it. 12. V Gorici, dne 26. jarmvarija 1901. Tečaj XXXI. Izhaja trikrat na teden v Šestih tedanjih, in 3icer: vsak torek, Setrtek in soboto, zjatranje lz-danje opoldne, reSerao izdanje pa ob 3. uri po« poldne,' In stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom' ob novem letu vred po pošti pre-jemana ali v Gorici na dom posiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60 pol teta ......... p , 60 , , , 3-30 četrt'leta . . w^7»". ,1w4»>ww+v*.V-2(L~ Posamične Številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema npr&vniStvo v Gosposki ulici štv. 11 v Gorici v »Goriški,Tiskarni* A. GabršSek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah, pa oi 9. do 12. ure. N» naročilu brez doposlane naročnin? se ne oziramo. „PKIMORE€fi«itfiaja neodvisno od «Soče» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h aH gld. 1-60. «Soča» in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni S c h w a r z v Šolski ulioi in -J eil e rs i -t z v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra, SOČA Večerno izdanje.) UrednlStro 89 nahaja v Gosposki ulici it 7 v Gorici v L nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Up ravni it v o se nahaja v Gosposki ulici SL 11. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravniStvu. ______ Oglasi In poslanlo« se računijo po petifc-vretah, če tiskano l-Tfrat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. Naročnino In oglase je plačati loco Gorica. „tiorlSka TIskarna" A. Gabrficek tiska in zalaga razen »Soče* in «Primorca» Se .Slovansko knjižnico4, katera izhaja mesečno v snopičih obsefcuh 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Blov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrefioa. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog in narod! Dr. Šusteršič - razdirajoči duh. V pravo nesrečo slovenskega naroda utegne postali okolnost, da je bil izvoljen državnozborskim poslancem dr. Ivan Šusteršič. Mož, ki proglasa Celje, katero stoji na slovenskih tleh, za .fremdes Gebiet", in mož, ki ne pozna slovenskega naroda, marveč le .ljudstvo na Kranjskem*, tak mož pač ne sodi v sedanjih resnih časih za zastopnika toli zatiranega slovenskega naroda v državnem zboru. Že ti dve dejstvi ga tako označujeta, da imamo pred seboj,, jasno sliko o tem .rodoljubu*, pa tudi o stranki, kateri načeluje. Še bolj se ti zjasni slika, ako ga opazuješ sedaj »na delu* po znanem klerikalnem razdirajočem sistemu. Dr. Šusteršič je načelnik-general kranjske klerikalne stranke. Ker je talentiran in prebrisan in ker niso imeli med duhovniki ni-koga drugega, so postavili njega za načelnika, držeči se načela, da mora biti voditelj ne-duhovnik, čel: to bolj vleče, črna suknja je le zavora. Od takrat dalje pa vlada v stranki, v slučajih kakor najhujši absolutni gospodar, držeč pod svojo komando vse klerikalce, ponajveč s svojim prirojenim terorizmom. Bili so časi, ko so se ga hoteli celo znebiti, ali ostal je vedno kot »potrebno zlo'- na čelu stranke. Sedaj pa po vseh odbitih nakanah na njegovo gospodstvo je on vse v stranki t Ta mož je hodil zadnje dni po Dunaju, iskal zaslombc in pomoči za-se in za svojo stranko pri raznih politikih, vtikal svoj je-zuvitski nos tuintam, doma pa je pisal njegov »Slovenec* slavospeve klerikalnim slovenskim poslancem, odvračajo od sebe vse 4 .liberalne* poslance, lo je gg, dr. Tavčarja, dr. Ferjančiča, notarja Piantana in našega Oskarja Gabrščeka. »Slovencu* s'a dva klerikalna Ceha Slojan in Hruban ljubša ter več vredna kakor vsi štirje naši napredni državni poslanci, in WoIf je v primeri s Tavčarjem — gentleman! .Slovencu* se ne zdi čudno, ako se dobita v bratskem objemu nemSke »gememburg^Laft* antipodaLueger in Wolf. Lueger, pevi krščanski socijalist, Wolf pa prvi propagator gonje »Los von Rom*! Taka združitev dveh antipodov se mu ne zdi čudna, saj Nemci se morajo vsi združiti v boju proti Slovanom, ali čudno se c Gor, Tiskarna> A, GabršČek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. mu zdi, ako bi sedeli v skupnem klubu poleg dr. Šusteršiča možje dr. Tavčar, Ferjančič, Plantan in naš Gabršček! Vsi Slovenci, ki so §e sploh uneti za blagor našega naroda, so tega mnenja, da bi morali biti na Dunaju združeni naši poslanci v jednem klubu, ker lo zahteva vse-obča korist našega naroda, Domači prepiri naj ne segajo v državni zbor! Kranjski klerikalni napihnjeni kapuni z dr, Šusleršičem na čelu pa ne mislijo tako. Oni hočejo tudi na Dunaju tirati razdirajočo klerikalno politiko, zato pa ne marajo v istem klubu poslancev narodno - napredne stranke, in radi tega je iskal dr. Šusteršič s »sv. Duhom* pod plaščem po Dunaju raznih zvez, »Slovenca* pa je inspiriral, da je pisalo »mnogoštevilnem lepem klubu", v kateri stopijo krščanski poslanci — drugi štirje »izobraženci* bodo pa nekako samevali, — Dr. Šusteršič je tu tisti razdirajoči duh, ki gotovo le v kvar slovenskega naroda ločuje poslance od poslancev, hotoč tudi v klubu na Dunaju biti tak terorist in absolutist, kakor jo doma v klerikalni stranki. Klerikalci dobro vedo, da dr, Tavčar, dr. Ferjančič, Plantan in Gabršček ne bodo razdirali čisto nič, ker jih poilja na Dunaj stranka, v kateri ni niti sledu o kakem raz-diranju, marveč katera je zavzeta na vsej črti za dobrobit našega naroda. Klerikalci prav dobro vedo, da pri pravem narodnem delovanju bi stali naši napredni poslanci v prvih vrstah; ali kaj to njim mari, saj bi jim tako delovanje najbrže niti ljubo ne bilo, ker bi se mu tudi škofje upirali, — in mi vsi vemo, da klerikalni poslanci morajo biti poslušno orodje Škofov, ne pa neodvisni zastopniki naroda! Zato pa ne zgrešimo, ako rečemo, da dr. Šusteršič in njegovi kimavci se boje — kontrole. Ali naj si bo že tako ali tako, istina je, da v tem hipu stojimo pred dejstvom, da klerikalni slovenski poslanci se branijo skupnega delovanja z naprednimi na Dunaju. »Slovenec* se je postavil pri tem še na neko posebno visoko stališče, raz katero govori tako, kakor da edino le slovenski klerikalni poslanci bodo merodajni pri sestavi kluba, ki naj zajema ali le Jugoslovane ali še koga drugega. Mi smo za to, da jugoslovanski poslanci vsi, ne glede na politiško mišljenje doma ali celo f na veroizpovedanje, vstopijo v jeden klub, ki naj se zove »Jugoslovanski klub*. Slovenci imamo 15 poslancev, Hrvatje iu Srbi (Dalmacija in Istra) pa 1% torej je jugoslovanskih poslancev TI. Nikdo ne more reči, da teh 27 mož ne bi moglo skupno delovati na Dunaju v skupnem klubu, Iste želje, iste težnje, kar se tiče na sploh Jugoslovanov, morajo imeti ti poslanci na Dunaju, ako hočejo prav zastopati koristi svojih volilcev. Tak klub bi bil gotovo lep klub in trdna obramba proti pritisku od raznih nasprotnikov, podprt še od drugih klubov, ki so našega somišljenja! To mora bili pač Želja vsakega pravega Jugoslovana ! Ali glej! Peščica kranjskih klerikalnih poslancev, 6 po številu, se že sedaj upira takemu klubu, in sicer