zveze slovenskih kulturnih društev in jo označil kot zelo zanimivo pobudo, ki naj ne bi nujno rodila nove Ga-smane, ampak vsaj po- magala goriški kulturni dejavnosti, da dobi nove ljudi, ki se ne bodo pretirano bali javnih nastopov. Na predstavitev je prišel tudi igralec in organizator italijanskega gledališkega tečaja Walter Mramor, ki je ponudil novorojenemu slovenskemu gledališkemu krogu sodelovanje, saj gledališče, prav tako kot glasba, povezuje in združuje različne nacionalne kulture. Tečaj je odprt vsem, ki jih zanima teater in ki so že dopolnili šestnajsto leto starosti. Prijave sprejemajo na sedežu ZSKD. Število mest je omejeno in vsi, ki ne bi radi zamudili priložnosti, da preizkusijo svoj talent na odrskih deskah, naj čim prej pokličejo. ELIZABETA TOMŠIČ GLEDALIŠČE / 30. JUNIJA V IZVEDBI PPG “Tico - Tico bar poletna predstava za abonente SSG bo v Kromberku V zadnjih letih je bila že ustaljena praksa poletnih gledaliških predstav na odprtem. Spomnimo se predstav na gradu, v Sovodnjah, Doberdobu, Steverjanu, Pod-gori, Standrežu itd, ki so prijetno popestrile dogajanja v naših krajih. Zaradi znanih finančnih težav, se je Slovensko stalno gledališče odpovedalo poletnim prireditvam, Kulturni dom, ZSKD in SSG pa so, kljub temu skušali poiskati nove možnosti poletnega gledališkega utripa. K temu jih je spodbudilo tudi precejšnje popraševanje s strani abonentov. Organizatorji so se povezali s Primorskim dramskim gledališčem iz Nove Gorice ter našli delno rešitev, ki bo nekoliko zapolnila sicer veliko vrzel. PDG ima namreč v programu poletno prireditev “Tico -Tico bar” po Carlu Goldoniju (La bottega del caffe), v priredbi Vita Tauferja in Srečka Fišerja. Komedija, ki je ob krstni uprizoritvi žela nadvse laskave ocene, je prava igra za poletje, polna humorja in prijetnega vzdušja, prilagojena današnjim razmeram v primorskem prostoru. Zamejski prireditelji -Kulturni dom Gorica, ZSKD in SSG - so se dogovorili z novogoriškim gledališčem za rezerva-' cijo ene predstave in sicer v sredo, 30. junija, ob 21.15 v gradu Kromberk v Novi Gorici. Rezervacija, oziroma predprodaja vstopnic je že v teku v uradu Kulturnega doma v Gorici (tel. 33288). Poleg omenjene iniciative pa bo novogoriško gledališče v prihodnjem tednu gostovalo tudi v Gorici in sicer z otroško predstavo "Slavček”. Predstava bo na sporedu v torek, 29. junija ob 14.30 v Slovenskem poletnem središču v Gorici. Organizatorja predstave sta Dijaški dom in Kulturni dom, s sodelovanjem SSG. Predstavo si bodo poleg gostov v poletnega središča, lahko ogledali tudi "zunanji”, saj je vstop prost in odprt vsem, ki jih zanima gledališče in ki imajo radi gledališče. Vabljeni torej. ŠTEVERJAN / 23 FESTIVAL DOMAČE GLASBE Nastopilo bo 34 ansamblov Prireditev bo prihodnjo soboto in nedeljo na pobudo društva Sedej Stirintrideset ansamblov se je prijavilo za nastop na skorajšnjem festivalu domače glasbe v Steverjanu. Prireditev bo kakor običajno prvo soboto in nedeljo julija na prireditvenem prostoru med borovci, torej že konec prihodnjega tedna, potekala pa bo v dveh delih. V soboto bodo nastopili vsi ansambli, v finalnem delu v nedeljo pa samo približno polovica boljših. Finaliste bo izbirala komisija v sestavi Ivan Sivec, Franc Lačen, Janez Beličič, Janez Rijavec, Valentina Humar in Florjan Lango, besedila pa bo ocenjevala komisija v sestavi Franko Žerjal, Franc Černigoj in Franka Padovan. Organizator tradicionalne prireditve je društvo F.B. Sedej, pokrovitelji pa so Briška gorska skupnost, Svet slovenskih organizacij, Goriška hranilnica, Kmečka banka in tržaška radijska postaja. V pripravi je priložnostna brošura s podatki o nastopajočih ansamblih na letošnji prireditvi ter o prejšnjih prireditvah. Obiskovalce 23. festivala narodnozabavne glasbe v Steverjanu pa čaka poleg glasbenega užitka tudi užitek ob kozarcu odličnega briškega vina. Sočasno s festivalom bo namreč odprta razstava in pokušnja domačih vin, izbiro kapljice pa bodo priporočali izšolani strokovnjaki. Potek prireditve bodo v soboto 3. julija snemali za radijsko postajo Radio Trst A. Ob tolikšnem zanimanju za števerjanski festival pa je treba zabeležiti tudi grenko kapljo. Med tako številnimi najavljenimi ansambli ni namreč niti enega iz zamejstva. Odbor SVETA SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sklicuje občni zbor jutri, 26. junija 1993, ob 17. uri v prvem in ob 18. uri v drugem sklicanju v dvorani pevskih zborov v Devinu Dnevni red: 1. predsedniško poročilo - 2. pozdravi gostov odmor - 3. diskusija - 4. volitve - 5. razno. Po novem statutu Sveta slovenskih organizacij imajo volilno pravico trije delegati za vsako včlanjeno organizacijo ter po eden za vsako društvo ali zbor, ki je včlanjen v zvezah. Sloročilo SLOVENSKEGA GOSPODARSKEGA ZDRU2ENJA GORICA za elane Opozarjamo vsa trgovska podjetja, da morajo do 30. t. m. prijaviti lanskoletne odpadke. Vse informacije dobijo na Združenju, vsak dan od 8.30 do 12. ure, ali po tel. 32844 KINO GORICA VITTORIA 20.00-22.00 »Lezioni di piano«. Režija Jane Campion. Zlata palma na festivalu Cannes 93. CORSO 18.00-20.00-22.00 »Bagliori nel buio«. ^ RAZSTAVE V KATOLIŠKI KNJIGARNI so podaljšali razstavo goriških fotoamaterjev Skupine 75. Na ogled bo ostala po urniku knjigarne do 10. julija. NA GORIŠKEM GRADU je prav tako podaljšana razstava likovnih del Roberta Joosa “Ljubezenska pisma mojemu mestu”, ki bo na ogled do konca julija. [3 OBVESTILA SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE GORICA opozarja člane, da morajo vsa trgovska podjetja do 30. t.m. prijaviti lanskoletne odpadke. Vse informacije dobijo na Združenju, vsak dan od 8.30 do 12. ure, ali po telefonu 32844. SD SOVODNJE obvešča, da bo občni zbor v ponedeljek 28. junija, ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicu. [ ] LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALL’ORSO BIANCO (Tavasani), C. Italia 10, tel. 53157. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701. POGREBI Danes v Gorici ob 12.uri Ema Budal iz splošne bolnišnice v Standrež, ob 12.45 Dina Susana iz bolnišnice Janeza od Boga v Ponte di Piave. + Po težki bolezni nas je nenadoma zapustila naša draga Ema Budal Pogreb bo danes, 25. t. m., ob 12. uri iz župne cerkve v Standrežu na domače pokopališče. ■ Žalujoči nečaki in nečakinje z družinami. Posebna zahvala gospe Zalki za njeno skrb. Standrež, 25. junija 1993 __________KURDI / BOJ ZA PRIZNANJE_ Po neuspešni vojni so se odločili še za terorizem Zahodu je več do Turčije, kot do ubožnih Kurdov brez države Predstavniki kurdske marksistične Delavske stranke, ki se že devet let borijo za ustanovitev samostojne države na jugovzhodu Turčije, da bi se pozneje z brati v Siriji in Iraku združili v enotno državo, so se z najnovejšo serijo napadov na turška veleposlaništva po svej Evropi odločili poseči po skrajnih sredstvih, ki so jim še ostala. V že devet let trajajoči vojni za osamosvo- jitev, Ce upoštevamo le najnovejše obdobje, saj prizadevanja Kurdov za osamosvojitev in združitev v enotno državo segajo že daleC v Cas pred drugo svetovno vojno, je bilo ubitih že veC kot šest tisoC ljudi; kot se zdi, ni Turčija danes nie bolj pripravljena popustiti zahtevam Kurdov kot pred devetimi leti. Prozahodno usmerjena vlada zdaj že pokojnega Turguta Özala je prav na Miloš Ekar ozemlju, kjer živijo Kurdi, načrtovala na Evfratu in Tigrisu gradnjo dvaindvajsetih jezov in devetnajstih hidroelektrarn, vrednih med 21 in 35 milijardami dolarjev, s Čimer bi najrevnejši del države spremenila v energetsko oskrbovalni-co. Najnovejši dogodki so resen preizkus prve ministrske predsednice v turški zgodovini Tansu Ciller in njene koalicijske vlade, ki naj bi bila predstavljena danes. Spopadi med radikalno marksistično kurdsko Delavsko stranko in turško vojsko so se obnovili pred dnevi, ko so kurdski bojevniki 24. maja ubili 33 neoboroženih turških vojakov. Turčija je na najnovejše napade že odgovorila z obsežnimi premiki svojih enot, predvsem tankov in letalstva na meje spornega območja, saj se verjetno spet pripravlja na obsežnejše vojaške akcije proti upornikom. Zadnji spopadi so pokopali upe mnogih Turkov in Kurdov, da bo marca proglašeno enostransko premirje prispevalo k mirni rešitvi spornega vprašanja. Vodja kurdskih upornikov Abdulah Okalan zdaj krivi turško vlado, da na njegovo pobudo o mirnem reševanju spora ni odgovorila in da so turške varnostne sile tudi med razglašenim premirjem ubijale njegove vojake in napadale kurdske vasi. Prekinitev premirja ni dobrodošla niti Kurdom v Iraku, ki zaradi lastnih neljubih razmer skušajo s Turčijo ohraniti kar najboljše odnose. Gez Turčijo vodijo vse oskrbovalne poti in ta država gosti tudi zavezniška letala, ki njihovo ozemlje ščitijo pred napadi Sada-move vojske. Zato ni Čudno, da so iraški Kurdi oktobra in novembra lani s Turki sodelovali pri preganjajo turških Kurdov iz oporišč v oddaljenih iraških gorah in da skupaj s turškimi vojaki nadzorujejo mejo med državama. Čeprav Kurdi v Turčiji uživajo enake pravice kot drugi državljani in imajo celo 22 predstavnikov v 450-clanskem parlamentu, pa jim Turki dolgo niso in jim še vedno ne priznavajo različnosti. Imenujejo jih »hribovski Turki«. Njihov jezik zdaj sicer ni veC prepovedan, vseeno pa Kurdi še vedno nimajo niti šole, radijske ali televizijske postaje, ki bi oddajala v njihovem jeziku. Kot vse kaže, se do njih ne bo nie drugače od dosedanjih oblasti obnašala niti nova premierka. Obljube o priznavanju kurdske identitete, o katerih je leta 1991 govoril že Sulejman Demirel, bodo tako po vsej verjetnosti še naprej ostale le mrtva Črka na papirju, saj je Zahodu dosti veC kot do ubožnih in medsebojno sprtih Kurdov do »urejene in stabilne« Turčije, ki je za zdaj najzanesljivejši branik pred prodorom militantnega Islama proti Evropi, ki se ga Zahodnjaki tako zelo bojijo. Črno morje ARMENIJA Ankara Območje, kjer živijo Kurdi TURČIJA • Diyarbakir Tabriz Mosul Haleb SIRIJA Damask Bagdad OBDANI APAA/m .1 P.actolln Francoska policista pred turškim konzulatom v Marseillesu (Telefoto: AR) NOVICE Atentat na Butrosa Galija? NEW YORK - Ameriška policija je v newyorskih Četrtih Queens in Brooklyn aretirala osem islamskih skrajnežev, ki so načrtovali atentate na generalnega sekretarja ZN Butrosa Galija, egiptovskega predsednika Mubaraka in ameriškega senatorja, ki je ostro kritiziral ameriško politiko do Bližnjega vzhoda, Alfonsa D’Amata. Skrajneži so nameravali podtakniti bombe v predoru na avtocesti, ki New York povezuje z New Yerseyjem, in v tu- [ nelu, ki povezuje sedež Združenih narodov ter sedež ameriške zvezne policije FBI v New Yorku. Policija je sporočila, da so skrajneži povezani s slepim šejkom Omarjem Abdelom Rahmanom. Njegovi privrženci so odgovorni tudi za eksplozijo v ameriškem trgovinskem centru v New Yorku februarja, ko je bilo ubitih šest, ranjenih pa veC kot tisoč ljudi. (Reuter) Skrajne desničarske skupine je treba prepovedati STRASBOURG - Evropski parlament je v Četrtek s posebno resolucijo od nemške vlade zahteval, naj prepove vse skrajne desničarske organizacije, vse druge države Članice Evropske skupnosti pa pozval, naj preprečijo naraščanje sovraštva do tujcev, rasizma in antisemitizma. Od držav ES so evrospki parlamentarci še zahtevali, naj pri sprejemanju zakonov o omejevanju pravice do političnega azila upoštevajo ženevsko konvencijo. (AFP) Korupcija v ruski vladi MOSKVA - Ruski parlament je z večino glasov sprejel resolucijo, s katero zahteva odstop podpredsednika vlade Vladimirja Sumejka in odgovornega za javna občila Mihaila Poltoranina. Oba namreč sumijo, da sta prejemala podkupnine, zato od predsednika Boris Jelcina zahtevajo, naj ju odstavi. Predsednik parlamenta Ha-sbulatov pa trdi, da ima toliko dokazov, da bi lahko zahteval odstop celotne vlade. Ruski premier Viktor Cernomirdin pa je preložil napovedani obisk v ZDA zaradi spora v zvezi z dobavami vesoljske in jedrske tehnologije Indiji. (Reuter, AFP) Oporečniki zapuščajo Kubo HAVANA - Kubanske oblasti so vodilnemu oporečniku in znanemu aktivistu za človekove pravice Elizardu Santa Cruzu v sredo dovolile, da za 30 dni odpotuje v Dominikansko republiko, Španijo, Švedsko in ZDA. Tuji diplomati na Kubi so povedali, da so minuli mesec izhod iz države dovolili tudi Sanchezovemu prijatelju in oporečniku Rolandu Pratsu, ki je obiskal Španijo in ZDA. Enostrankarska komunistična vlada na Kubi zavrača obtožbe iz tujine o kršenju človekovih pravic. Pravi, da take obtožbe podpira zlasti njen najveCji ideološki sovražnik Združene države Amerike. (Reuter) Častnik sovjetske armade je bil v Estoniji nekoč veliko bolj samozavesten, kot je zdaj RUSIJA / VEČNO ŽARIŠČE Spor med Estonijo in Rusijo je podoben zgodbi kninske Krajine Jelcin opozarja, da ne bo dovolil etničnega čiščenja MOSKVA - Podobno kot so se Srbi »zavzeh« za svoje rojake na Hrvaškem po sprejemu zadnje hrvaške ustave, sprožili vojno in morebitno spreminjanje državnih meja, se zdaj Rusi - zaradi estonskega zakona o državljanstvu oziroma o tujcih - borijo za svoje rojake v Estoniji in vse bolj glasno grozijo, da bodo zahtevali del estonskega ozemlja okrog mesta Narve, kjer Rusi predstavljajo večinski del prebivalstva. Balkanski primer jim je prišel kot naročen, pravno jih ta trenutek moti le to, da Svet Evrope Rusov v Estoniji ni priznal za »zgodovinsko manjšino«. V moskovskih vladnih krogih so v Četrtek naravnost povedali, da se v Pribaltiku obeta ponovitev Aleksander Maksmenko spopadov na tleh nekdanje Jugoslavije, Ce Estonci ne bodo takoj preklicali spornega zakona o državljanstvu, ki od pol milijona Rusov zahteva, da do leta 1995 uradno zaprosijo za državljanstvo, ki jim ga ima estonska država pravico zavrniti, to pa bi pomenilo izgon iz Estonije. Rusi (ki so se povečini naselili v Estoniji šele po sporazumu Molotov-Rib-bentropp leta 1940) morajo zaprositi tudi za dovoljenje za bivanje v Estoniji. Po novem zakonu o tujcih jim oblasti tudi to lahko zavrnejo. Lokalne oblasti v prestolnici Talinu in v drugem najjvecjem mestu Tartuju so že pooblastile policijo, da lahko izžene ruske vojaške Častnike iz njihovih stanovanj. Da je zgodba nadvse podobna balkanski, priča tudi besednjak, ki ga zadnje dni v javnem komuniciranju z Estonci uporabljajo ruski državniki. Predsednik Jelcin je v Četrtek opozoril, da gre pri estonskem zakonu za napoved pravega »etničnega CišCenja, ki meji že na apartheid«. »Rusija ne bo dovolila nikakršnega kršenja svojih pravic, zato bo z vsemi potrebnimi ukrepi branila svoje nacionalne interese in zaščitila rusko prebivalstvo pred političnimi, socialnimi in policijskimi pritiski,« je zelo jezen izjavil ruski predsednik. Zunanji minister Kozrrjev je že v sredo zagrozil z go spodarskimi ukrepi, nje gov namestnik Curkin pa je med »političnimi m drugimi ukrepi« omenil grožnjo, da bo Rusija ustavila umik svojih vojakov z estonskega ozemlja, i pomeni, da bo lahko svoje rojake branila z deset tisoč vojaki, ki so še vedno v Estoniji, podobno kot so bili vojaki tedanje jugoslovanske (srbske) vojske še vedno na Hrvaškem, ko je izbruhnil spopad za ozemlja, poseljena s sr bskim prebivalstvom. Estonski primer je pravzaprav še bolj zapleten, saj Rusi, ki so prišli v Estonijo po njeni priključitvi K Rusiji kot vojaki ali delavci, predstavljajo skoraj tretjino skupnega estonskega prebivalstva. VELIKA BRITANIJA / TE2AVE JOHNA MAJORJA Spet škandal v britanski vladi Zaradi podkupnin konservativcem je moral oditi minister za Severno Irsko KITAJSKA / UČENJE KAPITALIZMA Tržno gospodarstvo je lahko tudi past za lahkoverne LONDON - Britanski premier John Major že dobro leto preživlja hude Čase. Ne obtožujejo ga samo politični nasprotniki, kot je normalno za večstrankarski sitem. Zaradi njegove evropske politike ga napadajo tudi elani njegove Konservativne stranke. Opozicija in pozicija skupaj pa Majorju očitata nesposobnost, spreminjanje političnih stališč in željo po oblasti. Tudi za ceno odstavljenih ministrov. Odstop kulturnega ministra Davida Mellorja so britanski politiki še razumeh, saj se v Veliki Britaniji težko obdrži na oblasti mini- ster, ki ga zasačijo z ljubico. Nedavna odstranitev sicer zelo nepriljubljenega finančnega ministra Normana Lamonta, ki je plačal za britanske finančne težave in špekulacije borznih investitorjev ob izstopu iz evropskega denarnega sistema, je bila že reševanje negotove premierove politične usode. V Četrtek pa je John Major žrtvoval še enega ministra. Michael Mates, ki je bil v vladi zadolžen za varnost Severne Irske, naj bi bil odgovoren za najnovejšo afero s podkupninami Konservativni stranki. Novinarji so odkrili, da je poslovnež Asil Na- dir, predsednik pred nekaj leti propadle družbe Polly Pečk International in obtoženec za krajo velikanskih vsot Majorjevi stranki v 80.letih nezakonito podaril najmanj 800 tisoč funtov. Opazovalci pa se sprašujejo, ce bo žrtev zadostovala. Ne le zaradi najnovejših govoric, da je denar za stranko pri saudskih princih naskrivaj nabiral tudi ugledni elan Majorjeve stranke Michael Hasel-tine. Britanski tisk se sprašuje, kdaj bodo imeli volil-ci in vodilni politiki preprosto dovolj samega Johna Majorja. (Reuter) M, Mladi Kitajci se hitro učijo kapitalizma PEKING - Kitajske oblasti so v minulem letu poslale kakšnih pet ljudi na posebne šole, kjer so študirali kapitalizem. Temelj študijskih programov je bila teorija kitajskega reformatorja Deng Xiaopinga o izgradnji socializma s kitajskimi posebnostmi. NajveC pozornosti so namenili uvedbi »socialističnega tržnega gospodarstva«. Študij je potekal na posameznih akademijah komunistične partije in na prestižni Central Party School v Pekingu. Blizu 100 ljudi pa se je izobraže- valo pri znanih strokovnjakih iz Hongkonga za tržno gospodarstvo, finance, trgovino, nepremičnine in drugo. Kitajska komunistična partija je uradno sprejela doktrino »socialističnega tržnega gospodarstva« na partijskem kongresu oktobra lani. Toda vsako prehodno obdobje izrabijo takšni in drugačni »podjetniki«. Tako so v četrtek v Pekingu priprli kitajskega poslovneža, ki je obtožen prevare. Z izdajo obveznic je v nekaj mesecih zbral približno milijardo juanov (285 milijonov mark)-VeC kot 100.000 tisoč ljudi iz 17 kitajskih mest je poslovnežu zaupalo denar za razvoj energetsko varčnih motorjev. Toda poslovnež je ustanovil 120 podjetij, ki so več milijonov juanov porabila za luksuzne avtomobile, hiše in podobno. Kot poročajo kitajski Časopisi, naj bi poslovnež z 200.000 ju-ani (60.000 mark) podkupil celo pomočnika ministra za finance, ki mu je odobril izdajo obveznic. . (Reuter) BALKAN / ZADNJE NOVICE IZ 2ENEVE Sporazume konfederaciji Pritiski no Muslimane, naj se pridružijo ŽENEVA - BiH bo v prihodnje konfederalna država, sta se v Četrtek v Ženevi dogovorila pogla-varja bosanskih Srbov in Hrvatov Karadžič in Bokan, ki ju ni prav nie motilo, da sta se pogajala in Pogodila sama, brez predstavnikov tretje strani v vojni, Muslimanov. Karadžič je novico sporočil novinarjem, kot Ce bi Ho za gotovo dejstvo, zra- Louis Peret ven pa se je pohvalil, da so Srbi pripravljeni Muslimanom odstopiti tudi del ozemlja, samo da bi dosegli mir, ki si ga tako zelo želijo. Predstavnik Srbov, ki imajo na novem zemljevidu najveeji kos pogaCe, je tudi pozval Muslimane, naj pridejo v Ženevo in se pogajajo, Ceš da bo tako najbolje zanje. Za Gorazde in Srebrenico je dejal, da pravzaprav pripadata Srbom, ki so pred vojno živeli v Sarajevu. Lord Owen, ki je potrdil srbsko-hrvaško dogovarjanje, je povedal, da se je po telefonu pogovarjal z Alijem Izetbegovičem in da ga je skuSal prepričati, naj se omehča in se pridruži pogajanjem. Nad pogajanji med Srbi in Hrvati mednarodni pogajalec ni tako navdušen kot Karadžič. Pravi celo, da je razočaran, ker sta bila Soban in KaradžiC premalo natančna. Owen je napovedal, da se bodo predstavniki vseh treh bosanskih sprtih strani sestali v ponedeljek in torek prihodnji teden in nadaljevali pogajanja. V Ženevi še ni jasno, ali je Owen za pogajanja prepričal IzetbegoviCa, ali pa bodo morda sodelovali drugi elani bosanskega predsedstva, ki so se sicer v sredo (kot se je izvedelo včeraj) ž? srečali s srbskim in hrvaškim predsednikom in si ogledali nove zemljevide, ki sta jih predlagala Boban in KaradžiC. Vodja delegacije BiH, Hrvat Franjo Boras je novinarjem zatrdil, da IzetbegoviCa niso strmoglavili, predsednik vlade Akmadžič, ki je tudi Hrvat, pa je omenil, da bo Izetbegovic verjetno kmalu samo predstavnik Muslimanov. SARAJEVO - Medtem ko so se Srbi in Hrvati pogajali v Ženevi, so v Bosni ugotavljali, da vojne še ni konec in da je najhuje okrog Mostarja, kjer Hrvati izrinjajo Muslimane, in v srednji Bosni, kjer skušajo svoje ozemlje razširiti in utrditi Muslimani. Srbi se v vzhodni Bosni obnašajo, kot Ce Goražde in Srebrenica ne bi bili mednarodno priznani varovani območji, ovirajo pa tudi konvoje s človekoljubno pomočjo. Od Bosancev se je zaCel v Četrtek poslavljati francoski general Philippe Morillon, ki v kratkem ne bo Vec poveljnik modrih Čelad. Novinarjem je izjavil: »Je ne regrette rien« (ničesar ne obžalujem) in dodal, da je bila njegova težka naloga tudi lepa. Z Balkana bo odšel tudi Morillonov nadrejeni, švedski general Wahlgren, ki je poveljeval vojakom Združenih narodov na ozemlju bivše Jugoslavije. Švedski general pravi, da je presenečen in malo razočaran, ker ga o premestitvi (oziroma odstavitvi) niso prej obvestili. Morillon in Wahlgren odhajata v trenutku, ko se razmere v Bosni in Hercegovini zaradi hrvaško-sr-bskega sporazumevanja bistveno spreminjajo in namesto že dolgo samo na papirju celovite BiH nastaja nova konfederalna država. S tem se sicer ne strinjajo Muslimani, ki pa jih bodo verjetno »prepričali«. Morillon se je vsaj v začetku zameril vsem stranem, tudi Muslimanom, potem pa je postal svetovni junak, ko je sam vkorakal v Srebrenico, Srbom Preprečil njeno zavzetje in tako rešil na tisoče življenj. (R. S.) NOVICE Sovražnici Srbije sta le še Nemčija in Turčija BEOGRAD - V najnovejšem preobratu v pogledih mednarodne skupnosti na vojno v BiH je tudi Srbija drastično skrčila krog svojih sovražnikov, med katerimi so bile donedavna skoraj vse države sveta. Med pomembnejšimi »sovražnicami« sta v srbskih medijih napogosteje omenjeni Nemčija in Turčija, in sicer zaradi podpore Aliju Izetbegoviču. Beograjsikim političnim krogom ugaja tudi trenutna zadržanost ZDA. Clintonovo zavzemanje za odpravo embarga na orožje bosanskim Muslimanom pa razlagajo kot poskus prepričevanja muslimanskih držav, da ZDA še niso povsem pozabile na njihove »brate« v BiH. Zaradi najnovejših zbliževanj Miloševiča, Tudmana, Bobana in KaradžiCa pa so s seznama črtah celo Hrvate, ki so bili še do včeraj zgodovinsko dokazani sovražniki Srbov in s katerimi po njihovem nikoli veC ne bo mogoče skupno žiivljenje. (STA) Elčibej predal oblast BAKU - Azerbajdžanski predsednik Abulfaz Elci-bej je pod pritiskom upornikov polkovnika Gusei-nova, ki so že zasedli nekatere dele Bakuja, predal oblast predsedniku parlamenta in komunističnemu veteranu Gajdarju Alijevu. Elcibejevo odločitev so sporočili v Času, ko je v Bakuju zasedal parlament, ki je odločal o odvzemu oblasti Elcibeju. Ta je prejšnji petek pobegnil v NahiCevan, da bi tako preprečil prehvanje krvi med Guseinovimi uporniki in vladnimi enotami. (Reuter) Strah pred madžarskim vplivom BUKAREŠTA - Slovaški premier Vladimir Mečiar je dejal, da Slovaška in Romunija dehta skupno bojazen zaradi vse večjega madržarskega vpliva na vzhodu Evrope. MeCiar se je sestal z romunskim predsednikom Ihescujem in premierom Vacaroiu-jem. Romunija je ena prvih držav, ki je priznala samostojnost Slovaške in Češke. MeCiar je v intervjuju pred srečanjem z romunskimi državniki dejal, da imata državi skupne interese, zlasti kar zadeva odnos do številne madžarske manjšine. Tako Romunija kot Slovaška sta v preteklosti imeli težave z Madžarsko zaradi njenje manjšine. (Reuter) Opozicije ne bo v parlament SOFIJA - Glavna bolgarska opozicijskka stranka Združenje demokratičnih sil je napovedala, da se ne bo veC udeleževala sej parlamenta, in tako zaostrila spor glede legitimnosti šest mesecev stare bolgarske vlade. Diplomati pravijo, da to ne bo oviralo dela parlamenta, ki ga obvladuje rahla koalicija nekdanjih komunistov in Turkov. Združenje demokratičnih sil je v minulih dveh tednih skoraj vsak dan pripravilo demonstracije, na katerih so zahtevali odstop vlade premiera Berova in predčasne volitve. Združenje demokratičnih sil je sklenilo zapustiti parlament, potem ko je vlada premiera Ljubena Berova zamenjala pet ministrov. (Reuter) IRAK - IRAN / ROŽLJANJE Z OROŽJEM Iraške čete v bojni pripravljenosti Le vojaške vaje ali nove iraške grožnje sosedi New YORK - Irak je fta meji z Iranom namenil svoje vojaške enote tudi iraško letalstvo )e v polni pripravljeno-sti, je v Četrtek zapisal Ameriški Časnik New York Times. Po podatkih ameriške obvešCe-valne službe gre za naj-VeCjo mobilizacijo iraške Vojske po zalivski vojni, tio nekaterih informacijah naj bi Irak pricako-yal napade ameriških ali banskih letal, po drugih Pa gre samo za večje vo-Hske vaje iraške vojske, olna pripravljenost ira-kega letalstva pa v zahodnih diplomatskih krogih, zlasti ameriških, zbuja večjo zaskrbi)e-h°st. Ameriški Časnik je j)® zapisal, da so ameri-ka letala že od nedelje °Pazila, da jih IraCani spremljajo s posebnimi radarji, kar pa resolucije Združenih narodov prepovedujejo. Viri, na katere se sklicuje New York Times, niso povedali, koliko vojakov je Irak namestil na meji z Iranom. Ocenjujejo, da je v iraški vojski kakšnih 400.000 mož. Tudi Iran naj bi povečal vojaško navzočnost ob meji z Irakom. Odnosi med državama, ki sta v osemdesetih letih bili osemletno vojno, so se ponovno zaostrili, ko so iranska letala napadla oporišča mudžahidov na iraškem ozemlju, ki veljajo za najbolj ostre kritike režima v Teheranu. New York Times je še zapisal, da bi bila najnovejša mobilizacija lahko posledica ameriških groženj oblastem v Bagdadu zaradi vpletenosti v poskus atentata na nekdanjega ameriškega predsednika Georgea Busha, ki se je aprila mudil v Kuvajtu. Se en vzrok za morebitni nov ameriški poseg v Iraku bi bilo lahko tudi nasprotovanje Iračanov zahtevi Združenih narodov za namestitev snemalnih kamer na območjih v bližini Bagdada, kjer Irak baje še vedno hrani jedrsko in kemično orožje. Kot predvidevajo resolucije Združenih narodov, bi moral Irak kemično orožje in jedrske zmogljivosti, s katerimi bi lahko proizvedli tudi jedrsko orožje, uničiti. AFP ČLOVEKOVE PRAVICE Evropski parlament in ZDA branita Vuka Draškoviča Vul< Draškovič STRASSBOURG, WASHINGTON - Evropski parlament in ameriško zunanje ministrstvo sta v Četrtek obsodila srbski režim Slobodana Miloševiča in zahtevala, naj takoj izpusti iz zapora voditelja Srbskega gibanja obnove Vuka Draškoviča, njegovo ženo Danico in vse druge zaprte aktiviste te najvplivnejše srbske opozicijske stranke, ki so jih zaprli drugega junija po demonstracijah pred skupščino v Beogradu. Krepitev diktature pomeni, da bodo Srbi prav tako žrtve kršitev človekovih pravic, kot so Albanci na Kosovu in druge manjšine v Srbiji, opozarjajo poslanci Evropskega parlamenta v Strasbourgu, predstavnik washington-skega zunanjega ministrstva pa je obsodil beograjski režim, ker se mu doslej ni zdelo primemo niti odgovoriti na pisna opozorila in zahteve Evropske skupnosti in Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. »Primer zakoncev Dra-škoviC je pretresljivo potrdilo o žalostnem stanju človekovih opravic pod režimom Slobodana Miloševiča,« je zapisano v sporočilu ameriškega zunanjega ministrstva. Kadar skušajo pred svojo javnostjo, osuplo spričo okrutnega nasilja v Bosni in Hercegovini, opravičiti svojo ravnodušnost, nemoč ali nepripravljenost, da bi preprečili zločine, kakršnih ni bilo mogoCe videti vse od nacistične pijanosti v drugi svetovni vojni, se zahodni nasprotniki oboroženega posega večkrat zatečejo k zadnjemu »argumentu«: »Mi ne moremo nie proti tem sporom in spopadom, ki trajajo na Balkanu že veC stoletij!« Ali smo v Bosni in Hercegovini ter v nekdanji Jugoslaviji zares živeli v sovraštvu, ki je trajalo veC stoletij? Nikakor ne. Vsaj večina od nas ne. Preživeli smo vsaj pol stoletja - skoraj polnih 50 let miru -, ki ga je »nekdo« surovo prekinil. Sklicevanje na »stoletno mržnjo«, ki naj bi trajala kar od srednjeveškega srbsko-turškega spopada na Kosovu, vse do dejstva, da so v drugi svetovni vojni imeli vsi tukajšnji narodi, tako Hrvati kot Srbi in Muslimani - svoje kvi-zlinge in naciste, v uniformah ustašev in Četnikov, ne pove prav nie o sedanjem prelivanju krvi na Balkanu. Vse to je podtaknil svetovni javnosti nacifasistiCni režim Slobodana Miloševiča, upajmo, da tudi zadnjega komunističnega diktatorja v Evropi, v želji, da bi zameglil svojo lastno odgovornost za teror nad vsemi drugimi v nekdanji Jugoslaviji, ki je imel en sam cilj: uresničiti velikosrbski imperij. Ali je sovraštvo v tem Času - medtem ko ste glasno govorili o svetovljanskem Sarajevu in večnarodni, ve-Cregijski in multikulturni Bosni in Hercegovini - zares živelo med vami? To vprašanje mi skoraj redno postavljajo tuji obiskovalci Saraje- PISMO IZ PEKLA Srbski sindrom in recept za sovraštvo: Vsi proti nam, mi proti vsem Kemal Kurspahič va: novinarji, pisatelji, diplomati. Ne, sovraštvo tukaj ni živelo. Zlo, ki je prišlo nad nas, je prišlo v celoti od zunaj - iz uvoza. Po veC poteh. Najprej so uvozili celoten projekt Velike Srbije. Zemljevidov tega Miloševiče-vega imperija niso risali tukaj, v Bosni in Hercegovini, paC pa v kabinetih Srbske akademije znanosti in umetnosti. In prav tam, v Beogradu, so s pomočjo medijev vpregli v ta ekspanzionisti-Cni projekt »vsi Srbi v eni državi« ter sistematično v zadnjih letih razpihovali paranoični sindrom: »Ce so vsi proti nam, smo mi proti vsem«. Ta sindrom je ustva- rjal temelj za množično mentalno pripravo na agresijo. Miloševičev govor leta 1988 na Gazimestanu, ob proslavi izgubljene srbske bitke na Kosovu, ko je zagrozil, da »ne gre izključiti niti oboroženega boja«, je bil samo napoved zla, ki je prišlo zatem: Sirjenja Srbije na škodo sosednjih držav. V skladu z beograjskimi zemljevidi se je zaCel najprej upor Srbov na Hrvaškem, spomladi leta 1992 je sledilo tudi »etnično čiščenje« z razsežnostmi genocida, najprej vzdolž reke Drine in potem tudi na drugih področjih Bosne in Hercegovine, katere edina nesreča je v tem, da leži tam, kjer so na Vojna je za nekatere nedeljsko razvedrilo (Foto: Kamenko Rajič) teh zemljevidih začrtane tudi preklete »republike srbske« ali prihodnje »velike Srbije«. In drugič, uvozili so vse tiste oborožene sile, ki so izvedle agresijo na Bosno in Hercegovino. Mednje sodi v prvi vrsti Jugoslovanska ljudska armada, katere generalštab je prav tako v Beogradu in ki je vse svoje strahotno orožje, kupljeno z denarjem vseh državljanov nekdanje Jugoslavije, obrnila zoper civilno prebivalstvo bo-sansko-hercegovskih mest: Sarajeva, Mostarja, Goražda in številnih drugih. Mednje štejejo tudi paravojaške formacije iz Srbije, kakršni so »arkanovci«, »šešljevci«, »Beli orli« in drugi, ki so zagrešili nekatere od najstrahotnejših zločinov v Bosni in Hercegovini. Prav tako so na tej strani tudi plačanci iz Rusije, Romunije in nekaterih drugih držav, ki za svoje krvave dnevnice v vojski »republike srbske« delajo kot ostrostrelci ali navadni klavci. Od zunaj so uvoženi tudi poglavitni organizatorji in izvajalci zločinov v sami Bosni in Hercegovini, zbrani v vrhovih »Republike srbske«. Nihče od tistih, ki danes s Pal poveljujejo genocidnim pokolom, posilstvom in izgonom prebivalstva v tej državi, ni nikoli pripadal tukajšnji kulturi skupnega bivanja ter etni- čne in verske strpnosti. Vključno z vodjem te zločinske družine Radovanom KaradžiCem, ki je prišel študirat v Sarajevo iz durmitorskih rovt in vanj prinesel svoje glasbilo na eno struno - gusle - ter začel ob kosovskih epih živeti v stoletjih, ki so daleč nazaj in globoko v preteklosti, ne da bi kdajkoli začutil svetovljanski duh Sarajeva. Do njegovega »ministra za zunanje zadeve« Aleksa Buhe, ki je javno pred TV kamerami govoril, da je »za Srbe boljši kolektivni samomor kot skupno življenje z drugimi«. Vse do poveljnika zločinske »vojske Republike srbske« generala Radka Mladica, ki je v neki noči, v kateri je gorelo vse Sarajevo, ukazoval svojemu topništvu: »Udari po VelešiCih, ker je tam malo Srbov.