rf« I< 1 Iakaja vsak daa iuu M- deU i« prasalkav. l»u«d dailj #*®«pt Haadajs and Holi4aya. E T glasilo slovenske: narodne: podporne jednote Urt4ailkl in apravalški pro ■Url < 9M87 8. La»sdals iv, LETO—year xv. ZELJE MEHIŠKIH C«M Ibu i« $5.00. Office of fakUcatlea: SMT 8«. Utndili ar«. TtlapkoM i LawsdaU 4638. trst si tsgarg prv&s^jr&jrsrss AwpUaaa faa ■>IIUt al «paaiaJ raU al 11 Milji Chicago, III., pondeljek, 27. februarja (Fab. 27) 1922. Subacriptioa M .00 YaaHy. STEV.—NUMBER 48. f— im —clioa 1103. Act of Oct. 3. ItlT, aulkoriiadTaa Juaa 14. l»lt. jijd m 0ml. STROJEVODJEM IN KURJAČEM ŽELI ZNIŽATI MEZDO ZA ZADNJIH 23 ODSTOTKOV. Vrte se konfarenoe, toda šelje magnatov ne bodo imele gladke poti. NAJETI STRAHOPETNI STRELCI POBIJAJO TEKSTILNE DE LAVCE. New Tork, N. Y. — Cela vrsta konferenc ae obdržava, na katere prihajajo zaatopniki dva* in petdeset vzhodnih železniških družb in organiziranih kurjačev in strojevodij. William 8. Carter zastopa kurjače, Warren Stone pa strojevodje. Želje železniških magnatov so zdaj poznane. Znižali bi radi mezdo za dva in dvajset odstotkov, ali za toliko, za kolikor jim jc bila mezda povišana v letu 1920. Zastopniki seveda ne prihajajo s svojo zahtevo nenadoma in hkra-tu na dan-. Oni glodajo počasi in Ktezajo svoje tipalnice na vse kraje, ako je čas ugoden za znižanje mezde. Znano je, da ao bile želez- Providcnee, 1. R. — Thomaa P. McMahon, predsednik unije United Teztile Workern of Aineriea. je izjavil te dni, da ao najeti atrahopetei, ki ho "junaki" le tedaj, kadar dobr puške v roke. streljali na stavkujoče tekstilne delavce v Pavvtucketu zadnji torek in ubili enega ter ranili devet mož. McMahon je dejal, da so bili stavkarji popolnoma mirni in Htražili so bombažne predilnice, ko so jih.napadli najeti strelci, katere je vodil župan. velika množim miti je eksplodrkla. KAKO 80 PRAZNOVALI WA8HINOTONOV ROJSTNI DAN V GLAVNEM MKST0. Sunek eksplosije je bilo občutiti najmanj v okrožju sadtmdeaet milj. u tt NE DAJE DOST| UPANJA. Socialisti nasprotujejo taktiki nadstrankarstva, katera j« bila osvojena aa konferenci. GIBANJE 8E MORDA ZAOBRNE V PRAVO SMER. Chicago, 111. — (Feder. Preaa.) i . . Alijanea naprednih delevakili mčnrjem že zmžane mezde za 12. in farmanikih skMpin ki je ,)ila odstotkov, Zdaj bi pa rad, odbili }f0Pmirana Iadnji torek v Chieagu še deset odstotkov, kar bi zneslo in ^trn* s •'Konferenco skupaj dva in dvajset odstotkov. Kurjači in strojevodje pa ne drže križem avojih rok in se pripravljajo za protipotezo. kadar stvar dozori. Zahtevali bodo od železniškega delavskega odbora, dM se mezde zopet povišajo /.a dvanajat odstotkov, da bodo prejemali tisto mezdo, ki jim je bila priznana v letu 1920. Konference med zaatopniki že- s Konferenco za napredno politično akeijo", nc daje socialistom dosti upanja, čeprav ao bili zraven. Edino upanje je, da organizacije, ki ho poslale zaatop-nike na prvp zborovanje, pridejo ae skupaj iu da se iz tc mešanice morda izcimi res kaj dobrega v bodočnosti. Zbo^ovalei, katerih je bilo okrog 300, ho bili večinoma proti nate* no vi jen ju nove politična atrenke Pravzaprav ao bile zaključene, da se kasneje zopet nadaljujejo, ker niso prinosle sporazuma. leznilkih druib hi sprevodnikov uniJin u '"ve P™w>ena in za v i race v so pa Že končane. proti odobrenju katerekoli ol,- stoječe stranke. Večina je sklenila da ne letošnja kongresna kampa- DUHOVEN JE PRIDIGAL IN PRIDIGAL. Kaznenci so pa preplezali zid in ušli. Ban Rafael, OaL — Rev. 8. B. Forbea iz San Pranciaca je pridigal kaznencem v kaznilnici v San (Juentinu. Forbes je govoril ganljivo in trkal na duše grešnikov. Med tem ko je župnik pridigal, je nja in volilne kampanje po državah vrne nudstrankarsko, to je da alijanea postavi svoje kandidate na glasovnico katerekoli stare stranke pri primarnih volitvah in potem deluje za njihovo zmago. James Oncal, socialistični zastopnik — ua konferenci je bilo šest delegatov socialistične stran« ke — je takoj povedal zboroval-cem, da socialistična stranka ne bo kandidirala nikogar na demokratski ali republičanaki glasov* niči, ker to je proti njenemu pro "" i, . .v. kiVl 'Kra,nu' pravilom in lufelom. lato kaznenro Herbrrt Ncl»on oblekel,® .' F . ...„., u. , .. njoffiivn obleko in j* .kuial »muk- " K" "" niti mimo atražnikov. Ril j., nor- »' " 1 .■*■•«» " J,?' 1,| . « . it 'takoj izde a in »prejme nov poli- vozen, stražniki ao ga spoznali in J . ,.{,,„„;. prijeli. Trije kamenei ho pr,ple. t.f.n pro,,...« alganee j, Hil^t ali *id in odlli v prost osi. PoV^ auge.Ujorek< d. .«• a-pridi,! j, bil b.-* odkrit, tod. o!"«" n".,«j« mandata, d« bi »pre- ubežnikih ni bilo sledi. Med ubež-1Jemali kakšne programe poieg nimi kaznenci je tudi neki Frank mojega. Dejal je, da je priprav-t lausen, ki je že petkrat pobeg.'ljen sodelovati, ako sc organlzacl-tiil. Dvakrat je ušel iz St. Quenti-'je združijo po vzoru angleške Lana. enkrat iz Marquctta', Mich.,|bor Party in postevijo skupne enkrat iz Menarda. 111., in zdaj je kandidate. Ako pa hočejo organi-poizkusil petič svojo srečo v begu. zecijc delali po starem kopitu, __("nagraditi prijatelje in kaznovati OBEŠEN ZARADI NAPADA NA ŽENO. Baltimore, M d. — Samuel Smilim. zamorskega šoferja, so obe- v okrajni ječi v To\vsonu, ker' "J i" izvršil kriminalni napad na ' J,l< ' H«*. Marita Lvnn iz Olen Ridga. X. .!. f^ani v jeseni je bila L.vonova napadene od zamorskega šofer-J». ki jo je povabil v avtomobil, i« pelje domov. Našli so jo na | *ti in njeno telo je bilo večkrat 1'nfl ni aovražnike". naj ponovno poaku aijo. Po končanih volitvah v Jese ni, ko bo znan rezultat, si' lahko zopet snidejo in sklepajo o nadalj- ni akciji. Odbor za program jc nato za-a naj vsska posamezna organizacija sprejme program za letošnje volitve kakršnega hoče. Zastopniki vseh železničarskih unij so bili za nadstrankarsko po litično akeijo; ravno tako mnogi farmarji Manifest. katerega je sprejela katerrga so krstili »rent rel jmo. Zamorec je najbrž koiifen-in« m katerega sonnum "-lil. da je mrtva in jo je pustil za "novo izjavo neodekmoati 4 j^. "*eali na eeati. Prepeljali ao jo vUestavil »asil Msnly. Vsebuje o! •____>.