o
očinski
SSHI f>""***' «'«•■■•' '•<.< »innćn« /.,„ Mm—m iiuttu.a akte i*.»..i. ,.■,,„
Si"™ .".*«•••": M"°. BpS TtSS! nX ćJJS
•dnik  Karel Kuiar ur«dnth dravko
i Jom Skok Glavni btuian. irl    '/i »i*. ir( nakladi  I? 000 u»<
Glasilo je bilo dna 25 7. 1970 odlikovano t Priznanjem SkupMi na občina Domžale za uspatno informiranja, dna 24. 4. 1974 pa t irebrnim Priznanjem Osvobodilna fronta slovenskega naroda za uspeino informiranja delovnih ljudi in občanov občine Domžale
V___
1» v u.M.d I7 00O „,„4„. „ „ ,»u ^TlIlfiT "dl»v""" U'edntk. liublMniki M. l>om/al, n, ta ihtm/al« K(.lod*uma f> K<.,..piH>* m vrti »m., ni podl»|i »kl«b» Mfvilhi <H I 'D i dnt H ll'
"    Ti 5"
poročevalec
GLASILO SOCIALISTIČNI ZVCZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE     Domžale, 24. november 1981, Leto XX
Št. 14
HMMaMaaMN
29. NOVEMBER, PRAZNIK ENOTNOSTI JUGOSLOVANSKIH NARODOV IN NARODNOSTI V BOJU ZA LEPŠO, SVOBODNO IN MIRNO USTVARJALNO BODOČNOST.
Čas novembra 1943 je imel že vse značilnosti jasnega predvidevanja bližajočega se konca fašističnih sil, ki so zato še bolj krčevito izvajale svojo uničevalno politiko v Evropi. Narodnoosvobodilna vojska Jugoslavije pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije in genialnega stratega - Josipa Broza Tita se je pokazala kot resnična ljudska vojska, ki je trdno povezana s svojim ljudstvom.
Dozorelo je spoznanje in nujnost, da je treba misliti in načrtovati povojno ureditev države, ki mora zaživeti s svojimi značilnostmi revolucionarnega koncepta delavskega razreda še v času najhujših bojev za osvoboditev.
Tako so se zlila vsa pota delegatov iz vseh predelov bojujoče se Jugoslavije v bosansko mesto Jajce na II. zasedanje AVNOJ1, ki je postal najvišji politični organ narodnoosvobodilnega gibanja, prva ljudska skupščina, ki je prevzela vso oblast na osvobojenih ozemljih, in ki je postal zakoniti predstavnik Jugoslavije v svetu. Veličina II. zasedanja AVNOJ, je v potrditvi pravilnosti narodnoosvobodilnega boja, v usmeritvi nove porajajoče se Jugoslavije, ki je z novoizvoljeno ustavodajno skupščino 29. novembra 1945 bila razglašena kot Federativna ljudska republika Jugoslavija.
Ideje samoupravnega socializma, ki so kot vizija dajale
moč delavskemu razredu v njegovi bitki skozi dolgotrajen čas, so zaživele z rojstnim dnem nove Jugoslavije in se vse bolj uresničevale skozi konkretno samoupravno prakso našega življenja.
Boj za krepitev nove Jugoslavije ni bil lahek. Delavski razred se je moral upreti nekaterim tujim pritiskom, nekaterim idejam, ki so tuje samoupravnemu socializmu, soočati se je moral z vrsto porajajočih se ekonomskih problemov. Vse to je zmogel, ker je bito njegovo jedro -Komunistična partija Jugoslavije oziroma Zveza komunistov Jugoslavije zdravo in sposobno za soočanje s slabostmi in nenehnim iskanjem najustreznejše lastne rešitve in to ne po tujih receptih.
Prvina delegatskih odnosov, uveljavljenih na II. zasedanju AVNOJ, nam je v oporo tudi danes v razreševanju najvitalnej-ših problemov današnjega časa. Sporočilo AVNOJj, da mora naše življenje biti in ostati svobodno in ustvarjalno, da mora delavec in delovni človek vladati sebi in družbi, kor edini nosilec oblasti, nam je tudi v
današnjih razmerah temeljna opora in gibalo, da bomo na samoupravni, najbolj demokratični način iskali rešitve za obstoječe probleme. Rešitve morajo biti take, ki zagotavljajo naši celotni družbeni skupnosti neodvisnost in krepitev gibanja neuvrščenih v svetovnem merilu.
Prav sedaj, ko smo sredi predvolilnih aktivnosti, bomo temeljito ocenili vrednote delegatskega sistema in tudi slabosti, ki nas spremljajo, ter se pri evidentiranju možnih kandidatov za delegate in delegacije na različnih področjih družbenega življenja, za delegate skupščin kot najvišjih samoupravnih teles in oblasti ljudstva, opredeljevali za najboljše, take, ki jim je pri srcu samoupravljanje in Titova Jugoslavija, ki so z delom dokazali, da so za nadaljnje razvijanje samoupravnih odnosov in za uresničevanje bogatejšega jutrišnjega dne.
Vsem delavcem, delovnim ljudem in občanom iskrene čestitke k praznovanju dneva republike! PREDSEDNICA Občinske konference SZDL Marija IVKOVIČ
V DANAŠNJI ŠTEVILKI
Odgovornost na vseh področjih Javni natečaj Aktualne naloge SZDL Osnutek resolucije 1982
OB 29. NOVEMBRU— DNEVU REPUBLIKE ŽELIJO VSEM DELOVNIM LJUDEM
IN OBČANOM MNOGO DELOVNIH USPEHOV
SKUPŠČINA OBČINB IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE OBČINE DOMŽALE
OBČINSKA KONFERENCA DAR ST V U IN ORGANI ZKS DOMŽALE O GOSPO- ZIRANOSTI:
Na zadnji seji Občinske konference ZKS Domžale je tekla razprava o gospodarjenju v občini Domžale in o uresničevanju sprejetih sklepov na sejah republiške in občinske delegatske skupščine in sklepov organov Zveze komunistov na različnih nivojih. Za konferenco je bilo pripravljeno posebno gradivo, ki je vključevalo tudi vsa stališča in sklepe, ki so bili že sprejeti in stabilizacijsko naravnani na stanje v občini. Konferenca je opredelila tudi novo sestavo bodoče Občinske konference ZK in njeno številčnost ter naloge, ki čakajo osnovne organizacije ZK pri nadaljnjem delu in organiziranosti, odgovornosti članov pri idejnopolitičnem usposabljanju kakor tudi pri nadaljnji krepitvi socialističnega sistema samoupravljanja in delegatskih odnosov. Konferenci so prisostvovali tudi poslovodni delavci iz združenega dela, družbenih dejavnosti in sekretar Medobčinskega sveta ZKS Ljubljana -okolica Ludvik Zaje in vsi člani komiteja. Na podlagi gradiva in razprave, ki je opozorila na vrsto nalog na vseh področjih dela in življenja, so bili sprejeti naslednji ZAKLJUČKI:
1.
Konferenca ocenjuje, da so komunisti v vseh organizacijah in organih v letošnjem letu in še posebej po seji republiške skupščine z dne 28. 7. opravili veliko in odgovorno delo, kar se kaže v doseženih gospodarskih rezultatih, izvozu, združevanju sredstev za pospeševanje izvoza, na področju kompenzacij za pospeševanje kmetijske proizvodnje, pri združevanju dela in sredstev za pospeševanje jesenske setve in relativno dobri za loženosti blaga široke potrošnje. Doseženi rezultati pogojujejo dokaj zadovoljivo politično stanje na celotnem območju občine, saj v tem času ne beležimo večjih negativnih pojavov. 2.
Ob spoznanju dejansko težke gospodarske situacije konferenca ocenjuje, da morajo komunisti v občini Domžale v nadaljevanju usmeriti svoja prizadevanja predvsem na naslednja področja:
— še naprej je potrebno nujno voditi zaostreno politiko v kriterijih za nove investicije
tako v gospodarstvu, kot v negospodarstvu,
— investicije v gospodarstvu — prednost bodo imele le tiste, ki bodo pogojevale možnosti večjega izvoza predvsem na konvertibilno področje in temeljile na domačih surovinskih virih in lastnem znanju;
— investicije v negospodarstvu - prednost bodo imele le tiste, ki bodo zagotavljale pogoje na področju vzgoje in izobraževanja, otroškega varstva in zdravstva;
— dosledno je potrebno spremljati uresničevanje tistih investicij na področju negospodarstva, za katere so bili uvedeni
— samoprispevki občanov v
krajevnih skupnostih in določiti prioritetni vrstni red in časovno opredeliti njihovo izvajanje;
— na področju gospodarstva si morajo komunisti stalno prizadevati za nadomeščanje uvoženih surovin in repromateriala z domačimi, predvsem na podlagi dejanskih dohodkovnih povezav, združevanja dela in sredstev, povezav v reprove-ngah, odpravljanju lokalistične zaprtosti, vse z namenom boljše preskrbljenosti s surovinami in repromateriali, kar vse bo omogočilo redno proizvodnjo in s tem približevanju dogovorjenim planskim obvezam;
— glede na zaostrene pogoje gospodarjenja, ki bistveno vplivajo na doseganje planov na vseh nivojih, je potrebno v občini nujno pristopiti k prilagajanju sprejetega družbenega plana razvoja za obdobje 1981-185 kar je konkretna naloga vseh nosilcev planiranja; v tej nalogi pa imajo komunisti še posebno odgovornost, da bodo planske naloge realne;
— ob spoznanju težke gospodarske situacije in prevelike zadolženosti doma in v tujini, si morajo komunisti prizadevati, da bo moral bodoči gospodarski razvoj na vseh nivojih in vse oblike porabe temeljiti na rezultatih lastnega dela;
— komunisti morajo spoznati, da izvozna prizadevanja niso nobena politična kampanja, temveč nujnost perspektivne gospodarske stabilnosti in razvoja družbe kot celote, zavedati pa se je treba, da le dolgoročne izvozne usmeritve lahko dajejo stabilnejše rezultate;
— ob pripravi sprememb
planskih dokumentov je potrebno posvetiti posebno pozornost planiranju in zagotavljanju najustreznejših strokovnih kadrov;
-konference ugotavlja, da se pojavlja v občini strukturna nezaposlenost, ki v tem trenutku še ne povzroča večjih problemov, vendar si moramo komunisti prizadevati, da se bodo dosledno upoštevala vsa določila sprememb in dopolnitev zakona o delovnih razmerjih, ker bo s tem gogoče razreševati hitrejša zaposlovanja mladih delavcev. Konferenca tudi poziva mlade in tudi strukturno nezaposlene delavce, da se v zaostrenih gospodarskih pogojih poslužujejo možnosti prekvalifikacije, dokvalifikacije in opravljanja del in nalog, ki sicer ne ustrezajo formalno pridobljeni izobrazbi. Za realizacijo te naloge so odgovorni komunisti v SIS za zaposlovanje in kadrovskih službah na vseh nivojih, organih in organizacijah;
— konferenca ocenjuje, da so bili na področju kmetijstva doseženi pozitivni rezultati. Kljub temu pa ugotavlja, da imamo na tem področju še velike rezerve, ki jih je treba nujno hitreje in učinkoviteje izkoriščati, ne le v smislu pridobivanja in čuvanja kmetijskih zemljišč, temveč v smislu angažiranja za večjo proizvodnjo.
