Leto LXX. st. 106 LJaMjana, torek 11. maja 1037 Dia 1.- i^naja vsaK dan popoldne, izvzemaj aeaeije in praznike — ineerau do 80 petlt vrst h Din 2. do HM) vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst O Din 8» već]] Inseimu petlt vrsta Din 4.— Popust po dogovoru, inseratni aavea posebej. — »StovenaKi Narod« »eija mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25-— Rokopisi *• ne sraAaJo UREDNIŠTVO tS UPKAVNlftTVO UUBUAM1, Knafljm ottea ttoe. sV Telefon: 31-22. 81-2», 31-24. 81-35 te 81-98 Podruanioe: MARIBOR, 8trossznayerjeva Sb — NOvj MESTO. LjuoijansJca c, telefon st. 20 — CELJEM cotjsssfl uredništvo: ntn>soiiisjrf i jnrs unca 1. teiefOD it 65, podružnica uprave: Kocenova ul 2, teleta it 190 - JESENICE: Ob kolodvoru 101 Postna Hranilnic« v Ljubljani St 10.351 Bogata ležišča bakra blizu Ljubljane . ————^i—— Približno sredi poti med Celjem in Ljubljano, pri Blagovici, lo najbrž že letos začeli pridobivati baker i: i: i Ljubljana, 11. maja. Slovenija je pasivna dežela v pravem pomenu besede, ker ne more sama prehraniti svojega prebivalstva. Nekateri strokovnjak: sicer trde, da bi se donos slovenskega poljedelstva lahko dvignil z racionalnimi metodami obdelovanja najmanj za polovico. Toda računati moramo z razmerami, kakršne so in ne kakršne bi naj bile. Nedvomno previSck prebivalstva na deželi, ki se je pred vojno izseljeval, ne more dobiti zaslužka v slovenski industriji in obrti. Naravni pogoji za razvoj industrije v Sloveniji so dani; dovolj je vodne energije in dovolj, če ne celo preveč premoga. Na delo pa tudi čaka nešteto delovnih moči. ki so izredno poceni. i'ogled na Blagovico Ko pa razmišljamo o pogojih za razvoj industrije v Sloveniji, bi bilo treba odgovoriti na vpraSanje, ali so v Sloveniji tudi nahajalšCa rud. To je vprašanje strokovnjakov in ne moremore-ei, v kolikšni meri so že raziskana rudna ležišča pri nas. Dovoljena je pa menda pripomba, da slo-venska tla morda skrivajo še kakšno pomembno nahajališče rude. Kolikor nam je znano, se z iskanjem rudnh ležišč pri nas bavijo le redki strokovnjaki, pO večini pa ■-odkrivajo« nide rprcstosledjvki.« ki so laki in ki seveda ne morejo niti slutiti, kaj je geologija, tehnologija itd. Odkritje rudnega težišča pri nas je torej predvsem prepuščeno naključju. SLOVENIJA IMA BAKRENO RUDO! Ce bi se morda kdo še pred leti upal pri nas trditi, da je tudi v Sloveniji nahajališče bakrene rude, bi se mu smejali v obraz — toda ne le laiki, temveč tudi — ali predvsem str: kovn jaki. Strokovnjaki sicer pripuščajo možnost, da so tudi pri nas manjša ležišča bakrene rude. rude, ki je razen ta*ko zvan-h zlatih in srebrnih rud i zlato je navadno zvezano z bakrom) ter živega srebra — najpomembnejša ter najdragocenejša ruda. Tvegano je pa trditi, dokler rudno ležišče ni odkrito, da je tu-d pri nas tako dragocena ruda. Zdaj pa to že lahko trdimo, kajti izkazalo se je, da je najdeno pomembno ležišče bakrene rude in, če hočemo govoriti nekoliko v op. Vhod v rudnik ti mističnem slogn, lahko rečemo eelo. da je odkrit slovenski Bor. Pribl žno sredi poti med Celjem in Ljubljano pri Blagovici je odkrita dobra bakrena, ruda — Ita- ko r so pokazale dosedanje analize — m da kaže investirati v novi rudnik večje NOMEN EST OMEN Blagovica je oddaljena od Ljubljane 32 km po državni cesti Ljubljana — Celje — Maribor. To je majhna vas. ki se odlikuje od »navadnih«, revnih naših vasi po svoji prometni legi. Nedavno je imela Se tri trgovine, zdaj ima dve, ima hranilnico in posojilnico, cerkev, županstvo; toda s tem ni povedano nič, če ne veste, da ima vasica okrog 8 milijonov dolga. Morda vas bo tudi zanimalo, da ima Blagovica občinsko cesto I. reda. ki drži proti vasici Zlatenek ob potoku Zlatecšč ca in ki je menda najbolj blatna »cesta« v naši banovini. Toda za Blagovico je dovolj propagande, če povemo, da je približno dva kilometra od nje proti severu na pobočju Zlatenka odkrito nahajališče bakrene rude. Ali niste opazili v imenu Zlatenek skritega pomena? Zlatenek, in sicer spodnji in zgornji (ne da bi se delil v dva kraja tudi po uradnem nazivu) je ime vasi in hriba. Po ustnem izročilu so v Zla tenku kopali — ali vsaj poznali — rudo, ki je bila podobna zlati, že njega dni. Morda so baker kopali že Kelti. Tega ne bomo raziskovali, zdi se nam pa, da ime Zlatenek mnogo pove. KAKO SO DOMAČINI ISKALI RUDO Da je v Zlatenku bakrena ruda. so domačini trdili že zdavnaj, odnosno so vsaj slutili, da s-nekaj je.« Na Zlatenku sta imela dva Blagovčana, bogat trgovec Pusto tnik in posestnik Cerar že pred vojno prosto slede. Posebno podjeten je bil trgovec Pustotnik, ki je bil v trgovskih krogih zelo znan. Kupceval je tudi z italijanskimi trgovci. Za iskanje bakrene rude je žrtvoval zelo mnogo. Kopah so pred vojn-o, nekaj časa pa tudi po nji. Kopanje je nekaj časa nadzoroval tudi neki strokovnjak, ki je zelo prigovarjal Pust etniku naj bi mu prodal prostoslede, a trgovec se ni dal pregovoriti. Zelo zanimivo je, da so rudarji morali kopati pod nadzorstveni strokovnjaka tako, da se na žile bakrene rude sploh niso ozirali, odjnosno zdi se, da so s? jih morali namerno iz-ogibati. Strolcc-vniak Je nasvetov al, naj kopljejo rov čina bolj na de- sno, ker je bila na levi ruda. Ko so naleteli na žilo, ji niso sledili, kopali so naprej, žilo prebili, češ, to ni nič, morda je globlje kaj več. Sicer je pa strokovnjak dejal da tisto sploh ni bila bakrena ruda, temveč samo malo cinka. Bakrena ruda je — tako je razlagal nadzornik trgovcu — zelena, ne pa rumena ali rjava, odnosno blesteča. In nesrečni trgovec je iskal samo zeleno rudo, pri tem pa prekopal zelo dobro bakreno rudo, ki ji ni pripisoval nobene vrednost!. Trgovec je baje končno spregledal strokovnjaka, ki mu seveda ni prodal prostosledov. Lani je Pustotnik umrl. Zapustil je sitno zadolženo posestvo. (Vendar se ni zadolžil le z iskanjem rude.) Umrl je tudi njegov poslovni tovariš, solastnik prost osledov. Dediči so prodali prostoslede jeseni lastniku motni-Škega premogovnika M. Oswatitschu iz Celja. Dobili so baje okrog 20.000 Din. JESENI SO ZACELI KOPATI Na ležišče bakrene rude v Zlatenku je že delj časa opozarjal rudarski strokovnjak ing. Fr. Laperniki ravnatelj zlaten-škega rudnika in bivši ravnatelj motni-škega pT-emogovnika. ki je bil tudi delj časa v službi pri TPD. Začilno je. da dolgo ni mogel zbuditi zanimanja pri nekaterih strokovnjakih, ki so bili zelo skeptični in zadeve sploh niso jemali resno, še težje je pa bilo najti ped jetnika, ki bi se resno zanimal za izkoriščanje ležišča rude. Ko je končno podjetnik Oswatitsch kupil ugodno prostoslede. se je moral seveda prepričati, kaj je kupil, preden je lahko začel razmišljati, kako bi odpri rudnik. 6. novembra so začeli kopati v starih rovih, odnosno v rovu, dočim so dru^e rove samo odprli. Iz zgornjega rova, ki je bil dolg le okrog 13 metrov, so izkopali 4 odcepe tako, da so prodrli približno 26 metrov daleč. Preiskovali so tudi teren še na nekaterih krajih, n. pr. v Bezovici. ki leži pri Motniku. Motnik je oddaljen cd Zlatenka okrog 3 ure hoda. Nakopali so okrog 14 ton rude. vsote. Nekateri znaki kažejo, da bo rudnik odprt že letos, odnosno najpozneje čez leto dni. RAZVESELJIVA ANALIZA Bakrena ruda v Zlatenku je zvezana z belkastim kremen jakom (Ouarz), čigar žile se razprezajo med peščen cem, brusni -kom. Na nekaterih krajih je peščenec izredno trd ter 2ilav. da so mu prišli težko do živega celo z razstrelivom. Kopanje je zaradi tega zelo zamudno z navadnim orodjem. V zgornjem rovu se zdaj naglo nabira voda, zato 00 skopali pod njim ob strani odtočni rov, da jim ne bo treba črpati vode. Kopali so za žilami in ne kakor pred leti Pustotnikovi rudarji. Odkrili so po 20 in 25 cm debele žile, baje je pa ena žila celo 40 cm debela. Rudo so analizirali v Ljubljani, Celju in Berlinu. Zvedeli smo, da so bile analize razveseljive. V rudi je bilo 8%, 12 in celo 20% bakra. Razen tega je baje v rudi nekaj srebra in cinka. Ti podatki niso uradni, zato ne moremo reči, da so povsem točni. Zanesljivo pa lahko trdimo, da je ruda zelo dobra. 4.500 kg rude so poslali v Slov. Bistrico v tovarno bakrenih izdelkov. Rudo so baje pretopili v Nemčiji. Drugo rudo imajo spravljeno v rovu v dolini, in sicer 10 minut daleč od Blagovice v smeri proti Lukovici. Tega rova doslej še nismo omenili. Morda bo še igral važno vlogo; ta rov je bil Cerarjev. V njem ni bakrene rude, pač pa — arzenik. Zaradi arzenika rova ne bodo podaljševali in razširjali, pač pa ga bodo morda podaljšali pod hribom Jel-nik do Zlatenka. kot glavni dovodni rov. Po njem bodo izvažali rudo v Blagovico po vodoravni progi. Ako se bodo odločili za to, jim ne bo treba kopati dovoznega jaška na Zlatenku in ne gradili proge po dolini in rebri k Zlatenku. Teren za gradnjo proge ni ugoden, cesta pa na Zlatenek sploh ne drži, vsaj cesta v pravem pomenu besede, črndež je. kako so sploh spravili rudo v dolino, kolikor so je nakopali doslej. ZVEZA MOTNlk—ZLATENEK— BLAGOVICA I Rudnik bi potreboval za stroje pogonska sredstva, pa ne samo rudnik, temveč tudi topilnica, če bi jo sezidali v Blagovici, kakor bi kazalo. Ako ji zgradili med Motni-kom in Zlatenkom, odnosno Blagovico, žično železnico za prevoz premoga iz Motni-ka, bi bila rudnik in premogovnik idealno zvezana in topilnica bi dobivala premog po najbližji poti. Ta načrt se da uresničiti. Ako bodo radnik v resnici odprli, bodo, kakor vse kaže. sezidali v Blagovici tudi topilnico. Revna, vasica bo postala ta-korekoč čez noč živahen industrijski kraj. ALI BO POSTALA BLAGOVICA SLOVENSKI BOK? To je zdaj vprašanje. . . Morda je v tem trenutku že reSeno, a žal vam tega se ne moremo povedati. I^astnik motniš-kega premogovnika se je zadeve lotil zelo Regulacija Zlatenisčice resno. Zal nima toliko kapitala, da