(l«ni(' ____. . _ __' WaHhington. 1). C. — (Feder POVZRO^ rt PdJNIKO » p^v)_ Kraj \V.shington. <"as; DIVJE GOVORICE. 22. februar, oziroma praznik \Y «ah in gtonovega rajat nega dne. PoKoriftee: na eni strani uliee jc ekremna dvorane, v kuteri hc jc imel vršiti shod za amnestijo |x>li-ličnih jetnikov v republiki, katero je George Waahingtou pomagal uatenoviti. Na drugi strani uliee je angleško poslaništvo. Pre»l dvorano se ustavi več lordov z Američani. Policaj priteče in koiuandira: "Pjroč z avto-mobili na vaši strani. Povelje načelnika ac glaai, teval je, da predsednik zbornice odstopi svoje mesto podpredaed-_ niku. ker Je sam prizadet. Pred. BI80H0FP0M JE OBTOŽB- ^fnik Je oilgovoril, da naj Hasaki NIH IE 21 NJEGOVIH POMOČ ^u gbomlro. NIKOV. v tistem lilpu J«- bila zboiHba kakor v ognju. Poslane! %i> vata. Ohieege, DL - IUymond Hi- jg|i |n H(Uk«|| Opedeije Je srhort in še eden in dvajaet nje. fa bo oliatruirala deba govih fKimočnikov, ki so mu po- |#|||i ?o|H||e r<,fl,rfMl, toliko msgsl. levit žrtve v .prelno na- <|nU( r M ^ ol(lojlrll(l in zašlišana pred |iarlaiaeiitoiii Vlada je pozvala polieaje iz Jokobame in drugih bližnjih me»i P . v Tokijo in mobilizirata \eliko pe lieijako armado proli demonatran-Nemčijl tom IMpravlla je tudi brizgelnice za gašenje ognja, a katerimi imeli polit *11 ljudske množice, ako se Prve dlrekt jIM1,lov< d« morutrs« ije Včrraj stavljene mreže, je obtoženih po velefKiroti, Vsi so fd>loženi zarotniškega dogovora v slepa rake namene. KAPITALISTI V NBW TORKU SI RADI DOBILI DENAR ZA ZVODBNENE DELNICE. Fizična vrednost snela $461,000,000, drago je pa voda New York, N. V. — Lastniki cest nih železu ie v New Vorku bi radi napravili dobro kupčijo z mestno občino. Z a železnice ne zahtevajo nič manj kot ene miljar-do dolarjev. Inženir transilna komiaije, ki Je preiskal vrednost teh železnic, Je popoliioms drugega mnenja, Prava vrednost vrednoatnib papirjev znaša le t7«ft.n00,tN)0, fizična vrednost pa le *4*.lV,lNM.0f>0, vse drugo Je pa "voda." ODPUŠČEN PRBDDBLAVBO TOŽI EA ODŠKODNINO. Predsedniške volitve v bodo v maju rWlin. W febr. ... .... —----- -- _n_4«><> nie 7S mipnn niim «i#ion nr»M rriF-n, rr * V Trt*** .r.Lr,L+ ..... .Iranka peuevc d« uiormtrseij« včeraj je mžja .'IH Holne« izid« ne predsedniške voIIm . x V«>mčijiJ^|0 prrdloženlb zbornici ftOjOOO rjU. 1»; JI "rt Mir ob H Mo vrJile v maju Vim- stranke 'fndividnalnib |>etj. Ij za Sprejem ae marljivo pripravljajo in UMre*japlašar volilne pravtee, jo kandblate. Fr|e VA»r1 bo zopet; /|vikota veat iz llonolula, da Je kandidat aoelalnn demokratični japonska /U»rnka že zavrgla pred stranke. N«*»dviani MieialUti mo '|ogo glede volfhte nfoim*, je Mla goče p«*alavijo avojega kandidata |,r, % p«»dlage ) med ameriškimi farmarji, Hoeiali omenja ».danjelailčnl zastopnik je dejal, da Je raa gonje ra odprto j nifcat sploh nepotreben, #e ae n* Keaaee Oity. Me — J P. Kre. ahe. bivši preddelavee v neki tu-kajšnji klavnici, je bil odpuščen od dela, ker je bil preveč prije« zen s štrajkarjf. Kre«h* Je zdaj vložil odškodninsko tožbo aa tri t moč dolarjev proti kompanijl. V svoji vlogi navaja, da je delal v podjetju "«"it let m da je bttdMl oamega deeemhra pozvan pred aiipennlendenla. ki ga Je ohtolJI, da je nelojalen. Kaaneja Je bil odpuščm. On išče /daj fx|škodol-no zaradi mlslovitve. PROSVETA GLASILO »LOVEHSM »j jen« _ tvrn Chkage) fito hkilJfM t H m MM«; Chieago H4# na • —"ie h fl.2S u pel Uu i\M sa Ui »—ee. la sa laosem*«« NX u U u »tui. U.U. "PROSVETA" ZI87 H >» UinJib A»—CM—f PROSVETA Uko poatavo ali »e. Rudniška kompanija oe bo odnehala, kajti ona se zaveda, da je zanje veliko ceneje, ako *da nekaj tfcočakov za pravdo, kot da se poda in plačuje davek, Sicer je jaano, da ima država nalagati davke, ali rudniška kompanija ne vidi le jaanorti. Privatni bizniiki interesi niso še nikdar radi plačevali davkov, ampak plačevanje davkov najraje prepuščajo navadnemu in preprostemu ljudstvu. SfH E N LI CHTE lf M E M T" O,,.. .# «b. fi< A^vertiuirtg 3S on uprmrrntirU. laUHpi^li^uriiuui ChlcMo »«./»0, and forirign foi MKMBKR of Th« KKPKHATED FttKSS" SLIKE IZ RASELBIR. DatMM » ».a-----_ .„„1 VMI )••(•« p*t«kU lim aijt m Mtofl list. NERODEN NAČRT ZA UKOVANJE DELAVSTVA- Privatni bizniiki interesi žele, da se ustanovi narodno delavsko razsodišče in da se predloži tozadevna predloga kongresu, da jo sprejme. To razsodišče naj bi ne štelo svojim članom delavcev in podjetnikov, ki bi podajalo svoje razsodbe na podlagi predložene evidence. Pred sodišče bi prihajali vsi spori med delavci in podjetniki, ki se tičejo meddržavne trgovine. Ko bo stvar pred razsodiščem, se bodo izdali pozivi na javnost, da se preprečijo stavke in da javnost podpira odloke razsodišča. Tako je kratko povedano, na kakšen način namerava-je privatni bizniški interesi ukleniti delavstvo, da ne bo moglo nikamor ganiti In molče sprejemati ukrepe razsodišča, ki bodo seveda taki, da ne bodo boleli privatnih bizniških interesov. Vse časopisje, izvzemši delavskega, je pod kontrolo privatnih bizniških interesov. 