— Konferenca ponovno zadolžuje komuniste na področju kmetijstva, da dosledno in odgovorno uresničujejo na problemski konferenci o kmetijstvu dne 18. 6. 1981 sprejet akcijski program, saj iz njega izhajajo vse naloge na tem področju;
Kot pogoj za uresničitev sprejetih stališč, je dolžnost in naloga vseh komunistov, da mobilizirajo na vseh nivojih vse delovne ljudi in občane, predvsem pa samoupravne organe, delegate in delegacije, družbenopolitične organizacije, izvršilne in poslovodne organe, vse to pa pomeni nadaljnjo krepitev političnega sistema socialističnega samoupravljanja.
3.
Konferenca je bila informirana o stanju v Papirnici Koli čevo, predvsem z vidika odplačevanja deviznih anuitet in pobude Kartonažne tovarne Ljubljana za fizično združitev obeh delovnih organizacij. Glede odplačevanja deviznih anuitet konferenca ugotavlja, da delovni ljudje Papirnice Količevo, niti gospodarstvo občine s temeljno banko niso devizno sposobni zagotavljati odplačevanje teh obveznosti. Zato konferenca podpira predlog Papirnice Količevo in ostalih, ki so vključeni v razreševanje tega proble-
ma, da se devizna sredstva za odplačevanje anuitet zagotovijo iz združenih deviznih sredstev v republiki Sloveniji.
Glede pobude Kartonažne tovarne Ljubljana pa konferenca meni da fizična združitev ni pogoj za tesnejše poslovno — tehnično in dohodkovno povezavo za doseganje vsebinskih ciljev omenjenih v pobudi. Te rezultate je mogoče doseči v povezavi papirne industrije v obstoječem SOZD.
Konferenca pa zadolžuje komuniste Papirnice Količevo, da pospešijo uveljavljanje vseh oblik tesnejšega povezovanja z delovnimi organizacijami v re-proverigi in smislu zagotavljanja čimboljših poslovnih rezultatov, za uspešnejše vključevanje za zagotavljanje surovin, s tem pa normalne proizvodnje in večje možnosti za vključitev v mednarodno delitev dela.
NOVA ORGANIZIRANOST KONFERENCE ZK IN KOMITEJA
Obrazložitev k načinu oblikovanja občinske konference ZK je podal sekretar komiteja Stane Mlakar. V obrazložitvi je poudaril, da je v obdobju priprav na programsko - volilne konference potrebno preoblikovati oz. zmanjšati število članov občinske konference in analogno temu tudi število članov komiteja O K ZKS. To je nujno storiti zaradi tega, da se zagotovi večja funkcionalnost in prava vloga občinske konference ZK kot najvišjega in najodgovornejšega političnega vodstva v občini. Taki odgovornosti pa je potrebno podrediti kadrovanje članov v občinsko konferenco. Člani občinske konference ne bodo več predstavniki posameznih osnovnih organizacij ZK, ki so jih izvolile. Osnovne organizacije bodo obravnavale kandidatno listo za člane občinske konference in komiteja kar pomeni, da vse osnovne organizacije volijo vse člane občinske konference ZK, ta pa bo kot celota odgovorna vsem osnovnim organizacijam ZK v občini.
Ocenjeno je, da je v občinsko konferenco ZK nujno kadrovati najodgovornejše komuniste v občini, ki uživajo ugled med množicami in bodo kot taki zagotavljali odgovorno vlogo političnega vodstva v občini. Na podlagi tega predloga bo komisija za . statutarna vprašanja pripravila predlog dopolnitev statutarnega sklepa, komisija za kadre in komite O K ZKS pa z vso odgovornostjo predlog kandidatne liste za člane konference.
Predsedstvo OK SZDL je pred kratkim obravnavalo rezultate postopka evidentiranja v občini pred volitvami 1982. Podana je bila ocena stanja ter predočeni vsi podatki, ki kažejo, da je bilo opravljeno že veliko delo, pa tudi kakovostno imajo rezultati ugodnejše pokazatelje glede strukture, števila itd.
Postopek evidentiranja je zajel res širino, vse organe in organizacije, javnost je bila s postopki na demokratičen način seznanjena z njim. Po seji predsedstva je tov. Miro Ukmar, sekretar O K SZDL Domžale podal kratek pogled na oceno ter nanizal nekatera tematska področja in vprašanja ter dileme, ki nastajajo v zvezi z evidentiranjem:
Na volitvah 1978 smo izvolili 2800 delegatov, v pripravah nanje v oktobru 1977 smo imeli evidentiranih 4000 ljudi, sedaj v letošnjem letu preko 4.800. Že v kvantitativnem smislu je prišlo do povečanja s tem, da postopek evidentiranja se vedno teče, ob tem se izboljšuje tudi kakovost v postopku evidentiranja. Ima svoj odsev v strukturi doslej evidentiranih.
Od vseh evidentiranih je 44,5 % žensk, kar je več kot 2 % več kot pred 4 leti. Mladih je evidentiranih izmed vseh 20,3 kar je za 2,2 % več. Prav tako je evidentiranih članov ZK 29,8 % kar je za 8,5 % več kot pred volitvami 78 (945 izmed vseh evidentiranih) Udeležencev NOB je za 1,2% manj kot leta 1978.
Postopek se nadaljuje
Postopek se do konca novembra nadaljuje- Predsedstvo je pozvalo tiste sredine, kjer se niso dosegli ustrezne kakovosti evidentiranja in Se niso izboljšali strukturnih podatkov.
Predsedstvo je zadolžilo posamezne frontne dele, do se to izboljša tako naj OK ZSMS poskrbi, da se preko organov še izboljšajo strukturni podatki oz. doseže večje vključevanje mladih v postopek evidentiranja.
Še ni vse tako, kot treba
Kljub ugodni oceni se ne kaže zavajati, ker je bilo na Predsedstvu ocenjeno, da bo izvesti volitve 1982 teže kot 1978; v večji meri bo treba uresničiti načelo rotacije. Zaradi tega je tokrat v večji meri evidentirati tiste, ki doslej še niso bili vključeni v delegatsko delo, predvsem zaradi omejitve izvolitve.
Sklep glede tega se glasi: Kljub večjemu številu evidentiranih možnih kandidatov moramo upoštevati, da se bo v fazi oblikovanja predlogov možnih kandidatov zaradi omejitev ponovne izvolitve in zaradi uresničevanja kadrovskih meril, ki jih v tem času posebej odgovorno usmerjamo na naloge, ki stojijo pred občino v zvezi s poglabljanjem političnega sistema samoupravljanja in stabilizacije, moramo upoštevati, da se bo število evidentiranih možnih kandidatov, ki bodo lahko sploh kandidirali, zmanjšalo. Prav zato moramo število evidentiranih možnih kandidatov povečati predvsem z vidika usmerjenega evidentiranja za odpravljanje ugotovljenih strukturalnih pomanjkljivosti v posameznih sredinah.
To število se je v glavnem povečalo na račun evidentiranih možnih kandidatov za delegate v skupščinah SIS.
(Nadaljevanje z 2. strani) SKLEP: 1. Občinska konferenca ZKS Domžale bo štela 29 članov in komite občinske konference ZK 9 članov.
2. Komisija za statutarna vprašanja naj pripravi predlog sprememb in dopolnitev statutarnega sklepa o organiziranosti in delovanju občinske organizacije ZK Domžale, ki
določa način oblikovanja oz. sestav občinske konference.
3. Komisija za kadre in komite občinske konference naj takoj nadaljujeta s pripravami na programsko — volilno konferenco ter pripravita predlog kandidatov za člane občinske konference ZK Domžale.
Občinska konferenca ZKS Domžale
v temeijnin sreainan, iaxo ugotavljamo, so uresničili načeto glede oblikovanja delegacij za skupščine SIS, da se močno oblikujejo posebne delegacije in le izjemoma splošne delegacije.
Poleg tega je istočasno potekalo tudi v vseh sredinah evidentiranje možnih kandidatov za nosilne družbene funkcije v občini, republiki in federaciji. Tudi to število evidentiranih kandidatov se je številčno zelo povečevalo, tako da jih je sedaj že preko 400. Ob tem je predsedstvo zadovoljno saj število kaže širino in demokratičnost evidentiranja za nosilne družbene funkcije. Vendar je
Eedsedstvo ugotovilo tudi ne-t ere kritične opombe:
- Ti predlogi so oblikovani v velikem odstotku s strani občinskih organizacij oz. večjih KS in delovnih organizacij. Zato je treba evidentiranje izkoristiti v manjših krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Področji MoravŠkega in Črnega grabna se se nista ustrezno vključili v to evidentiranje; tako da bo struktura nosilnih funkcij tudi ustrezno porazdeljena po vsej občini.
V bistvu se ocenjuje, da kakovost teh predlogov z vidika realnosti še ni povsem zadovoljiva predvsem z dveh vidikov. Mnogo teh predlogov je takšnih, da ne upoštevajo omejitev
vonme zaKonuuaje, umcjuvc mandatov i. dr.
Drugi razlog zakaj ni kvaliteta predlogov najboljša je v tem, da so se kriteriji m merila za opravljanje nosilne družbene funkcije upoštevali v premajhni meri.
Poleg omenjene ocene stanja evidentiranja v naši občini je predsedstvo sprejeto tudi osnutek volilnega pravilnika ter osnutek rokovnika za izvedbo predkandidacijskih, kandidacijskih volilnih opravil in konstituiranje delegacij ter delegatskih skupščin v letu 1982. Oba osnutka navedenih dokumentov je predsedstvo posredovalo v obravnavo vsem krajevnim konferencam SZDL, družbenopolitičnim organizacijam, družbenim organizacijam ter društvom s tem, da osnovne vsebinske in časovne opredelitve volilnih postopkov že sedaj upoštevajo v svojih aktivnostih za izvedbo volitev 1982.
Predsedstvo je pozvalo vse družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva, da se aktivno vključijo v razpravo o analizi oziroma oceni delegatskega sistema v občini Domžale, s posebnim poudarkom na predloge za oblikovanje delegacij v temeljnih sredinah ter za oblikovanje posameznih delegatskih skupščin.
B M- - U. M.
TUDI V MENGŠU STEKLE PRIPRAVE NA VOLITVE
Ob koncu oktobra je predsednik KK SZDL Mengeš Slavko Pišek sklical sestanek vseh predsednikov mengeških D PO in društev, povabil pa je tudi nekatere druge aktivne krajane v krajevni samoupravi, da so natančno po ulicah pregledali volilne sezname in evidentirali možne kandidate za krajevno in občinsko samoupravo.
V uvodu je poudaril, da se mengeška krajevna skupnost vedno bolj širi in da šteje že več kot 5000 krajanov, zato se krajani med sabo več ne poznamo ali pa vsaj premalo. Na zadnjem sestanku KK SZDL Mengeš je zato bila dana pobuda, da se skliče širši aktiv krajanov in natančno pretrese vse možne kandidate, ki bi učinkovito delovali v krajevni samoupravi, v različnih občinskih samoupravnih interesnih skupnostih ali pa v družbenopolitični skupnosti in družbenopolitičnem zboru.
Seveda ni še nikjer rečeno, da bo vsak evidentiran kandidat spomladi tudi izvoljen, na vsak način pa morajo priti v poštev vsi tisti, ki so sposobni aktivno in plodno delovati na kateremkoli področju. Pozneje bo moral vsak posameznik pismeno potrditi, da želi sodelovati.
Vsak krajan naj bi se zavedal, da mu je tudi z evidentiranjem izkazana posebna čast, zaupanje in pozornost, da je izbran v ožji izbor. Širši družbenopolitični mengeški aktiv je opravil svojo nalogo po skupinah, ločeno po sobah, tako da so bili zajeti resnično vsi tisti, ki so se do sedaj uveljavili z dejavnostjo v svojem okolju, oziroma vsi tisti, ki kažejo voljo in zanimanje za družbenopolitično delo.