bi lahko začel velikopotezno izkoriščati ležišče rude. Baje pa tudi pri nas ni podjetnih ljudi, ki bi imeli dovolj denarja, da bi ga vložili v novi rudnik. Ah čaka torej naš rudnik ista usoda, kakor borski? Slišali smo, da so se za Zlatenek zanimali že Italijani, a vse kaže. da iz te moke ne bo kruha. Pač pa pride v poštev neka nemška družba. Značilno je, da se je pred tedni mudil pri nas nek nemški geolog, rudarski strokovnjak, ki je baje zastopnik dotične nemške družbe. Strokovnjak si je ogledal Zlatenek in njegova sodba je bila zelo ugodna. Kmalu po odhodu nemškega geologa je odpotoval v Nemčijo tudi g. Oswatitsch. ki se baje včeraj še ni vrnil. Delo v Zlatenku je reducirano skoraj povsem. Zdaj sta zaposlena samo dva rudarja in nadzornik. Te dni bo padla odločitev. Toda mnogi znaki kažeio. da Zlatenek ne bo v slovenskih rokah, ako bodo rudnik res odprli. REVŠČINA V BLAGOVICI Ljudje v Blagovici in v okolici se vprašujejo, kaj bo z novim rudnikom, kakor da gre za biti ali ne biti- Revščina je očitna zlasti v Zlatenku. Sicer je nekaj veleposestnikov, ki so pravi kralji na Betajno vi. toda tudi oni životarijo. Značilno je, da ti »vclepoeestnikic, ki »kraljujejo« v hribih, nimajo niti konj. Na strmih rebrih so krave in voli edina vprežna živina. Njive, ki leže v bregu kakor prilepljene zaplate, dajejo pičel plod. Na strmih seno-žetih še trava ne rase. Precej lepi so pa gozdovi, vendar ne najlepši, a tudi lesa kmet ne more prodati. Les je tu še tem bolj brez vrednosti, ker je do najbližje železniške postaje, in sicer do Domžal, 15 km daleč. Prav zaradi tega, ker je do železnice tako daleč, je težava tudi z odpiranjem rudnikov. Ce bi bil odkrit rudnik zlata, bi bili morda še pomisleki. . . Ce životarijo celo večji kmetje, kaj naj še rečemo o gostačih ? V teh krajih je namreč precej ljudi, ki nimajo lastnega doma. kar je na kmetih bolj redek pojav. To je prav za prav že rojeno industrijsko delavstvo brez zemlje, toda tudi brez industrije. Občina je zdaj zaposlila na račun banovinskih sredstev nekaj nezaposlenih pri regulaciji Zlatenščice. Seznam za zaposlitev delavcev je bil sestavljen v župnišču. Nekateri reveži so ostali tudi brez tega zasluž- ka. Gostači. Pritožujejo se, češ. živimo le od dnine, imamo otroke. Ponujajo nam koruzo naprodaj po dinarju kg. Saj je ne moremo kupiti. Stradamo. Ali bo kaj z rudnikom ? VEC BAKRA KAKOR KRUHA... Ko se oglasi v Blagovici tujec, ljudje ta-kaj začno upati, da je prišei zaradi rudnika. Ali ste tudi vi od rudnika? Ali se bo kaj začelo? Vidite, jaz sem že delal pozimi, pa so me odpustili, ko so začeli ustavljati delo. Ali bi me ne najeli zopet? Z Zlatenka se odpira lep raagled po dolini in okoliških valovitih hribih, po večini gozdnatih. Na jugu se ri-v v obzorje znana Limbarska gora. V dolinici, ob vznožju Zlatenka. se skrivajo revne starinske koče, povečini lesene in zaknienc dimnikov nimajo — ob Zlatenščjci pa stojita dva mlina. Kočarji nosijo vanju žito v ovčjih mehovih, seveda, kadar g? imajo Kruha je v zlatem Zlatenku morda manj kakor — zlata, odnosno bakra . . . Pričetek kronanskih svečanosti v Londonu Slavnostna večerja v kraljevskem dvoru — Jedli so na zlatih in srebrnih krožnikih London. 11. maja. Kor uvod t svečanosti ob kronanju je bil* snoči v buckin-ghamski palači slavnostna večerja, ki j.i |c kralj priredil na čast 450 jjostoi«. Na večerji so bili vsi angleški ministri in glavni zastopniki kolonij in dominionov Bili so še vsi diplomati, ki so akreditirani pri angleškem dvoru in šefi tujih misij. V" dveh velikih dvoranah sta bili dve veliki mi/i. Mizi. ki je določena za člane kraljeve hiše in za člane tuiih vladarskih hiš. je preti sedoval kralj sam. Ob niem ie sedela kra Ijica Marv. Kraljica Elizabet* je predsedovala drugi mizi. Gostje pri kralicvi mizi so jedli iz zlatih krožnikov, gost e pr. drugi mizi pa i/ srebrnih krožnikov in posod. Po večerji je bil sprejem pri predsedniku spodnje zbornice. Na spre eni so prišli vsi tuji delegati in člani diplomatskega zbura. O prilika kronanja je kralj pu stan navadi imenoval številne zastopnike javnega živi jen'a /a plemiče nižjrh in višjih stopenj. Med znanimi politiki je imenovan bivši voditelj liberalcev sir Herbert Sa-muel za grofa. Med novimi baron* ie tudi bivši kmetijski mnister Ion;1 Cailman Včeraj sta kralj in kraljica obiskala t estminstersku opatijo, kjer ie že vse pri-I pravljeno r.a kronanje. Vsi cerkev je spre men jena v simfonijo v |asno modri in zlati barvi. Postavljenih je H0i\ Centralo >PuLn{ka ; dr. Šier, cedjftko občino i u Tujsko prometno zvezo v Mariboru direktor dr. Subic. Zastopane eo bile še števimo tuj-eko prometne organizacije iz vse Slovenije, Iz izčrpnega predsednikovega l>oro6ila l>o-snemamo: Preteklo leto pomeni va/cn korak naprej na polju tujskega prometa v državi. Prineslo nam je zakonito organizacijo tujskega prometa z uredbo o turizmu. To uredbo smo toplo pozdravili, kajti čc sc bo točno izvrševala, bo prinesla /lasti tuj-sko-promernim organizacijam možnost uspešnega delovanja, posameznim zdraviliščem in letoviščem pa možnost ra-ivoja ?.aradi pomoči, ki jim jo bodo dale krajevne in državne oblasti. Poudariti moram rlasti matcriclno ugodnost, ki jo nudi uredba ruisko-prometnim organizacijam, kajti dohodki ali prav za prav takse od tujcev se bodo morale porabiti le v tujsko-pro-metne namene. Zveza se je ob uveljavljc-nju uredbe brzojavno zahvalila gospodu trgovinskemu ministru dr. Vrbaniću za izdajo te uredbe. O delovanju Zveze bo poročal g. ravnatelj dr. Žižek. Meni preostaja, da omenim važnejše dogodke med letom. Že na lanskem občnem zboru sem omenjal smrti dveh zelo zaslužnih delavcev na polju našega tujskega prometu, ki sta umrla v poslovnem letu, to je gg. Vargazona in našega podpredsednika profesorja Jarca. Naj jima Ko zemlja lahka. Prijetna dolžnost mi jc pa izreči vsem onim činiteljem, ki so nas podpirali v preteklem letu, najtoplejšo zahvalo. Predvsem jc to kr. banska uprava, ki nas jc gmotno in moralno vsestransko podpirala, pri čemer je bilo njeno delovanje na polju tujskega prometa vedno v soglasju */ delovanjem nase Zveze. Tako sodelovanje jc neobhodno potrebno, da se izogne nepotrebnemu dvojnemu trošenju denarja in dušcvnii. sil. To se lahko dogaja /lasti pri propagandi, tla prične en faktor isto propagandno akcijo kakor dru^i, pri čemer je učinek isti, izdatki in tratenje Časa in duševnih sil pa dvojno. Tu jc potrebna delitev dela: splošno propagandno in podrobno dejo za posamezne kraje naj vrši Zve/a o/, obe tujsko prometni zvezi v Ljubljani in .Mariboru, rešitev večjih akcij za splošen dvig tujskega prometa v banovini, kjer je potrebna državna ali ba- j novinska pomoč, pa naj vrši banska uprava, ker le ta lahko da takim akcijam potrebni poudarek. Banska uprava naj nadzoruje delo zve/, daje iniciativo in materialno pomoč, zvezi naj bosta pa ekseku-tivna organa, ki pa spet od svoje strani opozariata bansko upravo na potrebe in na take nedostatke v tujsko prometnem delovanju, ki jih same ne moreta izvršiti oz. odpraviti, a jih banska uprava i/vrsi o/iroma lahko opravi ali jim da poudarek pri centralnih oblastvih. Kot bivšemu šefu referata za turizem pri banski upravi mi bo tem lažje skladno delovati v našem tujskem prometu z bansko upravo. Izdatno nas jc v delu podpiral odsek za turizem ministrstva trgovine in industrije. Sicer nismo bili deležni gmotne podpore, toda naleteli smo vedno na poLno razumevanje naših teženj in tudi upoštevanja naših želja. Zlasti smo veliko hvalo dolžni šefu tega odseka g. trgovinskemu svetniku JaM Grgaševiću. S centralno organizacijo tujskega prometa v državi s Putnikom smo bili v najboljših odnošajih in smo ji hvalo dolžni tako za dejanske podpore pri naših propagandnih izdanjih, kakor tudi za mnogobrojne intervencije na pristojnih centralnih mestih v Beogradu. Naša Zbornica za trgovino, obrt in industrijo nam je bila vedno naklonjena in je z nami sodelovala v vseh važnejših akcijah, kakor nas je tudi vabila k sodelovanju pri svojih akcijah zlasti na polju napredka v gostinskem obrtu. Zahvaliti se ji moramo tudi, ker nas vedno sprejema pod svoj gostoljubni krov. Sodelovali smo tudi pri tujsko-prometnem svetu mestne občine ljubljanske, ki izpopolnjuje naše delo za našo prestolnico banovine — Ljubljano. Poudariti moram složno in skladno sodelovanje s Tujsko-prometno zvezo v Mariboru. V vseh vprašanjih, ki sc tičejo tuj-sko-prometnih akcij za celo banovino, smo skupno sodelovali in obstoji v ta namen poseben delovni odbor, ki sc sestaja v Celju. Na ta način smo se izognili dvojnemu trošenju materialnih in duševnih sil. Toplo hvalo izrekam našemu dnevnemu časopisju ter »Jugoslovanski reviji«, ki velja kot naše glasilo. Nase časopisje ima polno razumevanje za koristi, ki jih do-naša tujski promet banovini, zato nas pa tudi kiepko podpira v vsakem pogledu. Delo v našem društvu se jc zadnje leto ali bolje rečeno v zadnicm polletju silno pomnožilo. Celo v mrtvih zimskih mesecih sc jc poznala ta pomnožitev proti prejšnjim letom. Zato sc je izvršila temeljita organizacija pisarne z ustanovitvijo strokovnih oddelkov, kar nam daje zagotovilo, da se bo delo ekspeditivno m uspešno vršilo. Uradništvo jc silno marljivo in popolnoma na svojem mestu. Naj mu tukaj izrečem priznanje in zahvalo, v prvi vrsti pa g. ravnatelju. Občni zbor so pozdravili številni zastopniki oblasti in organizacij, predvsem msgr. RadiCcvić v imenu Zveze kopališč, direktor dr. šubie v imenu Zveze za tujski promet v Mariboru, dr. šter v imenu Centrale Putnika, in minister Ivan Mohorič, ki sc jc kritično dotaknil vseh problemov našega tujskega prometa z gospodarskega stališča. Resume poročila je podal ravnatelj dr. ClrU Žižek in ocenil tujski promet v Sloveniji v preteklem letu. Zveza šteje 72 članov, ki so upoštevani v statistiki in ki zastopajo 72 tujsko prometnih krajev, odnosno zdravilišč. V teh krajih jc imela Slovenija okrog 35.000.000 Din dobička, ako na še upoštevamo tujski promet v drugih krajih, ki niso upoštevani v statistiki, jc imela Slovenija najmanj okrog 50.000.000 Din dobička od tujskega prometa lani. Rlcd ie dosegel lani višek po obisku in sicer jc bilo na Bledu največ Angležev. V nekaterih obmejnih krajih se jc pokazalo nazadovanje tujskega prometa zaradi zastoja avtomobilskega prometa in ravnatelj je z vso odločnostjo in poudarkom opozarjal na velik pomen gradnje cest pri nas. Pri prometnih vprašanjih se je dotaknil tudi modernizacije železniškega prometa in jc moral žal ugotoviti, da se hitrost vlakov na naših železnicah ni povečala. Valutna vprašanja so za letos precej ugodno rešena, vendar so se pa pokazale nekatere težave zaradi valutnih odnosov z Nemčijo. Občni zbor ob zaključku lista še traja. SPORT Tekme za bukov pokal na Rožci V nedeljo sc je vršila na planini Rožci tradicionalna tekma za bukov pokal, za katerega je bila huda borba mc^nietTjšom se pozna trening". Ziastj ttx>r;uno pohvaliti talentiranega goi-ma-n.fc Vrhoven. Demiija. kj se je razvil v odlioneca hranilea, na secra gola.. Prj tekmi 7. DASK-ojn je KI na vk&u =n je držal v»c, kar mu je prišlo pod roke. Na veHko veselje domačinov je zadržal celo dvo zaporedni ona}«*nWrovki. Edimi gol. ki ga je pro-pust.