fn D iwBOimn i?
APT OF POTOMK 1L If r OW TTLM AT TK» POT OTTO* OF WWW TOML I, T. By Owhf < ttt TrmX A. 1,
F. a.
Vajveij! alovenakl dnevnik ▼ Zdrufenib driavah.
Velja u tn Uto.........|6.00
Xa pol lata............... $3.00
Za New York oelo leto... $700 Za inozemstvo celo leto... |7.00
GLAS NARODA
list slovenskih delavce? v Ameriki
The largest Slovenian My s In the Unit »d Statea«
Iaaned every day except Snntfayi • and legal Holidays.	1
vr 75,000 Readers. 1M
TELEFON: 2876 CORTLANDT.	Entered aa Seoond Glasa Matter, September 21, 1903, at the Poet Office et New York, N. Y., under the Act of Congreaa of March 3, 1879.	TELEFON: 4687 CORTLANDT<
NO. 255. — ŠTEV. 255.	« NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 31, 1921. — PONDELJEK, 31. OKTOBRA, 1921.	VOLUME XXIX. — LETNIK XXDL
KAVKAZ POD PETO SOVJETOV
CEORGIJA IN ASERBEJDŽAK TRPITA POD RDEČIM JARMOM IN NAROD JE PEIPEAV LJEN NA USTAJO. — POZIVI DELAVCEV KAŽEJO DA SO UNUE UNIČENE IN DA NAROD STRADA — POROČA VA H LAM ČERKESOV.
Paru. Francija, :*! oktobra. — Nijnoffji« \ta»tj it Trar4(«vk«zi>I je k */*■?>. tU y	tiru« vU<ia <
Ik.Itk'»v dovoli* uni'-eni ia iz- j »tr.tiLtzu nar*<*l Av-rKrjJiju do !••?«. da m> je uprl proti krojim J tl*»'-it»-!j^in t Baku. Skoti dva drf ^ •• je vrhil k.Ttr ?»«j pr> utirali me*ta in več kot !ivm> ljudi je bi-lo ubitih ali ranjen ifc	leh
Jwjnr. Tako obupen je hil ptilouij Imljševikov, da y pričelo rusko l< rodov je v K;s*pifeketit morju obstreljevati mmtn, nakar w je pre->»iva1*tvo i/selila. Poin^jf no olvn-rili Iniljševiki po<3i.iaiija z narodi..n. da ga spravijo nazaj v nr--
Kto.	«
Ta pa ni mkak osamljen slu-čaj. (ioritko prebivalstvo severnega Kavkaza vojuje neprestano guerilla-vojevanje proti ruskim l»ol jševišk mi •"•♦'tam. V Svanetia. grorateni okraju CJeoririje. j** prebivalstvo prignalo boljievikf ven. {totem ko jih ie razorožila.
Ti alučaji odpora proti boljše-vilcom ko liili separr.tni. a sovraštvo pr<»ti zavojevalcem »staja vsaki dan bolj intenzivno in vwled tej; a je ItlOgoe.e da bo v tem ali onem r-aMi celokupno prebivalstvo Transkavkazije in se-.vrm-jra Kavkaza napadlo ruske čete.
I >a obrazložim položaj v Baku, ki je konečnp pognal narod v obup. hočem navesti poziv, kate-i lega ro izdali delavci tepe mesta n cele Georgijc. Skozi	me-
p,m»cv so Tlndali bol jševik i absolutno in z naslednjimi uspehir
— Mi georgijski delavci, ki smo bili skozi trideset let organizirani v svojih strokovnih unijah, se ne fpominjamo, da bi kedaj trpeli tako strašno tatiranje celo tekom najbolj temne dobe carističnega despot izma. Od februarja te-ra leta naprej, ko je rusk.i armada stopila v našo deželo, *•» naše neodvisne delavske unije prenehale obstajati. Z nami se p »stopa kot s sužnji in odpravljena je bila prostost govora, »-asopisja, zborovanja in organiziranja. Delavce vseh strok sr^je militariziralo. Naše izvoljene zastopnike v strokovnih linijah se je pognalo ven in na njih mesta *e je imenovalo boliševike popolne tujec v naši deželi. One med nami, ki si drznejo poveriti ji|vno na sestankih in
ki naši izvoljeni zastopniki. \ rže jr. v y -"e. v kadrih jih drž-Bfrv.T»- in mesece < *-ka bol jše-vi^ka Tajna jflicija . brez v^ake-ira. Zi->1 šitnja ah sodnijskfga pn, -tojkanja. Trideset članov unije /clezn »irjev je hiT<» aretiranih, da se kaznuj- železničarje radi njih proti-bo'jM*viškega glasovanja tekom zadnjih volitev v centralno zastopnstvo unije.
Izvrievalni odbo.% katerega je •zvolil k on gre.; jreonrijskih šolskih učiteljev. j«* bil razpusi'en in bolj-še viška vlada j*- pojavila na ine--ta^ razp<iščene«;a «MilK»ra svoje lastne kreature.
Boljseviki zasledujejo s prav {•osebno krvoločnost jo najbolj napredne delavce med železničarji. Pred kratkim je bila uveljavljena now oblika zasledovati ja..— namrei' izgon iz Geor«rije v masah. Prva skup na takih naprednih delavcev je bila že iz-trtiana in driijra sknp'ra. obsegajoča več kot tisoč mož. bo v kratkem iztrnana *z (le<»rffije. obsojena na prisilno delo ob ruskih že-tezniških projrab.
— Mi ne dobivamo več niti četrtine funta kruha na dan k*t Mno tra dobivali p**»-.j-*. Plaee so ostale iste. a življensk: stroški so postali štlride*»etkrat ali jM-tdeset-l^rat večji. Prete nnm s smrtno kaznijo, če bi d ranili rapr.*rit» svoje <lclo t mestih ter se nastaniti na dežel'. Lakoti, in bolem; vsake vrste ; -^erladujejo v delav-sk'li okrajih mesta. Cele družine izmirajo. Mi pa ne smemo protestirati ali celo povoriti o svojem trpljenju.
Ta poziv je ]H»(lpisalo 3449 delavcev iz Tiflisa.
Da se aretacije ne omejuje na en razred, je jasno razvidno iz dejstvi, da je bilo približno en tisoč trgovcev v iV'jsu aretiranih. ker niso hotel' plačati naravnost nemogočih davkokv.
Splošno spoštovani predsednik •_'eoririjskega parlamenta, Lomta-tidze. se nahaja v ječi in v njegovi družbi na r tot in« drugih javnih mož iz Gerrgijc.
^ ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJ. VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH.
Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah
•a potom nato Muko IzvT^ujeJo pa ahU ceni, sacsljiTo la Utn. VCeraJ m bil« nate cene sledeče: Jiupoelarija:
Razpetnje na saAnje peto kn izplačuje TKr. poitnl fekovnl urad" In "Jadranska beelmT a U«*]janL
300 kron......$ 1.25	1,000 kron......$ 4.00
400 kron......$ 1.65	5,000 kron......$19.50
500 kron ...... $2.05 10,000 kron......$38.00
Italija tn močeno c&smlje*
RazpeMlja aa sadaje pette in bptačule "Jadranska banka" v
Trata.	j
60 lir ..... $ 2.50	500 lir ... . $21.50
100 lir ..... $ 4.60	1000 lir ..... $42.50
300 lir ..... £12.90
Nemika Avstrija:
In tzplatuje "Alriatiacbe Bank" ne
1,000 nem.-avitr. kron $ 1.30 10,000 nem-avstr. kron $11.00 5,000 nenL-avtr. kron $ 6.00 50,000 n«u.-av»tr. kron $50.00
Vredoeai dmarjo aedaj al rtalaa. awjt m ve&rat aeprtfeke-vane; Is tags raslefa mam al »očete podati aataatee cene vnaprej. Ml raFmiMi pe ceai Istega dam kot mam poslani denar dospe v rake.
Kot |m»M «ae*«pnfc* "Jadramke Banke" In njenih pefcul-ale 'iin bOmiFu lniaitda B|iin peceje, Id bede velike ke-rtsti se kt >e ia ali ae bode pestaieraii aaim banke.
Denar ae« je pesfaitl najbolj po DmoUc Money Order, aH pa pe Near' Yevk Bank Draft
PRANK 1AKBER STATE BANK, 82 Cortlandt St., New York
POSLOPJE, KJER SE BO ODPR AVLJALO OROŽJE. Te dni se prične v W&shingtonu rczoroževalna konfercaca. Vse ug ledne države so poslale svoje zastopnike. Konferenca bo v United States Navy poslopju, ki ga vid ite na sliki
PROTIPIVSKA PREDLOGA NE BO PRODRLA
STO AGENTOV PRIPRAVLJENIH ZA NADZOROVANJE PI-VOVAREN
SOVJETSKA VLADA IN ' PREDVOJNI DOLGOVI
MADŽARSKI DRŽAVNIK 0 KARLU
NOTRANJA KRIZA NA MADŽARSKEM JE KONČANA, ZUNANJE ZADEVE PA NISO NIČKAJ ZADOVOLJIVE. ZA NEKATERE MADŽARE JE KARO L ŠE VEDNO KRALJ. MADŽARI BEŽE IZ ČEHOSLOVAŠKE.
Pon ča C v ril Brown
Velika opozicija proti predlogi Willis Cambell, ki se obrača proti medicinskemu pivu.
Washington, 1) v . .. .........m.
— Willi« ^ Ca m be'J predio<ra. katero ima sedaj s'-n;'* v rokah preti nadaljnimi težkoč.<iui. ki b<»do .tanjo iuojroč-' usio<i* jKjlne. S»*!ia-tor l»»terlinir hoče spraviti predlogo na posvetovanj", kakorhitro bi • ila tcaena prcdlo«ra. tikajoča se north--davkov "n drugih zadev hžavnih »dohodkov. On in ostali \odit*lji prohibieionisfnv v sena-Ui. ki so bili strašno razjarjeni vsled novih re«rulaeij. tikajočiii ^e medicinskega piva, hočejo o-mejiti predlo^-'« «rlede medicinskega piva s pomočjo takozvane "cloture*' odredbe to je metode, •i katero se konča debato ter zagotovi neposredno glasovanje jrle-'ie te ali one odredbe pred zakonodajnim zastopst vfiin.
Nekateri senatorji pa so mnenja, da ne bo mogoče uveljaviti te odredbe, ker ne bo mogoee dobiti za to potrebne dvotretjinske večine. Senat je le s težavo pripraviti do tega, da bi se poslužil te odredbe. Brez te omejitve debate pa bo brpz dvoma prišlo do poskusov, da se preloži na negotov čas glasovanje o protipivski predlogi.
I Sto posebnih agentov je bilo
'danes pripravljenih, da pregleda-	" "
'ji prostore s^-.i pavovaren. ki so	Rusija je izjavila, da hoče pla-
naprosile za dovoljenje, da sno jo	čati vse predvojne dolgove, če
izdelovati medicinsko pivo. Po-	bo priznana. — Hoče sklicati med-
slujoči prohibicijski komisar v	narodno konferenco.
New Yorku j * sjirejel regulacije.	--
katere je izdal v pondeljek za-	Riga«, Letaka. 30. oktobra. — klailniški tajili> .dellone. Izjavil	Ruska boljševiška vlada v Rusiji ii danes, da je prepričan, da bo	je sklenila priznati predvojne dol-mogoče izdati potrebne permite v	gove luske vlade, ki znašajo nad najkrajšem času. Le ena pivovar-	pet tisoč milijonov ameriških dona v newyorški državi je naprosi-	larjev. seveila pod pogojem, »la lu d<e-.edaj za polivbno dov«»lje-	sklenejo zavezniške vlade z njo nje. To je Piels Krat., v Brooklv-	mir ter obnovijo diplomatične odru. Ta prošnji je bilr poslana z	nošaje. V Veni smislu je obvestil •»kspresnim vlakom v Washington	zavezniške vlade Jurij Cičerin, Ce bodo inšpektor j' ugodno poro-) sovjetski minister za zunanje za-čali o razmeraii v tej pivovarni ter	deve.
bodo permit odobrile zvezne obla-| Soglasno z oficijelno boljše-
.-t i. bo pivo naprodaj v najkrajšem času. seveda preti zdravniškim receptom.
ITALJANSKI FORT ZLETEL V ZRAK.
Rim, Italija. 27. oktobra. — so povzročili usodepolno eksplozijo, v trdnjav! -San Elena pred Ivemi dnevi, splošno pripisujejo boljševiški zaroti. Tako pravi neko poroeilo na trkajšni "Messa-gere*'. V istei,i poročilu je rečeno. da policij.i še ni mojrla ugotoviti na pozitiven način, kaj je povzročilo požar.
Do včeraj zvečer opolnoči so izkopali dvaindvajset trupel iz lazvalin eksplozije tei. domnevajo. da je še več nadaljnih pokopanih pod razvalinami. V bolnice so prevedli tristo in petdeset več ali manj poškodovanih.
DINAMTTIRANA MAJNA V KANSASU.
CHARLES SCHWAB V AMERI ŠKI INDUSTRIJI.
Atlantic City, X. V 28 <»k t »»lira — Znani jeklarski m a gnat — Charles Schwab jt- rekel včeraj tekom nekega banketa, da ni popolnoma nič vznemirjen radi velike depresije v industriji. -— Mi bino vprizorili veliko veselico ter se opijali s prosperiteto, in danes imamo ma<^k:i, — je rekel. — Ta maček pa bo izginil in nase stali-
viško ea<nikarsko agenturo pov-darja nota, ki je bila poslana Angliji. Kraneiji, Združenim državam. Japonski in Italiji, Ha so zavezniki sami na konferenci v Uniselju sklenili, da .je priznanje ruske boljševiške vlade odvisno od sprejema narodnega dolga od strani Rusije in ruske vlade. Čeprav ni bila Rusija nikdar ofici-jeino obveščena o tem sklepu, —• se glasi v poslanici. — jo je vendar lakota prisilila, da je pregledala vse '"delikatnosti diplomacije" ter da je vsled tega pripravljena razveljaviti dekret, knterega je proglasila v februarju leta 1!)18 in soglasno s kate-
Bu dim peš t a, 21». »kto»ra —.vedno p-.stavni kralj Madžarske? Najbolj izmučeni in upeii.uii <"do- Stinga bi ne mogla napravici vek. kar sen: jili videl na Madžar- bolj zagonetnega obraza in »mii skem. je «rrof lianffy. minister 'm njen odgovor bi ne mogel biti zunanje zadeve, ki mi j.- dovolil h.»Ij zgovoren. — kajti možak je kratek pogovor veeraj zvrver. enostavno molčal.