govori tako, kakor da le oni imajo odločiti usodo jugoslovanskega kluba, Kaj poslanci iz Štajerske, istrski poslanec in 11 dalmatinskih ninajo nobene besede pri tem, kaj ti naj se udajo kar tako na slepo dr. Šusteršiču, morda zattt, ker jih farba, da je s samim sv. Duhom v sorodstvu P! Kam bi prišli ?! Na Dunaju mora biti zapostavljena domača politika, tam gori ne sme biti prepira in splelkarenja, marveč vsi jugoslovanski poslanci morajo stali na stališču, da se bore skupno z zjedinjenimi močmi za splošni blagor jugoslovanskega naroda. Tam gori ne sme biti napetosti, marveč sporazumevanje mora prevladavati. — (In ako že ni mogoče ognili se razdora, naj se ustanovi jugoslovanski klub — brez kranjske klerikalne šestorice!!) Ako bi se postavili vsi naši poslanci na tako stališče, potem bi ne bilo težave, osnovati jugoslovanski klub. Slovenski klerikalni poslanci na Kranjskem stoje na drugačnem, že označenem stališču I Preti razdor. Zato pa je prava domorodna dolžnost poslancev iz Dalmacije, onega iz Istre ter poslancev iz Štirske, da se upro terorizmu, kateri hočejo spustili nanje iz Ljubljane, ter preprečijo nevarno nakano. To zahteva čast jugoslovanskega naroda, to zahteva na sploh naše jugoslovansko vprašanje. Apelujemo zato na vse vplivne može v tem pogledu s pripombo, da rodoljubje in skrb za splošno korist Jugoslovanov nam sta narekavali te besede. Govorili smo. Ako pa bi se smatrale naše besede morda le za usiljevanje ter bi preprečila peščica 6 mož osnutek jugoslovanskega kluba, kakor bi ga želeli, potem bodo že vedeli naši napredni poslanci, kaj storiti, in napredni Slovenci bodo tudi znali prav preceniti brezvestneže, — Upamo, da skonča to kočljivo vprašanje tako, da bo prav, aH — caveant eonsules 1 »Slov. Narod* je priobčil dopis iz Trsta, v katerem prosi nasvetov, kaj bi bilo bolje j delovati za prav o slavje ali unijatatvo. Na to odgovarjamo: Delovati za p r a v o s 1 a v j o, bi znafiilo: bojevati se proti bitstvu sedanje organizacije v katoliški cerkvi. Mi odločno to — odsvetujemo, Z glavo skozi zid ne rujmo I Unijatstvo pa jele drugi obred katoliške cerkve, Vsak otrok se uči v katekizmu, da katoliška cerkev ima tri obrede: latinski, grški in armenski. Slovani grškega obreda imajo tudi slovanski bogoslužni jezik. In kjer imajo Slovani svoj jezik v bogoslužju, se ni bati, da bodo potujčeni. Kdor želi, hvaliti Boga v cerkvi v slovenskem jeziku po grškem obredu, ne želi nič takega, kar bi smelo biti katoliški cerkvi neljubo, Unijati so torej prav taki katoliki, kakor latinci! Toda unijatstvo je nastalo kakor nalašč za Slovane — in le sovražniki katoliške cerkve so ob enem nasprotniki slovanskemu bogoslužju po grško-katoliškem obredu. Naši narodni sovražniki dobro vedd, da Slovani s slovanskim bogoslužjem se ne dajo več ne pomenčiti, ne polaščiti, ne pomadja-riti! Latinska hijerarhija je šla doslej vedno na roko našim narodnim sovražnikom l »V levici križ — v desnici mečlw je vskliknil naš pesnik I Zategadel mi le pozdravljamo stremljenje po — slovanskem bogoslužju grško-katoliškega obreda. Ricmanjci so se prvi oklenili te krasne zastave —¦ iu njihov duhovnik se zdaj uči pri svojem škofu grškega obreda. Ricmanjci ostanejo zvesti katoliški cerkvi in — Slovanstvu! To bodi naš vzor 1 Po tej poti dalje! * * * Naš rojak, urednik in pisatelj g. Fran Podgornik na Dunaju je napisal v »Slovanskem Včku* obširno razpravo, ki pobija w|uo Ya Roman. Poljski spisal Henrik Sienkiewicz. — Poslovenil Podravski. (Dfdj<>.) Ko bi ne bilo tega nezaupanja, bila bi ga njegova združljiva narava utegnila pripraviti h kakemu nerazumnemu koraku; sedaj pa se je pred vsem drugim hotel prepričati, če mar to ni nadaljevanje onih Čudežev, katerih mu je bila glava polna in če se mu mar ne sanja. Toda ni bilo dvoma : videl je Ligijo, ki je bila oddaljena le nekoliko korakov od njega. Stala je na osvetljenem prostoru, da se je je lahko nagledal, kolikor je sam hotel. Kuklica (kapuca) jej je bila zlezla z glave in jej razpletla lase; usta je imela nekoliko odprta, oči uprte v apostola, a lice zamišljeno in navdušeno. Imela je na sebi plašč iz temne volne, kakor kakšna kmečka deklica, toda Vinicij je še nikdar ni videl krasnejše, in navzlic vsej zmedenosti, ki ga je bila prevzela, se ni mogel ubraniti začudenju, kako je iz te čedne kmečke oprave zrla njena divna patrieijska glavica. Ljubezen ga je palila kakor ogenj, ogromna, pomešana z nekakimi čudnimi občutki tesnobe, resnobe in ko-prnenja. Čutil je razkošje, kakoršno mu je vzbujal pogled na njo; napajal se je ž njim kakor z oživljajočo vodo po dol^i žeji. Stoječa poleg orjaškega Liga, zdela se mu je manjša, nego je bila poprej, skoro kakor det< opazil je tudi, da je nekoliko shujšala. Lice jej jo bilo skoro prozorno ter se mu je videla sliena nežni cvetki. Toda radi tega je še tem huje koprnel po tem, da si pridobi to bitje, ki se je tolikanj razlikovalo od drugih žonsk, katere je bil videl na vshodu in v liimu. Čutil je, da bi za njo dal vse druge in ž njimi vred Še Rim in svet za nadavek. In gledaje jo, bil bi popolnoma pozabil na vse, ko bi ga ne bil potegnil za rob njegovega plašča Kilon, boječ se, da ne bi učinil nečesa, kar bi jih moglo spraviti v nevarnost. Med tem pa so kristijanje začeli moliti in prepevati. Za trenutek je zagromelo .Maranatha' in potem je apostol začel krstiti z vodo iz vodometa one vernike, katere so presbiterji predstavili kot pripravljene za krst. Viniciju se jo zdelo, da te noči ne bo konec. Hotel je odriniti čim najpoprej za Ligijo ter pograbiti jo na poti ali v njenem stanovanju. Konečno so nekateri jeli zapuščati pokopališče. Kilon pošepeta: »Pojdimo, gospod, pred vrata; ker nismo sneli kuklic, pa nas ljudje gledajo.* To je bila tudi resnica. Pri apostolovih besedah so vsi odložili kučme, da bi bolje slišali, samo oni niso tega učinili. Nasvet Kilonov je bil torej razumen. Stoječi pri vratih, so lahko zagledali vsakega, kdor je odšel, in Urša ni bilo težko spoznati po njegovi postavi in orjaški rasti. »Pojdimo za njima,« reče Kilon, »da vidimo, y katero hišo pojdeta, in jutri ali še nocoj obkoliš, gospod, vse izhode s svojimi sužnji ter jo odiieseš.« »Ne!« reče Vinicij. »Kaj torej hočeš učiniti, gospod?« ... i »Iti hočemo za njo v njeno hišo ter pograbiti jo takoj; kaj ne, da si pripravljen, Kroton?« i »Da,« odgovori lanist, »in prodam se ti, gospod, kakor suženj, ako ne zlomim križa onemu bivolu, ki jo čuva.