V Mengšu bo treba zamenjati nekatere posameznike tudi zaradi starosti, saj ne morejo
IME PREZRIMO V EVIDENTIRANJU!
več tako aktivno opravljati svojih zadolžitev. Te bo treba zamenjati z mladimi močmi, ki se nasploh premalo vključujejo
v družbenopolitično delo kraja.
Sestanek je bil dobro obiskan, kar tudi dokazuje, da volitve v Mengšu jemljejo vsi posamezniki izredno resno.
Ivan Sivec
REZULTATI ■ DEVETMESEČNEGA POSLOVANJA V OBČINI
Spričo težav pri oskrbi z repromateriali in surovinami je od vseh resolucijskih usmeritev za I. 1981 odstopanje od fizičnega obsega proizvodnje — največja.
Od planiranih 6 odstotkov povečanja fizičnega obsega proizvodnje smo dosegli 1,7 odstotni porast.
Tako so finančni rezultati poslovanja v pretežni meri rezultat visokega povečevanja cen • v letošnjem letu tako pri dobaviteljih surovin in repromateriala, kot tudi pri naših organizacijah združenega dela.
izredno pomembni so rezultati na področju kmetijske proizvodnje ter na področju menjave. Tu smo kljub realnemu zmanjšanju uvoza za 3 odstotke povečali izvoz realno za 7 odstotkov. V primerjavi z rezultati v Sloveniji se v Domžalah izvoz, glede na samo strukturo izvoza na konvertibilno področje, ni bistveno spremenil v primerjavi z I. 1980. V naših organizacijah združenega dela so namreč zmanjšanja izvoza v razvite zahodne države nadomestili z izredno povečanim izvozom v države v razvoju.
Tako se je tudi v letošnjem letu nadaljevalo izboljševanje zunanjetrgovinske bilance in se je presežek izvoza nad uvozom povečal za 59 %. To pa pomeni, da smo uvoz presegli z izvozom
za 37 odstotkov. V znesku to pomeni 11 milijonov dolarjev, ta rezultat pa dobi svojo vrednost šele, ko ga primerjamo z letom 1975, ko smo z izvozom „pokrivali" le z 72 odstotkov uvoza.
Dohodek se je v devetih mesecih povečal za 44 odstotkov, del čistega dohodka za OD pa seje povečal le za 26 odstotkov. To pomeni, da so delitvena razmerja v okviru dogovora, ki smo ga sprejeli v SR Sloveniji in kar daje možnost, da se v nekaterih organizacijah združenega dela hhko OD glede na dosežene rezultate v zadnjem četrtletju še nekoliko popravijo oz. to storijo na osnovi obravnav zaključnih računov za 1. 1981 v februarju mesecu.
Na ta način bi nekoliko hhko ublažili realno zmanjšanje sredstev za OD, seveda le v tistih OZD, ki bodo na osnovi sprejetega dogovora in sprejetih usmeritev resolucije za f. 1981 te rezultate dopuščali.
3MB
OZ"ZORA" 61230 DOMŽALE Veljka Vlahoviča Odbor za delovna razmerja
RAZPISUJE prosta dela in opravila
FAKTUR ISTA - SALDAKONTISTA KUPCEV
za določen čas s polnim delovnim časom za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu.
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati tudi naslednje:
- srednja šola
- 2 leti delovnih izkušenj
- tečaj za delo na fakturno-knjižnem stroju.
Pisne ponudbe o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejema odbor za delovna razmerja v 8. dneh po objavi razpisa. Nastop dela takoj.
Kandidiranje možnih kandidatov, ki sledi oz. poteka po zaključnem postopku evidentiranja temelji le na evidentiranih možnih kandidatih! Torej ne smemo . v postopku evidentiranja prezreti nobenega dobrega občana delavca in samo-upravljalca, ki bi po svojih lastnostih lahko odgovorno opravlja/ družbeno delegatsko funkcijo.
Ob tem je treba poudariti, da morajo imeti vsi predlagani možni kandidati za nosilne družbene funkcije zagotovljeno delegatsko bazo. Torej mora biti istočasno z oblikovanjem predloga za evidentiranje možnega kandidata za nosilno družbeno funkcijo evidentiran tudi za delegata za delegacijo v svoji temeljni sredini.
B.
Postopek evidentiranja se zaključuje
Ker se postopek evidentiranja zaključuje ob koncu meseca novembra okrepimo aktivnosti našega evidentiranja zlasti v tistih okoljih, kjer ugotavljamo, da številčno stanje ui kakovost evidentiranja še nista zadovoljiva.
B.
Kako poteka postopek evidentiranja?
Postopek evidentiranja ima dve fazi:
1. predlaganje oz. dajanje pobud za evidentiranje
2. evidentiranje možnih kandidatov.
1. Kaj pomeni predlaganje,
dajanje pobud za evidentiranje?
Nekoga, Id vzbuja zaupanje v svojem okolju kot dober delavec, samoupravlja-lec in za katerega vemo, da je pripravljen in se bo dejansko tudi boril za skupne cilje, se lahko predlaga za evidentiranje.
Pobudo za evidentiranje možnega kandidata, lahko da vsak posameznik, samoupravni organ, delegacije, družbenopolitične ter družbene organizacije in društva ter njihovi organi.
Ali je potrebna predhodna privolitev ali soglasje možnega kandidata za evidentiranje?
Privolitev NI potrebna. Evidentiramo ga lahko brez njesovga soglasja, njegove predhodne privolitve, ker je evidentiranje družbeno priznanje za njegovo delo in prizadevanje ter samo podlaga za nadaljnji kandidacijski postopek.
2. Kako pa poteka samo evidentiranje niožnih kandidatov?
Vsako pobudo oz. predlog za evidentiranje možnega kandidata se mora v skladu s sprejetimi načeli in merili kadrovske politike za kandidiranje obravnavati na zboru delovnih ljudi oz. zboru občanov ali na sestanku krajevnih organizacij SZDL oz. osnovne organizacije Zveze sindikatov.
Če delovni ljudje in občani na teh sestankih pobudo
r'mejo, se možni k and i -vključi v evidenco evidentiranih niožnih kandidatov, šele takrat je nekdo dejansko evidentiran.
B
KOMUNALNO PODJETJE DOMŽALE
K)
Vse občane obveščamo, da bomo zaradi praznikov odvažali smeti
- v petek dne 27.11. namesto v ponedeljek dne 30.11. in -v sredo dne 2.12. namesto v torak dne 1.12.
Hvala za razumevanja.
t
Otroci so naše največje bogastvo.
Ta trditev je povsem točna. Žal pa naša vsakdanja praksa, naš odnos do otrok, do njihovih potreb ni vedno v skladu z zgornjo trditvijo. Skrb za otroke se ne sme odražati le v zadovoljevanju materialnih potreb, temveč tudi v skrbi za otrokov celostni osebni razvoj. Vedeti moramo, da otroci ne živijo samo od kruha. Naši otroci kruha niso lačni, lačni so drugega, česar pa jim ne dajemo v zadostni meri.
Bliža se novo leto, čas veselja naših otrok; naj bo to čas veselja za vse otroke.
Naloga OZD je, da v najkrajšem času sporočijo števib otrok od 2. do 11. leta in od 12. od 15. leta starosti, ter da na žiro račun ZPM nakažejo sredstva.
Zveza prijateljev mladine Domžale je pripravila program prireditev, ki ga objavljamo. V uradnem, vestniku današnje številke Občinskega poročevalca pa objavljamo vsebino samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za novoletno praznovanje v občini Domžale.
PROGRAM
I. PROGRAM ZA PREDŠOLSKE OTROKE
1. 1. PROGRAM V WO Program bi pripravile vsake enote posebej v obliki pričakovanja dedka Mraza. Dedek Mraz bi s spremstvom pionirjev iz ene izmed osnovnih sol (lutke, snežinke, palčki) obiskal otroke in se z njimi poigral in pogovoril
2. 80-umi VZGOJNI PROGRAM
Program bi bil za otroke, ki so vključeni v ta program po posameznih KS.
Vsebina programa:
Prihod dedka Mraza s spremstvom in s prikazom igrioe, ki bi jo pripravili na posameznih šolah ali krajša lutkovna igrica. Nato veselo rajanje
ZADOLŽITEV
Vodstvo WO in vzgojiteljice v posameznih enotah
OKVIRNI PROGRAM NOVOLETNIH PRIREDITEV V LETU 1981
Otrokom smo odrasli poklonili pravljično osebo dedka Mraza, ki ima podobo dobrohotnega očanca in,ki tako čudovito razvnema čustva in predstave najmlajših.
Da bi to dosegli, pa je potrebno organizirati primeren program, ki bi težil h' kulturnemu doživljanju različnih prireditev, ne pa k potrošniški miselnosti in kupovanju različnih nekoristnih daril. Poleg tega pa bi želen', da bi bil prijetnih srečanj z dedkom Mrazom deležen vsak otrok v na Si občini, pri čemer bi v primeri z drugimi leti želeli prihraniti čimveč družbenega denarja.
V ta namen nam je končno uspelo dogovoriti se o zbiranju sredstev za pripravo enotnih prireditev. V imenu otrok se zahvaljujemo vsem delavcem, ki so glasovali za sprejem tega sporazuma. Sredstva, ki bi se zbirala na žiro računu ZPM Domžale 50120-678-55729 za novo leto - bi bila porabljena za program, ki vam ga posredujemo.
Zavedamo se, da bi se dalo narediti se več, vendar mislimo, da je to za prvo leto kar dovolj in da se bo iz leta v leto to dograjevalo in da boste - vi delavci - in starši - iz leta v leto zadovoljnejši in da boste dobili popolno zaupanje v to obliko novoletnih prireditev.
Se nekaj besed o programu:
1. Središče celotnega dogajanja in rajanja bo vrtec za predšolske otroke in šola za šolske otroke.
2. Program smo razdelili na tri dele.
3. Koordinacijski odbor je skušal poleg vsebine prikazati tudi zadolžitve, izvajalce, število prireditev in okvirno ceno teh prireditev.
4. Podrobni program bi izdelali in posredovali v primeru, če se delavci strinjajo z okvirnim programom.
- vzgojiteljica,
ki vodi ta program (obvestila staršem priprava prostora),
- šole, okoliša kjer program poteka (igrica, spremstvo)
- ZPM (dedek Mraz in prevoz)
1. 3 PROGRAM ZA OTROKE KI NISO VKLJUČENI V VRTCE ALI 80-URNI VZGOJNI PROGRAM
TEDEN ODPRTEGA VRTCA
Otroci iz vseh KS, ki sniso vključeni v vrtcu ali v 8t-umem vzgojnem programu, bodo v dveh dneh v času od 16.00 - 18.00 obiskovali vrtce, kjer bo program potekal po naslednjem razporedu:
- ogled risank in diafilmov
- igranje v igralnicah
- pogovor z dedkom Mrazom
- vodje enot WO in vzgojiteljice
- krajevne skupnosti in DPM
- dedek Mraz
- kino klub Mavrica
IZVAJALCI
Vzgojiteljice v posameznih enotah -2. pionirji ene izmed osnovnih
§01
3. dedek Mraz
1. pionirji dramskih ali lutkovnih skupin posameznih šol,
2. vzgojiteljice, ki vodijo program
3. dedek Mraz
1. Vzg jiteljice pripovedovanje pravljic
ob diaf ilmu in priprava prostora
2. Krajevne skupnosti: obvestilo otrok in organizacija prihoda v določeni vrtec oz. organizacija otrok iz oddaljenih kraj. skupnosti
3. kino klub Mavrica:
predvajanje filmov
4. dedek Mraz
OGLAS
Mlada 3-članska družina išče sobo v Domžalah. Naslov v uredništvu glasila.