2e iz tega dejstva lahko sklepajo delavci, kdo bd vplival in na kakšen način se bo pritiskalo na javno menje, da »e javnost izreče za podjetniške interese. Delavci si lahko predstavljajo, če bodo taki sodniki določali delavcem, delavni čas in delovne razmere v podjetjih, ki niso nikdar delali trdo v svojem življenju, da se preiive, kakšne bodo razsodbe! In da pojde delo bolj gladko od rok, bodo skrbeli u-redniki velikih dnevnikov, ki so pod kontrolo inkorpori-ranih interesov, v svojih uvodnih. V člankih in vesteh bodo slikali kapitaliste kot žetve delavske nenasiUjivosti in požel jivosti. Delavci bodo naslikani kot pošast, ki s svo-. jimi pretiranimi zahtevami ovira razvoj industrije in tako povzroča depresijo v finančnem, industrijskem in poljedelskem svetu. 1 Načrt, ki so ga izdelali privatni bizniški interesi za ukovanje delavcev je sicer neroden, toda če se izvede, bodo delavci na milost in nemilost izročeni privatnim biz-nišklm interesom. Pot, po kateri nameravajo hoditi industrijski, finanč ni in veletrgovski interesi, je začrtana. Jasna je tako, da delavci lahko spoznajo, kam pridejo, Če' privatni bizniški interesi po tej poti dosežejo svoj cilj. Delavci! V jeseni so volitve. Ali se že pripravljate zanje, da privatnim bizniškim interesom zmešate štreno? V jeseni bo treba izvoliti nov kongres! Od izida teh volitev bo precej odvisno, če kapitalisti in vse kar je z njimi v zvezi popuste od svojega načrta za uklenltev. delavstva. Ako bodo izvoljeni zopet kandidatje, katere pri poročajo profesijonalni političarji na ukaz iz Wall Streeta, tedaj delavstvo dobi nove lancc, ki ga bodo držali, da se ne bo moglo ganiti. Od delavcev sumih jc odvisen izid volitev. In če delavci ne bodo skrbeli % obširnim kampanjskim delom, da bodo izvoljeni zastopniki delavstva v kongres, tedaj pridejo za delavstvo veliko bolj žalostni časi, kot so zdajšnji, v katerih je delavstvo šibano in bičano z bičem lakote in stradanja. Bridf«vttl», Pa. — Julija mesece 1910 sem imel zadnji dopis v Prosveti, zato mislim, da M bo sedaj našlo kaj prostora. O delavskih razmerah pri na« je bilo ie pred kratkem poročeno in ker delrf ssm ravno sedaj i-ščem, ne morem o tem veliko govoriti. Že blizu dvanajst let Živim Bridgevillu in nikamor več ne bom "mufal". Kolikor mi je sna UI no sem bil v tej naaelbini tretji slovenski nsseljenee. Za msno so se v to naselbino pričeli pridneje nsseljevpti ro jski in iz vjake sosednje aaselbi ne sts že po dve sli tri družine med nami. Nekaj jih je prišlo is Weatmoreland in Cambria okra jev. Vai kar naa je tu, amo dovolj potovali in ae prekladali a kraja v kraj po Združenih drŽavah, tn smo se etalno naselili. Sloven ci Is dragih naselbin sa kupili tu stavbttča in postavili avoje do move v kratkem času. Bili smo več let člani drnfeva Bratatvo it. 6 SNPJ, v Morgan u vsakomur, ksr je najboljše, da se vsakemu da čaat in isto pravico. Želim veliko truda njeaim urad nikom in zadovoljno* i med brel ci. Uspeh pri Proeveti se bo potem ssm pokazal. Če se je katere mu rojekov v tej okoliei zdi pri ožno oglasiti ee pri meni za na ročitev Prosvete, sem z veseljem ns rszpolago vsem brszplačno. Sedaj pa srečno bralec. Čez kake tri eli Štiri leta se bom zopet oglasil, kdor pa hoče imeti kaka bolj natančna poročila iz naselbine, naj pride sam pogledat. — Frank lovriah. eej lep dopis, ki je ie ijive, Ifavni-ke ia ograje, pošast pa ga je ; .iljala venomer. Sele ko je prestopil domači prag. j« K*«* (senca) izginila. V obeh teh dveh slučajih je rohnel župnik, da hudobec opremlja ljudi ia ne tem svetu, ker premalo verjamejo. Če še verujejo v strahove in jih ti ie nadleguj«^«, ki ae dogajajo v oddaljenosti ■prt | mene z* I. Ako njemu ta talent fe povabimo ga k nam v šolo, ker po kratkih lekcijah 2a bomo naučili. Več-tukajšnjih rojakov si j J nabavilo "Radio*", a pomočjo MM* j« mpče 4Hati v stva- ne ve«. Jaz vem, da jih nisem m kdar videl, čeprav sem bil zelo pobožen, kot eo me učili- Nekoč sem šel pozno domov, k#r sem zapazil črno žensko kakih ato korakov v stran. Sram mc je bilo, da bi ae bal Žene in-sem šel, ds se prepričam, ftele ko sem prišel blizu, sem spoznal, da je star štor velikega topola, katerega je zlo-il veter ali strele. To aem napisal, da ae bo še enkrat smejal oni, ki ve. kako je strašilo v Ktfanski fari v vaai N. F. Ž. JAVNA GOVORNICA. Glasovi članov S. N. P. J. in ttUteljov Prosvete. Kako je Marijana Čantkova prišla naša j. kako radi privatni bizni&ki interesi plačujejo davke! Država Minnesota iffut zakon, po katerem ae plačuje davek od izkopane rude. OUver Minig kompaniji ni postava všeč in tako je vložila s trideset drugimi neodvisnimi kotiran i jam i vred peticijo, da sodišče prepove pobirati ta davek. Dozdaj smo ne vedno učili, ihali. Po-ročenccma kličemo: Mnogo sre če v novem jarmu. Tists podlosics, o kateri sem svoječssno poročal, da je izdala ponočne roparje, stopila je žalosten konec. Neznani zlikovci so biljardnico zažgali in tako je bilo tudi paše podlasice konec. Ne bo več skakala po ramah goetov biljardnice in tudi ne sprcmlje-vala avojega gospodarja na potu k veeelicam. Obišče nes tudi večkrat neki "zdravnik1', ki z uspehom -zdravi naše ljudi, posebno je specialist za izdelovanje neke vode, ki, me posebno moč; par požirkov aa-doatuje, da odnehe pri gotovih boleznih. Kako napravlja to vodovje skrivnost, pri čemur ge nobeden ne sme videti. Tudi v spi-rilualizmu je strokovnjak da ima naročnika v sleherni hiši. Je pod učen liat. nekoliko tudi zabaven, a pri vsem nepriatrana-ko urejevan. Nikdar v njem ne vidimo, da U ae koga kovalo med zveade, ali komu jemfJo čaat. kakor se to godi iz r srni k ----------------------„ ------------7"- ecrokov pri mnogih dragih listih pinu sodniKov, ako no im«*li postavodajci pravico aprejeti Vidim, ds se skuša