Ta nekdanji moj^r.'r d;plonn-j Konečno vprušanje ?lede matične rinesc izgleda kot kak vio- džarskega monarhičnega proMe-•inski virtuoz. če bi ga č'»vek ne ma pase je glasilo: ' uašel v ministrski sobi zunanjega — Velik del dijakov vseučilišča urada.	j v Hudinmešti je stopil na stran
—	Ka!> n je položaj danes zve-i vlade ter se boril proti Karlistom. ,Vr! — *eni «ra vprašal.	»Večina nemških vseučiliščnikov
—	Kriza je končana. — je rekel pa .ie nionarhističua ter bi podpi-smehljaje. S tem je mislil notra-jrala Karola v njegovem podjetju, n io krizo, kajti zunanja kriza je	Kako je prišlo, da s> se di-Še vse preje kot končana, dokler iaki v Budimpešti obrnili proti mobilizira Cehoalovaška ter koncentrira svoje čete na madžarski meji.
—	Mir in'red se je zopet uve-
Iludimpešti obrnili proti Karolu ? Ali so vaši dijaki goreči republikanci ter odločni protimo-:iarh:sti *
Grof Banffv je pojasnil monar-ijavilo v ozemlju, kjer je prišlo dojhistično skrivnost Madžarske na nemirov. — je nadaljeval Banffv. naslednji način:
— Pomirjenie je završeno in čete so »e vrnile v svoje garnizije. Ce-
-— Madžarska je p>vsem drugačna dežela kfrt ostale Ma-
le iz Raaba (Gy«ir), ki so prisegle džari se razlikujejo od vseh drugih narodov. Vi ne morete primerjati madžarskih vseučiliskih dijakov z nemškimi. Pri nas je krona glavna stvar, ne pa oseba kralja. Banffv je hotel reči s tem, da
zvestobo kralju Karolu na teme-' lju zmote, so bile oproščene te prisege.
— Kaj pa glede čet < »steubur-•ja — sem vprašal.
— Nekatere so S" razkropile, so Madžari lahko goreči, celo fa-dočini s*> druge naprosile, mij se natični monarhiji, da pa so kljub jili sprejme v vladno služIm, kar temu lahko proti temu ali otnenrx smo tudi storili.	[kralju, da se laliko bore proti nje-
Grof je nato rekel, da se je do"-ji«« ter ga celo poženo iz dežele, -nrraei položaj izčisrit na zadovoljiv — Angleži bi lahko razumeli to, način ter nato omenil neprestano rekel ter 9 tem zaključil zna-mobiliziranje v Cehosloyaski. ka-:^'111! pogovor
tero je označil kot "nepotrebno".! Čelo v ofieijelnih dokumentih Dal je izraza svojemu upan.jiu da'ie Karol kralj. Poljedelski mini-bo pomagala Cehoslwaska pri o-	Szabo. je izdal eirkular 11a
lajšanju splošne napetosti v een-'sv<\i<* uradnike, v katerem jih je 1 ralni Evropi s pomočjo hitre de-'P°zval. naj vztrajajo pri svojem mobilizacije, obenem pa je tudi	u'v «e postanejo razbur-
rekel mimogrede, da sploh ne ob-1 J«1' vspričo resiuh časov. V pred-staja naprava, katero imenujejo govoru tega eirkularja se glasi: nekateri Ligo narodov.	| — V resnem položaju, v kate-
rem se nahaja dežela, je edini na-
šee v bodočem bo trdnejše kot je rim se je razveljavilo vse ino
b;lo kdaj prej.
— Dokler si bom mogel izposoditi en sam .dolar, ga bom sta-\ il na procvit/in bodoeo prosperiteto ameriške industrije. Prepri-
zemske dolgove Rusije, -7 seveda pod pogojem, da se zopet uve-
Vprašal stm «ga nato zaupno, kaj namerava storiti madžarska 1>or kraljeve madžarske vlade, o-
vlada. če ne bo Čehoslovaška de- !>ranitl dežel° Pred	ki
mobilizirala v primernem času. preti od vseh straiu vsled \">»to-Njegov odgovor ni primeren za pa kralJa Karola IV. — objavljen je, a bi bi-ez dvoma raz- Odgovor na to se glasi, da je za veseli! prejšnjega predsednika'dobro Madžar*, brez ozira na ".Vilsona	j stranko, Karol še vedno kralj, če-
' — Kako pojasnite dejstvo, da prav ui ve* m0Iiarh ali vladar. On je Cehoalovaška mobUizirala, me- KralJ bn*z dežele. Ta paradoks •ito da se obrne na Ligo narodov? Pojasnjuje.- zakaj ne kaže prebitem "-a v.praš<d	{valstvo Budimpešte niti naj man j-Zunanji minister jQ precej časa'^a razburjenja ter ga tudi ni
ljavi in nanovo ustanovi redne vovoril:
skrbno razmišljal, p redno je od-
kazalo ob nobenem času. Skozi celo kratko protirevolucijo je ho-
mednarodne odnosa je.
V ta namen predlaga ruska
čan sem. da bo postala ta nasa'sovjetska vlada takojšno sklica-
- Mislim, da so domnevali, da dl1 narod mipno P° 3V°jlh PoslLh' ne bo na^a vlada dosti hitro ter'ee16 tcdnJ ko ^ bi!o Pct m,1J uspešno nastopila proti Karolu. ,1ZVP11 lliesta hruP bltkc-
Pittsburg, Kensas. 27. oktobra. Grey Wolf mine v bližini Gross. Kansas, je b'l.i skoraj čisto uničena od dveh nabojev dinamita. ki sza eksplodirala včeraj malo pred polnočjo.
PREJŠNJI ARKADNI ZDRAVNIK SPOZNAN KRIVIM UMORA
slavna zemlja srlavna delavnica 'njP mednarodne konference, ki bi Mobilizirali so da sp zavarujejo,!	temu Pa Madžari še ved-
sveta. Mi živima v predvečeru naj-1 rešila ta problem, ki bi sprejela čeprav je bil to povsem nepotre- 110	vslcd bedostoče Karola.
večjega razvoja \ celi zgodovini zahteve drugih sil glede Rusije, >zdatek	{Brez ozira na možnost, da bodo
naše dežele.	! zahteve Rusi ie nanram dniffim _ ■ p,.0(j>jem bodočega l,J. morali plačati Madžari velik ra-
jčun. ki bo predstavljal straške
VELIKANSKA ŽEJA KANCEV.
Richmond, Va., 27. oktobra. — Prejšni štabni zdravnik armade .Združenih držav dr. A. Had ley, je bil spoznan krivim umora svoje žene ter bo obsojen na smrt.
j .zahteve Rusije napram urngim
_ ! silam ter konečno uveljavila mi-
AMERI- .rovno pogodbo mi>d Rusijo in dru-Igimi silami.
--• j Ruska nota pa ne omenja fu-
Montreal, K-inada, 28. oktobra.'skega vojnega dolga, ki znafta Kako velikansko finančno vred-'enajst tisoč in petsto miljonov do-nost ima prohihicijalv Združenih larjev in razventega še drugih ob-državah za kanadsko provinco —j\eznosti. katere je prevzela car-Quebec. je razvidno iz dveh urad-'ska ruska vlada izza izbruha vojnih poročil, ki sta biTi danes ob- ne.
javi jen i. Soglasno s poročilom že- j — Konferenca v Bruselju. — lezniškega inmistr.i so izdali v pravi Ču-erin v svoji poslanici, preteklem poletju ameriški turi- — je stavila soglasno z izjavami sti v provinci približno 35 mili- listov pogoj za odpomoč proti jenov dolarjev in poročilo mini- lakoti, ki prevladuje v Rusiji, strskega predsednika pra\)i. da da prizna ruska sovjetska vlada bo lahko napravila vlada po šti- predvojne dolgove carske vlade, r i milijone dolarjev dobička na O tem sklepu konference ni bila leto iz trgovine z opojnimi pija- r.iska sovjetska vlada dosedaj čami. ki je v njenih rokah.	'oficijelno informirana.
j Ruska vlada pa noče vspričo REŠENI RUDARJI.	stradanja svojih ljudskih mas
------upoštevati drploinatičnih fines ter
Britania Beach, B. C 28. oktob- misli, da je njena dolžnost takoj ra. — Potem, ko sta bila pokopa- proglasiti svoje stališče z ozirom 11a cel teden v 2i>00 čevljev glo- 11a sklep konference v Bruselju. bokem rovu v tukajšnjem bakre- -
vališea Karola rešen?	,
—	Prosili smo zaveznike, naj mobilizacij v sosednih državah, je store to, a dosedaj ni bilo še no-jblla Madžarska praktično odreza-benega odgovora.	|na ostal(*Sa sve^a tekom pre-
—	- Kakšen pa je danes natančni	šest dni. Orijemtni ekspres, status Karola 1 — sem ga vprašal.jki vozi dvakrat na teden skozi
Ni mogel ter si najbrž ni upal Budimpešto, in majhni .parnik, ki dati direktnega in točnega odgO-|vozi vsaki dan I>qpavi, sta bila vora na to vprašanje, čeprav bi edina transport ae i j ska sredstva v bil za Madžare njegov odgovor|Madžar»dvo m rz nje v tem času.
nem rudniku, sta bila v pretekli in ki je dovajala tudi zrak/je o-noci rešena dva rudarja od tova- mogočila obema ponesrečencema rišev, ki so si priborili pot skozi življenje v strašni ječi. Oba so zadnjo oviro. Na delu so bili ves prevedli v bolnišnico ter pravijo, I teden, da spravi jo s poti podrtine. da bosta kmalo popolnoma okre-Voda, ki je kapala skozi skale vala.	^	. '
globljega političnega pomena. [Madžarom je bilo nemogoče po-
—	Komaj morem odgovoriti na.sIatl	izven	sko,ro vaše vprašanje v tej obliki. Lahko [nemogoče pošiljati brzojavke. Ce-pakrečem, da prebiva kralj Karol.^hoelovaki so na mestu zaprli se-v sedanieni času v Tihany samo-'denma.ist brzojavnih črt. ki tečejo stanu s stražo za njeovo osebnog Preko Cehoslovaške, in ostaJih pet varnost. ki Dunaja, se je
—	Ali je Karol danes zvečer še'stavil° avstrijsko cenzuro, kralj ali ne?
Vse meje Madžarske ao bile avtomatično zaprte 2a lokalni prompt. Panika se je lotila Madžarov
Banff)" ni mogel odgovoriti na to vprašanje ne z "da'' in tudii—-ne z "ne", pač pa je označil «ta-fv Ceboelovaski, ko je bila progla-tus Karola na približno naslednji>»eiia mobilizacija, m dosti jih je na-jn.	"j pobegnilo v čolnih .preko Donave
— Ko je revolucija prisilila; 11	se izognejo interni-
kralja Karola. da je zapustil de- railJu-želo, je obljubil, da se ne bo vrnil
brez privoljenja parlamenta.
— Ali se je s tem, da se jč pokoril volji parlamenta, odpovedal zgodovinski kroni svetega istefa-
OBSEDNO STANJE V SOFIJI.
. .Sofija, Bulgarska, 28. oktobra. Vlada je tukaj proglasila obsedna? Z	____ ^	_
GLAS NARODA. 31. OKT. 1921
"GLAS NARODA"
•LOV EN tAU OAiLY »wind and Pubti»i«d by
. __ u IL07KMC PUBLISHING COMFANI it MryeriUonl
»RANK tAKSCR, Prwldont	LOUIS BENEDIK, Tr«a»urw
Plač« of BusIjims of tho Corporation and Addroaaoa af Abovo Offlclora: m Cortlandt Straot. Bcrough of Manhattan, Nm-.y York City. N. Y.
**Olaa Naroda**	vaak! dan UYzamf) nadelj In praznikov.
Za cclo lato voli« Ha« sa Amariko
I« Canada Za pol lota Za Cot rt la*a
i Now York i.m celo loto	« &J00
trn pol ista	IUC
£>.00 Za ir.onmitvo za cUo lato	|7jOB
>i.5C u pd lata	isi*
4 I- A ■ NAKOPA
(Vole/ 91 tw Peopfa) Bum Day Bra*?* Scaday*
•oarf Vtlo- .-»arty tUOC
and Holiday«.
AdvcOaaaiant* on Aeraomaal.
DM4 pa Monoy Ordar. m tudi projbjo M-Aitlte
am «9 prlowyjo. Donar «aS m blaanroC
____ kraja naroCntkor pi	de. ■» 1
d« bltraH najdamo udotstk^
OCAS N A « O D A Cortlandt ftraat. Borough af Manhattan. Now York. N. Y. TiMphone: Cortlandt £878
DELAVSKI TRUST!.
I)a main izprfiwinh«- in da J<* nekaj novega, ]">skušajo sodišča Zdni/<*nil» držav nnieiti trusto.
Znani sodnik Anderson ho izdal v zveznem sodišču \ Indianapolis ustavim i>ov«'lj<\ katerega namen je pre-prr»"'iti *'ni«»nopoliza<-ij<» preim»^ai*ske industrije".
Kna stvar j<* ]»a sila značilna pri tem.
To ustavno j>ov«*lje ni naperjeno proti preniogar-skim l>ar«»nom. ki drži- neomajno skupaj. pa<x pa proti poskusom United Min«- Workers, ki hore organizirati neorganiziran«' d t-lave«- po pninojrarskih poljih v West Vi remiji.
)b tej porazdelitvi se .ie posvetila |>osebna pažnja na one kraje, — kjer je potreba največja. V Bosni se je ptfmoglo 4000 družinam in v Hercegovini 4500 družinam.
Postaja ameriškega Rdečega križa v Dalmaciji je preskrbela t i soft dobrovoljcev srbske vojske, ki so bili ameriški državljani ali stanovalci, z ameriškim oblačilom, ko so čakali na prevoz v Ameriko.
V	Srbiji je jugoslovanska vlada nosila dve tretjini stroškov zdravniških središč. \m/Hšl-;i Rdc'i križ je za to svrho prispeval leta 1921 tristotisoe do'arjev Ra/en tega je bilo za delovanje naraščaja ameriškega Rie-Vga križa v Srbiji izdanih dodatn'h .f10.000.
V	Crnigori j«' .Junior Red Cross (naraščaj R. K.) dovršil pred-pripravna dela v svrhe povečanja dela. ki ga je dotlej vršil v svrho, da dobijo otroci najbo'jso izobrasbn Že sedaj nudita dv šoli popo-len nam ni program za izobrazbo :j00 otrok, in seda j se prične z gradnjo moderne srednj- š >le v Podrorici. ki bo sprejemala do dvatisoč učencev. Naraščaj Rd-*"egči križa je prispeval dvajsettisoč dolarjev za to delo. dočim so domačini prispevali ravno toliko, tako da je za-sigurana stavba v vrednosti štiridesetih tisoč dolarjev.