OGLAS
Najamem garažo v Domžalah za šest • mesecev. Ponudbe sporočiti na naslov: Štiftar Stane, Antona Skoka 16, ali po telefonu 721-189.
OGLAS
Žensko osebo za pomoč v gospodinjstvu (priprava kosila in pospravljanje Iščemo (tel. 721-976).
Naslov v uredništvu glasila.
OGLAS
V Domžalah se je izgubila psička jazbečarka črno-rjave barve. Ovratnica obrobljena z rdečim velurjem z napisom „Kamnik". Komur je kaj znano, naj sporoči na naslov: Domžale, Ljubljanska c.49.
1.4 OBDARITEV
V primeru, da bi se zbralo dovolj ZPM Domžale
denarja, bi bih tudi obdaritev, in sicer:
- vsak predšolski otrok, slikanica,
- kolektivno darilo WO v obliki igrač ali knjig
- Oprema za igrišče za otroke v eni izmed KS, ki nima vrtca in to le v primeru, če bi sredstva ostajala
2. PROGRAM ZA ŠOLSKE OTROKE 2.1. OTROCI OD 1. - 4. razreda
Prireditev bi bila v šolah ali veni - vodstva sol
izmed dvoran ali drugem prostoru v - lutkovne skup.
KS: -KSinDPM Otroci bi bili deležni lutkovnih -dedek Mraz
iger, ki bi jih pripravile lutkovne skupine SKD na posameznih to lah. Igrice bi spremljal tudi dedek Mraz, ki bi pozdravil otroke.
2. 2. OTROCI OD 5.-8. RAZREDA
Glede na prostorske možnosti Vodstva sol,
se jim organizira ogled primerne KS, in DPM
filmske predstave ali ogled - KUD in ZKO
dramskega dela, ki jih pripravijo - kino podjetje KUD v na si občini
- vodstva sol ki KS, prostor
- kinopodjetje -predvajanje filmov
-KUD in ZKO - organ, dramskih del
2. 3. DRUŠTVO ZA POMOČ DUŠEVNO PRIZADETIM OSEBAM Priprava lutkovne igrice in prihod dedka Mraza
2. 4. OBDARITEV
V primeru, da bi se zbralo dovolj denarja, bi se pionirskim odredom na toli podarilo kolektivno darilo v obliki knjig.
Obdaritev otrok, ki so duševno prizadeti.
3. PROGRAM ZA STAROSTNIKE
- vodstvo OS
Olge Avbelj
- društvo za pom. prizadet, osebam
ZPM
Društvo RK in DPM
- učiteljice: priprava lutkovne igrice dedek Mraz
Programske konference szdl
AKTUALNE NALOGE SZDL
poleg priprav na volitve, (danes prinašamo o tem daljši članek) ter aktivnostih v posameznih svetih in koordinacijskih odborih (o posameznih okroglih mizah in problemski konferenci bo izšel poseben članek) potekajo v organizacijah szdl intenzivne pripra ve na izvedbo letnih programskih konferenc szdl
do sredine decembra bodo v občini domžale potekale letne programske konference organizacij szdl, ki predstavljajo obračun enoletne aktivnosti ter sprejem programskih usmeritev za naslednje enoletno obdobje. letne programske konference so že postale stalna obvezna oblika preverjanja učinkovitosti delovanja organizacij in vodstev naše najmnožičnejše in frontne organizacije ter vseh njenih razvejanih oblik delovanja - na posvetu s predsedniki krajevnih konferenc je bilo dogovorjeno, da bomo na letošnjih programskih konferencah posebno pozornost namenili zlasti naslednjim vprašanjem:
Realno oceniti stanje
Temeljna vsebinska pozornost v pripravah na letne programske konference mora veljati predvsem strateškim vprašanjem sedanjega obdobja in nadaljnjega družbenoekonomskega razvoja. Gre predvsem za jasne in objektivne opredelitve ter prispevek SZDL k naporom za dosego planskih ciljev (in s tem dosežkov gospodarske stabilizacije), kar bo tudi v prihodnje pomembno in stalno področje dejavnosti subjektivnih sil. V slehernem okolju moramo ovrednotiti, kako so organizacije in vodstva socialistične zveze opravljale mobilizacijsko vlogo ter ustvarjale ugodno družbeno vzdušje pri uresničevanju planske in stabilizacijske politike in kako so opravljale koordinativno in kontrolno vlogo. Realno, in konkretno bi morali oceniti dosežene rezultate in prave vzroke za obstoječe težave in slabosti pri uresničevanju stabilizacijske politike.
Enako pozornost moramo nameniti tudi naporom za nadaljnje poglabljanje socialističnih samoupravnih odnosov. Ne gre več za priseganje na načela
samoupravljanja, temveč za konkretno družbeno prakso. Tu pa smo priče težavam in nedoslednostim, često tudi razkoraku med sprejetimi stališči in dejanskimi odnosi. Kje so vzroki in kakšne so pojavne oblike, smo že večkrat ugotovili in jih bolj ali manj poznamo. Iskanje rešitev in poti, kako bi hitreje in uspešneje gradili novo in se postavljali po robu inerciji, formalizmu, verbalizmu in drugim slabostim, bi morala biti tudi ena od temeljnih nalog SZDL.
Uveljavljanje socialističnih samoupravnih delegatskih odnosov je ustavna dolžnost in stalna skrb socialistične zveze. V letih 1980 in 1981 smo uresničevali tudi stališča predsedstva republiške konference SZDL o nadaljnjem razvoju in poglabljanju delegatskih odnosov. Problematiko samoupravljanja in delovanja delegatskega sistema smo doslej že večkrat temeljito analizirali in dejansko stanje dobro poznamo. Spomladi letos smo skupaj s skupščino SR Slovenije in zvezo sindikatov opravili vrsto posvetovanj in tako spoznali tudi najnovejše stanje ter konkretne slabosti in težave. Posebej pozorno bi veljalo proučiti samoupravne in delegatske odnose na področju samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje. Zdaj gre torej za to, da subjektivne sile in še zlasti socialistična zveza ukrepajo in odpravljajo vzroke posledic, ki nas ovirajo, da bi bili še uspešnejši.
Težave in slabosti poznamo
Danes skoraj v sleherni krajevni in občinski organizaciji SZDL dokaj dobro vedo, kje so zavore, da samoupravni in delegatski odnosi niso bolj razviti in učinkovitejši. Poznajo tudi lastne slabosti. Organizacije SZDL in njihova vodstva morajo sedaj ukrepati in ustvariti pogoje in možnosti za samoupravno in delegatsko dogovarjanje, sporazumevanje in odločanje. Prevladati mora spoznanje, prepričanje in praksa, da bomo strateška vprašanja nadaljnjega družbenoekonomskega razvoja ter konkretna vprašanja razreševali in sprejemali odločitve po demokratični, delegatski in samoupravni poti.
V tem sklopu velja oceniti tudi nastajanje in uresničevanje skupščinskih programov. Ni več dovolj, da o pripravljenih pro-
Sramih le razpravljamo, temveč i morale organizacije in frontna vodstva SZDL aktivno sodelovati tudi pri njihovem nastajanju.
Skupščinski programi naj bi bili sinteza in rezultat skupaj dogovorjenih potreb in interesov delovnih ljudi, njihovih samoupravnih asociacij ter dolgoročnih družbenih interesov. To pa pomeni, da mora biti SZDL tudi pri uresničevanju sprejetih programov stalno vpeta v iskanje družbeno najboljših rešitev. Skupščinski programi so zato sestavni in po-
memben del aktivnosti SZDL. Zal v praksi marsikje temu še ni tako.
Kritično moramo oceniti prispevek socialistične zveze pri z a d ovolievanju neposrednih življenjskih interesov in potreb delovnih ljudi in občanov. Gre za zagotavljanje osnovnih delovnih in življenjskih pogojev v krajevni skupnosti in občini, urejeno preskrbo ter zagotavljanje osebnega in družbenega standarda   prebivalstva. Sem
sodi tudi stalna skrb za urejanje, komunalno problematiko, razvoj stanovanjskega gospodarstva, delovanja hišnih svetov, svetov potrošnikov, uvajanja samoprispevkov, varčevanja itd.
Skratka, tudi neposredna vprašanja, potrebe in interese delovnih ljudi in občanov na področju socialne politike in družbenega standarda moramo obravnavati v sklopu planskih in stabilizacijskih ciljev.
Za vsa ta vprašanja in proble-
me mora biti socialistična zveza izredno občutljiva, odzivna in iniciativna.
Pospešiti volilne priprave
Letošnje letne programske konference sovpadajo z intenzivnimi pripravami na skupščinske oziroma delegatske volitve. Socialistična zveza je politično odgovorna za vsebinske, kadrovske in organizacijske pri-
(Nadaljevanje na 8. strani)
(Povzetek
osnutka resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981-1985 v letu 1982)
Poglavitna naloga pri uresničevanju ekonomske ustalitve in nadaljnjem poglabljanju samoupravnih družbeno-ekonom-skih odnosov v letu 1982 je izboljšanje plačilno-bilančnega in devizno-bilančnega položaja SR Slovenije.
Z učinkovitejšim uresničevanjem samoupravno sprejetih planskih nalog na področju gospodarskih odnosov s tujino, širšim povezovanjem v reprodukcijskih tokovih in večjim varčevanjem bomo učinkoviteje premagovali gospodarske težave in dosegli boljše rezultate od načrtovanih.
Izvoz blaga na konvertibilno območje se bo povečal za najmanj 6 %, devizni priliv pa bomo povečali z izvozom storitev. Od izvoznih rezultatov bo odvisen tudi uvoz surovin in reprodukcijskega materiala, pri čemer bodo imele prednost gospodarske veje, ki bodo izdelovale predvsem za izvoz.
Celotna industrijska proizvodnja bo ostala enaka letošnji, hitrejše bo naraščala zunaj industrije, razen v gradbeništvu in trgovini. Celotni družbeni proizvod se bo povečal za 0,2 %.
Sredstva za naložbe v osnovna sredstva bodo manjša za 5%, od tega za gospodarske naložbe za 2,5 % za stanovanjsko gradnjo za 5 %, za druge negospodarske investicije pa kar za 25 %.
Osebni dohodki bodo v celoti 10 % manjši od rasti dohodka. Realni osebni dohodki bodo za okoli 2 % manjši kot letos.
Tudi sredstva za skupno in splošno porabo bodo 10 % manjša od rasti dohodka. Naložbe bodo namenjene za dokončanje prednostnih objektov in za amortizacijo, novih naložb pa ne bo moč začeti.
Pomembno nalogo v teh prizadevanjih bo imela politika cen. Cene v 1982. letu se v primerjavi z letošnjim ne bodo smele povečati za več kot 15%. fblitika cen bo izrazito selektivna in bo pospeševala vključevanje našega gospodarstva v mednarodno menjavo in delitev dela ter v odpravo najbolj izrazitih neskladij v cenah in pogojih pridobivanja dohodka. Pospeševala bo odkrivanje in pridobivanje domačih virov energije ter pridelovanje hrane, s čemer se bo zmanjšala odvisnost od uvoza.