zadovoljiti Sosed K. je šel od nekje ponoči domov. Ko so se melo reašli oblaki in je posvetil mesec, je o-pazil ns strani njega, da hodi nek mož. Vetrašil se je ia je ubral O. — Obžalovanja vredno ie, če pomislimo, kaj »e gorfi danes med organiziranim premogarji. Skoro gotovi amo bili, da prinese konvencija v Jndia-napollsu za rudarje lepšo bodočnost, toda pokazalo ee je, da je bila naša nada zastonj. Najbolj. Šega borite)ja radarjev eo pahnili proč m mu pokazali hrbet. Ali ae mftra goditi tako, da ae neustrašenega voditelja odalovi, drugega pa, nad katerim Je že davno obnpal vsak zaveden premogi r; se pusti, da more šc nadalje voditi organizacijo po nevarnih ovinkih f / Kakor dopisnik iz Zapadnc Virginije, bi apeliral tudi jaz, da ven a takimi voditelji, toda že sem sprevidel, da smo podlegli. Na isti atopinji smo Se kot smo bili. Storilo bi se lahko več, če bi 'člani 'lorgansisalcije vedno pohai-jali na seje lokalov. Tako pa se ne zanimajo in vedno dobijo ka ke vzroke, da ae seje ne udeleže. Ko pridejo drugi člani od seje. tedaj pa vedo kritizirati, zakaj niso napravili te ali one stvari drugače in ne pomialijo, da je bil sanje ravno tako prostor na seji in bi lahko oni apremenili to ali ono reč, če hi se udeležili. Radi dela v naši naaelbini se ne morem pohvaliti. Delamo malo, zaslužimo pa še manj, toliko, da ae preživimo. Rojakov je v naaelbini precejšnje število in pogosto se čudim, da vidim tako malo dopisov odtod. Od vseh strani prihajajo dopisi, zato bi se bil tudi jaz odtod oglaail, a šč ni dolgo, ko sem prišel sem in dokler človek n« pozna razmer, ne more sklepati. Ženitovanj ta predpust ne bo-mo iinupli. Komu naj pripišem krivdo T Sebi ali drugim pečlar-jem; je ne morem, ker edini vzrok bo menda pomanjkanje na&ih deklet. Od drugih naselbin smo tudi preveč oddaljeni, da bi hodili drugam ženit. Držimo bolj peči, čeprav se dobe Poljakinje in Slovakinje, toda mi se v tem ozira držimo strogega narod-njaštva in smo mnenja, da Slovenke so najboljše.—F. Pishek. Kašelj e vanje v Kanado. Ottnwa, Ont.f Kanada, 24. febr. —(Federated Preaa.) t- V delavskih unijah in organizacijah do služenih vojakov ac je pojavila velika agitacija za omejitev nase Ijevanja v Kanado. Političarji. ki so v tesnih stikih s novo kansdsk« vlado, katera stopi na krmilo prihodnji mesec, pripovedujejo, da m novi parlament najbrž nc bo bavil z vprašanjem naseljevanja. vwil y avtomobilu v zad- morda že pred leti umrli,-kar-je gotovo pripiaati "napredku'' o nje imenoveno meeto. Is saeed'' je počilo več strelov ,tods zsdet ni čenoeti. Kdorkoli ima kake teža hil i" n« kdo je str- ve, njega naj ae poatuži in rešen JM Pi t. njimi. On dodaja, da ni pre-j"l dividende od avojib ddnic za P» t *tn dolarjev. Likoaar zahteva, da ae poali kompanije preiščejo iz delavskega skil (Federated Prem). Rudarji giaeujejo o stavki Okrog pol miljona radarjev, orga n i/i ranili v 1'nited Aliiu NVorker* of Ameriea, zdaj glasuje o vprašanju, če hočejo zastav kat i dne 1. aprila, ako do tega čase operatorji ne podpiiejo pove pogodbe, ki do-loČa. da aedanje mezde na polju mehkega premoga se ne »mejo znižati, da rudarji na polju trdega premoga prejmejo dvajsetodstotno povišanje mezde ln da na vseli Starokopitni nnijski sistem tepe delavce. Dominijska železarska in jeklarska korporaeija v Novi Ško-tiji (Kanada), ki kontrolira jeklarsko industrijo v gydneyu, je lani znižala mezde za 10 odstotkov. Ker delavei niao protestirali, je drugič znižala mezde za 20 odstotkov in tretjič spet za 10%. Delavei so 'razdeljeni v nebroj starokopitnih rakodelnih uuij in se ne morejo zediniti, da bi skupno nastopili proti izkoriščujočim delodajalcem1. Izseljevanje delavcev v Mehiko. Eksekutiva Ameriške delavske federacije se je na svoji redni seji v Washingtonu zadnji teden bavila z vprašanjem naseljevanju ameriških delavuev v Mehiki. Luis Moronea, tajnik Mehiške delavske federacije in načelnik nakupovalnega departmenta mehiške vlade, je osebno posetil sejo iu apeliral na odbornike, naj Nkusajo ns kak način omejiti izseljevanje delavcev v Mehiko saj za toliko časa, da sc izboljšajo industrijalne razmere onkraj reke Grande. Američani izpodrivajo mehiške domače delavce v strokah veščega dela, vsled česar izgubljajo Meh i ča nI priliko, da bi ae sami izurili v teh strokah in si doma služili svoj, kruh. Ameriški izučeni delavci bodo dobrodošli kot učitelji svojih manj veščih bratov v Mehiki kakor hitro se brnejo razmere v Mlehiki na bolje. Eksekutiva A. F. of L. je vzela stvar v pretres. Oompers in rudarji. Predsednik Ameriške delavske federacije Gompers je dejal pred par dnevi, da federacija ae ne bo vtikala v stavko rudarjev, ako izbruhne 1. aprila, izvzemši če nastopi vlada proti rudarjem. |Ako ae zgodi ka-ror zadnjič, da zvezna vlada naredi kak pritisk na rudarje v svrho kapitulacije, tedaj bo fede-rscija interveniralo v prid rudarjev. STRAŽNIK UBIT, DVA ZVE-ZANA. To je delo banditov, izvežbanih vlomilcev. Ohicago, HI. — 6.V let ni Anton Neahring, čuvaj pri Franklin Coal kompaniji, je bil na avojem strežniškem pohodu, ko ga je neznan bandit udaril od zadaj a težkim železom po glavi, da mu je razbil lobanjo. Po umoru so ban-ditje vlekli mrtvega čuvaja pet in sedemdeset čevljev proč od mesta, na ksterem je bil ubit. Njegovo truplo je bilo zmrznje-no. ko so ga nAŠli. Po tem delu so bsnditje vlomili pissrne premogovne družbe in x navadnim kladivom razbili blagajno. Iz nje so vzeli ato dolarjev, ki so bili notri. flledi ns tleh ao govorile, kako so se bsnditje približali čuvaju in gs ubili. Drugi vlom je bil izvršen v Heinemanovih skladiščih. Dvs bandita ata splezala navzgor po stopinjah, ki