-l. ie bil libmnljiv ;n mu je le »ušolr v mrežo. Za ra7voj našega FporU po zanima vse na£e občinstvo, zato apeliramo na igralce, da se še nadalje posvete t.renngu, kg je ed-no jamstvo za uspehe našega kluba. Velika kolesarska dirka Ko!f\Oamian<:. Proco, ki je dolga 8 km, prevoziio juniori; okrat (40 km), prvorazredni dirkači po lOkrat (SO km) in so za 1o razpiaane sledeče nagrade: Jvalerji; 1. pokal. 2.. 3. in 4. praktične naerade. 5. in 6. spominske diplome, 7. spominsko kolarno. (•lavna skupina: 1. krasen pokal 2. tabu-lar in spominska diploma, 3.. 4. in ^- praktična dari'a, 6. in . spominsko kolajno. Navodila, k] ee jih morajo dirkacj brez- i pogojno strogo držati: l.Pravieo startati ima vsak dirkač, ki poseduje pravilno izdano legitimacijo Kotur. Saveza kr. Jugoslavije za leto 1937. 2. Ys»k dirkač vozj na lastno odgovornost in se mora strogo ravnati po cestno po!ieijakih predpisih. 3. Kooaa morajo bMi z ozirom na nevarno progo opremljena s >gurnimi zavorami (na sprednjem in zadnjem kolesu), brez katerih bo dirkaču start zabranjen. 4. Dirkač, kj se v teku dirke količkaj posluži vodstva kako tretje osebe (najai bo motorista, avtomobil i *?U ali kolesa rta) razen sok on kurenta, bo takoj dis kvalificiran. 5. Eventueta* protesti nioi;i-jo v!o£jtj najkasneje pol ure po končani rlirki (za vsako skupino ločeno (z vlogo *J5 I>in prireditveni komisiji, katerj *e v primorn, da dotičrvjk dokaže upravičenosi svoje pritožbe, vrne, sicer pa ta rnesek prr pade v korist prireditelja. 6. Vpisnina k dirki je določena na 5 Pm, za ga rami jo nehrbtne številke «e poleg vpjsnine pobere se 10 Din, ki Sc pa po oddaji številke povrnejo. 7. Dirkači sp morajo javiti prireditveni komisiji najmanj eno uro pred pri-če4kom dirke. 8. Vsak dirkač «e mora od redbam prireditvene komisije j>okoriti. nasprotno pa se izključi od tekmovania in preda v nadaljni postopek. Vse razpisane nagrade se razdele na dnižbeni zabavi, k, bo po končanih dirkah v c**armanovi restavraciji- — Prireditveni odbor. Nogomet na Jesenicah. V nedeljo se je vršila na ic;ri:*}ii »Bratstva« nojjometna tekma med SK »Slovanom« iz Ljubljane in iSK »Bratstvom« z Jesenic, ki je končala z zmago gostov v razmerju 0 ; 1 (0 : 1). Igra ni bila na običajni višini, tempo ijjre je bil preveč monoton. Gostje so podali prilično lepo igro ter so zaslužili boljši rezultat. O »Bratstvu« bi lahko rekli marsikaj, predvsem to, da naj v napadu igrajo igrači, ki imajo borbenost, c!an in voljo, da z uspehom branijo klubove barve. Cc bodo naši fantje tudi v bodoče tako igral'. »Bratstvo« sc dolgo ne bo doseglo L razreda v LNP. Tudi večne spremembe v postavi moštva ne koristijo dosti. To ne daje takih izgledov, da bi se kmalu vrnili časi, ko je bilo »Bratstvo« trd oreh tudi močnejšim klubom kot je sam. Vodstvu kluba priporočamo, da preskrbi dobrega trenerja, ki bo povzel taktiko bivših vodstev, s katero so borci »Bratstva« dosegli tako lepe uspehe. — Kolesarske krožne dirke »Ijp'rnjcv*«. V nedeljo, 30. t. m. ob 13. priredi >Hcr-mesova« kolesarska sakcija svoje tradicionalne kolesarske dirke na običajni krežni progi, ki gTe skozi Podutik. Za juniorsko skupino je določenih 5 krat 8 km, za glavno pa 10 krat. t- j. 40 in SO km. — Letos so se te dirke nekoliko zakasnile napram pre^jim sezonam, čemur je krivo zlasti muhasto vreme; nadejati pa se je, da na zanirnivesti kljub temu ne bodo zaostajale za prejšnjimi, ker se cbeta močna konkurenca. Dečji teden v Zagorju Zagorjv« lt. maja. Med rudarskimi revirji je zagorski naj-be-dnejšj, vendar je pa društvo za vanstvo otrok pod predsedstvom požrtvovalnega predsednika nedelja Lojzeta Kolenca oh sodelovanju K.IS premagala VSe ovire, da je vsa lela, odkar obstoa, obda rovalo mnogo otrok z obutvih> in opravilo ogromno delo. Samo račun za čevlje \o znašal lf»U>> 'JO.OuO Din. Ohdarovanih ;e bilo 1S3 najpolrebnej-i>\h otrok, na počitnice, jih je šlo 40 |b toliko jih po)de tudi letos. Društvo šteje 60 flanov in hi seveda samo ne zmoglo tega d«la, da ni dobilo od ministrs.tva 7a socialno politiko 4000 Din podpora od banske uprave 3.000 od občine ftOOO od TPD 5000, od gremija trgovcev v Zagor>u GS»^ in od druge rudarske skupine ."30 Din. K temu je treba prišteti se števni novrii-, dohode.k ol tombole in članarino. Društvo se v imenu siromašnih otrok vsem dobro! n ikoni toplo zahvaljuje. Toda s tem beda v našem revirju se davno ni odstranjena. Potrebna so še iadatna sredstva, da bi mogli zgraditi z;Ucitni dom. Nekateri kraji naše ožje domovine že ima o podobne ustanove in prv:, ki na i prti d s zdaj na vrsto, mora bitj Zagorje. V pogledu revščine 7agor>a ne moren>o primerjati s Trbovljami, kjer Imajo že lepo urejen dis-rvmzer in lepo bolnico. Ta teden so se združila vsa naš društva in ustanove v skupno manifestacijo, da tudi na zunaj pokažejo, kako pereča je potreba po zgraditvi zaščitnega doma. Danes bo skupna seja, na kateri se bo.!o obravnavala vsa pereča vprašanja rn sprejeta bo resolucija. Zvečer bo pa v SoiEol-skem domu za odrasle rodifteliski večer, ki je nanj vablien vaak. komur je pri srcu lepša bodočnost nase mdadme. Ka večeru bo poročal predsednik g. Kolenc o delu za zaščito mladine, dr. SLivko O rum o zdravstveni vzgoji otroka, tajnik unr.je ur.rtdj g. Vojko .Tagodrč fel Liubljane pa o moralni vzgoii otroka. Prir*viHev se bo ponovna v cotrt»k na Lokah. Začetek obeh večerov ob 20. url. Esperantski gost v Ljubljani Ljubljana, 11. maja V soboto rvekčAr je prispel na potovanin po svetu v I^jubljaflio T»ndončam Ur. B, L-Vclland, vnet csper;iJiM>t, čla*n U. K. A. v Ženevi jn 1. K. L. v Londonu v dnižbj svoje soproge ge. Terejce. Pobudo sa potovanje v Jugoslavijo in posebej v Ljubijan", mn je daj v LjuhJjani izha.ja.jocj e^nerant^k-; list. >Niaj \'Fzagoj«, v katerem je ojtal opis naš^ra m*vta in n delu e^perantisto^'. Mr. K. K. Vettand je jwispel iz I»ndoni preko N-r4» in Ttaliie v leateeai .avtomobilu, ki predstavlja eefcaAi avto-*h>m in j«» zelo udobno urejen. j«os«-i»no v notranj^istj. V Ljubfjan; je takoj poiekal naše ftp» rantiste. s kateran je v pedelio napravil izlet na šmarno goro. Med na>šjmi eap^ran-tisti .kakor sploh iv> vsem SV'^u Se počuti s pomočjo es-peranti. knkor doma. fnj naj-d*» povpod dobre prijavi je in največje g-->-stsf? in BeW- mo da bj odnesel od nas čim u^odnej^e vtise. Mozartov Requiem Ljubljane, 11. maja Sinoćnji koncert Glasbene Matice ljubljanske je bil posveten spominu pokojnega ravnatelja Mateja Hubeda. G. prof. M. Li-povšek je v kratkem govoru orisal lik velikega moža in nam priklical v zavest pomembnost ter dalekosežnost Hubadovega življenjskega dela. Dragocene sile, ki jih je pokojnik nese burno razsipava 1. da je zgradil temelje na-še glasbene kulture, se še dolgo ne bodo izčrpale, saj so skoro vsi naši glasbeniki posredni ali neposredni Hu-b ado vi učenci. Izvedba Mozart ovega Rcquiema je bila poverjena solistom £:de. iupevčevi. ge. Ber-not-Golobovi, gg. Banovcu in ravnatelju Eetcttu. g. prof. Ravniku pri orglah. pevskemu zboru Glasbene Matice, povečanemu opernemu orkestru, in g. ravnatelju M- Policu, ki je ves aparat sigurno vodil. Reprodukcija poslednjega Mozartovega opusa, ki v svoji prav nič mozartovski trpkosti priča, kako težko se je trgal vedri mojster od življenja, je bila vseskozi usmer jena k oblikovanju velikih blokov, ki so med seboj kontrastirali. Vsi sodelujoči so dali svoje najboljše, tako, da je bilo delo od začetka do konca zanosito podano. Žal je dvorana FUharmonične družbe za tako velik aparat premajhna, čimbolj je rastla dinamika, tembolj je trpela jasnost polifo-nih linij, dokler se ni na ff mestih izgubilo vse v motniavi pevskih in orkestralnih glasov. Trepričan sem. da bi manjša, komorna zasedba pripomogla k večji prozornosti in dinamični odtehtanosti reprodukcijo, pa tudi solisti bi bolj plastično izstopili. Vsekakor je problem koncertne dvorane še vedno aktualen. Potrebna bi nam bila velika koncertna dvorana, ki bi sprejela vase toliko ljudi, da bi mogli tudi z nižri-mi vstopninami kriti režijske stroške in ki bi bila tudi po akustični strani brezhibna, da se ne bi delo reproduktivnih umetnikov, so^stov in ansamblov, razbijalo ZiiracU tehničnih nedo^tatkov. Fr. fcturm Mladinski koncert r>ruštvo ->Skrb za mladino■ je priredbo v nedeljo f>. t. m. v oiperj niadinsVj koncert pri katerem so sodelovali iid.idi pevrj in harmonikarji. učenci prof. Rsaeagajs-^ se tofihi t»cyrate»ga sporeda so Klr- len;> Izvajane. ftHadnribi rfor, kj racpeiagi t le. pi.rn glasovnim m-verjalom. se je z *2aJo-itlako« Vrbovskoga in z Glrhčevo »Jeaean pušelieekc. postavil v vrsto navij n.v*hDlj.