„RAZLIKO BO POTREBNO PORAVNATI NA ZAČETKU 1982. LETA"
(Povzetek predloga zakona o zagotavljanju sredstev in izpolnjevanju obveznosti SR Slovenije za pospeševanje razvoja gospodarsko manj razvitih republik in SAP Kosovo)
S tem zakonom SR Slovenije ureja pogoje za učinkovitejše  vključevanje  združenega  dela  v proces
zmanjševanja razlik v stopnji gospodarske razvitosti med republikami in avtonomnima pokrajinama.
SR Slovenija je zadolžena zagotoviti 1,83 % družbenega proizvoda družbenega gospodarstva za gospodarske naložbe v manj razvitih republikah in SAP Kosovo.
V predlogu zakona je tako kot v osnutku predlagano, da organizacije združenega dela s področja gospodarstva kot zavezanci zagotavljajo potrebna sredstva z združevanjem dela in sredstev ali z obveznim posojilom. Razmerje 50 %:50 % med obema oblikama in izpolnjevanje obveznosti je potrebno doseči v merilu obveznosti republike, ne pa pri posameznem zavezancu.
Delež sredstev za samoupravno združevanje za skupna vlaganja se lahko na podlagi dogovora zainteresiranih republik poveča nad 50 %.
Pri pripravi predloga zakona je predlagatelj upošteval usmeritve in pripombe v razpravi Skupščine SR Slovenije in njenih delovnih teles o predlogu za izdajo zakona o zagotavljanju sredstev in izpolnjevanju obveznosti SR Slovenije za pospeševanje gospodarskega razvoja manj razvitih republik in SAP Kosovo z osnutkom.
Predlagatelj ni upošteval pripombe, da naj se poslovni sklad kot osnova za izračun obveznosti zavezancev zmanjša za vse plasmaje poslovnega sklada, torej tudi za sredstva, združena v gospodarsko dejavnost. Namen takega združevanja je doseganja dohodka, ki naj bo vsaj enak dohodku, doseženemu v svoji temeljni organizaciji zato ima ta del poslovnega sklada enako funkcijo kot del, ki se uporablja v TO Z D in ga zato ne bi smeli odštevati od osnove za izvajanje obveznosti po tem zakonu.
V razpravi o osnutku zakona je bilo izraženo tudi mnenje, da bi bila osnova čisti dohodek, zmanjšan za osebne dohodke. Predlagatelj je že pri pripravi osnutka tega zakona analiziral tudi to možnost, vendar je ni sprejel. Čisti dohodek je namreč preveč variabilna kategorija, da bi omogočala tako zavezancu kot republiki dolgoročnejše planiranje te obveznosti. Pri tem je upošteval stališča odborov Skupščine SR S to veni je, ki so kljub nekaterim pomislekom podprli stališča predlagatelja, da je osnova za izračun obveznosti poslovni sklad. Predlagatelj pripombe ni sprejel tudi zato, ker bi ta osnova terjala spremembo zveznega zakona o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka z določbo, po kateri se lahko med letom razporeja del čistega dohodka za plačilo obveznega posojila.
SR Slovenija bo morala v februarju ali marcu leta 1982 poravnati Skladu federacije razliko med že vplačano akontacijsko obveznostjo za leto 1980 in končno obveznostjo 1,97 % na ugotovljeni družbeni proizvod družbenega gospodarstva. Po oceni Zavoda SR Slovenije za družbeno planiranje bo znašala ta razlika približno 650 milijonov dinarjev.
Zavezanci bodo v skladu z 28. členom predloga zakona za ta znesek prejeli obveznice Sklada s pogoji vračila, ki so veljali za obdobje 1976-1980 (15 let odplačila, 4 % obresti).
(Nadaljevanje na 8. strani)
(Nadaljevanje z 7. strani)
„OPRE DE U EN I SO VIRI SREDSTEV" (Povzetek osnutka zakona o zajamčenem osebnem dohodku)
Na 11. seji dne 23. novembra 1978 sta Zbor združenega dela in Zbor občin Skupščine SR Slovenije obravnavala in sprejela predlog za izdajo zakona o zajamčenem osebnem dohodku.
Izhodišča, podana v predlogu za izdajo zakona, so bila sprejeta, mnenja in predlogi pa so v največji možni meri upoštevani v besedilu osnutka zakona.
Temeljno izhodišče pri pripravi osnutka zakona o zajamčenem osebnem dohodku je 24. člen ustave SRS, ter 131. 132. in 133. člen zakona o združenem delu. Po teh določbah je vsakemu delavcu v združenem delu z družbenimi sredstvi zajamčen iz dela osebni dohodek najmanj v višini, ki mu zagotavlja materialno in socialno varnost. Višino zajamčenega osebnega dohodka določajo delavci v temeljni organizaciji s samoupravnim splošnim aktom v skladu s samoupravnim sporazumom, družbenim dogovorom in zakonom glede na splošno stopnjo produktivnosti celotnega družbenega dela in splošne razmere okolja, v katerem delavec dela in živi. Prav tako so v teh določbah opredeljeni tudi viri sredstev za zagotovitev zajamčenih osebnih dohodkov. Poleg teh osnovnih določb so kot podlaga za osnutek zakona v nekaterih specifičnih določbah upoštevane tudi določbe zakona o sredstvih rezerv (Uradni list SFRJ, št. 62/77), obrtnega zakona (Uradni list SRS; št. 1/79) in zakona o združevanju kmetov (Uradni list SRS, št. 1/79).
Kot podpora posameznim osnovnim usmeritvam v tem osnutku je med drugim upoštevano zlasti mnenje zveznega Sveta za vprašanja družbene ureditve, ki ga je ta svet zavzel ob obravnavi nekaterih načelnih vprašanj v zvezi s pripravo zakona o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela. Svet je med drugim zavzel stališče, da je potrebno spremeniti razmerje, v katerem se v odnosu do povprečnih osebnih dohodkov določajo z zakonom zajamčeni osebni dohodki oziroma to razmerje povečati, ter da naj bi se zagotovili diferencirani zajamčeni osebni dohodki vsem zaposlenim.
OBISK ŠTUDIJSKE DELEGACIJE FRONTE NARODNE ENOTNOSTI POLJSKE V DOMŽALAH
Dne 4. novembra se je mudila na obisku v SR Sloveniji Studijska delegacija Fronte narodne enotnosti Poljske, ki je bila v Jugoslaviji gost Zvezne delegacije SZD L.
V delegaciji so bili: Andrzej OZGA, sekretar vsepoljskega komiteja Fronte narodne enotnosti
Jerzv BREITKOPF, direktor Biroja v predsedstvu državnega sveta Poljske in član vsepoljskega komiteja Fronte narodne enotnosti
ter Zofia JEZERSKA, načelnica oddelka za organizacijska vprašanja vsepoljskega komiteja narodne enotnosti.
Po razgovorih na republiški konferenci SZD L, kjer so se poljski gostje informirali o delovanju in nalogah SZDL v Sloveniji so obiskali domžalsko občino, kjer so jim predstavniki OK SZDL in ostalih družbenopolitičnih organizacij občine predočili temeljne podatke o naši občini, delegatski
prave ter samo izvedbo volitev. Organizacije SZDL morajo oceniti, ali načrtovane priprave na volitve potekajo po sprejetem programu in v skladu s načeli kadrovske politike ter pospešiti evidentiranje in kadrovanje za najodgovornejše dolžnosti v občini in republiki.
Odgovorno uresničevanje načel kadrovske politike je tesno povezano z bitko za planske cilje ter nadaljnjo samoupravno preobrazbo obstoječih družbenoekonomskih odnosov. Evidentirati, kandidirati in izbrati moramo ljudi, ki so s svojim dosedanjim delom ter politično in strokovno usposobljenostjo že dokazali, da so se pripravljeni smelo in zavzeto boriti za uresničitev začrtane in sprejete usmeritve. Na narodnostno mešanih področjih moramo v procesu evidentiranja zagotoviti ustrezno zastopanost obeh narodov. Odgovorno uresničevanje kadrovske politike je tako tesno povezano z uveljavljanjem vsebine socialistične samoupravne demokracije ter utrjevanjem samoupravnega položaja delavca in občana v združenem delu.
Posebno pozornost moramo nameniti krepitvi osebne in skupne odgovornosti, načelom rotacije in reelekcije, omejevanju ponovne izvolitve, omejevanju profesionalizacije v političnem delu, preprečevanju karierizma itd. Zato naj bi tako za delegate kot za druge odgovorne dolžnosti v skupščinskem sistemu predlagali ljudi, ki so ustrezno usposobljeni, ki imajo smisel za demokratično in kolektivno oblikovanje stališč in ki zagotavljajo, da bodo v tretjem mandatnem obdobju zavzeto delovali v delegatskem sistemu, ga nadalje razvijali in vsestransko bogatili.
Letne programske konference na vseh ravneh so tudi dobra priložnost za analizo in oceno lastne organiziranosti. Gre zlasti za problematiko povezano z oblikami in metodami dela SZDL kot množične in frontne organizacije, za njeno organizacijsko ustreznost in učinkovitost. Statut in sprejete statutarne spremembe in dopolnitve dajejo dovolj možnosti in pestrih oblik delovanja, dovolj je prostora, da v njeno razvejano aktivnost vključujemo vedno širši krog delovnih ljudi in občanov.
Poleg upoštevanja usmeritev za izvedbo letnih programskih konferenc SZDL (usmeritve prilagamo), je poh-ebno na letnih programskih konferencah, obvezno opraviti:
- obravnavati poročilo o dosedanjem delu ter sprejeti programske usmeritve oz. program dela za naslednje obdobje,
- oceniti vsebinska in kadrovske priprave na volitve 1982 ter obravnavati oz. sprejeti predloge za evidentiranje možnih kandidatov za delegate (delegacije) v skupščini DPS in skupščini SIS ter za nosilce delegatskih in vodilnih funkcij v občini, republiki in federaciji iz ppsamezne KS,
- obravnavati in sprejeti dopolnjena pravila SZDL,
- opraviti potrebne kadrovske spremembe v SZDL (ob upoštevanju dogovorjenih principov, ki vam jih prilagamo).
V priprave in izvedbo letnih programskih konferenc SZDL se morajo aktivno in intenzivno vključiti vsi frontni deli SZDL.
OK SZDL Domžale
sistem (skupščina SIS, delovanje delegatskega sistema v združenem delu) itd.
Nakazali so jim funkcijo delovanja DPZ v skupščinskem sistemu, vlogo SZDL v pripravah na volitve, delo Sveta za spremljanje družbenoekonomske in politične aktivnosti žensk pri SZDL ter ostala pomembna področja aktualnega družbenopolitičnega dela.
V popoldanskem delu obiska so si gostje ogledali uspešno kmetijsko proizvodnjo — živinorejo in kmetijo Toneta JERETINE v Vrhovljah, zvečer pa so jim predstavili delo KS Tomo Brejc na Viru. Tudi v tem razgovoru, ki je potekal ob konkretnih vprašanjih s konkretnimi odgovori o sistemu delovanja vseh organov krajevne skupnosti se je pokazala širina demokratičnega dela med našimi ljudmi. Gostje so bili z vsem, kar so zvedeli zelo zadovoljni, saj so kot so povedali kasneje v preprosti besedi o konkretnem delu na terenu spoznali več kot pa ponujajo široke načrtne razprave in študije.
Matjaž BROJAN
SREČANJE NA GOLČAJU
Ob 40 letnici boja Radomeljske čete na Golčaju je bila spominska slovesnost, ki jo je organizirala Krajevna organizacija ZB NOV Blagovica ob sodelovanju mladine z Osnovne šole Radomeljske čete iz Preserij. Prisotne je pozdravil predsednik Krajevne organizacije ZB NOV, spomine na dogodke izpred 40-let pa je obudil Anton Fktrjančič.