služijo v slučaju požara. Odprla ata okno in čakala, kdaj pride čuvaj. Ko je mimo prišel čuvaj Louia Hazter, ata nanj skočila od zadaj in ga razorožila. Zdaj je akozi okno prilezlo še pet banditov, na kar ao vai Ali iakšt čuvaja Frank Vsnoskegs. Vodjs banditov se je pa obrnil proti zve zanemu čuvaju in mu rekel, ko ao prignali še Vanoskega t "Fanta, bati ae vama ni treba kaj. dokler se zadržita mirno. Ako ne, leda i ae seznanita a tema palieama." in pokazal je dva samokresa. Pet tolovajev je zdaj spremi 10 čuvaja na potu. da ata navijala ure, dva bandita ata pa šla na de-|o. Poalužila sta se nitroglicrnna. da ata razatrelila blairajno. v kateri je bilo štiri tiaoč dolarjev. Po izvršenem ropu so ai bsndi-tje razdelili plen med aabo in ae pri delitvi plena prepirali. Zveza- 11 »o oba čuvaja in na to ao odšli •kozi okno, akozi katerega ao prišli.' v kakšnim položaju se nahajajo dosluženi vojaki? WM»t dolarjev na teden ¥ ZAMITO OTROtKIH DELAVCEV New Tork. (Jugoalovahaki Od-deVk F. L. I. 8.) Otroški urad delavskega departmenta izdaja vrat« poročil o upravljanju zakonov o otroškemu delu v poedinib državah. Iz teh poročil je razvid, no, da je država Wia«onsin rszvi-la svoj po»eben način zaščite o-trok, ki so zapoaleai v obrtih. Vai otroci med 14. in 17. letom morejo dobiti uradno dovoljenje, predno morejo biti zaposleni kot obrtni delavoj. Dovoljenja dajejo uradniki, ki jik imenuje državna ipduNtrij»lne komisija« kateri daje zakou jako velike pravice, to* lil^u glede inadsiranja delavnic, kot glede spiofciegs uveljavljanja zakonov v zaščito otrok. Ta komisija mina le pravice poatops li kazensko v slučaju zlorabljanja otroških sil, marveč smd tudi vlagati civilno tožbo za odškodnino...... Va« otroci med 14. in 17. letom, ke delajo v tovarnah morajo po hejati v tekozvaue obrtne šole (vooetiuual ackoola), ki jih drla-va vzdržuje v vaeh vetjih mestih in naselbinah. . | Vališ svojim vrlinam ima wis* oonainaki zekon tudi nekaj po manjkljivoati, izmed katerih naj (»menimo to, da zakon ne zahteva adravatvanegf pregleda otrok, predno ae jim da dovoljenje za delo, pač pa ae tak pregled sahte va v mestu Milw«ukee. Možnost, ds bi tsk otrok de si bres dovoljenje, je malone iz ključena valed isjemne določbe delavskega odškodninskega zakona.- Ako ae otrok med 14. in 17, letom poneareči, ko dela bres dovoljenje sli ko dels pri delu, ki je zsbranjeno sa otroke, mora' delodajalec plačati trikrat' no odškodnino. Gos pod s r mora to odškodnino plačati is svojegs žepa, kajti ni mu dovoljeno zavarovati se proti taki nezgodi. Ts stroga določba in zakon, ki prepoveduje prenizke mezde, sts znatno znižala število aapoalenih otrok. Skratka Narodna UllM««liw i. ieo4 •prtU Podporna Jednota lokorp. IT, Junij« 1007 r drUvi Illinois. Landru giljotiran. Pariz, 25. febr.—Henri Landfu, ki je bil apoznan krivim umoru deset ženak in enega dečka, je ds* nea zjutrsj umrl na giljotini v Vcrssillesu. Obsojenec je upsl do anoči^d* ga predsednik Millersnd pomijpsti, ko so mu ps nasnsnili, isj se priprsvi ns smrt, Je lili tladnokrven kot ponavadi in njegovo ravnodušjo gs ni. zspustilo uiti sadujo minuto, li giljotini je stopiljisut, ne da bi ga kdo podpiral, ,in, pri voščil si je svojo zadnjo ftslo, proseč čuvaje, naj mu ue od-ne bo drtigega povzročil, kot pokažejo brade, ua kaUeo je bil to iko ponosen in radi katere so ga ženske beje tsko ljubile. "Pustite mi brsdo, ds še nkrst ugodim žen« skaiu," je dejel Laudru. Njegova glava ju padla v košaro ,ko jo posvetila prva zarja na vzliodu. Landrov proces jc zbudil pozornost po vsem avetu. Obtožen je bil. da sč je poročil, ozirome zaročil z 2K3 ženskami vaeh atarosti od 20. do 60. leta, med katerimi jc bilo mnogo bedaatih istgatih vdov. Ko e ženam vzel njihovo imetje, jih ; pustil \ med temi je umoril deaet nevest in sina ene neveste, katerih se ni mogel drugsče iznebiti. V Osmbsiati blizu Pariza je imel v najemu vilo, v kstero je svsbljal avoje ljubice. Kadar ae je poročil, ja navadno vzel nevesto ns potovanje, a katerega ae je vrnil aam, nevesta je pa izginija. Njegova icicžnica, v ksteri je zapisavsl stroške žcnitovsnjskih pe|eŽil le eno vožnjo trn vleka. Proti njemu je nastopilo 126 prič in )>olicija k privlekla ua sodišče pet zabojev ožganih kosti in človeškega pepele sežgsnih nevest. Lsudru ae je ss-goverjel, da mu ne more nihče dokazati, ds je kstera pogrešanih žen inrtva. Pri obravnavi je zHjal šale ln vedno gladil svojo krasuo črno brado. Med poalušalcl j« bilo mnogo njegovih ljubic, ki ao omedlele, ko je bila naznanjena amrtne obsodbe. Kdor ga je ops zoval pri obravnevi, jc vedel, da jc imel U mož nenavsdno velik hipnotičen vpliv na Ženske. Rojen je Ml v Parizu \m. Stinnes odpre podrutmeo v HM. Berlin, Z6. febr. — Hugon Htin nea, največji nemški finančni^ In inditstrijelni magat, je sklenil co«apad. Mo« Mae«, Bo« 14«, Buk), Mina., aa eovorosaped. Mike tuiol, aeaa S. Wlnch^i.r st,, Marear, Utak. Nadaorni odbor: ^••Aif^'' F*sdaedalk.i»IJ4 »s. Cr«wfor4 Ave.. Ckleae«. HI. F»a«k Somrak, 1400 Frotaor Ave., Clevolaad, O., WllUam Siltor, BSOB St. Clatr S»., Clovolaad, Okio. Združitveni odbor: CkUago, III. '••M w»w, tis pro-dsj pri ako rs j 4JJ00 poštnih urs-dih po vaej deželi} morejo ac tudi dobiti na federalnih rezervnih bankah. V poštnih uradih ae morajo tudi nadslje dobivati hranilne znamki od $1, kl n« nosijo obresti, in ki morejo dobro služili j varševslcem, da po en dolar ns-i kopičijo zadosti znsmk zs nakupi onega certifikata. Ta novi način varčevanja |m»-' snenja. da ate se dva hranilne -i J strma, namreč pošta«- in finančne! Sprave* združila na »kupni ».ra-i o« I m program in propagiranj« varčnosti, bodiai