* Toda Kilon jima začne odsvetovati in ju rotiti pri vseh bogovih, naj tega ne učinita. Saj Kroton je bil najet samo za brambo v slučaju, ko bi bili spoznani, ne pa za to, da pomaga odnesti deklico. Ko bi jo hotela odnesti samo dva, se ne izpostavijo le v očitno nevarnost, marveč, kar je Še več, utegnejo jo zgubiti izpred očij, na kar se ona skrije na drugem mestu, ali pa zapusti Rim. A kaj potem? I Čemu ne bi delovali zanesljivo, čemu izpostavljali |samih sebe in vse podjetje v negotovost? In navzlic temu, da si je Vinicij prizadeval premagati se, da Ligije ne pograbi na pokopališču za roki, je vendar čutil, da ima Grk prav ter bi se bil | nemara ravnal po njegovem nasvetu, ako bi ne bilo Krotona, kateremu je šlo za nagrado. »Žapovej, gospod, temu staremu jarcu, naj molči,« reče, »ali pa mi dovoli, naj mu položim svojo pest na glavo. Enkrat me je v Beksentumu, kamor me je na borišče pozval Lucij Saturn, napadlo v gostilnici sedem pijanih gladijatorov, toda nobeden ni odšel s celimi i rebri. Ne pravim, da bi bilodobro polastiti se dekleta [sredi množice, ker utegnili bi nam metati pod noge kamenje, toda kadar bo doma, se je polastim ter jo odnesem, kamor-le hočeš.« Vinicij se razveseli, odvrne: ko začuje te besede ter odvrne: , ,. »Pri Herkulu, pa naj bode tako! Utegnilo bi se zgoditi, da bi je jutri ne našli doma, in ako jo pla-x:™« «Q j0 odpeljejo do jutri gotovo drugam.« Lig se mi vidi strašansko močen,« zajeclja širno, pa »Ta Kilon. stremljenje po pravoslavju in se poteza za unijaistvo. _E di n o s t" je priobčila to krasno razpravo v slovenskem prerodu. — Ne moremo podati cele razprave, ali ponatisnemo naj vsaj konec, ki se glasi: »GrSkoslovanski obred je po vsem tem najugodmši za Slovane. Imajo pa ta obred poleg pravoslavnih Slovanov tudi tak6 zvani unijati, ki so, kljubn obredu, združeni z Rimom. Največ teh unijatov je med Malorusi v Galiciji in na Ogrskem in majhen del Hrvatov na Hrvatskem. K uniji, kakor zgorej omenjeno, je sedaj prešla tudi jedna slovenska občina v severozapadni Istri, blizo Trsta. Tu smo s staliSCa narodnih interesov s teoretičnimi pojasnili pri kraju. Od teoretično nakazanih potij pa so praktične izvršbe med zapadnimi Slovani tudi v verskem pogledu posebno daleko. Zato smo med razlaganjem povdarjali potrebo svobode in zajedno bolj razvitega razuma. Razumova sila pa ima med temi Slovani svoje posebne zavire v dejanskem in Se bolj umetnem navskrižju politi-8kih, pravnih in gospodarskih poleg nacijo-nalnih interesov. Vsled takih nasprotij niso niti sami s seboj jedini, in vrhu tega jim ne-dostaje Se politlške svobode. Oni niso v po-litiški skupini, ki bi jim dajala samostalnost v določevanju svoje usode. Oni ne sestavljajo svojih saraostalnih držav, temveč so v njih ali le razkosana večina, kakor v Avstro-Ogrski, ali pa le onemogla manjšina neslovenskih držav. Če gledamo, kakor je* treba, s posebno pozornostjo na Avstro-Ogrsko, se preverimo, da tu so Slovani dolžni računiti, prvič s po-litisko, potem cerkveno oblastjo in naposled z nasprotstvom interesov pa teženj drugih, tu živečih narodov. Vsak teh treh činiteljev more zavirati izvršenje tudi verskega stremljenja slovanskih narodov. Politiška sila je na prvem mestu, na drugem pa cerkvena oblast merodavna. Posvetna in cerkvena oblast ste v Avstro - Ogrski v popolni sovisnosti; jedna ne stori nič brez druge, in poprej ukrene kaj posvetna oblast brez cerkve, nego cerkev brez posvetne oblasti. Proti pravoslavju bi postopali obe oblasti, jedna iz politiških, druga iz verskih vzrokov. O tem dejstvu ni preverjen le tisli, ki namenoma zapira oči in maši ušesa glede na prošlost in sedanjost. Svečeništvo v obče pa je tudi samo za se sila, ki suče tudi Se danes veči del širokih množic, kakor je drago cerkvi, oziroma posvetni oblasti, ne pa kakor bi odgovarjalo narijonalnim interesom. Drugače bi utegnule postopati politiške in tudi cerkvene oblasti ob vprašanju even-tuvalnega prestopa zapadnih Slovanov k uniji z Rimom. Z jedne strani bi Rim prav za prav nič ne izgubil, ker slovanski rimski katoliki bi v tem slučaju ne zamenili veroizpo-vedanja, temveč le rimski obred z grško-slovanskim; z druge strani bi utegnul Rim celo pridobiti sredih tisti zapadnih Slovanov, ki co ostali doslej protestanti, in ki bi, kakor jako verjetno, z drugimi soplemeniki hoteli sprejeti isti grško-slovanski obred. Niže svečeništvo katoliško bi se samo tudi ne proti-vilo, in nekaterim iz njega bi se v tem pogledu že davno gojene želje izpolnile. Sedaj pa ostaje le vprašanje, kako bi postopale ob takem prehodu državne oblasti. Tu je možno dvojno predpoloženje. Avstro-Ogrska sama za-se, brez pogleda na zunanje politiške činitelje in na verjetni pritisk na njo s te strani, bi prav za prav nič ne imela proti takemu prehodu, ker unija z Rimom ob vsestranskem prevdarkn jej mora biti vendar ljubša nego protestantizem ali starokatolicizem. A ravno to je, da žal, zunanje zveze, sosebno mnoga proslavljena zveza z Nemčijo, so take, da tudi v tem vprašanju Avstro-Ogrska, verjetno, ne bo se vodila po lastni koristi in potrebi, temveč se bo ravnala po tem, kako bodo gledali na to vprašanje v Berolinu. Ko bi se torej pripetilo to, pač ni dvombe, da bi avstro-ogrska državna oblast z vprašanjem o prehodu k grško-slovanskemu obredu ravnala jako neprijazno ad majorem Germaniae gloriam*). Vrhu tega notranji, vplivni, Slovanom nasprotujoči narodi, bi pa tudi vse storili, da bi dstrašili avstrijske vlade, da bi ne privolile eventualnega prestopa slovanskih katolikov h grško-slovanskemu obredu, če tudi v uniji z Rimom. To opazujemo ob vsaki priliki in smo pred tedni videli ob prestopu slovenskih Ricmanjcev k uniji. V resnici, nasprotniki Avstrije izborno vedč, zakaj se trudijo; kajti habsburška monarhija bi dejanski sebe in Slovane ščitila, ko bi ti dobili grško-slovanski obred v uniji z Rimom. Ko bi prišlo kedaj do take unije med avstro-ogrskimi Slovani, bi mnogi pravoslavni politiki ne bili zadovoljni; k temu pa treba pristaviti, da je tudi več pravoslavnih politikov, katerim ni do drugega, nego do narodne obrambe zapadnih Slovanov, in to zaščito bi si oni prisvojili v uniji z Rimom. Mnogi pravoslavni Slovani, kakor tudi nekateri zapadni Slovani sami, so preti vsakemu združenju z Rimom, torej proti uniji ker se spominjajo zgodovine, in ker vidijo, kako se ravna z unijati v Galiciji. Poslednji pa bi dobili vsekakor moralno in tudi dejansko pomoč v novih sovernikih. Skupno z ruskimi unijati bi novi unijati krepkejše branili grško-slovanski obred proti vsakaterim politiškim in nacijonalnim nasprotnikom, nego je to možno današnjim, po številu in poli-tiški šibkim Malorusom. Unija bi obsezala znaten del kulturnega programa zapadnih Slovanov, in kar se do-staje unije, je ona, kakor ves rimski katolicizem, tudi dogmatiški najbliži grškovstočnt cerkvi. Svedočil je o tem v znameniti enci-kliki »Grande munus" tudi sedanji papež Leo XIII. Kolikor vplivajo dogmatiški nauki na nravstvenost, je pač dosledno misliti, da tudi ta ne more biti posebno različna med pravoslavnimi in rimskimi verniki. Mnogoteri so po takem vzroki, kateri odločno govore za to, da bi avstro-ogrski Slovani odločili se za unijo, t. j. za grško-slovanski obred v zvezi z Rimom. Ko bi Poljaki pospeli se kedaj do hladnega premišljevanja, ne zametali bi niti oni take izpremembe; v Prusiji bi ne mogli potem ž njimi pometati, kakor delajo sedaj. *) Treba je spomniti samo na skupni pastirski list do Jugoslovanov od strani škofov jugoslovanskih dežel, sestavljen in priobčen 1. 