V__.-'
Spomenik tragično preminulim v Zgornjih Kosezah
»Takratni komandant bataljona tovariš Marjan Dermastia je nameraval 19 borcev Radomeljske čete popeljati na Štajersko, kjer je okupator množično izseljeval Slovence. Četa se je z območja Ko lovca 27. oktobra premaknila na Golčaj. Utaborila se je pri mežnarju Antonu Prinšku in čakala na zvezo za Štajersko. Zjutraj je mežnarju uspelo poslati svojega sina z obvestilom k nemškemu učitelju v Blagovico, da se na Golčaju zadržujejo partizani. Nemci so ob pol dvanajstih napadli partizansko taborišče in istočasno preprečili umik iz obroča.
Četa se je razdelila v dve skupini, misleč, da se bo tako lažje prebila iz obroča. Padle so prve žrtve - Stanko Pirš, Edi Pelech in Jože Perne. Borci so se večkrat skušali prebiti, vendar jih je vedno zaustavilo sovražnikovo   streljanje. Druga
skupina se je hotela prebiti na drugo stran, vendar so tudi tu padli: Tone Blejc, Franc Kobilca, Franc Kokalj, Vilko Rožič, Pavel Torel, Vladimir Snoj in Ciril Ravnikar. Sovražnik je štiri borce ujel, in sicer Ivana Semena, Rudija Bolka, Miha Jermana in Ivana Hribarja. Od ujetih se je posrečilo pobegniti Ivanu Semenu, ostale tri pa so 11. novembra 1941 ustrelili kot talce v Begunjah. Iz obroča so se rešili: Marjan Dermastia, Jože Pirš-Luka, Janko Pelech, Karel Trampuž in Marija Ud rane.
Nemci so takrat veliko pisali o tem boju, ravno tako pa piše v poročilu nemške komande, da je izdajalec Prvinšek prejel 2000 nemških mark in posestvo na Koroškem.
Ruševine, ki nemo stojijo in klubujejo že 40 let vsem vremenskim neprilikam, ponazar
Mkdi in gostje med kulturnim programom na naboru
jajo kljubovanje borcev Rado meljske čete, ki so hrabro zrli smrti v obraz. Tudi danes se obronki Limbarske gore na eni strani in Črnega grabna na drug strani svetijo v soncu in sporni njajo na čase izpred štiridesetih let in na številne boje na tem območju, ki je bilo vedno izpostavljeno sovražniku in kjer so bili največji izvori revolucionarnih vrenj v času boja in revolucije.
V jesenskem dopoldnevu so
se v krošnjah dreves izgubljali akordi pesmi, in besede recita-torjev, pionirjev osnovne šole Radomeljske čete in Blagovice, ki so sodelovali v kulturnem programu. Številni borci, predvsem pa mladina so tako ponovno obudili spomin na boj, ki se je zaradi izdajstva končal z uničenjem dela Radomeljske čete, ki je hotela pomagat tistim, ki jih je okupator trgal z domače zemlje.
Kušar
S srečanja izseljencev, izgnancev bi de po rt Irancev, ki ga je pripravila komisija
pri Občinskem odboru ZZB NOV Domžale
OBVESTILO OBČANOM
Agroemona, TOZD Poljedelstvo-Govedoreja Domžale -OE Gozdarstvo obvešča, da letos ne bo prodaje novoletnih jelk.
OGLAS
Mlad par išče sobo in souporabo kopalnice v Domžalah ali okolici. Ponudbe pod „Dobri in vestni plačniki" .
OGLAS
Instruiram angleščino otroke nižjih razredov osnovne šole. Po dogovoru tudi otroke višjih razredov in srednješolce. Vidmar, Sejmiška 5, Domžale.
I
9
SPOMINSKA SVEČANOST ANTONU BLEJCU IZ MENGŠA
Občinski odbor ZZB NO V Domžale, krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije Mengeš so ob 40-letnici vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti, ob 70-letnici rojstva in ob 40-letnici smrti prvoborca Antona Blejca ter ob 40-letnici ustanovitve Radomeljskemengeške čete odkrile spominsko ploščo Antonu Bleicu. Ob tej priložnosti je bil pred njegovo rojstno hišo na Slandrovi 2 v Mengšu izveden krajši kulturni program, ki sta ga izvedla mengeška godba na pihala pod vodstvom Franca Lipičnika ter učenci Osnovne šole Matija Blejca-Matevža iz Mengša. Uvodni pozdrav je imel predsednik Krajevne organizacije ZB NOV Mengeš Ivan Tomšič, spominsko ploščo pa je odkril prvoborec Radomeljske čete Boris Lenček-lgor, ki je ploščo predal v varstvo ZSMS Mengeš O liku hrabrega borca in dobrega tovariša pa je podrobneje spregovoril sekretar 00 ZKS Mengeš Boris Kalan.
\___J
Anton Blejec v prvi oboroženi akciji
Anton Blejec se je rodil leta 1911 v Velikem Mengšu, padel pa je v bitki z okupatorjem 28. 10. 1941. leta na Golčaju nad Blagovico. Do razpada Jugoslavije je bil Anton Blejec orožnik, po razpadu pa se je vrnil v Menget Tu se je kmalu začel shajati z naprednimi fanti. Dobivah so se v glavnem tako, da drugi niso mogli posumiti vanje - v gostilnah pri Funtku, pri iCebru in pri Jenčiču.
Zelo tesno sta bila povezana z Jakom Jankovičem, ki je bil član celice Komunistične partije Slovenije v Induplati Jarše. V juniju sta Blejec in Jankovič začela načrtno pripravljati vstajo. Jankovič je prevzel politične priprave, Blejec pa vojaške. Kot takšen vodja ..vojaških" priprav je ostal vse do 27. julija 1941., ko je mengeška skupina pod njegovim vodstvom izvedla najprej sestanek vseh za upor in za boj pripravljenih fantov. Na sestanek na podovnici za Dolinškom je prišlo 25 oseb, vendar jih je na akcijo odšlo manj. Za akcijo je vedelo najmanj 80 ljudi, vendar ni nihče komu kaj povedal ali izdal Nemcem.
Na sestanku so se dogovorili o izvedbi sabotažnih akcij, katere so bile sprejete na seji vojno-revolucionarnega komiteja za kamniško okrožje 25. julija 1941. leta pri opekarni v Volčjem potoku. Mengeška skupina, ki jo je vodil Anton Blejec, je dobila naloge, da mora uničiti telefonski vod med Mengšem i in Jaršami in napeljavo ob kamniški progi,
minirati mora del železniške proge med Jaršami in Rodico, uničiti nemške napise po Mengšu, na cestah med Mengšem in Kranjem ter med Mengšem in Vodicami naj bi posekali toliko dreves, da bi bili cesti nesposobni za promet. Po končani akciji je bilo zborno mesto nad mengeškim kamnolomom, kjer je danes letno gledališče.
Od tu je Anton Blejec odšel s petimi tovariši v partizane. To so bili še Matija Blejec, Janez Ogrin, brata Skofic in Tone Tomelj. Začasno so se utaborili na Gobavici. 2. avgusta je Anton Blejec prvič povedal svojo skupino v akcijo. Borci so namreč izvedeli, da so Nemci kot talca ustrelili njihovega tovariša Lojzeta Glaviča in so se sklenili maščevati okupatorju. Pri belem dnevu so odšli proti Mengšu, vendar so bili med potjo zadržani. Ko so bili nad kamnolomom, so zagledali nemškega policista, ki se je sprehajal z domačinko. Nemca so obstrelili. Ker so vedeli, da ne bo ostalo brez posledic, so se premaknili proti Senkovem tumu, od tam pa proti Tunji-cam in končno k Radomeljski četi nad Lazami pri Krtini. To je bil prvi oboroženi napad na Nemce v kamniškem okrožju.
Od Mengeško-radomeljske čete do Kamniškega bataljona
Po združitvi radomeljske in mengeške čete sta komandant Marjan Dermastia in komisar Tone Šturm iz kamniškega bataljona - prav tedaj sta se mudila na tem področju -borce zaprisegla za komandirja
čete je bil imenovan Anton Blejec, za komisarja pa Franc Bukovec.
Tik pred 17. avgustom se je Mengeško-radomeljska četa premaknila na Rašico, kjer so imeli borci nekaj vojaških vaj in političnih ur, predvsem pa so dokončno izoblikovali Kamniški bataljon, ki je štel štiri čete. Bataljon je bil ustanovljen na ozemlju bivše mengeške občine. V štab bataljona je bil sprejet tudi Anton Blejec, ki je vodil vojaško pripravo akcij.
Dan po zaprisegi je Anton Blejec odšel najprej v Menge-ško-moravško četo, nato pa k Radomeljski četi, kjer je bilo poveljstvo bataljona. Z Radomeljsko četo je bil vse do 16. septembra. Posebno se je izkazal s svojimi tovariškimi in vojaškimi vrlinami. Ko so hoteli na primer prekoračiti Savo, je bilo to brez broda nemogoče storiti. Anton Blejec in Vili Rožič sta se odločila, da bosta sama pripeljala brod na desni breg. Po drogu sta splezala do jeklene vrvi, potem pa sta preplezala drug za drugim, oprijemajoč se jeklene žice, na drugo stran Save. Kaj takega je zmogel le človek, ki je imel v sebi jekleno voljo in moč. Odvezala sta brod in ga pripeljala na drugo stran, da so lahko tovariši prekoračili Savo. Odpravljali so se na Podmolnik.
Anton Blejec je bil določen, da sprejme odlikovanje Centralnega komiteja komunistične partije in slovensko zastavo.
Zastavo je sprejel iz rok tovariša Borisa Kidriča, v navzočnosti komandanta Urbana. Prav gotovo je bil to eden najlepših dohodkov za Antona Blejca v njegovem življenju. Bil je vojak z dušo in telesom, zato ga je še toliko globje pretreslo dejstvo, da je bil prav Kamniški bataljon prva enota, kateri je vodstvo izročilo tako visoko priznanje in odlikovanje, sam pa je bil prvi slovenski partizan, ki bo nosil to odlikovanje v boju proti okupatorju.
Odlikovanje je dalo vsem borcem nov polet. Ker niso hoteli mirovati, so se odpravljali na manjše diverzije v okolici Ljubljane. Izredno dobro se je znal orientirati na terenu. Po specialkah in po topografskih oznakah je znal vedno natačno priti na cilj.
SMRT NA GOLČAJU NAD BLAGOVICO
V zadnjem tednu v oktobru so dobili sporočilo, naj čimprej odrinejo na Štajersko. Komandant je zbral 19 zdravih borcev,
ki so bih' vajeni naporov, drugi pa so ostali na terenu, zbirali hrano itd.
Zvezo s Štajerci je četa čakala na Golčaju nad Blagovico. Na Golčaju so se borci najprej napotili k mežnarju, ker so slišali, da ima skrit mitraljez. Kljub dolgemu iskanju ga niso našli. Ker pa mežnarija in njena okolica nista bili prikladni za obrambo ob morebitnem napadu, so se okoli dvanjastih začeli pripravljati za odhod na kraj, kjer so že prej čakali na zvezo si. štajerskim bataljonom. Medtem je mežnar Anton Prvin-šek napisal sporočilo za žandarmerijo v Blagovici, ga vtaknil v čevelj svojemu nečaku, in ga poslal v šolo k nemškim učiteljem.