Daljni dokaz zanimanja naraščaja Rdečega križa za naobrazbo deee na bližnjem vzhodu je razviden iz tega. da še je razdelilo 90 štipendij po 2000 levov *ned deset normalnih šol na Romunskem. 300 «»trok v tej deželi je dobivalo brezplačen obed tekom vsega leta.
Pri poznava se. da je d< lovanjr v korist deci ena izmed najbolj važnih pripomožnih akcij. ki jih je mogoče izvesti.
Tekom tekočega ;eta bo ameriški Rdeči križ omejeval svoje delovanje v -Jugoslavija na vzdrževanje postaj za oskrbo otrok, v svrho da zgradi zdravstveno stanje onih otrok, ki trpijo radi nezadostne hrane in bolezni, nastaiih radi vojne. Za to letošnje delovanje je ameriški Rdeči križ nakaza! šest milijonov dolarjev med razne evropske države. *
Nadaljevanje in razširjenje delovanja Rdečega križa doma in v inozemstvu odvisi v v-'iki ineri od javne podpore, ki jo dobi ob pri-'iki letošnje kampanj*- za vpisovanje članstva, ki se bo — kakor vs|-ko leto — vršila letos od 11. do 24. novembra.
Letna članarina za ameriški Rdeči križ znaša $1.
Iz Slovenije.
Ob 401etnici "Kmetske posojilnice ljubljanske okolice".
I>ne Is. septembra ,i«» minulo 40 !»-t. odkar s*' j«' vršil ustfanovni ob-
iti
a rje Kjerkoli
in sodelovali pri igri "Za pravdo in srce"; dne 4. septembra na <o »ami vprizorili dr. < esnikovo "Pogodbo" in Župančičev Raz-govor", ki sta prav dobro uspe i a. Ci^li dobiček j<* namenjen za nov od« r v že d >zidajieni društvenem domu. Mili tudi v pomoč pri vodstvu orlovskega naraščaja, ki prav dobro napreduje.
l»o iiineiPU lnVne^a šolnika ovirajo ti poskusi pro-|';»»	"Kmečke po^jiinu-e
ljubljanske okolice. Sklicali vi ga sfost trgovine.	. ...... . ...
^	... župani ljubljanske okolice. \ prvi
I stavno povelje, katerega Ho sodnik danes izdal.Ldb^.r posojilnice- >.» bili izvoljeni ho prepovedovalo premogarski uniji organizirati pre- m<-d drugim: Janez Knez -»r.. žu-V West Virtrilli ji.	j pail V Spodnji Šiški. Martin Hav-
rtvada da ''' '"* ^'P311 v ' dmatu. Vinko Ogo-. ..... . . .	...	-oii f"*'1' župan v Škofljici, in Tomaž1 Neva zavarovalnica v Jugoslaviji.
iMltejmjeio dniziie od i da«- i»ristoihme za uniio. So<lnik	-	...
*-	1 * •	.	iLfM-uker. župan iih \ n-u. Glavni
Anderson je tudi proti temu. Po njegovem mnenju je |.I1.irani>:Ht(,I. in j^p^itelj i.^tano-to zarota, katero -m sklenili delodajalei in delavei. ki i vi Me zavoda pa je bil znani sio. Iiim"-<'Jm imeti niouo|Hd na ves premo«;, kai
\ lada je že pred daljšim e.tiišom tožila organizaeijo
i-., i...........	.1« la^ibieji- delave - v zavodu. S
krepko vzpodbudo sta sodelovala pri ustanovitvi zavoda tr/ii oče
;a je v deželi, j veiLski mw^n Anion Knez ki je bil do svoje vnrrti I-Ta 1S9S. naj-
1 nited Mine Workers in premogai-ske barone, češ, da so sklenili pogodbe, katerih <-ilj je- monopolizaeija.
Dne l-">. s**pt. s.* je vršil v l»eo-gridu ir>?ti';iov»ii oli.'-ni zbor novt zavar<»va!?iie«» in pozavarovalnice /.a kraljevino SUS pod imenom "Triglav" - **edež"m v Beogradu. Delniško glavnieo v 7,ii»-<!;u 4 mi-ij^nerr dinarjev «.o /Jožili jugoslo-
Obravnava je bila predložena. In preložena je bila (^."v^^a zadružništva "mi MlV^^'-r	. . Hna,l,'n!
.	. .	. 1 11 - •	1	- z-JfiT-«zn!ST\«1 111/.. Ali	f;^,, J(. zjjinternirana pri
zato. ker bi morala vlada dokazati, da ne odbn-ajo samojha Vinjak in njegov brat dr. do- .»odjetju med drugim razen Jug^ premo^arski baroni, pae pa tudi premoijarji. po eem naj ret Vo;:,jak. Kmet^ka p^*j'duica!s]ovatlskf. banke v Zairrebu. Beo-bo premog.	| ie ,,iIa	u^unovitvi edini j ^radUf Osjeku in Xew~ Yorkn ter
V <edani»m slučaju je pa stvar drugačna in eno- ij1yn»rni zav,Ml v I-j«Jdjani. ki je. Slovake banke v Ljubljani tudi
. ' , , '	1	i- •	v zavednih slovenskih rokah.l.^ti'
Htavneisa. Delavske organizator ie bodo izgnali iz pre- ,, ....	^iMiobr-ensKa iwnka \ 1 iagi. ,
11	i i	Lraaneipaeija na>t>ga denarnega'pitala pa so r>n vzeli ra^iatelii
n^^arskil, okrožij, m premogarskim baronom bodo ™-L^utbiVStyH ^ je vtii!a Jako po-i^.L^^1 v#.lik'ih
{»ovedall, naj prekinejo \>;e zveze Z orgailizaeijo.	:-asi. Pri iKunnimo le, da je začela;K,:danju. Triglav bo gojil vse pa-
To pa ne bo za ]«reinooTaske barone noben udarec, jšel.. use m let pozneje poslovati j nog« zavarovanja, z izjemo živ-
Ceno premogu bodn «lol<M*ali kot jo bodo hoteli.	j" Mestna hranilniea ljubljanska *,'ionskega zavarovanja. t;idi v bio-
bta 189'». "Ljudska p<.w>jilmca**,Jzeni^kih državah. Namen ustanov-
I leta V.m. pa "Ljubljanska kre-|:ijkov je bi!, ustanoviti v Jugowla-
31	i	[ditna banka*'. Tako je "Kmetskazavod ki bi mrnr«»i tp.k-mr.vati
organizacija. Ki noee v sodnikovem okraju jn - ImbLianske ok.rliee" • - K. bi mogel tekmovat.
t pusojimica i.iuoijansKe okwk p jm, najveejinu tujimi zaivarovalni-
v naši državi. To je najbrže
Peter Zgaga
Najbridkejše v zakonu je, da misli žena. da so vsi možje prav
tako ali pa še bolj neumni. * * -
Nekdaj je imel en mož eno ženo in šest otrok. Danes ima lahko šest žen. a nič oirok.
* • *
Ljubosumnež si domišlja, da ■ majo drugi ntožki tudi tako slab
okus kakor on.
* * "
Življenje žtfnino je počasno degeneriran je moževo.
* *
*
Ženska ljubosumnost sega tudi preko groba, možka pa le do spalnice. K sreči ženske lahko odpuščajo. a težko pozabljajo. * * *
Ženske imajo izvrsten spomin za vse. kar je kdorkoli kdajkdli zanje storil.
• * *
Ženska joka največkrat zato. da
razžalosti srce drugim.
* * 4
Za moža je grenko ljubiti ne-Ijubljen. a še grenkeje je zanj. ako je ljubljen še vedno, ko sani
že davno več ne ljubi.
*
Ženska, ki mirno brez ugovora posluša, kadar se hvali drugo žensko. se stara.
«
v
Ljubeznivosti, katero izkazuje žena možu. javno, so namenjena brez dvoma komu tretjemu.
*	.3.
*
Največja vojna nevarnost jej prepričanje, da žive sami izvoljeni narodi na svetu.
*	^ *
*
Bivši cesar Karol se je dodobra prepričal. <Li je samodločevanje Je puhla fraza.
• . *
Ne\vyorške žensk" «0 sklenile, da bodo obdržale kratka kVila.
No. če bi drugače, sem tudi jaz s tem zadovoljen.
v	»
*
Ljudje lahko govore kar hoče tio zaklad, tajniku .Mellonu. a ena stvar j«* evisna. de ni namreč vodna melona.
1
Hngnalananflka
Ustanovljena 1. 1898
iKatnL Sfebturta
InkorDorirana 1. 1900
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Glavni odborniki:
Predsednik: RUDOLF PERD.aN, 933 E. 185Ui SL, CleFebiiul, O. Podpredsednik: LOCIS BAT/A NT. 3cx lOti, Fearl Ave., Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISE^k-tt,	Mlua.
Blagajnik: GEO. L. BPOZ2CH, Eu, Mlsa.
Blagajnik neizplafiacllk swtaln: JOHN MOVEBN, 524 F. 2nd Ava, W. DuIatU, Mina.
TriwvH nbtfoQi:
Dr. JCS. V. GRAHEE; 843 E. Ohio St., N.S., FltUimrgh. Pa
Nafearai adtar:
MAX KEltŽI&NIK, Box 8T2. Hock Sprlnss. Wyo. MOHOR MLADIČ, 2603 So. La^ndala Av^., Cfcic*««, n». FAANK SKRABEC, 4£22 Waghin^ton St., Denver, 0<4o.
Porotni odbor:
LEONARD SLABODNIK, Box 4S0. Ely, Mina. GREGOR J. PORENTA, Boz 170, Black Diamoa^ Wirt. FRANK ZORICH. 6217 St. Clair Ave., Cleveland, O
Združeval?! odbor: VALENTIN PIRC, 519 Meadow Ave., Rockdale, Joiiet, lil. PAULJNE ERMENC. 539 — 3rd Street, Iji Sail«, IlL JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CELARC, 706 Market Street, Waukegau, IlL
- Jednotino niadno glasilo: "Glaa Naroda". ——--
Vsq, stvari, tikajoče se uradnih zadev kakor tudi Jeaame po^llja-tvo naj se pošiljajo na glavnega tajnika. A*se prlL*»žbe uaj se pošilja na predsednika porotne««, odbore. Prušinje /a sprejem novij tlaucr ln bolniška spričevala naj se pošilja n» vrhovnega zdr»-»nika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota en priporoča vsem Jugoslovanom za obilen oristep. Kdor želi postati Član tc organizacije, naj ae SglaBl tajniku bljižaega društva J. S. K. J, Za ustanovitev novlb druStev se pa obrnite ua gl. tajnika. Novo dru&tvo se lahko vrtanovl z 8 član' ali ČlaniciAii.
I*roti-trustna postava ili'Uivski organizaciji.
organizacija, ki
je JHUlOVf« li<M*e
uvesti določne l»ogojc. jc i,('postavna organizacija ter|^am^ najstarejsi denarni zavod v (..lmi
On priznava, da lahko stori par galon praveira piva človeku ilosti dobri'ga. Tudi proti vinu nima ničesar, in razposlal je po celi Ameriki povelja, da sme dobiti
Jugoslavia irredenta.
Smrtna kosa.	--topil dngt»slaviji dobršen del lo-
V	Ozeljanu jt^ dne 17. x*ptem- ';»»aškei»a »»kraja /. obema kolodvo-bra umrl bi\ >i župan Ivan Spaea-1 roma. I)f>l»»:ijim in Goreiijim Lopati. Bil je navdušen nar.xhijak fga + cem vrt d. bo tr^ba gori inieno-in prepričan n&prednjak. Nestrp- vani j>r-'<r"am, \ kolikor se tiče no je čakal ujetlinjenja domovi- gradnje ti.strga k"si črt«*, vzeti ne. Z;i'<» ira je silno Iwdelo, da z< pet v pretres. Treba bo ugoto--.olnec we-bode to pot ni zasi- v;t'. ;tli n»* kaže i/, vojaškega v'>-jalo 41 a njegov prag. V krepki ve- -lik:: kakor tudi i/, železniškega in ri. da se t<> zgodi v dogledni bo- 11 govinskega. vezati označeni kos b»čnosti. je b-«4;<'l k večnemu po- črte /. železnico Trst-Ljubljana na
eitkn. Naj počiva v miru!	italjanskem ozemlju, torej t To-
stojni IV'straneku. Vprašanje Narodna proslava v Ricmanjih. ^e bo ui<>raio temeljito proučiti,
Y	nedeljo 25. septembra je pri- kar -i »en»»raliia tlirekeija držav-redilo ▼ec" 1 vam.
vseh strani so pričale, kako lju-' Gradnia železniške proge pod '>ijo naši ljudje kulturne priredit-	Učko
Te iii iščejo uteho v te4i žalostnih Iz Volo-\,- p >roeajo. da pri-dneh. It Trsta je prijel prvobori- čeli - pripravami za gradnjo že-'elj dr. Wilt'an, ki j" imel lep Jezniške prog;- ob obali dalje do vor " ftatere.n je pozivjd navzoče. 1'iomina v n*»tranjo< Istre. Ita-•laj ohranijo ljubezen do našega	inženirji ne srrejemajo v
jezika in naj se zavedajo svojih slu/bo domačinov kljub iriterpela-narodnih pravic. Vihar tiavduše- «"iji poslanca ščeka. ki je zahte-»'•■•jel Wilfanov govor. vaT. naj pridejo v postev tuji de-zaigrala "Lepo našo hivei šele, ako bi zmanjkalo do-
lelav<t vo.
i r
v Riemanjili društvo -"Sla- nih železnic pridržuj«' storiti spo-veselico v ]>rid i-tiskim žrt- razumno /. vojaškim oblast voiu. Množice naserr;> ljud.-tva od
nja je s frOdbči ie
ikla v liasjuotstvu z zakonodajo Združenih držav.	; Ljubljani, ki je zap«, čel z uspehom prvi slučaj v Zgodovin i "naše "uda-hoče dobiti pravo pivo a večina !
Iti nepostavno jo. CC kak ]>rem0^ai-ski baron * • pod- j narodno gospodarsko osamosvoji- države, da so se zainteresirali , .iS •	' - .	... ibezni
" ilje orirailizacije s tem. da io nrizna.	iTfkV- ^avna' se je vedno po temelj- danski finančni krogi na našem
p ira
organizacijo s tem. <ia jo prizna.
'	. v i ^ „	,	Inih zadružnih načelih
tem urinu pa tiči zaicr. Nobenega ustavnega	po-',
1 . , .	.	»kulantno
ni proti striženju plač m nobenega ustavnega	po-L
i
velja ni j»roti velja ni proti višanju cen premoga.
Ta odločitev je velik udarec za I'nited Mine Workers. I)a je prišla takoj pa preteči stavki železničarjev, ni noben slučaj.