1887. pod vplivom in pritiskom Bismarckovim na avstrijsko vlado. Op. pisateljeva. No, dokazati smo želeli le to, da, ko bi zapadni Slovani mislili na kako izmeno ve-roizpovedanj, jim v Avsiro-Ogrski pri pravilnem mišljenju in poštevanju dejanskih razmer ne ostaje drugega, nego pot do unije z Rimom. Vse drugo je ali neizvršljivo, ali pa ni tolikega nacijonalnega pomena, kakor grškoslovanski obred, ki je vsaj dandanes v Avstro-Ogrski možen le v uniji z Rimom. Vsako drugačno izbiranje more samo drobiti in slabiti narodne sile slovanskih narodov in ne dovaja do ničesar, kar bi biic v verskem pogledu zares izdatno. Protestantizero, starokatolicizem in glagolsko bogosluženje so za zapadne Slovane le palijativna sredstva ob okolnostih, v katerih bi ne bilo možno doseči boljšega, tu dokazovanega." $b nals zavrnitve. Na Krasu, dne 23. januvarija. ,0n veut des choses". Da bi res naše ljudstvo to hotelo! Potem smo mi na-prednjafci „na konju" in gospodarji situvacije; kajti spoznati bi moral tudi najzagrizenejši klerikalni podrepnik, da ga ne čaka duševna svoboda in materijaina neodvisnost v — farovžu! Predbacivanje manehesterizma narodno-napredni stranki je nesmisel, ker je ta sistem v Slovencih sploh nemogoč, če se ne združi .mrtva roka" z mobilnim kapitalom gg. nuncev. — To mimogrede. Sedaj pa preidem na trditev, da so Raiffeisenove posojilnice pred bankerotom absolutno varne, da so nekako proti ban-kerotu zavarovane, ker edino poroštvo vspeha, edina asikuracija proti večjim zgubam in bankerolu takih zavodov, je razumno, sposobno in pošteno vodstvo. Ali pa je tako vodstvo zajamčeno z osebo tega ali onega gospoda duhovnika, ki je največkrat edini, merodajni faktor zavoda?! Ne in stokrat ne! O pečenju molčim. Razumnost in sposobnost za tako vodstvo jim pa odrekam, — Pa še kaj drugega je tu! Duhovniku ne gre v prvi vrsti za koristi ljudstva, ampak za neko absolutno nadviadje, za podreditev ljudske volje pod svojo! To dokazuje jasno in glasno dejstvo, da so ustanovili ne glede na skoraj neizogibno škodljivost izposojevalcev pri »Goriški ljudski posojilnici* v Gorici čisto brezpotrebni drugi denarni zavri .Centralno posojilnico". Vzrok k temu koraku jim je bil, kakor pravijo — »samovlada" dr. Tume in slaba bančna polHika. t> je bilo res tem« tako, ali je potem pošteno, da so oni sploh iz .Goriške ljudske posojilnice" izstopili, in da so na stotisoče kron broječi kapital kmečkih žuljev in ne-odmornega dela prepustili nesposobnemu vodstvu ?! Ne, ker njih sveta dolžnost bi bila, da ostanejo in čuvajo kapital vlagateljev in interese izposojevalcev! Vstrajati so morali, saj dobro vedo, da prej ali slej dobra stvar pride na površje! I Ne, vaši uzorci ne drže! Dr. Turna je postajal čim delj Um bolj .nevaren* Vašemu skritemu delovanju in zato ste ga hoteli končati. Dokazali ste, da se ne brigate za sredstva, samo da dosežete namen. Da je stala .Goriška ljudska posojilnica" na šibkejših nogah, kolike joka in zla ste bili napravili.,..! Ali ni to Vaše postopanje .kmečkemu stanu prenevarno P I" In kakor tu, tako ste povsodi! __________ P.....a. DOPISI. Iz Komna, dne 20. januvarija. — Če bi šlo, spravil bi komenski dopisnik .Prim. Lista* g. nadučitelja Le bana kar v deveto peklensko okrožje, da bi mu tam za vedno zamrznil prosti občut, in da bi se v tisti neskončni nir^loti v pildč^pekbčr minjal svojega očitnega naprednjaštva. Da, da učitelj, ki ima toliko .nesramnega" poguma, da si upa kar javno v .divji" .Soči* nastojMi, ne zasluži mileje kazni!! K sreči se naš gosp. naduellelj Le ban — in ž njim mi »Sočini divjaki« peklensko malo zmenimo za Minosovo obsodbo. Kakor kaže, je .Finis sanetifteat medla", načelo vzgoje .lomenatarjev". — Vidi se namreč, da niti vzgleden, na višini današnjih zahtev stoječi učitelj ni varen pred njihovimi nesmiselnimi napadi. — Kdor pozna blag značaj in ne le neusmiljeno srce, ampak tudi odprto roko našega Lebana, mora pri-poznati, da hinavski napad v »Prim. Listu" na njegovo čast je izvršen le radi tega, ker je on očiten narodnjak in naprednjak. Izrek, katerega se mu — seveda po formuli zavratstva — indirektno očita »ne volite s farji, ker vas bodo obesili", je višek hudobije in lopovščine, ker on in mi kraški .Sodni divjaki" se nismo nikoli tako daleč spozabili, da bi se bili posluževali ob volilni agitaciji takih ali ednakih neumnih besed. Čemu pa tudi? Saj nam je bilo na tisoče pametnih za našo stvar tipljivih argumentov na razpolago. Mi le želimo, da ostane gospod nad-učitelj Lcban tudi nadalje očiten sodelovalne na potu napredka, ker bodočnost je naša in »finis coronat opus"! % Nabrcžlne, dne SI. januvarija. — Gospod urednik! Oprostite mi za moje slabo pisavo, ker kot kmet znam svoje delo, samo pisati slabo. Ali sila kola lomi; zato, ker vidim, da neče nobeden nič sporočiti, dovolite sprejeti pa te moje vrstice blagohotno in jih v svojem cenjenem listu objaviti. Da gospodje v črnih suknjah po vsej deželi tako agitujejo in ob vsakej priliki udrihajo in blatijo vse liste, koji ne delajo za nadviadje besnih drvišev, ni več nikaka skrivnost, ter tudi to mora biti slehernemu znano, da so dobili ti ,črnikovci" po deželi posebne okrožnice od pokrovitelja, — zastopnika furlanskih polcntarjev v ta namen. Naš prečaslili gospod Čargo, koji je jako inteligenten in nadarjen, pridiga vsako nedeljo in vsaki praznik jako lepo, razločno ter tako zanimivo, da je takorekoč ljudstvo tukaj že »spreobrnil*, kojega napredka se on tudi veseli! V nedeljo dne 20. t. m. je imel ta gospod tudi jako lepo in zanimivo pridigo. Ljudstvo po cerkvi ga je tudi poslušalo kakor zamakneno. Gospod Čargo si je to pridigo izvanredno zelo lepo na pamet naučil in si je, da bi naloženo mu nalogo umetneje »Saj ni tebi naročeno, da mu držiš roke,« odgovori Kroton. Morali so še dolgo čakati, in petelini so že napovedovali dan, predno so zagledali, da odhajata skozi vrata Uršo in za njim Ligija. Spremljalo ju je nekoliko oseb. Kilonu se je zdelo, da vidi med njimi velikega apostola. Poleg njega je Šel drugi starec, samo dokaj nižje rasti, dve poštami ženski ter deček, ki je nesel svetilnico. Za to peščico je šla množica, broječa več nego dve sto oseb. Vinicij, Kilon in Kroton se pomešajo med to množico. »Da, gospod,« reče Kilon. »Tvoja deklica se nahaja pod znamenitim varstvom. Ž njo gre on sam, veliki apostol; glej, kako ljudje poklekajo pred njega, kjerkoli gre mimo.« Ljudje so v resnici ooklekovali, toda Vinicij na nje ni gledal. Niti za trenutek ni spustil Ligijc izpred očij; mislil je samo na njo ter na to, kako bi se je polastil, in ker je bil kot vojak privajen na razne slučaje, si je osnoval v svoji glavi z vojaško točnostjo ves načrt. Čutil je, da korak, katerega se meni lotiti, je drzen, toda vedel je dobro, da se samo drzna podjetja končajo srečno. Pot je bila dolga, torej je potoma mislil tudi na ono propast, katero je napravil med njim in Ligi j o oni čudni nauk, čegar spoznavalka je bila ona. Sedaj je razumel vse, kar se je bilo zgodilo, kako?