« Ne, ta svet in to sovraštvo, ki sta se zgrnila nad Bosno in Hercegovino, nista živela z nami. MogoCe sta tlela ob nas - v nenehni pijanosti od mitskih maščevanj za tiste poraze, ki. jih je srbska vojska njihovih srednjeveških prednikov doživela od turške vojske, s katero današnje generacije Bosancev in Hercegovcev nimajo prav nobene Čustvene ali narodnostne povezave. Vsi ti, zasičeni z akademsko in medijsko propagando, so, v slepi veri, da se borijo za »sveto nacionalno stvar«, stopili na pot uničevanja in zločinov. Zato je sleherno pojasnjevanje mednarodni javnosti, Ceš da gre za sovraštvo, »ki je staro veC stoletij« samo zamegljevanje očitne odgovornosti za genocid v Bosni in Hercegovini ter poskus pomiriti lastno vest in opravičiti brezbrižnost pred nesrečo, ki je tolikšna, da meji že skoraj - na soudeležbo pri zločinu. SLOVENIJA Petek, 25 .junija 1993 OB DRUGI OBLETNICI DNEVA SLOVENSKE DRŽAVNOSTI Cas za modrost Milan Kučan in Herman Rigelnik ob današnjem prazniku -Utemeljena osamosvojitvena odločitev - Boj za govorniški oder Slavnostna seja slovenskega parlamenta (Foto: Tomi Lombar /TRIO) Ivanka Mihelčič LJUBLJANA - Drugo obletnico slovenske osamosvojitve je zaznamovalo predvsem slabo vreme na sinočnji osrednji proslavi ob dnevu državnosti, ki je potekala na Trgu republike pred slovenskim parlamentom, pred tem pa so nam ostali v spominu medstrankarski prepiri, afere, obstrukcije, predvsem pa občutek brezizhodnosti, ki ljudi sili v obup. Zato je v trenutku, ko stoji Slovenija na pragu tretjega leta samostojnega življenja, veC kot nujno, da znova poiščemo in najdemo skupni modus vivendi, ki bi v še zdaleč nedorečeni »zgodbi o uspehu« odprl novo, spodbudnejse poglavje. Zlasti te misli so vele iz sinočnjih nagovorov predsednika države Milana Kučana in predsednika parlamenta Hermana Rigelnika, prvega na osrednji proslavi pred slovenskim parlamentom, drugega na slavnostni seji državnega zbora znotraj te najvišje institucije slovenske oblasti. Obeh slovesnosti so se udeležili najvisji predstavniki slovenskega pohticne-ga in družbenega življenja ter diplomatski zbor. »Današnja podoba in mesto, ki ga ima Slovenija v svetu, potrjuje utemeljenost odločitve, da Slovenci uveljavimo pravico do samoodločbe ter tako zavarujemo obstoj in prihodnost slovenskega naroda. Ob drugi obletnici pa je vsakomur od nas naloženo, da odgovorno premisli o naši skupni sedanjosti, prihodnosti in preteklosti, o svoji misli, besedi in dejanju,« je dejal Milan Kučan. Ob tem pa je še poudaril, da ob tej pomembni obletnici prva misel vsekakor velja vsem, ki so v bojih Slovencev za prostor pod svobodnim soncem predvsem dali svoja življenja, saj so le ti najbolj Častno prestopili ločnico med živim in mrtvim. »V zadnji vojni so se borili na Holmcu, Medvedjeku in drugod po Sloveniji, v boju proti jugoslovanski državni politiki in njeni napadalni vojski. To je bila odločitev slovenskega naroda, ki je dozorel za dejanje, da enkrat za vselej uredi življenje na svoji zemlji po svoji podobi,« je poudaril KuCan. V nadaljevanju pa je govoril o enotnosti, ki je omogočila, da nismo zamudili zgodovinskega trenutka, in tudi o odgovornem premisleku o neodložljivi in trajni dolžnosti slovenske politike, da ravna modro in preudarno, pri tem pa, kot je dejal, politične in nazorske razlike med politiki, strankami in ljudmi, za katere se včasih zdi, da so nepremostljive, ne smejo biti ovira. »Iz teh razlik moramo Črpati moC za iskanje poti v želeno prihodnost slovenske države in njenih državljanov. Naučiti se moramo živeti s temi ra- Delegacija Republike Slovenije je položila venec na pomnik padlim v vojni za Slovenijo (Foto: Tomi Lombar/TRIO) zlikami, je še dejal predse- v svetu,« je še dejal Herman dnik države Milan KuCan. Rigelnik. Sicer pa je opozo-Predsednik državnega ril, da je dolžnost parlamen-zbora Herman Rigelnik pa je ta tudi iskanje soglasja o go-govoril predvsem o jasnih in spodarskih vprašanjih, saj prepričljivih odgovorih, ki da je to predvsem obveznost jih je treba ponuditi ljudem do volilcev. Ob tem pa je zlasti zdaj ko, kot je dejal, izrazil tudi rahel dvom v narašCa nezaupanje ljudi v sposobnost doseganja tega institucije državne oblasti, cilja, »ker se gibljemo vsak v Temeljni problem je zaznal svojem vrtičku, ker smo še v tem, da današnji politiki preveč navajeni na pokrovi-ne znajo ah pa nočejo delo- teljstvo in politični blago-vati v okviru institucij de- slov«. To je zadeva, ki jo je mokratiCnega političnega si- vsekakor treba preseči, stema in da v bistvu ne doje- odgovornost politike pa je majo, da načelo delitve obla- na tej todd najveCja. »Ce se sti ni le deklarativno. »Preo- politika ne bo ukvarjala s te-kupacija z aferami, medse- mi nalogami, bomo sicer bojnimi obtoževanji, obstru- kmalu vsi rdeči, beli, Cmi, kcijami, s preteklostjo ni ti- zeleni, moralni in nemoral-sto, kar bo pomagalo sloven- ni - le državljank in drža-skemu gospodarstvu na no- vljanov ne bo nikjer veC, še ge, k ustvarjanju razmer za najmanj pa srečnih in zado-sklenitev socialnega pakta, k voljnih,« je ob koncu dejal našemu trdnemu položaju predsednik državnega zbora in ugledu pri naših sosedih Herman Rigelnik. Politični boji v ozadju slovesnosti Včeraj praktično do zadnjega trenutka ni bilo mogoče dobiti podrobnejšega scenarija večerne slovesnosti na Trgu republike, Čeprav so ga v uradu za informiranje obljubljali iz ure v uro. P° naših informacijah je bila ta »zamuda« posledica političnih nesoglasij, ki so se dogajala v zakulisju slovesnosti. Ves dan naj bi trajala »pogajanja« o tem, ali bo in kdo bo (poleg predsednika države) spregovoril na Trgu republike. Scenarij se je tako neprenehoma spreminjal, predstavniki zdaj teh, zdaj onih strank pa so menda celo grozili, da jih na prireditev sploh ne bo. Po eni od različic naj bi poleg KuCana govoril tudi Lojze Peterle, p° drugi France Bučar, po tretji nadškof Alojzij Šuštar. Kot je bilo mogoCe razbrati iz nasprotujočih si podatkov, je v bistvu šlo za nadaljevanje »spora« ob pismu šesterice predsedniku države, torej med bolj ali manj »zaslužnimi« za osamosvojitev. Na koncu je vendarle obveljal prvotni scenarij, zamere pa bodo politiki verjetno še dolgo razčiščevali. (T. S.) NOVICE Kazenska ovadba zoper urednika 7D LJUBLJANA - Ministrstvo za obrambo je sprožilo kazensko ovadbo zoper v. d. odgovornega urednika tednika 7D Mirka Mundo, avtorja Članka Kje so vreCe nemških mark?. Avtor v omenjenem Članku na žaljiv in neresničen naCin ministrstvo, za obrambo obtožuje, da izvaja nezakonito trgovanje z orožjem, krši resolucijo Varnostnega sveta OZN glede embarga za uvoz vsega vojaškega orožja in opreme v republike nekdanje Jugoslavije in tako kopici milijone nemških mark v politične namene, navaja ministrstvo. (M. J.) Slabe razmere slovenjgraške bolnišnice LJUBLJANA - Predsednik državnega zbora Herman Rigelnik je vCeraj sprejel delegacijo koroških občin in dr. Draga Plešivcnika, direktorja bolnišnice v Slovenj Gradcu. Na pogovoru, ki sta se ga udeležila tudi dr. Vladimir Topler, podpredsednik parlamenta, in minister za zdravstvo dr. Božidar Volje, so gostje predstavili težave regijske bolnišnice, ki bi jo morali nujno obnoviti, še zlasti kirurški in ginekološki oddelek. Ministrstvu za zdravstvo so znane slabe razmere te bolnišnice in ima v kratkem namen oblikovati poseben investicijski sklad za obnovo bolnišnic v Sloveniji. (M. J.) Veleposlanik Republike Koreje na obisku pri Rigelniku LJUBLJANA - Predsednik državnega zbora Herman Rigelnik je vCeraj sprejel tudi veleposlanika Republike Koreje na Dunaju. Li Si-Janga. V prisrčnem pogovoru sta ugotovila, da so odnosi med Slovenijo in Korejo dobri, da pa bi morali predvsem v gospodarski menjavi pospešiti sodelovanje, ki bi bilo lahko precej boljše, kot je. Menila sta, da bi lahko obe državi precej dobro sodelovali predvsem v turizmu. Zunanjepolitične odnose s sosednjimi državami je Rigelnik označil za dobre. (M. J.) Koroški predstavniki pri Združeni listi socialnih demokratov LJUBLJANA - Sedež Združene liste socialnih demokratov so vCeraj obiskali predsednik Zveze slovenskih organizacij iz Celovca Marijan Sturm, predsednik Zveze koroških partizanov Janez Wut-te-Luc, predstavnik slovenske komponente SPÖ Hanzi Ogris in podpredsednica ZSO Sonja Wakounik. Kot je sporočila informativna služba Združene liste, so rojaki iz Koroške predstavili svoje poglede na položaj slovenske manjšine v Avstriji, se zavzeh za upoštevanje pluralnosti struktur znotraj manjšine in za koordinacijo med obema osrednjima organizacijama po načelih enakopravnosti in soglasja. Predsednik ZL Janez Kocijančič je gostom zagotovil, da si bo Združena lista socialnih demokratov še naprej prizadevala za utrditev položaja slovenskih manjšin in enakopravno obravnavanje vseh njenih komponent. (T. U.) SEJA VLADE Nova rešitev za gradnjo cest Vlada bo izdajala dovoljenja za tuja vlaganja v obmejnem pasu Alenka L. Jakomin LJUBLJANA - Vlada je na včerajšnji seji potrdila tudi predlog zakona o pogojih koncesije za modernizacijo slovenskih cest. Kot je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za promet in zveze Igor Umek, je njegovo ministrstvo s pomočjo posebne analize ugotovilo, da lahko v Sloveniji gradimo ceste le s t. i. projektnim načinom financiranja. Evropska investicijska banka nam je sicer pripravljena pomagati s 150 milijoni ekujev, nekaj sredstev za ceste nam ponuja tudi Evropska banka za obnovo in razvoj, vendar bi morala država v tem primeru polovico stroškov kriti sama. Sredstev za ceste je v proračunu premalo, zato se je vlada odločila, da bo država ustanovila posebno delniško družbo, v kateri bo sama večinski lastnik. Ta družba bo najemala kredite, podeljevala koncesije in izdajala vrednostne papirje, vanjo pa se bodo lahko vključili tudi interesni delničarji. Celoten projekt je po besedah ministra Umeka vreden 1, 2 milijarde nemških mark. »Želimo si, da bi bila ta družba Čimbolj pod nadzorom javnosti. Bila naj bi torej nekakšna slovenska družba za graditev cest,« je še dejal minister Umek. Vlada je podprla tudi resolucijo o strategiji Slovenije do tujih naložb, ki jo je predstavila podsekretarka v ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Nives Marinšek. Poudarila je, da strategija obravnava tuje investicije pod enakimi pogoji kot domaCe, kar pomeni, da bodo imele tuje investicije enake obveznosti in pravice. Dejavnosti, v katere tujci ne bodo smeli vlagati, so osnovno šolstvo, oborožitev in pokojninsko zavarovanje. Nekatere dejavnosti, predvsem tiste, kjer bo država želela ohraniti nacionalni interes, na primer bančništvo, kultura, založništvo, bodo regulirane, na druga področja pa bodo tujci lahko vlagali brez omejitev. Za vlaganja v desetkilometrskem obmejnem pasu bodo tujci prav tako potrebovali dovoljenje vlade. Zadnjo besedo pri dokončnem oblikovanju opisane strategije bo seveda imel državni zbor. Minister za znanost in tehnologijo Rado Bohinc je predstavil osnutek nacionalnega raziskovalnega programa. Povedal je, da imamo danes v Sloveniji 230 raziskovalnih organizacij in inštitutov, ki zaposlujejo 12.800 ljudi. V zadnjih nekaj letih število zaposlenih v teh organizacijah upada (znanstveniki odhajajo v zasebno podjetništvo), hkrati se zmanjšujejo tudi proračunska sredstva za raziskovalno dejavnost, pa tudi gospodarstvo namenja raziskovanju vedno manj denarja. Prav zato si je ministrstvo za znanost v nacionalnem raziskovalnem programu postavilo nalogo, naj na dolgi rok Slovenija izobrazi 5000 vrhunsko usposobljenih raziskovalcev, ki bodo mednarodno konkurenčni. PARLAMENT Polemično o preiskavi Medsebojne obtožbe članov komisije, ki preiskuje afero Hit LJUBLJANA - Državni zbor je včeraj obravnaval osnutek poslovnika o parlamentarni preiskavi. Marjan Podobnik, elan komisije, ki preiskuje afero Hit, je izjavil, da se »zelo Čudi dejstvu, da poslovniška komisija ni upoštevala niti ene od temeljnih pripomb, ki jih je k besedilu naslovnika predlagala preiskovalna komisija«. »S prefinjeno dikcijo v posameznih določbah je poslovnik v celoti usmerjen v to, da delo preiskovalne komisije zapre za javnost,« je povedal predsednik SLS. V svojem nastopu se je Podobnik tudi kritično opredelil do dela predsednice preiskovalne komisije Polonce Dobrajc. Predsednik SNS Zmago Jelinčič je nato Podobnika obtožil, da ne pozna »temeljnih načel parlamentarne demokracije« in se zavzema za ustanavlja- nje revolucionarnih »jakobinskih sodišč«. Ciril Pucko (SKD) je nasprotoval Podobnikovemu mnenju, Ceš da so interesi elanov preiskovalne komisije različni. »Moj in njegov interes sta enaka. Razlika je le v tem, da se Podobnik zavzema za ”homk sistem” preiskave, moj pa temelji na dokazovanju,« je menil Pucko. Clan preiskovalne komisije Ivo Hvalica (SDSS), ki ga toži vodstvo Hita, je poslance pozval, naj v besedilo vnesejo določbe, ki bodo elanom preiskovalnih komisij omogočale ustrezno obrambo. Miran PotrC je pred koncem razprave povedal, da bo v zakonodajni proceduri od osnutka do končnega sprejetja poslovniško besedilo vsekakor doživelo številne dopolnitve in spremembe. (STA) VLADA POVIŠALA PREŽIVNINE Julija preživnine višje od 0,8 do 9 odstotkov LJUBLJANA - Na predlog ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je vlada na včerajšnji seji obravnavala in sprejela sklep o uskladitvi preživnin. S 1. julijem se bodo preživnine, določene v decembru 1992, povišale za 9 odstotkov. Tiste, ki so bile določene januarja letos, se bodo povišale za 8, 2 odstotka, tiste, ki so bile določene februarja, pa za 4, 2 odstotka. Za 2, 4 odstotka bodo višje preživnine, določene ali dogovorjene marca, in za 0, 8 odstotka tiste, ki so bile določene aprila letos. Zadnja uskladitev pre- živnin je bila marca in je upoštevala rast življenjskih stroškov in plač od avgusta do vključno novembra lani. S sedanjo valorizacijo bodo preživnine usklajene z aprilsko ravnijo življenjskih stroškov, pri Čemer je upoštevana celotna rast življenjskih stroškov od novembra do vključno aprila. Predlagatelj povišanja meni, da zato, ker so se v tem obdobju plače nekoliko Intreje povečevale, kot so naraščali življenjski stroški, ni razloga, da ne bi mogli slediti zvišanju življenjskih stroškov v celoti. (K. N.) NOVA REVIJA / ZBORNIK Intelektualci kritično o naši prihodnosti Zelena luč za publikacijo Nove Revije LJUBLJANA - Dan pred praznikom dneva državnosti so na priložnostni tiskovni konferenci v Cankarjevem domu predstavili najnovejšo publikacijo Časopisnega in založniškega podjetja Nova revija z naslovom Slovenci in prihodnost. Gre za zbornik publicističnih prispevkov številnih vidnih slovenskih intelektualcev različnih interesov in duhovnih naravnanosti, ki razmišljajo o današnjem položaju slovenskega naroda in o njegovih perspektivah na kulturnem, gospodarskem, političnem, demografskem, etničnem, narodnostnoiden-tifikacijskem in vzgojnem področju. Po besedah glavnega urednika Nove revije Nika Grafenauerja je zbornik logično nadaljevanje obeh prelomnih številk Nove revije. Znamenita številka 57 se je spomladi 1987 zavzemala za slovenski nacionalni program, 95. številka z naslovom Samostojna Slovenija pa se je tri leta pozneje kljub nekaterim zadržkom in pomislekom posameznih piscev odkrito postavila na stran zahteve po samostojni državi. Avtorji zapisov spet kritično motrijo družbenopolitična dogajanja v naši državi, zato je zbornik, kot je v uvodu zapisal Niko Grafenauer, »poskus, da bi kritično pregledali svoj dosedanji položaj, hkrati pa otipali vse tiste njegove sestavine, ki ga (krizno) označujejo tako v odnosu do bližnje preteklosti kot prihodnosti«. Zbornik ne namerava ponovno izdelovati programa preživetja države in družbe, še manj postati vizionarska knjiga, bolj poskuša artikulirati prepotrebno zavest o na- rodovi eksistenci v nas samih, saj živimo v Času in dogajanjih, s katerimi ne moremo biti zadovoljni. Za' to se marsikateri izmed avtorjev tega zbornika sprašuje, v kolikšni meri so bile izpolnjene obljube naših politikov, gospodarstvenikov in ekonomistov, še bolj pa. kakšna je stopnja samoosnn-slitve Slovencev, kakšna je njegova etična drža, njegova kultura in pojmovanje kakovosti življenja, zato naj bi bi zbornik predvsem prispevek k večji moralni odgovornosti do lastne eksistence- Čeprav so k sodelovanju v zborniku že lani povabili veC kot 40 slovenskih izobražencev, je publikacija lahko izšla šele letos, ko je dobila subvencijo ministrstva za kulturo. Prejšnje ministrstvo zanjo namreC m našlo razumevanja. (M. T.) __AVSTRIJA Plebiscit o vstopu v ES siedi ’94 DUNAJ - Avstrijci bo-Qo najkasneje sredi prihodnjega leta na referendumu odločali o pristopu ■Avstrije v Evropsko skup-h°st. To je včeraj napovedal zvezni kancler franz Vranitzky. Termin )e utemeljil z najnovej-si®i izjavami vodečih Politikov Evropske skup-hosti, po katerih naj bi že s h januarjem leta 1995 v skupnost vstopili Avstrija, Finska, Norveška ® Švedska. Sodec po izjavi Vra-^ttzkega kot tudi politikov drugih strank refe-rendum o vstopu Avstrije V Evropsko skupnost ne o°do izvedli hkrati z dr-2avnozborskimi volit-Va®i, ki bodo prav tako leta 1994. Vranitzky je tu Pokazal jasno preferenco Za volitve jeseni kot to predvideva tudi ustava. . Po najnovejsih anketah )e odgovor na vprašanje, a t bodo Avstrijci glasovali za vstop v ES, se popolnoma odprt. Zago-vorniki pristopa so pred-Vs®m na Dunaju, na Tirolskem in na Predarl-skem, največ nasprot-Uikov pa je na Koroškem ru v Salzburgu. Vladna koalicija se je jasno izrekla za pristop, Haider-|?yr svobodnjaki so neko-uko korigirali svoje negativno stališče, Zelena al-ernativa pa je edina stranka, ki odklanja av-strijsko integracijo v Evropsko skupnost. DUNAJ / KONFERENCA OZN Resolucija o BiH sprejeta z veliko večino Zelena luč za sklepno izjavo? DUNAJ - Medtem ko je iz kroga organizatorjev Svetovne konference OZN o Človekovih pravicah glede težkega rojevanja sklepnega dokumenta bilo slišati spodbudno vest, da so vendarle uspeli do 95 odstotkov zaključili formulacijo uradnega papirja, so delegacije Konference islamskih držav (ICO) včeraj popoldne sprožile svoj poslednji poskus za u-veljavitev od njih inici-irane resolucije o Bosni in Hercegovini. Jedro resolucije je zahteva po ukinitvi embarga za orožje na-pram Bosni, zlasti Pakistan pa je v preteklih dneh naglašal, da bo podpora sklepnemu dokumentu konference odvisna od sprejema te resolucije. Predstavniki ICO so razpravo o resoluciji vnesli v plenarno zasedanje z namenom, da o resoluciji končno glasujejo. Govornik ICO je pri tem izpostavil, da gre vendarle z državo-cla-nico OZN, ki prvič po 2. svetovni vojni v Evropi postaja žrtev agresije in genocida. Za sprejem resolucije je bila potrebna dvotretjinska večina, glasovanje pa se je končalo z velikim presenečenjem, saj je kar 88 držav glasovalo za resolucijo - med njimi tudi Avstrija - 55 držav se je vzdržalo, proti pa je glasovala samo Rusija. Z veliko večino sprejeta resolucija bo postala uradni dokument Svetovne konference OZN, vendar ne bo stala v neposredni povezavi s sklepnim dokumentom, ki bo glavna točka na današnjem zadnjem dnevu Svetovne konfererence OZN o človekovih pravicah. Predstavniki ZDA so Se pred glasovanjem o islamski resoluciji napovedali, da sicer po novem (skupaj z Nemčijo) podpirajo ukinitev embarga proti Bosni, vendar v tem vprašanju ne mislijo podpreti resolucije islamskih držav na konferenci, ker naj bi o tem odločal Varnostni svet. V okviru včerajšnjega sporeda nedržavnih organizacij (NGO) pri dunajski konferenci OZN je potekala tudi »Svetovna konferenca religij za mir«. Predstavniki krščanstva, islama in buizma so pri tem izpostavili, da lahko svetovne religije z motivacijo svojih vernikov bistveno prispevajo k uresničevanju človekovih pravic in svetovnega miru. CELOVEC / TISKOVNA KONFERENCJQ2ETA JERAJA »Gospodarske odnose postaviti na višji nivo« Predlog za prosto trgovnisko cono - Manjšina kot most Ivan Lukan CELOVEC - Slovenija si želi nadaljnjo poglobitev »dobrih političnih odnosov« z Avstrijo, predvsem pa razširitev odnosov na gospodarskem področju. To je včeraj na tiskovni konferenci ob 2. obletnici samostojnosti Republike Slovenije izjavil slovenski generalni konzul v Celovcu, Jože Jeraj. Pogovora so se udeležili številni novinarji vseh vodilnih medijev na Koroškem, nekateri novinarji pa bodo na povabilo generalnega konzulata danes in jutri obiskali Slovenijo ter se med drugim tudi udeležili tudi otvoritve Grafičnega Bienala v Ljubljani. Generalni konzul Jeraj je - po obširnem prikazu položaja mlade slovenske države dve leti po njeni osamosvojitvi - predvsem obravnaval bilateralne odnose in pri tem poudaril, da si Slovenija pričakuje gospodarske odnose z Avstrijo na »višjem nivoju«. Menil je, da bi Avstrija kot Članica EFTA lahko veC prispevala pri učinkovitejši vključitvi Slovenije v evropski gospodarski prostor ter s tem v zvez dejal, da so sporazumi, ki jih je Slovenija v zadnjih mesecih sklenila z Evropsko skupnostjo, daljnosežnejši od tistih z državami EFTA, torej tudi z Avstrijo. Slovenski diplomat je na pogovoru z novinarji spomnil tudi na predlog Slovenije o sklenitvi bilateralne pogodbe o prosti trgovinski coni med obema državama, saj bi taka ureditev ne samo slovenskim proizvajalcem bolj odprla avstrijski trg, marveč pozitivno vplivala tudi na avstrijsko gospodarstvo. S tem v zvezi se je diplomatski zastopnik Slovenije na Koroškem tudi zavzel odpravo »kroničnega deficita« na področju zunanje trgovine. Avstrija da je edina država v srednji Evropi s katero ima Slovenija tozadevno negativno bilanco. Glede sodelovanja Slovenije s Koroško in tudi s Štajersko pa je generalni konzul Republike Slovenije v Celovcu menil, da možnosti tesnejšega sodelovanja zdaleč niso izčrpani ter da bi prav »regionalni politiki»na tem področju lahko marsikaj prispevali v korist obeh strani. V zvezi s slovensko narodnostno skupnostjo na Koroškem pa je poudaril željo Slovenije, da bi manjšina dejansko postala most med obema državama. Ta nivo danes Se ni dosežen, zato so prizadevanja v to smer tudi potrebna«, je dejal Jeraj. Zavzel je tudi zelo jasno stališče glede najnovejših restriktivnih ukrepov koroških šolskih oblasti v zvezi s sprejemanjem dijakov iz Slovenije na Slovenski gimnaziji in na Dvojezični trgovski akademiji v Celovcu ter izrazil svoje začudenje, da se je Avstrija odločila za tak korak, »saj bi prav slovenski absolventi bili zagotovo dobri ambasadorji za Avstrijo v Sloveniji. Za pojasnitev: Deželni šolski svet za Koroško je Slovenski gimnaziji ukazal, da ne sme veC sprejemati dijake, katerih starši ne živijo v Avstriji, trgovski akademije pa je bilo ukazano, da dijake iz Slovenije lahko sprejema šele tedaj, Ce število domačih dvojezičnih šolarjev znaša 31. Samo v tem slučaju se bi lahko v prvem letniku odprl drugi razred, katerega bi lahko obiskali tudi »dvojezični dijaki« iz Slovenije. Generalni konzul Slovenije v Celovcu Jože Jeraj. NOVICE Ministrica Johanna Dohnal: ofenziva pri otroškem varstvu DUNAJ - Ministrica za vprašanja žena je spet v ofenzivi Zdaj je Johanna Dhnal predstavila osnutek za nekakšno »državno pogodbo«, v kateri naj bi se avstrijske zvezne dežele obvezale za izgradnjo otroškega varstva. Gre na povečanje števila prostih mest v otroških vrtcih in jaslih ter temu ustrezno razširitev osebja. Cilj Dohnalove je, da bi v okviru otroškega varstva ahko oskrbovali 20 odstotkov otrok izpod treh let ter 85 odstotkov predšolskih otrok. Utanove otroškega varstva naj bi obratovale od poenedeljka do petka v Času od 7. do 18. ure. Potrebo po povečanju kapacitete vrtcev Dohnalova utemeljuje z velikim povpraševanjem, ke je postalo razvidno v okviru anket. Razbremenjene bi bile predvsem žene v poklucu. Izgradnja naj bi stala okoli 13 milijard šilingov. Ministrica je s svojim zakonskim osnutkom presenetila predstavnike zveznih dežel, ki so te dni bili pri pogajanjih s finančnim ministrom. Do jeseni naj bi zvezne dežele posredovale svoja stališča. Kancler Franz Vranitzky zahteva višje plače za rekrute DUNAJ - Zvezni kancler Franz Vranitzky nasprotuje predlogom Družbe oficirjev, ki se zaradi stopnjujočega nazadovanja vojaških obveznikov ter vse bolj priljubljene alternative - civilnega služenja vojaškega roka - skrbi za obstoj in efektivnost avstrijske vojske. Zato je Družba oficirje pred kratkim predlagala vojaško obveznost tudi za žene ter nesorazmerno podaljšanje roka civilne službe od (zdaj) 10 na 16 mesecev (vojaška služba: 8 mesecev). Vranitzky je namesto tega predlagal povišanje plaC za vojaške obveznike, kar bi vojski lahko spet vrnilo atraktivnost. Seel: za splošno srednjo šolo DUNAJ - Helmut Seel, referent avstrijsek socialdemokratske stranke za šolstvo, je ponovno predlagal uvedbo skupne srednje šole za vse 11- do 14-letne dijake. Socialdemokratski model skupne srednje šole naj bi nadomestil glavne šole ter spodnjo stopnjo gimnazij, izhajal naj bi iz enotnega učnega načrta ter preprečil socialno in po šolski tipi pogojene razlike v ozobraževanju. Šolski referent OVP Schäffer ta model odklanja, Ceš mnoge evropske dežele se medtem spet poslavljajo od zastarelega principa skupne šole. Pet let zaporne kazni CELOVEC - Porotniki na deželnem sodišču v Celovcu so včeraj obsodili 35-letnega Bojana Bi-dermana iz Krškega na pet let zaporne kazni zaradi bančnega ropa. Bidermann je 11. marca letos vdrl v slovensko Posojilnico v Velikovcu in oropal Sl.OOOšilingov. Storilec je sodbo sprejel ter izrazil željo, da kazen obsedi v Sloveniji. AVSTRIJA/PRIVATNI radio Tudi sindikat nasprotuje... Sporen zakonski osnutek DUNAJ - Ustavni odbor avstrijskega parlamenta je v torek zveCer z glasovi vladne koalicije ISPO in ÖVP) odobril osnutek zakona o regio-oalnem radiju. Predstav-®ki svobodnjaške, Libe-ralnega foruma in Zele-Om soglasno zavračajo ®adni osnutek ter ostro Mitizirajo odločitev vlad-nin strank, da v zvezi z vprašanjem zasebnega ra-opa niso privolile v ustanovitev parlamentarnega pododbora. Protestu proti zakon-s ornu osnutku za regip-n.alni radij o se je priklju-H tudi sindikat novinar- !pv Predsednika sin-oikata Franza Bauerja je noa z odločitvijo v ustavnem odboru postala ueverodstojna, saj so vo-aHni politiki v preteklosti zagotavljali, da bo do privatizacije elektronskih medijev lahko prišlo le ob vzporedni adapciji učinkovite zakonodaje o kartelih. O le-tej zdaj ni ne duha ne sluha, kritizira Bauer, vladni politiki pa namesto tega poskušajo z vso silo uveljaviti zakon o zasebnem regionalnem radiju, ki na ste-žaj odpira vrata v radijski svet obstoječim in prevladujočim založniškim koncernom. Sindikat je od vsega začetka nasprotoval takemu razvoju, ker ima Avstrija zdaj že v svetovnem merilu najvecjo medijsko koncentracijo. Bauer je prav tako kritiziral tudi dejstvo, da osnutek ne predvideva nobene ureditve za nekomercialne radijske postaje. X PRIREDITVE Petek, 25.6.1993 CELOVEC Na dvorišču Mohorjeve, 17.00 - gg. Rock ob meji; Radke Ri f ^ m^buiEu v Zgornjih utah (na prostem) 20.30 -premiera igre: »Munde« Le m Eitlerer}, nastopa graiska skupina SPD »Ra-®Se«, režija: Nuži Wieser; železna kapla V otroškem vrtcu, 9.00 -uutkovna predstava »To-Ba«; gostuje lutkovna upina »KOKI« iz Brežic, Pnreditelj: Slovenska prometna zveza; sentprimoz Otroški vrtec, 11.00 -bija«0Vna Predstava >>T°- Sobota, 26.6.1993 VELIKOVEC Strokovna kmetijska go- spodinska šola v Šentrupertu, 14.00 -Zaključna prireditev s kulturnim sporedom in igro »Priložnostni zdravnik« (Mo-liere-Vildrac) v režiji dekana Petra Stickra; BILCOVS Na travniku pred šolo, 19.30 - »Rock-Open Air Polet 1993«; SENTPRIMOZ Kulturni dom, 20.30 -Koncert »S pesmijo v poletje«, sodelujejo: MoPZ »VašCani pojo«, mešani pevski zbor in otroški zbor SPD »Danica»; RADISE Pri Kuncniku v Zgornjih Rutah, 20.30 - Ponovitev igre: »Munde« BISTRICA/PLIBERK Gostilna Leder, Ponikva, 18.00 - Lutkovno gledališče; r[ DANES V CELOVCU Koroška mladina vabi na 99. »Rock ob meji« Avtobusni prevoz iz Slovenije h CELOVEC - Koroška dijaška zveza in Mohorjeva založba prirejata danes, 25.junija 1993, ob 17.uri, na dvorišču Mohorjeve »99. Rock ob meji«. Ta mladinski rock-fes-tival naj bi nudil glasbeno nadarjenim dijakom oziroma mladim skupinam možnost, da se predstavijo širši javnosti, omogočil pa naj bi tudi sodelovanje in primerjavo, torej zdravo konkurenco z glasbeniki iz drugih kulturnih krogov oziroma držav. S tem, da zdaj prireja open-air, kjer sodelujejo skupine iz ravno teh različnih kulturnih krogov, naj bi se našle vzporednosti, drugačnosti, skratka - koncert naj bi med drugim doprinesel tudi k temu, da spoznava mladina, da je iz še toliko različnih nazorov nastala le ena mladina, ki ima skupne interese. Igrale bodo sledeče skupine: 4 Problem (Celovec), G.A.S. (Ljubljana), Trib (Celovec), Heavy les wan-ted (Ljubljana) in slovenski kantavtor Tomaž Domicelj. Na današnji koncert v Celovcu vozita tudi dva avtobvusa iz Ljubljane.Prvi se odpelje ob 9. uri iz Ljubljane (Plava Laguna), pristopite pa lahko ob 9.30 uri na avtobusni postaji v Kranju in ob 10. uri v TržiCu, drugi avtobus pa se odpelje iz Ljubljane ob 13. uri (Kongresni trg), je ob 13.30 v Kranju in ob 14. uri v TržiCu. Nasvidenje v Celovcu! DUNAJ / KONEC SODNIŠKE OBRAVNAVE AFERE NORICUM Oprostilna sodba Porotniki se niso sledili teoriji o državni zaroti - Samo Blecha obsojen DUNAJ - Fred Sino-watz, Leopold Gratz in Karl Blecha so na včerajšnji zaključni sodnjihski obravnavi tako imenovane afere Noricum bili v vseh glavnih točkah o-prošCeni obtožbe! Nekdanji vodilni socialdemokratski vladni politiki 80-ih let - zvezni kancler, zunanji minister in notranji minister - po oceni 12-lanskega porot-niskega senata - niso zavestno zameglevali in prikrivali ilegalne prodaje avstrijskih topov voj-skojoCemu se Iranu, ki jo je v letu 1985 izvedlo (takrat še) državno podjetje Noricum. Prav tako torej tudi niso krivi ogrožanja avstrijske nevtralnosti, so ugotovili porotniki. Samo bivši notranji minister Karl Blecha je bil - pogojno - obsojen na devet mesecev kazenskega zapora zaradi manipulacije in utajevanja bremenilnih dokumentov. V prvi reakciji je obsojeni nekdanji minister dejal, da gre za »pravosodno zmoto» ter brkati napovedal, da bo takoj sprožil prizivni postopek. Glede na glavne obtožbe pa se Blecha vidi - kot Sino-watz in Gratz - popolnoma rehabilitiranega. Z včerajšnjo sodbo je po treh mesecih bil končan eden izmed najbolj Spektakularnih sodnih procesov v 2. avstrijski republiki, ki je Avstrijo in njene politične predstavnike delil na dva tabora. SOKOLI sobota i Samstasi 26.6. ’93.19.30 BILČOVS/LUDMANNSDORF travnik pred šolo / Schulwiese Igor Schellander Eni so videli v postopku političen proces, pri katerem naj bi sodniki po Bivši minister Kori Blecha. kazenskopravnih kriterijih sodili o politišnem postopanju nekdanjih Članov avstrijske vlade, drugi pa so proces proti nekdanjim vodilnim politikom pojmovali kot pravičen postopek, ki naj bi konCno pokazal meje in posledice politične (ne) odgovornosti. V teku sodniške obravnave so pričali tudi vodilni današnji predstavniki Avstrije, med drugim zvezni predsednik Thomas Klestil, prav tako tudi ni manjkalo političnih intervencij (zvezni kancler Franz Vranitzky je na primer glasno podvomil o pristojnosti kazenskega sodišla, kadar gre za oceno političnega dela neke državne vlade- op. ured.). Tudi prve reakcije na izid procesa so bili temu ustreno različne. Kancler Vranitzky in predsednik državnega zbora Heinz Fischer (oba SPÖ) sta bila vesela nad oprostitvijo obtoženih ter izrazila njuno zadovoljstvo nad tem, da teorija o nekdanjem državnem kompletu