Vlada in sodišča so na delu. da uničijo vsako delavsko organizacijo.
ter potreben zdravniške pozorno sti
in zlasti s p.-djetju Z oziram na bližino Ja-ob rest rt o mero izdatno .Jran<kega morja ustanovi Tri-|pospešil razvoj vseh panog narod- ?lav svojo prvo veliko podružnico' |nega gos}»odarstva. v prvi vrsti v Zagrebu, kjer si družba gradil gospodarsko povzdigo našega >vf,j d«>m.	f
kmeta. Podpiral je slovensko za- '	_	(onimi, ki se niso še nikdar dobro
družnistvo vobče in bistveno po- Važni skIcpi jng.osioVanskega gJ{ 1'^'utili. odkar je bila uveljavlje-
inogel k sedanji okrepitvi. Leto za ^erolštaba proti Albaniji in Ma-i letom je naklonil -znatne svote v	džarski
! splošne koristne narodne namene.
vsakdo par kvartov xina, če ga v !n,ovinoki	Ppl<> Utulstvo niaee
resnici potrebuje.	* *toJ* odknt,h -lav* ^odiu-v
# #	je pozdravil tudi poslanec tir.
., ,	t-.-	li. Stansrer s pismom, v katerem pra-
Sevcda mora biti človek bolan, ....	.	,	,
j vi, da bo Istra vedno vredna lju- P''^'-
, .	... ......... ..vojih jugoslovenskih bra-
.ie pila v zadnjem času toliko , n iu	• i . i
1	j tov. (lodua je zaigrala tudi pesem
brozge, da je skoro slehmi bolan |..sloveueCt Srb. Hrvat". Prireji-'
iev je uspela sijajno.	|
Ponarejeni lOOOlirski bankovci
:rožijo v zasedenem ozemlju, vsem v Trstu.
ve. Če se bodo preinogarji tako ponižno vklo-jZavod SO vmlili v vs»h štirih de-! 'z	se porota: Dne 4.
llili kot	železničarju t	j set let jih vseskozi izkušeni odbor- ohtobra Opoldne so bile v voj
niki. Njih zasluga je med drusim, ,,Pni ministret>-u dolgotrajne k on
Delovanje ameriškega Rdečega križa v Jugoslaviji.
ference glede zavarovanja jugoslovanskih mej proti Albaniji in •Madžarski. Konference je vodil
tiride-.et kuhinj za prehrano deee ; .lH
Delovanje aniefšKe^a fitlečega križa v .luiroslaviji je bilo v fi-•.k.tln« m letu. ki je L -ne alo dn» :'.() junija 19*J1.. v glavnem posveče-n<> iistanovHin za zdravje mladino
V	• riiifroi i >.«• j»- vzdrž ir itiri otrošk; zdravstven * središča, treh milijonov obedov, dočim zdravstveno nadziranj** nad prt
Piipomožna akcija v Srbiji je oskrbovala f'0.000 vojnih sir<»t v\ katere ni bilo .še j> ;-l:rbljepo. To delovanje je bilo otežkočeno ra«lj nomanjkanja stanovan/. opustošenja tuberkuloz" in nizkega standarda življenja, ki j; posledica vojne. Vendar s-* je veliko napredovalo. tako da je tekom meseca junija 11.000 otrok dobivalo zdravniško oskrbo potom vet -li ztlravniških središč. pt»razme«čenih po vsej deželi.
V	tem delu .lu^oslavije. zlasti v Crnitrori. j< bila situacija več j.li manj kompliciran:: ra<li prisotnosti ruskih beguncev, problem ruskih beguncev je vobče zahteval mnogo žrtev od osobjs ameriškega Hdečega križa v vseh državah, ki so bolj sosedne Rusiji.
Tek^»m celega let;- se je vršila prehrana 'JO.000 zapuščenih sirot v zvezi zjugo-dovansko vlido. Število prehranjevalnih postaj se je uovečavalo od tedna do tedna, dokler ni meseca marca doseglo štirideset takih postaj in je število n« tiujenih obedov naraslo na 400.000 na mesec.
Vzjv»redno s prehrano te velike množim* se je vršilo tudi poraz-deljevanje oblačil. T^kr.m meseca marca je Rd"či križ pt-eskrbel to revo deeO z 10.000 komadi oblačil. Ta kombinaci ja prehrane in obla-č?nja je pt»vrročila. da se je šolski-obisk povečal za desei odstotkov.
V	Srbiji je tekom minulega ieia ameriški Rdeči križ izvršil pre-jics svojega delovanja na lokalne čin i tel je in ustanove. Eden izmed teh darov blaga je bil cenjen na 2.250.000 frankov, ki je bil razdeljen
Zopet vlada veliki radost med
na prokibicija.
Samotni grobovi.
Pismo primorskih Jugoslovenov Tam v dalji je širna ravnina
papežu Benediktu.
brezmejno široko polje;
N'a pismo papeža Benedikta, v '^tete orjaške gomile, katerem je obsodil krivice, ki se '""ibčki iz zemlje kipe.
j»ode prrmorskiui Jugo^lovenom, je v imenu slovanskega Pri morja Zopet je zadišalo po hmelju sta- odgovoril "Zbor svečenikov". V ,n.P"dli b'»rt!e, v nj-h spe —
Ti hribčki so tihi grobovi.
Končno s<> prišle oblasti vendar
la nima zavod niti vinarja avli! atrijskega vojnega posojila. Ob j početku poslovan ja, posojilnice je
j predsedoval Janez Knez st. vulgo vy ini minister in so se jih vdele-
" Ančnik*' ui po riiem se ie med vojvivda Bojovič. polkovniki	_
narodom mloutačila za zavevi .generalnega štaba Petar llarko-| ^ spoznanja, da niso imel t dela v-znarha "Ančnikova šparkit<a". vu" hl ^^ vojaški strokovnjaki, ct nobenih šal v mislih, ko so pred smrti imenovanega, leta	Konferenca je odobrila predloge
predseduje njegov sin Ivan generalnega štaba za močno za vašo postregle preko jKnez oh 40|„tllir.i,	Kmet- '»vanje jugoslovanskih mej pr«>ti
dih pivovaren. in knialo bomo vi^ 'pismu se svečeniki zahvaljujejo tleli na ulicah težke avtomobile ter debele pivovarje. ki bodo nosili zaboje resničnega piva v lekarne.
Kuhinje
so zdravstvena središča vršila splošno ' ka J>osojilui(.a ljubljanske okoli- Albaniji in Madžarski, ♦•kr -»0.000 otrok. ^	^ ^	okprt?i0 1:}0 mjijonov kron1 -Ministrski svet je na seji 4. okt.
o«™.....u	v]0? ;n nati mjijonov kro?i .po. odobril vse sklepe vojnega mini-
sojil. Razvila se je v največji ifc'^rstva in generalnega štaba, ki najmo»"-nejši denarni zavod svoje- bili sprejeti na dopoldanski ga ns.troja v naši domovini. Svojo konferenci v vojnem ministrstvu. lOletfnioo je proslavila z darovi v.Vf'iTli minister je pr^ial izčrpno olK-ekonVne namene ter je dara- rioroeilo o položaju v Albaniji, vala med drugim T)ru?bi <i\-. Ci-j
lila in Metoda 20,000 in Jugoslo-j Demokratska stranka proti ino-
vanski Matici 20.000 knm.	zemskim škofom.
• Iz Beograda se poroča: V nede-Semiška dijaška zveza na delu. Ji jo 2. oktobra na sestanku vojvo-Iz Semiča poročajo: Koncem linskih demokratov v Pančevu je vsakih velikih počitnic poda se-^nila soglasno sprejeta tudi resolu-;niška dijaška zveza poročilo o cija. v kateri demokratje odločno svojem delovanju v preiteklih po- zahtevajo ureditev cerkvene juris-eitnicah. tako t udi letos. Veselo dikcije v Vojvodini za katolike in znamenje je. da >*> vsi seinišfei di- iirotestante. Demokratje so odloč-jaki (okrog 20 j>o številu) složni no protestirali prati temu, da bi in vneti za vse dobro. Imeli »o se- b:le katoliške in "prate«tantovske dem sest Mrkov, na katerih je bilo cerkvene tabcine podrejene kaki večkrat prav živahno, in ravno to- višji duhovski oblasti izven drža-liko predavanj. Vodili so priprave ve. j>red vsem iskofu na Madžar-
fned 34 bolnišnic, sirot išč «n drugih srbskfh pri pomožni h ustanov, za dijauki socialni tečaj v Semiču skeih.
leti proglasili svoje geslo: — No Beer no Work.
V zadnjih par mesecih je bilo v naši deželi manj deTa kot pa piva.
papežu za njegovo pi-mo. ki ga je dne 2. avgusta poslal na naslov tržaškemu skotil Bartolomassiju in je končujejo takode: "Pismo Vaše Svetosti je narodu iu njegovi duliovščini v nesn^i odlično bodrilo ter mu daje le malo upanja. <la bo Vaša Svetost ob pravi un ozrla tudi na želj«' in prošnje, katere j<» naš narod po svoji duhovščini r zadnjih letih opeto-
Oni. ki hočejo piti resnično pivo brez odlašanja, morajo takoj zboleti ter se javiti zdravniku. Policija vseh večjih mest v deželi je odredila vse potrebno, da vzdrži red pred poslopji zdravnikov in sicer tako. da bo prišlo po šest blokov na enega zdravnika.
c-
Posebne postelje bedo postavili v pivovarnah za slučaj bolnikov, ki bodo lahko dokazali, da so res bolni in jmtrebujeje.Io nujno pomoč.
* -r •
Bolnike se s tem obvešča, da dovoljuje nova postava prodajo pravega piva le v steklenicah. Te steklenice pa se lahk'> izpraznejo v sodčke, kakorhitro pride roba v lolniško sobo.
njih upe. življenja in nade, pokrilo je bojno bolje.
Samevajo danes tatn grobi — na njih ni zrahljane z»mlje; duhovnik ne peva molitve in sveče na njih ne hrte.
i
Xikdo ne kleči in ne ntnli. ni mater, ni bratov, sestric. . . Nikdo ne pristopi k ruši tja s kito jesenskih cvetlic.
vano predložil, da bi se l>olje za- j varovale njegove verske iu narodne koristi."'
Podaljšanje železnice Gorica--Aj-dovščina
Na tozadevno interpelacijo po-, si an ca Lavrenčiča je dalo rimsko ministrstvo za javna dela nast<>p-. ni odgovor: *'V programu za zgradbo novih črt v Julijski Be-' nečiji je bila predviaena tudi zgradba kosa črte Ajdovšj&ina-Ijo-j gatec s postransko črto C'nii vrh-' Idrija. Toda vsletl tioločitve novih mej, na ptxllagi katere se je od-'
danes otožni zvonovi .'sem našim pokojnini zvone! j V jih zvoki in naše molitve, ' na grobe samotne hiie. —
Ana Mnrin, Brooklyn, N. Y.
BE32E
IT FO

DON'T qjP FORGET
erica's Making Exposition \i
EVEKTY-RRST REGnCNT ARMORVp
34= STREET Si AVENUE. NEW YORK CITY
October 29*N*rwnber 12s
COLUMBIA GRAMOFONE
od $30.00 -$250.00
- VELIKA ZALOGA PLOŠČ V VSEH JEZIKIH. -
Imam novo zalogo nemških Import i ranih "Homokord" rekordov 4 Brezplačne cenike dobite pri:
VICTOR mm, 331 Bieeve SI., Conemaueh, Pa.
Ti
1 .r i
••tji&M
GLAS NARODA, 31. QKT.1921
Oveneli cvet.
Izkušnja nas uči, da čim lepšaj "Hodi miren, Ivan, jaz vem, da In tinejša je cvetlica, tem rahlo-(te Milka počaka. Ne bo se močila čutnejaa je in tem preje jo popari prej. ne!"
strupena slana. Zdi se mi, da je^ "Oj. ti si teta njena, lahko go-prav tako s človeškim Življenjem, j voriš dobro besedo zame pri njej. Koliko mladih, cvetočih, Upapol- Cbognla te bo!"' nih biti i zapa<le dan na tlan slani. "Da. Ivan, vse poizkusim, le neizprosne smrti, medtem ko sta- bodi lirez skrbi!"' rikavi in boleha vi ljudje pokaš- Tako sem ga skušala potolažiti, ljujejo leta Ln leta.	(Kajti smilil se mi je zaljtrol jeni
Taka cvetlica je bil mladenič'mladenič.
I
Pred našo hišo sva se ločila.
Zalokarjev Ivan, katerega spominu naj veljajo naslednje vrstice.
Ivan je bil sin posestnika in mi- .Se tisto zimo pa je začel Ivan zarja. Ko je dovršil ljudske <ole. h.,lehati. Čutil je neko bolečino
je vstopil takoj v očetovo delav- v križh iu utrujenost v nogah. y ^dajpazdaj bo stegnil roko proti
' - '	.. ..	.. _ 'meni ter veselo kakor včasih
Mow laška nasilja.
nico ter s* vrlo dobro iztreil mi-'začetku se ni dosti zmenil, toda, zarske obrti.	»ker k« j^ bolelo vedno huje, se je
je v tistem hipu že sklonila k meni. naslonila glavo na mojo ramo in — zaihtela.
Čutila je predobro, da je z Iva- BOMBNI ATENTAT 3*A PODRUŽNICO LJUBLJANSKE KRE-
nom prejenjalo biti srce, ki jo je;	DITNE BANKE V GORICI,
ljubico bolj kot vse drugo na
Iz Gorice je dospelo poročilo o novem italijanskem zločinu: goriški fašisti so napadli podružnico '"Ljubljanske kreditne banke" v Gorici in jo popolnoma demol'rali. z bombami in granatami so razbili vse prostore in povzročili ogromno škodo. — Nadr.ljna poročila govore, da se pripravljajo fašisti na nova nasilja proti našemu živ-?ju v neodrešeni domovini.
Kako je stanje v neodrešeni domovini, v kakih razmerah živi naš narod, naj govori izvleček iz pisma., ki je pred nami:
— Gotovo veš, kako divjaško ravnajo Italijani z našim ubogim mirnim narodom. Požigi in opustošenje naših kulturnih in zasebnih domov so na dnevnem redu. Prepovedano nam je celo govoriti med S"boj v materinščini. Zbiramo se na samotnih krajih, da govorimo o voji nesreči, da se vprašujemo, kaj bo z nami. Ne ščiti nas noben za-
>vetu...
* * *
Z&pet se je približal tlan Vseh Cvetah, in zopet smo šli obiskat grobove našrli ranjkih.
1'stavila sem se takoj pri vhodu. kjer je bil nov, s cvetlicami poraščen grob — grob Ivanov.