* tudi to, čemu se je tako zgodilo. doslej Libije še ni dobro poznal. Videl je v njej deklico, odlikujočo se s svojo krasoto nad drugimi, v katero je bil strastno zaljubljen; sedaj pa je spoznal, da jo je ta nauk napravil povsem drugačnejšo od vseh drugih žensk in da je naravnost bedasta nadeja, da si jo pridobi z blagom, razkošjem in bogastvom. Konečno je razumel tudi to, Česar oba s Petronijem nista razumela, da je ta novi nauk vcepljeval v duše nekaj nepoznanega temu svetu, v katerem je živel, in da Ligija, ko bi ga tudi ljubila, ne bi radi njega zapustila niti jedne svojih krščanskih resnic, in ako ona pozna nekakšno razkošje, pa je ono gotovo povsem drugačnejše od onega, kateremu se udajajo on, Pe-tronij, cesarjev dvor in ves Rim. Vsaka izmed žensk, katere je poznal, bi zamogla postati njegova žena ; ta kristijanka pa more postati samo njegova žrtev. Premišljaje o tem, je čutil veliko bolečino in jezo, toda ob enem je čutil, kako onemogla je ta jeza. Da pograbi Ligijo, to se mu je zdelo sedaj mogoče, in bil je gotov, da tudi tako učini; ob enem pa je bil tudi gotov, da si ž njo ne ve" svetovati. Rimski vojaški tribun, prepričan, da moč meča in pesti, ki je nad-vladala svet in bo neprestano vladala nad njim — je sedaj prvič v življenju spoznal, da za njo mora biti še nekaj drugega, ter si je osupel stavil vprašanje: kaj je to? Ni si mogel jasno odgovoriti. Po glavi so mu rojile samo slike pokopališča, zbrane množice in Ligije, kako je z vso svojo dušo poslušala onega starca, ki je govoril o mukah, smrti in vnebohodu Boga-človeka, ki je odkupil svet ter mu obljubil srečo na drugi strani Stiksa. In ko je na to mislil, je nastala v njegovi glavi zm\ ¦; ijava. Toda iz tega premišljevanja ga vzdrami tarnanje Kilo ovo, ki je začel tožiti nad svojo usodo. Bil je veni'>r najet, da naj poišče Ligijo ter jo je tudi, izpostavljajo se v nevarnost, konečno našel in pokazal. Toda čemu od njega zahtevajo še več ? Ali je mar on obljubil, da jo pomaga odnesti ? Kdo more zahtevati kaj podobnega od pohabljenca, kateremu manjkata dva prsta, od starega človeka, namenjenega modrovanju, vedi in čednosti? Kaj se zgodf, ako doleti plemenitega Vinicija pri unosu dekleta kaka nezgoda ? Resnica je, da imajo bogovi dolžnost: čuvati nad izvoljenimi, toda ali se mar ne pripeti mnogokrat, da bogovi igrajo razne igre, namesto da bi gledali, kaj se godi na svetu ? Fortuna, kakor je znano, ima zavezane oči, torej ne vidi niti po dnevu, kaj še le po noči! Naj se zgodf karkoli, naj oni ligiški medved vrže na plemenitega Vinicija kamen od žrnovega mlina, sod vina ali — kar je še huje ~ sod vode, kdo prepreči, da ne pade na bednega Kilon a za to odgovornost namesto nagrade? On, bedni modrijan, se je tako navezal na plemenitega Vinicija kakor Aristotel na Aleksandra Mace-donskega, in ko bi mu plemeniti Vinicij dal oni mošnjiček, katerega je pred njegovimi očnn vtaknil za pas, odhajajo od doma, imel bi s čim pomagati si v slučaju nezgode, ali pa podkupiti kristijane. O, čemu nočejo poslušati nasvetov starca, katere mu narekuje razsodnost in izkušenost! Ko Vinicij to čuje, izvleče mošnjiček ter ga potlači Kilonu v roko. »Vzemi in molči.« Grk začuti, da je bil mošnjiček nenavadno težak, ter se ohrabri. »Vsa moja nadeja,« pravi, »tifci v tem, da sta Herkul in Tezej izvršila še težja dela. A kaj je moj osobni, najbližji prijatelj Kroton, ako ne Herkul? Tebe pa, dostojni gospod, ne imenujem poluboga, ker si cel bog ter še nadalje ne pozabiš na svojega revnega in zvestega služabnika, za čegar potrebe je treba tedaj pa tedaj skrbeti, kajti ako se zaglobi v knjige, se ne zmeni za nič... izvedel, pretekli teden cel6 dopust dal ter se storil bolnega; ako je bi) res bolan, tega ne vem, ali po zunajnosti ni spoznati na nje-kovem obličju rekonvalescenta, ker je rudeč, zna jakokričati in po brezverskih listih (I!?), udrihati 1 Ker pa je videl, da njegova pridiga nima zaželjenega vspeha pri ljudstvu, je bil on jako v zadregi, ali — zvita buča, kakor zadnji Številki »Soče*. Rečeno društvo je velepotrebno in velepomembno za mestne Slovence. Zato vabimo ponovno na občni zbor vse gg. pevce ter prijatelje petja in glasbe. Osebna vest. — Njegovo Veličanstvo je imenovalo gospoda Jurija Dmitrovica, doslej polkovnika in poveljnika pešpolka Fa-bini št. 102-v Tridentu, brigadirjem pri drugi liste, kakor kuharica zmes za torto, di še vse to mu ni pomagalo do zaželjenega vspeha. Kaj pa sedaj —«-«a ledje bito na enkrat vse tiho in ljudstvo ni vedelo vzroka tej ne-iznadjeni tišini, a ko so se uprle vse oči na lečo, videli so, kako srčno je gospod Čargo jokal, in sicer iz žalosti, ker spravljajo »brez-verski* listi vero v nevarnost in »kradejo" ugled božjim namestnikom pri vernih ovčicah. Večina poslušalcev v cerkvi, ko je videla g. Gargo jokali, ne vede za kaj, je jokala, Govorice po sveti masi pa so bile o tem dogodku vsakovrstne, Nabrežina, koja je bila jako napredna, bode, kakor se vidi, kmalu nazadovala, ker jastreb je že uprl kremplje v marsikatero telo. Še nekaj, gospod urednik, ako vam je volja, priobčiti ta moj dopis, recite tudi gospodu ,A. K.*, naj hitro teče na uredništvo .Edinosti", da da neutemeljeno zadoščenje gospodu Čargo! »Trd kraški kmet*. % VIpftf8k«gMn410. januvarija 1901. (Bralno društvo v Sv. Križu.) — Citate}}, kateri je čital v »Gorici* od 12, t. m. št. 3. poročilo o občnemu zboru »bralnega društva* dn6 «X). dec. p. I., si je pač mislil kaj čudnega o tem zboru. Zatorej nekoliko pojasnila! Ko se je prečitalo poročilo o društvenem delovanju pret. leta, je bila na dnevnem redu naročitev časnikov za tekoče leto. Ko je prilel na vrsto (med drugimi časniki) predlog odbora, da se naroči tudi »Slov. «Narod* je g. župniku kri '/.avrela, da je skočil po konci s sedeža ter odločno protestiral in zahteval, da naj se ne sprejme .Slov. Narod". Na to se je oglasil Franc Batič ter predlagal, naj se tudi »Slov. Narod* sprejme, in sicer H tega razloga: Ako hočemo prav presojati, moramo oba zvona slišati (obe stranki) in da je »Slov. Narod* najboljši časnik-dnevnik. Na to se je oglasil zopet gosp. župnik ter h gosp. Batiču obrnjen z nenavadnim glasom zavpil, da naj se sramuje tega predloga za »Slov. Narod*, ker »Slov. Narod*, kakor tudi »Soča4, črnita, blatita, zasramujeta duhovne itd. in da, ako »Slov. Narod* sprejmejo v društvo, da izotopi on iz društva, in se nikdar več ne vpiše; nato je jeznih korakov odšel fc zborovalne sobe. Na vratih so ga pa vstavili tisti, ki so prišli nalašč, da se »Slov. Narod* sprejme! Tako so se ti strahopetci vstrašili in so kapitulirali ter so glasovali, da se »Slov. Narod* n e sprejme! Na to je nastali nova debata radi »Novega lista*, kateri ni bil sprejet. Gosp. župnik je priponudil, dn podari društvu »Slovenca*, da bo imelo društvo dnevnik, a nekdo seje oglasil, daje že dnevnik v društvu, ^Edinost*, da »Slovenca^ ni potreba. Resnica je, da ni hotel nobeden vstopiti (voljen biti) — v odbor. Zakaj ne ? Sodite I Dopisnik toži, da nameravajo nekateri udje odstopili. To je umevno, pa ne le radi časnikov, tudi radi kaj drugega; to pa bo poznej povedano. Križko društvo bi lahko štelo do S00 udov, a žalibeg, šteje jih le okoli 60, od teh je pa morda polovica gluhih, kakor Šinigojev klavir (ali kaj vem, kaj je). Da ste mi zdravi, »Sočani* l Domače in razne novice. .