ni bila vzdržana (Fischer) in da je zadeva Noricum s tem v glavnem razčiščena (Vranitzky), pravosodni referent ljudske stranke Graff pa je dejal, da je v teku procesa nastal vtis o dvojnem pravu - enem za navadne ljudi, in drugem za politike. Menil je še, da se je v javnosti medtem spremenilo vzdušje v prid obtoženim politikom. ŠENTJANŽ / V NEDELJO PREMIERA Drezanje v kamen ŠENTJANŽ - V prenovljeni stari šoli v Šentjanžu v Rožni dolini se že nekaj Časa pridno zbira mladež in skupaj z režiserjem Petrom Militarovim in ob pomoči koreografa Janeza MejaCa »študira« mladinsko igro »Drezanje v kamen«. Delo je že pred leti za radijsko izvedbo napisal zelo uspešen avtor Frane Puntar, odrsko priredbo je opravil Peter Militarov, za šentjanško uprizoritev pa je glasbo na novo napisal Urban Koder. Zgodba se plete ok- rog kamna, za katerega deklica v svoji nepokvarjeni otroški domišljiji pravi, da poje in govori (Ce le hoCe, a že dolgo noče), tega pa ji nihče ne verjame. Vsi se nekako norčujejo iz deklice in njenega kamna.... Čudovit svet otroške domišljije, podprt z liričnim besedilom, v katerega je avtor vključil tudi precej živ-Ijenski resnic za odrasle. Mladi igralci sodelujejo z veseljem. Predstava bo - sodec po vtisu pri vajah - zelo razgibana, polna Ču- dovitih glasbenih vložkov, premierna uprizoritev pa bo že prihodnjo nedeljo, 27. junija, ob 21.30 uri, na dvorišču stare šole v Šentjanžu v Rožu, torej na prostem. Že prihodnji torek bo šentjanška igralska skupina s to predstavo odpotovala na evropsko gledališko srečanje narodnih skupnosti na Sardinijo. Želimo ji veliko uspeha! Ne zamudite premiero gledališke predstave »Drezanje v kamen« in pripeljite s seboj svojo mladež. KULTURA Petek, 25.junija 1993 IZ TUJINE Film o življenju Bmcea Leeja PARIZ, LONDON, BERLIN - V evropskih kinodvoranah bodo začeli predvajati biografski film o življenju zvezde kung fuja Bmcea Leeja (1941-1973) z naslovom Dragon: The Bmce Lee Stoiy. Bmce Lee, hongkonsko-ameriški igralec, se je že kot deček prvič pojavil v hongkonskih akcijskih filmih, diplomiral je na vseučilišču v Washingtonu in zatem igral v Številnih televizijskih serijah. Prvič je imel pomembnejšo vlogo v filmih Marlowe 1.1969, zatem pa je podpisal petletno pogodbo in ustvaril vloge v Štirih filmih (Veliki gospodar, Roke Velikega zmaja, V zmajevem gnezdu, Na zmajevi poti), vloge, ki so ustvarile njegovo legendo. Leta 1973 so ga našli mrtvega v Se nepojasnjenih okoliščinah. Naslovno vlogo igra Jason Scott Lee, igralec kitajsko-havajskega rodu, za katerega pravijo, da ima govorico telesa neverjetno podobno portretirancu in da je v filmu torej pričakovati eksplozivnost Bmcea Leeja in jegovih borilnih veščin. V evropskih kinodvoranah pa Jasona Scotta Leeja lahko vidimo Se v enem filmu - Map of the Human Heart avstralskega režiserja Vincenta Warda, v katerem igra eskima, v mladosti ločenega od svoje sestre. Pravijo, da je ta vloga veliko zahtevnejša od prve. (V. R.) Rekord srhljivke o dinozavrih LOS ANGELES - V nedeljo je Columbia Pictures sporočila, da pričakuje od Schwarzeneggerjevega Last Action Hero bmto dobiček 15, 2 milijona dolarjev v prvem tednu predvajanja. Ta znesek pa bo gotovo presegel Jurassic Park, producenta Universal Pictures, ki je zaslužil v devetih dneh predvajanja 100 milijonov dolarjev. Jurassic Park, srhljivka o dinozavrih Ste-vena Spielberga, ki je dosegla rekord za prvi teden predvajanja, bo po vsej verjetnosti dosegla nov rekord v drugem tednu. Jurassic Park, ki je dosegel 100 milijonov dolarjev v soboto, po devetih dneh projekcij, je s tem presegel rekord, Id ga je prej imel Batman se vrača, film, ki je zaslužil 100 milijonov mark, kot je sporočil predstavnik studia Alan Sutton. Universal, ki je v lasti japonske Matsushita Electric Industrial Co. Ltd., je sprva načrtoval, da bo film ustvaril dobiček med 36 in 38 milijoni dolarjev v drugem tednu predvajanja, v nedeljo pa je Sutton povedal, da je napolnil blagajno med 118 in 120 milijoni dolarjev. Jurassic Park, ki je v prvem tednu predvajanja zaslužil bmto 50, 2 milijona dolarjev, je tako dosegel drugi rezultat in četrti rezultat po vrsti za prvi teden predvajanja. Batman se vrača se je uvrstil na drugo mesto po zaslužku za prvi teden predvajanja, saj so leta 1992 prodali vstopnic v vrednosti 47, 7 milijona dolarjev. Sledi mu izvirni Batman iz leta 1989, ki je takrat ustvaril 40, 5 milijona dolarjev. Četrto mesto zavzema Smrtonosno orožje 3, ki je zaslužil lani v prvem tednu predvajanja 33, 2 milijona dolarjev. Sid Ganis, predsednik marketinga in distribucije pri Columbia Pictures, ni mogel skriti svojega srečnega obraza ob rezultatih Last Action Hero. Čeprav so drugi vodilni predstavniki Columbie za ta film napovedovali 20 milijonov bmto dobička v prvem tednu predvajanja, je Ganis vztrajal, da so za studio rezultati razveseljivi. Columbia je last japonske Sony Corporation. Snemanje filma Last Action Hero, v katerem nastopa Schwarzenegger kot zvezdnik v filmu v filmu, je stalo med 70 do 80 milijonov dolarjev. Last Action Hero in Jurassic Park sta najdražja filma v letošnjem letu, zaradi česar je vladalo zelo veliko zanimanje, ah bosta povrnila stroške. Za Universal, ki je prvotno napovedoval, da bo Jurassic Park stal 56 milijonov dolarjev, veliko manj, kot so ocenjevah drugod, se bodo ta vlaganja očitno Se kako splačala. Čeprav bi prihodke od prvega tedna predvajanja v višini 15, 2 milijona za večino filmov že imeli za zelo dober rezultat, je to ne manjše razočaranje za Last Action Hero. Ganis je zato naštel celo vrsto drugih filmov, ki so začeli podobno in pozneje dosegli 100 milijonov dolarjev. »Dvojčka sta se na primer začela z 11, 1 milijona dolarjev prihodka v prvem tednu, končni rezultat pa je znašal 112 milijonov dolarjev,« je omenil ob enem prejšnjih Schwarzeneggerjevih filmov. Tudi Hook se je začel s 13, 5 milijona in končal pri 113 milijonih. »Iz tega lahko sklepate, da smo dobra družba,« je sklenil. (L. A., Reuter) Amie v vlogi križarja HOLLYWOOD - Paul Verhoeven, nizozemski režiser, ki od svojega filma Robocop (1987) snema izključno v ZDA (njegov Prvinski nagon po Številu gledalcev v Sloveniji zaseda prvo mesto na letošnji lestvici), pripravlja spektakularno ekranizacijo križarskih vojn. V filmu The Crusades bo nastopil megazvezdnik Arnold Schwarzenegger, ki je igral glavno vlogo že v Popolnem spominu (Total Recall, 1990), Verhoeveno-vem predzadnjem filmu. Gre za projekt, ki ga je Verhoeven najavil že kmalu po končanem snemanju Prvinskega nagona. »To ne bo čisti akcijski film, temveč bolj zgodovinski spektakel o križarjih,« je o filmu povedal Schwarzenegger. »Precej nasilen bo, kajti tudi križarske vojne so bile takšne. Vojščakov tistega časa pač ni mogoče prikazati kot otroške varuške.« Obdobje križarskih vojn obsega čas od 1095 do 1291, skupaj jih je bilo sedem, zaenkrat pa se ne vemo, katero od njih bo obravnaval Verhoevenov film. Mimogrede, glede na pomembnost križarskih vojn za zgodovino srednjega veka je današnje stališče matere Cerkve do te teme prav nenavadno. Ce npr. vzamemo v roke Zgodovino cerkve, 2. del (546 strani, izšla pri Družim, Ljubljana 1991), ki obsega srednji vek (čas med leti 600 in 1500), v njej - verjemite ali ne - ne boste našli poglavja (ali vsaj podpoglavja), posvečenega križarskim vojnam. Teh ni niti v kazalu in morate uporabiti indeks, če si želite prebrati kar koli o njih. Ce pomislimo na izredno izčrpnost prvega dela Zgodovine cerkve, je tolikšna molčečnost v zvezi s tako fascinantno temo še bolj zanimiva. Gre za podobno nelagodje, s kakršnim imamo opravka, kadar je obravnave deležna dejavnost inkvizicije, le da se na križarske vojne še dodatno (neprijetno) navezuje vloga Cerkve kot institucije pri nasilnem zatrtju templarskega reda. V svojem času pa je ta fenomen vzbujal neverjetno gorečnost. Sv. Bernard iz Clairvauxa (u. 1153), ki je tem-plarjem dal redovno pravilo, je množice kristjanov spravljal v skorajda mističen zanos, ko je pridigal o vojni za vero kot vohunski kombinaciji askeze in molitve ter opisoval osvojitev Jeruzalema, kjer so križarji uprizorih takšen pokol, da so do kolen bredli v krvi (dobesedno). Verjetno je malo režiserjev, ki bi hib sposobni tako brezkompromisno prikazati tisti čas, kot prav Paul Verhoeven - spomnimo se le na njegovo prejšnjo zgodovinsko fresko z naslovom Meso in kri (-Flesh + Blood) iz leta 1985, ki obravnava čas zrele renesanse. (I.K.) i ANKETA / PROMOCIJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI V SVETU (1) Poti in stranpoti uveljavljanja slovenske pisane besede Tone Pavček: Najti nove Ijudj in nova pota Najbrž velja, kot je zmeraj veljalo in česar gesli Evropa zdaj! ali V Evropi je naše mesto! nista menjali, da je najpoprej treba bivati v sebi, da bi lahko živel tudi zunaj. Z drugimi besedami bi se reklo, da je potrebno vrednosti imeti in seveda takšne, ki bi bile tudi zunaj priznane kot vrednosti. A ne manj kot je težka pot k ustvarjeni vrednosti, je težka in trnova tudi pot prehajanja vrednosti določenega jezika v druga duhovna območja. Vprašanj je mnogo, a še več ovir in nerazumevanja, še zlasti za tako imenovani veliki svet velikih kultur, ki se kot mogočni Ošabniki zadovoljujejo s svojim, ki svoj duhovni in kulturni imperiah-zem raje širijo kot pa sprejemajo duhovne vrednote iz tako nepomembnih okolij kot so mali in nezgodovinski narodi. Resnica je, da smo Slovenci za svet bolj malo zanimivi, pa četudi se tisti redki, ki poznajo vsaj malo duhovne potenciale in dela naših piscev, slikarjev, glasbenikov, čudijo naši moči in ustvarjalnosti. A čudo do čudenja: zanimanje za nas ni odvisno od tega čudenja. Zmeraj bo v orbiti zanimanja mnogo bolj kakršna koli literatura velikih kot še tako doveško pristna, ima-ginadjska pesem malih, katerih še državo skoraj po pravilu zamenjujejo in jim je njihov jezik neskončno bolj tuj kot španska vas. Res je: tako je bilo od nekdaj in s tem se je treba sprijazniti. To pa kajpak ne pomeni vnaprajšnje vdaje, držanja križem rok in jalovega vzdihovanja o krivičnosti sveta. Ce je slovenski jezik - domovina Slovencev in po zaslugi književnosti naroda in politična identiteta - še tako na obdobju jezikovnih oceanov, je v njem toliko žlahtno človeškega, toliko v bolečini izsanjanih dragotin, toliko pretresljivih zgodb in toliko ustvarjalne moči, da šumi čez rob domače posode. Od tod tudi najbrž upravičena pričakovanja, da bo to šumenje zanimivo tudi za druge in nenehna zavestna skrb pomagati najboljšemu domačemu, da se udomi tudi v tujih jezikih, v hišah tuje biti. Prizadevanja za prodor slovenske književnosti v svet so zadnjega pol stoletja doživljala plime in oseke, mnogo načelne podpore s strani uradnih forumov in malo načrtnega dela, mnogo iniciativ posameznikov, pisateljskega društva, prijateljev slovenščine in slovenske književnosti po svetu in - priznajmo - še kaj zavidljivo veliko število prevedenih knjig v tuje jezike. Nekaj te- ga smo počeli (prevajali) sami doma, in to je, kakor po pravilu, ostajalo brez pravega haska in odmeva, nekaj je šlo v svet s sveto zagnanostjo izdajanja revije Le livre slovene pri Društvu slovenskih pisateljev, nemalo avtorjev pa se je zavihtelo v nove razsežnosti duha nekako zgolj s svojo močjo, s svojo besedo, s svojo živo aktualnostjo. To velja še zlasti za kratek čas izjemne, res velike pozornosti Sloveniji in vsemu slovenskemu, ko smo bili za svet zanimiva politična in antisocialistična paradigma, ko je bila Slovenija prostor za druženje oporečnikov vzhoda ne samo v Vilenici, ko je bil pravzaprav slovenski primer nekakšen prototip prihodnjega razvezovanja in razpadanje totalitarizma in je v tem znamenju bila še kako zanimiva - tudi s svojim moralno političnim zanosom - tudi slovenska književnost. Cas tega zanimanja za nas je sorazmerno hitro minil, starih zvez in možnosti pa, žal, nismo znali prav zadržati. Celo več: kdovečemu krnimo blejsko Penklubovsko srečanje in Vilenico? A to sodi že spet v poglavje, kaj Slovenci počnemo sami s seboj. A ne glede na to, takega mednarodnega zanimanja za Slovenijo in njeno književnost najbrž ne bomo več doživeli. Podobno je odpadlo tudi nekakšno »državno« prevajanje naših knjig na vzhodu za »seznanjanje z deli bratskih socialističnih držav«. Čeprav je tudi na tej polobli v zadnjem desetletju izšlo nemalo takega, kar ni bilo ne tu ne tam na spiskih pravo- Aleš Debeljak: Skratka, nezorana ledina Položaj slovenskih pisateljev in založnikov v Evropi in svetu se je z osamosvojitvijo Slovenije spremenil. Kako, smo vprašali pesnika Toneta Pavčka, dolgoletnega urednika La Livre Slovene, pesnika Aleša Debeljaka, M si je sam utrl pot tako v angloameriškem kot v vzhodnoevropskem kulturnem prostoru, Marka Kravosa, v Trstu živečega Slovenca, ki je sicer pesnik, vendar je tokrat spregovoril predvsem kot založnik in Lojzeta Wieserja, Slovenskega založnika iz Celovca. Njihove izkušnje si lahko preberete danes in v nedeljo. vernosti. Pri tem nam nista bili nikoli v nikakršno pomoč ne Zveza pisateljev Jugoslavije ne Jugoslovanska avtorska agencija. Navadili smo se zase delati sami. Danes se mi zde stvari take, kot so zmeraj bile, le zaradi že mnogih prevodov ugodnejše. Potrebno je mnogo vztrajnega in lepega dela za dobre prevode. Negovati stara znanstva in dosedanjim prevajalcem slovenske književnosti iskati naslednike. Tu so izredno pomembne prijateljske vezi, navdušenje, sodelovanje, jezikovna izpolnjevanja, obveščanje o novostih itd itd. Vsekakor bodo nove generacije morale najti nove ljudi in nova pota za pot svojim knjigam v svet in sodeč po uspešnih primerih Šalamuna ali Debeljaka se prav pri njiju lahko zgledujejo. A ne nazadnje: tudi država sama, ki ima vse več opravka s seboj in svojimi aferami kot s kurjavo, bo morala svoje predstavljanje kjerkoli v tujini bogatiti z resničnimi vrednostmi, ne nazadnje z dobro slovensko knjigo in njenim avtorjem. Takih, ki to zares so in zato lahko bivajo tudi zunaj svojega jezika, pa na Slovenskem ni malo. In četudi slovenska književnost ne bo nikoli svetovna, gre lahko, bogata in ne bahata, v svet in po svetu. Za povečano prisotnost slovenske književnosti v svetu obstajata poleg kvalitete posameznih umetnin dva social-no-kulturna razloga: prvič, osebna zavzetost tistih pisateljev, ki nenehno objavljajo in potujejo, je danes bolj kot v preteklosti nujni pogoj za predstavitev ustvarjalnosti. Sodobni pisatelj mora namreč svoje literarno delo podpirati tudi z osebno prisotnostjo na različnih javnih forumih, simpozijih, predstavitvah. Tak je pač imperativ časa, ki mu vladajo množični mediji. Drugič, desetdnevna vojna v Sloveniji in sedanje prelivanje krvi na Balkanu sta pomagala postaviti slovensko identiteto na svetovni zemljevid. Slovenci imamo dovolj dobrih in v svetu že tako ali drugače znanih pisateljev (Drago Jančar, Tomaž Šalamun, Boris Pahor, Boris A. Novak in tako dalje), da bomo na tem zemljevidu bržkone tudi ostali. Aktualni gostje v svetu pa smo danes tudi zato, ker zaradi posebne tradicije in zgodovine ponujamo nek značilen, morda bolj pesimističen, a vedno eksistencialno utemeljen pogled na svet. Kar se mene tiče, sem se izšolal v Sloveniji in Ameriki. Zato poskušam vzpostavljati most med obema deželama. Treba je seveda vedeti, da je v Ameriko težko prodreti, ker hočejo tam uspeti vsi. Tekma je ostra. Glede na dosedanjo popolno, obupno anonimnost nam to pravzaprav presenetljivo dobro uspeva. Ovire so namreč velikanske. Ne samo, da ne govorimo univerzalnega jezika znanosti ali teorije, ki je povsod isti, ampak tudi nikakršnih od prej obstoječih referenc nimamo. Srbi, Hrvati, Makedonci, Danci, Finci: vrsta malih, z nami primerljivih narodov, že dolga leta ponuja množico svojih pisateljev, Slovenci pa nismo za svojo književnost naredili takorekoč ničesar. Tudi na nekdanjo politično emigracijo se pri sedanjih prodorih ni mogoče opreti, saj - drugače kot druge emigrantske skupnosti iz vzhodne Evrope - niso poskrbeli za prevajanje slovenskih pisateljev. Razumem, da jim ni dišalo predstaviti katerega od modemih povojnih pesnikov. Morda so mislili, da so bili »tako ali tako vsi komunisti«. Problem je žal v tem, a npr. tudi za Franceta Balantiča nišo naredili niče- sar. Skratka, nezorana ledina: s tem se soočamo, ko prodiramo v tujino. Kar pa se tiče pesništva, kar je moja temeljna vo-kacija, trdim, da so slovenski pesniki v revijalnih publikacijah in knjižnih antologijah razmeroma veliko prisotni. Začenjamo objavljati tudi samostojne knjige. Iz osebne izkušnje vem, da se razen na Tomaža Šalamuna ne morem opreti na nobenega drugega slovenskega pesnika, ki bi ga v Ameriki poznali. Prav zaradi tega sem se odločil, da me ne bo zanimala le lastna poezija. Konec koncev ne gre za posamezno knjigo, ampak za predstavitev nekega zgodovinskega izkustva, neke širše eksistencialne in nacionalne mentalitete. Zal pa nimamo nikakršne antologije slovenskih pesmi v angleščini. Tako sem pripravil »Prisoners of Freedom,« antologijo slovenske poezije po drugi svetovni vojni, z obsežno študijo, ki pojasnjuje »rojstvo nacije iz duha pesmi«. Potreba po taki antologiji je za slovensko književno, s tem pa za nacionalno identiteto izredno velika. Do sedaj smo bili namreč vedno predstavljeni kot del jugoslovanske poezije, z zelo omejenim obsegom in docela neustrezno. Z antologijo »Shifting Bor-ders: East European Poe-tries in the Eighties«, ki je izšla marca letos, v njej pa sem pripravil posebne izbore iz srbske, hrvaške in slovenske poezije s spremnimi študijami, smo slovenski pesniki obravnavani samostojno. Seveda je najtežje predstavljati poezijo, zaradi specifike jezika. Prav zaradi jezikovnih ovir se mi zdijo dosežki slovenske poezije v mednarodni areni v primerjavi z drugimi umetniškimi praksami morda celo večji, saj mora poezija preskočiti veliko več ovir. Vendar pa je po drugi strani pesniška antologija na voljo več let, medtem ko so na primer bolj medijsko privlačne umetnosti odvisne od trenutne situacije. Zato je investicija energije in časa v literaturo po mojem zelo dobra dolgoročna naložba. Književne ideje sicer res le počasi pronicajo v zavest, vendar je njihovo učinkovanje mnogo daljše, knjige ostanejo v knjižnicah, postanejo sestavni del univerzitetnega študija, in ta- ko dalje. Glede na katastrofalno odsotnost kakršne koli kontinuitete pri prevodih v tuje jezike, je mogoče zlahka reči, da smo danes šele na začetku predstavljanja slovenske literature v tujini-Vendar imamo vse možnosti za hitro rast. Železo pa je treba kovati, dokler je vroče. Zato je ravno zdaj, v tem obdobju, ko so žarometi svetovne javnosti še usmerjeni v nas del Evrope, treba pohiteti pri sistematicnL profesionalni in strokovni predstavitvi slovenske luterature. To pa je mogoče vsaj deloma doseči z ustanovitvijo »Inštituta za moderno književnost«, ki se bo v celoti posvečal promociji naše literature, skrbel za prevajalce, gradil bazo podatkov o objavah v tujini, predstavljal avtorje in pomagal privabiti nove, mlade prevajalce. Pri prevajalcih imamo namreč silno zahtevno delo, saj je slovenščina tržno nezanimiva, zato je treba prevajalce posebej motivirati in z njimi osebno delati-Pobuda za Inštitut je že izdelana, na Ministrstvu za kulturo zamisel podpirajo, potrebno pa je še dr-žavno-politično soglasje o nujnosti take ustanove. Pri tem ne govorim na pamet. Pobuda je nastala po vzoru Kataloncev, ki s takim institutom že vrsto let z državno (finančno in logistično) podporo uveljavlja svojo književnost v svetu. Vedno radi iščemo vzore pri Evropi: Nemci in Britanci s svojimi kulturnimi centri (Goethe Institut, The British Council) že vrsto let vneto sofinancirajo tiskanje knjig svojih avtorjev v tujih jezikih, vlagajo sredstva v šolanje prevajalcev, skrbijo za medijsko promocijo posameznih del, in tako dalje. Ne vidim razloga, da jih ne bi posnemali-Zelo težko me bo namreč prepričati, da obstaja specifično slovensko gospodarstvo, s katerim bi se Slovenija kot posebna, samostojna in individualno razpoznavna država predstavila v svetu. Vsekakor pa imamo specifično književnost, ki je nosilka nacionalne identitete. država pri pisanju posameznih literarnih umetnin seveda ne more sodelovati. Brez dvoma pa lahko z večjim kosom finančne pogače pomembo vpliva na predstavitev teh literarnih umetnin v svetu. Nova plošča Miladojke Youneed LJUBLJANA - Močno sonce, bučna glasba, polni lokali, steklenice piva na mizah, vse je že na svojem mestu, kot se za petje v Ljubljani spodobi. Vse je bilo na svojem mestu tudi v torek, 22. junija v Trnovem, kjer je bil na vročem popoldanskem soncu pred lokalom Sax Pub veliki popoldanski Zur. Zur in udarna glasba sta bila v čast ali, bolje, zaradi novega albuma Li-berta Bloo skupine Mi-ladojka Youneed. Skupina ni radikalno spre- menila svojega glasbenega stila, zato si lahko vsak njen oboževalec ali celo samo bežni poznavalec že ob prvih taktih reče: »Da, to so oni, to je Miladojka.« Na albumu je, kot pravijo člani skupine, trendovsko najaktualnejša kombinacija stilov, prežeta z izkušnjo jazz corea in new wavea ter obogatena s produkcijsko inovativnostjo. Pesmi imajo izrazito sodobno vsebino, skratka, album Liberia Bloo sodi, trdi skupina sama, med glasbene izdelke na najvišji svetovni kakovostni ravni. Koncertna turneja skupine Miladojka Youneed in promocija novega albuma se bo začela ob koncu junija. Prvi nastop bo, kot se za vroče poletje spodobi, v portoroškem avditoriju. (T. L., foto: J. S. /TRIO) Pop delavnica letos v Sežani SEŽANA - V soboto, 26. junija bo v sežanski diskoteki Titanic letošnja Pop delavnica, osrednja pop-rockovska prireditev na Slovenskem. V tekmovalnem programu, ki ga bosta prenašala Radio in TV Slovenija, bodo po vrsti nastopili naslednji izvajal- ci: Dominik Kozarič, Ih" ša, Spin, Irena Jalšovec-Regina, Miha Stabej, Rdeči baron, Jan Plestenjak, Mika, Društvo mrtvih pesnikov, Agropop, Sank rock, Alenka Vidrih & Rose, Pavle Ka-vec & Prijatelji, Don Mentony Band, Amadeus in Avtomobili. Šestnajst skladb se b° potegovalo za nagrado občinstva (100.000 tolarjev z žirijami radijskm postaj) in nagrado strokovne žirije (200.000 tolarjev), ki jo letos sestavljajo Dečo Žgur, Prl' mož Kališnik in Janez Bončina. Pop delavnico ’93 bosta vodila klobucnika Meta Ornik in Rober Bogataj. (T. D. V.) KULTURA Petek, 25 junija 1993 LIKOVNA UMETNOST Ponovno odkritje Vanda Straka Moderna galerija in založba Nova revija sta skupaj izdali knjigo Franceta Kralja Kralj Matjaž, poleg nje pa je kot komentar izšla še knjiga Igor Kranjc o dveh kraljih - o Kralju Matjažu in Francetu Kralju. Knjiga Igorja Kranjca je izšla v treh jezikih (slovenskem, nemškem in angleškem), trojezicen pa je tudi natis slovenske ljudske pesmi Kralj Matjaž. Knjiga Franceta Kralja, ki je prvič izšla leta 1921, je po dvainsedemdesetih letih doživela svoj ponatis. Poleg izida knjige je Modema galerija pripravila tudi razstavo originalnih risb tega ekspresionističnega umetnika, ki bodo do konca poletja na ogled v prostorih Moderne galerije v okviru stalne kiparske in slikarske zbirke. Pred poslopjem Univerze v Ljubljani pa so odkrili Kraljevo skulpturo z naslovom Evropa, iz leta 1955. France Kralj, umetnik, ki se je izražal na vseh likovnih področjih, je bil rojen leta 1895 v Zagorici, študiral pa je na kiparskem oddelku dunajske Akademie der bildenen Kunste. Umetniška ustvarjalnost Franceta Kralja je bila razpeta med miselna razglabljanja, mistiko in poetičnost, hkrati pa je bila vkoreninjena v Iju-skem izročilu. Originalne risbe so bile prvič predstavljene v Jakopičevem paviljonu na 19. umetniški razstavi, ki je bila gotovo ena ključnih razstav v 20. letih tega stoletja. Ekspresionistična ilustracija, kamor sodi tudi Kraljev Kralj Matjaž, je bila v Času svojega nastanka v slovenskih tiskarnah in založbah neznanka, zato ni Čudno, da so v vezavi prve izdaje knjige celo napačno vstavili ilustracijo. Kralj Matjaž, piše Igor Kranjc,«je značilna ekspresionistična li-vre d’art, vsebinsko oprta na ljudsko miti-Cnost, v celovit oblikovni koncept so vključeni tudi predelani elementi ljudske dekorati-vnosti, transformirani v smislu znakovnega slovarja.« Umetnik se je v ilustracijah in vinjetah trudil Čimbolj približati literarni vsebini slovenske ljudske pesmi o Kralju Matjažu. Pandur - zvezda italijanskega časopisa TRST - Tržaški II Piccolo je 19. junija skoraj celotno kulturno stran posvetil slovenski gledališki osebnosti Tomaža Pandurja in njegovemu gledališču. V članku z naslovom Angeli nad Mariborom in v intervjuju, ki ga je naslovil Mi, živeči v snu, pregnani v realnost, kritik Roberto Canziani, ki si je v Mariboru ogledal La Divino commedio, govori o genialni, vizionarski odrski postavitvi Tomaža Pandurja. Canziani govori o dogodku, ki ni le predstava, ki pa ga je potrebno videti v kraju nastanka, se pravi v Mariboru, kjer je mestno gledališče pred Pandurjevim prihodom živelo precej provincialno, nevznemirljivo. V intervjuju je Pandur na vprašanje, kako mu uspeva, da še vedno dela z ustvarjalci iz Srbije, Hrvaške in Makedonije, med drugim povedal, da to namerava poCeti tudi v prihodnje, Čeprav je to sodelovanje v oCeh mnogih označeno za škandalozno. Roberto Canziani poudarja, da ima Pandur tako talent kot tudi lepe ambicije in se ne boji izziva veličine, ne Dantejeve ne gledališke. (J. P.) Tomaž Pandur v II Piccolu M Ta fmm WVH mSBSBmB ,"V |K Velika premija leta 1957: Henri - Georges Adam Drugi mednarodni grafični bienale leta 1957 je pokazal, da si Ljubljana utrjuje status mednarodnega grafičnega centra in da se ji je posrečilo željo izpred dveh let spremeniti v neizpodbitno dejstvo. Razstave se je udeležilo skoraj sto avtorjev vec kot dve leti prej (natančno 254 umetnikov iz devetnajstih držav), kar je dalo organizatorjem upanje, da ideal, ki so si ga zastavili - namreč zajeti vse žive in umetniško plodne smeri v svetu, in to z najboljšimi deli njihovih najvidnejših predstavnikov - ni vec tako oddaljen. Drugi bienale je jasneje kot prvi pokazal, da gre razvoj grafike v smer abstrakcije, žirija pa je z veliko premijo nagradila Francoza Henrija-Ge-orgesa Adama in s tem dala priznanje radikalnim težjam v sodobni umetnosti. Henri-Georges Adam se je rodil leta 1904 v Parizu v zlatarski družini in umrl leta 1967 v bretonskem mestecu Perros-Gu-irec. Bil je risar in slikar samouk, leta 1934 pa se je lotil grafike Cez štiri leta že prejel prvo nagrado za svoje jedkanice. V štiridesetih letih je prijateljeval in delal s Picassom; takrat se je preusmeril v kiparstvo in izdelavo tapiserij, ne da bi se seveda odpovedal grafiki. V sprejemni dvorani Cankarjevega doma je Adamovo grafično delo predstavljeno s petimi grafičnimi listi iz let od 1952 do 1956, ki jasno pričajo o samosvojem in nemirnem umetnikovem duhu. Tehnike od leta 1940 ni spreminjal, vseskozi je ostal upornik, ki je odklanjal tako umetnostne kot družbene norme. Po letu 1940 prevladuje v njegovi umetnosti skrb za formo, kar lahko povežemo z njegovim navdušenjem za kiparstvo in arhitekturo. V grafiki ostaja zvest obdelavi bakra, ki ga največkrat najprej zreže, da ustvari oblike, potem pa ga obdeluje z rezkalom. Ploskve načrtno obdela z dolgimi vrezi, ki jih sekajo drugi vre- zi. Ta intenzivna obdelava matrice govori o neizmerni potrpežljivosti in silni energiji. Umetnik gledalčevemu oCesu skoraj ne dovoljuje počitka; to se le tu pa tam lahko spočije na sivih površinah, ki nastanejo iz nei-zglajenega bakra, Cigar hrapavost umetnik pove- čuje s smirkovim papirjem. Z gotovostjo lahko reCemo, da je Adam z rezanjem plošC na želene oblike osvobodil grafiko konvencionalnega štirikotnega okvira, belo površino grafičnega polja pa napolnil z dinamičnimi oblikami svojega Časa. Breda Škrjanec IZ TUJINE Umrla Ingeborg Weber-Kellermann MARBURG - V Marburgu je v 75. letu starosti umrla Ingeborg Weber-Kellermann, ena najpomembnejših etnologinj svojega Časa. Področje njenega raziskovanja je bil predvsem vsakdanji način življenja. Ukvarjala se je s »preprostim življenjem« v 19. stoletju, po drugi svetovni vojni pa tudi s sodobnostjo, ki jo je umestila v socialnozgodovinske okvire. V Nemčiji je utemeljila etnologijo vsakdanjega življenja, njene knjige Družina, Vzgoja, Velikonočni praznik, Življenje na podeželju v 19. stoletju in Življenje žensk v 19. stoletju pa so bile in so še prave uspešnice, ki se na knjižne police in v uCne programe umeščajo kot standardna dela socialne zgodovine in etnologije. S svojim literarnim temperamentom je že zgodaj presegla suhoparne okvire akademskega raziskovanja in opisovanja. Njene knjige se berejo kot literatura, Čeprav upoštevajo prav vse zahteve znanstvenega pisanja. Leta 1960 je na marburški univerzi dobila asistentsko mesto, leta 1968 pa so jo nastavili kot profesorico. Veliko je objavljala tudi v številnih revijah in Časopisih, ki niso namenjeni le ozki strokovni javnosti, kot korak naprej od svojih s slikovnim gradivom bogato opremljenih knjig pa je kmalu našla pot do televizije kot medija, ki lahko posreduje informacije v vsej njihovi celovitosti. Ingeborg Weber-Kellermann je bila urbana pisateljica, ki je snov za svoje knjige Črpala iz znanstvenega raziskovanja, iz dela na univerzi. Njena knjiga Družina sodi med najpomembnejše etnološke in socialnozgodovinske dosežke 20. stoletja. Posnela je vec kot 40 filmov o nemški etnologiji, mnoge med njimi tudi z aktualno tematiko (npr. življenjske razmereTurkov, ko se z dela v tujini vrnejo v domovino). Ingeborg Weber-Kellermann je raziskovala tudi v Vzhodni Evropi in deželah nekdanje Jugoslavije. Na berlinski univerzi je leta 1942 doktorirala na temo slavonske vasi, pozneje pa se je osredotočila predvsem na področje Romunije in Madžarske. Po drugi svetovni vojni je do leta 1960 delovala v vzhodnoberlinskem inštitutu za narodopisje pri Vzhodnonemški akademiji znanosti, kamor jo je poklical njen nekdanji profesor Adolf Spamer. V Marburgu je z Ger-hardom Heilfurthom ustanovila Institut za srednjeevropske etnološke študije. S svojimi študenti je organizirala veliko razstav, ki so prispevale k popularizaciji etnološke vede. Najpomembnejši med njimi sta Igrače meščanske dobe in Pri malih marburških meščanih. Med svojimi raziskovanji južnoevropskih področij je razvila koncept »medetniCnih odnosov«, izhajajočih iz vsakodnevnih stikov različnih etničnih skupin, ki so med seboj enakopravne in enakovredne. Za svoje delo je prejela veC nagrad in priznanj, med drugim madžarsko odlikovanje Pro Cultura Hungaria, leta 1985 pa jo je he-senski premier odlikoval z medaljo Wilhelma Leuschnerja. (A. K.) ZNANJE Petek, 25.junija 1993 NOVICE SOCIOLOGIJA / TE2AVE Z UVELJAVLJANJEM STRPNEGA ETNIČNEGA PLURALIZMA Raziskovalec z univerze v industriji LONDON - Paul Robinson, specialist za robotiko z Univerze v Plymouthu, je prvi britanski raziskovalec, ki se je odločil sodelovati v vladnem programu, s pomočjo katerega naj bi ljudje iz akademskili ustanov spoznali razmere v industriji. Za Sest mesecev bo delal v newcastelski družbi Robot Simulation. Namen programa, ki so si ga zamislili v Ministrstvu za trgovino in industrijo, je zmanjševanje razkoraka med univerzami in zasebnimi podjetji. Program so organizirali strokovnjaki Cranfieldskega tehnološkega instituta. Izmenjava naj bi koristila obema stranema: podjetja s svojevrstnimi težavami si bodo lahko pomagala z znanjem univerzitetnih strokovnjakov, tem pa se bo ponudila priložnost, da se spoprimejo s praktičnimi problemi. Snovalci programa tudi upajo, da bodo imeli ljudje z univerz po vrnitvi v svoje slonokoščene stolpe veC razumevanja za potrebe industrije in neizprosne pritiske trgovcev. »Pomembno je, da imajo ti ljudje vpliv na razvojno politiko in uCne naCrte na univerzah,« pravijo v Ganfield-skem tehnološkem inštitutu. Robinson meni, da bi morali strokovnjaki, ki razmišljajo o vključitvi v program, izbirati predvsem med manjšimi podjetji. »Zelo mi je všeč tukaj. Moje delo cenijo že od vsega začetka,« dodaja Robinson. »V podjetjih - in Se posebej v manjših družbah, ki se ukvarjajo z visoko tehnologijo - je precej ustvarjalne svobode. Pomanjkanje birokracije pa je zame po dolgih letih dela z uradniki na univerzi prav poživljajoče.