Okoli pol ene popoldne je okoli mežnarije zagrmelo. Nemci so jih napadli tako nepričakovano, da je bila vsaka organizirana obramba nemogoča, preboj pa skrajno težak, ker so sovražniki obvladali čistino. Četa se je razdelila na dve skupini. V eni je bilo 14 borcev, v drugi pa le 4. Ze po prvih strelih je bilo jasno, da so obkoljeni in da jih edinole lahko reši drzen preboj. V začetku borbe so takoj padli trije njihovi tovariši.
Nekaj silovitih napadov so zavrnili, potem pa je Anton Blejec zapovedal juriš in se kot prvi pognal čez jaso proti njenemu robu. Sovražni ogenj je bil prehud, zato so se vrnib na prejšnje položaje. Nemci so ponovno napadli. Napad je bil tokrat odbit. Borci, na čelu z Blejcem, so ponovno poizkusili z juri-šem. Prišli so skoraj do rešilnega roba jase. Tedaj se je, zadet v prsi, zrušil Anton Blejec, tik ob njem pa je padel tudi Vili Rožič. Iz obroča se je rešila le peščica borcev, drugi pa so padli, oziroma so jih zajeli in jih odpeljali v Kamnik, kjer je uspelo pobegniti še enemu.
Anton Blejec si je pred pohodom na Štajersko ovil okoli pasu zastavo in je z njo tudi junaško padel. Ko so ga po vojni prekopali, so ga spoznali po sledovih belo-rdeče-modre barve, ki so se poznali na njegovem truplu. Anton Blejec je bil sposoben vojak, mož močne volje in trde discipline ter izredno hraber borec.
Lik naprednega borca, dobrega tovariša in svobodoljubnega Mengšana bo ostal v naših srcih!
Ivan Sivec
Jurij Vulkan, si.
POT SPOMINOV
(nadaljevanje)
Tokrat 13. marca je v sencah Se ledene, pa zato najini obutvi včasih drsi, zato pa imata Andrej in njegov sosed Franci tam v kotlini te dovolj snega za smuko ali sankanje. Toda to so fc domneve, kot tudi to, kako bi bilo, ko prideva na odcep poti, ko Milan reče: „VeJ J ur, tukaj je bližnjica proti Klopcam, ali greva tja aH pa v strmino in na Murovice." Odločitev ret ni bila težka: „Bodiva poltena, pojdiva lepo za markacijami, ki vodijo na vrh." Kako prav sva imela se ukaže pozneje, ko tam poiščeva v skrinjici zvezek (žiga ni bilo) kamor se vpiteva, kljub temu, da je to, samo „Ljubljanska mladinska pot".
včasih se je potrebno v strmini kar polteno zagristi v kolena in ko na kolovozu v vodeni kotanji leži nekaj koruznih storžev, ugotavlja Milan strokovno, da lovci krmijo divje svinje, ki se rade pojavljajo v vodi. Menda je že res po celotnem pogorju obilo divjadi, saj vlada mir, tišina, le gozdarji ali pa popotniki z vriskom preženejo to samoto, če pa kolesje zgodovine premaknemo nazaj za nekaj deset let j, vidimo, da temu včasih nt bito tako; takrat je tod vrelo življenje, veliko življenja je bilo tu, pestrega življenja. Vrhovi so bili žive priče delovanja aktivistov kamniškega bataljona, Kamniško Zasavskega odreda, Slandrove, Zidan Skove brigade, pa tudi Savinjski bataljon je prav tu imel hude izgube.
Ko listam knjigo dr. Miroslava StiplovSka „Slandrova brigada" Sele takrat spoznam veličine NOB, ko avtor nazorno opisuje ne le samo brigado, temveč podaja kronološki pregled vseh partizanskih enot, ki so se borile na tem področju, njih rast, doživljaje, borbe, kakor tudi kraje ki Hudi, ki so živeli z njimi.
Zato ni nič čudnega, da je komisija izbrala ravno te kraje skozi katere hodimo, da ob tem sodoživ-Ijamo težke pa tudi lepe trenutke vseh takratnih borcev, ki so se bojevali tudi za ceno lastnega življenja, bojevali do končne tvo-
Ko mi sija je imela pri tem res srečno „nogo", saj sta G riti Marjan in Vesel Franc „trasirala" eno najlepših transverzal v Sloveniji, svoj pečat pa so pristavili Se brata Lojze In Janko Praprotnik, France Pod-bevtek pa Sc mnogi drugi, ki so pot markirali, vzidali omarice, tisti nevidni delavci, organizatorji brez katerih take akcije ni moč izpeljati kar tako enostavno. Nad vsem tem pa ima občinski odbor ZZB NOV Domžale svojo besedo.
Že Številka okrog 2.000 izdanih knjižic (trenutno ko to beremo) je dovolj zgovoren dokaz in pa pohvale, ki smo jih slišali na srečanju v Zejah govorijo, kako priljubljena je te vrste rekreacija.
Ko sva z vrha Murovice drsela v dolino proti Zagorici se zgodi to, da je lahko korak dolg tudi do 5 metrov, posebno takrat, ko Je v sončni strani zmrznjena zemtia blatna. Ko sva prijadra« v podnožje so nama čudovito zmehčana kolena, pa se po mehki travi hoje kar sama poravnajo. Da je skalni del Murovice lahko zahrbten vidiva kmalu, ko se je zajetna skali globoko zarinita v
prav prijetno leseno hiiico za počitek ter obtičala v sredini prostora. Se delček poti za markacijo, pa sva bik pri Vegovi rojstni hisi, ki bo letošnjo jesen dobila Se njegov doprsni kip.
Hudobna misel naju navede, da komisiji predlagava, naj bi naSa kontrolna knjka in žjg dobila stalno mesto v tej hiSi, zakaj? Zato ker je streljaj naprej v Sob, v Križevski vasi kjer je vse to, bik ta zaklenjena, nikogar doma, ura pa 12,20, zato s potrdilom ni bito nič. Pa sva v dokaz napravila .Jcontrafet" za kontrolo, če bo potrebno, film, ko to pijem Se ni razvit, značke pa tudi že imava oba.
Češnje, ki zore vsako zgodnje poletje, teh je vedno v izobilju, so pomagali obirati tista 4 leta borci, ki »a tod počivali, ampak danes te midva klanjava njim, ki leže na prikupnem gričku ob poti. katera vodi v Veliko vas. Neznani borci in aktivisti so bili to. 23 jih je pokopanih v grobišču s katerega je razgled tja v dolino Save na vse strani in Se preko Janč v daljavi proti Dolenjski. Prav tja to bili namenjeni, toda tem tukaj ni utpeb, kajti njih ostanki sedaj tukaj bedijo nad celotnim okoljem in kot nema straža opozarjajo: nikoli več vojne!
S prijetnim možakarjem v Veliki vati poklepetava, pri gasilskemu domu pa napis pove o delovanju partijske Sok med vojno. Tuje edini prostor, kjer imajo vaičani in mladi svoje zbirališče, tudi za pks.
Pot mimo posameznih hii te malo zavija in pri zadnji se počasi dviga v smeri kamnoloma v daljavi. Po najinem prepričanju, pa tudi drugih  po hodnikov je ta odtek
ajlepSi, taj je po rahli strmini vse co, kot v kakem drevoredu. Na levi strani te vzpenja strmina Cicija in vrh Sv. Miklavža, globoko spodaj v demo pa globel od Zaloga vse do Prekarja, vse do vznožja proti Ribčem do Save, ki v lenobnem teku v (labavi zavija proti Litiji ki le naprej.
Bkžena tišina je, že malce zadihanima se nama noge vdirajo v mah in gozdno travo. Le od časa do časa se z onkraj reke oglasi značilno Šumenje ropotajočih gktov koles vkka. Le sempatja čez vrhove dreves opaziva samotne hite pod nama, pa le daljnogled približa promet na cesti, ki pa te tu visoko gori ne sliSi.
Stezice in poti, ki te večkrat prepletajo z najino smerjo, to skoraj zaraščene. Toda, takrat pred 40 leti je tudi tukaj valovalo življenje, Hoje za biti ali ne biti. Vse vrste Budi to hiteli na vse strani po tvojih nalogah, ob tem so tudi kurirji tu nekje imeli svojo TV postajo, ki pa se je po potrebi selik iz kraja v kraj. pač tja, kjer je bito najbolj varno.
2e pokojni legendarni brodar Ivan Cerar-Miklavž Je imel v grmovju ob Savi skrito svojo mornarico, saj je bil pripravljen v vsakem trenutku prevoziti reko. Takih kurirjev je bito v naši domovini Se in Se. Toda kurirjem to v veliki meri pomagali tudi prebivalci, ki to v izjemnih primerih bili vključeni v direktne kurirske naloge, predvsem kot obveščevalci, v neposredni bližini kot Litija, Kretnice, Laze, Douko,
Moravče to bik močne okupatorske postojanke, od koder to si često privoščili Številčno močne da h Se Izkte po SaSi okolici in tudi v sodelovanju belogardistov. Kurirje je ovirala močno zastražena reka Sava in žekzniSka proga, taj ju je bito potrebno prečkati tudi večkrat dnevno v obe smeri, posebno pa ponoči. V vsakem primeru, v vsaki situaciji. Pota to vodik na Dolenjsko, na štajersko proti Gorenjski. Kurirji to bili v veliki večini domači fantje, posebno tukaj Zatav:i mladeniči, ki Jim je režim v bivSi Jugoslaviji ukradel otroštvo in iz njih mnogo prezgodaj napravil zrele ljudi. Trdo delo v otroških letih in borba za vsak košček kruha - to je bik njihova življenjska lok. Da to v tej šoli uspeli zgovorno dokazujejo njihova prizadevanja in uspehi pri izredno odgovornih nalogah, katere to kot kurirji nadvse uspešno opravljati.
Ura te že bliža St trinajst i, ko naju kot nekdanja kurirja (upokojena) nosjjo ti spomini v preteklost, prav po teh poteh. Katar na. Grmeče, Prekar, zavedni ljudje, taj so imeli že v začetku organiziranega enega prvih odborov OF. Bili so aktivni v vtem, menda je bil eden prvih predsednikov prav Lazovski Pepe, tudi že pokojni, ki o njem kroži tale anekdota:
Ko ga nekoč nekdo poterja, če je njegova prošnja že retena, te tedaj prime za zadnji hkčni žep, pa reče, »Kako nek naj bo reSena, če pa mam vso zadevo le tuki u „aržet".
Prijazno hudomušni so bili in so le ti prebivalci tukaj. To tva občutik tudi pri Zerinkovcu na Grmačah. To je tista hib ob spomeniku na prelazu, tam kjer je naša kontrolna točka z žigom in vpisno knjigo. Ti zaselki to bili skoraj v celoti po žgani, kot tudi ta hiša. In kot vsi daleč naokoli, to bik tudi oni prava partizanska družina, ■j to v celoti sodelovali v NOV. Prijetna je mama, zgovorna ki čik, pa ko te le pohecava, nama dobre volje postreže njena hči z močnim „takratkim".
Z gorivom brez deviz te podava za poslednjimi markacijami navzdol
Koti Podbrdu. Od prelaza v smeri oravč in naprej proti Limbarski gori naju spremlja značilna rumena barva, s katero je vrisana Evropska E - 6 pei pot. Palice, ki naju spremljajo vso pot najine ekspedicije, vrezane takrat na Sipku to na več straneh obrezane ter podpisane z datumi posameznih dnevov hoje. Moja je okovana in ko na cesti proti Kavk u tolče ob asfalt sva ob tem že tudi v Moravčah.