(ioriški Sokol* vabi brate »Sokole* na redni letni občni zbor, ki bo na Svetnico dne 2. februvarija t. 1» ob 2. uri popoludne v društveni dvorani. Dnevni red po § tO. društ. pravil. -— Ako ob 2. uri popoludne ne bo za sklepčnost zadostnega števila članov v smislu § 9. društ. pravil, se bo zborovalo ob 2l/t url popoludne brez ozira na število. V Gorici, 25. januvarija 1901. A. Gabršček, tč. starosta. .Pevsko in glasbeno društvo« t Gorici. — Opozarjamo na občni zbor tega novega društva, kateri bo danes zvečer ob 61/« uri v prostorih telovadnice »Goriškega Sokola*.- Na dnevnem redu je volitev odbora in slučajnosti. Ta občni zbor sklicuje g, dr, Henrik T um a, kakor se glasi vabilo v ojaško vzgojevališče in od tega časa dalje ni slekel več vojaške suknje. V garniziji je bil največ v Galiciji, udeležil se okupacije v. Bosni, kjer si je stekel velike zasluge, radi katerih je bil odlikovan z vojaškim zlatim križem za hrabrost in z drugimi svetinjami. Dne 22. aprila 1899. se je poročil v Gorici z g.čno Pavlo Lebanovo iz znane rodoljubne družine v Gorici. Visokemu vojaškemu dostojanstveniku naše čestitke! Imenovanja. — ,Wiener Zeitung* pri-občuje : Višji inženir Edvard B o n a v i a je imenovan stavbenim svetnikom, inženirja Hngo R u d o n in Karol O b e r s t sla imenovana višjima inženirjema, stavbeni pristav Artur Glessig pa inženirjem, vsi v državni stavbeni službi na Primorskem. —- Pravni vežbenik Nik. Ziegler pri dež. sodniji v Trstu je imenovan avskultantom, pisarniški pomočnik Anton Linardič pa kancelislom na Voloskem. Smrtna kos«. - V Mariboru so pokopali dne 24. t. ni. vrlega znanega rodoljuba dr. Ferd. Dominkuša, odvetnika, ki je posegal tekom svojega življenja kaj blagodejno v življenje štajerskih Slovencev. Doživel je 72 let. Vrlemu rodoljubu bodi lahka zemlja domača! Kratek odgovor laškim klerikalcem. — Glasilo laikih farovžev — velepobožna »Eco* - je napisala v odgovor »Edinosti* in wSoči* dva impertinentna članka, ki bi delala čast najbolj zagrizenemu sovražniku našega naroda, — Ne bomo se spuščali v polemiko še z laškimi nunci, ker imamo z našimi dovolj posla. Rečemo le toliko: Vso laške duhovnike, nunce in farje prav nič ne briga, kako hočemo mi Slovenci svojega Boga hvaliti in molili. To je vseskozi naia zadeva! Zato z vso odločnostjo odklanjamo vmešavanje »Eco* v to za nas jako važno vprnlanje, ki jo prišlo na površje. — Naj so vsi lniki in tudi slovenski klerikalci zgražajo, kolikor jim drago: mi pojdemo po svoji poti dalje, kakor govori današnji članek: »Pravoslavje ali unijalstvo?" Vsaka zlobna volja od strani klerikalcev in hijerarhije bi dala temu vprašanju le — ostrejše lice, ker prav mogoče je, da bi končali lam, kjer danes nikdo niti od nas ne namerava, kajti brezobraznost novodobnih nuncev nas kar podi h cerkve! V člankih »Eco* odmeva neka zagrizenost in nadutost, ki nima para! „Eeo" pravi, da Gorica je italijanska, a za slovenske — dekle je že dovolj preskrbljeno! — In s takimi ljudmi je dr. Gregorčič sklenil zvezo! Nad 3000 podpisov na znani prošnji je pričalo, da katoliška cerkev po mačehovski skrbi za Slovence v Gorici, in to je za ves svet, in bo moralo biti tudi v Rimu, več vredno nego poročila iz krogov, katere zagovarja ,Eco*. In ako ne— si bomo znali pomagati! O do žel nI norišnici. — Dn6 24. po-pjludne se je vršila pri deželnem odboru enketa, katere glavni predmet je bila deželna norišnica. Razpravljanje o tej nujni potrebi je bilo zanimivo, pa je tudi važno za naše prebivalstvo. Enkete so se udeležili člani deželnega odbora, zdravniki dr. Roje, dr. Pon-toni, dr. Fratnich, dr. Luzzalo, namestniški svetnik Bohala ter inženirja Vojtišovski in Glesič. Obširneje prihodnjič. »Kolesarski ples.* — Razne tajnosti se čujejo izza kulis ženske naše mladine, in nestrpno pričakuje že marsikatera naših kra-sotic večer 2. svečana, ko jej kolesarsko društvp »Gorica* ponudi izvanredno priliko, rajali v izbrani dražbi po širni Dreherjevi dvorani. Kakor kaže občno zanimanje, ki vlada mej mladino za ta ples, sinemo pričakovati uprav veliko udeležbo, Dične naše tržanke in ostale rodoljubkinje z dežele so zagotovile plesnemu odboru udeležbo v tolikem številu, da društvo lahko smelo računa, zbrati na tem plesu lep del slovenske inteligence goriške v lepih rr^storih Dreherjevih. Godbo bode oskrboval vojaški orkester 18 mož, vodstvo posameznih plesnih točk pa si razdele odborniki mej seboj, kar nam daje zagotovilo, da bode vladal na plesu pri vsej zabavi tudi vzoren red. Vstopnine ni nikake. Društvo krije iz lastnih sredstev vse stroške, ker mu ni na tem, pridobiti si s prirejenim plesom materijelen dobiček, marveč hoče le pokazati narodnemu življu goriškemu, da ne razume samo šport, marveč da so člani društva jednaki veščaki tudi v zabavi in plesu, ter da hrepene po tem, povzdigniti družabno življenje gorsko, ki bi moralo z ozirom na Šlevilo Slovencev v Gorici že davno stati na popolnoma drugi višini. Gospodične opozarjamo še jedenkrat, da dobi vsaka plesalka v darilo od društva mej finalom druge čeivorke zavitek z 10 kottljoni, plesalcem pa pokloni društvo ob isti priliki 3 šopke na osebo. In tako bo ustreženo vsem — plesalcem — plesalkam — in društvu. »Qao vadls?" ¦— Ta sloveči roman je razdeljen na tri knjige, ki so si približno jednake. V »Sočinem* podlistku gre proti koncu prva knjiga. Zdaj še-le se začne dejanje zanimivo razvijati. Opozarjamo na to čitateljice in citatelje romana. — Pred avgustom ne bo dovršen. Takrat izide roman posebe lično tiskan vili. »Svetovni knjižnici*. Stisnila sta rep med noge. — Dohtarja Jože in Andrej Pavlica sta sramožljivo naznanila v »Prismojencu*, da sta pred sodnijo pogoreia-ter-da-je-imela — »Soča* prav tudi glede na odstop od »Trgovsko-obrtne zadruge*. Zdaj svetujeta, naj »odstopivši* udje le pridno plačujejo kronice, sicer da vse vkup zgubijo., — Ali nismo isto trdili mi v »Soči*? Ali nismo svarili, naj se ne zapeljujejo ljudje v lastno škodo ? In kaj sta takrat govorila .Gorica* in »Prismojenec*? Zmerjala sta nas! — Ubogi klerikalci, gorijo -na vseh koncih in krajih I Stojalovski proti zlorabam cerkve. — Znani duhovnik Stojalovski, kije doživel že veliko preganjanj, je j.?iobčil v svojem listu poziv za peticije in tudi deputacije do škofov in, če bo treba, do Rima: naj se prepove zloraba prižnice in