« Doslej je Robinson edini, ki se mu je posrečilo vključiti v program, dva univerzitetna raziskovalca pa sta Se v postopku. Na razpis se je prijavilo le pet ljudi. Zamisel je sicer všeč tako vodstvom univerz kot znanstvenikom iz industrije. »Program se zdi odličen,« meni John Cadogan, ki je do nedavne upokojitve delal za British Petroleum. »Zadeva se seveda ne bi smela izroditi v nekakšne počitnice. Tem ljudem je treba dati pravo delo in pravo industrijsko plaCo.« Tom Inch, tajnik Kraljevega kemijskega društva, pa pravi: »Seznanjanje univerzitetnih krogov s hitrimi spremembami v industriji je gotovo smiselno.« Vseeno je nekoliko zadržan, ker bi po njegovem mnenju lahko prišlo do zapletov, ce bi v tovarne poslali zares dobre ljudi in bi ti potem tam želeli ostati, a jim univerze tega ne bi dopustile. John Mulvey iz združenja Save British Science je prepričan, da bi morala imeti podjetja več razumevanja za znanost in dodaja: »Zelo bi želel videti več ljudi z univerz na mestih tehničnih in razvojnih direktorjev v podjetjih.« Očala za videoigre Foto: A. Erno. LONDON - Nova naprava japonske družbe Sega bo bržkone zelo pogodu zasvojencem z videoigrami, ki tiščijo nos v televizijski sprejemnik. Gre za posebna oCala, ki nadomeščajo televizijski zaslon. Izum sestavljajo zaslon na tekoCe kristale, leCa in prizma; vse skupaj je zaprto v ohišje, ki ne prepušča svetlobe. Prizma ustvari dve enaki sliki, leCa pa ju poveča, da se igralcu zdi, da ima nekje pred seboj velik televizijski zaslon. Na skicah, priloženih k patentni prijavi, je tudi Čelada, ki omogoča tridimenzionalno sliko. Del vizije strokovnjakov japonskega giganta je: igralci bodo nosili igralno konzolo za pasom in se sprehajali po navidezni stvarnosti igre. Nemški razvoj vodi tihi inženir BERLIN - Za novega nemškega ministra za znanost je bil, kot smo že poročati, imenovan Paul Krüger, triinStiridesetletnik iz Guestrowa, ki leži v nekdanji Vzhodni Nemčiji. Krüger je že tretji Človek na Čelu tega ministrstva v tem letu. Kancler Kohl ga je izbral, da bi v svojem kabinetu obdržal predvideno število vzhodnih Nemcev, potem ko je moral zaradi finančne afere vlado zapustiti prometni minister Günther Krause. Matthias Wissmann, ki je januarja zamenjal dolgoletnega ministra za znanost Heinza Riesenbauerja, je zdaj prevzel prometni resor. Krüger je priznal, da ga je imenovanje presenetilo. Njegovi sodelavci iz parlamentarnega Odbora za razvoj in tehnologijo pravijo, da je bil na sestankih precej redkobeseden, razen kadar so govoriti o ponudbi, da bi Mednarodni eksperimentalni termonukleami reaktor Iter zgraditi v Nemčiji. Krüger to zamisel podpira. Morda je bil na to mesto imenovan, ker je znan po zavzemanju za interese nekdanje Vzhodne Nemčije. Krüger je po izteku vajeniške dobe delal kot strugar, nato pa se je izšolal za strojnega inženirja. V osemdesetih je vodil programerski oddelek v tovarni strojev za pakiranje mesa in polnjenje steklenic. Zato pričakujejo nemški znanstveniki od Kriigerja veC, kot so od njegovega predhodnika, ki je ekonomist. Usoda Svobode WASHINGTON - 11. junija so se srečali predstavniki držav, ki sodelujejo z ZDA pri vesoljski postaji Freedom (Svoboda). Le dan pred tem so strokovnjaki Nase razkriti spremenjeni naCrt postaje. Ameriški predsednik Clinton se mora do konca meseca odločiti, ati novi načrt ustreza: zdaj se je začelo lobiranje v zvezi z usodo programa Freedom. Ameriški partnerji - Kanada, Evropska skupnost in Japonska - so nekoliko vznemirjeni zaradi sprememb prvotnega naCrta, s katerimi žeti Clinton zmanjšati stroške projekta. Na zahtevo Kanade so se omenjene države zbrale za zaprtimi vrati že pred mesecem, da bi se pogovoriti o skrb zbujajoči možnosti, da v spremenjeno postajo ne bi bilo mogoCe vgraditi opreme, ki jo pripravljajo. (G. V.) Sovraštvo do priseljencev Vsekakor bi lahko tako civilna kot politična družbo mnogo storili, do se preprečijo izbruhi zaostrenih in nosilnih pojavov ksenofobije no Slovenskem, dokler ne bo prepozno Času raznoterih plurati-zmov, ki prodirajo z modernizacij skimi procesi, se upirajo številni strahovi in mržnje pred drugačnim. Posebej težko se uveljavlja tolerantni etnični pluralizem - grobi pojavi mržnje do tujcev strašijo po »razvitem« Zahodu in z njihovimi zametki se srečujemo tudi v naši družbi. 1. Sovraštvo do tujcev je pojav z vsemi znaki, ki opredeljujejo vsakršno sovraštvo; nastaja iz patološkega strahu pred drugačnim, tujim, manj znanim ali neznanim. Pojav ima dvojne zgodovinske korenine in sega daleč v preteklost Človeških družb. Preživel je številna zgodovinska obdobja vse do sodobnosti. Notranji, bližnji, domači svet je bil in je še sinonim za enotnost, domačnost, maticnost, celovitost, samozadostnost in vse te značilnosti so utrjevati miti, rituali in podobno. Ta primitivni sindrom enotnosti osamljenih je prerasel v arhaični sindrom izbranosti posameznih etničnosti, ki se je kazal (in se Se kaže) v moCi, herojskih osvajanjih ozemelj drugih etnij in njihovem podrejanju. Od primitivnih arhaičnih sindromov je bil lahek korak do tradicionalnega sindroma o velikih in majhnih narodih in nacijah, dominantnih, privilegiranih večinskih narodih in deprivilegiranih etničnih manjšinah. Vsem tem sindromom je skupno to, da se kaže težka premostlji-vost med notranjim in zunanjim (tujim) svetom, da se tuje začenja vrednotiti po etnocentriCnih kriterijih, kar pomeni da se druge kulture podcenjujejo, ker ne ustrezajo lastnim kulturnim kriterijem. Tako se rojevajo šovinizem, diskriminacije, prisilne asimilacije, segregacija, etnični konflikti in podobno. 2. V modernem obdobju korigirajo liberalizem enakih možnosti in tržnih zakonitosti pojavi etnične stratifikacije, razporejanja etničnosti po vertikalni lestvici, na katero ima seveda pomemben vpliv socialna stratifikacija. Etnični kriteriji izrazito učinkujejo na hierarhične odnose med nacionalnimi državami in znotraj njih, prav tako pa na odnose nadrejenosti in podrejenosti med večino in majsinami. Sovraštvo do tujcev ni le zgodovinsko zakoreninjen, marveč tudi sodoben univerzalni pojav. 3. Za ksenofobijo je značilno, da je v sodobnosti naperjena predvsem proti imigrantom, katerih različnost neposredno vznemirja avtohtono prebivalstvo. Pri tem pa velja podčrtati, da je ksenofobija povezana tako z etničnimi kakor tudi s socialnimi kriteriji. Ti so pri imigantih pogosto usklajeni. Etnični in socialni statusi se prekrivajo. Imigrante štejemo med najbolj deprivilegirane etnične manjšine, ki nimajo priznanih mnogih socialno-eko-nomskih, političnih in kulturnih pravic in so diskriminirani, hkrati pa med njimi najdemo tudi najvisje deleže pripadnikov nizkih in najnižjih socialnih slojev z razširjenimi pojavi revščine. Ni torej naldjučje, da se pojavi ksenofobije osredotočajo predvsem na nižje socialne sloje imigrantov, ki nimajo na voljo družbene moCi; bogati in vplivni imigranti pa so v vseh okoljih zaželeni, vabljeni in prijazno sprejeti. Ni seveda mogoCe izključiti omejenih pojavov ksenofobije tudi proti imigrantom moCnih in dominantnih narodov, so pa takšni pojavi redkejši, bolj prikriti ter predvsem učinkovito prepreCevani s strani državnih oblastnih organov. Intervencije le-teh so po drugi strani v zvezi z zatiranjem ksenofobije proti nemoCnim imigrantom iz deprivilegiranih imigrantskih etničnih manjšin, dokaj medle in neučinkovite. 4. Pojave ksenofobije lahko opredelimo kot pojave ekstremnega etnocentri-zma, ki slavijo lastno kulturo in vrednote; te jemljejo kot izhodišče za ocenjevanje drugih tujih kultur, ki jih vrednotijo kot manj vredne, nesprejemljive in neprimerljive z lastno kulturo. Tako raste sovraštvo do imigrantov iz nepoznavanja tuje kulture ati iz enostranskega - na predsodkih zasnovanega - vrednotenja, patološki strah in nezaupljivost do imigrantov, podkrepljen s poudarjenimi občutki ogroženosti. Pojavi etnocentrizma so zasidrani v obstoju etnične razslojenosti, po kateri so razporejene avtohtona etničnost na dominantne položaje, imigrantske etnične manjšine pa na spodnje lestvice etnične hierarhije, nekatere od njih iz kulturnih in političnih kakor tudi iz socialnih razlogov pa na samo dno etnične hierarhije. 5. Procesi etnično zasnovane ksenofobije temeljijo torej na notranjem etnocen-trizmu in na agresivnosti navzven. Izražajo se v bolj in manj zaostrenih pojavnih oblikah. Med manj zaostrene sodijo: procesi nasprotovanj (negativni predsodki in stereotipi, pasivna resistenca), procesi socialne dezorganizacije (kulturni šoki, demoratiza-cija, verbalni izrazi negativnega nacionalizma, nenasilni etnični konflikti, bojkoti in podobno). Ko začnejo pojavi ksenofobije preraščati sovražna staliSCa in prepričanja do tujcev v oblike sovražnih dejavnosti proti imigrantom, izbruhnejo bolj zaostrene in agresivnejše pojavne oblike ksenofobije, kot so: procesi skrajnega šovinizma, nasilnih ne nereguliranih etničnih konfliktov, procesi diskriminacij in prisiljenih segregacij, procesi socialne patologije in deviantnega vedenja, vidni v vandalizmu, pogromih in podobno. Ker je ksenofobija - tako kot številna medetnicna razmerja - zasnovana na neracionalnih emocijah, je zelo težko predvidevati, kdaj preskočijo pojavi ksenofobije iz blažjih v zaostrene pojavne oblike, to pa narekuje pazljivo spremljanje najblažjih oblik ksenofobije in omejevanje vsakršnih njenih izrazov. 6. Imigranti imajo v ksenofobičnih razmerah majhne možnosti obrambe proti le-tem. Lahko se umaknejo iz okolij, kjer so izpostavljeni, se prikrijejo, poiščejo zavetje v svojih segre-giranih imigrantskih etničnih skupnostih. Imigranti se lahko pospešeno vključijo v procese vsiljene asimilacije in opustijo svojo izvorno etnično identiteto ter postanejo Cim manj razločljivi od avtohtonega prebivalstva. Lahko pa pride tudi do upora imigrantov, ko ugotovijo, da jih imigrantska država ne varuje dovolj pred izgredniki, kar seveda predstavlja možnost za izbruh množičnih nemirov in spopadov med imigranti in avtohtonim prebivalstvom, ki so težko obvladljivi. 7. Za Sirjenje ksenofobičnih pojavov, zasnovanih na etnocentrizmu in etnični stratifikaciji, je ozračje nadvse ugodno. V javnosti so tolerirani negativni predsodki in grafiti zoper tujce, šale na njihov raCun, avtohtono prebivalstvo je zmeraj v prednosti, saj se zoper konkurenčnost imigrantov lahko brani z njihovim diskriminiranjem' in, ko pride do kriminalnih dejanj zoper tujce, je javnost razumevajoča do neučinkovitih ukrepanj državnih organov. Posebej so ugodne razmere za izbruhe ksenofobije v prehodnih obdobjih, ko se družbe znajdejo nepripravljene na spremembe, kot na primer Zahod ob razapdu vzhodnih socialističnih družb, in ko razpadejo podsistemi in se po- Peter Klinar hkrati spremenjeni v izbruhe sovraštva do njih. 8. V sodobnem svetu se zdijo pojavi ksenofobije izrazito protislovni. Komunikacije v svetovnem prostoru se nenehno širijo in vse večje so težnje po povezovanju avtonomnejših subjektov. Z naraščajočimi mednarodnimi migracijami prihaja do ozemeljskega, funkcionalnega in genetičnega povezovanja in mešanja etničnosti. Zanimanje za druge kulture in dogajanja v drugih deželah skokovito naraSCa, množična integracije trajnejših imigrantov. Kako integrirati trajnejše imigrante v imigrantsko družbo, ostaja odprto vprašanje. 9. Razpad socialističnih političnih sistemov je pospešil nastajanje ksenofobije. V zahodne imigrantske družbe so pritisnili novi imigrantski tokovi ilegalnih imigrantov, fiktivnih prosilcev političnega azila, beguncev in drugih kategorij bolj zaželenih imigrantov. Te družbe se bojijo novih imigrantskih tokov z Vzhoda, od koder prihajajo grozeči pritiski. Nekdanja Zahodna Nemčija je dobila številne imigrante iz Vzho- sti klasičnih nacionalnih držav: v središču je nacija in splošni interesi, zaradi tega omejeni regionalizem, odprti problemi imigrantskih in avtohtonih manjšin in ovire pri razvoju tolerantnega etničnega pluralizma in medetmcnih ter nadnacionalnih integracij. 10. Nasilne pojavne oblike ksenofobije zastavljajo vprašanje o razvoju civilizacije - razumljene kot omejevanje nasilja in nagonskega ravnanja - v družbah, kjer se pojavljajo. Utemeljeno se zastavljajo tudi vprašanja, kako pojasniti nasilne pojave proti tujcem. Nedvomno zanje Bizantinska miniatura (1424/25), iz zasebne zbirke v Londonu skušajo graditi novi; ko se stare vrednote razblinjajo, nove pa Se ne nastajajo, obstaja celovita družbena kriza, ki jo poglabljajo neizpolnjena pričakovanja, kar je značilno za vzhodne in srednjeevropske postsocialistične družbe. V taksnih časih so podane idealne razmere za uveljavljanje ideologije grešnega kozla, ko se Sirijo etno-centricni miti in populistična propaganda nacionalističnih strank o socialnoekonomski in kulturni ogroženosti avtohtonih, kar odmika interes javnosti od realnih problemov in stvarnih odgovornih krivcev za obstoječe razmere in preusmerja jezo javnosti od njih na tujce, imigrante, ki jih razglašajo za glavne krivce obstoječih nerešenih problemov. Tako so izbruhi nezadovoljstva preusmerjeni od dejanskih nosilcev moči, proti imigrantom in turistična potovanja, ki jih zbuja radovednost, postajajo v razvitejšem svetu splošno dostopna. Hkrati pa v avtohtonem okolju s prihodom imigrantov raste ksenofobija proti njim. Pod temi pritiski avtohtone javnosti imigrantske države gradijo mejne ovire; zahodnoevropske države se skušajo obdati pred grozečim vzhodnim imigrantskim valom z vamostnimi pasovi, ki naj bi jih tvorile srednjeevropske države. Ob porajanju nadnacionalnih integracijskih procesov se imigracijska politika razvitega Zahoda nagiba od liberalizma proti nacionalizmu. Imigrantske države ugotavljajo, da se prisilna ati vsiljena asimilacija trajnejših imigrantov ati njihova segregacija, izrazita odtujitev ati pa procesi neenakopravnega, nerazvitega etničnega pluralizma kažejo kot neučinkoviti procesi dne Nemčije in tako se ne kaže ksenofobija znotraj nje le do imigrantov drugih etničnosti, marveč tudi do imigrantov lastne etničnosti, ki so prišli iz nekdanjega socialističnega političnega sistema. V nekdanjih socialističnih družbah so politične razmere nestabilne, vsesplošna kriza pa globoka. Gre za zapleteno in dolgotrajno obdobje prehoda postsocialističnih družb, v katerem se porajajo ugodne razmere za iskanje grešnih kozlov med imigranti z drugih območij nekdanjih federativnih držav in za širjenje etnocentrizma ter pojavov šovinizma in etnične distance, spodbujeni z zaostreno etnično razslojenostjo, ki zadevajo ne le imigrante, marveč tudi pripadnike avtohtonih etničnih manjšin. Nove nacionalne države na Vzhodu in v Srednji Evropi imajo znacilno- ni enoznačnih in dorečenih odgovorov. Skrajnejši ksenofobični pojavi najprej opozarjajo na obstoj številnih nerešenih družbenih problemov kakor tudi na nedorečenost imigrantske politike. Kažejo se zahteve po uveljavljanju družbenih sprememb in po iskanju razvojnih alternativ mednarodnim migracijam. Izbruhi skrajnih pojavov ksenofobije opozarjajo na odprte pojave družbene neenakosti, ki prizadevajo tudi nižje socialne sloje avtohtonega prebivalstva in Se posebej v sedanjosti na pojave socialnih slojev avtohtonega prebivalstva in še posebej v sedanjosti na pojave socialne negotovosti, zaradi katerih se poudarjeno kaže ogrožujoča vloga imigrantov. Razpad socialističnih družb je povzročil na Vzhodu in Zahodu velika pričakovanja in rojevati so se nebulozni visoko doneči cilji. Sredstva za uresničevanje teh ciljev pa se razkrivajo kot neustrezna, kar povzroča medsebojno neskladnost med njimi in cilji - razočaranje raste. Lastna stigmatizacija prizadetih avtohtonih socialnih slojev se prenaša na nemočne tujce, ki pa so zaradi deprivilegirane različnosti že sami stigmatizirani, kar potencira njihovo ožigosanje. Nosilci nasilnih deviantnih dejanj, naperjenih proti imigrantom so mladi. Ti svoja početja racionalizirajo s tem, da so tujci krivi za slabšanje njihovega brezizhodnega položaja (povečanje brezposelnosti), starejše generacije avtohtonih pa za vodenje zgrešene politike, kar storilce takšnih dejanj vodi do tega, da se subjektivno razbremenjuje pred krivdo za tragične posledice. Mladi storilci vandalskih početij sprejemajo svoje subkultume vrednote, na temelju katerih jim nasilje do tujcev dviguje prestiž znotraj skrajne ali deviantne skupine, ki ji pripadajo. 11. Slovenija je ujeta v že omenjene zaplete postsocialističnih družb, hkrati pa je kot maloštevilcna družba naseljena z visokim deležem trajnejših imigrantov z drugih območij nekdanje Jugoslavije in obremenjena s številnimi begunci iz BiH. S procesi osamosvajanja Slovenije naraščata pozitivni patriotski nacionalizem in skrajnejSi etnocentriCni nacionalizem. Raziskave kažejo, da se povečuje netoleranca do imigrantov in da naraščajo pojavi etnične distance do njih iz političnih in kulturnih razlogov. Raziskave razkrivajo, da je stopnja neto-lerance do imigrantov najbolj izrazito navzoča pri nižjih socialnih kategorijah, ki jih prizadevajo eksistenčni problemi, pojavi negotovosti, pri razočaranih kategorijah in pri pristaših skrajno nacinalno usmerjenih strank. Dovolj je opozorilnih znamenj, da se verbalno nerazpoloženje do imigrantov lahko sprevrže v posamične bolj zaostrene pojavne oblike ksenofobije. 12. Globalnejši in dolgoročnejši ukrepi za omejevanje ksenofobije so znani in govorijo o pospeševanju razvojnih modernizacijskih procesov ter o uveljavljanju tolerantnega etničnega pluralizma in pravic imigrantov. KratkoroCnejši aktualni ukrepi pa zadevajo: širjenje objektivnih informacij o kultmi in problemih imigrantov, uveljavljanje interakcij med avtohtonimi državljani in imigranti pri delu in v kraju bivanja, sporočanje, kakšne so dejanske (ne) ogrožujoCe možnosti, ki avtohtone prizadevajo s strani imigrantov, opozarjanje na promocijske možnosti, ki so se avtohtonim ponudile s prihodom imigrantov, razkrivanje prispevkov, ki pritekajo od imigrantov, dosežkov, ki so jih ustvarili, in opozarjanje na njihovo nenadomestljivost v nekaterih dejavnostih ter prikazovanje višine ekonomskih, socialnih in psiholoških stroškov, ki jih povzročajo zaostreni pojavi ksenofobije. Civilna in politična družba lahko veliko storita, da se preprečijo izbruhi zaostrenih in nasilnih pojavov ksenofobije. Zgodovinska dogajanja in sedanji tragični dogodki v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem opozarjajo, do kakšnih grozot lahko pripelje politično razpihovanje Šovinizma in sovraštva v medetnicnih odnosih, kamor sodi tudi sovraštvo do tujcev - imigrantov. TRIBUNA Petek, 25 .junija 1993 Profesor dr. Stipe Su-var, ugleden sociolog v sedemdesetih, se je desetletje pozneje zavihtel v sam vrh hrvaške in jugoslovanske politike. Tako je bil od junija 1988 do maja 1989 predsednik Predsedstva CK ZKJ, nato pa se je kot član Predsedstva SFRJ boril za ohranitev Jugoslavije do avgusta 1990, ko ga je novi hrvaški sabor Franja Tu-dmana odpoklical. Tri mesece zatem je izstopil iz ZKH in od takrat ga niso zvabili v nobeno stranko več. Ze tri leta se ne pojavljate v političnem življenju. S čim se ukvarjate zdaj? Kot redni profesor Filozofske fakultete v Zagrebu predavam dva izpita na sociologiji. Končujem pa tudi obsežen rokopis, ki bo izšel v knjigi »Flistoria tragi-comica - dodatki h koncu zgodovine 1989 -1993«. Predvidevam, da ste ohranili svojo levičarsko usmeritev. Kako jo izkazujete? Pri svojih predavanjih se že od nekdaj čuvam ideologizacije, zato tudi zdaj študentom prenašam znanje, oprto na tujo strokovno literaturo, izključno z znanstvenega, raziskovalnega in »a priori« v dvom usmerjenega aspekta. V javnih nastopih pa ne skrivam svojega političnega prepričanja. V mladosti sem postal marksist v smislu razumevanja človeške družbe in zgodovine in temu svetovnemu nazoru sem ostal zvest do danes. Po tej plati sem torej še vedno levičar. Sicer pa v družbeni praksi prihaja do številnih dogodkov, ki se ne skladajo z običajno marksistično interpretacijo, pa se v knjigi, ki jo pišem, skušam prilagoditi novi realnosti. Ali lahko na kratko ocenite politično levico na Hrvaškem? Mislim, da gre za 56 političnih strank, za levičarske pa štejejo štiri. To so Socialdemokratska partija - stranka demokratičnih sprememb, ki ima z nekdanjo ZKH skupno le premoženje, Socialistična stranka, naslednica Socialistične zveze, precej marginalna Socialdemokratska stranka Antuna Vujiča in Socialnodemokratska unija dr. Branka Horvata, ki obstaja komaj leto dni in je v evidentnem vzponu. Levičarska nagnjenja lahko zasledimo tudi pri nekaterih regionalnih strankah, kot so Istrski demokratski sabor, Dalmatinska akcija, Reški demokratska zveza in Se nekatere. Levica na Hrvaškem je še v fazi profiliranja in bo Sele postala predstavnica ljudi, ki so sicer že na veliko razočarani nad posledicami triletne vladavine sedanjega režima. Zdi se, kot da ne dajete večjih možnosti Račanovi SDP, ki je po volilnih rezultatih še vedno najmočnejša levičarska stranka? Za to stranko je na volitvah leta 80 glasovalo skoraj 80 odstotkov volilcev, na lanskih pa le nekaj več kot pet odstotkov. Mislim, da je to dovolj zgovoren podatek o upadu njene moči. Za to si je največ kriva sama, saj je po svoje odigrala vlogo hišne pomočnice pri vladajoči HDZ in je Se tistih nekaj glasov dobila bolj iz nostalgije njenih pristašev. Ivan Račan vas je označil za karierista, ki se je v CK SKJ pravzaprav boril le za lastni položaj. INTERVJU S STIPETOM ŠUVARJEM Ostal sem marksist in levičar Ce bi držale njegove besede, bi lahko svojo kariero mirno nadaljeval s priklanjanjem politiki Franja Tudmana. To mi je bilo med drugim tudi ponujeno. Kaj pa si vi mislite o Ivici Račanu? Prej sem menil, da je človek skromnih zmožnosti, a politično posten. Sedaj vidim, da sem se v drugi predpostavki krepko zmotil. C e bi bila večina v vrhu SKJ odločnejša, bi bilo še mogoče preprečiti širjenje srbskega ekspanzionizma, razpad Jugoslavije in vse, kar je sledilo. Ali je v teh mojih razmišljanjih po vašem mnenju kaj resnice? Vsi smo delali noč in dan, da bi ohranili za silo kohezivno vlogo SKJ, ki pa je bila krepko načeta še za časa Josipa Broza - Tita. Verjetno ni v letih '87 in ’88 nihče, niti Kučan in Miloševič, od katerih je prvi v ime- Stevica Suša nu svojega naroda začel voditi separatistično, drugi pa hegemonisti-čno politiko, niti slutil, da bo Jugoslavija razpadla. Se najmanj pa na tako tragičen način. Seveda pa do razpada Jugoslavije ni prišlo zgolj zaradi »razbija-ških« teženj od znotraj. Največ zaslug za to ima razpad Sovjetske zveze. Ali se Slobodan Miloševič lahko šteje za levičarja? V njegovi politiki in ravnanju že dolgo ni sledu ne o levičarstvu, ne o komunizmu ali socializmu. Postal je skrajni nacionalistični populist v trenutku, ko se je postavil na čelo »antibirokratske revolucije«. Isto velja tudi za vse druge vodje na ozemlju nekdanje Jugoslavije, ki so podlegli nacionalistični opciji. Ali vas preseneča val antikomunizma na Hrvaškem? Ta trend je svetoven. Ali ne vlada povsod evforija nad truplom komunizma in ali večina ljudi, tudi nekdanjih partijcev, ne govori o pokojniku vse najslabše!? Res pa je zaradi konkretnih zgodovinskih okoliščin pri nas na pohodu desničarstvo, ki nima tekmeca v državah nekdanjega re-alsocializma. Kaj mislite o še nerazčiščenih delitvah Hrvatov na partizane in ustaše, s čimer ni bilo prizaneseno niti vladajoči HDZ? Delitev na partizane -antifašiste in ustaše -sluge okupatorja je bila borba na življenje in smrt, ki je morala pustiti neizbrisne sledi. Kar pa zadeva HDZ, je v njej veliko enih in drugih. Položaj na oblasti je namreč privlačen za vse, ki se sicer šopirijo kot veliki Hrvati, v bistvu pa jim gre za kariero in bogastvo. Poleg partizanov, Tudmana, Manoli- ča, Boljkovca je v vrhu HDZ, ki je Se vedno bolj gibanje kot stranka, veliko povratnikov iz emigracije, ki so bili in so Se vedno privrženi ustaški ideologiji in tradiciji. Res pa je, da tovrstne delitve ne ogrožajo HDZ in jih po svoje podpira sam Franjo Tudman. Tako lahko namreč igra vlogo nespornega in nedotakljivega arbitra. Včasih je slišati trditve, da je Tudman nekakšna politična kombinacija Tita in Paveliča. Tito je zgodovinska osebnost, ki je odigrala pomembno vlogo v svetovni politiki in tu Tudman ne more biti niti njegova bleda, provincialna imitacija. Prav tako ne držijo primerjave s Paveličem, saj je Tudman kot dvajsetletnik odšel v partizane, večino življenja pa je preživel kot precej rigiden komunist, predsednik beograjskega športnega društva Partizan ter kot oficir in na koncu general JNA. V zadnjem času se vse več špekulira z možnostjo nekakšne »četrte« Jugoslavije, za kar naj bi obstajal tudi interes nekaterih centrov moči v svetu. Ali je po vsem, kar se je zgodilo in se še dogaja, možna država, v kateri bi se ponovno znašli vsi »od Vardara pa do Triglava«? Ne morejo meje v Evropi izginjati, na območju nekdanje Jugoslavije pa postati neprehodne. Vse države in državice, kolikor jih ne koncu že bo, bodo po vojni morale živeti kot sosede, sicer nezaupljive druga do druge, vendar jih bodo gospodarski razlogi in potreba po svobodnem gibanju ljudi slej ko prej prisilile v sodelovanje. Ali se bo ta, verjetno predvsem ekonomska asociacija imenovala Jugoslavija ali kako drugače, pa ni preveč pomembno. Že od Ilirskih provinc se zgodovina na tem prostoru oblikuje predvsem kot posledica sprememb in revolucij. Zadnja se je zgodila v letih 1990-93. Mogoče do naslednje ni več daleč. Ali bodo v tem kontekstu razrešeni tudi slovensko- - hrvaški nesporazumi? Vsekakor. Sploh pa teh nesporazumov ne bi bilo, če se Hrvaška do Slovenije ne bi vedla kot kakšna vojaška in politična velesila. Ali bodo komunisti iz sedanje »ilegale« ponovno prešli v politično ofenzivo? Pa kje vi vidite komuniste v »ilegali«? Ali mogoče mislite, da večina nekdanjih članov SK, ki so se razpršili po vseh mogočih, predvsem nacionalističnih strankah, samo blefira in čaka na trenutek, ko se bodo lahko spet zbrali pod isto zastavo, kot da se ni nič zgodilo?! Vsa čast manjšini, ki se ni dala potegniti v norost nacionalizma in prelivanje krvi. Vendar so to ljudje, ki imajo trenutno dovolj opravka z lastno resignacijo. Komunisti v klasični obliki so zapustili ali zapuščajo politično prizorišče po vsem svetu. To pa seveda ne pomeni, da izginjajo tudi ideali, ki so jih navdihovali na začetku njihove zgodovinske poti. Slabo gre tudi evropskim socialdemokratom, nekakšnim »zahodnim« siamskim dvojčkom »vzhodnega« komunizma. Zato pa se poraja »nova« levica, ki bo odigrala pomembno vlogo v prihodnosti sveta. POLEMIKA Denunciant in zamejski mandarini Po daljšem premišljanju, ali je na vaš guliverski sestavek z dne 12. junija 1993, objavljen pod naslovom »Komu koristi pisanje Dela?«, vredno reagirati ali ne, sem se vendarle odločil, da odgovorim. Ne toliko zaradi agitpropovske vsebine in diskva-lifikatorskega sloga pisanja, marveč zaradi spotikanja ob mojo strokovnost v polmas-tnem zaključnem odstavku in zaradi očitkov o denunciant-stvu. Z vsem dolžnim spoštovanjem, ki ga še premorem, bi vam rad sporočil, da tudi najbolj neperspektiven novinarski pripravnik v svetu in v Sloveniji že pred nastopom poskusnega dela pozna dve temeljni pravili obnašanja v Časnikarstvu: prvič, odmeve, pripombe, kritike in replike na konkreten članek se naslavlja na edicijo, kjer so sporna besedila izšla, saj naj bi bili namenjeni istemu krogu bralcev, ki imajo pravico spoznati obe plati medalje; drugič, nepodpisani izdelki, kakršne že lep cas z zavidanja vredno zagnanostjo producirata Primorski dnevnik in Republika, dokazujejo, da avtorji bodisi nimajo poguma povedati, kdo so (po domače se reCe, da nimajo jajc), bodisi da gre za plačane propagandne tekste ali pa za stališče uredništva. Seveda bi Človek v zadnjih dveh primerih upravičeno pričakoval prepoznavno na-znaCbo, kam lahko objavljeni umotvor uvrsti. Vaš pristop torej sploh ni novinarski in ni je komisije, ki bi vas lahko vrgla na izpitu, ker zanj žal sploh niste zreli. Članek je kvečjemu zanič kopija protestnih izjav, kakršne so brali na polpreteklih jugomitingih, pri čemer naj bi za vsako besedico kot en mož stalo celotno ogorčeno slovenstvo v FJK. Ali res? Informacije v mojih dveh prispevkih so preverjene in podprte z dokumenti, zato je tudi razumljivo, da jih niti ne skušate ovreči. Zmerjanje in podtikanja so edino protioro-zje, ki ga premorete v neomejenih količinah. Izhodiščna laž je, da sem se skozi Delo spravil nad ubogo manjšino, kar naj bi počel v »objektivni povezavi s protislovenskimi krogi v Italiji«. Zanimivo, ni kaj! Pred poldrugim mesecem sem bil, kot je ugotovil gospod Darij Cupin v intervjuju za Republiko, še eksponent velikonemških apetitov, ki stegujejo tipalke v Slovenijo; njegov imperij me bo tožil, je povedal. Kaj neki bom naslednji mesec? Rad bi poudaril, da me vaše politične razprtije in medsebojna psovanja prav nie ne brigajo. IztoCnica mojih iskanj v zadnjem obdobju, odkar v mladi postkomunistični državi stopa v ospredje lastninska preobrazba, so oblike in obseg prikritega odtekanja družbenega kapitala iz RS v tujino, kjer se, odmaknjen nadzoru in proC od neposvečenih oCi, prekvaša v zasebno premoženje in vraCa kot »tuja naložba« domov. Gre za brezobzirno ropanje sadov dveh milijonov Slovencev, ki v veC kot štirih desetletjih socialistične ureditve kljub vsemu niso držali rok križem. Pri Čemer ne morem prav nie pomagati, ce se je izkazalo, da je eden od pomembnih kanalov, po katerih je skupen denar z blagoslovom rdečih oblastnikov odtekal iz dežele, tudi družba Safti. V vsem dolgoveznem traktatu je niti enkrat ne omenjate, Čeravno med vrsticami nastopa kot nekakšna zamejska inaCica Karitasa, kot darežljiva krušna mati sleher- nega pripadnika manjšinske skupnosti posebej. Dejstva so malo drugačna. Safti, naj mi Bog odpusti nezaslišano nesramnost, je finančna hobotnica, posredno ali neposredno prisotna v celi vrsti držav. Posluje popolnoma netransparentno, ključne izpostave in ljudi v njih je menda smrtni greh imenovati s polnim imenom in priimkom, odkrivanje naložbene strategije korporacije, kapitalskih povezav, podjetniških španovij in ustanoviteljskih deležev v raznih firmah pa je denunciantstvo. Zakaj? Zavoljo nesebičnega poslanstva in zaskrbljenosti nad nadaljnjo usodo slovenske skupnosti v Italiji gotovo ne. Bolj pošteno bi bilo, ko bi priznali, da je destruktivni Guzelj ob razkrivanju scenarija ekonomske reokupacije Slovenije z njenim lastnim denarjem stopil tudi na kurje oko pešCici zamejskih mandarinov in načel njihovo lepo podobo v javnosti. Toda gospode, ki so si poleg italijanskega neznano kako izborili tudi slovensko državljanstvo, ki tičijo na vrhu sezama delničarjev cele vrste podjetij in ki po uradno ugotovljenih dohodkih sodijo v isto kategorijo italijanskih davkoplačevalčev kot vodilni Fiatovi direktorji. Primorski dnevnik slika le kot nesebične gonilne sile SKGZ. Saj konec koncev ne kaže dražiti mogotcev, od katerih si stoodstotno odvisen, kajne? Ni treba, da kogarkoli v Trstu zgrabi zavist, ker sta si vrli Cupin in nadvse zaslužni Svetina postavila počitniške hišice v Gozdu Martuljku, Cisto blizu vikenda upokojenca Staneta Dolanca. Je to sploh važno? Ne vem, ali je ali ni. Je pa v prid ohranjanja statusa quo očitno zelo pomembno, da Primorski dnevnik obelodani konstrukt, po katerem sem navdih za nesramno odkritost v svojih Člankih dobil pri Borisu Čoku in Borisu Gombaču. »Odpadnika«, ki ju v življenju še nisem srečal niti nisem z njima kakorkoli komuniciral, bom zdaj skušal Cimprej »konzultirati«. Zlasti Gombač si zasluži pozornost, kajti znameniti ljubljanski zamejec Bogo Samsa je tu gori kar dosti ljudi prepričal, da gre za osebnost, ki je doli v Trstu nihče ne jemlje resno. Tehnika je ganljivo podobna boljševiškim receptom mehkega onemogočanja disidentov, ki niso hoteli držati ust zaprtih. Namesto konca naj primaknem