Na lepem, kamen item spomeniku ie bila vdelana slika izza njegove najlepše dobe. Ta slika je bila tako živa, da sem si mislila.
kon. naše ljudi mečejo iz sbižbe brez vsakega vzroka! In kaj delate vi v svobodni Jugoslaviji ? — Prijatelj, ki se je te dni vrnil iz svobod-
2e kot otrok .ie bil čudovito lju- napotil k zdravniku. Zdravnik ga be k in bp Z leti pa je rastla tudi je natančno preiskal ter konečno njegova lep<»ta iu v devetnajstem dognal, da bo treba operacije, letu je bi! toli krasen mladenič,1 Ivan
Hodi zdrava!"' Toda bila je le slika, lepa, a mrtva slika.
Na njegovem grobu so rastle komate krizanteme. ki so obračale
NE MARAJO ZA SVET.
Na grebenih Gavrizamkarja ali .Mount Everesta v Himalajskem gorovju v Indiji se nahaja v višini G000 metrov samostan. Okoli 400 pnščavnikov se je umaknilo tjakaj, da žive popolnoma ločeni od sveta in svetovnih dogodkov. Ko je angleška ekšpedicija, ki se je podala pred kratkem" na Gavri-zankar. da ga razišče, prispela do njih. so. jih menihi sprejeli jako ljubeznivo. V zahvalo so jim člani ekspedteije hoteli povedati, kaj se je v zadnjih letih zgodilo novega na svetu. Na veliko začude-
nje Angležev pa so jim puščavni-ki odgovorili, da jih čisto nič ne zanima, kaj se dogaja zunaj njihovega samostana. 1'uščavniki so učenjaki, ki žive sam« za znanost, v>e ostalo pa prezirajo kot lažnivo in podlo.
ADVERTISEMENTS.
IMAM NAPRODAJ
11>0 akr.tr farmo. Vse \- dobrem stanju. Veliko poslopje z s<>-bami. 14 glav živine. 1 team konj, orodje in stroji: vodnjak i d<>bre vode. Več pove lastnik Joseph Stariha. llolton. Mich.
(29-: JI—10)
drobni zobje, vse mu je tako lepoj žaj ^ ^ 8e Zfiraniik{,ve slut.
ije le prek malo uresničile. Ivan e ie nekaj ča-sa res bolje počutil.
pristojalo. Najlepše pa so bile njt gove <*"-i. Iz njih je sijala ona ne- k
pokvarjenost, ki jo žal zaman išče- »	t... ..i	,	...
'	... , ,.	. 'A	Kmalu se mu je po\-m\.ia prej-
mo pri veeini mladine te starosti.'»rf«	it, n i ^ i
1	• » ,	-	slabost. 31 oral se 7e -stalno
Prikupil se ie vsakomur na prvi	♦ . - - j it"
. 1	J	1 vleči	ter je zaeel po k asi je vati.
'	,	, .	- f Koliko so si prizadevali skrbni!
\ svojem dvajsetem letu se je	1
mojo ne
I starši, da bi oteli ljubljenemu si-
!iiu življenje! Klical i so mu nuio-
ter se zamislila nazaj v pretekli čas...
Da. ravno danes leto je bilo... Odhajala sem s pokopališča, ko je pristopi! tam pri ograji k meni. poln življenja, poln mladeni-ške lepote! In spremil me je domov. Mnogo mi je imel povedati med potjo. In čujem ga še danes: "Kaj praviš, ali me bo ča-
Ivan strastno zaljubil v čakinjo .Milko. Toda bil je prebo-J'
Mhb■
takoj m naravnost razodel svojo]* ««»«1..	Da. Ivan. čakala te je, in te tudi
ljubav. Hodil je v pose te k Milki-,;J<> ",ral 111	"	}]>ričal:ala. Toda ne ona, ki je po
neuiu bratu t.-r bil srečen, ako se| v 1	seni večkrat ob-!njej tolikanj hrepenelo tvoje srce.
je mogel tudi z Milko nekoliko[«kala za kar mi je bil zelo hva-jHrapav ona druga,
"■•»»•j"	»J*- k"i	i	-i	.....	,i	—-i	—
. -	..»- , , - - - i-. ge zaravrnke, leeili »a z vsako-b.a#*?
ee in prcsramezlpv, da bi jej bili ... ...	, hala: ...
i	.	i.	' vrstnimi zdravili, a zaman. Ivan'	r.. - t. i
akoj m naravnost razodel svojo i .	..	»	Ivan. eakah
ne domovine, mi je pripovedoval, da je slišal po Ljubljani govoriti glasno in javno po ulici in v lokalih italijanske trgovce in mešetar-je italijansko, a da nikdo ni protestiral proti takemu izzivanju! To i je najpodlejše zaničevanje našega mučeništva! Italijanom, požiga!- j ceni in morilcem je dovoljeno izzivati po Sloveniji, a nam je prepo- J
ledn' možje na ! imeti prosto- ■ sme se pokazati ; j ! Kranjcem in Hr-! gospodarstva, potem !
bi Šele znali cenit iin spoštovati Srbe!	("Jutro".) I
V odgovor.
Ponovno naxnanjwno vsem rojakom in rojakinjam, da prave Elgin garantirane molke in aenskne ure čisto xlate prstane, verifies, privesko in vso drugo zlatnino ter demante; dalje prave glasna svetovna COLUMBIA GRAMOFONE in SLOVENSKE FLOŠČE prodaja in razpošilja po celi Ameriki znani Vaš slovenski večletni trgovec z zlatnine
IVAN PAJK, 24 Main St., Conemaugh, Pa. Pišite mu po cenik, pošlje ga Vam brezplačno.
Turške-bolgarsko-ruska zveza.
Raznoterosti
pogovoriti Milka pa je bila raz- ,pžen- Tolažila sem ga. kakor sem umna deklica in je kmalo uganila, vedela in znala. Iz vsega njego-
Ljubljanski vladni ltsrt, Jutro" l)iše:
Že pred m«seci so se pojavile vesti o snujoči se zvezi med ke-ma listič no Turčijo in Bolgarijo. Celo Sltambolijski *ani je prignal, katere si se'^a J* n,u(lil eden izmed poslan-
ZMANJŠANJE KRVNEGA PRITISKA S POMOČJO ČEŠNJA.
da Ivanovi poseti veljajo vet"- iijejiv#*tt »ovorjenja sem .sjio/Jiala, da.nimi rokami, poljubila te kakor bratu. Vedela je. da jo mla- l,dMU uI)a ** okrevati. Ni čuda! nimi č d jas t mi ter se taki
la usojena — bleda smrt.
Konferenca v Benetkah.
najmanj nadejal. Prihitela ti je naproti, objela te s svojimi lede-
s košče^
........ —-------------tako zdm-
denič ljubi in obožaVa. ln ko se je SjlJ <memo«li starec, ki je sebi Q tH,oj zaročenk?, ki ti je bi nekoč vendarle ojunaČil ter jej'1,1 drujrim le Še v nadlego, nerad razodel, kaj čuti zanjo, je bila ie |uiNli na siart 'iaJ mladenič, zdavnaj pripravljena na to.	jki si v sv°ji neizkušenosti slika
Mimo mu je (»dgovorila:	življenje še v^ lepše kakor pa je
" Ivan, mlad -i še. Stokrat se še v fesiuei. premisliš!"	t Najraje se je pomenkoval o —
'"Nikakor ne", v je rotil Ivan. Milki. Kljub svoji bolezni jo ji "ti si prva in zadnja, ki jo mo-Ui,Jta' vroče, neprestano, rem ljubiti. Za drugo ni prostora' "Kako se ti danes zdim", me je v mitjem srcu!"	|vprašal večkra.t, "ali kaj bolje iz-
"Ivan. tako govori vsak mlade-1 gledam ? " nič, stori pa drugače."	"Ivan, vedno boljši ^e mi zdiš.
"Milka, uivm tak kot drugi, j Mislim, da boš kmalu zopet čil in Ljubezen, ki jo čutim zate. pone- zdrav."
-»eni gis»l»."	! **No. t-» ho Milka gledala, ko
In tako je Ivan še dalje zahajal j boni prvi«"* po bolezni z«»pet stopil k Milki.	I pred njo!"
Ometirt-i moram, da je bila Mil l "I seveda, le glej. da ji to ve-ka glede ljubezen«kill stvari f»re- selje kmalu napraviš!"' ••(■j hladna Rada je sicer oln"evala^ " Oo tega časa mislim, da že o-/ Ivanom. t«*la prav tako ratla je krevain. da pojdem z drugimi fan-kramljala / v^itkoniiir. kdorkoli je*ti na nabor. To bo čez tri me-zahnjal v hiš-» ter jej v družbi bratovi kratil tlolge zimske večere.
Voditelji italijanske, avstrijske in madžarske zunanje politike so se sestali v Benetkah, da rešujejo avstro - madžarski spor. Češko časopisje se drži napram konferenci .jako rezervirano, kar je do-
eev zemljedelske stranke v Ango-
1* po raba eesnja pri zdravljenju j "tike, s katero je pričel Minchin v Dnblinu na Irskem in katero se je nekoč preiskusilo tudi na l?Iaekwells otoku v New Yorku. je vzbudila i»red kratkim pozor-
Knjige!
POLČNE KNJIGE.
Knjige!
t , til . .	. nost v Franciji, kjer sta zdravni-
i i. seveda kot trgovec, v kup- , T	. _ '	, . ,
ji-:a l.oeper m Debrav dajala po
štirideset kapljiv česnjeve tinktu
Angleško-slovenski Besednjak —
I>r. F. J. Kern .............
Nemški abcednik ..............
Nemško angleški tolmač .....
Pravilo dostojnosti ...........
Slovensko-nemški slovar — iJanežie Bartol)
Angleščina brez uliielja .......
Cirilica. Navodilo za čitruje pisanje srbščine v cirilici .... re j etičnim pacijentom v na |>re- j Dekletom. Spisal Anton B Jeglič dovanem Stadiju bolezni. Našla'Gospodinstvo — Purgaj. Prak-
5.00 •351 .60, JiO
C. zv. Gozdarje? sin — llužgar,
KTCft ....................... «50
i 1. xi.: Prihajač. Zanimiva jio-
.44
sem »e
sem se
iu
.30 30
zadevah". To je bilo takrat. ko so Turki ne le zmagovito zavrnili prvo grško ofenzivo, marveč pri Ismidu napravili celo u-, ... . .	. ... , ..
„ -	, ,.	,	sta. da ima česen i tudi znaedenl	knjiga za nase gospodt-
jpesen sunek j»roti Marmarskemu	.	....	i nie <Tr«i.» v-p^m-i i	12s
• - - /..........učinek pri zmanjšanju krvnega . "JVU, %ezmiJ-' ..........
morju m je (»reijt resno pretila - , , 3 -	- - ,	Hitri računar. Priročne velikosti. -.40
■	Pfit-i-ka, kadar je ta pritisk pre-jg^^, 0 lepem vedenja L>banu8>
j visok. Kadar pa je pritisk le malo j <Tnio vezanoi .............. 1.00
.»nad normalno, na ni učinek čes- Mladeničem, Ant. B. Jeglič
revizija godbe.
<\1 takrat ««► s«
se vrečke mirovne po-
vest .................
9. xv.: Breneelj: Kako jaz likal, 1. zvezek j 10. iv.: Breucelj : Kako
4 00	zvt'zek
11. zv.: BreiiceJj: Kako
jaz likal, n. zvezek 14. zv.: Breucelj : Ljubljanske slike. (Po-Jo!>e ljubljanskega mesta) .........................
ISl zt. : P. Coloma : Juan Miseria.
PoTest? ia španskega življenja 16. zv. Ne v Ameriko. Po resničnih ilogodbab.....................
stvari pi-eeej
orernenile. Grki so Turke temeljito porazili in prodrli v bližino Angore. Kljub teniu pa se ravno zadnji čas pojavljajo vesti ki ve-d«> povedati o snujoči se* zvezi med Turčijo, Bolgarijo in — Ru-
nja tako izrazit.
PRAZGODOVINSKA KORUZA
1. zvezek....................60!
II. zvezek ....................fO
[Nasveti za liišo in dam. Koristna
l knjiga za vsako hišo ........ 1.00,
Pravila >a oliko. Dr. J. Dostojca .65 j (Varčna kuharira, za slabe ip dobre čase ...................... 1.0#
Koruzo, ki je rastla v Tennes set* v prazgodovinskih časih, je
naiel pr.nl kratkim E. \V. Mejer ]K.%ZNE POVESTI IN ROMANI.
SPILM1!WVE POVESTI.
zv.: Maroo, krAinski il«*Cek Iz Libanott". ....................
3.	zv.: Marijina otroka, povest Vi kavkaških cora .......... ....
4.	zv.: Praški Judek, ix>vest, II. natis ........................
.60 1.00 1.00 1 00
.73 .73 .T5
.25 .25
član urada za Ameriško etnologi-1
i?in
'T>i. takrat ti pa napravi Mil-"I*ri iNTtu in materi nt i je tako k a tak <opek, da ga boš vesel." prijetno", je dajala večkrat; *"in> *'(> ga bo le hotela?** pa saj ni treba, da '»i s*» morale <4lii>di brez skrbi. Ivan. ti boš vse pomožiti.*1	j imel njen k opek. nihče drueri!"
Ta n iena hladnost je menda j In veselja so mu zažarele oči. jHidnetila Ivana še bolj. Vedel je sicer, da bi osrečil najlepšo in najbogatejšo mladenko v žnpniji, cko bi jej pf»niidil ^»ko in srx*e, toda kaj s*• brigale druge. Gorel je le za Milko, žive! je le zanjo in bil strašno ljubosumen na vsak*»-
sijo. Sofije se zopet uradno po-
icaz. da smatra to konferenco kot Jtrjuje ves«, da so .se tamkaj mu- -..............—- .........j«..-. m ... .
i j• • . • • . ,	t ... ..	,	,	lil	■ J08- Jureic, 4..zv.: Cvet tn sad.
posledico intrige italijanske di-|dile vplivne osebnosti Iz države to. 'o prazgodovinsko koruzo je j il-i mesmoga SlKiUika iuL
plomacije napram Beneševi posre-1 Kemalove. seveda Ip v nepolitič-hv»slal poljedelskemu denartmen-j^,. Jurčič, 5. iv: Sosedov sin. Si
novalni akciji. Tudi jugoslovanskainih zadevah. Ta /veza treh vzhod-,'" Združenih držav v ugotovlje-
vlada je izrazila svoje pomisleke [nih držav bi bila naperjena zoper! "j«'. Tekom zadnjih izkopavanj v
proti beneški konferenci in raz- iRumunijo. Grčijo in Jugoslavijo. Davidsan okraju v Tennessee je
govor med PašiČem ter romun- i Ru«ija bi zgrabila Rutmtnijo. Bol-'za de I Mr. Meyer tia --elo vrsto ka-
skim poslanikom E. Mandijem vLar;;a i3l Turčija pa Jugoslovane'nienitih irrobov, ki so vsebovali
Belgradn je dokaz sporazuma med hn	*	!pos<»do kot so j,, de vali prazgodo-
belgrajsko in romunsko vlado, od-; P>rpz posebnega utemeljevanja vinsk« ljudje v grobove svojih
za-
Taki so bili na jini poigovori. Na njegovo željo ga je posetila večkrat tudi Milka, ki je imela za časa bolezni p<>sebno sočutje do njega Prinašala mu je sveže šopke ro/. -.e šalila ž njim ter se trudila na vse mogoče načine, da bi mu a, kdor se jej je količkaj skušal vsaj nekoliko osladiia zadnjf
nosno državami male antante. — |je razvidno< da nam danes even-''»Hih Nekatere teb p»sod so vse--lasno je. da je hotela Italija s,tira,na tat;a zveza ne raore biti kovale mtool obfcrana zrna koruze pvojo intervencijo :zigrati malo ravno	Prvič, ker je njen'v :>recej dobrem stanju. Xa te-
nntanto in preprečiti eventualno oWoj spl,h malo	dru-'mclju velikosti in oblike zrn ie
titer venci jo držav male antante ^ kpr hi p(ymmil le zvez0 ^ bilo mogoče ugotoviti to vrsto ko-v madžarskem vprašanju. _ Koiki in)yjo dan^ 1e pfelo mero pfek. r!1ze kot Tropic::l Flint, kot jo je
tivne moči
kmetskega cesarja itd. J os. Jurrič, 6. zv.: I>oktor Zober, roman. — Togomer. trage«lij«
Dve sliki — Kfuver Meško......