š;h sljčnili skupin. Točke najmlajših pevcev in hađ-rnonfknriev so doikazale da norpvvik o'rok. Če je v dobrih rokah, že v na ine.-/.-nejŠih let'h, na seh; prmere.n nsejin ulns-beno ixobras4ria^ ter udejstvova-ti. Cepmv ni h-vrmonik.i umetniški trstrumeoit je vendar za otroka zaradn njenih temiičnfri xa< htf^v vnM.i.:va. ker more že v kraikem Ča- Fii urrarj v ihanrni, kje.r si HeoJblftuJe bni ra ritem, d'nnim'ko. ter za zao-kroženo po-dajsfijg iMiffiV T|jol|ii|»< BCarko Pever, prisr>e\-al dve točki ^n tako še poživil ie itak pestro .-es!:ivlj-*!i spored. Naše Gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Torek. 11. maja: Dr. Gostovanje posp. Dušana lladenkovica. člana beoj;rajskega Narodnega gledališča. Izven. Znižane cene od ^0 Din navzdol. Sreda, 12. maja: Peter in Alcksej. lTem:-era. Premiere ki abonma, četrtek, 13. maja: Rivala. Red četrtek. Petek. 14. maja: Peter in Aleksej. Red A. Sobota, 15. maja: Rivala. Red B. Gostovanje go>p. Dušana Radenkvvica, odličnega člana beograjske drame se bo vršilo dre vi v Nušicevi komediji slajv dovega dela bo zopet velik praznik v na-Scm gledališču. OPERA Začetek ob 20. uri. Torek, 11. maja: zaprto. Sreda, 12. maja: Veseli studenček. Red Sreda. četrtek, 13. maja: Plamen. Red C. Petek, 14. maja: zaprto Sobota, 15. maja: Car Kalojan. Premiera. Premierski abonma. Premiera prve bolgarske oper« na n&Aem odru. V soboto dne 15. t. m. ^e bo pela opera >Car Kalojar. . katere komponist je naj-siovitejši bolgarski glasbenik gosp. Pančo Vladlgerov. Libreto dela je posneto iz bolgarske zgodovine, ter vsebuje dramatične in močno razgibane scene. Premieri bo prisostvoval komponist gosp. Vladigerov. Nositelji glavnih partij so: g. sanko, ki poje carja Kalojana, gdc. Oljdekopova v vlotri carice, ter gg.: Gostič in Franci. Dirigent: dr. Svara. Režiser: prof. sest. KOLEDAR l>an«»: Torek, 11. maja katoličani: Fr .n-čiška, Ljerka. 1>.VN.\6>JE PRUB£D1TVE Kino Matica: Noč. s cesarjem. Kino Ideal: Cesar Kalifornije. Kino Slogu: Demon ljubezni. Kino Union: V senci giljotine. Obiščite razstavo Društva slo venskih kovnih umetnikov v Jakopičevem paviljonu. DEŽURNE LEKARNE Dane«: Dr. Kmet, Tyricva cesta 4n. Trn-koczy ded. Mestni trg 4, Ustar, SeJcnbur-gova ulica 7, Jugoslovenski lutkarji so zborovali LjuJ>ljana. 11. nvaj t V lutko^Ti.i dvorani LjubJjanskepa fjoho . v Narodnem domu so v iieJeljo zboroval. liiltOikwan# 1 lmkarji. Sknp6čiao je o\m> ril pmisednik dr. Vai-lav Itiiriaai, ki ^ najprej toplo pozdravil navzoče lutk.ir pre-lvsem zunanje goste tioko4»ke lutkajjo i/. Celja in Maribora. Lopa pa je bjla ude Mba Tudj sokolskih lutkarjev iz LjuMjan« in hl;7.nje okotile. Predstxlnik je omen ! pomen lutkarstva za, vzgo>o mladine fter kratko njegov rarvoj. Želel je, da bj te ta lopa patioga MMlMka w-goj«. razširila vsej državi; posel sprejeto z « - < bravaniem. Sledila so lepa mi izčrpna por* č:'la tajnika JL> l/^jr'.^ P<> 1 gnjnjčarke ge. Minke Krotftovc jn za na-»! 7.nrn; odl»or Slavka TVelkina. ki j« predlagi! odboru razrešni«t> med ^oi»!:i>nim oiol < vanjem ihorovalccv. Tri volitvah nove savozne uprave je b soglasno izvoljena tale uprava; predjed n l^ej7'4» Kovač (Ljubljanski SV>kol), I. po-i-ipredsodnik k; prrkivetrH odbor, III M flelejrita v? Za£rr^b:j rlan upravo-S\-etlič (Sokol I Tabor\ Slava Vii^n- Beocrad, Uado Sedaj, Sokol 1 TUMir, l^jze Počivalnik. Tiublj. Sokol, Vaola^ Skrur-nv. CO. M^ai'ka Krofto\-:, TKT) At. Vofeslav Tpaver-.. ŽPO M.irlv.r, lletod 1'-t^mojst. Sokol Vič, Jože Kari- Sokol T. liana—ftjška, .To7.e Simor « Ljubljar.sl kolt l>ra.To Sanc/n. ZT" I Celje. rHaofco 1 liroSiS, ZPO Maribor, Janko Svetin Sokol 1 TaMr, dalje stn re.rerviTa.n: še dve o«! hornjški niet^tj rm SP« I T»eorrrad in r:t lupo Novo mosto. nadzornj o-1t>or: Slavko Del-kin. 5^>kof T TaSor in Tomo Kralf«\ LjvK-jj-anski Sokol. Pn voljjitAah f.e je rahvalil r.i i7.kar.in'« 7.a,upfinje novi predli!Vk Lojize Kovne ter pozval na vzore rja vapeino delo v knH*' jucr^love.n^kejra lutkarstva. Pri itlijeajno^t h fo btla - z prem errt jena. pr.ivj'.i določala se je članarina za drii^t\-a na d-n .r>0. 7.m pn*'< mezTvke {n sokolske će-te pa din ?t in vj. f njna din 10. S tem je l*ila pkurr»><-na zakliu-Tena, in vsi ndeleženei so se ndejož lj rrr^ voda ob prilik- pomlada nizkega zbora I i n L Ijanikasa čokolstvn. . a t. Iz Ptuja — Nezgoda motociklista. V nedeljo preti večeru se je pripetila na državni cesti Ma ribor—Ptuj težka nesreča, V bližjih Sv. Jen ža na Dravskem polju »sta trčiia tvkupa1 o^ebiii avlocnohal;^ in motocikli»-t Moion-ktUia je v loku vrjilo v drevo ob cesti let je Tadohil težko po*ko4lbe, da so ca moral 7. reševalnim avtomobi'om odpclj-at; v mar bor?ko bolnico. Kdo jo zakrili nesrečo, bo dognala preiskava. — Sport, Na igrišču PSK l>rave ne ;e f nedeljo odigrala zanimiva tekma med BK Muro :z Murske Sobote in ^K Dravo, lgr« je bila ze.lo zanimivji in lepo izv<*dena in le končaj a z rezultatom 2 : 1 v korist SK Mure. V neizrnfimi faioati sporočamo, da naa je na&a dobra mati, ?tara mati in prababica, gospa Klara Bizjak zasetmica v 54. letu svoje starosti dne 10. maja ob 17. uri po dolgem trpljenju za vedno zapustila. Pojjreb blagopokojne bo v sredo, dne 12. maja 1937 ob 14. uri iz hiše žalosti, Alesevccva ulica 25, na pokopališče v Dravi je. ŽALUJOČI OSTALI. • f Stev. 106 »SLOVENSKI NAROD«, torek, 11. maja 1987. Stran 3 ADE L A SANDROCK v svoji najboljši komični vlogi! ni::i: Dvojčke v eni oseki SKKTEE k o m c d i j a MMttatMMHMetHBnsflM Robert«, Jaok Trevor. Same veaele in zabavne situacije, ki izzivajo salve smeha in urnebesna razpoloženja. PREMIJERA V SREDO 12. T. M. V KINU MATICI. DNEVNE VESTI — BLnej namestnik Pavle častni doktor oxfc>rd*kc. uni>exze. Danes jc bil na univerzi v Oxf oreha svečano promoviran 2a čg^tneora doktorja knez namestnik Pavle, ki je svoj cas študiral na tej univerzi. Svečani promociji je prisostvovalo mnogo vv.okih dostojanstvenikov in učenjakov. — K°nferonoa. up ranega odbora Ju*n-h ±eleniic. V Neaplju se je pričela včeraj konferenca upravnega odbora Juzn h železnic, ki »o se je udeležili tudi zastepniki železniških uprav iz našle ete! veni h držav. !NasO železnico zaste-pa na konferenci pomočnik generalneg-a direktorja Josip Cug-mus. Na konferenco je pa odpotoval tudi pomočnik prometnega ministra ing. Se-rtj&ncvič kot elaji upravnega, oibora Južnih železnic, izvoljen po delničarjih. — Prvi turi.stovski vfcikj iz Avstrije. V nedeljo se je pripeljala v Spl^t druga večja skupina avstrijskih l^oviiščarjev, ki jih je poslal dunajski turistični urad Central Windobona. Gostja c stanejo v Dalmaciji dva. tedna. L>aT. 10.272;T00l000, v proračunu je bilo pa predvidenih 10.329.5GO.000, take da je bila proračunska vsota dosežena za 00*V Izdatki so snasaij v lanskem proračunskem letu iMfM.00O.00l>. v proračunu je bilo pa pred-v denjb 10^23,500.000, tako da zna.ša pre-ostanek !»°» ali 898J5OaO00 I>in. — Iz Skoplja v Beograd * 1 urj in 10 minutah. Včeraj zjutraj ?e je vrnil v Bc^opnid fmančn muiieter Dušan Leteča hi ejcer z, nov$m brr-m letalom. Aeroklub je kupU već takih letal, ki bodo letos prvič prevažala potnike na rednih progah. Finančni mini-?'°r je hjl prvi potnik, k- fe lete] z novim letalom, iz Skoplja do BeoCTada ie rabilo letalo 1 uro 10 m/uut. — Konkurzj in pri>jl»<>. poravnav^. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Laiblja-n objavi a za Čas od 15. do 30. aprila na-slednjo t.ta'i~! iko (Številke v oklepaju e-;jrad; Zpmun. Pančevo — (2). — Italijansko-jugoslovenska trgovska zbornica na Rekj Na pobudo skupine Kali-j 1: >k\u .ji |tigoslovensk^l industrijcev ter trgovcev je i ;• IT. aprila na Rekj sestanek, na katerem w bilo sklenjeno ustanoviti ita-1 ijanstco-^lgosioveosko zbornico Njen glavni namen bo olajšati jn poglobiti trgovske? industrijske »n kulturne st.jke med obema državama. PredsedAjs zbornice ho predsednik pripravljalnega odbora bančni ravnatelj lt. Anton Buber. Največ interesentov za to 71-ornieo se ie pnciasilo doslej iz vrst na-šdi izvoznikov lesa. živine, rjb [n &adjax«»kih rodnu: iz Srbije. — Izguba dragocenega prstana. Med vožnjo od Brežic do Zagreba je te dni izi^ihiki v brzem vlaku Dunajcanka Marija Pfthrer platinast prstan z vel kim' m malini: brj-ljanti. vreden 1000 šilingov. — V Splitu se že kopljejo. Po hladnem deževnem vremenu je tudi v Dalmaciji nastopila pomlad, v seboto in v nedeljo so bila splitska kopališča polna kopalcev. Bilo jih je nad 1.000. Split je že poln tujcev. — Begat ribolov. Iz Splita poročajo, da so imeli ribiči zadnje dni izredno srečo. Skoraj vsako noć nalove nekaj vagonov s a-rdel in ^Icllš. Posebno mnogo je letos skuš. V sobe to ponoči jih je nalovil neki ribič iz Vinista 80 kvintalov. n ek viski ribič pa okrog 12.000 kg sardel. — Nova grobova. Na Polici pri Višnji gori je umrl v nedeljo zvečer posestnik, pomožni poštar in vzletni cdbornik g. \ Ivan Seme. K večnemu počitku so ga po. ložili danes dopoldne. Pokojni je bil znan daleč naokrog kot plemenit, značajen mož in radi so ga imeli vari. ki so ga poznali. — Včeraj popoldne je umrla v Zgornji 61-Ški zasebni ca ga. Klara Bizjak, stara 83 let. Pogreb blage žene bo jutri ob 14. iz i Alesevčeve ulice na pokopališče v Drav- • lje. Bodi pokojnima lahka zemlja, težko prizadetim b vojnem na-e iskreno sožalje. — Lorska razstava na spomladanskem velesejmu v Ljubljani bo v paviljonu »N«. Poseben odbor, ki skrl»i za priredtev je v imeuu Zveze lovskih društev razposlal svojim društvom in privatnikom posebne okrožnice z natanćnLnu; navodiJi za obiranja in poš;Jjanje razstavnega materiala iu zla-Btj trofej. — 7*ivarovajije predmetov je že sklenjeno z Jadransko zavarovalno družbo in vstopi avtomafjčno v veljavo, ko so pr<-dmeti odposlani. Zavarovalnino, kakor je določena po odboru za mednarodno razstavo v Berlinu nosi Zveza. Vsakdo pa more zavarovalnino na svoje stroške poljubno zvišati. Vsako društvo bo imelo *a svoje področje zaupnike, kj bodo z delom in nasvetom pomagal; raestavljakein Vej naj se pa točno ravDajo po navodiUi okrožnic, da bo delo jrladko poteklo in da bo kratek ča* do otvoritve dobro izrabljen. Do srede niaja mora bnti razsta\mi material v rokah o*ibora, da pa bo ta mogel razporediti in raz-uio^tiTj. Tudi peogiajo razstave je bil razposlan in tud; že objavljen Važno prererDf-TOba radiopre grajii^. Torek, 31. maja 20.20: Violinski koncert Roberta Soetensa s spremljevanjem Orkestr. društva Glasbene Matice. Uvodno besedo bo govoril g. prof. Lt. M. Skerjanc. Sreda, 12. maja 19.50: Obletnica smrti ma.ršala Pil-sndrkega (g. dr. Rudolf Mole). — Zasledovan cigan. Varnostno oblasti zaslef>ujejo 201etnega cigana Karla Taub-mana, ki je med cigani bolj znan ped imenom »Slavko.