še odgovor na retorično vprašanje vašega anonimusa, »o Cern nas (v zvezi s pregledom SDK v podjetju Auremi-ana d. o. o. Sežana) sploh Guzelj informira«? Vas, spoštovani ljubitelji prazne slame, o ničemer. Normalnim bralcem pa ponujam naslednja spoznanja: 1) samostojna inšpektorica Tatjana Skrap je v zapisniku številka 372-14/93-11 z dne 10. maja 1993 ugotovila, da so pod ustanovitveno pogodbo firme, ki je uradno v tuji lasti, podpisani državljana Slovenije dr. Snuderl in dr. Zuppin (ki po potrebi postane Cupin, op.: I. G.) ter Damiano Klanjšček, Cigar državljanstva nismo preverjali; 2) da podpisniki zastopajo Safti-jevi firmi AGOREST S. r. 1. Gorizia in PROTEUS S. A. Luxemburg, nastopajoči kot tuji pravni osebi; 3) da Skra-pova ni mogla dobiti imen desetčlanske skupščine Aure-miane; 4) da smo priCe enemu od načinov, kako se inkognito izvoženi družbeni kapital Slovencev pod krinko naložbenega denarja tujcev vra- Ca v državo, zaradi Cesar naj bi osiromašeno ljudstvo Cez Cas ploskalo od navdušeja nad darežljivostjo novih odre-šnikov, ki mu bodo krojili jutrišnji dan. V tolažbo vam predlagam ponovno preštevanje »naj bi-jev«, hkrati pa vam želim veC iznajdljivosti pri komponiranju prihodnjih uničujočih odgovorov. Igor Guzelj, novinar Dela P. S.: Ker nisem prepričan, da boste moj prispevek objavili brez nujnih krajšanj »zaradi stiske s prostorom«, pošiljam kopije na spodaj navedene naslove. Pridržujem si tudi pravico, da prakso Primorskih novic ustrezno predstavim v Delu, Ce bi vam »botri« ukazali pismo oklestiti ali ignorirati. V vednost: Glavni urednik Dela Tit Doberšek Predsednik DNS Marjan Sedmak UO Društva novinarjev Slovenije Aktiv novinarjev Primorske Sindikat novinarjev Slovenije Ministrstvo za zunanje zadeve RS (g. Rudi Merljak) Hladilnik na glavi Pri novinarskem poklicu so mirni živci zelo koristen pripomoček. Igor Guzelj ga očitno ne uporablja. Njegov zapis rade volje objavljamo, ker se s prostaškim izražanjem in histeričnimi izpadi sam (dis) kvalificira. Sam sem z velikim zanimanjem prebral lekcijo o novinarstvu in obujal spomine na Cas, ko sem - kot vsi novinarji v Italiji - polagal državni novinarski izpit v Ri-juu, medtem ko so v istem Času v tedaj še ne postkomunistični Sloveniji nekateri politični ali sindikalni aktivisti Cez noc postali novinarji in celo dopisniki v tujini in sedaj kot samostojni novinarji v samostojnem Časniku iz vesolja gledajo na nas, navadne smrtnike. Tako je paC življenje... Sedaj pa k stvari. »Informacije v mojih dveh prispevkih so preverjene in podprte z dokumenti,« piše Guzelj. To je seveda temelj'novinarstva. V svojem pismu navaja celo vrsto preverjenih informacij: na primer številko zapisa o ustanovitvi nekega mešanega podjetja, ustanovljenega v Sežani (predlagam, da Delo uvede novo rubriko in tedensko objavlja številko registracij vseh mešanih podjetij v Sloveniji), kot da bi bila ustanovitev podjetja zločin; govori o tem, da so si nekateri gospodje (imen seveda ne navaja) »neznano kako izborili slovensko državljanstvo«, pri Čemer podtika, da je bilo pri tem nekaj nezakonitega in da je sploh nekaj grdega, Ce Slovenec na podlagi slovenskega zakona zaprosi za slovensko državljanstvo, razen Ce ne živi v Argentini; mimogrede nekomu očita, da je Dolancev sosed in se sprašuje, ali je to sploh važno (predlog: Delo naj uvede dnevno rubriko z naslovom »Povej mi, kdo je tvoj sosed, in povedal ti bom, kaj si« - prosto po pregovoru); govori o družbi Safti kot o hobotnici, ki posluje netransparentno in katere voditelji naj bi bili - tako se razume - neznani, ne upoštevajoč, da je po italijanski zakonodaji bilanca vsakega podjetja deponirana na sodišču in da je tam na vpogled tudi celotna sestava vodstva podjetja, ter sploh ne pove, kako deluje ta hobotnica. Sicer pa je družba Safti že povedala, da po Časopisih ne bo odgovarjala in je proti Guzlju sprožila sodni postopek. O preverjenih in z dokumenti podprtih informacijah bo torgj govor na javni sodni obravnavi. In še bi lahko naštevali. In potem GombaC in Cok, ki ju Guzelj ne po- zna, nikoli ni z njima govoril, a ju vedno vztrajno citira. »Zlasti GombaC si zasluzi pozornost,« pravi Guzelj, Čeprav ga ne pozna. Sedaj ju bo »konzultiral«, pravi. Joj, kakšen spodrsljaj. Na dan, ko smo v uredništvu prejeli njegovo pismo, je Delo objavilo dolg razgovor z Gombačem. Guzlja je prehitel njegov kolega Boris Šuligoj, in to očitno kar samoiniciativno, ker pri Delu ni nobenega »botra«, ki bi komukoli kaj ukazal. Namen intervjuja je bil očitno osvetliti stanje zamejskih Slovencev in prav je, da se najvecji slovenski dnevnik tega končno loteva. Vendar, Ce je formaciji, ki je na volitvah zbrala 42 glasov, namenil devet stolpcev, koliko prostora bo v duhu strokovnosti namenil na primer Milošu Budinu, ki je prejel skoraj 3.000 osebnih glasov, ali'Slovenski sku- pnosti, ki je prejela veC kot deset tisoč glasov in je zaradi nove zakonodaje izpadla iz deželne in pokrajinskih skupščin? Sest vrstic, seveda, kar na isti strani tik nad intervjujem, vendar s fotografijo. To je politika ljubljanskega Dela do slovenske manjšine, in to politiko jemljemo na znanje. Z njo seveda ne soglašamo. GombaC v slovenski manjšini nikogar ne zastopa, ne zato, ker tako trdimo mi, ampak zato, ker elane njegove organizacije ali njegovih organizacij preštejemo na prstih ene roke, medtem ko članstvo drugih organizacij štejemo v stotinah in v tisočih. Ta Gombačeva nepopularnost je očitno odraz njegovega dela in njegovih zvez s tržaško desnico, ki ne streže po življenju samo Slovencem, ampak z zahtevami po vrnitvi Istre tudi Sloveniji. Sicer pa, Ce preberemo intervju z Gombačem, ugotovimo, da je problem en sam: GombaC je hotel imeti 248 milijonov lir in jih ni dobil ter se zaradi tega razburja. To so dejstva, in to bi moral Guzelj napisati. Potem pa lahko objavi tudi pet strani intervjuja z Borisom Gombačem. Ce je ljubitelj prazne slame, seveda. In končno višek melodrame, patetična struna o brezobzirnem ropanju dveh milijonov Slovencev, ki v veC kot štirih desetletjih kljub vsemu niso držali križem rok. Opažam, da danes v Sloveniji vsi živijo v psihozi ropanja, kot da bi bili Slovenci roparski narod. Dovolj je, da nekdo nekaj zine, pa si že javno razglašen za rop rja Pravna ureditev pa menda določa, da je vsakdo nedolžen, dokler ni bil do- končno obsojen. Iz katerih razlogov naj bi to ne veljalo za Safti? Sicer pa mi ni jasno, zakaj Časovna omejitev štiridesetih let, ki jo postavlja Guzelj. Ce želi seči v zgodovino, lahko mimo reCe, da Slovenci petdeset, šestdeset in veC let niso držali križem rok. Delali so tudi pred socializmom in bili so brezobzirno oropani. Delo je, na primer, dolga leta uporabljalo uredništvo in tiskamo, ki sta bila s socialistično zakonodajo ukradena Jutru. Kot trobilo, pardon, glasilo socialistične zveze je desetletja prejemalo ogromna proračunska sredstva, zgradilo stolpnico, ustvarilo gospodarski imperij z denarjem žuljev dveh milijonov delovnih Slovencev in vse to v zahvalo za dosledno vecdesetletno agitpropovsko pisanje in za prav tako dosledno izvajanje cenzure. Sedaj pa je kar naenkrat postalo vzvišeni zagovornik demokracije, svobode in pravice. Znani slovenski tržaški odvetnik je v skromnem tedniku v prvih povojnih letih zapisal: »Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na sonce.« Tedaj še ni bilo hladilnikov. Guzelj se očitno sprehaja po Ljubljani s hladilnikom na glavi. Za konec. O takih izpadih je Ace Mermolja v Primorskih novicah (ki jih Guzelj v svojem pismu neumestno citira), med drugim zapisal: »Ne pravim, da si mora pred manjšino Slovenija mašiti oCi in usta, ne hi pa smela sprožiti mehanizmov, ki lahko poža-gajo drevo, ki že tako raste na skopih in kamnitih tleh... Velika škoda bi bila, ko bi spravili ob zid pomembne gospodarske strukture, pa Čeprav v imenu novega, in šele nato spoznali, da nimamo ne možnosti ne denarja za ustvarjanje alternativnih struktur in dejavnosti. To bi bilo res ’lepo‘darilo za manjšino, za njeno gospodarsko moC in za zaposlene.« Mermoljev članek nosi naslov »Ciste roke umazanih duš«. Za konec, drugič. Guzelj se pritožuje, da naš Članek ni bil podpisan in da bi ga morali objaviti v Delu. Mi objavljamo svoja stališča v svojem časopisu, Delo jih lahko mirne duše ponatisne, Ce hišo podpisana, pa lahkd honorar v našem imenu nakaže RdeCemu križu Slovenije. O trditvi, da avtorji nimajo poguma, ki jo Guzelj pove kar po domaCe, pa bi pripomnili, da smo očitno tudi v tem različni: pri pisanju namreč uporabljamo možgane. Bojan Brezigar, odgovorni urednik 1 6 Petek, 25. junija 1993 NAPOVEDI PRIREDITEV GLEDALIŠČA SLOVENIJA LJUBLJANA KULTURNI DOM SPANSKI BORCI (061/448-922) Zaključna predstava Plesnega studia Intakt CE NEKE NOČI (danes, 25. 6. ob 20.30). Program: Talk to Me, Tlalok, Imeti rad zemljo, Est - Etica za tri, Ladies in the Mood. Sodelujejo: Tadej Brdnik, Nika Buda, Damjan Gorjup, NebojSa Ivanovič, Julijana Jovanic, Nasta Kamsek, Tadeja Novak in drugi. VSAK Z VSAKIM IN POTEM OBRATNO (sreda, 30. 6. ob 20.30. uri). V dveh večerih predstavitev dela tečajnikov in pedagogov plesnega studia v pretekli sezoni. KUD FRANCE PREŠEREN, Kanmova 14, (061/332-288) TRANSTEATER gimnazije Bežigrad se vam predstavlja z igro Alfreda Jerryja: UBU JE KRALJ (v soboto, 26.6 ob 20. uri). NOVA GORICA PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Primorsko Dramsko GledabSCe vas vabi na ogled predstave TICO-TICO BAR - Strupene komedije o lovu za denarjem in ljubeznijo, v režiji Vita Tauferja. Igrali bodo: Ivo BariSiC, Rastko Krosi, Dare Valič, Stane Leban, Iztok Mlakar, Jurij SouCek, Teja Glažar, Alenka Vidrih in Mira Lam-pe-VujiciC. (v soboto, 26.6. za red Sobota in izven, torek, 29.6. za red Petek in izven, v sredo, 30.6. za red Sreda in izven, Četrtek 1.7. za red Četrtek in izven, petek 2.7., za red Petek-a in izven, sobota, 3.7. za ZKO Idrija in izven, predstave bodo ob 21.30 v parku pred gradom Kromberk V primeru dežja, bodo predstave preložene na kasnejši termin.) TICO-TICO BAR je Cma variacija Goldonijeve lahkotne komedije o nečednih strasteh finančnih Špekulantov, kockarjev, malih podjetnikov ter žensk, talentiranih za raznovrstne zabave. Zbirajo se v mestni kavami, center življenja pa je igralnica, saj denar uravnava vsa njihova dejanja in strasti. Z igralnico so obsedeni vsi: tisti, ki dobivajo, tisti, ki izgubljajo in tudi tisti, ki sploh ne igrajo. LOGATEC Dramska skupina Logatec bo na dan državnosti Republike Slovenije uprizorila Aristo-fanovo komedijo: LIZISTRATA. (danes, 25. 6. ob 21. uri na ostankih obzidja rimske utrdbe na LaniSCu nad Kalcami.) CELJE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE (063/25-332) Anton Novačan: HERMAN CELJSKI (danes, 25.6. - za izven; sobota, 26. 6. - za abonma SOBOTA VEČERNI - RAZPRODANO; nedelja, 27.6. - za izven, predstave bodo Se 29.6., 30.6. in 3.7.) Predstave so vedno ob 21. uri! V avtentičnem proštom pod Friderikovim stolpom bo rodbina Celjskih snela svoje posmrtne maske in ponovno odigrala začetek svojega konca... Režija: Franci Križaj, Igrajo: Janez Ber-mež (Herman H. Celjski), Bogomir Veras (Friderik), Renato Jencek (Herman mlajši), Milada Ka- lezič (Barbara, ogrska kraljica), Darja Reichman (Veronika DeseniSka, Friderikova žena) in drugi. MARIBOR P. Mascagni: CAVALLERIA RUSTICANA in R. Leoncavallo: I PAGLIACCI, dirigent: Boris Švara, režiser: Franjo Potočnik (sobota, 26.6. ob 17. uri). Za red U in izven. G. Verdi: LA TRAVIATA. Dirigent: Stane Jur-genc, režiser: Wazlaw Orlikowsky. Za izven, (nedelja, 27. junij pb 19. uri). »Zaljubljencem se zoperstavlja ves svet...«, bi dejal Shakespeare in to velja za Traviato Se posebej. To je Cas Violette - Dumasove Dame s kamelijami, francoske konverzacijske drame, po kateri je bil napisan libreto. Osebe tega Časa, meSCani in ma-lomescani - delujejo pod človeško jasnimi, otipljivimi moralnimi korektivi, kakor so strah pred škandalom, družbenim prezirom in podobno. In vse to botruje lirični drami Violette in Alfreda, z jasno zaprisego zaljubljencev v neoozabni napitnici. »Uživaj življenje v cvetu mladosti... «Drama SNG Maribor vas vljudno vabi na veliko javno TISKOVNO KONFERENCO ob zaključku gledališke sezone 1992/93 in na prijateljsko srečanje z igralskim ansamblom in umetniškim vodstvom, ki bo v sredo 30. junuja ob 18. uri pred Gledališko kavarno. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST DVORANA TRIPCOVICH Festival Operete Jutri, 26. t. m., ob 20.30 premiera musicala »Cabaret« Joea Masteroffa in Freda Ebba. Režija Saverio Marconi. Dirigent Peter Howard. Glasba Johna Kanderja. Ponovitve bodo na sporedu 29. in 30. junija ter 1. in 3. julija ob 20.30, 27. junija ter 4. julija ob 18. uri. V soboto, 10. julija, ob 21. uri koncert pevke UTE LEMPER. Pri blagajni dvorane Tripcovich je v teku predprodaja vstopnic. Umik: 9-12, 16-19 (zaprto ob ponedeljkih), ob predstavah: 9-12,18-21. GLEDALIŠČE GRISTALLO LA CONTRADA V juliju, in sicer 2., 8. ob 20.30 in 9. ob 17.00, bo v okviru Festivala operete, v sodelovanju z občinskim gledališčem G. Verdi na sporedu predstava »L’amore e un treno» z Danielo Mazzucato in Max Reneb. Cosot-tijem. Režija Francesco Macedonio. Predprodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich in gledališča Cristallo. GRAD SV. JUSTA Straordinario Estivo Jutri, 26. t. m., otvoritev manifestacije s koncertom ameriške skupine Defunkt. Vstop prost. GORICA TEATRO TENDA Jutri, 26. t. m. ob 21. uri začetek ni. festivala »Goriški grad«, ki ga organizira gledališka skupina Terzo Teatro pod pokroviteljstvom goriške občine in pokrajine. Nastopila bo gledališka skupina Giocoteatro iz Rima z delom Giuseppeja Manfridija »Anima bianca«. V sredo, 30. t. m., ob 21. uri nastop gledališke skupine Teatronovo iz Chioggie z Goldonijevimi »Le baruffe chiozzotte«. JESOLO Franton Jazz Musič Festival Danes, 25. t. m., ob 21.30 v amfiteatru Trga Aurora nastop skupin pianista Carla Magnija in saksofonista Maura Negrija, trio libanonskega glasbenika Rabih Abou-Khaila ter skupine Brecker Brothers. Jutri, 26. t. m., ob 21.30 nastop kvinteta Irmo, skupine Steps Ahead in seksteta Philipa Glassa. KOROŠKA CELOVEC Danes, 25. t. m., ob 17. uri na dvorišču Mohorjeve »99. - Rock ob meji«. Nastopajo skupine 4 Problems Celovec, Trip Celovec, G.A.S. Ljubljana, Heavy les wanted Ljubljana, Tomaž Domi-celj in projekt Triglav Ljubljana. RADIŠE Danes, 25. t. m., ob 20.30 pri KunCniku v ZA NAJMLAJŠE SLOVENIJA Zgornjih Rutah premiera igre Munde v izvedbi gledališke skupine SPD Radise. ŠENTRUPERT PRI VELIKOVCU Jutri, 26. t. m., ob 14. uri bo v Strokovni kmetijsko-gospodinjski šoli zaključna prireditev in ogled šolskih izdelkov. Na sporedu petje, ples in igra »Priložnostni zdravnik« v režiji g. dekana Petra Stickra. MARIBOR LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR, Rotovški trg 1 Lutkovna skupina ZOOM: KAM PA KAM, KOZLIČEK, pred trgovino VEMA v Gosposki ulici (danes, 25.6. ob 16. uri, ob 19. uri pa bo predstava v Atriju mariborskega gradu.) Lutkovna skupina ZOOM: KOZLIČEK NA POTEPU (sobota, 26.6. ob 10. uri pred Modno hišo, Partizanska 3-5) V Atriju mariborskega gradu gostuje Lutkovno gledališče Ljubljansko z igrico Alberta Peplerja: HUDOBNI CRASCAK (sobota, 26.6. ob 19. uri). Lutkovni balet po pravljici bratov Grimm: TRNULJČICA (nedelja, 27.6. ob 19. uri V Atriju mariborskega gradu) LIKOVNO-LUTKOVNE DELAVNICE: Lutkovna delavnica z lutkovno skupino ZOOM: Naredili bomo lutko (danes, 25.6. ob 11. uri v Atriju gradu). Lutkovna delavnica z lutkovno skupino ZOOM: Vesele lutke (sobota, 26.6. ob 11. uri v Atriju gradu). Lutkovna delavnica z Bredo Varl: Vesele počitnice (petek, 2.6. ob 11. uri v Atriju gradu). RAZNE PRIREDITVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA Danes, 25. t. m., ob 18. uri bodo, v sklopu Festivala operete, predvajah film »Cabaret« Boba Fosseja z Lizo Minelli. Med odmorom, približno ob 19. uri, bodo predstavili skupino, ki bo v dvorani Tripcovich nastopila v musicalu Cabaret. Prodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich in v Muzeju Revoltella eno uro pričetkom programa. Dela slikarke Kumpove so polna intimnih vsebin ter čustvene in pripovedne ekspresivnosti. Videti je, da so ji lepota, popolnost, čistost, neizpete sanje glavna vodila pri delu. Zanima in prevzema jo človeška figura, ne boji se močnih barv in njena dela so polna energije, hkrati pa tudi notranjega miru, ki ga čutimo ob popolnosti ljubezni. Razstava ima naslov Srečanje dveh svetov, ki ga je avtorica takole pojasnila: »Več vzporednic oziroma primerjav imam ob tem v mislih. Najprej Benetke in Ljubljana, dve slikarski šoli, ki se v mnogih pogledih razlikujeta med seboj. Nato moška in ženska figura, ki se srečujeta na mojih slikah, svetloba in tema..,« Razliko med Benetkami in Ljubljano Sadra Kump doživlja zelo intenzivno: »V Benetkah sem se počutila svobodno, zadovoljna sama s seboj, medtem ko mi v Ljubljani vse to primanjkuje. Sicer pa me v Ljubljani že pred sedmimi leti, ko sem tu delala sprejemne izpite, niso sprejeli. Potrebno je veliko priporočil, saj se brez papirjev nikamor ne pride. V Benetkah pa je zadostovalo, da sem pokazala svoje delo in vsa vrata so mi bila odprta. Zdaj, ko sem pripravljala specialko, sem imela dovolj priporočil, vendar pa mi tak način dela ni všeč. Sploh se je težko prebiti s tem, kar delam, kar me zanima. Vendar sem zadovoljna, če so slike všeč mojim prijateljem.« Boris Vuk SLOVENIJA LJUBLJANA KUD FRANCE PREŠEREN, Trnovo (061/210-338) Danes, 25.6. ob 21. uri vas vabimo na literarni veCer PESNIKI ZA MIR na katerem bodo sodelovali: Ivo Frbežar, Tugo Zaletel, Zlatko Zajc, Josip Osti, Goran Jankovič, Artur Stern, Andrej Moro-vic, Jurij Hudolin, Primož Repar in Boris Kandare. K4, Kersnikova 4 BOYS IN THE BAND, videoprojekcija, (nedelja, 27.6. ob 22. uri.) GRAND HOTEL UNION, Miklošičeva 1 V ponedeljek, 28.6. ob 20. uri bo v Hotelu Union predstavljena knjiga ZAVEZA SLOVENSTVU avtorja PETRA KOVACICA-PERSINA. Ob avtorju bodo svoje poglede na prihodnost slovenstva razgrnili dr. Lev Kreft, dr. Janko Prunk in dr. Boštjan M. Zupančič. ILIRSKA BISTRICA PREMSKI GRAD Združenje književnikov Primorske vabi na 7. premska srečanja. Program: 15. uri Okrogla miza, 18. mi Predstavitev publikacije Primorska v besedi in Literarni veCer, Sodelujejo še: Baročni kvartet Ilyricus-Ilirska Bistrica in Franc Gombač iz Podgrada (nedelja, 27.6.). CELJE PLESNI FORUM V soboto 26.6. ob 22. uri, bo v dvorani Plesnega foruma veCer z igralcem in kantavto-rjem Iztokom Mlakarjem. KRŠKO KULTURNI DOM VEČERNI COCTAIL ob glasbi (v soboto, 26. junija ob 20. mi). ROGAŠKA SLATINA ZDRAVILIŠČE Koncert ZPZ Zdravilišče Rogaška Slatina, zborovodkinja Mihela Pihler in MPZ Zdravilišča Rogaška Slatina, zborovodja Franc Plohl (danes, 25.6. ob 20.30 v Kristalni dvorani). Mini mednarodni folklorni festival: nastop folklorne skupine iz Peruja (ponedeljek, 28.6. ob 20.30 v Kristalni dvorani); nastop folklorne skupine iz Južne Osetije (torek, 29.6. ob 20.30 v Kristalni dvorani); nastop folkome skupine iz Albanije (sreda, 30.6. ob 20.30 v Kristalni dvorani) TRŽIČ GOSTIŠČE SMUK, Retnje 40 Fotodelavnica, ki jo s sodelovanjem fotografa JANEZA PIPANA in manekenk prireja gostišče Smuk (danes, 25.6.). GLASBA__ SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM Zaključek pomladnega dela JAZZ Festivala: ARA KETU - brazilska glasba (sreda, 30.6. ob 21. uri, Križanke, 600 SIT); OREGON (Četrtek, 1.7. ob 21.30, CD, 800 SIT); SLOVENSKI JAZZ VECER (petek, 2.7. ob 21.30, Klub CD, 500 SIT), ART ENSEMBLE OF CHICAGO, CHICAGO BLUES TRADITION (sobota, 3.7. ob 21. mi, CD, 1000, 800 SIT) Zaradi spremenjenega programa prosimo vse, ki so že kupih vztopnice, da jih zamenjajo! DOBROVO V BRDIH Koncert OPEN AIR FESTIVAL (danes, 25.6. ob 19. uri na Strelišču.) LAŠKO Grajske poletne prireditve v Laškem: Spored Tria, ki ga sestavljajo oboist BOŽO ROGELJ, violist MILE KOSI in harfistka RUDA RAVNIK-KOSI, sega od baročnih mojstrov do sodobnih glasbenih stvaritev (danes, 25.6. ob 21. uri). Koncert Orkestra slovenske policije na Graščinskem dvorišču (v soboto, 26.6. ob 19. uri.) MARIBOR NOVINARSKI KLUB, Vetrinjska ulica 30 Nastop BRATKO BIBIČA (harmonika, vokal) v soboto, 26.6 ob 22. uri. VURBEK/PRI MARIBORU 2. FESTIVAL VOKALNO INSTRUMENTALNIH SKUPIN SLOVENSKE DOMAČE GLASBE z diatonično harmoniko in večglasnim petjem (danes, 25.6. ob 20. uri). PTUJ V odličnem okolju za prirejanje rockovskih koncertov na MuršiCevi v Ptuju (nekdanje ptujsko kopališče), bo danes, 25.6. nekoliko drugačna počastitev Dneva samostojnosti Slovenije. Ob 10 uri dopoldan se bo pričel celodnevni OPEN AIR NO BORDER JAM FESTIVAL. Nastopile bodo ptujske skupine M.I.L.K., Beerbusters, Artificial Pussys in Hello Misery (Ptujj), G.R.B. (Ljutomer), Razzle Dazzle (Cirkovce), Fleischpost (Gradec), It s not 4 šale (Laško), CZD (Trate), Kurort (Bad Ischl), The Search for What (Lendava), Gotschee (KoCevje), Sleazy Snails (Ptuj), Pridigarji (Ormož), Polska malica (Krško), Pure Laine (Gradec). Gostje: Baby zdravo, Hladno pivo in Demolition group. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST STOLNICA SV. JUSTA Danes, 25. t. m., ob 20.30 nastop orkestra »I Camerish triesthd« in zbora »I Madrigalisti di Trieste« pod vodstvom Fabia Nossala. Na programu Tartinijeve, Vival-dijeve, Mozartove in Bachove skladbe. Vstop prost AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA Poletni koncerti - Festival operete V ponedeljek, 28. t. m., ob 20.30 bo v okviru Festivala operete klavirski recital Fabia in Sandra Gemmitija.Prodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich in v Avditoriju Muzeja Revoltella. DOLINA 115-letnica KD Valentin Vodnik Danes, 25. t. m., ob 21. uri celovečerni nastop orkestra Muja DOC Band, ki ga vodi Renzo Muscovi. PASSARIANO VILLA MANIN V ponedeljek, 28. junija koncert Zucchera. V nedeljo, 4. julija koncert rock skupine Velvet Underground v katerem nastopata Lou Reed in John Gale. Predprodaja vstopnic je v teku v Pasaži Protti. RAZSTAVE SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM Razstava SLOVENSKI Mi l i IN LEGENDE je ciklus skulptur in risb, ki jih je STOJAN BATIČ ustvaril v preteklem letu. Zamisli za triindvajset predstavljenih junakov je Črpal iz zakladnice slovenskih mitov in legend. Razstava bo na ogled do 18. julija. Dokumentarna razstava 40 LET GRAFIČNEGA BIENALA LJUBLJANA (Mala galerija, do 18. julija). Slovesna otvoritev 20. MEDNARODNEGA GRAFIČNEGA BIENALA bo danes, 25. junija ob 20. uri v Galusovi dvorani. GALERIJA ZDSLU, Komenskega 8 Razstava grafik BOGE DIMOVSKI. Ciklus iz obdobja 1991-92 v tehnikah globokega tiska -jedkanica, akvatinta, suha igra. MALA GALERIJA / MODERNA GALERIJA Razstava EMERIKA BERNARDA. Od sobote, 26.6. bo odprta razstava 20. MEDNARODNI GRAFIČNI BIENALE. KULTURNI DOM SPANSKI BORCI, Zaloška 61 Razstava kiparja IVA GOISNDKERJA - OBLIKOVANJE SOLNIC. Avtor se predstavlja s 50 posodicami za sol iz lipovega lesa. Razstava 1. EXTEMPORE - ZAJČJA DOBRAVA v Jelovškem likovnem salonu. Razstavljali bodo: Irena Spedl, Dare Birsa, Lucijan Bratuš, Črtomir Frelih, Gustav Gnamuš, Marjan Gumilar, Ignanc Kofol in Tdej Pogačar. GALERIJA KOMPAS, Slovenska Do septembra prodajna razstava slik TRI PODOBE SLOVENSKE DEŽELE, slikarjev Zvest Apollonija, Črta Freliha in Jožeta Marinca. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Razstava stik FRANCETA GRUDNA. GALERIJA LALA, Zidovska 5 Razstava slik tržaškega slikarja in grafika AL-DA FAMAJA GALERIJA LEK Do 18. julija je na ogled razstava POLDRAGI KAMNI Duške in Andreja HOVNIKA. GALERIJA KRKA, Dunajska 65 Razstava bosanske akademske slikarke JASMINE KODZAGA. GALERIJA SKUC, Stari trg 21 V galeriji si lahko ogledate skupinsko razstavo de-figure. Na njej bodo zbrana dela desetih avtorjev različnih generacij, ki jim je skupno razmišljanje o prisotnosti/odsotnosti figure v polju umetniškega diskurza. GALERIJA TIVOLI Otvoritev razstave nagrajencev 19. mednarodnega grafičnega bienala (DAVID SALLE, JANEZ BERNIK, A.R. PENOK, DIMCE NIKOLOV) bo v soboto, 26.6. GALERIJA GEMA, Gornji trg 24 Razstava ARHITEKTURNE RISBE - DEKORATIVNI ELEMENTI iz arhiva Studia Jannone, Milano, do 8. julija. GALERIJA POLJE, Studenec 48 Razstava ASEMBLA2I FANTASTIČNIH ŽIVALI ANE SFILIGOJ. KUD FRANCE PREŠEREN Razstava kserokopiranja fotoelektrografije 1979-1993, ki pregledno prikazuje ukvarjanje razli- čnih umetnikov s fotokopirnim tiskanjem SLOVENSKI GLEDALIŠKI IN FILMSKI MUZEJ, Mestni trg 17 SNG Drama in Slovenski gledališki ih filmski muzej vas vljudno vabita na otvoritev razstave slik igralke METE VRANIC, ki bo v ponedeljek, 28. junija ob 20. uri. ZEMLJEPISNI MUZEJ SLOVENIJE (Trg francoske revolucije 7) Do 31. avgusta, razstava KARTA SVETA V OTROŠKIH OČEH. CELJE V hotelu Merx je do 30.6. samostojna razstava slik JOŽETA BOŽIČKA. KOSTANJEVICA NA KRKI GALERIJA BOŽIDAR JAKAC Razstava TONETA LAPAJNETA v Kostanjevici na Krki, ZEMLJA NA JUTI 1991-1993. LAMUTOV LIKOVNI SALON Razstava izbranih stik ob 35-letnici Lamutovega likovnega salona: IVANA KOBILCA, in FERDO VESEL (do 31. 8.). Izbor je pripravil kustos Narodne galerije Ljubljana g. Ferdinand Serbelj. MARIBOR NOVINARSKI KLUB Na ogled je razstava risb TAMARE SEVČNIKAR. SALON ROTOVŽ Na ogled je razstava vzhodno in zahodnonem-ške fotografije POROČILA O STANJU (1950-1990). MURSKA SOBOTA POKRAJINSKI MUZEJ, Trubarjev drevored 4 V galeriji Pokrajinskega muzeja je na ogled pregledna razstava del akademskega slikarja FERENCA KIRALYA. LAŠKO Otvoritev razstave ob 90-letnici Čebelarske družine Laško bo danes, 25.6. ob 18. uri. PIRAN V Tartinijevi hiši razstavlja svoja dela mlada slikarka SANDRA KUMP. Razstava ima naslov Srečanje dveh svetov. POSTOJNA GALERIJA MODRIJANOV MLIN Razstava del akademskega slikarja iz Avstrije HUGA WULZA je na ogled do 13. julija. SLOVENSKE KONJICE V avti Kulturnega doma je do 2.7. odprta razstava likovnih del MILANA LAMOVCA. ŠKOFJA LOKA GALERIJA LOŠKEGA MUZEJA Razstava stik SANDRE PEČENKO. GALERIJA FARA Razstava stik in risb MILOJKA BOZOVICAR. VELENJE GALERIJA VELENJE Razstava fotografij LOJZETA OJSTERŠKA. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST TK GALERIJA Na ogled je razstava lesorezov umetnikov, ki so bila realizirana na Mednarodni šoli za grafiko v Benetkah v letu 1992-93 in na seminarjih, ki jih je vodil Franco Vecchiet. GALERIJA CARTESIUS Na ogled je razstava slikarke Marie Terese De Zorzi. ART GALLERY Na ogled je razstava ArtEstate ’93 - 1. Deželna razstava slikarstva, skulpture in grafike. Razstavljati bodo Franca Batich, Luciana Costa, Bogomila Doljak, Mina Germek, Flavio Girolomi-ni, Barbara lus, Adriano Janežič, Flavio Riz, Rossdear, Luša Sguazzi, Diego Valentinuzzi. GALERIJA BASSANESE Na ogled razstava Michaela Goldberga. Urnik: vsak delavnik od 17.00 do 20.00. ART LIGHT HALL -Trg S. Giovanni 3/I.nadstr. Se danes je na ogled skupinska razstava posvečena mladim z naslovom »Spazio giova-ni«. MUZEJ ZIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA WAGNER Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije. Urnik :ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob Četrtkih od 10. do 13. ure. GALERIJA MALCANTON Na ogled je razstava slikarke Olivie Siauss. MUZEJ REVOLTELLA Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Burri«. V organizaciji Tržaške letovišCar-ske ustanove se vsako soboto ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella. BANI rOPČINE^ OVČARJEVA HIŠA Razstava »Ondile Cez Stari vrh« - Bani: Zgo- dovina kraškega naselja skozi stare katastrske mape, listine in pričevanja, ki jo je pripravilo SKD Grad je na ogled vsako nedeljo v juniju od 18. do 21. ure. TRŽIČ OBČINSKA GALERIJA »ANTICHE MURA« Danes, ob 18.30 otvoritev razstave Luciana Plehana. GORICA GORIŠKI GRAD V galerijskih prostorih je na ogled razstava likovnih del Roberta Joosa. Urnik : od torka do sobote od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30, ob nedeljah od 9.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.30. V Pokrajinskem muzeju na goriškem gradu je vsak dan na ogled razstava o proizvodnji in uporabi svile med leti 1725-1915 »Svetlikajoča se nit» ter stalna muzejska zbirka o prvi svetovni vojni in goriška pinakoteka od 10.00 do 13.00 ter od 15.00 do 20.00, ob ponedeljkih zaprto. GRADIŠČE GALERIJA L. SPAZZAPAN Na ogled je razstava o goriškem likovnem zavodu »Max Fabiani«. VIDEM PALAČA SAVORGNAN Do oktobra je na ogled razstava o arheoloških najdbah v Vidmu z naslovom »Zgodovina pod mestom«. VILLA MANIN - PASSARIANO in PALMANOVA Do 15. novembra je na ogled razstava ob 400-letnici Palmanove »Palmanova - trdnjava Evrope, 1593-1993«. Razstavljeni so dragoceni predmeti, dokumenti, orožje, reljefi in slike. KOROŠKA CELOVEC KOROŠKA DEŽELNA GALERIJA Do 4. julija razstavlja svoje grafike Giuseppe Zigaina. GALERIJA CARINTHIA Alter Pl. 30 Do 30. avgusta 1993 je na ogled razstava Hansa Staudacherja. RITTER UMETNA HALA (H.-Gmeiner Str.) Do 1. oktobra je na ogled razstava »Miserere« G. Herolda in W. Biittnerja. GALERIJA VIA NOVA Do 30. junija razstavlja slikar Giorgio Linda. ARS TEMPORIS (Herreng. 14) Na ogled je razstava Stuhlobjekte. GALERIJA MOHORJEVE KNJIGARNE Do 29. t.m. so na ogled kipi in akvareli Staneta Jarma. PLIBERK GALERIJA FALKE-KUHN Do 10. julija razstavlja Gustav Januš. ROŽEK GALERIJA SIKORONJA Do 11. julija bo na ogled razstva »Hiša ob reki» - Markus Orsini-Rosenberg. TINJE GALERIJA TINJE Do 2. julija je so na ogled slike umetnika iz Nigerije - Tony Nwachukwu in stike Stanka Sadjaka. BOROVLJE PUŠKARSKI MUZEJ je odprt do 9.10.93. GOSPODARSTVO Petek, 25 .junija 1993 ZDRUŽENI NARODI / O SVETOVNEM GOSPODARSTVU VATIKAN / POROČILO O LANSKOLETNEM PRORAČUNU HRVAŠKA / VELIKA PONUDBA DEVIZ Kitajski se obeta gospodarska rast Nazadovanje v industrijskih državah Izjemno nizek primanjkljaj Veliko sredstev prispevajo darovalci Turizem vpliva na denarno politiko Devize prinašajo tudi strah pred inflacijo ZDRUŽENI NARODI -Združeni narodi so v svojem poročilu napovedali, da bo svetovna ekonomija zastajala pet let in da bo zanjo značilna stagnacija v industrijskih državah ter upadanje v vzhodni Evropi, pac pa nadaljnja rast na Kitajskem. V svojem letopisu Pregled svetovne ekonomije OZN ugotavlja, da ostaja svetovno gospodarstvo apatično in da bo oživitev njegove rasti Se naprej poglavitna naloga. Pregled predvideva 1,5-odstotno svetovno rast letos in 3-odstotno v letu 1994, pri Čemer pričakuje, da bodo letos cene nafte ostale pri povprečju 18 dolarjev za sodček. Cena surove nafte je kritični dejavnik za industrijo. Trenutno stane na mednarodnem trgu nafta izhodiščne kakovosti Brent Blend okoli 17,50 do 17,60 dolarja za sod-ček, kar je blizu nedavnim najnižjim cenam na prenasiCenem trgu. V tako imenovanih gospodarstvih v tranziciji, to je v vzhodni Evropi in nekdanji Sovjetski zvezi, predvideva študija nadaljnji 10-odstotni upad v letu 1993 po 17-odstotnem v lanskem letu. Zahod je sicer obljubil 170 milijard ameriških dolarjev pomoči tem državam od leta 1990, vendar so se obljube zelo počasi uresničevale. Države v razvoju ali dr- Kritično pomanjkanje elektrike ZAGREB - Predsednik hrvaške vlade Nikica Valentič je parlament včeraj seznanil s kritičnimi ra-zmeravi v oskrbi države z energijo. Valentič je med drugim povedal, da je oskrba z energijo povsem negotova, omenil pa je tudi možnost, da bi v državi uvedli redukcije pri oskrbi z električno energijo. Predsednik vlade je povedal, da so hude motnje v oskrbi države z električno energijo posledica okvar v elektrarnah na Reki, Plominu in jedrski elektrarni Krško, ki zato sploh ne obratujejo. Prav tako Hrvaška ne more uvažati električne energije iz Avstrije, saj je pokvarjen daljnovod pri Mariboru. Poleg tega so prazna še akumulacijska jezera. Zaradi naštetih težav hrvaška vlada najbrž ne bo mogla izpolniti obljube, da po prvem juliju ne bo veC potrebna redukcija dobave električne energije v Dalmaciji. (G. G.) Inflacija v ES BRUSELJ - Letna inflacija Evropske skupnosti se je zmanjšala na 3,3 odstotka v minulem mesecu v primerjavi s 3,4 odstotka v aprilu, je v torek objavil statistični urad Evropske komisije, Eu-rostat. V primerjavi z letno rastjo maja 1992 se je inflacija zmanjšala v vseh državah Članicah ES razen v Grčiji. Padec je bil še posebno velik na Irskem (0,9 nasproti 3,6 odstotka), v Veliki Britaniji (1,3 nasproti 4,3 odstotka) in na Portugalskem (5,7 nasproti 9,8 od-_ stotka), (Reuter) žave tretjega sveta so se razvijale s hitrostjo, ki je niso zabeležile od 70. let, saj je Kitajska letos dosegla 11-odstotno rast, 30 azijskih in latinskoameriških držav pa je imelo veC kot 5-odstotno rast. V nasprotju s tem pa se je proizvodnja na prebivalca pri 500 milijonih ljudi, zlasti v Afriki, umirila pri eni točki ali celo upadla, hkrati pa se je nesluteno povečalo trpljenje ljudi zaradi vojn in suše. Pričakovana 3-odstotna rast v Afriki v letošnjem letu bo le malo pomagala po dolgih letih upadanja proizvodnje, medtem ko se v Latinski Ameriki kaže le skromno napredovanje. Po pričakovanjih bodo industrijska gospodarstva zabeležila 1,5-odstotno rast v letu 1993, v prihodnjem letu pa predvidevajo 3-odstotno, kar je napovedala že OECD v svojem letošnjem poročilu. Pri tem pa avtorji opozarjajo, da so svoj pregled končali konec maja, preden je OECD svoja predvidevanja znižala na 1,2-odstotno rast za letošnje leto in 2,7-odstotno za 1994. »Na splošno vzeto je stvarnost hujša, kot je kdorkoli predvideval,« je dejala Helga Hofftnann, ki je sodelovala pri izdelavi študije. »In redno se nam dogaja, da revidiramo svoja predvidevanja navzdol.