Hudo breud:io. Ni vse zlato, kar se
se sveti itd« ..................
Patria. invest 1> irske junaške do-
Pod svobodaim solneeni. zgodovinska povest, 1. 7.7. ............
Pod svoNxlnim solncem, zgoUoviu-
j S. jo. T.l indijske povesti......
i zv.: Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz JaiHurkesa ____
10. zv. :Zvest: sin, povest iz vlade
,75 j Akhnrja Velikega ............
ill. zv.: IMeča in bela vrtnica,
.15 vest ..........................
' 12. zv.: Korejska brata. Črtica iz
.751 misijonov v Koreji ............
.40iir>. zv.: Eoj in zma^n. p»»ve>t iz
[ A man a .......................
.35 ■14. zv. r Prisesa huronskeca gla-' rarja, |w>ve»t iz zgodovine k<*»-
nadske ......................
15. zv.: Angel j sužnjev — Brazi!-1.23 j skn povejt ......... ........
1«. zv.: Zlatokopl, jx.vest ......
bližati
Bilo je o V>*»h Svetih. Nebo je bilo oblačno m r«-dke snežinke •*> padale na množico, ki se je pravkar vsula i/ farne cerkve ter drla na pokopališke da tamkaj ob o-/ališmih grobeh j»o stari navadi nekoliko pomoli za ranjke.
dneve.
Nekoč mi javi njegova mati vsa prepadena. da ^e Ivan potrebno slab. Odpravila sem se nemudoma k njemu. Iu res, zaznalo se mu je že na obrazu, da ni več <Ialeč poslednja katastrofa.
Skušal mi je p f »dat i roko. a ni ve"* mogel Prijela sem ga za roko
ska invest. 2. zv.............1.25 17. zv.: Prvi* med Indijanci ali
se vrši konferenca v Benetkah, go-r. •	n .	•	r» i - ? i......
, .. „ . , v i«ivne	moči Rusiia ie lahko	ve-,»«jti v Zapadni Indiji in iz tega
spodarijo v Burgenlandu se ved-. ,	, , , , , . .	, I . j , . , . ,
i x V - . sel a.	ako bo obvladala svojo la-tudi sklena, da je obstajala
no madžarske takonnenovane ire- , .	., .	I , v , . ... • 0
, . , . . ,. . koto	in epidemne ter svoio	vse- zvi-za me<! Zapadno Indijo m Regularne tolpe, ki so sestavljene iz ,	,	t -i - i
u i»	j-	. stransko desorgamzacno; da bi verno Ameriko ze v prazgodovin-
raznih oddelkov madžarske voj-' . .... " , » " .	j . . .,	i .
ske. Madžarska vlada odklanja ^ ''	bodoenG&tl nasto-^k.h ^h. Nc le koruza, temveč
tO	^ H^nrto . P,tl of^lvno napram svojim so- tudi fižol, buee Ml tobak so t ropi e-
-.sako odgovornost za te bande, a ,
dokazano je. da jih podpira in vz- 1lonL teR* prav potovo ni
kovati. In na\"sezadnje bi njen
dolžna okititi im<b, vendar sem šla za drugimi tjakaj. Zanimalo me je od nekrlaj lep»» j»e*je in ve-
Jaz sieer n^»ein iim-la še na po- ter mu jo rahlo potisnila ]>od ode-kopališiMi nikogar, ki bi <mu bila j jo. Sr«e se mi je krčilo v ln>lesti.
ko sem zrla ta upali, a še" vedn^ i epi obraz.
Skoraj dvomim*', mi je dejal dela sein. da na ta dan zapojo komaj nlišn.0. "da bi še kdaj o-nevci na gro!>eh ganljive žalo- zdravil."
stinke.	j "Ivan dragi, je še mogoče.
Najprej s** vrwile dnho'vske i dokler je človek živ!" eeren».on<je, za tem je siedilo pe-j "Torej še upaš?"' t je, potem me je ustavil tupatain' "Zakaj bi ne upala. Miad si in
držuje ona sama. ravno tako kot vzdržuje bolgarska vlada komit-ske čete na jugoslovanski meji.—
Gotovo je. da bo madžarska vlada ,TlirČi 'a Ln Bolgarija pa v danaŠ-tndi n« beneški konferenci odklo- !li-10Tn	»tvari tudi lie znio-
naval na Rumunijo zadel, kakor znano, tudi na poljske armade.
rila vsako odgovornost za te ire-gularne bande in lojalno izjavila, da je ona evakuirala Burgenland. a da prebivalstvo noč? ničesar sli-
reta jugoslovanskih in moči.
Tako bi tedaj tako zvezo presojali danes. Drugače pa bi "lzgle-
nega ali vsaj sub-tropičnega izvora. Te rastline, ki so ?»edaj tako neizmerne važnosti na obeh polu-obl^h sveta, so našle svojo pot v Severno Ameriko in kultiviralo se jih je daleč preko Velikih jezer, grškrhlr Canadi že davno pred razkritjem Amerike.
rožnju r Nikarasuo
.85'iS. zv.: Preganjanje indijskih rol-
.60!
saj on ar je v
•30,19. zv.: Mlada mornarja, invest
I
.35
(SPISI ZA MLADINO.
'Boli xa mladi zob, pesmice Dedek je pravil, pravljice
•Ito i
j MOLITVENIHI.
šati o evakuaciji, da je odpor pro-!^ala stvar po nekaj letih, ko bi se "i predaji odpor prebivalstva, ki navedene države okrepile, pred se brani priti pod avstrijsko ob-'vsrm Rusija. Tedaj bi nikakor ne last. Nastop italijanske diploma-do take kombinacije, cije v tem vprašanju je nov dokaz.'v kateri bi st» mi (Jugoslovani) da hoče Italija načelno onemogo- ' nahajali na strani na^protrtikov čiti vsak nastop male antante. ker I-Moskve, Sofije in Angore. kajti ve. da je mala antanta dosti močna'P" bi nedvomno doživeli he-<la bi-rešila mnoga vprašanja, ki|'ispeh. Naša diplomacija bi si mojo danes na dnevnem r°du v Bred- :^ala, ako bi se taka zveza res ]>o-
kak znanec, tako da se je že ve-čerilo, ko s»M*n stopila s pokopališča. •
V tistem hipu me pf»tiplje za ramo — Ivan.
"Ali -»mem malo s teboj?" "Da, Ivan, prav veselilo me
bo!"
vse lahko še obrne na bolje."
Pogledat me je hvaležno s svojimi milimi očmi. potem pa je trudno zamižal.
Zdelo se mi je, da spi, zato sem hotela, tiho oditi.
Bila sent že pri vratih, a še enkrat sem se ozrla nanj, v «ve*iti si.
In šla s\a počasi proti moji da ga vidim pocdednj&ra*.
roKttii vasi, po*nenkova,i^ »e to in
otih.
Razume se. da je pranla na vrsto
Kake tri dni pozneje je prišla Milka k meni v vas. Ravno sva se zapletli v najživahnejši pogovor.
nji Evropi. Vsak uspeh male an-• ante bi škodoval prestižu velike nt ante, zato lioee Ttalija prepre-
sk ti sil a snovati, najti most do Rusije. na katero v je v preteklosti •Srbija še tolikoikrat naslanjala z
•iti vsak dokaz moči male antante. uspehom. Vse to pa zavisi seveda
--j od notranjega razvoja v Rusiji,
l zato je pač tudi povsem nemogoče V FLORIDI PROIZVAJAJO M A. j govoriti konkretneje o posredni TE ČAJ.	.... bodočnosti. Zavedajmo pa se. da _ 'nobene zunanjepolitične možno-
tudi Milka Ni mi zakrival »vojejko prihiti v sobo njen mlajši bra-»
tec ter vzklikne ves v eni sapi: "Zalokarjev Ivan je umrl!"
vroče ljubezni do nje, pač pa mi je t#»*il. d« se ona vse premalo meni zanj.
"Kaj pravii". mi je dejal ter uprl vame mroj* modre oči, "ali me bo čakala?"
Dasiravno sem bila že davno pripravljena na to, vendar sem začutila v srcu neizmerno bolečino. Molče sem se ozrla v Milko, ki se
Mate. to je eaj. katerega zavži-vajo miljoni južnih AmeriKancev, .»e uvedel v Združen* države poljedelski department in rastlina uspeva dobro v privatnih vrtovih v Floridi. Liste se posuši ter jih labi kot rajne. Okus tega čaja je sličen onemu pravega čaja, le da vini« nekoTlko po dimu.
								——
asa	i 'i		11		1 i	iV^		kV^-l
sti, tičoče se naših sosedov, ne smrtno bagatelizirati, kajti lega. v kateri se nahajamo, je taka, da bo še dolgo absorbirala našo največjo pozorno*?t.
Enakopravnost slovenskega jedka.
' Zagrebško ravnateljstvo državnih železnic je zabranilo rabo slovenskega jezika v službenih spisih. Prav kakor v Avstriji!
Povesti slovenskemu ljudstva v poduk in zabevo. Kal an ......
F omarica, povest ..............
Sisto e Šesto, povest iz Abrueev alike ia povesti, K saver Moško Študent naj bo, — Naš vsakdanji
kruh ........................
Vesele povesil: Za mo2eai, — V pUfitiv je šla. — Pravda med
bratoma .....................
Vojnimir aH poganstvo in krst,
povest .......................
Zvon ar jeva bH. Zanimiva povest
iz dežele ....................
eter Zgaga ..................
Doli z orožjem ................
Knjige družbe Sv. Mohorja
Duhovni hoj (304 str.) ......
Mesija (1. zv.) ..............
Mesija t*J. zv. i ..............
Podolie iz narave ............
Svetlolm iti s*mhti ..........
Slov. večeru ice. i»ovesti za kratek čas ..................
Trojka ...............-......
Zgodovina slov. naroda (.">. zv.) Zgodovina slov. naroda t U. zv. > Mladim srcem (2. zv.)
Spisal K. Me5ko Knjiga za lahkomiselne ljudi.
Spisal I. Cankar..............L75lKnuiJsfce dežele
Pet tednov v zrakoplovu ........2.00
Amerika ia Amerik an c i..........5.00
Dve šalojgri, f'arlijeva ženitev.
Trije ženini .................. .zo
.40 .50
.50 .30
.30
.20 .20 .30
.30
Rajski glasovi:
v platn« tpjuino .......
v kost vezano ........
j v nsnje vezan n ......
\Sveta ura:
v pJ.ntoo vezano ......
v usnje vezano ......
v kost vezano .............
Marija varhinja:
v usnje vezane............
Pot v nebesa:
zlata obreza, platno vezano Das neue Testament .......
J30
.SO .30
.50
.30 .30
.30
J55
.30
.30
.30 JO
.30
.....90
.... 1.70 ____1.80
.... 1.00
____2.00
____1.80
____1.80
.90
jJUDSKA KNJIŽICA — POYES7X 1. zv. Znamenje štirih. Povest de
ZEMIJEVIDI.
Združenih držav.................15
................10
Zemljevid Evrope ..............SO
Velika stenska mapa .......... 2.50
. ZemljevW: N'ew York. Illinois. Colorado. Kansas. Metana. Minnesota. Wyoming. West Virginia
in Alaska — vsaki jk>.........25
Pennsl.vvania ................. JHI
.60
.60
tektiva Sherlock Holmes ....
2.	zv. Darovana. Zgodovinska po-povest iz dobe slovanskih apostolov. ........................
3.	zv.: Jernai Zmagovat, povest.
— Med Plazovi, tirolska povest. .60
t sr. Malo življenje, povest.....61
5. zv.: Zadnja kmečka vojska, zgodovinska povest .......... .75
Opomba:
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, money order all poe&ne znamke po 1 ali 2 eeata. Če pošljete gotovino, rekomandirajte pismo, » naročajte knjig, katerih ni v ee-ntku. Knjige pošiljamo poštnine prosto.
Razglednice:	/
Newyorske s «n-etli<-anii. humo-risti»*ne. Ixižicne. novoletne in velikonoT-ne. po koma<lu 3e.. ducat i»o .................... 30c.
Panorama mesta Celje. 21 palcev dolge ................ 25c.
Slovenic Publishing Co., 82 Gortlandt Si„ New York r

r'iw;—' i
s: ■	»•«* •

GLAS NARODA, 31. OKT. 1921
Vdova Leruž. ^ E-Gabori"1-
Prevedel u "Glas Naroda" G. P. Francoski detektivski roman.
51
(\adalje%anje.)
* i
V koliki meri je bil stari prof tujec z ozirom na zločin v /on-
£ r! Oči v kin o je več dni pred izvršenjem tega zločina, čeprav je dvomil o očetovstvu Alberta, vprizoril velike napore, da «'lirani sina na njegovem dosedanjem mestu Njegova povesi jc kazala, da je feioril to iz obzira na svojo čast.
Ali ni bil torej 01 človek, ki bo skušal zatreti z vsemi mogočimi sredstvi neugodno pričo? Tako je razmišljal sodnik Daburon.
_(jospod, _ jc pričel vsled tega, bolj strogo, — kedaj ste bili
informirani o razkritju vaše skrivnosti?