* Mož je najbrž identičen s c'ganom Slavkom, ki je lani V noči na 5. septembra umoril nekega cganskega muzikanta na Kodeljevem v Ljubljani. Osumljeni Slavko ima na zapestju ene roke zaraslo brazgotino, ki jo jc debil v mladosti pri nesreči s slamore3D:oo. Zasledcva-nec se klati najbrž v družbi drugih ciganov nekje po Dolenjskem. Iz Ljubljane — Ij Dr. Marjan Bukovfc na mrtvaškem odru. Včeraj čO prepeljali zemske ostanke mladega zdravnika dr. Marjana Bukovca iz Bohinja v Ljubljano, k>er so ca položili danes na mrtvašk-: oder v mrtvašnici splošne bolnice. Tam leži zdaj v krasni srebrni krsti, zasuti s pomladanskim cvetjem in šopki. V*ie dopoldne so prihajali številni pokojnikovi znanci in prijatelji, da se poslov« od njega, ki jim >e bil vse življenje ljub tovariš. S^rodnitki in njegovi ožji prijatelji *-o poklon Mi krasne vence in izredno lep je tudi venec plaumskih prijateljev iz resja s napisom >71atoro£:, kj je tudi spleten iz resja. — Pogreb nesrečneca mladeniča bo dane* oh 15. izpred mrrvaŠniee sp'ošno bolnice na pokopališče pri Sv. Križu. —1| Nedeljska tombola poštarjev. Kakor v>ako leto, so tudi letos priredili poMarji tombolo, k j ie v nedeljo popoldne privabila na prostrani Kongresni trj» več tisoč ljudi Pole? 110 četvork in 100 manjših daril je bilo tudj 11 Slavnih dob-tkov. Tombola ali prvj dobtfek ie bilo motorno kolo. Sreča se ie nasmehnila Gilbertu Lombarju s Celovške ceste 53. ki je odpeljal domov motorno kolo. šivalni fctroi je dobila Viktorija Fuu-rer e= KarJovške ceale 22, a kompletno kuhi n^ko opremo Josip Oraiem iz Most. Čevljar Franc Sirceli iz Zgornjega Kašnja jc zaklel otroško kolo, a Marta Volčičeva iz Prečne ulice v Mostah nevestino opremo. S kuhinjsko opremo se je postavila Malči Hab-janova iz Ribje ulice 4, suknjo za moško obleko je dobil K. Trape s Tvrševe ceste 52, e=ervi«i Zdenka Vindiševa z Opekarske ceste, poln voziček jedil delavec Franc Muha iz Samove ulice 1. voz žaganih bukovih drv delavec Martin Horvat iz štepanje va*i. mo^ko obleko pa učenka Milena Brslezov* iz Rožne doline. Tombola naših poštarjev je zadovoljila srečne dobitnike, zadovoljni so pa bil: tudi poštarji, saj je bil gmoten uspeh lep. —lj Prepoved uporabe ledu iz nečiste vode. Mestno poglavarstvo je dalo preiskati vodo v bajerMh. ki s]u£:to pridobivanju naravnega ledu. k: se uporablja za konzerviranje živil in pijač v raznih obratih in trgovinah Tako kemična, kakor tudi bakteriološka preiskava sta pokazali, da voda ne ustreza zdravstvenim Predosom. ker 'e one snažena. vsebuje celo bolezenske klice, v nekaterih primerth pa gnojnico Ker o*?roža uporaba takega ledu zdravje prebivalstva, prepoveduje mestno poglavaretvo v smislu sklepa zdravstvenega odbora v L«ubljani na podlagi pravjlnjka o nadzorstvu nad pitno vodo č|. i, točka 1 m čl 2. točka 4 v tve-zj z zakonom o zatiranju nalezljivih boierni §59 uporabo vodnih virov, bajerjev iu drugih etoječih voda v svrho predvajanja ledu za konzerviranje jedi »n pijač ter razpača-vanje takega ledu. Kršilci te odredbe r»e kaznujejo \x> 01 zakona o zatira nju nalezljivih bolezni* v denarju od 1.000 do 5.000 Din. v kolikor ni dejanje kaznivo tudi po kazenskem zakoniku. V vseh trgovinah iu obratovalnicah z živili in pijačami, kjer se te izdeJujejo, hranijo m prodajajo« se sme uporabljati le umeten led iz čiste, vodovodne vode. —lj Razmere pri nail pošti postajajo vedno slabše. Mnogo se zabavlja na bivšo avstr. upravo, a glede poštnega službovanja je bila mnogo boljša. Ljubljana je bila tedaj majhno mesto, a pisma so se raz-našala po trikrat na dan, v nedeljo enkrat. Sedaj je za naše razmere veliko mesto, a pisma se dostavljajo le enkrat na dan Ue par ulic strogega centra jih dobiva po dvakrat) v nedeljo pa sploh ne. — Do sedaj se je v nedeljo zmeraj lahko dobilo pismo v ekspediciji, zdaj pa je to prepovedano in izdajajo se le časopisi. — Ali vedo oni, ki so izdali ta ferman, kakšne neprilike in morda tudi škodo lahko povzročajo s tem. Tako n. pr. je bilo zame v Beogradu oddano zelo važno in nujno pismo v petek dopoldne, v Ljubljano je prišlo v soboto z brzovlakom dopoldne, ker pa so pričeli raznašati pošto že preje, je ležalo tu ves dan v soboto in nedeljo — ter mi došlo v roke šele v ponedeljek ob eni, ker so imeli pismonoše ta dan obilo pošte. V nedeljo sem na pošti zaprosil zanj vedoč da mora biti tu, a niso mi ga hoteli izročiti, češ, da je to strogo prepovedano! Take so razmere v Ljubljani. Kmalu nas bodo izenačili s kako gorsko vasjo. dr. Fr. G. —lj Slednjič »e ujel. Poncči so stražniki izsledili pod kozolcem v Šiški 331et-nega Ludvika Kolmana, doma iz okolice Kranja. Kolmarui so dolgo zasledovali orožniki, za petami pa mu je bila tudi policija. Kolman je nevaren vlomilec in s*? je zadnje tedne klatil največ po Dolenjskem in Gorenjskem, dočhm je bil prej član znane Florjančičeve vlomilske družbe, ki je kradla po ljubljanski okolici. Kolman je bil soudeležen pri vKmu v koseško cerkev, dalje je sodeloval pri vlomu v Jagrovo gostilno v št. Vidu in v razne gostilne v Dravljah ter v Šiški. Pri zasliševanju je sicer nekatere tatvine zanikal, vendar so mu hitro dokazali več grehov, kaker jih je hotel priznati Jutri ga izroče sodišču. —lj Avto zgorel. Na dverišču hiše na Tvrševi cesti 13 se je v nedeljo nenadoma vnel osebni avto, last trgovca Staneta Dcrganca. Šofer Peter Hlede se je baš pripravljal, da bi se z avtomobilom odpeljal nekam na deželo in nalil je bencina. Ko pa se je za trenutek odstranil, je iz veza nenadno dvignil plamen in je b'-l avto v plamenih. Po zve ni so bili gasilci, ki so ogenj sicer pogasili, vendar ima lastnih do 20.000 Din škede. —lj Prihodnji večer nagega drz. konzervatorija \h) v petek 1-1. t. m. To sestavi sporeda lahko imenujemo to produkcijo J5onatni večer, ker se izvajajo 3 sonate za violino in klavpr, ki so jih napsalj Tar-t'-nL CorcIIi jn Beethoven. Izvajalci 6o; goja&ca vioJinsrkega oddelka prof. Slajša: Truvor^ek Uroš in Burger Kajetan ter gojenci klavii^kega oddelka: Adamič Pojan . i prof. Tone Ravnik") in Ofterc ilaxta (prof. Janko R-i^nk). Dela ie Mttuđitaj v c-e'.ot-i profesor Jan ^»lai«» kot vodja komorne šole. Produkcija jc posvečena ^pomirvi ravnatelja Mateja Hubada; vrši se v veliki ftlljarmoni-čni dvorani začetek ob četrt na 7. v petek, dne 14 J. m. Spored velja 3 din in velja obenem kot vstopnica. —lj Brezplačno vožnjo v Lurd, ki jo jo razpisal k;ino Un'on za enega svoj h obiskovalcev, je žreb prisodil gdč Ivanki Kosec, upokojenki tobačne tovarne stanujoči na Zaloški c. 5L 15, —lj V. (40.) Delavski prosvetni rečer, kot zaključni prosvetni večer v letošnji sezoni, priredita »Vzajemnost« in »Zarja« v sredo, dne 12. maja 1037 ob 20. uri v dvorani Delavsko zboro;^. Program je prvovrsten, enodeja-nka .recitacije a slikami, govorilrv zbor s slikanvi — h koncu nastopajo kitari-sti-Havajci in zaigra »Zarja«. V*topnjce po 3. Sin 1 din v Strokovni kombiji. Delavska zbornica. I. nadstropje. —lj Uprava Narodnega gledališča vljudno prosi p. n. abonente, da poravnajo deveti obrok aboiimana do 16. t. m. —U Tatvine, Z dvorila gradbeasca podjetja Tonuie« na Tyrše\*i costj 0T »ta btfa v nederjo ponočj ukradena dva bakrena, n-t. notranji strani počinjena kotla% vredna 1000 dn. Avtobusnimi krevozniikii Francu Krulcu je nekdo odpeljal v ponedeljek 1000 din vredno kolo jn atPSf rzipred Fabjanove pu tudj na gostovanje v Ljubljano. — Stalni gledališki obiskovalci. —lj Poškodovana Podhevška. V bolnico bo prepeljali ziMarj.i Jožeta Poib<^"ška, eta-nujočeira Na stolbi. 7xipo>!^?t*\ra na na ne-kj no\*i s ta viri v J osen kov i tdici. Jožo Pod Kovček je stal pr: stavN spodaj pod odrom, ko mu je nenadoma padla z v .