v obliki vložkov i v poštne hranilnice ali polom ua-! kupa hranilnih certifikatov, p% štpe hranilnice »prejeamjo vložke od $f dslje. Ako vs« je voljs, morete zamen je« i svojo poštno hra not, kakor štedilnih znamk po 2.1 centov iu vojno-hranilnih susmk po $5, Poštni uradi ps bodo spre* jemali vae te znamke za njihovo popolno vrednost v zameno sa nove certifikate sli ps isplsšali njih popolno vrmluoat v gotovini, Odslej, kdor bo hotel nakupičitl mule prihrsnke zs nskup hranilnih ecrtlfikstov, naj nalaga te pri* hranke v poštno hranilnice, Ns itik tiaftin imamo seduj enotni In tispešni hranilni siatmn, ki obalo-jat iz poštnih bnuulnili zitNink i POStll Hsviugs Ntsmpa) za 10 centov; i/, poštno-liranilnih vlo* (Postal Havings Uepoaits) od $1. naprej j Iz vladnih hranilnik znamk (Trcaaury Havings stnmpa) za $1 in iz vladnih hranilnih certifikatov (Treaattry Havings Oertifieatea) od $2A, $100, in $1000, M H tem du vlada nudi edinstven In jednoataveu sistem vsrčevstijs, upa poapt*Šiti varčevanje občinstva in investiranje v vladne vrednote, kakor tudi ustvsrjsti splošno željo zs varčevanje. D1KLS JI M A SODIMV U-ITRILILA NAPADALCA. Waoo, Tea. — Odi* Marcjns Mstthewa, atars 17 let, je ustreli* Is ns sodišču J. N. C rosah na, k l je bil obtožen, da jo je kriminalno napadel pred dvema lotoma* ("roaalin je bil na mestu mrtev, f?roasliu je bil obaojen na devet let ječe. V teku aoduijskega Izstopanja je bila napravljena na-Itaka in obaodba jo Min ksairsna, Imeli! se je vršiti ponovns obravnave. Preliminarno delo je bilo izvršeno in Matthewaova je bila pozvana, da ae zasliši kot priča. V tam treaotku je potegnila samokres in ga ustrelila. Pri tem de* jsnju je rekla i "OnečaaUI me je, uničil jo moje zdravje in pripre-v/I m e j«' ob šolo, tod« uničil ni I hi nobenega dekleta več," Narodu "Proaveto" V sorodniku domovini ali prijatelj« v stari — 4'radno poroJMo o izidu »jud-J nnn<, v|oy<, m hranilne cerf ifika« skaga Štetje v Kanadi ar glasi, do L*. v katerem eltičaju ae izplačajo je bilo lete 1021 naštetih B.772Aai Lbreoti za te vlotre. preldvaleev to je W mlslotkov Koneem deeembra je preneha več kakor pred daaotšmi leti. ' h. izdavaaje jmalih vojnih vred denarne posl-uatve v jugoslavijo po rosn in kablocrami Dinarji i« dolarji p« aa jaiiji casL PANOBRODNE LIST-KE ZA VSE ČRTE. PIIITE PO NAS CENIK EMIL KISS, bankir, 133 SECOND AVE, new york, n. y. PROSVETA Miz ji bukvi. 'Saj ml aegste že skoro do paau. Ali hočeta priljudno misliti na to da sem mnogo ste ie jaa in razven tega od ataro naseljene rodbine I" - "Bukev ae je smejala a avojimi Ali nameravate iti v stari kraj? Ted*j pišite po našo brezplačno knjižico Ali veate kako vrediti glede potnega lisU? Koliko prtljage Tam je dovoljeno neti teboj? So vam li znane rte podrobnosti glede potovanja? uporabo in velik proator za sprehajanje. Hrana je najboljše vrste, kuhana ravno kot si sami telit« in te je dovolj. Brez strahu upraiajte PIAITE po to brezplačno knjižico, ki je pisana v vašem jeziku in je zelo lahko razumljiva. Pojaani vse kar je potrebno, da veate. Ako vam kdo pripoveduje o vsem tem ja prav lahko, da pozabite { ako pa imate knjižko pri rokah jo vzamete ven vsak čas in lahko pogledate in najdete kaj vam je storiti; Vaa ne stane niti enega centa. V ti knjigi bodete dobili tudi vaa pojaanila o United States Lines Ships družbi. Brez razlika ali se peljete v prvem, drugem ali tretjem razredu na teh kraanih velikih parnikih se bodete počutili zadovoljne dobra in uljudna postrežba. Prijazni tretji razred XRETJEGA razreda potni-* ki ao navadno poatreženi V spalnicah po 2. 4 in 9 posteljnih prostorih. Indivi- %*fr,< VONOŽEC la inge agodba. NARAVOBLOVNR PRAVLJICE Spisal Prevedel Itukve?' "Motili ete me pri mojem o-poldanakem »panju." je godrnjsl rssksčen. "In verjemite mi, maščeval ae bom nad vami* kadar ae vrnem, prinesem bukovega ae-mena aeboj; in jaz vem. da boste vei rumeni od zavisti, ko vidite, kako lepa ao nova dreveaa" Nato ^e je odgugal. Ampak (Dalje.) h rent je ao govorili ves ljubi dolgi je rekel hraet rado- dan o smešnih drevesih, o katerih vedno. 'Kakšna drevesa eo tof [.." Veael bi bil, če bi bil le napol tako lep, kakor bukve I" je rekel jim ie pripovedoval. "Of pridejo, edvzsmem jim luč in rrsk I" je zagotsvljal mali en re- medved. "Ampak zdaj nočem več i hrast. ampak takoj je dobil eno * klepetati s teboj. Eno miljo daleč po glavi od starega hrsats. Ipem moral teči. zaradi prekletega j "t> pridejo, boš lepo vljnd 'lovca, ki me je zadel s svojo pnšči napram njim, ti zelence!" je i F eo v zadnjo nogo. Zdaj hočem |kel. "Ampak saj ne pridejo, spati in ti boš pač tako prijazen1 # in mc ne boš motil, če mi že ne V tem pa stsri hrsst n» obdržsl moreš dati doati aenee." pravo, ker rea so prišle. Medved se je zleknil in ssprlt Ko se je zjeaenilo, vrnil se je ofli. Ampak se apenjem tokrat »ii j medved in legel pod starim hra-bilo mnogo. Ker druga drevess stom. no slišala, kaj je pripovedoval in' "Izročim nsj ti pozdrav ml pričelo se je klepetsnje in šepete Um doli", je rekel in vzel nekaj j« in Šumenje listja, kot še ni- čudnih stvari« iz svojegs zmrše-di poprej v gozdu. | negs kožuhs. "Poglej, ksj imsm ^"Bog znaj. kskšno drevje mo- sate!" re to bitil" je menil prvi. | "Ksj je to?" je vprsšsl hrsst. ! "Ah. medved nss hoče msloj "To so bukviee". je odvrni degiliti!" je pristsvil drngi. Urtedved, f balon to sem«, kstero "Kskšns drevesa to pač more .