_ Včeraj zvečer To je stori! Albert sam. Govoril mi je o tej
žalostni povesti ter o činu, katerega skušam sedaj zaman pojasniti, razven ...
Stari grof je prenehal, prav kot da ne veruj; sam misli, ki je
vstala v njem.
—	Razven! — jt vprašal sodnik hitro.
—	Ciospod, — je r?Kel grof, — ne da bi odgovoril direktno. — Albert bo junak, če ni zločinec.
_ Aha, _ je rekel sodnik h.tro. — Vi imate torej vzrok smatrati ga nedolžnim?
Srd Daburon a jc bil tako jasno razviden iz njegovih besed, da bi moral stari grof to zapaziti. Vsled tega je rekel:
—	Jaz nisem se dr. j nič bolj priča za oprostitev kot sem bil pre ^e za obsodbo Hočem *e pravico, soglasno z mejo dolžnostjo.
—	Sto vragov — ii je mislil Daburon, — zopet sem ga raz-dražil. Ali moram ret delati napako za napako?
—	Dejstva so naslednja. — je rekel grof. — Včeraj, potem ko mi je povedsl o teh prokletih pismih, je pričel Albert nastavljati past, da izve resnico, kajti še vedno je imel svoje dvome, ker ni do 'Oil Noel Gerdy v roke popolne korespondence. 1'iišlo jc med nama do živahne razprave. On je dal izraza svojemu sklepu, da se umakne Xoelu. Jaz. s svoje strani, pa sem sklenil uveljaviti kompromis in naj stane kolikor hove. Albert si je drznil nasprotovati mi. Vsi moji napori, da ga izpreobmem k svojim nazorom, so bili zaman. Zaman r,cm skušal dotakniti se onih strun v njegovem srcu. o katerih sem domneval, da so najb.dj občutljive Ponovno je d:;l trdno izraza svojemu namenu, da umakne kljub moji volji, če bi mu hotel dati majhno odškodnino. Zopet sem skušal omajati g.:, ko sem mu pokazal. da ne bo prišlo do zakona, katerega je hotel skleniti. On pa jc odvrnil, da je prepričan o trdnosti in zvestobi svoje zaročenke gospodične de Arlanž.
To ime je udarilo kot grom na ušesa, preiskovalnega sodnika. Omahnil je nazaj v rvoj stol.
Ker je čutil, da p <taja rdeč v lice. je vzel z mize na slepo sveženj listin ter jih dvignil k svojemu obrazu, kot da skuša prečitati neko slabo pisano besedo.
Pričel je razumevati težavnosti dolžnosti, katero je bil prevzel. Bil je razburjen kot otrok, kajti ni imel svoj/ običajne hladnosti. niti dalekovidnosti. <'util je. da lahko napravi mtjbolj resno upaako. Zakaj s<* je lotil tega raziskovanja? Ali bo v resnici mogel biti neodvisen, nepristranski razsodnik?
V. veseljem bi izr >čil kakemu drugemu nadaljno zaslišanje grofa. Ali pa je mogel storiti to? Vest mu je rekla, da bi bila to na-daljna napaka. Obnovil je vsled tega to mučno zaslišanje
—	Gospod, — j" rekel, — čustva, katerim jc dal izraza mladi grof. go v resnici plemenita, brez vs.ikega dvoma. Ali pa ni govoril z vami o vdovi Leruž?	•
—	Da. — je odvrnil grof. ki jc naenkrat izgledal živahnejši, kot ob spominu na rvko neopaženo okoliščino, — da gotovo.
—	Lahko bi van: rekel, da bi pričevanje te ženske onemogočilo vsak boj z gospodom Gerdy.
—	Natančno tako, gospod. In neglede na vprašanje dolžnosti, je ravno na to temeljil svoj sklep, da se ne pokori mojim željam.
—	Tre V a bo. gosood, da mi natančno ponovite vse, kar se je završilo med mladim grofom in vami. Potrudit-i se ter mi skušajte ponoviti njegove besede tako natančno kot le mogoče.
Stari grof se je brez težave pokoril temu povelju. Za trenutek se je za vršila v njem zdrava reakcija. Njegova kri, razburjena vsled v islišanja, se je zope' pričela redno pretakati ]x> njegovih žilah. Pritisk v možganih y odnehal.
Dogodki zadnjega večera so se oživili v njegovem spominu prav do najmanjše posameznosti. V svojih ušesih je zopet tul zvok besed Alberta. Videl je zopet njegove izrazite kretnja.
Ko je htari grot" nadaljeval s svojo povestjo, je postalo prepričanje prer,kovalnega sodnika trdno.
Kakšno čudo.ho igranje, — si je mislil. — Tsbaret ima od-.očno drugi vid.
Poleg nepojmljive drznosti je ta mladi človek tudi peklensko prebrisan. Prevzel ga je ženi j zlo-ina. č udo je. da smo ga mogli raz-!.rmkati. Kako dobi o je videl vse vnaprej ter uredit temu primerno! N*a kako čudovi: način je inseeniral ta prizor z očetom, da povzroči dvome v slučaju razkritja: Niti enega stavki ni. ki bi ne imel smislu. Kaka skrbnost za podrobnosti!
< 'ndno je. da je prišel stari grof tekom svojega pripovedovanja do istih zaključkov kot sodnik. Natančno se je spomnil, da je itk^ir svojemu sinu v jezi naslednje besede: — Človeštvo nima napade vršiti taka fina dejanja v svoje lastno zadovoljstvo. _ Ta velika nesebičnost je bila beda j pojasnjena.
—	Hvala vam. gospod. — jt rekel Daburon. — Nočem vam reči ničesar pozitivnega. Pravica pa ima tehtne vzroke domnevati, <Ih je igral v prizoru, katerega ste mi ravnokar opisali, grof Albert ulogo, ki je bila nau^ua že poprej.
—	In dobro naučena. — je mrmral grof. — k«jt: on je varal "uene, mene.
Prekinil ga je \ top Noels, ki je nosil vdiko listnico v svoji
roki.
Odvetnik se je priklonil staremu gospodu, ki je \stal s stola ter m umaknil dvorljivo do konca sobe.
—	Gospod. — j" rekel Noel s pritajenim gla.som proti sodniku. - našli boste vsa p .ma v tej listnici. Prositi moram, za dovoljenje .da vas zapustim takoj, kajti zdravstveno stanje madame Gerdv postaj« vsako- uro boli vznemirjivo.
Noel je nekoliko lvignil svoj glas. ko je izgovoril te zadnje be-frede. Grof jih je vsi. d tega slisa! Stresel se je tf r se moral z vso silo zadrževati, da m s«avi vprašanja, ki mu je sililo na jezik.
—	Dovoliti mi morate en trenutek, moj dragi gospod, — je rekel sodnik.
Daburon je nato vstal s svojega stola, prijel odvetnika za roko ter gs po vedel proti grofu.
—. Gospod de (Wmarin. — je rekel, — imam cast predstaviti 7nm gospoda Noela Gerdy.
Vrol Cvmmarin najbrž pričakoval brizoia take vrse, kajti
niti ena mišica na licu se ni zganila. Ostal ne popolnoma miren. Noel, s svoje strani, pa je Izgledal kot človek, ki je ravno dobil močan udarec po glavi. Opotekel se je te moral iskati opore na hrbtu nekega stola.
Nato pa sta oba. oče in sin, stala drug drugemu nasproti, lice v lice. navidezno zatopljena v misli, z v resnici motreč drug drugega s temnim nezaupanjem, kajti vsakdo je skušal izvedeti nekaj misli nasprotnega.
Daburon si je veliko obetal od tega prizora, katerega je sklenil vprizoriti takoj, ko je prišel grof k njemu. Pričakoval je, da bo privedel do patetičnega nastopa, ki ne bo dajal nobenemu izmed obeli dosti časa za razmislek.,
Mislil je. da bo grof razprostrl svoji roki in da bo Noel planil v njegov objem. Ta sprava pa naj bi čakala le še na odobrenje sodišča, da bi bila zaključena.
(Dalje prihodnjič.)
leg zbirk in shodov delati za gospodarski procvet domovine z vso močjo, da razkužimo ozračje, v katerem bo potem razvoj vseh intelektualnih sil naroda — predvsem mladine, na kojo toliko zidamo, mogoč. Tako nas bo tok ča sa, kadar razgrne pred nami vpra čanje Korotana iznova našel za zmago najbolj pripravljene.
Koroškemu seljak upa. ki prisluškuje z utripajočim srcem —-bo odleglo. Čutil bo. da mislimo tako gradeči tudi nanj. začutil bo v svežejšem vetru vonj cvetja in domovine — pomladi, ki prihaja.
ADVERTISEMENTS.
KRETANJE FARNIKOV
Kedaj približno odplujejo iz New Torka.
Ob obletnici koroškega plebiscita.
Inž. Fran jo Fischer v "Slov. Narodu".
Ako gledaš z Golice po Koroških brdih, kjer razločiš vsako vas, skoroda sleherno hišo. se oči kar ne morejo napasti te krasote, poseb-ko poljubujejo zlati žarki solnca te dolinice neizrečene miline. 'Ito
pismo,
Državni prazniki.
20. september je hvala Bogu za uami. Minil je, ne da bi bila zgo-
ADRIATIC	S	nov.	Cherbourg	AMERICA	23	noe.		Bremen
PARIS	2.	n->v.	— Havre	ADF.IATIC	30	nov.	—	Cherbourg
ARABIC	S	nov.	— Gjnoi	MONGOLIA	1	dec.	—	Hamuburg
CARMANIA	5	nov.	—- Cherbourg	LAPLAND	3	dec.	—	Cherbourg
/INLAND	5	nov.	— C h--bo org	CAf^MANIA	3	dec.	—	Cherbourg
OLYMPIC	5	nov.	— Cherbourg	PRES. WILSON	S.	KC		— Tret
MINNEKAHDA	5	nov.	Hamburg i HUDSON		3	dec.	—	Bremen
WASHINGTON	S	nov.	— Cherbourg I	i J OCRDAM	3	dec.	—	Boulogne
ROC H AN. BEAU	S	nov.	— Havre]	ARABIC	6	dec.	— Genoa	
■3ELVEOCRB	9	nov.	— Tret	G. WASH TON	8	dec.	—	Bremen
ORBITA .	12	rov.	— Ilrmiiurg	SAXONIA	8	dec.	—	Hamburg
SOTO M AC	12	nov.	— Bremen	FINLAND	10	dec.	—	Cherbou. J
REGINA	12	nov.	— Genoa	PR. MATOIKA	10	&!C.	—	'3 rem en
ROTTERDAM	12	nov.	— Boulogne	OLYMP'C	10	lec.	—	Cherbourg
LAFAYETTE	12	nov.	— Havre	ROTTFHDAM	to	dec.	—	Boulogne
AQUITANIA	1»	nov.	— Cherbourg	ORDUMA	«0	dec.	—	Hamburg
GOTHLAND	17	nov.	— Genoa	SAXONIA	13	dec.	—	Cherbou. g
LA TOIIRAINE	It	nov.	— Havre	AQUITANIA	13	^ec.	—	Cherbourg
ZEGLAN3	1«	new.	— Cherbourg	M'NNI'KAHDA	15	aec.	—	Hamburg
POTOMAC	19	nov.	— Breman	ZEELAND	24	dec.	—	Cherbourg
RYNDAM	19	nov.	— Boulogne	RYNDAM	24	f'ec.	—	Boulocre
MANCHURIA	23	nov.	— ^Himtufg	ORBITA	24	dec.	—	Hamburg
PARIS	25	nov.	— Cherbourg	A DRI AT IC	28	dec.	—	Cherbourg
ARGENTINA	26	nov.	— Tnt	N. AMfTERDAM	31	dec.	—	Boulogne
KROONLAND	26	nov.	— Havre	j POTOMAC	31	dec.		Bret..en
OROPESA	26	nov.	— Hamburg	ARGENTINA	12	Jan.		— Tret
N. AMSTERDAM	2*5	nov.	—■ Boulogne					
pa vstaja naslednje jutro iz njih megla, odkrivajoč razgledu bele do-lre,a kaka na&a in 116 bi
bilo ubitih ali ranjenih več ali manj naših ljudi. Bilo je mirno drugače, kvečjemu da jo je kdo dobil z batino po glavi, če se ni
move, podobne beli m^vetom v «vežosti rosne kopeli, so zbudiš tudi ti iz mliekih sanj k resnejšim in treznejšim mislim. Oblike postajajo ostrjše in zdi se, da izginjajo tvo je sanje z meglami, med tem ko je ostala realnost, ti travniki, polja in sela pod teboj, ta ljubka zibelka naše sreče in našega trpljenja — zibelka našega rodu nekje na tu- odkril itaijanski zastavi, ki so jo jem. Postaja ti jasno, da sta srce in fantazija za nje rešitev preslaba j nosili fašisti v sprevodu. Taka da je treba v to vsega našega hotenja in dejanja.	{prisilna "počast" trikolori je
Stoletja že buta germanski Dmng ob Karavanske stene in svojo {namreč ob takih prilikah vedno v
penečo jezo jc stresal najhujše na to prijazno dolino, ki je podobna utelešenem miru. £ato pa skoraj ni čudno, ako njen tisočletja zmr-*ujoči cvet mlademu solncu ni verjel in da je padel nanj pomladni mraz.
Jn vendar ne najdeš v osvobojeni domovini kota, kjer bi gorel tako čisto plamen narodne ljubezni, kakor v vaseh na severnem pobočju planin, ki nam i ako otežkočajo delo osvobojenja in združenja. Čim pa se bližaš Dravi in krajem preko nje, postajaj*, te narodne trdnjavice redkejše, umikajoče se mestom in trgom s tovarniškimi dimniki in poslopji, v katerih se predeljujejo slovenski žulji v nemške rumenjake. Zlato premoti rado. saj je izneverila zlata verižiea ljubico lovcu Janezu iz Trente, ka; bi ne bilo omamilo kmetiča. bore-čega se za skopo zemljo, ko jc prišel v dolino za lažjim zaslužkom. Ta ko je nastal i vzrasel re nega t ski duh ob pogledu na razkošnost obleke •n mastne nemško govoreče gospode, na mastne nemško govoreče gospode. na ponosne bele hiše. primerjajoč jih z grobo kmetsko suknjo n skromnostjo malo! »netske beračije.
In ravno ti mnogoštevilni renegatje in tovarniški dimniki po po-tujčeni zemlji kažejo nehote ono pot skozi temo do luči Oni kažejo, da je želja po bogastvu Ins.na večini ljudi, da bo trebi veliko smo-trene energije za usivaiitev možnosti boljšega in lažjega zaslužka ni vseh mogočih potov do bogastva tudi pri nas.