^kn n-i nojro no«io*la 7. ppnojp kj nri jo 7dr<>bila kof.1. V bobv;.:ko ot»krbr> n;i «w> sprejeli šc zulnrja Franceta PodbevŠ&a '.?. Prevoj, kj je delal na stavhj novega paviljona na Studeneu. Padel je ■ 4 m visokega oxlra jn dobji teir je po§kc-ibe na glavi. Iz Maribora — Rekrutom-dijakoin. Vsi v Maril>or pri-stOTii rekruti dijaki, ki ielijo, d;' lx>do žo letos v jeseni vpoklicani na odistuženjf vo-laškega roka, se pozivajo, da se jav;j<> najkasneje do 18. L m. v mestnem voi.išem maau v .Mariboru. Na poznejše prijave ue bo tzira. — Mariboru ekspozituro kmetijske ibor-njre! Na ne iar^rvo veJike-g.a pomena, »tevihii zborovalci vinogradniki jz severnih predelov Slovenije *o api'ejeli resolucijo, v kateri utemeljiijcjo svojo zahtevo. — Telovadna akademija mariborskih srednješolcev. Y Mariboru vlada živahno zanimanje za telovadni nastop tukajšnjih srednješolcev, k; bo v sredo 12. t. m. ob 15. uri ;«oroldng na letnem tclovadiaču Sokola Maribor Matu*a. Prj telovadni akade-mivi bo Sodelovala vojaška gcnlha. — Službo dobe. Tukajšnja ekspozitura Borze dela nudi službo dvema kivarjema. dvema krojaškima pomočnikoma in služkinjam z večletnimi spričevali. Informacije daje Borza dela v Gregorčičevi ulici med uradnimi urami. — Policija prepovedala marjbor^kim Hrvatom zborovanje. V nedeljo dopoldne bi se moral vrniti ustanovni ot>Čni zbor hrvatskega kuHurneea dml^va :Napredak<. Za zborovanie je vladaVo med tuka^:vmi Hrvati, ki Uli je okoli '200, zelo veliko za-n-manje. Itili so presenečeni, ko jim ie policijski organ sporočal, da je preds!ojua»tvo mestna pol.cije v Mariboru ObČnj zbor prepovedalo. — Razprava proti pobreškim morilcem 2S. maia! Okrožno sodišče je včeraj razpadalo glavno razpravo proti pobre£kim morilcem Karlu Sternu, Ivanu KoUevrju in Francu Belaku. Ivazprava se bo vrlala 28. t. m. ob tricetrt na 9. pred velikim kazenskim senatom. Za ta proces vlada v Mariboru un okolicj ogromno zanimanje. — >Bcla bolezeu< na mariborskem odro. Naslednja dramska novost bo sen*acionelna drama znanega češkega dramatika Karla čapka j Bela l>oltzen<. ki je vzbudila «pk>i_ no pozornost v evropskih umetniških in znanstvenih krogih. Ca pek je h to dedom« utopistično, deloma kruto realno dramo ase gel v o*rčje naJih dni i it v njej učinkovito obravnaval konflikt med čisto demokrati,o iu diktaturo. Reiira g. Mnler. — Kaajske d.rke M 1*cmu. TradioionaJ-ne konjske dirke na Cvenu prj Ljutomeru se bodo vršile 23. t. m. Ta vrsta sporta ni t>amo zanimiv pojav, marveč if* uredno velike va&uosti za našo konjereio in gospodarstvo. Za zmagovalce so določene lepo nagrade v gotovini in Častne diplome. — 0 vlomu v Dolu j Lendavi. Ze včeraj smo na kratko poročali o drgnem vlomu v pisarno NaafBte lesno induatpije v Dolnji Lendavi. Sedai 99 »nane se nasledi nje ro-drobuosti. No/.-. : ,» storilca so vdrii v pdaar-no i-n odnesi 800 1» 'ogramov težko blagajno, jo naložili na ukraden voz in odpeljali dva kilometra iz mesta, ^a samotni cesti so nato vlomilci železno blagajno a sekirami razbil; jn na tvojo veliko prosenečenje našli v niej le 200 Din gotovine. Vlomilci so najbrzo domaČi ljudje, ki no videli« da so uslužbenca tovarne odšli v soboto kakor običajno na peato po denar. Zato so se na- dejali bogatega plena. Toda k sreči tokrat na pošti niao dvignili denarja. Polici i a je vlomilcem že na •ledu. — Eksckutorja je napadel neki po^e*4nik v Amartnem pri Stavenjfrrmdcu, ko mu je Itotel iarubirj kon>a. Lotil ee ga je dejansko h\ mu z nožem prizadejal na rokah ni nogah več zabodljajev, hudo pa ga je ob-deJa tudj z bičem tako, da so ek^ekutorja Franca Kar-n morali prepeljati v bolniro — Ciledall^ka uprava prosi vse one gg. abonente m lastnike blokov kj so s placa-vanjem obrokov v zaostanku, da j»h |ave>> lijo čimprej poravnati. — Kopališko zdravljenje iavalldo*. P" raspisu ministrstva za socialno politik*• in narodno ztojasko jamo v nedeljo 23. nvij a. Taizlot organizira udruženje zaL uradnko\ ter sprejema prijave g. Vojdeh VerhovšeK Maribor, glav. kolodvor. — Zaradi obso.V nih prijav se r*rijav*c takoj Vožnja iz Ma ribora do Postojne in nazaj, pomi list in vstopnina v Postojnsko jamo z istočasnim prevodom s podrc>msko motor no železnico slano 1*27 Din. Izrabite to priliko prvega društvenega izleia. Pdeleli se izleta lahko vsakdo. — Ribiči poteiiadj novorojenčka iz rekr. Mariborsko državno pcavdnistvo ie rnlo ol> vešč eno o strašni iva>.ibi ribičev, kj so ribarili v murskem rokavu reke Muro Ribiči iz Hraatja Mote so potegnili iz vode zo razpadajoče truplo novorojenčka ženskega t^l^ la. Na truplu so opazili precej veliko rano, kj dopušča sum. da ie bilo dete urnorjon0. Trupelce so obducirali. Orožniki se travlijo. da bi izsledili brezsrčno mater. — 12 revnih otrok lx» poslala mariborska Profjnrfvsrkulor.n.i lira brt'zplačno na mo:-je. Najre\-nejše in morji najpotrebnejše bodo zbrala šolska Tp^jtri zato prošenj ni treba pobijati ProTjtuberkulo/nj ligi. — Prod sodniki — onemela. Pred m al itn kazenskim senatom se je vršila zelo zanimiva razprava. Iz preiskovalnega zapora so pripeljali precej elegantno in tudi lepo dekle, 21-letno Marico Fenneuc iz Slovenske Bistrice, Dolga obtožnica ji očita B > manj kakor 24 raznih predrznih prevar in goljufij, ki jih je v enem tednu absol-virala v Mariboru in Celju. Zdaj se je predstavljala za maturant m jo, pa zopet za uradnico, vedno pa je imela za sorodnike najvplivnejše osebnosti, katerih imen se je posluževala lepa Marica za svoje aleparske podvige. Predsednik senata je hotel obto-ženko zaslišati pa ni bil malo presenečen, ko dekle ni odgovarjalo, marveč dajalo znake z rokami kakor gluhonemi. Nato Je pismeno pojasnila, da je onemela. Sliši dobro, samo govoriti ne more. Dejala je, jo nedavno pila lizol, zaradi česar ji j«1 Od-vzet dar govora. Zato je bila razprava piv-ložena, da se bo v stvari izjavil sodni iz- vedenec. Z Jesenic — Jesenice od sobote do ponedeljka. Krasno solnčno vrome je zvabilo v sol in nedeljo nestofo prijateljev narave v njeno naročje. Ze v eoboto popo>la,j«' v rvedekjo v mestu samem vladalo prav ptaaatfpo razpolo/t-njc Po c*\-»tah :n ^ !, aoih so valovile gfj^r^ množice ljuli. Vt čina sprehajale^-v. ; vred vnem dam. je !>-*'•' oMočonih v poml;#Lmsko m poletne otoieke. Popo4dne p*4 se jt- flakj odpeljalo aa Rtotino ljudi v tiiovnico, lVd»ravo-Vintgar. lUeii ji kraje Zgornje saveke doline. — Oblaki cesdaega prahu. L'-> bonem« p*>miadanrkke dni nnm greiti navioaeai pcah. kj v ofclakih r:t^T,nja aail m*1-to. Noir^a motorna vozula. k dvigajo skozi mesto, dvigajo tak prah. da si ljudje skoraj ne upajo nn cee te. Skrajn čas je le, da t/b Činska uprava odre«l4, da se i7 ro^tarni«-' izvleče tudi predpo'opn, škropilni \«yvz. d.-i r.r*m bo vsaj malo o^kropd in ohlad:] ceste. <>stni prah. ki g"a dvgajo neMetj mo^rv-kil, naAemu zdravju m^rda v enem dnevu voč škoduje, kot nam koriti mo-1 r,n>« ^edii ter zdran.is.tvene i" Wjr:eiiAke n^pr^ ve v enem mesecu. Po ".rlMu drugih naKh !)iwt, bi rudi nr.s-i občna lahkn p.-.'-n motorno ^krop^nt-^. katora bi dne\mo lah ko večkrat o>^ila cee te JasaMea M m<* Kt/v ne na planiiiska vas. Naši občutni plačujejo ae»laj dovolj \njsoke ohč;rwko dokla-de. s katermi bi se lahko takoj nabavilo to, kar je najbolj nujno potroruno. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej Preklici, izjave beseda Din 1.—v davek posebej Za pismene odgovore glede malin oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov ca male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 50 par. davek poaebej. NajmanjSl znesek 8 Din a* ob > > o -s I* 9 o w (t — 2. o 1 5. 00 £- 5* p a rs ?V ? 1 < «-1 0 2 - •5* 3 » 3 < 5 ?B «• o erg < e 1 g II O •d n e e z Trearkoti. »eterm suknjici NOVOST) lepe norce 1» pampante id «portn# oblek« nudi eeoeoo PRESKER. S* Petra e 14. ■WW8i Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din STROJEPISNI POUK Večerni tečai za začetnike in rrvežbance. Vpieovanje dnevno od 6. do pod 8. ure zvečer. — Učna ura 2 Diin. Christofov učni zavod, Domobranska cesta 15. 1325 PRODAM Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Din TRAPISTOVSKJ SIR KG 16 DiS Čeme Oskar. Sv. Petra c 35. DVA BERGI1EIL APARATA 10x15, HeJIiar in Skopar, Ber^-heil 9x12 Helliar, Pilot Tesear ^.5 malozrealno, vse zelo ugodno proda: Fototehnika, Prešernova u bi: ca 0. 1329 ZAG1M ODPADKI bukovi, hrastovi, ».mrekov.; suhi in žacan e po najnižjih cenah, dobite pri: LAVRENCIC & Co. Ljubljana. Vosnjakova ulica 16. 1328 napodna Tiskarna I L3UBLDANA I KNAAJCVA • IZVRŠUJE VSE VRSTE TISKOV Bi PRJZPR O STB /A NAJFINEJŠE Stran 4 »SLOVENSKI NA BOLH. torek, 11. maja 1937. Stev H 6 Pragi Lepa manifestacija češkoslovaškega prijateljstva do Jugoslavije Praga. 10. maja. Včeraj dopoldne je hal v sejni dvorani Inienjerskega doma občni zbor Ceskoslo-va£ko-jugook>venske lige. Predsedoval je novi praski župan dr. Peter Zenkl, ki je pozdravil delegate zlasti pa jugosKvenske goste na ćelu s tajnikom jugoslovanskega poslanstvi dr. Božičem. Zborovale i so stoje počfisptil: spomin pok.jnih članov in podpornikom' dr. Ljudevita Pivka :n Jana Wagnorj,a. Potem so poročali funkcionar. ji o ohsežnem in uspeSnena delu lige v preteklem letu. Dr. Zenkl je predlagal iapre-merabo pravil v tem smislu, da bi imela CJ liga v bcdoee pokrovitelja, za katerega si jc izbrala prezadenta rcpubUke dr. Edvarda Beneša, in mu poslala z občnega zbora pozdravno brzojavko Z zborovanja so bile poslane pozdravne brzojavke tudi knezu namestniku Pavlu. prez:dc«tu Osvoboditelju Masarvku in ministrskemu predsedniku dr. HcJži. Sledile so volitve. Za častnega predsednika je bil izvoljen ministrski predsednik dr. Hodža. za predsednika soglasno praski župsn dr. Zenkl. za podpredsednika prof. dr. M. Murko in gt. Ljudevit ć?rno. za generalnega tsjn ka pa Antonin Berin-ger. >7ovi predsednik se je zahvalil za izkazano zaupanje in spregovoril o programu bodočega dela lige. Njegov življenjski program je izražen v treh mestih: v Taboru, kjer je bil rojen in kjer se je učil vztrajnosti in dela. v Pragi, ki v njeni službi preživlja svoje življenje in v Beogradu, s katerim ga vežejo vezi neemajne ljubezni. Prva naloga lige je neprestano z dejanji epozarjati na to. da je českoslovasko-iu gos lo vensko prijateljstvo več od prija, teljstva, da je bratstvo, ki se dviga nad kaosom Evrope. Po neomajnosti tega bratstva se razlikuje nase zavezništvo z Jugoslavijo od drugih političnih zvez. London na pragu velikih svečanosti Angleški kralj mora imeti pravo angleško glavo in pravo angleško srce Jutri stopi Jurij VI. na Kamen usode, ki *mo o njem žc poročali. Na njem sprejme i" rc*k starega kanterbur.