|««a obljubil." biti, ki imajo tako gosto listje,) Nsto jih je zatolkel v zemljo solnčni žsrki ne morejo ako-j in se priprsvljsl na odhod. " je vprašal majhen hrsst, kij 'ftkode je, ds ne morem ostati slišsl pogovor tovsrišev Ampak poleg je stalo ataro. rčavo drevo, ki je lopnilo mali a svojo nsjspodnjo ^ejo. "Ali boš lepo molčal", je re-počsksj, ds boš tako star, boš amel tudi govoriti. Ampak drugim ni treba verjeti med-»vega tvezsnjs. Jsz sem mno-večjl kot vi in vidim kreko ee-ra gozda. Ampsk kskor dsleč lini. ni drugega kakor hraste. Mali hrast je bi) ves oplsšen je molčsl in oatala velika dre-ao šepetala tiho med aeboj, ir imela ao velik relpekt pred ireem. Medved pa se je dvignil in si )l ofti dalje in gledsti, kako ae togoti te", je godci. "Ampak ljudje po poet ali vailjivi. Pred kratkim so mi ubili ženo in enegs mojih bratov in poiskati ai moram mirnega kotička. Pošten medved ni skoro nikjer več vsren svojegs. živVje-njs. Pozdrsvljeni, godrnjsčil" Ko ae je medved odmsjsl, so se dreveaa pomenljivo spogledale. ' * "Zdaj bomo videli, kaj bo iz tega", je rekel stari hrast. In pomirili ao se. — Potem je prišla zima in jih oropsls vsegs list js. Hnejj je leŽsl zs čevelj vi. soko in vssko drevo je stalo zatopljeno v svoje misli in je sanjalo o pomladi. In ko je prišla pomlad, bliščala ae j« trava v avojem zelenja in ptice ao pele tam dalje, kjer so zsdojikrst predehsle. Tisočero ao pognale cvetlice in vse se je svetilo v bujni svežoeti. Mamo hrsst še ni imel listja. "Nsj imen it ne jše je, priti ns zsdnje", so rekli. "Krslj gocde nastopi šele, ko eo že vsi zbrani' .Ampak naposled je prišel tu di njihov čas. Listi ao prilezli iz debelih popkov in drevesa so_ pogledovala drugo drugega in ai la-sksla medsebojno, kako ao lepi. M sli hrsst je znstno zraste!. Ni bil mslo ponosen ns to in mislil je. ds sme tndi on govoriti. "Ia medvedjih bukev ne bo nič", je oznanjeval zaniČljivo in gledal plašno k staremu hrastu, ki je imel navadno piko na njegovo glavo. Ktsri hrsat je pa^ slišsl ksj je rekel mali dorastjk. in tudi i ga dreveaa eo slišsls — sm molčala ao. Nobeno ni bilo pozabilo, kaj jim je pripovedoval medved. In vsakega jutra, če je aijalo solnce, so kukala akrivoma doli, če ne bi ugledala bukev. Pravzaprav jim je bil tesno pri srcih, sli bila ao preponoana, da to prisnajo in pokažejo, In nekega dne ao ae končno pri kazale nežne klice/ Kolijce jih je obscvslo in dež jih je na pajsl. Ni trsjalo dplgo in pognsle sp za do-beršnd dolžino v višino. "Ne, kako drobčkane ao!" ao klicali veliki hrast in ^rijall svoje krive veje še bolj, da bi jih še boljše videli. "Bodite nam . pozdravljene!' je rekel stari hraat in pokima milostno bukvam "Bodite moji gojenčki in ravnotako dobro naj vam bo, kakor mojim laatnim o trakom." "Zahvaljujemo se vem!" so še pet s le msle bukve; več niso rekle. - Ampak msli hrast ni hotel ničesar vedeti o tujih drevesih. "To j« vendsr strsšno, lrako silite v višino!" je zsklicsla naj- nežnimi zelenimi peresi, ali rekla ni ničeaar. - "Ali naj vzamem moje veje nekoliko v atran. da vaa more soln-ee boljše obaijati?" je vprašal atari hrast uljudno. (Dalje prihodnjič.) Oba tU znamenja nevarnosti. Pritajeni bolt S daiskoaainimi poslsdi- »m^lej^mojtjkral -- Severa« Cough Babam (govorov Balzam zoper ksMj) od-, pomore pri nsvsdnamu kaši ju. pomiri brenkislna vznemirjenj, po- (Sevarjevi Tablati zoper prahlad in gripe) ustavno prehlad prodno se razvije. Cens SO centov. Po vseh loksrnsh. . • , J j Ali sU dobili istis Severievegs loto 1922? Dobila svojem lokarju sik' pa 0 Farma za žito in mlekarstvo lastovsna o U* lloapod von Umbke ai je belil glavo s kom-ijo, ki je nikakor ni mogel razvozlati. V ne-okraju (tam, kjer Je Pjotr Htepanovič nedav-jopi val s oficirji), je zedcla mladega podpo tika graja iz uat neposrednega poveljnika, oročnlk je bil šele nedavno došcl iz Petro-; bil je molčečen iu čemeren, resnoben, res-n vslic avoji majhni, tolsti postavi in rdeči lle. Zdi ae, da nI mogel prenesti graje: s pričakovanim vriskom, ki jc osupli *ea ml delu nekam divje povešeno tilsvo je insboma mil ua predatojnika, gs udaril ter sc mu a Isko ragrisel v rsmo, ds so gs komaj odtrgali. |p ni dvomil, da je sblsznel; Izkszalo se jc ). da je bilo njegovo vedenje zadnji čas do nc rjetnoatl čudno. Tsko je na primer vrgel ir. »jegs stanovanja dve gospodarjevi sveti podobi rszseksl eno izmed njiju s sekiro; zsto ps je lošil v svoji sobi ns treh postsvkih Vogtove. »leacbottove in liilchnerjcve spise in prižigal tremi cerkvene voščeniee. Po množini so jih našli pri lijem, ae je dslo sklepati, tiačitau človek. Da je imel pet deset tisoč , bi bil ncmsrs odplul ns Markiške otoke, agledu "kadeta", ki aa omenja a. Heraen v •m avojih spisov a tako veselim humorjem. Ko ga zaprli, ao dobili po njegovih žepih in v nje* 7PM stanovanju cel tovor najstrahovitejših »klama« ij. Ha me zsae bi bile proklamacije prazna stvsr; moj ili mislih ae ni bilo vredno vsiicmirjsti iradi njlli. Ali smo jih malo videli po naših ijlh? In vrhutega so bile tudi stare vmes, ns« Ittko lake, ao pravili pozneje, kakor ao jih tr«»-nedavno po ll ski gubemijl; in Llputlu. ki 1)11 pred poldrugim mesecem ua kmetih iu v dnji gubernijl, je zatrjeval, da je videl še ta čisto enake papirčke. Toda »Andreja Anlo-ri^a Je najlnilj preattešilo to. ila je ravnatelj lliuake fa lirike prav tedaj pmlsl ua | v d i rije aH tri zavoje istih listkov, kakor mi m* bili pri iMnlpo^nikii. Zavoji, ki so jih nesnanel loči vrgli na dvorišče, a o bili še nerszvouini; Fi« izmed delsveev ni Imel ča»a, da bi ae bil IM' mil Z \aeluiio. Kakor l>eda*t jc bil dogmlek, Htdar ae je Andrej Antonovih glolmko zamislil nJim Stvar ar mu je zdbeno ta sprrjem n< valdj« u< ir Tivta fahriko s«»igulino* ih milionarj« v ni A\ t velikimi /vrrarnl, •< pri tej priliki pr« gl> dsli; In glej, mshoma so vsi začeli vpiti, da se skriva tsm korenina