Govori častilcem Mainona o narodni požrtvovalnosti o geslu — Svoji k svojim tudi ure in dneve'. — o prvi priliki be porabil priložnost zopet v svo jo korist Spon injam se bes"d. govornik
Glede cen za vozne 1'stke In -^se drago pojasnili, obrnite se na tvrdko: FRANK SAKSER STATE BANK,	82 Cortlandt St., New 'ion
Naznanilo.
navadi, i« zato Tržačan, pa naj je katerekoli narodnosti, ne hodi rad gledat takih prireditev, ker ni po njegovem okusu, da bi se odkri val zastavi, ki jo nosijo absolventi raznih zločinskih visokih šol. Tu tako jt ta državni praznik minil brez vsake večje nesreče. Tr-žačanje so se oddahnili.
In saj res! Teh praznikov je vedno več, tako da človek že ne ve, kako naj bi jih praznoval — s praznini žepom. Komaj smo do-pravili Dantejevega 14. septembra, je prišel že 20ti, in generalni eeveliii komisar je bil celo tako dober, da je izdal naredbo. da mo-:ajo beti zaprti obrtni obrati, trgovine itd. Ljudje že itak preklinjajo. tla ni nikakršnega zaslužka. potem pa .V ti večni prazniki, da človek ne more zaslužiti ničesar. četud-i bi bilo zaslužka. Drugi pa pravijo, da je vpeljava novih
...........	__	a Pri ne~!državnih praznikov zelo pametna
ki veliki manifestaciji na Koroškem, ki se glase: Naša najboljša re-
klama pa sta le moka in Špeli! Zgodilo pa se je, da smo delili med
mšince črn kruh. Ne.nei pa kruh iz fine bele moke iz Ljubljane! _
Ta na sebi malopomembni slu- -"aj pa kaže kako slabo smo znali kriti svoje besede z dejanji. Tako smo bolest* po 10. oktobru lanskega leta ugonabljali na različne načine: eni v veriženju. drugi ra plesiščih, največ pa v vinu! — Imeli smo velike shode, in tam se je rodilo Veliko spoznanje! — ^ami smo krivi! — in zopet smo potožili svojo bol plesni dvorani in vinn.	%
Neizmerna beda jo kot spremljevalka vojne prevrnila zares ♦aarsikateri družabni temelj in mnoga gesla o pravem smislu življenja so utihnila. Pohlep po denarju je žel neverjetne orgije in sladke besede o svobodi in ljubezni so žal v premnogih slučajih služile njegovemu namenu, med tem ko je veliko poštenja, čiste ljubezni in zlatih src, po kleteh v mrazu in gladu izpostavljenih najhujši preizkušnji.
(Zgodovina pa ve povedati, da ideje niso zgolj za uteho pohlepa, lasi jih večina človeštva v to 'lorablja. ampak da so baš tam kjer so kljub silni nasprotni pre-jioči prodrle, večen dokaz za resnico, da je le v čisti ljubezni in čistem hotenju zmagovalna moč. Zato je pa tudi le v čisti volji in najsi bo danes na mehkih blazinah ali v mračni kleti — zakopan oni kapital naše bodočnosti, ki bo rešil domovino socijalnega zla in jo dvignil iz teme gole materialnosti ter ji privzgojil načelo, da je le v
eč. Dela itak ni, zato 7»aj ijud je praznujejo. Tu ker se mora
Jugorfovanski generalni konzulat v New Yorku obvešča vse prizadete, da je postava o taks&li z dne 27» junija tej*a leta stopila v veljavo 1. tega laeseca.
Izza prvega okfobra so take oziroma pristojbine sledeče: za prošnje 40 centov;
za priloge, tikajoče se prošenj, vsaka 10 centov; .ia izdajanja, podaljšanje ali obnovitev potnega lists: za šest mesecev 2 dolaija;
za eno leto 4 dolarje«	'
za potno knjižico 1 dolar. OPOMBA.
Pri izdajanju ali obnavljanja potnih listo? je t/eba plač«d pr.atojbino tudi za čas, ko ri bil potai list cbnovlj^u nli ker ni bil pravočasno vzet.
Vslsd tega morajo.- državiJusii prejšnje kraljevine Srbije plačati za vsakih šest mesecev izza pr:hoda v Ameriko do danes po dva dolarja in dva dolarja za bodečih šest mesece^. Državljani Južne Srbije plačajo takso kot Srbi'mci, toda ts taksa se jim racnru od 1. januarja 1913. Osebe iz vseh drugih po^raj'3, katere daner, tvorijo sestavni del kraljevine Slovencev. Srbov in Hrvate? j^aajo plačati od 1. januarja 1919ipa do danes zn vsakih Sest mesecev po dva do larja in dva dolarja za prihodnjih šest mesecev. One o^be ki imajo potne liste prejšrje kraljevine Srbije ali kralj^v^ue Slovencev, Srbov in Hrvatov, pa jim je rok potekal, morajo plfčati ob priliki obnovitve ali predložitve potnih listov, od dneva, ko je potni i»s£ izgubil veljp.vo, pa do danes, za vsakih sest mesecev po dv® dolarja in dva dolarja za prihodnjih šest mesecev. Prostovoljcem sf takra računa od dneva vrnitve v Ameriko.
Pri iskanju potnega lista mora vsak plačtii razen takse ea isda-vanje ali obnavljanja še takso ta prošnjo, vizur" in krijilico. Vsi »ni
vedno stopnje val nem razvoju vseh intelektualnih sil, lastnosti src in uma najti višjih užitkov, oni višji mir. v katerem leži še edini zmisel življenja.
Zapisal tem te besede radi tega. ker poznam na Koroškem mnogo in mnogo ljudi, ki prislužkuje-jo s pridržano sapo. z utripajočim srcem vsakemu glasu, vsaki novici izpreko Karavank. Oni čakajo, liki otrok, ki gleda za svojo materjo v ohlapnem krilu, ki ga ziblje veter, na ono mater, ki vsebuje zanje življenje, predmet velike ljubezni. Oškodovani na časti in materijalnih dobrinah, kljubujejo zavedno vsem viharjem brez izgleda na kake koristi, pač pa zato, ker po svojem srcu in svoji vesti ne morejo drugače.
Renegata vest ne peče in njih visoko število priča o naši siro mašnosti, oz. nemoči izkopati se is nje z lastnimi sredstvi vsled tuje politične nadvlade v prošlo-sti.
Vsako misel, da je Koroška za nas izgubljena, ,ge mora raditega najodločnejše zavrniti, kajti s tem. če resigniramo na oni veliki kapital, domovinsko ljubezen, — ki je ravno še v Koroški zakopan trpimo narodno neizmerno večjo Škodo, kakor pa če bi izgubili vse one, ki so postali naši, ker so jim to velevale koristi.
Ako hočemo obletnico plebiscita res vredno slaviti, moramo po-
praznovati, ker je to državljan-' državljani današnje kraljevine,'ki niso bili podaniki prejšnje kraška dolžnost, človek v svojem do- ljevine Srbije, morajo plačati za potni list: tak?o za potni lii»( 12 tnoljubnem navdušenju ob sv ira-J dolarjev, takso za prošnjo 40 centov, takso 2a vi/uu 60 ccatov in nju in škripanju raznih godb int takso za knjižico en dolar. Vsega skupej torej štirinajst dolarjev, nastopu vrlih reševalcev domovine. strumnih fašistov, potem .pozabi, da je lačen.
Kralj pride v naše Primorje.
Sedaj se nam obeta kraljev po-set. Pojde najprej v Trento, od} tam v Benetke in iz Benetk v i Trst
Tak potni list bi bil v veljavi do konca tega leta. Če kdo £eli imeti polni list ter ne misli takoj odpotovati, mu ni potreba pošiljati ^a vizum 60 centov.
JUGOSLAVIJA
Spremljala ga bosta mini-' Zimalca znižanja sedaj v veljavi
IVI Mitre »veze z vsemi točkami v Juga-
....	. .	1 * slavljl. bobra in zadostna hrana. Zaprti
načelnik osrednjega urada za no- prostori, vehk prostor na krovu, vse li-
st rsk i predsednik Bonom i in
dohnosti modernega parnika.
YORK v PLYMOUTH, CHER. BOLMG in ANTVERPEN
ZEELAND ............ 19. nov.
KROONLAND ......... 26. nov.
LAPLAND .............. 3. dec.
HAMBURG. LI3AVA in GOANSK
ve pokrajine, komendator Salata. - .	__
Kralj pojde tudi po deželi, da »i? ^ K£9 SUR 11911 >gleda "svoje, s slavno zmago NEW pridobljene pokrajine"! Posebne-j ga navdušenja pač ne bo pri tem sprejemu. Naš narod gotovo nima v
prav nobenega povoda, da bi po- samland (samo 3. razred) ____ 30. nov.
zdravlja! kralja in morda celo šej AMFBICAM E>TNC z navdušenjem, a Italjani doma- Cherbourg, Hamburg ingdansk cmi. ki od dne do dne bolj cutijoj manchuria ........ 23. _nov.
na svoji lastni koži "dobrote",' ^JTy^khambuVg'Jgda'nsk
ki jim jih je prinesla aneksija, soj minnekahda ........ 10. dec.
prav tako že do grla siti teh "do~!vg VOPNe	do poljske.
t?rot" kot mi. Vlada bo morala or-1 mWHITE STAR ganizirati posebne klakerje za to' Cherbourg ,„ Southampton
priložnost, ker fašisti, ki hočejo t aoriatic ............ 30. nov.
veljati za republikance, vendar! Olympic ............. 10. dec.
.	, ,	NEW YORK In BOSTON — AZOR1,
ne morejo sodelovati pri monar-j Gibraltar, napolj m genovo histični slavnosti.	.............221 nov*mbr.
CRETIC mo iz Boctona.) 3. decembra
| •ARABIC .................... 6. dec.
•NajvaCJl parnik v redni' slutbl c Julao-
<. tropskimi prft*ac!ttl. N3W YORK V NAPOL J in GENOVO
GOTHLAND ............ 16. nov.
INTERNATIONAL MERCANTILE MARINE COMPASS
120 p&rnikov — L2M.M* torn, t BROADWAY	NEW YORX
aU prt lokalnih a**utlh.
GOStiLiGH ČRTA
Direktno poto7«*nj^ v Dubrovnik (Cray**) in Tn>t.
BELVEDERE .. ARGENTINA .. PRES. WILSON
9. nu\.
26, i.ov. 3. dee.
Cene zc Trat in Reka m: Pres. WIlBOH $115 In S6 da*k«. Ar»entl:.a In BelveHer« |1G3 In 95 davka.
Potom listkov Izdanih x£ vm»i kraje r Jugoslaviji In BrbUL Razkošne ugodnoati prvt^a. drugega In tretjeg* razredi. Potniki tretjega razreda dobivajo Lreaplacno vino.
PHELPS BROTHERS ic Co.
Pauenoer Department
2 West Street New York
SLOVENSKE-PIANO -ROLE
LJUBCA MOJA ........$1.25
MLADI VOJAKI ...... $LM
DONAVSKO VALOVI .. $LH SE DOBIJO
VSI SO PRIHAJALI .. $1.25 HOLZHAKER MARS .. $1.66
fREZ VALOVE........ $1.66
EDINOLK PRI:
HAVINSEK - POTOKAR CO., 331 Greeve St, Coaemangfc, Pa.
Pri naroČilu blagovolit* podati M centov za poštnino.
je sedaj čas poslati svojcem y staro domovino ali jugoslovanske krone, dinarje, ita-ljanske lire aH čeke v ameriških dolarjih. Vse te dobite po niskih cenah in hitro postrežbo pri:

Upravne volitve
V kratkem iz i det a dva kraljeva odloka, ki obnavljata našo dežel* no avtonomijo. Ali kako! Tako seveda, da naša ogromna večii^ ostane v manjšini. Podrobnosti se niso zivtne, ali gotovo je, da so nas tudi tu udarili z gorjačo po glavi. A tam-le po novem letu se nam obetajo upravne volitve: de-| želnozborske in občinske, ('asa ni veliko več. in paziti bo treba, daj nas zopet ne postavijo pred kak
1
;; Dospelo' je novo o suho grozdje.
- J Mnftitd nfto sladke debele ]a- ; l gode, boksa 00 funtov .. $t<— -•>
* * Ciper groadje največje In naj- <>.
+ SladkeJSe jagode, bokaa BO fca-
.......................I«— i
^ Malo črno grffico grozdje, zelo
i sladko, boksa 80 funtov $7,— •"
krivcev, če stvar ne oojde tako «finite SS. na raeun vsako bokse ^ *	" " U — rnrif tu poelatt bomo takoj. ,,
:: BALKAN IMPORTING CO. <
i» S1.B8 Cherry New York. N. Y.
"fatto compiuto". ne da bi se za-'J vedali, kako in kdaj, m da ne bomo potem zopet iskali krivde in j krivcev, če stvar n< kakor bi morala iti.
SLAVNI PROFESOR FEDOROV OBSOJEN NA SMRT.
Kongres urologov, ki se je vrši! te dni na Dunaju, je prejel dve brzojavki, da so boljdeviki aretirali svetovno znanega urologa in ravnatelja petrograjske klinike*, dr. Fwdorova, ki l»o radi nekiTi političnih stvari obsojen na sni rt.
Največji, najlltrejil oarnlkl na •vetu. izborna Doatrei_>a o •tnlkom.
V	«aiem mestu ali bližini Je lokal.
nI soent.
V	Jugoslavijo, Bolgatsko , Rumunsko in Madžarsko.
V Trat in Reko preko Genove.
CAMERON1A - 19. nov. CARONIA - - - 7. dec.
Karto do Tr.«ta $110 - do Reke $111. * Pa ve k »5,
Preko Cherbourg! In Southamptona:
CARMAN IA .......... 5. nov.
AQUITANIA ........ 15. nov.
CARMANIA ........... 3. dec.
Konsrres je radi tega izdal poziv na ves kulturni svet, naj se zavzame pri sovjetski vladi za velikega učenjaka, ki je postal te prav posebno znan radi svoje sijajno uspele operacije na bivtsem ruskem carjevicu. Profesor Feido-rov že nad 20 l*it predava na pe-trograjski medicinski fakulteti.
Potovanje v Jugoslavijo preko Boulogne, Sur-hler in Rotterdam.
Vsi parnlkt, ki odplujejo Iz New
Yo«*ka to na dva vijaka.
ROTTERDAM ........ 12. nov.
RYNIJAM ............ 19. »ov.
NEW AMSTERDAM .. 26. nov.
NOORDAM ............ 3. dec.
Val pazniki Imajo za tretji reared »obe ta l, 4 ln < e*eb. Cena ra t razred la New Torka do LJubljane $100. do Zagreba $101
ter $S vojn era, davka. Ca pojasnila ln cene vpraSajte pri:
HOLLAND-AMERICA UNf
SI-M ttkte Stre.;	N*w York
__________