« BONN - Nemška trgovinska in industrijska zbornica (DIHT) je objavila, da bo celoten izvoz v letu 1993 upadel za odstotek, obstaja pa tudi možnost, da se zmanjša za 1,5 odstotka pri izvozu v Evropo, ki je najpomembnejša nemška trgovinska partnerica. Predsednik DIHT Franz Schloser je povedal, da je skromno povpraševanje poglavitnih nemških partnerjev glavni razlog za manjši izvoz, Čeprav je dodal, da je bonska denarna politika prav tako obremenila nemške družbe v tujini. »Se hujše breme pa je visoka raven stroškov in izdatkov v Nemčiji,« je izjavil Schloser. Povedal je, da so številni tekmeci nemške industrije po vsem svetu ujeli kakovost nemških izdelkov in SOFIJA - Upniške banke naj bi danes v Frankfurtu bolgarskim predstavnikom predložile reprogramirani sveženj ukrepov, s katerim bi uredili odplačevanje 9,3 milijona ameriških dolarjev tujega dolga. »Bolgarska delegacija, ki se bo pogovarjala o odplačevanju dolga, bo preučila predvsem stališča upnikov o možnostih reprogramiranja našega dolga,« je izjavila Marija Todorova. V Frankfurtu so se ta teden sestati predstavniki približno tristo komercialnih bank, ki so neformalno združene v Londonski klub, da bi se dogovorile o predlogu za Medtem ko je mogoCe opaziti obotavljajoče okrevanje v ZDA, Kanadi in Veliki Britaniji, pa se bo Japonska rast dvignila na načrtovanih 1,5 odstotka z lanskih 1,2 odstotka. V Franciji in Italiji se bo rast upočasnila, v Nemčiji pa upadla za približno 0,5 odstotka. Za ZDA pričakujejo, da se bo rast pospešila in se bo z 2 odstotkov dvignila na več kot 3 odstotke v letošnjem letu ter na tej ravni ostala v prihodnjem letu. Poročilo izrpka kritiko sedmerici najbolj razvitih industrijskih držav sveta (G7), ker je tako poCasi spoznala, da bi bila morala predvideti dogajanja in izdatke po dolgih letih odločnega neinterveniranja v svojih gospodarstvih. Kljub znižanju obrestnih mer ljudje še vedno neradi investirajo in trošijo, deloma ker naraščajoča brezposelnost spodkopava zaupanje v prihodnost. Stagnacija v industrijskih državah, ki prispevajo tri Četrtine svetovne proizvodnje, je opu-stošila preostali svet. »Za številne države v razvoju je zastoj pri okrevanju v industrijskih državah pomenil dolgotrajno majhno povpraševanje po njihovih izvoznih izdelkih in zlasti nadaljnje upadanje cen ključnih surovin, ki jih te izvažajo,« dodaja poročilo. (Evelin Leopold / Reuter) se ji prilagodili. Njihova sposobnost je skupaj z močno nemško marko zmanjšala prostor konkurenčnosti nemškim izdelkom. Zaradi zunanje šibkosti v nemškem gospodarstvu ne bo dosežena skoraj nobena stimulacija pri izvozu v letošnjem letu. Nemški izvoz v Evropsko skupnost naj bi se v letošnjem letu zmanjšal za 1 odstotek, potem ko se je dvignil za 1,3 odstotka leta 1992. Tudi izvoz v države Efte se bo zmanjšal za 1,5 odstotka. PaC pa omenjeno poročilo napoveduje povečan izvoz v Severno Ameriko, kar za 3 odstotke v letu 1993. Izvoz v Južno Ameriko naj bi se povečal za 8 odstotkov. Izvoz v Azijo naj bi letos poveCal za polovico manj kot lani. (Reuter) odplačevanje bolgarskega dolga, na katerega bodo odobrili 50-odstotni popust, tako pri odplačevanju glavnice kot tudi obresti. »Bolgarski gospodarski položaj bo dopuščal odplačevanje dolga in njegovo servisiranje, s tem da ne bodo odplačali veC kot 50 odstotkov,« je izjavila Todorova. Obe strani sta se sestali prejšnji teden, da bi se dogovorili o načelih in ugotoviti, kakšne so zmogljivosti Bolgarije za odplačevanje obresti. Bančniki zahtevajo višjo vsoto, kot si lahko Bolgarija, po lastnih zagotovilih, privošči. (Reuter) NEMČIJA / UPADANJE IZVOZA Vzrok je manjše povpraševanje Nemški izvoz v Evropsko skupnost se bo letos zmanjšal za 1 odstotek BOLGARIJA /DOGOVOR Z UPNIKI Plačilo dolga VATIKAN - V torek je Vatikan predstavil izjemno nizek proračunski primanjkljaj za leto 1992, ki je že pripravljen v skladu z novimi računovodskimi navodili. Poročilo so objavili neposredno po tem, ko se je sestal odbor kardinalov, ki je zadolžen za nadzor vatikanskih financ. Odbor je sporočil, da je primanjkljaj svetega sedeža v minulem letu znašal samo 3,4 milijona dolarjev. Leta 1991 so imeli’ rekorden primanjkljaj 87,5 milijona dolarjev, za leto 1992 pa so napovedovali kar 86 milijonov dolarjev primanjkljaja. Potem so spremenili računovodske predpise. Prihodki v letu 1992 so znašali 178,4 milijona dolarjev, stroški pa 181,8 milijona dolarjev. Vatikan meni, da je ta sorazmerno majhen primanjkljaj nastal zaradi prispevkov iz katoliških diecez po vsem svetu in zasebnih skladov, ki so pomagali svetemu sedežu in so jih v tem fiskalnem letu prvič vključili v stolpec prihodkov. Tudi prispevki Vatikanu, ki so jih poslali posamezni duhovniški in nunski rodovi, so bili knjiženi pod to postavko. Vatikan je pridobil nekaj dobička tudi iz prodaje osnovnih sredstev v letu 1992, vendar v poročilu niso sporočili podrobnosti. Iz proračuna svetega sedeža zagotavljajo sredstva za osrednjo administracijo v samem mestu Vatikanu in v Rimu, za njegove diplomatske misije po vsem svetu, za Časopise in vatikansko radijsko postajo. Večina prihodka izhaja iz vlaganj, nepremičninskih holdinških družb po Italiji in iz prispevkov verujočih. (Reuter) REKA - Turizem, ki naj bi to sezono z najmanj milijardo nemških mark napolnil osiromašeno blagajno Hrvaške, povzroča resne glavobole dr. Petru Jurkoviču, guvernerju Narodne banke Hrvaške. Velika ponudba tuje valute bi lahko spodbudila inflacijo na veC kot 50 odstotkov v letnih mesecih, pred takim scenarijem pa gredo Hrvatom lasje pokonci. Resno prizadeto hrvaško gospodarstvo - ne le zaradi vojne, temveč tudi zaradi notranjih dolgov, ki znašajo kar okoli 10 milijard dolarjev - preprosto ne bo preneslo tolikšne ponudbe deviz, zato je država prek svoje centralne banke v dilemi, kako naj ravna: ali naj se preprosto odreče delu tuje valute ali pa naj z novo natiskanim denarjem sprejme celotno ponudbo v menjalnicah? Ce se vda devizni plimi, ki vrtoglavo povečuje devizne rezerve (te znašajo trenutno 1, 1 milijarde dolarjev), je zelo verjetno, da bo dosegla stopnjo inflacije približno 50 odstotkov na mesec, s čimer se bo začela uničujoča hiperinflacija. Inflacija je zelo resen problem hrvaškega gospodarstva. V preteklih treh mesecih se je glede na cene na drobno gibala na ravni 25, 6 odstotka na mesec, kar je za približno odstotek manj od povpre- Goran Moravcek Cja ob začetku leta. V Narodni banki Hrvaške so zadovoljni in pravijo, da je inflacija v zadnjem trimesečju lanskega leta presegla 30 odstotkov. Tisti, ki spremljajo hrvaška gospodarska dogajanja, si ne delajo utvar glede tega, da bi bilo gospodarsko stanje v začetku leta boljše kot ob koncu lanskega. Hrvaška je v zelo resnih gospodarskih težavah, tako da je celo optimistični hrvaški premier Nikica Valentič javno priznal, da stabilizacijskega programa ne uresničujejo in »Ce se položaj ne bi poslabšal«, bi Hrvaška do konca leta morda lahko omilila inflacijo. To bi pomenilo, da bi se stopnja znižala na okoli 12 do 15 odstotkov na mesec, nikakor pa ne bi padla pod 10 odstotkov, kot je bilo predvideno. Poleg vojne, ki precej obremenjuje hrvaško gospodarstvo, povzročata velike težave »tihi embargo« za hrvaško blago v državah Evropske skupnosti in izpad tuje finančne pomoči. V takšnih okoliščinah se paC gospodarstvo ne more resneje razmahniti. Razen tega sta na Hrvaškem zelo razširjena tihotapstvo in tudi siva ekonomija, prizadevanja vlade, da bi obrzdala gospodarski kri- minal, pa zaenkrat niso dala kakšnih posebnih rezultatov. Sedanje stanje bo vlada v Zagrebu skušala omiliti tako, da bo ustvarila razmere za notranjo konvertibilnost nacionalne valute. Zaradi nizke ravni gospodarske aktivnosti povpraševanje za zdaj ni veliko in se kot glavni kupec pojavlja država, ki iz dneva v dan povečuje devizne rezerve. Pri katerem znesku se bodo upočasnile, ni mogoče predvideti, ker razen poslovnih bank, ki svoje tuje valute ponujajo naprodaj Narodni banki Hrvaške, da bi ohranile svojo likvidnost, veliko mark, lir in dolarjev pride tudi od prebivalstva. Ljudje namreč polagoma trošijo svoje domaCe zaloge deviz, da bi si tako zakrpali primanjkljaje v hišnih proračunih. Ker si vlada prizadeva zavirati porast plaC, da ne bi te bile generator inflacije, je cena dela na Hrvaškem zelo nizka, tako je povprečna plaCa zaposlenih komaj kaj veC od sto nemških mark, zato morajo paC mnogi prodajati svoje devizne prihranke. Na Hrvaškem prihaja tako do navideznega paradoksa: razen velikih notranjih dolgov lahko tudi visoki devizni prilivi izzovejo hiperinflacijo, Ce vlada tega ne bo preprečila. .ti— KITAJSKA / NAJVECJI KITAJSKI IZVOZNIK KOLES JE ODKRIL DOMAČI TRG Dobro kolo se samo hvali \/prejšnjih letih so lahko na domačem trgu prodali le 20 odstokov koles - Za kolesa, narejena po zahodnem okusu, skoraj neomejeno povpraševanje - Moderna so športna kolesa SHENZHEN (Kitajska) - China Bicycle, najvecji in najmodernejši kitajski izvoznik koles, se je lotil tudi najvecjega svetovnega tržišča koles - Ljudske republike Kitajske. Mešano podjetje tako sodeluje v kitajski tržni eksploziji skoraj po naključju in sicer v trenutku, ko je v Pekingu nekoliko popustila sla po nujni usmerjenosti v izvoz zaradi deviznega zaključka. »V prejšnjih letih smo smeli prodati samo dvajset odstotkov svoje proizvodnje na Kitajskem, zdaj pa smo zelo srečni, ko so nam uradno dovolili, da jo povečamo na 30 odstotkov,« je izjavil izvršni direktor John Barker, zagrizen American, iztrgan iz vrst ameriškega proizvajalca koles Schwinna ter eden od dveh izvršnih direktorjev, ki ni Kitajec. »Včasih smo veliko razmišljali o domači prodaji. Seveda pa smo zmeraj vedeli, da imamo za hr-btnom kitajsko tršišCe,« je izjavil Barker. China Bicycle ter njeni kitajski in prekomorski delničarji računajo, da se bo prodaja na Kitajskem vsako leto podvojila. Leta 1991 so prodali na Kitajskem 100.000 koles, leta 1992 200.000 in letos pričakujejo, da bodo prodali 400.000 koles, kar je petina proizvodnje. »Za naslednje leto smo si zastaviti cilj, da bomo prodali 800.000 koles,« je izjavil Barker. »Seveda, leta 1995 tega ne bomo mogli podvojiti na 1, 6 milijona koles, a zagotovo jih bomo prodali vsaj milijon,« je izjavil med ogledom po novi, štirideset milijonov dolarjev vredni to- varni, ki se nahaja v kmetijskem predmestju Shenzhena, na drugi strani meje s Hong Hongom. »Nas ne omejuje povpraševanje, ampak naše možnosti razširitve distribucije po Kitajski. Za tista kolesa, ki imajo že uveljavljena imena, zlasti tista, ki so bolj po zahodnem okusu, se zdi, da je povpraševanje neomeje-.no.« China Bicycle se je korenito spremenila, odkar je hongkonški finančnik Jerome Sze pred desetimi leti v shenzhenskem industrijskem območju z Municipal Light Industry Go. ustanovil mešano podjetje. Znotraj kapitalističnih reform, ki so šle na roko potrošniškim apetitom, je China Bicycle ustvarila distribucijsko mrežo šestnajstih zasebnih oz. mešanih športnih trgovin v večini večjih mest, ki prodajajo kolesa, obleke in druge športne izdelke, ki so v modi. Mladi povzpetniki, ki so se naveličali znamenitih kitajskih »jeklenih konjičkov«, robate socialistične izdelave, s številnimi napakami, brez prestav, težkimi do šestintrideset kilogramov, z lahkoto dajo na stotine dolarjev za lahko »športno kolo«z veC prestavami. Barker je izjavil, da ima China Bicycle možnosti za izvoz, trženje in vodenje kar solidnega deleža na svetovnem tržišču, na katerega bi lahko vsako leto prispevala pe-tintridest milijonov koles. Glavna skrb je namenjena ravnotežju med domačo prodajo in že uveljavljenim izvozom na množična zahodna tržišča, od koder v zameno zanje prihajajo delničarske dividende in uvoz tistih sestavin za kolesa, ki jih na Kitajskem ni mogoče dobiti. »Honghonški analitiki so precej blizu notranjim ocenam o dobičku, ki naj bi dosegel približno 250 milijonov dolarjev od celotne prodaje. Otvoritvena bilanca dru- žbe je bila solidna in delnice, ki so jih rezervirali za tujce, so imele možnost dolgoročnega ugodnega nakupa, kljub temu da niso prinesle ustanovnega deleža,« je izjavil analitik Edward Chan pri Standard Chartered Securities v Hong Hongu. China Bicycle in njen partner Hong Hong Link Bicycle sta se obogatila tudi ob stečaju nekdanjega partnerja Schwinna, ki je prepustil svoj 23.7 odstotni delež, vreden veC kot petdeset milijonov dolarjev, v zameno za poravnavo osemnajstih milijonov dolarjev težkega dolga. Približno dve tretjini tega nepričakovanega dobička bo šlo v zase- bne naložbe, potem ko bo odštet omenjeni dolg. »Naraščajoča prodaja na domačem tržišču ne bo v ničemer prizadela konvertibilnega zaslužka,« je izjavil Chan, »saj je zdaj mogoCe na Kitajskem za domačo valuto kupiti že veliko sestavnih delov za kolesa. (Jeffrey Parker / Reuter) Ko bo velik, se bo vozil s kolesom 18 Petek, 25.junija 1993 RADIO TV / SLOVENSKI PROGRAMI IT SLOVENIJA 1 m RAI 1 RETE 4 Koper M Hrvaška 1 Koncert Orkestra slovenske policije Kroki, veliki krokodil, gledališče jaz in ti Batman, 27. epizoda ameriške nanizanke Ubijalci stare gospe, ponovitev angleškega filma, VPS 1105 2e veste? Poročila Povečava, ponovitev, VPS 1315 Beneški bienale, ponovitev Osmi dan, ponovitev TV dnevnik 1 Lajf je lajf, mladinski film Regionalni studio Koper Pari, tv igrica TV dnevnik 2, vreme, Sport Forum Slačenje, ameriški film, VPS 2030 TV dnevnik 3, VPS 2205 Sova Ljubezen da, ljubezen ne, 7. del ameriške humoristične nanizanke, VPS 2235 NaCrt, 2/3 del Švedske nadaljevanke, VPS 2300 Ciklus filmov Clauda Cbabrola: PišCanec v kisu, francoski film, VPS 0000 Video strani SLOVENIJA 2 j Gozdarska hiša Falkenau, 3/13 del nemške nanizanke, ponovitev Sova, ponovitev Novopečeni princ z Bel-Aira, 2. del humoristične nanizanke NaCrt, 1/3 del Švedske nadaljevanke Znanje za znanje: Učite se z nami | Dnevnik 2 Stalin, 2/3 del angleške dokumentarne serije V tridesetih letih je Stalin spremenil Sovjetsko zvezo v industrijsko velesilo. To je bilo tudi desetletje, ko je nje-I gova vladavina terorja zahtevala življenje dvajsetih milijonov nedolžnih ljudi... Večerni gost: Boris A. Novak Rojen 3.12.1953. Pesnik, dramatik, dramaturg. Naj omenimo samo nekaj nekaj njegovih del: Stihožitje, pesmi za otroke Prebesedimo besede, dramsko besedilo Spati v barvi, otroška radijska igra V ozvezdju Postelje. Kvartet Tartini Mednarodni grafični bienale, prenos (do 23.30) KANAL A MCM Tilt, ponovitev ameriškega filma Drugačen svet, ponovitev 189. dela Dance Session, ponovitev Poročila Teden na borzi Sybil, 1. del filma. Psihiatrinja dr. Wilbur (Joanne Woodward) zdravi Sybil (Sally Field), ki se je pred težavami tega sveta umaknila v svoj svet in tam prevzela vlogo različnih oseb. Njene težave so se začele že v otroštvu, eden glavnih krivcev pa je bila njena mati in... Pet minut Drugačen svet, 190. del ameriške nadaljevanke MCM Video strani Aktualno: Unomatti-na, vmes (7.00, 8.00, 9.00) dnevnik Film: Giorni pazzi a Spessart (fant., ’67) Dnevnik 1 Dok.: Amerindia Nan.: Cuori senza etä Variete: Buona fortuna Dnevnik 1 Nan.: In viaggio nel tempo Dnevnik in Tri minute Film: II grande safari (pust., ZDA ’63) Film: Visite a domici-lio (kom., ZDA '78) Nan.: L’amico di legno Danes v Parlamentu Dnevnik 1 Kviz: Patente da cam-pioni (vodi D. Mura) Glasba: I Tazenda Vreme, dnevnik, šport Film: Marnie (krim., ZDA '64, r. A. Hitchcock, i. S. Connery) Dnevnik 1 Glasba: Sfide stellari RAI 2 Risanke in nanizanke Jutranji dnevnik Rubrika o vrtnarstvu ^ Film: La figlia dello sciecco (pust., ’56) Nan.: Lassie ŠS Kratke vesti Segreti per voi... Nan.: Una famiglia co-me tante Dnevnik, gospodarstvo, rubrika Trentatre in vreme Nad.: Quando si ama, 14.45 Santa Barbara Film: Un fantasma a Montecarlo (kom., '90) Iz Parlamenta in vesti Nan.: Hill Street, 18.40 Miami Vice, vmes (18.30) šport Vreme, dnevnik, šport Variete: II grande gio-co dell’oca TG 2 Pegaz in dnevnik L’altra edicola Nočni šport RAI 3 KOPER Jutranja oddaja: L’al-trarete, vmes vesti Vivere il mare Kratke vesti Pogled na književnost Sredozemske igre Deželne vesti,dnevnik TGR Relais in Drobci Sport: motociklizem, amriški football, jadranje, balinanje, atletika, kolesarstvo Derby in dok. Vreme in šport Variete: Maddecheahö Dnevnik, deželne vesti Blob, Una Cartolina Film: Qualcuno sta TV SLOVENIJA 1 / NOCOJ OB 00.00 V SOVI Podeželska buržoazija se po Chabrolovem mišljenju trdno oklepa starih vrednot .v Leta 1985 je Claude U Chabrol po dolgem premoru segel po romanu Dominique Roulet Mrtvec preveč in v svojem starem slogu ustvaril kriminalko, v kateri se spet loteva podeželskega malomeščanstva. Pisateljica je tudi koscena-ristka filma, ki ga je v skladu s svojim cinizmom Chabrol poimenoval PišCanec v kisu in ki je vzbudil zanimanje že med snemanjem. Chabrol je k sodelovanju povabil vse stare sodelavce: mojstra fotografije Jeana Ra-biera, nekdanjo ženo Stephane Audran in igralca Michela Bouqueta (na sliki); epizodno vlogo je spet Nanizanke Nad.: Marilena, 9.55 Ines, 10.50 Soledad, vmes (9.30) vesti II pranzo b servito Nad.: Celeste TG 4 vesti Sentieri, 15.00 Anche i riechi piangono Aktualno: C’eravamo tanto amati, Lui, lei Taltro, 17.00 La veritä TG 4 vesti Nad.: Grecia Kviz: II nuovo gioco delle coppie TG 4 vesti Nad.: Micaela. 20.30 La signora in rosa Film: Gloria - Una not-te d’estate (dram., ZDA ’80, r. J. Cassave-tes), vmes (23.30)vesti CANALE 5 Na prvi strani Nan. in film Giovani bruciati (dram., ’91) Variete: Ore 12 Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno: Forum, 14.35 Agenzia matrimoniale, 15.00 Ti amo parliamone,15.30 L’ar-ca di Noe - Itinerari Otroški variete TG 5 Flash - vesti Kviz: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Film: Piedone a Hong Kong (pust, It. ’75, i. B. Spencer) Il delitto b servito Aktualno: Maurizio Costanzo Show, vesti ITALIA 1 Otroški variete Nanizanke Odprti studio Otroški variete Nan.: Ultraman Varieteja: Non e la RAI, 16.00 Unomania Nan.: Jump Street Variete: Twin Clips Nan.: Adam 12, 18.05 Poliziotto a 4 zampe, 18.30 Baywatch, vmes (17.55) Studio šport Variete: Ma mi faccia il piacere Variete: Karaoke TV film: King of New York (dram., It.-ZDA ’89, i. C. Walken) TV film: Il deserto della paura (srh., ’89) Odprti studio, pregled tiska in Studio šport # TELE 4 per morire (krim., ’92) Studio 2 magazin Dnevnik in Omnibus Nan.: Perry Mason Dnevnik in vreme Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi Crime Story, am. tv nanizanka Juke Box, glasbena oddaja Novice Čarobna svetilka, otroški program Prvenci: Robert Zeme-ckis, ameriška dokumentarna serija Fantazoo, risanke Nočni sodnik, am. tv nanizanka Studio 2 magazin Primorska kronika TV dnevnik Crime Story, am. tv nanizanka Nočni sodnik, am. tv nanizanka Stanje stvari - mladi TV dnevnik Rotocalco nostrano Zilch!, ameriško/novozelandski film (Poštni uslužbenec je nehote vpleten v umazane posle skupine mogočnih poslovnežev.... ESHIF1 Avstrija 1 Cas v sliki Sla v senenih dneh, ponovitev filma Doktor Doogie Howser: Noe noCi Waltonovi: Bolniška sestra Mojstri jutrišnjega dne Heidi, risana serija Paradižniki proti vampirjem, risana serija Video uspešnice in kviz Mini cas v sliki Cas v sliki Doktor Trapper John Evropski policaji Nevestini otroci, ameriška komedija Pajkova mreža, ameriška srhljivka (Suzanne Pleshette, Ed Nelson in drugi) Poročila Tisoč mojstrovin Avstrija 2 Zlatokopi 1933, ameriški glasbeni film z Ginger Rogers Z zobmi in kremplji: Požeruhi, 5. del Ora et Labora: Brat ko-koserejec Milijonsko kolo Cas v sliki/vreme Sanjska ladja: Cvetoči Časi plavajočih hotelov Novo v kinu, filmi in njihove zvezde Šiling, gospodarski magazin The Spike Jones Show X-Large Nightline: EAV, vrhunci turneje Nagrada I. Machmann Poročila Poročila Bajke: Sneguljčica in sedem palčkov Superbabica, ponovitev 1. dela Poročila Poročila Galaktična odiseja, ponovitev 4/9 dela Poročila Ko se svet vrti, 155. del ameriške nadaljevanke Mikser M Zgodbe iz Monticella, 155. del Poročila Poletni predah Cosbyjevi, 2/20 del am. humoristične nanizanke Dragi John, 2/22 del am. humoristične nan. Biti najboljša, pon. 4., zadnjega dela nadalj. Poročila Malavizija Poročila Danes v saboru Santa Barbara, 439. del Dnevnik 1 Zaupno o stripu, dok. film Batman, am. film Dnevnik 2(do 00.50) |]«Q Hrvaška 2 Zasedanje sabora, prenos Dnevnik 1 Sport Samci, 5/7 del angleške humoristične nanizanke Potovanja dr. M. Stin-gla, 1/12 del nemške dok. serije Življenjski stil, 4/14 del Sredozemske igre, posnetek Družina Addams, 14/16 del am. hum. nanizanke Tujcev poljub, ameriški film © Madžarska Dobro jutro Cez dan, informativni spored Sosedje, 161. del Žrebanje lota Dallas, 131. del serije Igra Poročila Popoldanski saldo Program za upokojence Strast in oblast, 14. del avstralske serije Risanke Svet denarja Okno, služnostni program To+ono, zabavni spored Dallas, ponovitev 131. dela Festival Balaton Dnevnik/Dnevnik BBC m 1 i? ii ■ i zaupal Čudaškemu Dominiqueu Zardiju, ki mu je pogosto pisal tudi filmsko glasbo, eno glavnih vlog pa je zaigrala Pauline La-font, hčerka njegove igralke Bernardette Lafont. Zgodba filma je zapletena, vendar ta splet intrig Chabrol nadvse spretno izrabi za prikaz dvomljivih medsebojnih odnosov. Tudi razplet zgodbe je tak kot smo ga vajeni pri Chabrolu: tisti, ki skušajo nadvladati, so konCno poraženi, poni-žani in kaznovani. Tisti, ki se igrajo s svojo usodo, postanejo žrtve. In tisti, ki premorejo vsaj kanček pristnih Človeških odnosov so rešeni in podarjena jim je še ena možnost za novo življenje. V drugi oddaji bomo videli Stalinova taborišča smrti, morišča v okolici Minska, kjer je dal pobiti na milijone ljudi ter vasi v Ukrajini, v katerih je prebivalstvo zdesetkala lakota. HRVAŠKA TV 21.30 BATMAN ameriški barvni film, 1989 Film je eden izmed najpopularneßih in najbolj komercialnih filmov vseh časov. Režiral ga je Tim Burton, odličen scenarij po likih stripa Boba Ka-nea sta napisala Sam Hamm in Warren Skaaren. Igrajo filmski zvezdniki kot so Jack Nicholson, Kim Bassinger, Michael Keaton (na sliki). V filmu je veliko veličastnih specialnih efektov, ki se lahko merijo s filmi S. Spielberga. Alfred Hitchcock je s Tippi Hedren, Seanom Conneryjem (na sliki) in drugimi posnel film Marnie po romanu Winstona Grahama. V filmu je režiser obravnaval fetiSistično ljubezen, saj se Mark zanima za dekle samo zato, ker je tatica. Connery je bil takrat občinstvu že znan kot James Bond. r/'* RAI 1 10.15 ISKALKE ZLATA, ameriški glasbeni film Musical Gold dlggers of 1933 je Mervyn LeRoy režiral leta 1933. Zgodba filma je le pretveza za čudovite plesne točke koreografa Busbyja Berkeieya, začetnika sodobnega filmskega musicala (na sliki prizor iz filma). Znano pesem »We're in fhe Money» je izredno zapela takrat Se zelo mlada Ginger Rogers. RADIO Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4 ; MHz, od 16.00 SV 918 kHz) 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio Ga-Ga; 11.05 Posebna oddaja; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Prenos 2. programa; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila; 17.05 Posebna oddaja; 18.30 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 (UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz) 6.30.7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Pogled v zvezdno nebo; 8.40 Rekreacija; 9.10 Koledar prireditev; 10.40 Primorski val; 11.00 Coun-try glasba; 11.35 Obvestila; 11.50 Vreme ob koncu tedna; 12.40 Štajerski val; 13.00 Val 202 popidne; 14.00 Drobtinice; 15.10 Prenos 1. programa; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Petkova centrifuga; 17.15 Nedeljski izlet; 17.50 Šport; 19.30 Stop pops; 21.45 Radijska igra; 22.20 Radio Študent. Slovenija 3 (UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz) 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Izobraževalni program; 9,05 Glasbena matineja; 10.05 izbrana proza ; 10.25 Vodomet melodij; 11.05 Reprize; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Zborovske skladbe; 13.40 Glasbena tradicija; 14.05 Gymnasium; 15.00 Šanson; 16,05 Od uverture do plesa; 17.00 Koncertni solisti; 18.05 Opera; 19,33 Praznični koncert; 22.05 Radijska igra; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5-93,8 - 100,3 - 100,6 - 104,3 -107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 8.00 Napoved programa, koledar; 8.30 Osmrtnice, servisne informacije; \^9.00 Glasbena oddaja; 10.00 Pogovor z nekdanjim predsednikom De-mos-a J. Pučnikom; 11.00 Praznična oddaja; 11.30 Glasba po želajh; 12.30 Dnevnik in intervju; 14.30 Priložnostna reportaža; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Praznična govorna oddaja; 17.30 Osmrtnice; 18.00 Glasbena oddaja; 19.00 Dnevnik, prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15,12.30,15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Pozdrav, almanah; 6.20 Drobci zgodovine; 7.45 Prišlo je poletje; 8.05 Horoskop; 8.35 Popevka tedna; 8.40 Ob pogrnjeni mizi; 8.45 Igrajte z nami; 9.05 Baby radio; 9.15 Histra mea; 9.35 Ugibajmo skupaj; 9,45 Glasba po izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10.45 Popotovanja po Istri; 11.00 Ran-devous; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Zapojmo v avgustu; 14.32 Turistične informacije; 14.45 Zvoki diskotek; 16.10 Promocija plošče; 16.20 Prireditve 16.35 Boutique Gallus 16.45 Koncerti in turneje, 17.20 Single tedna; 17.50 Priredbe uspešnic; 18.00 Souvenir d'ltaly; 18.45 Sveži folk. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Okno na Arbat (M. Kafol); 8.40 Soft mušic; 9.00 Literarni utrinek (J. Renko); 9.10 Orkestralna glasba; 9.30 Potpuri; 10.10 Koncert; 11.15 Potpuri; 11.30 Odprta knjiga: Cvetje v jeseni (I. Tavčar, r. Marko Sosič); 11.45 New Age; 12.00 Alpe-Jadran; 12.30 Slov. lahka glasba; 12.40 Zborovska glasba: Tržaški oktet; 13.30 Iz preteklosti v sedanjost; 13.40 Potpuri; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Barvna šahovnica; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Made in Italy; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: glasbena kronika s Hrvaškega; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Rock zvezde; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Mix time; 20.00 Za naše ljudi. ' Radio Koroška 18.10-19.00 Narodopisna oddaja. ■ TV SLOVENIJA 2 20.10 IIU RAI 1 20.40 STALIN: TIRAN, 2. del angleške dok. serije MARNIE, ameriški film, 1964 IZBOR IZ SATELITOV MUSIČ TELEVISION 07.00 Awake on the Wild Side, vodi Rebecca de Ruvo; 10.00 Video, vodi Richie Rich; 13.00 Video, vodi Simone Engelen; 16.00 Greatest Hits, vodi Paul King; 17,00 Coca Cola Report; 17.15 MW v kinu; 18.00 The Soul of MW; 18.30 MW Prime; 20.00 Dial MW: 20.30 Most Wanted, vodi Ray Cokes; 23.15 MW v kinu, ponovitev; 23.30 Poročila; 00.00 Rockumenmtary; lee T; 00.30 Video; 02.00 Chill out Zone; 03.00 Nočni video SKY ONE 07.00 The DJ Kat Show; 09.55 Risanke; 10.30 The Pyramid Game; 11.30 Koncentracija; 12.00 Drzni in lepi; 12.30 Sokolov greben; 13.30 E Street; 14.00 Drugačen svet; 14.45 Trije so družba; 15.15 Sally Jessy Raphael; 18.00 Star Trek: The Next Generation; 19.00 Games World; 20.00 Re-scue; 20.30 Polna hiša; 21.00 Rokoborba; 22.00 Code 3; 22.30 Xposure; 23.00 Star Trek: The next generation; 00.00 Ulice San Francisca PRO 7 05.50 Serije; 10.20 Matiock: Skrivnost, pon. am. tv kriminalke; 12,25 Roseanne, ponovitev; 12.55 Perry Mason: Čistokrven dirkalni konj; 17.14 Risanke; 19.30 Roseanne, 11. del; 20.15 Hooverjeva akademija, ameriška komedija; 22.15 Mancuso FBI, 10. del; 23.10 Red Force 4, hong-konSki film; 01.55 Plavi vojak, pon. ameriškega vesterna; 05.15 Smejmo se, burleska PREMIERE 07.00 Romeo; 15.45 Stepping \Out, ameriška glasbena kome- dija; 17.30 Utripanje srca, ameriški film; 20.15 Navihanec redko pride sam, ameriška komedija; 21.40 Krays, britanski film; EUROSPORT 08.30 Aerobika; 09.00 Prosto plezanje, ponovitev; 10.00 Kolesarstvo, pon.; 10.30 Triatlon, iz Francije; 11.00 Sredozemske igre; 12.00 Nogomet, za ameriški pokal, skupina B, Brazilija-Uru-gvaj; 22.00 Mednarodni šport; 23.00 Boks, mednarodni prof. dvoboj; 01.30 Športna poročila 3 SAT 17.35 Oddelek za umore, serija; 22.50 Konec mladosti, portugalski film SATI 09.15 Ponovitve; 12.30 Sence strasti, 115. del; 13.20 Dr. John Trapper, 15. del; 14.15 Sosedi, 250. del; 14.45 Bonanza, 15. del; 20.15 Zvezdne steze V. - na robu vesolja, ameriški zf film; 22.20 Harlem Nights,, ameriška komedija RTI 09.00 Serije, ponovitve; 12.30 Benny Hill, 5. del humoristične nanizanke; 13.00 Wimbledon 93, prenos iz Londona, 22,15 Led na ročaju IV: Lov na zajce, nemško/izraelski film SUPER CHANNEL 23.00 The Immortal Battallon, angleški vojni film RADIO TV Petek, 25. junija 1993 SLOVENSKI PROGRAMI CT SLOVENIJA 1 09.15 09.35 09.45 11.05 11.30 12.05 13.00 13.05 13.45 15.25 17.00 17.10 18.00 18.45 19.10 19.30 20.10 20.30 21.35 22.40 23.35 00.40 Radovedni Taček: PlošCa, ponovitev Oscar Junior: Rubinov gumb, ponovitev Plemeniti Tom, ponovitev mladinskega filma Pet prijateljev, 13., zadnji del angleške nanizanke Lajf je lajf, ponovitev mladinskega filma Zgodbe iz školjke Poročila Tednik, ponovitev VeCerni gost: Boris A. Novak, ponovitev Slačenje, ponovitev ameriškega filma TV dnevnik 1 Po sledovih Noetovih sinov, 2.