ške^a škofa kraljevsko krono. Podolgovato in zelo nežno obliJjč vojvode Vorskega, ki smo ga vidc-1 pred letom dni komaj enkrat na mesec v tej ali oni ilustraciji, vidimo zdaj v svetovnih bsfih in kinematografih dan za dnem V Londonu jc kraljeva slika v vsaki l/lo/b1. skoraj na vsakem oknu. na zastavah, skratka povsod, kjer jo lahko vidi čim več ljudi. To pa ni več obličje vojvode YoTf*5k*ega. temveč obraz angleškega kralja. Obraz može. ki je viden simbol edinstva svetovnega angleškega imperija. Zdaj je angleški, kralj /e mnogo bolj simbol, nego živa osebnost. 1/. plahega moža. poklicanega nepričakovano na prestol, je postal simbol edinstva in reda. simbol starih tradicij, družabnih in političnih. Ni torej Jurij VI. tisti, ki ga bo Anglija prihodnje dni proslavljala, to je »the K ing«, kralj kot geslo iz slovarja in ne kot določena osebnost. Kljub temu ah bas zato se Angleži temeljito pripravljajo na proslavo njegovega kronanja. V zadnjih dveh tednih sc je izprcmenil London^ to najbolj sivo in grdo mesto na svetu, v nekakšno čarobno mesto, o kakršnih čitamo v starih pravljicah Rdeča, bela in modra, barve angleške zastave, so prcpla\~ilc londonske ulice od streh do kleti. Iz vsakega okna vihra pet. deset »ji dvajset zastav, vse ie prepleteno t girlandami. električne žarnice so se spremenile v lampijonc. Sivo nebo je pokrito / mnogimi transparenti. Zastave vihrajo na hišah, na stolpih, sredi ulic in sredi parkov. Izložbena okna so polna spominkov, kipcev, znakov, zlasti pa kraljevih slik na skledah. skodel;cah. vazah in krožnikih, kralieva podoba krasi žepne robce, kravate, brisače, kopalne plašče, nogavice, itd. Lesene tribune so sveže prcpleskane, na fasadah velikih trgovskih hiš so se pojavila monumentalna in strašno neokusna alegorična sokipja. parlament se je zavil v zastave, krovi na Temzi zasidranih parnikov so se izpremenih v galerije. Komu jc namen teno vse to? Mar je to samo za 7 milijonov Londoneanov in za milijon gostov, ki so se zbrali v Londonu k svečanostim kronan a? Ne. vsa ta parada je namenjena tudi onim. ki niso prispeli v London, ljudem i/ Kanade, Avstralije. Nove Zelandije. Indije m Južne Afrike, ki bodo videli vse to razkošje v filmskih žurnalih in v slikah vel kih listov, ki bodo čitali o njih in sli^a i pripovedovania svojih znancev Pred-s-avlja!i si bodo vse še lepše, še pestr-'i-^e. c te dal nc kotičke ponese vcteT rz \\ estmmstrskc opatije nekaj te slave, malo \onia kad~!a, ne- kaj odtenkov barv, nekaj taktov vojaških koračnic. Vsi ti ljudje, potomci anglcMkih naseljencev, ki pa nikoli niso bili v svoji materinski zemlji, se bodo jutri, ko zapo-io po vsem imperiju zvonovi, spomnili na to, kar se imenuje v dominionih in v kolonijah »stara domovina«. Tudi njim sc pripravljajo velike londonske svečanosti, ne za njihove oči, pač pa za njihova srca. Ljudje, Ki pozna.10 zelenje angleških travnikov, najlepše zelenje na svetu, ga morajo letos iskati izven Londona. Londonski parki so sc namreč Lz-prcmcnili v vojašnice. V njih so postavili ogromna taborišča, polj-5ke kuhinje« šotore, kantine, poljske laža-reTe. Žc pred dobrim mesecem so prikora-l kali v londonske parke škotski polki v slikovitih uniformah, za njimi so prišli Avstralci, potem čete iz Južne Rodezije, z Nove Zelandije, iz Indije in i/, vseh dru-g'h delov p: os? ranega imperija. London, kjer si mora! navadno i*kat: vojake prav pred Buokinghamsko palačo, je zdaj poln eksotičnih čet, ki bodo stražile kralja na njegovi poti v \Vc$tminster. Človek bi mislil, da hoče tista Anglija, ki se otepa splošne vojaške dolžnosti, pokazati vsemu svetu, da ji zadostuje armada dobrovoljcev. Po londonskih uricah korakajoči kanadski vojaki naj pokažejo svetu, da dominioni nc zapuste stare domovine. Bengalski strelci, taboreči v Hvde Parku, naj svet opozorc «ia to. da je moč Anglije v kolonialni vojaki." Na vojaških letališčih se razvrščajo letala, pri Portsmouthu so zasidrane vojne ladje in pripravljajo sc k največji pomorski paradi, kar jih je kdaj videla Anglija. Po Londonu igrajo vojaški orkestri, nad Londonom brnc motorji letal, na morju ,se lesketajo cevi težkih topov. CJlcjtc. gospoda, še sem tu, pravi angleški lev presenečenim gostom s kontinenta. Dejal; smo žc. da. jc mož. ki nosi na svojem čelu krono angleških kraljev, samo simbol, več ali manj idejna postava in da njegova individualnost nc igra posebne vloge. Ne igra je. v kolikor »ploh zna igrati vlogo, ki mu je bila dodeljena in v kolikor je resničen simbol. Biti mora simbol edinstva. Edinstvo imperija pa seveda ni samo politično. Dominioni igrajo sicer v imperiju važno gospodarsko vlogo, nc igrajo pa glavne. Politično edinstvo imperija je odvisno od kulturnega in moralnega edinstva. a to se ne da kupiti niti za preferenč-ne carine, niti za trgovinske pogodbe. Angleška vlada na čelu I kraljem ima razen mnogih drugih nalog še posebno in često dokaj težko nalogo. Ona mora vzdrževati in gojiti to. kar sc imenuje angleški duh. To jc zmes navad, običajev, tradicij, kulturnih pobud in moralnih načel. Angleški kralj mora biti predstavnik tega angleškega duha in njegovi podložniki po vsem sve tu morajo videti v njem vtclcšcnjc tvojih lastnih predstav. Zato sc jc moral umakniti Edvard W'indsor. On ni odgovarjal angleškim merilom, on ni znal Stali dovolj mirno pred oltarjem, kjer gori vodni Ogenj angleških tradicij. Krona angleških kraljem zdaj gotovo ni pretc/ka in pogojev, ki jih mora izpolniti njen nosilec, ni mnogo. kne-i ga pa mota izpolniti brezpogojno: imeti , mora pravo angleško glavo in pravo angfe-! ško srce. Tri žrtve avstrijskih Alp Med enci je tudi slavni Švicarski letalec Walter Mittelholzer V nedeljo se je v avstrijskih Alpah na plezalni turi — ne pri poletu, kakor bi ciovek mislil — smrtno ponesrečil sloviti švicarski letalec \Valter Mittelholzer, ki je v družbi treh Dunajčanov naskočil znamenito steno Stangen v štajerskem pogorju Hochschwab. 2c v soboto so se napotili z Dunaja Wal-ter Mittelholzer, inž. Eugen Kastner in njegova mlada žena Liselotte, s katero je bil šele nekaj tednov poročen, pridružil pa se jim je tudi modicinec TJlrieh Kylt- V nedeljo zarana so vstopili v steno Stangen, le inž. Kastner se je v zadnjem hipu premislil in se dogovoril z ostalimi, da se dobe vrh planine Hauselalm, na katero bi krenil on po drugi poti. Ostali trije so biti dobro opremljeni in ker so bili vsi spretni plezalci, so brez strahu naskočili strmo steno. Inž. Kastner je že ob 11. dopoldne prispe! vrh planine Hauselalm in tam čakal na tovariše, ki jih pa ni bilo. To se mu je čudno zdelo in Sel je prav do roba stene, kjer je večkrat zaklical. ni pa dobil odgovora. Mislil je, da je družba izstopila na drugem delu stene in zato je počasi krenil proti vrhu Hochschwaba. Ker jih pa le ni bilo, se je ponovno vrnil k robu stene, kjer je čakal več ur in klical v globino, pa so bili vsi njegovi klici zaman. Napotil se je v hotel Bodenbauer, misleč, da bo tam naletel na tovariše, a ko jih tam ni našel, se je spet vrnil in čakal do mraka. Po breauspesnem čakanju se je vrnil v St. Ilgen, kjer je telefonično obvestil bližnje orožnike ter prosil za rešilno ekspedicijo, boječ se, da so se turisti ponesrečili. Podružnica avstrijskega planinskega dru štva v Kapfenbergu je nemudoma organizirala rešilno ekspedicijo, katere člani so še ponoči vstopili v steno in jo preiskali. Ob 4.30 zjutraj so ob vznožju južnozapad-nega. dela sten** našli na snežišču popolnoma razbita trupla vrv* h treh turistov, v bližini pa pretrgano vrv. Domnevajo, da po grmeli iz višire kakih 100 m v propad in se večkrat v stoni odbili Mittelholzer j** ležal sam, Kastner jeva m Fylt. ki sta bila še navezana, pa n^kaj metrov od njega Trupla so bila vsa razmesarjena, vsi so imeli zlomljeno rr>k*» in nr^p m razbite glave. Ponesrečence so z velikim naporom prenesli v dolino. Stena Stangen. visoka 500 m, je ena najtežjih plezalnih tur v avstrijskih Alpah in zahteva od plezalca veliko tehnično znanje, a najbolj nevaren je njen južnozapadni del. katerega so naskočili Mittelholzer in njegova prijatelja. WALTER MITTELHOLZER je bil sin peka iz St. Gallena v Švici in je bil star 43 let. V mladosti se je izučil za fotografa, bil pa je znan že takrat kot izvrsten alpinist in navdušen športnik. Ko je prišel k vojakom, so ga 1. 1915 dodelili letalski eskadrili pri Curinu, kjer se je ! tako izkazal, da je bil kmalu povišan za ! častnika. L. 1919 je Mittelholzer ustanovil i letalsko družbo Aero, ki se je pozneje zdru-I žila s konkurenčno tvrdko Ad Astra, in prevzel 1. 1923 njeno vodstvo. Mittelholzer je bil eden najsmelejših in najdrznejših letalcev sveta. Znani so številni njegovi rekordni poleti, tako 1. 1923 na Spitzberge, 1. 1924 v Perzijo (11.000 km. 71 ur). 1. 1925 pa je kot prvi ■ tro-motornim letalom preletel Alpe do Milana. O binkoštih 1. 1926 je poletel iz Basla v Neapel v 8 urah 20 minutah, na povratku pa je od Neapla do Curiha rabil 5 ur 50 minut. Znamenit je bil tudi njegov polet 1. 1926/27 v Afriko. 