ln gnezdo bolezni, in da vlade tsko ns fsbriki ssmi kakor zlasti po delavskih stanovanjih tolikšna zanemarjenoet in neenaga, da bi se morala kolera aatna zarediti, če je ne bi bilo. Kazurne se, da je storil Andrej Antonovlfi tskoj vse potrebne korake ter odločno vztrajal na izpolnitvi svojih nsredb. V treh tednih > bila fabriks osnsžeus, toda ftpigulina sta jo nato iz neznsncga vzroka zaprla. Eden izmed obeh bratov je živel atalno v Petrogradu, drugi pa ae jo,odpeljal v Moskvo, ko je oblast ukazala očiatiti tovarno. Ravnatelj je izplačal delavec; kakor je da nes dokazano, je pri tem ncarsmtio goljufal. ' De-lsvci so začeli mrmrati ln zshtevati pravičnega obračuna; v avoji neutnnoati ao hodjli celo na policijo četudi brez posebnega krika; ni rea, da bi se bili bogve kako razburjali, lu prav takrat jc poslal ravnatelj Andreju Antonovlču proklamacije, Pjotr Htepanovič je planil v kabinet nepri-glasen, kot dober prijatelj in domač človek, vrhutega pa še z naročilom od Julije Mihajlovne. Ko ga je von Ijcmhkc zagledal, je napravil mrkel in čemeren obras ter ae neprijazno uatavil ob mizi; dotlej je hodfl po kabinetu aemtertja in saupno nekaj govoril a svojim piaarnišklm uradnikom Hlumom. strašno nerodnim in mračnim Nemcem, katerega jfc bil vslic arditemu nasprotovanju Julije Mihajlovne pripeljal s aeboj is Petrograda. Cradnik se je pri vhodu Pjotrs Stepanoviča umeknil k vratom, ne ds bi odšel. Pjotru Ste. psnoviču ae je celo zazdelo, ds se je nelTsm po menljivo spogledsl a predstojnikom. > "Oho, vendar acm vas ujel, vi potuluijeni mestni despoti" je zavpil smejoč se Pjotr Stepa* novi! ter položil dlan ns proklamaeijo, ki je ležala ns mizi. "To je priraatck vaši zbirki, ne?" , Andrej Antonovlč je vzrojil; ker nekaj mu je preletelo po ohrszu. "Pustite, pustite tskoj!" je kriknil. tresoč ae od jezi«. ."In ne drznite se, goapod . . ." "Ksj vam jcT Ps ne da bi ae jcailif" "Dovolite, da vas opozorim, veleeenjeni go. spod. ds vaš«* familijarnoati poalej nikakor ne mislim več trpeti; ne pozsbite, prosim . . "t'h, vraga, aaj ee res ... • "Molčite še vendar, molčite!" je zateptsl von l^embke z nogami. "In ne predrztilte ae . . Itogve do eeaa l»l bilo prišlo, tluveroerjev gnev je imel vrhu vaega še |HMel)en vzrok, ki ga ni poznala niti Julija Mlhajlovna. kaj šele Pjotr Stepanovič. Nesrečni Andrej Antonovlč je bil namreč tako zbegan, da ao ga aadnje dni popadale Ijuboaiimne misli zaradi anproge in Pjotrš St^mnoviče. Na «amem, zlasti ponoči, mu je pripravljala ta reč hudo neprijetne minute. "MUlil eem vendar, če mi kdo bere med štl. rinu očmi dva dni po vrsti do polnoči avoj roman ln želi mojega mnenja, da Se je um pe# že otreael vae j formalnoatl . . . Julija Mlhajlovna me apre je m a po domače; kako naj ve« človek pnnodlt" ae je oglaail Pjotr Stepanovič a precejšnjim do atojimatvom "l>a. re* nate avoj roman.'* Položil je na mizo velik, težak, okroglo svit aešilek. deln lo omotan a alnjim papirjem. (Dalje prihodnjič.) .kftlm Bolgarijo, VU Dubrov-»m ali Trat. ITALIJA .........Marak S4. Vožnjo $00.00 1» davak $8.00 Vožnja po želesnici do Ljubljs-ne «1.66. VB Ckoeboarg * Santkompto«. A^ultaaia..........Marak 21 Sokbala ............Marcb 7. Znižana v • vožnja. Kar ao oakatoro llalja znatno znižalo svoje ceno, se nadi ugodna prilika onim, ki so namenjeni v kratkem v stsri kraj. Pišite nam po eene |n vosni rad paraikov. Aka talila dobiti hakaga sorodnika is starega kraja, nam pišite po tosedevne pojasnila. Kodor polil jo to dooar V stari lernj. ne prezrite našo banke, ki Vam nndi točnost In nlake eene. Za vaa nadaljns pojasnila se obrnite aa slovensko banko Zikrtiitk & Cesark 70 — 9th Ate., t New York City. dualne aobe sa družine. Sobo za kadilce, družabnosti in čitalnice samo za vašo lastno atrežščeka, da vam prinese le drugi«. V Postreglo se vas bo kot gospoda U. S. Lines parniku in vašo soprogo kot' goapo. Posebno pozornost se daje otrokom, ai potujejo sami in na druiine z malimi otroci. Vselej imate na razpolago tolmača, zdravnika ki pazi za vale zdravje in odba igra komale, ki te vam bodo do-padli. Pošljite nam tu spodnji kupon POŠLJITE nam ta kupon ie danes. Preskrbite vse v pravem čaau. Ne pozabite naroČiti opisne knjižice, katera vam vae pove kako so zadržati pri potovanju. Vaa ne stane ničeaar. Pošljib pon takoj. (KUPON) Ta u. a. sHirriNc boasd. P.talikl MMbal (MM ZSOBS 4s ■wihr»y, Nm Varit Cllr. PaAljlta Srn vmcIIi tr*Ak«« knjillco. p*JMnlla • p^ovanju In U.-S. Uaaa a*raiklk. M«j« tmm Ja.,'.................................................. St. Na. ali a. r. O............................................. Maata............................. »t. v SnriM a Mana)................ (Otrak............................ ............ Drfavi........... ...............(OSraMaalk) .... i........................ (Malantkav)..... UNITED STATES LINES Na« Vark Cltr Maara O McCartnack. tac. Raaaavall Staanaklo CaM tac. UallaS A*ariaaa Ltoaa. tac. U. S. Shipping Board, 45 Broadway, Now York C«ty Poaaoagar Eacaraion Dapt. 250BS. Zrno do zrna - pogača, kamen do kamna - palača! Vložite Vaš denar v sigurno banko in zavarujte se g tem pravočasno za p starost Na vloge pri na* plačujemo do dalnjega 4% "special interest account" (posebni obrestni račun). Vloge ao aasigurane z najboljšimi bondi Državno nadzorstvo! Vlagatelji izven New Yorka, kateri hočejo napraviti redne mesečne vloge nam naj pošljejo denar po pošti; za prvi polog izdamo knjižico, katera bi ostala na že^o pn nas v pologu, ter jo po polletnem obrestnem pripisu pošlje- FRANK SAKSER STATE BANK, GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE RANKE. 82 CORTLANDT STREET *EW YORK, N. Y.