‘, zadnji del nemške dokumentarne oddaje, VP 1710 RPL TV mernik Žrebanje 3x3, VPS 1910 TV dnevnik 2, VPS 1930 Utrip Svetovne glasbene nagrade, 1. del Maja so v Monte Carlu podelili priznanja izvajalcem popularne glasbe z vsega sveta. Slavnost so povezovale slavne osebnosti, kot npr. Michael Douglas. Poglej in zadeni TV dnevnik 3, VPS 2235 Sova Načrt, 3., zadnji del Švedske nadaljevanke, VPS 2325 Appassionata, italijanski film, VPS 0025 ® RAI 1 7.20 8.50 10.35 12.25 12.35 13.25 13.30 14.00 15.40 17.15 17.45 18.00 18.15 19.50 20.40 23.00 23.05 24.00 0.35 Film: Due simpatici testardi (kom., ’74) Speciale per voi, 10.05 Videl bos Film: Saluti e baci dal lago (kom.. Nem. ’57) Vreme in dnevnik Nan.: Davy Crockett Izžrebanje lota Dnevnik in Tri minute Film: Benda Starr -L’avventura in prima pagina (fant., ’90) Film: Beetlejuice -Spiritello porcello (fant., ZDA ’88) 7 dni v Parlamentu Nedeljski evangelij Dnevnik 1 in loto Sobotni Sport Vreme,dnevnik,Sport Variete: Luna di miele (vodi G. D’Angelo) Nočni dnevnik Posebnosti dnevnika 1 Dnevnik in vreme Film: Radio Days (kom., ZDA ’87, r. Woody Allen) CT SLOVENIJA 2 RAI 2 10.55 11.55 12.25 13.25 15.10 16.10 16.55 19.30 20.30 21.00 22.05 23.15 01.45 Človek in glasba: Beethoven - Skladatelj, junak, 9., zadnja oddaja Sova, ponovitev Ljubezen da, ljubezen ne. 7. del ameriške humoristične nanizanke (igrajo: Susan Dey, Jay Thomas, John Hancock in drugi, režija: Lee ShallatJ NaCrt, 2/3 del Švedske nadaljevanke Ciklus filmov Clauda Chabrola: PiSCanec v kisu, francoski film Športna sobota Košarka: NBA, Chicago Bulls:Phoenix Suns Rim: Finale evropskega atletskega pokala, prenos Berlin: EP v košarki. M, prenos TV dnevnik 2, vreme, Sport Studio City D. Pirrie: Pogubno okolje (Natural Lies), 3., zadnji del angleške nadaljevanke (igrajo: Bob Pečk, Sharon Duce in drugi) Sobotna noc Pop delavnica, prenos Videonoc Video strani ^ KANALA 6.10 10.00 10.30 12.10 13.00 13.40 14.05 14.10 16.40 17.15 18.45 19.35 20.20 20.40 22.20 0.25 1.25 Risanke in nanizanke Evropski dnevi Film: II nemico di mia moglie, vmes vesti Nan.: Medico alle Hawaii Dnevnik in vreme Ho bisogno di te Segreti per voi Nan.: I ragazzi del Mu-retto, 15.10 Aquile Izžrebanje lota TFV film: Duello d’amore (kom., VB 90) Nan.: Miami Vice Vreme,dnevnik,šport Variete: Ventieventi TV film: Omicidio di una pin-up (krim., 84) Film: L’africana (dram., It. ’90, i. S. Sandrelli), vmes (23.30) dnevnik Nočni šport: EP v gimnastiki Film: I diamanti sono pericolosi (krim., ’72) 09.15 10.00 11.00 12.40 18.00 19.00 19.25 01.10 MCM Live & Kickin'. ponovitev 14. brcanja v živo Sybil, ponovitev 1. dela ameriškega filma Teden na borzi, ponovitev oddaje Matlock, ponovitev 11. dela ameriške nanizanke 5x5 Car Crash, reportaža Modna dežela, oddaja o modi Matlock: Avtorica, 12. del nanizanke Sybil, 2. del filma Video grom, glasbena oddaja z Anjo Rupel Poročila v angleščini Erotična uspavanka Video strani SÜ KOPER Zamejski zbori A RAI 3 6.35 9.20 10.05 10.45 12.00 12.15 14.00 Rubrika o kmetijstvu Neonews in Videl boš Koncert RAI 3 Film: II bacio (dram.) Dnevnik ob 12-ih Film: II fantino deve morire (krim., VB ’74) Deželne vesti 14.20 14.50 15.15 18.50 19.30 19.50 Popoldanski dnevnik Okolje Italija Športno popoldne Vreme in dnevnik Deželne vesti Aktualno: Lo dico al ■ TG 3, 20.05 dok. Geo 1*111 Nan.: Lassie 3 Drobci Dnevnik ob 22.30 Film: II prete bello (dram., It. ’89, i. R. Citiran, A. Asti) Dnevnik in vreme TV SLOVENIJA 1 / NOCOJ V SOVI Zgodba o strastni ljubezni Appassionata, italijanski film režiserja Gianfranca Mingozzija Nocojšnji film je ita-S# lijanska ljubezenska drama v dobrem pome-nu besede. Zgodba se odvija v petdesetih letih Oekje v Bologni. Gospa Gilberta (Piera ^egli Esposti) se preživlja s Poučevanjem klavirja, vendar ne ve, da to ne zadošča za življenje in da zato njen petnajstletni sin Enzo honorarno dela. Nekega dne se v njuno stanovanje vseli kot po-oajemnik ItaloameriCan Toni (Nicola Farron), štu- ent podiplomskega študija. Gilberta, ki v V glavnem živi med stenami svojega stanovanja, se zaljubi v precej mlajšega Tonija, ki ji ljubezen vrača. V tej ljubezenski zvezi odkriva Toni varnost in družinsko zavetje, ki ga sicer nikoli ni imel. Enzo je do Tonija prijateljski, saj vidi v njem starejšega brata. Toda Gilberta ni sreCna. Boji se, da bo nekega dne Toni srečal mlajše dekle. In to se zgodi... Appassionata (je Beethovnova sonata, ki jo občuteno igra Gilberta) je zgodba o strastni ljubezni, o ljubezni, ki osrečuje in zaradi katere se blazni. To je film, ki temelji na igri glavnih igralcev, zlasti na igri Piere Degli Esposti, ki pooseblja Gilberto. Krhko, predano glasbi in v ljubezni vso prerojeno. Prepričljiva je tako v svoji sreči kot pozneje v svoji nesreči. Film so uspešno predstavili na več filmskih fe-stivaloh, med drugim v Sa-lermu in Valenciji. Scenarij za film je napisal režiser Gianfranco Mingozzi s sodelovanjem L. Drudi Dembyja, fotograf je bil Luigi Verga, glasbo je napisal Nicola Piovani, igrajo še Federi-co Provedi (Enzo), Ornel-la Marcucci, Daniela Mo-relli in drugi. RETE 4 @ Koper DtO Hrvaška 1 Nanizanke Nad.: Marilena, 9.55 Ines, 10.50 Soledad, vmes (9.30) vesti H pranzo e servito Nad.: Celeste TG 4 vesti Nad.: Sentieri, 15.05 rubrika o lepoti Aktualno: Affari di cuore Kviza: lo, tu e mamma, 17.00 Questo e amore, 17.30 vesti TG4 vesti, nato nan. Colombo Nan.: Ragionevoli dubbi (i. M. Harmon) Film: Oggi sposi, sen-tite condoglianze (kom., ZDA ’73), vmes (23.30) vesti Koncert v Scali CANALE 5 Na prvi strani Nan.: Časa Keaton Aktualno: Sabato 5 Nan.: Arnold Aktualno: Anteprima Variete: ore 12 Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno: Forum gio-vani, 14.30 Arniči Otroški variete TG 5 Flash - vesti Kviz: OK il prezzo e giusto, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5 Variete: La sai 1’ulti-ma? (vodi P. Franco) Film: I due colonnelli (kom., It. '62, i. Toto, Nino Taranto) NoCni dnevnik Nan.: Un uomo in časa ITALIA 1 Otroški variete Nanizanke Odprti studio Otroški variete Nan.: Ultraman Varieteja: Non e la RAI, 16.00 Unomania Glasba: TopVenti 5^ Nan.: Adam 12, 18.05 Poliziotto a 4 zampe, 18.30 Baywatch, vmes (17.55) Studio spori Varieteja: Ma mi faccia il piacere. 20.00Ka-raoke Film: Bat 21 (vojni, ZDA ’88, i. Gene Hackman, D. Glover) Film: Bertoldo, Bertol-dino e Caccasenno (kom., It. ’84) Odprti studio, pregled tiska in Spori # TELE 4 Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi Crime Story, ameriška tv nanizanka Črni kapitan, it. pustolovski film Nočni sodnik, am. tv. nanizanka Čarobna svetilka Skrivališča, am. film (Ingrid Bergman in drugi) Rotocalco Nostrano, ponovitev Zamejski zbori Kabaretna oddaja TV dnevnik Verska oddaja Crime Story, ameriška tv nanizanka Sodobna mladeniča, angleški film TV dnevnik Koncert Simfoničnega orkestra slovenske Filharmonije: P.I. Čajkovski: Koncert za violino in orkester v d-duru, opus 35 N.Y.P.D., serija Do konca sveta - ko spregovorijo slike EMF Avstrija 1 i Cas v Sliki Upornik brez razloga, pon. ameriškega filma Moški v nevarnih letih, nemški film Risanka Duck Tales, risana serija X-Large Traveller Cas v sliki Doktor Trapper John: Potovanje v preteklost V gosteh pri Schimpfu Zlata dekleta, am. humoristična naniz. Francoska zveza, ameriška kriminalka z Genom Hackmanom Stvor iz močvirja, ameriška grozljivka (Louis Jordan, Ray Wi-se in drugi; režija: Wes Craven PoroCila/Ex libris Tisoč mojstrovin mMP Avstrija 2 Tisoč mojstrovin Paul Hindemith in slikar Mathis Ali ljubite klasiko? Graščaka, zadnji del serije Poročila iz parlamenta Kdo me hoče: Živali iščejo dom Spori Avstrija danes Ni izdatkov brez zaslužka, komedija Fritza Wempnerja Jakob zadnji, avstrij-sko/nemski tv film Nagrada Ingeborg Ba-chmann 1993 Poroeila/Ex Libris Tisoč mojstrovin Poročila Slika na sliko, pon. Kaj se mi dogaja? Poročila Življenjski stili, ponovitev 4/14 dela Busove-zgodbe, ponovitev 1. dela Poročila Nocoj z vami, ponovitev 1/15 dela Družina Addams, ponovitev 14/16 dela Poročila Zvonili ste, milorde, ponovitev 1/12 dela angleške hum. naniz. Dokumetarna oddaja Televizija o tv Reka: Turbo Limach Show, mali finale Poročila Santa Barbara, 440. del ameriške nadaljevanke Na začetku je bila beseda Dnevnik 1 Pravica ljudstva, am. film Dnevnik 2 Slika na sliko Poročila Polnočni kino Tuljenje, ameriški film Sanje brez meja Hrvaška 2 H TV koledar’ 3 Assen: SP v motociklizmu, posnetek Rim: Evropski pokal v atletiki, prenos Dnevnik 1 Spori Crno-belo v barvah: Janis Joplin in Jacques Breil Leto 1964 Zgodbe iz Los Angelesa, 2. del dokumentarne serije V avtobusu, 41. del angleške humoristične nanizanke @ Madžarska M Dobro jutro M Verski program za re- n; formatorje HIŠK Za otroke, risanke, igra TV-magister Švicarski Madžari Vaterpolo, finale državnega prvenstva Popoldne z Disneyem, ameriški film Ob 25-letnici ansambla MINI Nova moda, magazin Barometer, politični Sov Kolo sreCe, kviz Večerna pravljica Dnevnik Festival Balaton Loterija Bongo, žrebanje številk za junij Festival Balaton I ■ : ^ ■ ■ HRVAŠKA TV 1 20.30 PRAVICA LJUDSTVA, ameriški film, 1986 AV 1 22.15 FRANCOSKA ZVEZA, ameriška kriminalka, Tožilec ChristopherBootti (Michael Ontkean, kise ga spominjamo iz Twin Peaksa, na sliki) je srečen človek. Ima lepo ženo, hčerko in dobro službo. Vsi ga poznajo kot človeka, ki spoštuje zakon. Nekega dne pa v restavracijo, kjer kosita žena hčerka, vdrejo teroristi in pobijejo vse goste. Chris, ki se ne more sprijazniti s tragedijo, se hoče maščevati. Film, ki obravnava nasilje kot tragičen pojav v ameriški družbi režiserja Jeffreya Blooma. KANALA 21.30 The French Connection je odlična kriminalka, ki jo je leta 1972 posnet William Friedkin. Popaj Doyle (Gene Hackman) je zagrizen newyorSki policaj, ki skupaj s kolegom Buddy-jem Russom (Roy Scheider, na sliki, ki je bil za vlogo v filmu nominiran za oskarja), lovi velike in majhne preprodajalce mamil... TV KOPER SYBIL, 2. del ameriškega filma SKRIVALIŠČA, ameriški barvni film Psihiatrinjo igra Joanne Woodward (na sliki), ki je bila za to vlogo večkrat nagrajena. Sicer pa prh jetno svetlolasko mladostnega videza in ženo Paula Newmana poznamo iz filmov Dolgo, toplo poletje, Rachel, Rachel (leta 1968 nominirana za oskarja). Vpliv gama žarkov (1973 nagrajena v Cannesu), Steklena menežarija, Zmagovanje in drugih. Film je režiral Fielder Cook leta 1973 in to je bila ena zadnjih vlog takrat že oseminpetdesetletne Ingrid Bergman (na sliki iz filma Plinska svetilka). S kančkom spogledlji-vosti je zaigrala petinsedemdesetletno starko v pravljični zgodbi o dečku in deklici iz newyorškega predmestja, ki pobegneta od doma, da bi spoznala življenje v središču mesta. A že prvi dan se izgubita...Igrajo še Richard Mulligan, George Rose in drugi. RADIO Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4 ; MHz, od 16.00 SV 918 kHz) 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Sobotna roglja; 9.35 Turistični napotki; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 13,00 Danes do 13-ih; 13.20 Obvestila; 14,05 Poslušalci čestitajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19,45 Lahko noč, otroci; 20.00 Radio na obisku; 22.30 Radijska igra; 22.40 Veliki zabavni orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program - Glasba. Slovenija 2 (UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz) 6.30.7.30.8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Servisne informacije; 8.30 Sobotni val; 8.40 Koledar prireditev; 9.45 Sobotna akcija; 11.00 Moped Show; 12.10 Šport; 13.00 Tematsko popoldne, vmes glasbene želje; 13.50 Ocene; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.30 Obvestila; 17.50 Sport; 19.00 Večer na 2.; 19.30 PRŠ (pop-rock-šoder); 21.30 Azzurro; 22.20 Ameriški rock na smetišču. Slovenija 3 (UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz) 9.00, 10.00, 11.00, 12,00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Zgodnja dela; 11.05 Jazz, blues, dixieland; 13.05 Izbrali smo; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Slovenski oktet; 15.30 Dogodki in odmevi; 16,40 Sobotni feljton; 17.00 Glasbeni arhiv; 18.05 V pod večer; 18.25 Edvard Grieg; 19.33 W.A. Mozart; 20.00 Kleopatra in Cezar; 22.30 Partiture; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 - 100,3 - 100,6 - 104,3 -107,6 MHz) 8.30, 9,30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Otvoritev, napoved programa, koledar; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8,00 Modri val; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Pesem tedna; 9.35 Bla bla radio; 11.30 Turistična poročila; 14.00 Okno v svet; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.20 Zamejska reportaža; 16.30 Int. mušic news; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Osmrtnice; 18,00 Dajmo naši; 19.00 Dnevnik - prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30,15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Pozdrav, almanah; 6,20 Drobci; 7.45 Prišlo je poletje; 8.05 Horoskop; 8.35 Popevka tedna; 8.40 Ob pogrnjeni mizi; 8.45 Igrajte z nami; 9.45 Glasba po izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10.45 Popotovanja po Istri; 11.00 Randevous z RK, humoreska v narečju, jezikovne zanimivosti; 12.00 Progetto felicitd; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Redakcija mladih; 16.00 Mixage; 17.00 Hot hits; 18.45 Brazilska glasba; 20.00 Nočni program. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10,00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8,10 Kulturni dogodki; 8.40 Slov. lahka glasba; 9.00 Bučanje himalajskih hudournikov (piše Rafko Dolhar); 9,20 Revival; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert orkestra Slovenskih solistov; 11.30 Odprta knjiga: Cvetje v jeseni (I. Tavčar, r. Marko Sosič); 11.45 New Agel2.00 Krajevne stvarnosti: Ta ro-zajanski glas, nato orkestri; 12.45 Glasnik Kanalske doline; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Nediški zvon; 15.00 Ciril Zlobec: Italijanska srečanja slovenskega pesnika; 15.20 Glasba za vse okuse; 16.00 Šaljivo - resno; 16.20 Glasba za vse okuse; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Akademija Glasbene matice v Muzeju Revoltella; 18.00 Mala scena: Ob srebrni reki (izbor izseljeniške proze, pripravila Zora Tavčar, r. Marjana Prepeluh); 18.35 Vabilo na ples; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Foyer; 15.00 Glasba po željah. Radio Koroška 18,10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. IZBOR IZ SATELITOV MUSIČ TELEVISION 08.00 Unplugged Weekend; 10.00 Maniacs; 08.30 Crowded House; 09.30 Sinead O'Connor in The Church; 10.30 Annie Lennox; 11.00 The Big Picture, vodi Ray Cokes; 11.30 Yol; 13.30 First Look, vodi Paul King; 14.00 Unplugged Weekend; 14.30 Mariah Carey; 15.00 Arrested Developement; 17,00 Dance; 18.00 The Big Picture; 21.00 Saturday Night Live: Jerry Hall in Stevie Ray Vaughn; 22.00 The Soul of MTV; 23.00 The First Look, ponovitev SKY ONE 07.00 Car 54, Where are you?; 07.30 Rin Tin Tin; 08.00 Fun Factory; 13.00 Rokoborba; 14.00 Rieh Man, Poor Man; 15.00 Zaljubljen v čarovnico; 15.30 Facts of Life; 16.00 Risanke; 17.00 Dukes of Hazzard; 18.00 Rokoborba; 19.00 Beverly Hüte, 90210; 21.00 Nerešene skrivnosti; 22.00 Cops I, Cops II PRO 7 05.40 Serije; 09.20 Detective Kid, ameriški film; 20.35 Dvoboj v džungli, britanski film; 12.50 Mash; 13.20 Air Force; 14.10 V kraljestvu divjih živali; 15.55 Cmi gusarji z Malezije, ital. pustolovski film; 20.15 Lov na kraljevski zaklad, ameriški pust. film z Richardom Chamberlainom; 22.15 Warriors, ameriški akcijski film; 00,50 Ježa v vrtincu, ameriški vestem PREMIERE 07.00 Romeo; 13.40 My Private Idaho, ameriški film; 15.30 Igra z ognjem, ameriška erotična srhljivka; 20.15 Denar drugih ljudi, \aTieriška komedija; 06.30 Za- bava s Frankensteinom, ameriški film EUROSPORT 08.30 Aerobika; 09.00 Moto-šport,mednarodni magazin; 10.00 Košarka, NBA, tedenski magazin; 12.00 Motošport, prenos VN Nizozemske iz Assena; 15.00 Športna gimnastika, prenos finala evropskega pokala iz Malage; 18.00 Lahka atletika, prvi dan finala evropskega pokala iz Rima 3 SAT 15.30 Sport, nemško avtomobilsko prvenstvo, formula 3; 17.35 Danes ponoči se bo zgodilo, nemški film; 20.00 Romeo in Julia, balet; 21.45 Inter-City Ljubljana; SATI 07.15 Za otroke, risanke; 11.35 Vse gre po maslu, francoska komedija, Fernandel in drugi; 13.10 Človek z železno krinko, britanski pust. film; 15.10 Utrujeni taksisti, angleška komedija; 20.15 Poletne sanje, ameriški tv film; 23.00 Ženska vidi rdeče, ameriški film; RTL 06.00 Risanke; 08.20 Risanke in serije; 13.00 Wimbledon 93, prenos, 19.15 Beverly Hills, 90210; 22.00 Ubij me, ameriška psih. kriminalka; 23.45 Maniac Cop, ameriški akcijski film; SUPER CHANNEL 19.35 The Time of your Life, am. film ŠPORT Petek, 25 .junija 1993 ORGANIZATORJA POLET IN ŠAHOVSKO DRUŠTVO TRST Tumir v spomin mojstra Filipoviča Prireditev bo v nedeljo v Trstu V spomin na letos preminulega zamejskega šahovskega mojstra Božidarja Filipoviča sta Tržaško šahovsko društvo in Športno društvo Polet za nedeljo, 27. junija organizirala 1. mednarodni brzopotezni ekipni tur-nir.Turnir bo na Tržaškem sejmišču, začel pa se bo ob 10. uri dopoldne. Po prekinitvi za kosilo bodo udeleženci nadaljevali z boji ob 14.30, tumir pa naj bi bil konCan do 18. ure, ko bodo nagradili najboljše udeležence. Organizatorji bodo prijave zbirali do samega zaCetka, nastopile pa bodo štiričlanske ekipe, ki bodo glede na število udeležencev igrale vsaka proti vsaki po švicarskem sistemu. Memo-rialni turnir poteka po pravilih mednarodne šahovske zveze FIDE, Cas za razmišljanje pa je 5 minut na posameznega igralca. Prvoplasirana ekipa bo prejela spominsko trofejo in kolajne, pokale pa bodo dobile tudi vse ostale ekipe do 5. mesta. Nagradili bodo tudi najboljše posameznike na vsaki od štirih desk. Naj spomnimo, da je bil mojster Filipovič eden najbolj znanih zamejskih šahistov in najbolj zaslužnih šahovskih delavcev, ki je bistveno pripomogel k uveljavitvi slovenskega šaha v italijanskem prostoru, kjer je užival velik ugled. Zato ne preseneča, da sta k organizaciji prvega spominskega mednarodnega turnirja skupaj pristopila italijanski klub Societä Scacchistica Triestina in slovensko Športno društvo Polet z Opčin, kjer je mojster Filipovič tudi živel. V obdobju, ko je sožitje med Slovenci in Italijani v tržaški pokrajini na hudi preizkušnji, je organizacija tega turnirja dokaz, da je sodelovanje mogoče in celo nujno. O skupnem duhu priča tudi propagandni lepak, ki je natisnjen v italijanščini, slovenščini, hrvaščini in nemščini. Večjezičnost torej tu očitno ni nikogar motila. > Na sliki: mojster Filipovič je zadnjic nastopil na zamejskem prvenstvu decembra lani. Bor Sloga in Soča na finalu UISP Miniodbojka v Saisomaggioreju V kraju Salso-maggiore bo od danes do nedelje državna faza tekmo-vanja »Giocavol-ley« v super mini odbojki in mini odbojki. Tekmovanje prireja športna organizacija UISP in je namenjeno otrokom do dvanajstega leta starosti. Nastopilo bo tudi nekaj mladih ekip slovenskih društev. Bor in Sloga se bosta tekmovanja udeležila z vrsto fantov, SoCa pa poleg s fanti tudi z ekipo deklet. Deželna faza tekmovanja je bila konec prejšnjega meseca v Trstu, na njej pa je med fanti zmagala Sloga, borovci pa so bili drugi. SoCa na deželni fazi ni nastopila, ker pa je že »stalni gost« tega tekmovanja in je lani med fanti tudi osvojila konCno prvo mesto, je bila vseeno sprejeta na državni finale, ki ne bo tako izrazito tekmovalnega značaja. Iz naše dežele bo v Salsomaggiore odpotovala še vrsta deklet tržaških rik-reatorijev. KOŠARKA / POLETOV POLETNI TURNIR M.Lokar izločil Vitezov Polet! Nocoj (ob 19.00 in 21.00) finalni tekmi 3. kolo - Skupina A Cicibona - Polet 98:89 (43:45) CICIBONA: Cupin 24 (6:6), Jogan 20 (6:6), Iv.Bajc 12 (4:4), Jankovič 3 (1:2), G.Fortunati 14 (3:3), P.Fur-lan 6, Lokar 18 (3:4), Batti-lana 1 (1:2); trener Mari. PM: 24/27. SON: 19. 3T: Lokar 3, Jogan 2, For-tunati 1. POLET: W.Sosič 10 (0:1), Persi 16 (6:8), Pro (0:2), I.Malalan, TauCer, Granier 6, Vitez 32 (11:11), Gregori 9 (1:4), P.Zerjal 8, Vremec 8; trener TavCar. PM: 18/26. SON: 19. 3T: Granier 2, Vremec 2, Vitez 1. Sodnika: L.Furlan in M.Jogan. Peterka tekme: Cupin, Lokar, Furlan, Vitez, Persi. Najboljši igralec: Lokar. Presenečenje: Cupin. V odločilni tekmi A skupine si je Cicibona z zmago nad Poletom zagotovila nastopanje v nadaljevanju turnirja. Odločilen je bil doprinos okrepitve iz A2 lige (Marko Lokar), pri Poletu pa je »B ligaš« Boris Vitez seveda odigral najvidnejšo vlogo. V dopadljivi tekmi sta obe ekipi predvajali hitro igro, glavno besedo pa sta imela Marko Lokar in Boris Vitez . Trapanijev play-maker se je večji del tekme zabaval s celo vrsto ekshibicijskih asistenc do soigralcev, ki pa ga nekajkrat sploh niso razumeli, saj v nižjih ligah do takih akcij ne pride niti po naklucju, Boris pa je igral bolj v slogu neizprosnega strelca in le neroden poseg Jankoviča ga je za nekaj minut spravil v K.O. položaj. Tekma je bila dalj časa izenačena, v polovici drugega dela pa so si cicibo-naši s Cupinom v vlogi mathwinnerja priigrali prednost 10 točk in v zadnjih minutah je Lokar s svojo izkušenostjo mirno nadzoroval potek igre. Openci so plačali davek manjšega števila enakovrednih menjav, zlasti pa se je občutil predčasni' odhod Persija z igrišča zaradi 5. osebne napake. Marko Lokar v dresu Cicibone navdušil Skupina B Kontovel - Breg 105:91 (64:49) KONTOVEL: K.Starc 9, Turk 15 (3:5), M.Ban 33 (13:17), M.MiliC 2, Čeme 3 (1:2), Spadoni 2, Rebula 14 (2:2), Civardi 23 (5:6), Križman 2, I. Starc 2; trener L.Furlan. PM: 24:32. SON: 17. 3T: K.Starc 3, M.Ban 2. BREG: Canciani 4, Korošec 27 (6:7), Kneipp 7 (1:4), M.Pertot (0:1), Pregare 42, Spacal, Klabjan, Bandi 4 (2:2), Krevatin 7 (1:2); trener D.Salvi. PM: 10:16. SON: 24. 3T: Pregare 6, Korošec 1. Sodnika: Vremec in M.Jogan. Peterka tekme: M.Ban, Civardi, K.Starc, Korošec, Pregare. Najboljši igralec: M.Ban. Presenečenje: Canciani. Z zmago s 14 točkami razlike so si Kontovelci zagotovili prvo mesto v B skupini, Brežani pa so osvojili drugo mesto pred Borom. Kontovelci so že v prvem polčasu zanesljivo povedli z razigranim Markom Banom, ki je bil v napadu nezgrešljiv (25 točk po 20’. Ob njem so solidno igrah še Starc, Civardi in Turk, v vrstah Brega pa je vse slonelo na Pregarcu in Korošcu. Zlasti prvi je bil nezadržen (30 točk v prvem delu). V nadaljevanju je razlika ostala nespremenjena. (VJ) NOGOMET / TURNIR PORTUALEJA}- Zadnji nastopi za »najmlajše« Primorja Danes z močno Triestino Na »Ervattiju« na Proseku se bo danes zaCel zanimiv nogo-menti turnir za najmlajše, na katerem kjer bo nastopila tudi naša združena ekipa Primorja in bo s tem tudi zaključila letošnje pestro in uspešno sezono. Na turnirju nastopajo zelo kakovostne in močne ekipe, ki so porazeljene v dve skupini. Po skupinah bo vsaka ekipa igrala z vsako, prvouvršCena ekipa vsake skupine bo igrala v finalu za prvo mesto, medtem ko bo drugouvrščena igrala v malem finalu. Finalne tekme bodo na sporedu v nedeljo, 27. t.m. V A skupini, kjer nastopa Primorje, bosta igrali še ekipi Trie-stine in Gemonese iz Furlanije. V B skupini bodo poleg domačega moštva Portuale, še San Luigi Vivai Busä in izbrana deželna ekipa najmlajših.Kot reCeno, se tokrat na Proseku obetajo zanimive nogometne predstave, saj ekipe sodijo v sam vrh deželnega mladinskega nogometa. Pokrajinski prvak Primorje bo že danes preizkusil svojo moc proti Triestini, ki predstavlja vrh tržaškega Trener Štefan Pertot nogometa, zato se predvideva zanimiv0 srečanje. navijaCiPri-morja pricakuejo, da bodo Prosecani zaigrali dobro, saj ima trener Pertot po daljšem času sedaj vse igralce na razpolago. Vsekakor bo za osvojitev naslova konkurenca zelo ostra, glavna favorita pa sta na eni strani prav Triestina, na dugi Pa deželna reprezentanca. Spored tekem naše ekipe je naslednji: danes, 25.6., ob 18.00 Triestina - Primorje, jutri, 26.6, ob 18.00 Gemonese - Primorje; nedelja 27.6., ob 17-45 finale za 3. mesto, ob 19. finale za 1. mesto. DARKO GRGIČ Obvestila OD BOR sklicuje redni občni zbor, ki bo na Stadionu 1. maj danes, 25.t.m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: poročilo predsednika, razrešnica odboru, volitve, razno. S Z GAJA organizira: - v okviru športnega tedna turnir v odbojki za mešane ekipe; vpisovanje vsak dan od 18. do 19. ure na sedežu združenja do 25. t.m; - 3. julija, ob 15. uri, v okviru športnega tedna na Padričah športni poligon za osnovnošolske in srednješolske otroke; vpisovanje vsak dan od 18. do 19. ure ali uro pred začetkom tekmovanja; - 3. julija nočni tek; vpisovanje vsak dan od 18. do 19. ure in uro pred tekom. Informacije tel. 226115. JKCUPA obvešCa, da je v teku vpisovanje za jadralne tečaje, ki bodo v naslednjih izmenah: teCaj za optimiste namenjen otrokom od 8. do 14. leta starosti od 19.7 do 30.7 ter 2 teCaja windsurfa in sicer od 19.7 do 23.7 in od 26.7 do 30.7.Vpisovanje na sedežu društva ob sobotah od 16. do 18. ure, tel. 299858. SK DEVIN - SEKCIJA M.T.B. obvešCa, da so treningi ob torkih in Četrtkih, ob 19. uri. Zbirališče pri gostilni Žbogar v Samatorci. Informacije na tel. št. 220423 (David). JKCUPA vabi svoje elane, da se v cimveCjem številu udeležijo noCne regate za pokal »Trofeja Cupa« Se-sljan - Piran - Sesljam Regata je namenjena kajut-nim jadrnicam vseh kategorij. Start bo v soboto, 26. t.m., ob 21. uri. _______POLETNI KAMP ZA NAJMLAJSE KOŠARKARJE / JUTRI ZAKLJUČNA TEKMOVANJA__ Košarkarski živžav na Opčinah Vsak dan v Prosvetnem domu na Opčinah vadi nad 80 fantkov in deklic - Koordinator delaje Andrej Vremec, pri delu pa mu pomaga 8 pomočnikov - Skozi igro in zabavo seznanjanje z elementi košarke V sredo smo v jutranjih urah obiskali odprto igrišče Prosvetnega doma na Opčinah, kjer smo se z Andrejem Vremcem, pobudnikom in organizatorjem košarkarskega kampa za njinikošarkarje pogovorili o tej nadvse uspešni pobudi. Ah poteka vse po načrtih? Doslej nismo imeli še nobene težave in vse gre kot po olju. Otroci se izredno zabavajo, saj je spored pester in raznoličen, skupina mladih pomožnih trenerjev pa je, po začetni razumljivi tremi, že ujela pravi ritem dela in posamezne starostne skupine so že postale prave »klape«. Koliko otrok se zbere dnevno? Vpisanih je kar 80 otrok, še 10 posameznikov pa se pripelje iz Dijaškega doma. Proti pričakovanju je veliko veC mlajših (od letnikov 82 piše: Giorgio Plettersech Konjske dirke Go Hammering izrazit favorit v Rimu V Trstu ima največ možnosti Iviasco 1. dirka (Rim): Go Hammering (skupina X), švedski konj izrednih kvalitet, je obvezen favorit, toda paziti bo moral predvsem na Omska (1) in Offen LB (2); 2. dirka (Trst): kasaC Iviasco (2) je v izredni formi, toda na zmago računajo tudi v taboru Nie di Lecce (X), medtem ko je iz skupine 1 vreden omembe Nereo San; 3. dirka (Montegior-gio): Memorabile Op (2)je den od možnih protagonistov, toda brez možnosti nista niti Lee di Certosa (l)in Fermi (X); 4. dirka (Taranto): Leon Palm (2) in Lippi-chino (X) imata enake možnosti, toda Mele-gnano (1) ju lahko preseneti; 5. dirka (Taranto): Limbo D’Asolo (X) ima dober startni položaj, toda pozabiti se ne sme na Magico Net (1) in Laerte Marines (2); 6. dirka (Milan): iz skupine 2 sta daleC v ospredju Triplice in Mirado, nekaj možnosti za zmago pa imata še Pervari (X) in pa L’Ubrecche (1). Totip 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi X 12 2 IX 2 IX X2 1 X 12 2 XI do 87), medtem ko je starejših minikošarkarjev (letnika 80 in 81) manj, kot smo pričakovali. Zbralo pa se je tudi kar 12 deklic. Kako pa ste organizacijsko razdeljeni? Z Walterjem Corbattijem koordiniram delo osmih pomožnih trenerjev, ki skrbijo za razne starostne skupine. S tremi starejšimi skupinami je delo že bolj usmerjeno k izboljšanju tehničnih prvin posamezne in skupinske igre, pri ostalih štirih mlajših skupinah pa je vse osredotočeno izključno na zabavno in vzgojno plat družabnosti in dobrega poCutja. Vanja Jogan Kdo ti pomaga pri delu? Vesel sem, da sem zbral zelo mlado skupino pomočnikov, ki so se z navdušenjem podali v to novo izkušnjo. Med njimi so predstavniki raznih naših društev: borovci Riki Simonič, Oskar Pregare, Igor Giacomini in Matija Jogan, poletovca Omar Marucelli in Peter Senica, sokolovec Devan TauCer ter še Beograjčan Gordan Miralem, ki je že dve leti v Trstu. Upam, da se bo kdo od njih čez Cas odločil za trenersko pot. Kakšen je v glavnih obrisih delovni dan? Zberemo se ob 9.00, starejše skupine najprej vadijo individualno tehniko, mlajše skupine pa tekmujejo v raznih igricah (prosti meti, štafete in drugo). Po malici ob 10.30 se starejši pomerijo v tekmah 5:5; mlajši pa gredo na krajše sprehode in ekskurzije po Opčinah in okolici. Od 12.00 do 13.00 je na vrsti kosilo, zatem pa vrtimo videokasete, najprej za mlajše, zatem pa še za starejše. Ko eni počivajo pred TV ekranom, so drugi na igrišču in spet tekmujejo (prosti meti in 1:1). V popoldanskih urah so še tekme mlajših 5:5 in tekmovanja v metu, po odmoru pa nas redno obišCe kak gost. Peter Brumen in Boris Vitez sta otroke res očarala. Kakšen pa bo zaključek tega športnega tedna? Jutri zjutraj so na sporedu vse finalne faze tekmovanj, tako posameznih kot skupinskih, po nagrajevanjih pa se bomo še zadnjic pozdravili pred počitnicami. Kaj Papajo pomočmlar Igor Giacomini: Zadovoljen sem, da sem sprejel povabilo, saj sem rad z majhnimi otroki, obenem pa rad priskočim na pomoč v sklopu košarkarskih prireditev. Prav se mi zdi, da se v prostem Času posvetim takim pobudam. Zaenkrat se še nimam namena posvetiti trenerstvu, Cez nekaj let pa se bom rad preizkusil v tej novi preobleki. Omar Marucelli: Andre) dobro ve, da sem vedno pripravljen pomagati, če rabi pomoč pri delu z najmlajšimi. Sem zelo aktiven na vseh takih prireditvah, saj sodelujem v raznih poletnih centrih in pri tabornikih. Pred leti sem nekaj košarkarskih sezon odigral s Poletom, nazadnje pa sem se zavedel, da s svojim tipično italijanskim priimkom ne morem primemo zastopati slovenskega društva in sem se rajši odmaknil... In otroci... V morju živahnih otrok smo se približali nekaterim malčkom, ki so si tako vzeli minuto odmora. Aljoša Fonda [12 let) Kako se počutiš tukaj? Lepo, zelo se zabavam. Kaj ti je najbolj všeC? Rad sem v družbi prijateljev in rad tekmujem v štafetah, igrah in metih. Kakšna pa je hrana za kosilo? Mah, enkrat boljša, drugič malo manj dobra. Borut Jogan (Zlet) Ti nisi še nikoli igral košarke... Ne. Kako pa je tukaj? Lepo, je naporno in se zabavamo. Kaj pa najrajši delaš? Mečem proste mete. Koliko si jih zadel? Včeraj 4, v ponedeljek 11. Danes pa že 13. Boš prihodnje leto igral košarko? Ja, mogoče. In kje? V Trstu. V Karin Malalan (8 let) Kaj pa ti delaš tukaj? Igram košarko. 