7. decembra je starta 1 v Curihu in letel preko Neapla. A ton v Kairo, pristal 28. januarja ob jezeru Vikto- rija, 20. februarja 1927 pa v Kapstadtu. Vmes je pristajal le toliko, da je izpopolnil zalogo pogonskih snovi. Preletel je 20.000 km v 97 urah v 76 dneh. Nato je postal docent za letalstvo na cu-riški visoki šoli. L. 1929 je znova preletel Afriko in znamenit je zlasti njegov polet proko 6010 m visokega Kilimandžara ter preko 5000 m visokega pogorja Kenija. Mittelholzer je napisal tudi več knjig in razprav o letalstvu. Na vseh poletih ga je spremljala sreča. Nekoč sc je z letalom zaletel v hrib in se je letalo popolnoma razbilo, on pa je ostal no-poškodovnn. Na letališču Diibendorf se nekoč njegovo preobremenjeno letalo pri startu ni hotelo dvigniti, se je zaletelo v bližnja drevesa ob robu letališča. Po čudnem naključju jo ostal letalec živ. Zdaj ga. je doletela smrt v hribih Zapustil jo žmo in več otrok. Pisatelj išče bogato nevesto Znameniti francoski pisatelj in pesnik Villie rs V Isle-Adam je nekega dne sklenil KagOtOV.tJ si brezskrbno življenje in v ta namen se je h-ctel ožen: i z bogatim dekletom. Pisatelj je bil navadno zelo zanemarjen, hooil je oblečen kot pravcati bohem. dm je pa pričel Baba jat i v družbo skrbne obrit in elegantno oblečen, so njegovi tovar'ši tak" j vedeli, da se pripravlja na zenitov. Kakor prej, se želi tudi zdaj mnogo deklet in mladih vJov poroditi s slavnim pisstrlje.m, toda kako zvedeti za nje. VJlhers de F Lsle-Adam se je zato obrnil na posredovalnico, ki ga je nap tila v rodbino bogatega mehčana v VcraaiUeau. Pod tem se razume v Franciji bogataš, ki premore več milijonov. Dekličin oče je posredovalcu odgovoril, da jo pripravljen dati .svojo hčerko slavnemu p satelju, če spravi v rfd svoje z'bo. Pisatelj je imel namreč vse zobe gnile Odšel je k zobozdravniku in si d^l populiti vse zobe ter vstaviti umetno zobovje. Račun je pa hotel poravnati iz ženine dote. Kako se je zobozdravniku posrečilo njegovo delo, priča najbolje izjava neveste, ki pravi, da pojde raje v samostan kakor da bi vzela Villiersa. Tragedija je bila neizogibna, pisatelj ni mogel poravnati ra čuna. Zobozdravnik se je obrnil na sodišče in pisateljevo umetno zobovje je romalo nazaj v njegov kabinet Tako je izgub l pisatelj vse zobe, svoje in umetne, p*vrhu pa še nevesto in njeno doto. Gotovo ga jo pa tudi minilo veselje do ženitve. Iz Celja —c (Jostovanjc ljuh!junskc opere Ljub Minsko Narodno jjlcdatiščc bo gostovalo v celjskem rdcdališču z operama »Ca^allcria rustican.i-« in »Ohlinnći-. pogoj pa je. da Sf de iS. t. m. l.ivi dovolj intere>entcrv v knjigarni Slomškove tiskovne zadruge — e Slikarsku mflH Slovencev Frani« I ioliiba in Alojza Sušmelj*. >!wsjtcljcv /n grcVke umetniške akademije, je bila otvor icna v nedeljo oh 11. dopoldne v dvorani rcli>ke mestne hranilnice n Itrokovno uvod no besedo g prof. dr. lanja .sijanca. Ot\o i;r%i j c prisostvovalo RsnofO občinstva, med drugimi tudi predstavniki oblaste v :n uradov Razstavljenih ie okrog 100 akvarelov, oli in grafik, ki \vbu a; > splošno pri/nanje Rešetavs bo odprta do l& t. m. vsak dan od *•». do 12. in od 13. do iv Vstopnine ai —c Inirl je v petek i MedlogU pri (eliu fV> letni prcužitkiir Anton Slenun>ck, Me ga dne pa je umrla v celjski bolnici 34 lc*-na drvarjeva /ena rVntoniJs Letnikov* Is Rak ovc a pri Vitanju. ^c SAJ Cetje : SK Amafet I. ? 2 (2 h. Pre»»-lom žogo vollcv in izc-na-i. V 36. minut i poviša Dobrajc na 2 : 1 za Celje Po odam ru gostje lahno popustijo, Celje ps lefja dolgo ne zrna i/rahiti V 21. mmuti |>o\ i Ah-tik po krivdi Amaterjevega vratarja na 3 : 1. Igra postaia medla m nczan:ni'\.i Dve minuti pred koncem zniža Jordan nc pričakovano na 3 : 2. Sodnik g. Pečar iz Ljubljame je vzbujal s svojimi odločitvami in neodločitvami živahne proteste navija čev obeh klubov. V presojanju olf-sidoo in foulov je skorai docela odpovedal ter zagre«l nešteto napak. Tudi ni znal pre prečiti preostre igre. V interesa športne vzgoje igralcev in občinstva Celjani sodnike odločno odklanjajo. Mladina SK Celja ie dobila prvenstveno tekmo z mls dino SK. Olimpa 3 : 0 p. f. Tudi drugoraz redno prvcnst\e.no tekmo med .lu-j n sla\Hio in SK /alccm jc dobila .1 u<_•« 1 H i 3 : 0 p. f. —c Počitniški dom za dero, k j . Zdravvlvoni dom v Oliti na bivšem L virovem, ?<"'iaj občinskem posesten i—i Tovstom. bo v >urovoni stanie kmalu poto> Sfavba 1^ zolo l'»i pla?tu v f.obo'o s kelesom skosd Hs aske. je pri vozil na ovmku nasproti noznan motori klr-t. sadal v Coketei ;u sadri ni lis ("okeic si ie pri karambolu Klonil desno nogo. Zdrav >o v reljskl bokuci -e Zavozjl io v kup eramo/a in si »lomil nogo. v sobo'o se (o hotol SSletnj Dosestn Franc Skobeive iz Gorieiee r,r^ SI Jnriiu ob uiž. žel na <*ot^t; ^ ProseniSkeni pri St, Juriju izognti s ■voftm teeiesesa nekemu avtomobilu. i>n tem pa ,-• saeaaH \ l^'1^ gramoza, padesl * kolesa in si vlomil desne nogo. Skobrnola *o prepeljali v celjsko bolnico. — Krasno sofnčru* \-rcme po tolikih tednih deževja zvabilo v nedeljo večino me ščanov v pomladansko naravo. Velike mno žice so romale ves dan iz mesta na dali-.e in krajše jzlete. Iz Škofje Loke — Službo pogodbene ponio/ne pisaflrieke moći razpr'ijo skofj*>!o>l«i ubcilti in tO SS kl;mi; o. "— Pasjo takso, ki snaSS ES pSS euvaj« din 25l— ja 7,t lukpu/no m meesrskc pas d n 1- js tni»i poravnat; (ianpreje 11-i •'. n . — Puščico jo izpraznil nekdo l^i »tsen ledbi k:ipe!,.-'i \ goboto ped s©ž laf je p*i ]<*m\\ ]xir l;ir. odtrgaj Eabion iu odnašal vso gY>Tovoi,no kjj jo jo bilo menil;: precej, v raosmeroma kratkem esau fe bjlo le tre* jU! vlomljeno v to <• eo. Pau. His^ cect RoJTiiiu — Morda imam več pravice ^.HSiavvti vam to \-pra-sanje. ne.go \i — se je začul glas iz teme, — tembolj, ker je moja krivda, da ste sploh prišli sem. — Knj mislite s tem? — Mislim, da je dom opremljen z različnimi električnimi napravami in alarmnimi zvonci, kakor je recimo tale, in če bi ne bil iz lastnih nagibov izključil električnega toka, bi bil advokat Morran že davno aretiran in obdoižcn umora. Tisti hip je postala Billu resnica očitna. Bil je ncroiia. pb 3voji neumnosti. in vse obsodbe vredni nerodnosti je bil zašel v nevarnost. — Torej se moram, vam zahvaliti za pomoč? — je dejal končno. — Da, seveda, — je dejal jrlas iz teme suho. — Ce ni človek bolje podkovan v vlomilskih poslih kakor ste vi, stori najbolje, če se takih poslov ne loteva. — Da pa ne ostane moja skromna usluga brez nagrade, vas prosim, da čim prej in čim hitreje zapustite ta dom. — Toda — tega ne smete aahtevati. Važni opravki so me privedli sem ... Mož v temi mu je pa takoj posegel v besedo in njegov porogljivi glas je zvenel zdaj čisto resno: — Advokat Morran! Prišli ste sem v zadevi zagonetnega umora v avtomobilu, zlasti pa zato, da bi pomagali Daisv Sallinevevi. Rilhi je kar sapo zaprlo, tako je bil presenečen. — Cujte. mar veste vse? I — Vsega žal ne — pač pa mnogo, — se je glasil odgovor. — Lahko vam za.upa.rn. da so me privedli ] sem isti nagibi. Kar pojdite mimo domov, advokat Morran, in prepustite to meni. Spoznam se bolje na igro, ki se igra tu, nego vi, o tem ste lahko prepričani. — To mi je jasno. Bili je stal nekaj časa kakor da razmišlja. Neznanec je proti njegovi volji vzbujal v njem zaupanje, ki ga je presenečalo. Naenkrat je pa Bili vpraša.1: — Če veste toliko, boste morda tudi vedeli, kdo je morilec? — Tega žal še ne vem, pač pa nekaj slutim. — AH je morilka gospodična Daisy? — Ne vem. Ni izključeno, in na to možnost se moram ozirati. — Torej ne veste tega? — Ne, toda toliko vam lahko povem, da boste nedvomno na dokaj pravi sledi, če pridete danes ponoči sem. — Čutil sem to — nič drugega, — je priznal Bili. — Harris je najbrž morilec ? Za hip se je zdelo, da mož za svetlobnim stožcem razmišlja, slednjič je pa odgovoril mirno: — Gotovo ima s tem mnogo skupnega, morda več, nego si mislite in več, nego vam morem zaenkrat povedati. Zdaj pa pojdite, čas je že. Bili je moral priznati, da čuti zaupanje do tega moža, do neznanca, ki je stal v temi pred njim in se nazival ^Molčeči maščevalec i. To ga je silno presenetilo, toda bilo je res. Molčeči maščevalec je nadaljeval mirno: — Lahko mi v polni meri zaupate, advokat Morran. saj delava deloma skupno in ni izključeno, da mi bo potrebna vaša pomoč. Nekaj vam pa lahko povem, kar vas bo gotovo pomirilo. Ce je tudi gospodična Sallineveva zapletena v ta umor, česar zaenkrat ne moreva zanikati, storim kar je v mojih močeh, da za to ne bo odgovarjala pred sodiščem. Bili je nehote iztegnil proti njemu roko". Svetlobni stožec se je približal in moža sta si krepko stisnila roke. Potem je pa neznanec nadaljeval: — Tako delujeva za isti cilj. gospod Morran. in če bi mi bila v nekaj dneh potrebna vaša pomoč, lahko računam na vas, kaj ne? — Seveda — vedno sem vam na razpolago. Billu je bilo jasno, kako nespametno je, da stoji tu in daje obljube možu, o katerem sploh ničesar ne ve — temu možu, ki se morda v resnici norčuje iz njega. In vendar je bilo v neznančevem glasu nekaj, kar ga je k temu sililo. — Hvala, zdaj pa pojdite — tu imam še opravke; zbogom. Zopet sta se njuni roki srečali. -— Zbogom. Ali nočete povedati, kdo ste? — je prosil Bili in zopet je zapela v neznančevem glasu struna posmeha. — Za vas in za vse druge sem ta hip samo Molčeči maščevalec «. Previdno, kakor je bil prišel, se je plazil BiH nazaj čez vrt proti vratom. Srečno je prišel do njih, toda ko jc bil že zunaj in jo baš hotel zaviti na Bond-street, je zaslišal za .seboj nagle, trde korake. Brž je smuknil za steber in ostal tam skrit. Koraki so utihnili tik pred njim. Neznanec si je prižgal cigareto, potem je pa nadaljeval svojo pot. Stopal je previdno proti Harrisovi palači. Čeprav je zagorela samo vžigalica, je Bili spoznal prišleca. Od presenečenja je kar odrevencl. Nočni prišlec je bil namreč - Harris. XVIII. Ko se je Morran drugo jutro zbudil, je bilo prvo, kar je storil, da je pograbil novine. Bil je prepričan, da bo čital poročilo o srečanju domov vrnivšega se Harrisa s možem, ki se je nazival ^Molčeči maščevalec . Nedvomno sta se srečala v domu, ko se je Harris vrnil tja Nehote ja začutil Bili očitke vesti. > Molčečega maščevalca« bi bil moral posvariti, toda tega ni mogel storiti, pa naj je še tako želel. Uro za uro je stal Bili skrit pred Harrisovo palačo, prepričan, da bodo zdaj zdaj zagorele v nji luči in da pride policija po moža, ki je v palačo vlomil, toda zgodilo se ni nič. Urejuje Josop ZupanOo — Za »Narodno uaaarno« Prmn Jermn — Za upravo ta inseratni del Usta Oton Chrtstot. — Val v Ljubljani.