spovednice za politiške svrhe. — Kaj takega bi bilo i pri nas umestno, ako bi škofje sami ne nalagali lakih zlorab. — Teh škandalov se lahko otresetno na drug način; je vse — popolnoma v naši moči. Razpisana ustanova. — Od pričelka prvega semestra šolskega leta 1900/1901. se podeli še peto mesto dijaške ustanove Jožefa Gor upa letnih 500 K za učenec srednjih šol in 510 K za slušatelje visokih šol. Pravico do nje užitka imajo: a) dijaki slovenske narodnosti iz ustanovnikovega sorodstva; b) dijaki slovenske ali hrvaške narodnosti iz Kranjske, Koroške, Štajerske, iz Primorja, t. j. iz Trsta, z Goriško-Gradiščan-skega, iz Mre, potem Reke in iz hrvaškega Primorja in c) kadar ni takih, dijaki drugih slovanskih rodov. Pravico podeljevanja izvršuje ustanovnik, Običajno opremljene prošnje je predložiti najkasneje do 10. februvarija 1901. pri pristojnem šolskem ravnateljstvu,'' KdalJSanJe uradnih ur. — Na c. kr. poštnem in brzojavnem uradu v Velikem Losi n ju se je uvedla od 22. t, m. do na-daljše odredbe polnodnovna služba v brzojavnem prometu. Ustnica. — Gosp. dopisniku iz I. o A. Dopisa ne moremo priobčiti, ker ne naznanja nič takega, kar bi bilo važno za javnost. Ako vrši prizadeli K, svojo dolžnost, je prav. Zato ga treba pustiti na miru, ker drugače planejo po njem »sobratje* ter ga morda speljejo na krivo pot! — G. V. B. v B. Nič ne dvomimo, da bi ne bilo vse do pičice resnično, kar nam poročate o nuncu. Ali mislimo, da za enkrat naj se mu odpusti. k Ako bi nadaljeval, potem bi ga pa Že morali prijeti javno! Zato pa za sedaj Vašega dopisa ne moremo priobčiti; ako ne odneha, smo Vam pa na razpolago. Pozdrav! — Dobili smo dopis iz Gerkna, ki odgovarja dopisnikom v »Gorici* in »Prim. Listu*. Pride na vrsto drugi teden. vanjem in praktiški skrbeti za napredek naroda in kraljevine ter prenehala s praznimi državnopravnimi deklamacijami. S tem je zamašila usta slovečernu pacifikatorju Khuenu Hedervarvju, ki je vedno govoril, da ne more mnogo koristnega izvršiti v zemlji, ker mu opozicija meče le polena pod noge ter noče nikjer sodelovati v blagor naroda hrvatskega. — V dopisu »Časa« od 32. t. m. pa Citamo o klerikalizmu v opozicijskih strankah, v čemur vidi dopisnik črno bodočnost. Kleri-kalizem vendar ni za novo dobo. Učenje: »Le trpi, prenašaj vse težave brez tožbe, čaka te v nebesih večje plačilo!" — ali pa: »CSim več trpiš, toliko lože prideS v nebesa 1« — pač ni za nas, kajti utegnemo biti morda na lepi cesti proti nebesom, toda zgubljamo vsak dan več zemlje pod nogami! — Dopisnik toži, da je inteligenca narod docela zanemarila; do 45% ljudstva so analfabeti. Učiteljstvo je uboga raja v rokah madja-ronskega sistema, a ostala inteligenca je de-moralizovana. — »Cas« v obče ostro šiba hrvatsko opozicijo. Žal, da je mnogo resnice " takih besedah 1 Razgled po svetu. Državni zbor. — Dne 31. t. m. ob 11. uri dopoludne bo otvorjen državni zbor, prva seja gosposke zbornice pa bo isti dan popoludne"ob I. uri. Predsedoval bo državnem zboru kot najstarejši poslanec dr. Weigel, dokler ne izvolijo zbornici stalnega predsednika. Kdo bo predsednik, se še ne ve. Stranke se ne morejo zjediniti še ne za lega ne za onega. Dosedanji predsednik Fuchs odklanja izvolitev. Med drugimi kandidati se ima največ dež. glavarja Štajerskega Attemsa, proti kateremu pa se upirajo zlasti Cehi, ker Attems je pristranski mož in Slovencem neprijazen. Levica se trudi, pridobiti za predsednika moža, ki bi bil po volji večine Nemcev, to je zagrizenega svojega pristaša. — Pre-stolni govor bo imel cesar v torek dnč 5. februvarija. Potem se bode predlagalo v zbornici, dati na ta govor lojalitetno izjavo in udanostno adreso. Glede na prestolni govor napada »Neue Freie Presse" v vsaki številki češkega ministra Režeka, ki je zahteval baje, da se mora povdarjati v omenjenem govoru strogo ravnopravnost, proti kateri Nemci delujejo seveda vedno in dosledno. Kriza t ministerstvu? — Govori se o parcijalni krizi v ministerstvu glede na sestavo prestolnega govora, in na nameravano postopanje vlade v novem državnem zboru. Od druge strani pa poročajo, da prestolni govor bo tek, da ne bo žalil nikoga; zato bi bila odstranjena tudi vsaka kriza v ministerstvu. Angleška.. -- Kraljico prepeljejo v Windsor. Truplo polože v mavzolej Frogmore ob strani soproga. Pogreba kraljice se udeleže poleg nemškega cesarjeviča, kralji laški, belgijski, grški, portugalski. Drugi odpošljejo zastopnike, Avstrijo bo zastopal prestolonaslednik. — Smrt kraljice so omenjali tudi po državnih zborih, tako tudi v ogerskem, kjer pri sožalni izjavi del neodvisne stranke ni vstal s sedežev v znamenje sožalja. To smatrajo za demonstracijo radi vojne z Buri. — Pčkojna angleška kraljica je bila zavarovana skoro pri vseh londonskih bankah. Zavarovalna svota znaša okoli 250.000 lir šter-lingov. Kraljevina Hrvatska. - Praški »Cas« je objavil 18. t. m. dopis iz Zagreba, v katerem z zadovoljstvom naznanja, da opozicija v saboru je začela z vslikim samozataje- Narodno gospodarstvo. Pozor pri zavarovanja proti ognju! — Opozarjamo naše posestnik*, ki se zavarujejo pri različnih bankah proti ognju, da naj bodo previdni pri podpisavanju pristopnih izjav, Nekatere banke imajo v pogodbah določilo, da se ne izplača zavarovancu za-varovalna škoda, ampak le del v onih slučajih, kedar znaša škoda več nego zavarovalna svota. Navadno naši posestniki mislijo, da čim več napovedč škode, tembolj gotovo je, da dobo celi znesek od banke; a temu je ravno nasprotno, Tako je nedavno zavarovalno društvo »Fcniks« izplačalo nekemu posestniku iz Smerij le del zavarovalnega zneska zato, ker je ipti škodo napovedal trikrat tako visoko, kakor je bil zavarovan. V tem slučaju namreč banka pravi, da je zavarovanec po požaru vničeni ali poškodovani predmet imel zavarovan deloma pri društvu, deloma pri sebi samem v rai-merju zavarovalnega zneska z napovedano škodo. Tako na primer je bil zavarovan za različne predmete na 600 K. Ako bi bil po požaru napovedal škode le 000 K, bilo bi mu društvo dolžno plačati vseh 600 K, ker je bil za toliko zavarovan in je toliko škode napovedal. Ker je pa napovedal škode 1800 K, društvo pravi: Od 600 K zavarovalnine mora v razmerju s 1800 K škode eno tretjino povrniti društvo, dve tretjini pa mora trpeti zavarovanec sam, tako da je društvo dolžno od zavarovalne svote le 200 K, ostalih 400 K pa trpi poškodovanec sam. Tega zamotanega določila pogodbe naši posestniki ali ne pogledajo ali pa ga dovolj ne razumejo, ker potem prihajajo prilike, da trpč vsled lastnih napovedeb škodo. Najbolje je seveda, da posestniki pazijo in se ogibljejo tistih društev, katera takorekoč zanjke stavijo zavarovancem. Književnost .Hladlnska knjižnica.