2e eno leto igram pri Poletu. Kaj pa tvoje prijateljice. Mateja in Roberta sta tukaj z mano. Kje ste bili danes na izletu? Smo šli na en »giro«-Morali bi iti na Obelisk, ma smo zgrešili pot in smo šli v gozd. _ .. Kateri trener ti je najbolj simpatičen? Mmh,... Andrej. Udeleženci letošnjega kampa za minikošarkarje; levo tri od 12 nadebudnih košarkaric (F. KrižmanCič/KROMA) ŠPORT Petek, 25.junija 1993 ______KOŠARKA / 23. EVROPSKO PRVENSTVO V NEMČIJI_ Slovenija domov V zadnji tekmi predtekmovanja poraz z Nemci in uspeh Estonije - V ostalih skupinah vendarle po predvidevanjih - Italija se je izmazala Izenačenost pomaga EURO'93 BASKETBALL BERLIK KARLSRUHE MÖNCHEN 22. JUNI - 4. JULI 1993 BERLIN, KARLSRUHE " Na 23. EP v Nemčiji so ekipe večinoma dosegle Pričakovane rezultate, ob tem, da je bil za napredovanje v drugi krog (skupini E in F) odločilen včerajšnji tretji krog Predtekmovanja po skupinah. V skupini A je zmagala Španija (brez Poraza) pred Rusijo in BiH, pričakovano pa je, kljub zmagi proti ruski ekipi, izpadla Švedska. Nazadnje so Ruse premagali ge Spanci, vendar so tudi košarkarji iz BiH dvakrat izgubili. V skupini B so trikrat zmagali košarkarji Hrvaške (brez p. Petroviča in KukoCa) in osvojili prvo mesto pred solidno Francijo in Turčijo, ki je zmagala le enkrat. Iz skupine je izpadla Bolgarija. V skupini C se je Italija izmazala, kljub porazu proti Grčiji, saj je Latvija odpravila še Izrael, ki je v dvoboju z Italijani izgubil. Slovenija - Nemčija 57:79 (32:31) BERLIN - Dvorana Deutschehalle, 7000 gledalcev, sodnika Virovnik (Izrael) in Betancor (Španija). SLOVENIJA: Horvat 3, Mirt 3, Zdovc 4 (4:4), Alibegovič 13 (2:2), Gorenc 11 (4:4), Kotnik 21 (7:11), DjurišiC 2 (0:2). NEMČIJA: Rodi 4 (2:2), Koch 5 (2:2), Oztiirk 5 (1:2), Harnisch 19 (4:4), Baeck 3 (3:4), Gnad 10 (2:4), Nürnberger 10 (6:7), Jackel 19 (7:8). Slovenija je v skupini D v Berlinu proti Nemčiji visoko izgubila še drugo tekmo in se s porazom predčasno poslavlja od EP, ker je Estonija kasneje s točko prednostjo premagala Belgijo. Slika na igrišču je bila predvsem v drugem polčasu zelo podobna tisti, s prve tekme proti Belgiji, saj so slovenski košarkarji igrali nerazumljivo slabo, anemično, brez pravih idej v napadu in zelo slabo v obrambi. Edini, ki pri Sloveniji zasluži pohvalo, je center Slavko Kotnik, Jure Zdovc, Teo Alibegovič, Žarko DjuriSič pa so igrali pod pričakovanji. V prvem polčasu je slovenska reprezentanca večinoma vodila, naj-vecja razlika pa je bila v 13. minuti, ko je bil rezultat 21:11. V zadnjih minutah prvega dela so gostitelji, trenira jih jugoslovanski trener Sveti-slav PeSič, zaigrali precej bolje in razliko zmanjšali le na točko zaostanka. Pri Nemcih sta dobro igrala Jackel in branilec Nürnberger, v drugem polčasu pa se je razigral Se Harnisch. Slovenija je začela v postavi Horvat, Zdovc, Gorenc, Kotnik in Dju-rišič. V drugem delu je Slovenija igrala popolnoma podrejeno vlogo proti domači reprezentanci, ki je nekajkrat vodila že celo s štiriindvajsetimi točkami razlike. Morda je naj-lepsa ilustracije igre Slovenije podatek, da je najboljši slovenski košarkar Zdovc v drugem polčasu iz igre metal 0:8, dosegel ni niti točke, vse štiri pa je dal že v prvem polčasu iz prostih metov. Selektor Drvarič je bil praktično brez moCi in vpliva na dogodke na igrišču, posebno še, ko so imeli vsi naši najboljši igralci po štiri napake, Horvat in DjurišiC pa po pet. Nemci so zmagali zasluženo, najboljši pa so Novi skupini Karlsruhe (E) Španija 4 točke Grčija 4 Rusija 2 Latvija 2 Italija 0 BIH 0 Berlin (F) Hrvaška 4 točke Francija 2 Nemčija 2 Belgija 2 Estonija 2 Turčija 0 bili Jackel, Harnisch in Gnad. Slovenija - Estonija 80:63 (37:28) SLOVENIJA: Horvat 6, Daneu 10 (0:1), Zdovc 14, Alibegovič 13 (3:4), Gorenc 10, Kotnik 15 (1:2), DjurišiC 9 (2:2). ESTONIJA: Kuusmaa 15 (4:4), Saksakuln 2, Metsak 10 (2:3), Nagel 2, Rumma 1 (1:2), Babenko 8, Karavajev 3 (1:2), Kul-lamäe 4 (2:2), Pehka 18 (8:9). Danes je na evropskem prvenstvu prost dan. Jutri pa je spored naslednji - skupina E (Karlsruhe): A1:C3, Cl:A3, A2:C2; skupina F (Berlin); Bl:D3, Dl:B3, B2:D2. KARSLRUHE - Evropska košarka je ostala brez svojih liderjev. V prvih treh dneh EP v Nemčiji so se vrstila presenečenja, kakršna bi bila še pred nekaj leti naravnost nepojmljiva. V vrhu FIBA so s takšnim razpletom presrečni. »Izenačenost sil prispeva k rasti košarke. Zdaj mnoge reprezentance verjamejo, da se lahko z dobro in požrtvovalno igro dokopljejo celo do medalje. Prej je bilo to nemogoče. Sovjetska zveza in Jugoslavija sta se, razen redkih izjem, potegovali za zlato, vsi ostali za mnogo manj odmeven bron«, meni Nar Zanolin, Italijan, Porde-nonCan s kanadskim potnim listom, bivši mednarodni sodnik in šef sodnikov na tem prvenstvu. S svojimi podrjenimi je Zanolin zelo strog. Na dan tekme je z mize sodnikov umaknil vino. Kdor se pregreši, je hudo kaznovan. Včeraj zjutraj je poljskega sodnika Zy-cha, ki je zveCer sodil na tekmi med Italijo in Grčijo, opozoril, da ni primerno, da se po mestu sprehaja z majico, na kateri je bila natisnjena podoba Aten. Zych je moral majico sleci. Zanolin je prepričan, da je treba izenačenost prvenstva pripsati različni stopnji motiviranosti igralcev. Ni nakljcje, pravi, da so najbolj v krizi tista moštva iz bogatih ali po tradiciji močnih držav. Po njegovem mnenju nivo igre vsekakor ni padel. Od jutri finale pokala Evrope v atletiki Favoriti Britanci in Nemke RIM - Na olimpijskem stadionu v Rimu bo jutri in v nedeljo finale evropskega pokala v atletiki za reprezentance. V moški konkurenci bodo nastopile reprezentance Velike Britanije, Rusije, Italije, Francije, Nemčije, Ukrajine, Španije, Češke in Poljske. Favorit je Velika Britanija, na drugo mesto pa naj bi se po napovedih uvrstila Rusija, medtem ko naj bi bila NemCile tretja, kajti združitev oben Nemčiji ni prinesla pričakovane okrepitve moštva. Italijani računajo, da se bodo skupaj s Francijo potegovali za Četrto mesto. V ženski konkurenci je favorit Nemčija. Prvi vrhu naj bi se uvrstile še Rusija, Vel. Britanija in Francija, Italija, Ukrajina, Romunija, Poljska in Finska pa naj bi se borile za obstanek v elitni skupini. Organizatorji pričakujejo obisk kakih 40 tisoč gledalcev, kar pomeni, da bo pogled na stopnišča rimskega stadiona bolj žalosten. Rezultati 3. dne Skupina A (Karslsruhe) BIH - Švedska 89:69; Španija - Rusija 86:75. Končni vrstni red: Španija 6, Rusija, BIH in Šved ska 2. Švedska je izločena. Skupina B (Berlin) Francija - Bolgarija 91:74; Hrvaška - Turčija 113:63. Končni vrstni red: Hrvaška 6, Francija 4, Turčija 2, Bolgarija 0. Bolgarija je izločena. Skupina C (Karlsruhe) Latvija - Izrael 101:84; Italija - Grčija 73:88. KonCni vrstni red: Grčija in Latvija 4, Italija in Izrael 2. IzloCen je Izrael. Skupina D (Berlin) Nemčija - Slovenija 79:57; Estonija - Belgija 79:78. Koncni vrstni red: Nemčija in Estonija 4, Belgija in Slovenija 2. Izločena je Slovenija. PISANJE BRITANSKEGA TISKA / OTOŠKI TENIS V TEŽAVAH SREDOZEMSKE IGRE / NOGOMET Za Britance je Wimbledon najimenitnejši turnir na svetu Goran Ivaniševič skozi šivankino uho Na wimbledonski travi spodrsnilo Ivanu Lendlu in Andreju Medvedevu LONDON - Goran Ivaniševič se je skozi šivankino uho prebil v tretje kolo turnirja v Wimble-donu. Kot v prvem kolu proti Avstralcu Stolleu, je tudi včeraj proti Britancu Baileyu moral igrati pet setov. V dvoboju 6. in 163. igralca sveta je Ivaniševič napravil vrsto samo zanj znacil-jrih »norih« napak, na koncu pa )e le zbral toliko koncentracije, da je v 15. igri petega seta odvzel servis nasprotniku, nato pa Se dobil svoj servis in slavil z 9.7. Na wimbledonski travi pa je včeraj spodrsnilo 7. nosilcu T? , u 10- nosilci, Ukrajincu Medvedevu. Rezultati 2. kola Moški: Matuszewski (ZDA) Delaitre (Fra) 6:0, 6:3, 3:6, 6:3, Stoltenberg (Avs) - Larsson (Sve) 6:3, 3:6, 6:4, 6:3, Carlsen (Dan) -Randall (ZDA) 6:2, 6:2, 6:3, Chang ZDA, 12) - Woodbridge (Avs) 6:7 (2:7), 6:3, 6:4, 3:6, 6:4, Edberg (Sve, 2) - Mansdorf (Izr) 6:3, 6:4, 6:4, Frana (Arg) - Fitzgerald (Avs) 6:4, 6:3, 6:2, Martin (ZDA) - Gorriz (Spa) 6:4, 6:2, 6:4, Pioline (Fra) - Medvedev (Ukr, 10) 6:7 (7:9), 7:6 (8:6), 6:3, 6:4, Boetsch (Fra) - Lendl (ZDA, 7) 4:6, 7:5, 6:3, 6:4, Ferreira (Jar, 13) - Costa (Spa) 2:6, 6:2, 6:7 (4:7), 7:6 (7:4), 8:6, Holm (Sve) -Woodforde (Avs) 6:3, 6:2, 3:6, 7:6 (7:4), Wheaton (ZDA) - Shel-ton (ZDA) 7:6 (7:2), 6:3, 6:4, Courier (ZDA, 3) - Agenor (Haiti) 7:5, 6:1, 7:6, Ivaniševič (lir, 5) - Bailey (VB) 5:7, 7:6, 6:7, 6:4, 9:7, Wilkinson (VB) - Lareau (Kan) 6:3, 6:4, 6:4, Masur (Avs) -Števen (Niz) 7:5, 7:6, 7:6. Zenske: Davenport (ZDA) -Rittner (Nem) 6:0, 7:6 (7:5), La-bat (Arg) - Porwik (Nem) 3:6, 6:1, 6:4, Pizzichini (Ita) -Wainwright (VB) - 6:4, 7:6 (8:6), Appelmans (Bel) - Franki (Nem) 6:2, 6:3, Mary Joe Fernandez (ZDA, 5) - Dragomir (Rom) 6:3, 6:2, Garrison-Jackson (ZDA) -Gigi Fernandez (ZDA) 6:4, 6:1, Oremans (Niz) - Field (Avs) 6:3, 6:2, Werdel (ZDA) - Stmadova (Ceš) 6:3, 6:2, Sabatini (Arg, 4) -Rinaldi (ZDA) 6:2, 6:2, Hy (Kan) - Endo (Jap) 6:3, 6:2. Medvedeva (Ukr) - Dahlman 1:6, 6:3, 6:4 Tauziat (Fram 16) - Javer (VB) 6:1, 6:2, Navratilova (ZDA, 2) -Fairbank (Jar) 6:0, 6:4, Novotna (Ceš, 8) - Gorrochategui (Arg) 6:0, 7:5, Huber (Nem, 9) - Golar-sa (Ita) 6:4, 6:0. Aua Košak LONDON - Wimbledon je zadnja športna prireditev, na katero smo lahko ponosni, je zapisal tednik The Sunday Times. Britanci radi poudarjajo, da je Wimbledon najimenitnejši teniški turnir na svetu. To je tudi turnir, ki je organizatorjem lani prinesel kar 14, 3 milijona funtov dobička. Precej tega denarja gre za financiranje britanskega tenisa, kljub temu pa Britanci razočarani ugotavljajo, da igralcev, ki bi se zares izkazali na letošnjem Wimbledonu, še vedno nimajo. Zadnji britanski zmagovalec Wimbledona je bil Fred Perry leta 1936, zadnja zmagovalka pa Virginia Wade leta 1977. In Čeprav se je najboljši britanski tekmovalec Jeremy Bates lani na Wimbledonu uvrstil med zadnjih šestnajst tekmovalcev, je letos izpadel že v prvem krogu. Ista usoda je doletela tudi najboljšo britansko igralko Jo Durie. Med wimbledonskimi nosilci ni nobenega Britanca ali Britanke, in možnost, da bi letos kdo od Britancev dvignil wimbledonsko odličje, je enaka možnosti, da bi ženska postala papež, je zapisal Timesov poročevalec. Res je, da se je letos kar pet britanskih tekmovalcev uvrstilo v drugi krog wimbledonskih tekmovanj, kar je uspeh, ki ga niso dosegli od leta 1977 in je prebudil upe na boljše Case. Toda dejstvo ostaja, da je Britanija za zdaj v športu, ki ga je iznašel Anglež, po izpadu s tekmovanj za Davisov pokal v istem rangu z Zimbabvejem, Luksemburgom in Finsko. Angleži, ki se radi norčujejo sami iz sebe, pa so za svoje igralce iznašli izraz Plucky British Lösers (PBL), kar po naše pomeni pogumni britanski premaganci. Tednik The Sunday Times je namreč zapisal, da medtem ko švedski in nemški klubi tekmujejo med seboj za čast, kateri bo vzgojil veC zmagovalcev, britanski klubi vzgajajo »PBL, to je brezhibno oblečene teniske igralce, zanesljivo vljudne do glavnih in stranskih sodnikov, ki so navajeni že s trdnim stiskom roke in skrušenim nasmeškom sprejeti poraz«. lan Peacock, direktor britanske teniške zveze (LTA), je že pred sedmimi leti trdil, da bodo Britanci imeli v petih letih šest igralcev med najboljšimi petdesetimi, toda trenutno nimajo nobenega med prvimi devetdesetimi. Zdaj Peacock pravi, da imajo razveseljiv teniški podmladek, ki Britaniji obeta odlične igralce. Kritiki se sprašujejo, kdaj se bo to res zgodilo, in poudarjajo, da je krivda za današnje stanje britanskega tenisa v sistemu teniške zveze. Vzrok ni pomanjkanje denarja, ampak »udoben in privilegiran« sistem organizacije in financiranje tenisa. Britanski tenis običajno privlači mladino srednjega razreda, ki ima večje ambicije od poklicnega tenisa in odhaja na univerze. To je koristno za njihov osebni razvoj, slabo pa za britanski tenis. Otrok iz delavskega razreda, ki ga starši ne utegnejo spremljati na treningih, se ne uspe prebiti skozi sistem. Tudi igranje na odprtih teniških igriščih ni zastonj kot na primer v ZDA. Glede na britanske vremenske razmere pa je za zdaj še premalo pokritih igrišč. LTA sicer financira gradnjo štiridesetih centrov, ki naj bi bili zgrajeni v petih letih, vendar ura igranja na pokritem teniškem igrišču stane kar 12, 60 funta. Zato kritiki opozarjajo, da bo mogoče pričakovati večje uspehe britanskega tenisa šele takrat, ko bo LTA zagotovila možnosti igranja širšim množicam in ko bo tenis omogočila tudi otrokom staršev, ki nimajo sredstev, da bi plačevali drage ure igranja in učenja. V finalu Turčija proti Alžiriji! Italijani in Francozi praznih rok Večina Bosancev ne gre v Sarajevo AGDE - Finalista nogometnega turnirja na sredozemskih igrah sta -presenetljivo -Turčija in Alžirija. Turčija je v polfinalu premagala Francijo z 1:0 (0:0), Alžirija pa je z enakim izidom izločila Italijo. Igor Majcen srebrn NARBÖNNE - Slovenski plavalec Igor Majcen je vCeraj na sredozemskih igrah v južni Franciji s Časom 15:33, 78 osvojil drugo mesto na 1500 metrov prosto. Zmagal je Sirec Hicham s Časom 15:32, 65. Slovenska plavalka Natalija Re-pec pa je s Časom 2:09, 54 osvojila 6. mesto na 200 metrov prosto. Zmagala je Francozinja Astru-cova s Časom 2:04, 26. Poostreno varovanje turških športnikov MONTPELLIER - Za turske športnike, ki sodelujejo na sredozemskih igrah, so zaradi napadov Kurdov na turške objekte v Evropi, od včeraj naprej organizatorji uvedli poostreno varovanje. Zagotovili naj bi ga 330 športnikom in športnicam iz Turčije, ki sodelujejo na petih športnih prizoriščih SI v Franciji. Zmaga rokometašic Slovenije z Italijo AGDE - Slovenska ženska rokometna reprezentanca je na sredozemskih igrah premagala Italijo z 30:21 (17:9). Strelke za Slovenijo so bile: Sturm 9, Marton 6, Tomšič in MijatoviC po 4, Cotar 3, KapidžiC in Mežek po 2 zadetka. Ostali izidi: Hrvaška -Španija 19:12 (11:6), Francija - Italija 25:15 (11:10); vrstni red: Hrvaška 7, Španija in Fran- cija po 6, Slovenija 5, Italija 2, Alžirija 0. Odbojka moški - skupina A: Španija - Alžirija 3:2 (-14, -4, 9, 5, 12), Turčija - Slovenija 3:1 (-16, 6, 8, 7); vrstni red: Španija 6, Turčija 4, Alžirija 2, Slovenija 0; skupina B: Grčija - Albanija 3:0 (12, 6, 3), Francija - BiH 3:0 (4, 7, 6); vrstni red: Francija 6, BiH 4, Grčija 2, Albanija 0. Današnji nastopi slovenskih športnikov na sredozemskih igrah: boks (nadaljevanje tekmovanja v Beziersu), jadranje (1. regata v La Grande Motte), konjeništvo (moštveno preskakovanje ovir v Perpignanu), namizni tenis (tolažilne skupine in Četrtfinale dvojic in posameznikov v Mezzeju), odbojka moški (Slovenija - Albanija za 7. mesto), rokoborba (Carcassone). Domov le tretjina športnikov iz BiH AGDE - Samo tretjina bosanskih športnikov se bo po končanih sredozemskih igrah vrnila domov v Bosno. To so vCeraj sporočili iz vodstva te reprezentance. »Po olimpijskih igrah v Barceloni smo zaceli z akcijo za preživetje naših športnikov. Zato jim skušamo omogočiti, da zapustijo državo, da bi lahko v normalnih razmerah trenirali,« je povedal generalni sekretar Olimpijskega komiteja BiH Filipovič in dodal, da so njihovim športnikom v Sloveniji, Nemčiji, Hrvaški, Turčiji in Norveški omogočili treniranje, solidarnostno pomoč pa so prejeli tudi od Japonske. Na igrah v Franciji nastopa 90 bosanskih športnikov. NOVICE Kolumbija, Argentina in Mehika GUAYAQUIL - Reprezentance Kolumbije, Argentine in Mehike so se uvrstile v Četrtfinale nogometne Čope America. V zadnjih tekmah kvalifikacijske C skupine sta Kolumbija in Argentina igrali 1:1, Mehika in Bolivija pa 0:0. Četrtfinalne pare so dokončno izoblikovali rezultati tekem zadnjega kola B skupine, ki so bile ponoči. Pred tem je bil znan le Četrtfinali par Kolumbija -Urugvaj. Žeravica novi trener Caserte CASERTA - Ranko Žeravica, 64-letni bivši selektor nekdanje košarkarske reprezentance Jugoslavije bo v naslednji sezoni treniral košarkarje Caserte, ki igrajo v italijanski Al ligi. Žeravica je doslej poleg jugoslovanskih ekip treniral tudi v Španiji, Italiji in Argentini, dvakrat je osvojil Koračev pokal, veC naslovov jugoslovanskega prvaka, interkontinentalni pokal in naslov argentinskega prvaka. Saligarju dirka po Švici ZÜRICH - Italijan Marco Saligari je zmagovalec etapne dirke po Švici. Zadnjo, 10. etapo (Bad Ragaz - Zürich, 180 km) je v Sprintu osvojil Uzbek Abdužaparov. Koncni vrstni red: 1. Saligari (Ita); 2. Jermann (Svi) +2:17; 3. Escartin (Spa) +2:24; 4. Bouwmans (Niz) +2:59; 5. Tonkov (Rus) +3:06. Barros in Romboni ASSEN - Prvi dan treningov za jutrišnjo motociklistično VN Nizozemske, ki šteje za svetovno prvenstvo, je v kraljevskem pollitrskem razredu največ prinesel Brazilcu Barrosu na suzukijuajhitrejši pa je bil American Schwantz. V Cetrtlitrskem razredu je bjhitrejši zmagovalec zadnjih dveh dirk Italijan Romboni (honda). Ivaniševič kaznovan WIMBLEDON - Hrvaški teniški igralec Goran Ivaniševič je Četrti igralec, ki si je na letošnjem wimbledon-skem turnirju s preklinjanjem prislužil denarno kazen. Ivaniševič, ki je peti nosilec, bo moral zaradi včerajšnjega nadiranja linijskega sodnika med dvobojem z Američanom Jonathanom Starkom plačati 1000 ameriških dolarjev. Tour de France brez LeMonda? PARIZ - Trikratni zmagovalec kolesarske dirke po Franciji, American Greg LeMond, morda ne bo nastopil na letošnji dirki, ki se bo zaCela 3. julija. 32-letni kolesar je po sredini etapi odstopil z dirke Route du Sud, ko je imel za vodilnim Francozom Ericom Boyerjem, svojim kolegom v ekipi Gan, že 40 minut zaostanka. Prav tako ni končal tudi dirke po Italiji Direktor moštva Gan Roger Legeay bo do ponedeljka odločil, ali bo LeMond še uvršCen v ekipo, ki bo nastopila na Touru, saj te dirke lani ni končal. Rousset v vratih Marseilla MARSEILLE - Letošnji zmagovalec evropskega klubskega nogometnega pokala Olimpique iz Marseilla se je odločil za zamenjavo v vratih prvega moštva. Iz Lyona so pripeljali 31-letnega Gillesa Rousseta, ki je dvakrat nastopil v francoski reprezentanci, dosedanji vratar Pascal Olmeta pa se bo za dve leti preselil v Lyon. Marseille namerava okrepiti tudi ožjo obrambo in zvezne vrste, zato je stopil v stik s Prunierom in Dutuelom (oba Auxerre). Njun klub je že privolil v njun prestop, zato pri Olimpiqueu te dni pričakujejo, da bosta omenjena igralca podpisala pogodbe. Izidi Major League NEW YORK - Izidi sredinih tekem v ameriški poklicni baseballski ligi: National League: Philadelphia -Atlanta 8:3, Montreal - New York 4:3, San Francisco -San Diego 6:2, Colorado - Cincinnati 15:5, St Louis -Florida 4:3, Pittsburgh - Chicago 9:4, Houston - Los Angeles 5:3; American League: Chicago - Texas 7:4, Cleveland - Milwaukee 3:1, Baltimore - Detroit 6:2, Boston - Minnesota 3:1, New York - Toronto 4:3, California - Kansas City 8:7, Seattle - Oakland 8:7. Beardsley v Newcastle Unitedu LONDON - Povratnik med angleške prvoligaše Newcastle United je za milijon in pol funtov od Evertona kupil nekdanjega reprezentanta Petra Beardsleyja. Menedžer Kevin Keegan je svoje moštvo za precej manjši denar okrepil še s ciprskim reprezentantom Nickijem Pappavassiloujem. Obravnava preložena VIJEM - Včeraj je sodnik preložil obravnavo, ki jo je z zahtevo za povračilo odškodnine od nogometnega prvoligaša Udineseja zahteval izraelski napadalec Ron-nie Rosenthal. Rosenthal, ki zdaj igra za angleški Liverpool, Udinese toži zaradi neuspelega prestopa leta 1989, ki se je padel v vodo v zadnjem trenutku. Vodstvo kluba se brani, da so zadnji pregledi pokazali, da ima poškodovano hrbtenico. Rosenthalov odvetnik pa trdi, da je klub klonil pod pritiski fašističnih navijačev in terja povračilo 700.000 dolarjev. Obravnava bo šele januarja. »Dream team« za Maradono MILAN - Milan namerava sestaviti moštvo z najboljšimi nogometaši, neke vrste »dream team«, ki bi poleti odigralo vrsto ekshibicijskih tekem, v njem naj bi bil tudi Diego Armando Maradona, objavil znani dnevnik »Gazzetta dello šport« ni milanski klub ne potrdil ne demantiral, Maradona pa se mudi v Argentini, od koder napoveduje, da bo nehal igrati. Samaranch proti ZDA LAUSANNE - »Prepričan sem, da Kitajska ne bo bojkotirala iger v Atlanti, ker bojkot škodi samo tistemu, ki ga izvaja«, je vCeraj dejal pšredsednik Mednarodnega olimpijskega odbora Juan Antonio Samaranch, s tem pa demantiral podpredsednika MOK Kanadčana Richarda Gosperja, ki je dejal, da je bojkot Kitajcev možen, potem ko je kongres ZDA zaCel obravnavati resolucijo komisije za človekove pravice, s katero naj bi Washington pozval MOK naj zavrne kandidaturo Pekinga za organizacijo olimpijskih iger leta 2.002. »Vse športne organizacije morajo sodelovati z vladami, a je treba zavračati poizkuse vmešavanja politike v šport«, pravi Samaranch. TRŽAŠKI MEDNARODNI VELESEJEM Petek, 25. junija 1993 SPREMNE PRIREDITVE / DANES NA SEJMIŠČU POD MQNTEBELLOM Dan Slovenije z razpravo o mladi dižavi leta 2000 Popoldan v znamenju Evrope Na letošnjem 45. mednarodnem tržaškem velesejmu, ki bo odprt do 29. junija, uradno sodeluje 30 držav, medtem ko je raz-stavljalcev okrog 300, od katerih jih vec kot polovica prihaja iz krajev zunaj tržaške pokrajine. V tem času smo že čez polovico trajanja velesejma, tako da so za nami dnevi najpomembnejših sodelujočih držav, razen ene, ki je v taki ali drugačni obliki na tržaški sejemski prireditvi zastopana že vse od njenega nastanka. To je Slovenija, katere uradni dan bo prav danes in ki ga javna občila žal ne bodo mogla spremljati zaradi vsedržavne stavke novinarjev. Osrednja prireditev današnjega dopoldneva pod Montebellom bo tako okrogla miza z naslovom »Slovenija proti letu 2000«, ki sta jo organizirali Avtonomna sejemska ustanova v Trstu in območna Gospodarska zbornica iz Kopra. Srečanju bosta predsedovala predstavnik Italijan-sko-slovenske trgovinske zbornice Giulio Petrucco in podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Josip Skobrne, posege pa bosta usklajevala novinar tržaškega dnevnika 11 Piccolo Fulvio Gon in urednik TV Koper-Capodistria Janko Tedeško. Za okroglo mizo so bili na specifične teme povabljeni naslednji strokovnjaki: znanstveni ravnatelj tečaja MIB prof. Vladimir Nanut, ki bo govoril o znanosti in raziskovanju; generalni direktor Luke Koper Rudi Dujc, ki bo govoril o transportu in komunikacijah; namestnik generalnega direktorja tržaške banke CRT Nerio Benelli, ki bo govoril o trgovini in storitvah; direktor Obalno kraške turistične poslovne skupnosti Portorož Mitja Logar, ki bo razpravljal o turizmu in navtiki; predsednik tržaškega Laboratorija za morsko biologijo prof. Antonio Brambati, ki bo govoril o ekologiji, medtem ko bodo Slovenske obalne galerije poskrbele za prispevek o kulturi. Okrogla miza se bo začela ob 11. uri v kongresni dvorani sejmišča. Danes bo na velesejmu tudi Dan Evrope, ki ga bodo ob 18.30 obeležili z okroglo mizo na temo »Evropska skupnost in bivša Jugoslavija - Zgodovinsko politični vidiki sedanjega položaja«. Sodelovali bodo evroparlamentarec Giorgio Rossetti, vojaški zgodovinar Antonio Šema in publicist Roberto Spahau. EDIL-PORFIDI ENTINA TLAKOVANJE ZUNANJIH POVRŠIN • porfidi • peščenci • prane cementne plošče • samovezni tlakovala • kamnite zunanje stenske obloge - bunje ŠIROKA IZBIRA VSEH GRADBENIH MATERIALOV TRST - skladišče in urad: Prosek (pri avtobusni garaži ACT) Tel. (040) 251044 Banka Alpe Jadran BCIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Prepričaj se, da je varnost najvažnejša. Najmodernejša tehnologija: stekanje koles s sistemom CCD uravnovešanje koles z optimalizatorjem kompjuterizirani atesti za zavore in vzmeti. Stil in prestiž z opremo: IllHllH FONPMETAII SERVISNI CENTER ZA PNEVMATIKE KONTROLA PRED TEHNIČNIM PREGLEDOM URADNI PRODAJALEC: UniDGESTone CENTER ZA MONTAŽO: NARDI personal v Tržiču (GO) AMORTIZERJI z eno samo prednostjo: CENA Ul. C. A. Colombo 49 d.c. 14 »Tržaška« križišče pri Moščenicah Tel.(0481)411429 VZMETI ^ibach TEČAJI Petek, 25 .junija 1993 23 MENJALNIŠKI TEČAJI 24. junij 1993 . menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečai za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A Banka 69,80 70,95 9,89 10,01 7,70 7,83 Avtohiša* 70,20 71,10 9,90 10,15 7,60 7,90 Ažur Grosuplje 70,50 70,95 9,90 10,10 7,60 7,95 Banka Vipa 70,20 71,10 9,93 10,04 7,76 7,81 Bela vrtnica 70,40 71,00 9,90 10,10 7,60 7,90 Bobr Fužine in Trzin 70,60 70,90 10,Q0 10,10 7,60 7,90 Brod Ljubljana 70,50 70,70 9,90 10,05 7,60 7,90 BTC d.d. Ljubljana 69,90 71,30 9,80 10,10 7,40 7,90 BTC Sežana 70,20 71,30 9,84 10,10 7,74 7,84 Brdar Koper 70,55 71,10 9,82 10,08 7,72 7,83 Dom na trgu 70,50 70,89 9,93 10,07 7,76 7,84 Dom Caffe Domžale* 70,00 70,60 9,90 10,07 7,70 7,90 Emona Globtour 70,20 71,00 9,90 10,10 7,63 7,90 Eros Ljubljana* 70,60 70,90 9,95 10,10 7,70 7,90 Eros Kranj* 70,50 — 9,97 10,10 7,70 7,90 Eurotours Ljubljana* 70,20 71,40 9,90 10,15 7,60 7,90 Flradas Idrija 70,20 71,50 9,90 10,13 7,50 7,85 Fima Ljubljana* 70,70 70,90 9,97 10,10 7,75 7,85 Feniks Koper 70,10 71,10 9,75 10,05 7,70 7,90 Fiba Koper 69,90 71,09 9,70 10,02 7,66 7,80 Golf turist Domžale 70,00 70,90 9,85 10,20 7,60 7,90 Hida 70,70 70,80 10,00 10,05 7,76 7,82 Hram Rožice Mengeš* 70,50 70,70 9,97 10,07 7,79 7,85 Hipotekarna Banka Koper* 70,30 71,10 9,90 10,TO 7,70 7,90 Idila Sečovlje ^ 70,40 71,50 9,90 10,10 t;72 7,85 Ulrika, Ilirska Bistrica 70,61 71,19 9,95 10,10 7,76 7,80 llirika, Slovenj Gradec 70,10 70,90 9,89 10,0 7,71 7,82 llirika, Postojna 70,61 71,10 9,91 10,10 7,71 7,85 llirika, Sežana 70,62 70,94 9.95 10.00 7.76 7.81 llirika, Podgrad 70.10 71.25 9.70 10.10 7.66 7.82 Inves 70,40 71,40 9,95 10,15 7,70 7,99 Komercialna banka Triglav 70,30 71,30 9,92 10,00 7,68 7,88 Klub Slovenijales 70,30 71,00 9,80 10,15 7,75 7,95 Kompas Fintrade 70,55 70,78 9,90 10,07 7,65 7,89 Kompas Hertz Celje 70,50 70,90 9,95 10,10 7,65 7,80 Kompas Hertz Velenje 70,20 70,90 9,90 10,10 7,60 7,80 Kompas Hertz Idrija 70,50 70,90 9,95 10,10 7,65 7,80 Kompas Hertz Tolmin 70,50 70,90 9,95 10,10 7,65 7,80 Kompas Hertz Novo Mesto 70,50 70,90 9,95 10,10 7,65 7,80 Kompas Hertz Krško / 70,50 70,90 9,95 10,10 7,65 7,80 Kompas Hertz Bled 70,50 70,90 9,95 10,10 7,65 7,80 Kompas Hertz Nova Gorica 70,50 70,90 9,95 10,10 7,65 7,80 Kompas Hertz Maribor 70,50 70,90 9,95 10,10 7,65 7,80 Kompas Holidays 70,45 70,70 9,96 10,07 7-77 7,87 LB d.d. Ljubljana 70,00 72,40 9,89 10,28 7,63 8,03 1 LB Komercialna banka GO 70,00 71,50 9,87 10,26 7,30 7,90 LB Banka Zasavje d.d. Trbovlje 69,95 71,50 9,90 10,16 7,40 7,94 LB Kreditna banka MB d.d.* 69,60 71,10 9,85 10,04 7,60 7,95 LB Splošna banka Celje 69,90 70,50 9,92 10,02 7,74 7,82 LB Splošna banka Koper* 69,88 71,21 9,69 10,01 7,57 7,82 LB Dolenjska Banka 70,00 71,60 9,90 10,20 7,68 7,90 Libertas* 70,30 71,00 9,90 10,02 7,74 7,89 Ma Vir 70,30 70,90 9,95 10,10 7,70 7,95 Madai N. Gorica*, Šempeter* 70,20 70,70 9,91 10,01 7,77 7,82 Moneta Invest 70,55 70,63 10,01 10,04 7,78 7,82 Niprom 1, Niprom II 70,50 70,80 10,02 10,10 7,75 7,85 Otok Bled 70,17 70,89 9,92 10,04 7,68 7,91 Optimizem Idrija 70,40 71,35 9,95 10,20 7,73 7,85 Optimizem Lož* 70,30 71,40 9,95 10,25 7,65 7,95 Optimizem, Postojna* 70,60 71,23 9,90 10,35 7,70 7,85 Petrol Ljubljana* 70,50 70,90 9,95 10,10 7,70 7,85 Pigal Solkan* 70,00 71,85 «®|,91 10,10 7,77 7,85 Pigal Kobarid* 70,10 70,85 9,91 10,10 7,77 7,85 Pigal Obutek* 70,10 70,85 9,91 10,10 7,77 7,85 Pigal Diskont* 70,10 70,85 9,91 10,10 7,77 7,85 Pigal Ilirska Bistrica* 70,10 70,85 9,91 10,10 7,77 7,85 Poštna banka Slovenije* 69,90 70,99 9,71 9,99 7,25 7,79 Probanka Maribor 69,70 71,15 9,85 10,05 7,65 7,90 Publikum Ljubljana 70,50 70,59 9,98 10,08 7,79 7,89 Publikum Celje 70,20 70,63 9,88 9,99 7,68 7,82 Publikum Krško 70,40 70,10 9,70 10,18 7,41 7,79 Publikum Maribor 70,25 70,62 9,97 10,03 7,76 7,89 Publikum Metlika 70,50 71,30 9,90 10,10 7,60 7,80 Publikum Mozirje 70,10 70,88 9,90 10,09 7,70 7,80 Publikum Novo Mesto 70,50 71,30 9,90 10,10 7,60 7,80 Publikum Tolmin 70,50 70,95 9,80 10,02 7,77 7,80 Publikum Sevnica 70,50 71,05 10,00 10,15 7,60 7,90 Publikum Šentilj 70,30 70,95 9,93 10,09 7,76 7,89 Publikum Šentjur pri Celju 70,10 70,75 9,80 10,06 7,65 7,78 Publikum Trebnje 70,40 71,20 9,92 10,19 7,60 7,90 Publikum Žalec 70,20 70,78 9,92 10,09 7,70 7,86 Roja 70,20 70,85 9,90 10,07 7,70 7,85 Shalaby 70,30 71,00 9,85 10,08 7,70 7,82 Sit-on 70,20 71,00 9,70 10,00 7,50 7,80 SKB d.d. Ujubljana*** 70,40 70,50 10,00 10,01 7,81 7,86 Slovenijaturist Ljubljana 70,60 71,00 9,90 10,06 7,70 7,80 Slovenijaturist žel. p. Ljubljana* 70,70 71,08 9,90 10,05 7,62 7,78 Slovenijaturist žel. p. Maribor* 70,20 71,50 9,90 10,04 7,10 7,60 Slovenijaturist Jesenice 70,00 71,00 9,90 10,00 7,70 7,63 Slovenska investicijska banka* 70,25 70,80 9,95 10,10 7,60 7,85 Slovenska hran. in pos. Kranj 70,60 70,85 9,95 10,04 7,70 7,85 SZKB d.d. 70,50 71,00 9,90 10,05 7,70 7,92 Sonce Ljubljana 70,50 70,80 9,90 10,08 7,60 7,88 Tartarus Postojna 70,36 71,20 9,83 10,15 7,65 7,83 Tentours Domžale 70,30 70,80 9,90 10,15 7,70 7,95 Tori, Ljubljana 70,50 71,00 9,93 10,20 7,65 8,00 Upimo Ljubljana 70,50 70,65 9,98 10,06 7,76 7,83 Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: * * rvi i:,i /vi.rs' i< : v 111d/s. ,, Pokrita tržnica Ljubljana menjamo tudi lire, dolarje, franke, krone, funte in guldne VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI Delovni Cas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273 Tečajna lista št. 121 z dne 24. junija 1993 — Tečaji veljajo od 25.6.1993 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE 1 država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska Skupnost Španija Opomba: Tečaj hrvaškega c na valuta plačilno sredstvo. 036 040 056 124 208 246 250 280 300 372 380 385 392 528 578 620 752 756 826 840 955 995 linarja ss avstr, dolar šiling frank dolar krona marka frank marka drahma funt lira hrv. dinar jen gulden krona escudo krona frank funt sterling dolar ECU Peseta > uporablja za izkaze 1 100 100 1 100 100 100 100 100 1 100 100 100 100 100 100 100 100 1 1 1 100 >vanje rezultr 97,8196 989,1485 338,7428 92,6913 1816,2351 2079,3768 2069,2828 6961,4223 7,7271 109,4335 6207,8483 1650,2052 73,5126 1528,0322 7836,4730 174,7317 118,9289 136,4160 91,2643 atov iz poslovanja 80,0598 992,1249 339,7621 92,9702 1821,7002 2085,6337 2075,5093 6982,3694 51,3065 170,5793 7,7504 4,1000 109,7628 6226,5279 1655,1707 73,7338 1532,6301 7860,0532 175,2575 119,2868 136,8265 91,5389 z Republiko Hrvašt 80,3000 995,1013 340,7814 93,2491 1827,1653 2091,8906 2081,7358 7003,3165 51,4604 171,0910 7,7737 110,0921 6245,2075 1660,1362 73,9550 1537,2280 7883,6334 175,7833 119,6447 137,2370 91,8135 ca, kjer je omenje- Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 25. in 28. JUNIJA 1993 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) (A) tolarski del (B) devizni skupaj del APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIV 1 5. OKTOBRA 1993: 1,300,000 654,384 685,159 1,339,543 102 00,6745% 105,4091% 103,0418% 130,000 65,438 68,516 133,954 1,300,000 65,5759 685,540 1,341,299 99 100,8860% 105,4677% 103,1769% 130,000 65,576 68,554 134,130 1 MENJALNI TEČAJ ZA HRD 23. JUNIJ 1993 vSLTzal i g menjalnica nakupni prodajni A Banka Ljubljana 3,50 ■■4,80 Sonce Ljubljana 3,60 4,80 Shalaby Koper 3,30 4,80 Hipotekarna Banka Koper 2,00 ~,00 Tentours DomZale 3,80 5,50 Tori Ljubljana 4,00 ^ 4,90 Upimo Ljubljana 3,60 4,60 Slovenijaturist žel.p, Lj 3,50 5,00 Kompas Holidays Ljubljana 3,00 5,00 llirika Sežana 3,60 4,40 Tečaj velja danes: 24. JUNIJ 1993 v Ul RAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1500,00 1552,00 nemška marka 892,00 912,00 francoski frank 264,00 272,50 holandski gulden 792,00 817,00 belgijski frank 43.20 44,60 funt Sterling 2230,00 2286,00 irski Sterling 2174,00 2230,00 danska krona 231,00 239,00 grška drahma 6,30 7,00 kanadski dolar 1178,00 1216,00 japonski jen 13,70 14,40 švicarski frank 1005,00 1026,00 avstrijski šiling 126,00 130,00 norveška krona 210,00 217,00 švedska krona 195,00 202,00 portugalski escudo 9,20 9,90 španska pezeta 11,50 12,20 avstralski dolar 1008,00 1042,00 madžarski florint 10,00 15,00 slovenski tolar 12,50 13,00 hrvaški dinar •0,30 0,55 24. JUNI J 1993 ! v ŠILINGIH valuta nakupni srednji ameriški dolar 1197,00 1202,400 kanadski dolar 932,00 936,00 funt Sterling 1761,00 1769,00 švicarski frank 790,0000 793,0000 belgijski frank 34,0800 34,2200 francoski frank 208,2000 209,0000 holandski gulden 625,70000 628,10000 nemška marka 700,9000 703,7000 italfjanska lira 0,77900 0,78200 danska krona 182,8000 183,5000 norveška krona 166,0000 166,7000 švedska krona 153,5000 154,5000 finska marka 209,1000 210,2000 portugalski escudo 7,3900 7,4200 španska peseta 9,2000 9,2400 japonski jen 11,0170 11,0520 slovenski tolar 9,7000 10,3000 hrvaški dinar 0,0000 0,0800 Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu. 24. JUNIJ 1993 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1512,00 1562,00 nemška marka 892,00 912,00 francoski frank 265,00 280,00 holandski gulden 793,00 814,00 belgijski frank 43,20 45,20 funt Sterling 2220,00 2270,00 irski Sterling 2190,00 2250,00 danska krona 233,00 243,30 grška drahma 6,50 7,50 kanadski dolar 1180,00 1220,00 švicarski frank 1005,00 1025,00 avstrijski šiling 126,10 132,00 slovenski tolar 12,30 12,95 Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 25. junija J 993 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE 1 država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne šiling frank marka lira funt dolar i okvirni, Pri tečaje na 100 100 100 100 1 1 konkre trgu de 994,6300 2080,7500 7000,0000 7,7000 175,7000 119,5880 »tnih poslih je mo; viz oz. poseben c 997,7560 2087,2895 7022,0000 7,7944 176,2522 119,9638 ino odstopanje logovor. banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaii so okvirni. Pri konkretnih pos DEM DEM ih ie mozn 70,00 70,06 o odstopanif 70.29 70.30 s. Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 25. junija 1993 od 00,00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Creditanstalt- Nova banka Bank Austria UBK banka SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. * Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda DEM DEM DEM DEM HF so dolo niči Banke lije poveč >ljajo za o ri večjih pr zavezujen aju in v s e. 70,00 70,00 70,00 70,06 čeni na pod Slovenije, p ono oziroma dkup prilivov livih in nakuf no kupovati