* — Izšel je prvi zvezek te svoj čas naznanjene knjižnice z vsebino: »Medvedji lov*, povest, in »Gu-kova gostija«, povest; spisal Josip Brinar. Knjižnica izhaja v zalogi g. L. Schveentnerja v Ljubljani, izdaja jo pa »Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev*. Stane zvezek, trdo in ukusno vezan, po 40 kr. Obe povesti, kateri je nagradil »Češko-slovenski spolek v Pragi*, sta prikupljivi ter kažeta, da »Mladinska knjižnica" je nastopila pravo pot. Delo priporočamo najtopleje. Jurčlčov »Deseti brat" dramatizovan. — Kakor posnemamo iz »Naroda*, je gosp. Fran Govekar dramatizoval slavnega Jurčičevega »Desetega brata" ter tako ustvaril novo narodno igro v petih dejanjih s petjem. Ker se je gosp. Govekarju dramatizacija Jurčič-Kersnikovih »Rokovnjačev« tako vrlo posrečila, upati smemo za trdno, da nam je tudi z »Desetim bratom" podal igro, ki Slovencem jednako k srcu priraste. Saj upamo, da bo tako pristna narodna igra, kakoršna je mogoča pač le na podlagi Jurčičevih del. Glasbene točke je izvršil p. Lav, Pahor. Prošnja. Društvo Slovencev v Egiptu »Slovenska palma na Nilu« v Aleksandriji (Egipet) je sklenilo vstreči najnujnejšim potrebam tukajšnje slovenske kolonije. Žalibog, slovenska kolonija v deželi piramid nema zadosti lastnih sredstev, kajti izven komaj 30 dobrih slovenskih družin Šteje ona čez 6000 slovenskih služkinj p ona j več iz Primorja in s Kranjskega. Živa potreba je, organizovati, združiti toli različnih elementov v trdno celoto, ki bi bila v čast imenu slovenskemu. Kot najnujnejša potreba v to je zgradba male slovenske cerkvice v osnovanje slovenske cerkvene občine po vzgledu drugih kolonij na Jutrovem ter ob istem zgradba male slovenske bolnišnice v blažilo telesnih bed toliko tisoč slovenskih služkinj. Cerkvica (zemljišče je že kupljeno) bo posvečena slovanskima blagovestnikoma sv. Cirilu in Metodu ter bo prva slovenska in sploh slovanska hiša Božja na afrikanski zemlji ter v sveti deželi. V vodstvo bolnišnice bodo poklicane slovenske milosrčnice. Društvo prosi vse občinske za-stope, župnije, denarne zavode ter posameznike dragovoljnih darov v ta namen. Po sklepu občnega zbora društva bodo vpisana imena darovalcev večjih svot, naših dobrotnikov, za vedno na mramorni plošči z zlatimi znaki v cerkvici ter onih za bolnišnico v bolnici. Upamo, da dosežemo ta smoter in v to nam pomozi Bog in dobro srce slovensko! Darove sprejema uredništvo: »Soče" in »Primorca*. Opozarjamo še, da je Egipet veleva žna pozicija za bodočnost ter gospodarski razvoj slovenstva. Vsak ugledni Slovenec naj položi mal dar v trdno organizacijo slovenske kolonije v Egiptu, da bode ista za vedno v ponos našemu imenu! Aleksandrija, 15. januvarija 1901. Za slovensko društvo: »Slovenska palma na Nilu" t Aleksandri (Egipet). Odbor: Fr. Carli, trgovec; Radoslav Debelak, uradnik ; Janez Fernus, urarski mojster; dr. Karol PeCnik, zdravnik; Jakob Velkovrh, pekovski mojster. Opomba uredništva: Prošnja je vredna uvaževanja in podpiranja. Pripravljeni smo sprejemati darove v namen prošnje. Pripomniti pa se nam zdi potrebno, da bi želeli videti v tej novi cerkvi unijatsko slc-vensko bogoslužje. Posvečena bo slovanskima apostoloma sv. Cirilu in Metodu. Prošnja po-vdarja trdno organizacijo slovenske kolonije. Del te trdne organizacije bi bilo pa baš naše bogoslužje! Foalardova svilo Bd6Skr.doglil.3-BS meter na bluzo in obleko; ravno tako tirne, bele in barvane ,Hennebergove svile" od 65 kr. do fl. 14'65 meter. Vsaljemu franko In carine prosto na dom. Vzorci z obralno poŠto. —• Pismena naroČila naj se fr?nkirajo v Švico s 35 vin. G. Hermeberg-, tovarnar svile (2) (c. in kr. dvorni zalagatelj) « Curihu. Gorla ljudska posojilnica registrovano društvo z omejeno zavezo . v Gorici Gosposka ulica hit. 7, I. nadstropje v lastni hiši. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni član društva, in se obrestujejo po 47* %. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila se dajejo samo članom, in sicer na menjice po &% in na vknjižbe po 57*%. Uradllje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov. Stanje hran. vlog leta 1899. okroglo K 1,400.000. Poštao*hran. račun štr. 837.315. 100 do 301 gld. mesečno lahko zaslužijo osebe vseh stanov in v vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glav-niča m ni nikaka nevarnost Ponudbe pod Ludw!g Osterrelchor, VIII Deutsche gasse 8 Bndapest Slovenci! Iščejo se v vseh slovenskih krajih ugledne in priljubljene osebe kot akvi-ziterji za vsakovrstno zavarovanje življenja. — Ponudbe pod *Nationat« na upravništvo tega lista. ___________________ URIMEIT. CAPSICI GBMrHS. pripoznano kol izvrstno bol nbl«Lujo?e mazilo; za ceno SO h, kron 1 4-0 in 2 kroni se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno donibre zdravilno sredstvo vedno le v ©rig. steklenicah z naSo zaSfil.no znamko s „SI-OUOM« namreč, iz RICHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko. Rlckterjeva tetama , jri zlatem \wm v pragi. Etlzabethgasse št. 5. (nova). T i i i m Na dež. jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetinjo Na lvovski razstavi * prvo ceno - srebrno svetinjo " TT T Tavam »zaritih telovadni!) priprav JOS. 1FINDYŠ-JL, v Pragi na Smihovu (Praha-Smidiov) Vinoiiradsksi ulice fvAa 816 se priporoča k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolskih hi šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih. V ta dokaz je na razpolago mnogo prlpornCu-jočih spričal domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. ('ene zeI6 zmerne, jilačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. jYavadi\e priprave so vedno v zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne telovadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. —3 Poprave izvrSujo po najnižjih cenah. ssbfa DRUŽBE 9L0RIIA iN METODA V LJUBLJANI Ivarina že najboljša cikorija. i ZALOGA IVodElACIHU V LJUBLJANI. Cenjena gospodinj a I Ne dajte si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bebavi kavi, ti je cikorija ali: „Kava družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani" Dobiva se povsod! _ Glavna zalaga pri: IVANO JEBAČitt v Ljubljani. Jaz Ana Gsillag r^@s@@@gss@@@@@@§e^@@@@@@@@@si Iziel je i Kažipot in koledar po Primorskem z iiatanjeniini podatki vseh krajev, uradov, trgovcev, obrtnikov itd. itd. Dobiva se v »Goriški Tiskarni" A. Gabrscek v Gorici. Cena: K 1*60; po pošti lO vin. več. Naročniki .Primorca" dobe »Kažipot" za I krono. 's bvojimi 185 centimetrov dolgimi Lorejr-lasmi 'dobila sem jih vsled j 14-meseene vporabe [satnoiznajdene pomade. >To so najslnvitejše av-Roritele priznale za je-!d'no sredst\o, ki ne (provzrnča izpmlaoja las, [pospešuje rast istih, [poživlja lasnik, po-[speSnje pri gospodih bolno motno rast brk Ker daje že pri kratki Ivporabi la; srebrna ura Rim. U. .V80; srebrna verižica fl. 1 20; budilnik iz niklja II l'9.*i. Tvrdka je odlikovana s e. kr. orlom; ima zlate srebrne svetinje iz razstav ter lisore priznalnih cm. Iluittrovaii roiilk scastonj! Znamenitost! Prvikrat v Gorici v Vrtni uliel Lifkov veliki historični mehiiiilduf v katerem so umetniška dela m deliiske umetnosti in mehanike, iz