Žejna sva, zato je bil likof s čestitkami za ta dan kar primeren. Časa je bito le dovolj, saj avtobus odpehe iz Moravč kot navadno ob 16. uri, pa je bil najin dogovor v parku sredi mesta kar koristen, kajti zadnjim novim doživljajem naproti greva tistikrat, ko imajo pkninoi načrtovan „trim pohod Domžale -Rašica - Goba vi ca", pa si bova takrat prislužita Se „7RIM" značko.
(te nadatiuje)
OB 60-LETNICI JANKA SEKIRNIKA-SIMONA SREČANJE 2 NARODNIM HEROJEM
V prostorih skupščine občine Domžale je bilo tovariško srečanje z nekdanjim komandantom VI. SNOUB Jankom Sekirnikom—Simonom. Njegovo življenjsko pot je v kratkih besedah orisal predsednik skupščine občine Domžale Jernej Lenič in med drugim poudaril, da je pot Simona bila tesno povezana tudi z našimi kraji, saj je sodeloval v tistih partizanskih enotah, ki so čestokrat bivale na območju naše občine. Tovariš Simon je skupaj s Slavkom Šlandrom opravljal politične zadolžitve med Ljubljansko pokrajino in Štajersko, bil komandant bataljona, ki je bojeval rdite boje na Jančah, II. grupe odredov in prvi komandant 6. avgusta 1943. leta ustanovljene brigade Slavka Šlandra na Šipku. Pozneje je bil tovariš Simon tudi komandant XIV. divizije. Letos ko praznujemo 40-letnico vstaje narodov in narodnosti Jugoslavije, se spominjamo tudi nekaterih naših tovarišev in njihovih življenjskih jubilejev. Tako se spominjamo tudi tvojih šestdeset let, štirideset let revolucionarnega boja in članstva v KPS oziroma ZKJ in 30-letnice proglasitve za narodnega heroja.
Ob vseh teh jubilejih želimo, da bi še dolgo hodil med nas in skupaj z borci podoživljal čas narodnoosvobodilnega boja in revolucije." Prisotni so izročili tovarišu Simonu občinsko priznanje, Plaketo vstaje 191941-1961 in album slik s srečanja mladine na Šipku ob 35 letnici ustanovitve brigade.
Janko Sekirnik je v zahvali med drugim dejal: ,,Zelo sem presenečen nad vašo pozornostjo, saj ste prva občina, ki se me je spomnila v tem letu. Moja pot je bila resnično težavna, saj sem kot mlad fantek poizkusil vse tisto, kar danes poizkušajo delavci. Postal sem revolucionar zaradi številnih krivic, v katerih so izginjali tudi še tako trdni ljudje. Postal sem vojak v imenu ljudi in revolucionar za nove ideale. Na naših poteh je bik) veliko krivin, mnogo naših sodelavcev, — prijateljev je iztirilo, saj so nekateri izgubili orientacijo in so prestopili na drugo stran. Kar je bilo je peč bilo, mislim pa, da smo se našim narodom oddolžili, da smo na čelu revolucije, ki še
(Nadaljevanje na 12. strani)
vedno traja, čeprav pod drugačnimi pogoji. Hočem poudariti predvsem odgovornost in to tudi odgovornost borcev v naših delovnih organizacijah. Tisti, ki dela, dela napake, vendar mora imeti pred seboj samoupravljanje kot edino revolucionarno pot našega nadaljnjega razvoja."
V tovariškem razgovoru so se misli povrnile v Čas boja in
graditve naše domovine, v sedanji trenutek utrjevanja gospodarstva in samoupravljanja in v bodočnost, ki jo lahko zgradimo samo z odgovornostjo in doslednostjo na vseh področjih. Ravno tako je stekla beseda o praznovanju 40-letnice ustanovitve Šlandrove brigade, ko se naj bi borci te brigade zbrali na mestu, od koder so odšli 6. avgusta 1943. leta, novim bojem naproti. Kušar
Dober dan domžalski občan
W/////////////////š
Med vojno je bil večkrat ranjen. Najhuje je bilo leta 1944, ko se je sam spopadel z nemško patruljo na Dolenjskem. V boju za življenje in smrt je mimogrede .pospravil" nekaj Nemcev, eden pa je ušel na podstrešje bližnje hiše in ga od tam ranil z bombo po celem telesu, še huje je bilo aprila 1945, ko je bil težko ranjen v glavo pri Vinici, ko so branili leseni most. Po šestdnevni nezavesti je partizanskemu zdravniku, ki si je na vse načine prizadeval, da bi ga spravil k zavesti, namenil besede: „Ali še nisem crknil. . ."seveda ne zavedajoč se, kaj se z njim pravzaprav dogaja.
v Sokolu, je vojaški vrtinec druge svetovne vojne potegnil k sebi. Najprej je bil komandir vaške zaščite in tako pomagal partizanom, leta 1941 je tudi sam postal partizan. Od tedaj je menjal vrsto dolžnosti od komandirja voda in bolniške čete, komandanta bataljona ter do komandanta mest Trebnjega, Črnomlja, Kočevja in Radovljice. Za svoj prispevek v nob in povojni graditvi je prejel vrsto odlikovanj ter priznanj, med temi tudi orden za hrabro st.
Pravi, da nikomur ne bi privoščil, da bi doživljal takšne napore kot so jih on in njegovi »borci med nob.
„Sele danes marsikaj čisto drugače razumem kot pa sem med narodnoosvobodilno vojno. Takrat smo cake, za katere smo se borili, videli tudi drugače.
Zato sem bil po vojni večkrat razočaran. Dvakrat sem četo nesel partijsko knjižico na občinski komite, da bi izstopil iz zveze komunistov, vendar so me vedno pregovorili. Sam pri sebi tem te ob takratni jezi spomnil na to, v kakšnih hudih razmerah sem bil pravzaprav sprejet v komunistično partijo, da pa je zdaj čisto drugače, in tako se je moja jeza ohladila.
Sicer pa me nihče ne more pre-d ruga črt i. Taksen sem kot tem."
Človeka moramo vzgojiti
Zelo rad govori o naših tedanjih družbenih razmerah. Ob tem te razumljivo vrača tudi nazaj.
, .Človeka moraš vzgojni, pipra-vttl ga moral za družbenopolitično delo, da ne boš imel potem sitnosti. Danes je vse premalo discipline, veliko Hudi na funkcijah tudi drugače deti kot bi morali.
Pri nat vse ni tako narobe, vse je lepo zamišljeno, ustava, zakon. Ljudi bi morali dottudkati, iih tako izvefbati, da bi to ureditev dojemali in jo razumeli. Danes pa te o isti
Življenjska pot Franca Sporarja, partizana, prvoborca je polna preizkušeni. Že od rane mladosti mu še takšni napori niso ostali tuji. Zato o svojem življenju govori sproščeno, brez dlake na jeziku.,. Njegove besede pričajo o tistem, o čemer misli. Tako kot jih postavi, taktne tudi ostanejo. Vanje je prepričan, pa naj se sogovorniku dozdevajo le tako presenetljive.
Toda ko pomisliš, da se pogovarjal s človekom - partizanom od leta 1941, s komunistom, ki je postal član KPJ leta 1942 in je tudi po vojni vsestransko politično deloval ter doživel vse pretrese, tegobe, pa tudi uspehe, ki te jim povojna Jugo-»lavija ni mogla izogniti, potem se zavedaš, da imaš opravka z delavcem, ki so ga življenjske preizkušnje dodobra obdelale in ga izbrusile.
2E ZGODAJ V PARTIZANE
Rodil se je leta 1911 v majhni kmečki družini v Harinji vasi pri Novem mestu na Dolenjskem. Kot mladenič se je izučil za mizarja, zatem je največ delal kot mizarski pomočnik v Trebnjem. Poštenega in zavednega delavca, kije deloval tudi
stvari razpravlja po desetkrat pa tudi večkrat, potem pa je v praksi marsikaj drugače, ozroma se ne izvaja
tisto, kar je bilo dogovorjeno."
Veliko govori o mladih, ki jim lahko kot izkušen komunist posreduje marsikatero svojo izkušnjo.
„Mladi danes pravzaprav ne morejo dojemati, kar ie bilo med vojno. Ce tega ne do živiš, preživiš, potem ne moreš verjeti, da je bilo tako, kot je bilo.
O mladini zelo dobro mislim. Morala pa bi se bolj zavedati, kaj je podedovala. Danes ne more biti mladina takšna kot smo bili mi. Danes je vse drugače kot tedaj, ko smo mi ,*or rasli . Zaslužek mladih je precej boljši kot prej. Spominjam se, da sem vedno prijel za vsako delo. Skoraj ni bito kmečkega dela, na primer kopanja v vinogradu, mlatenja žita, ki ga ne bi zmogel.
Danes pa imam občutek, da želijo mladi zaslužiti na lahek način. Tako berem po časopisih, da je v mestih veliko mladih s primerno kvalifikacijo, ki pa ne želijo delati na deželi, čeprav so tam delovna mesta. To me boli, saj se nobenega dela ne smeš sramovati."
RAD BI ZOPET NA TEREN
Večkrat omeni besedo - poštenost. NajboH ceni pošteno prisfuženi denar. Kdor dela bodisi samo zase, V družbi, kjerkoli, naj zasluži tudi veliko, če resnično pošteno dela. Ko pa se spomni na leta nazaj,je moral sam veliko kilometrov prevoziti t kolesom kot politični aktivist, ne da bi pomislil na kakšen zaslužek.
..VeUko tedanjega dela je bito organizacijskega, tako da smo pridobivali predvsem novo članstvo. Delal sem v partijski in borčevski organizaciji, pri rezervnih vojaških starešinah, v invalidski organizaciji. Tudi po večkrat na mesec sem krenil s kolesom v Moravče, Peče, Vrhpolje pa tudi v druge kraje na sestanek. Pogosto se mi je med vožnjo pokvarilo koto, in ker je bilo takrat malo rezervnih delov, sem zato dolge kilometre, velikokrat tudi ponoči, prehodil peš. Tudi danes si zelo žetim, da bi me kdo vzel s seboj, ko gre na teren.
Tako pa imam večkrat občutek, da te nihče več ne vidi, ko niti več potreben. Zadnja %ta te namreč držim bolj doma, ker sem stalno bolan." Franca Sporarja to v partizanih imenovali Franjo. To partizansko ime se ga drži še danes. Mnoge tovariše iz minulih let si je zapomnil zgolj po njihovih partizanskih imenih. Tako je za partizana Vojka komaj pred nedavnim zvedet, da je bil to pravzaprav že preminuli Jože Vilfan.
Ko te pogovarjaš s Franjom, te ne moreš znebiti vtisa, da najraje spregovori o tistih plateh življenja, ki jih je treba spreminjati. Zato rad opozarja na napake v družbenem žrvUenju, tudi na spore, četo med nekdanjimi borci po vojni.
„Da bi bito še kdaj takšno tovarištvo kot je bito med NOB. Bojim te, da taktnega tovarištva ne bo nikoli več ... Spominjam te čete Tomšičeve brigade, v kateri nat je bito 288 borcev, od teh pa to samo trije še živi. Zelo malo je ostalo borcev, ki smo te borili od samega začetka." Natteje sedem takšnih, ki jih pozna iz Domžal In bližnje okolice, za katere ve, da so prvoborci.
VEDNO SOOČEN Z BOJEM
Kakorkoli pomisli, je vse njegovo življenje boj. Tako je bito pred vojno, med In po vojni, pa tudi v času, ko Je bil upokojen zaradi posledic težkih ran med vojno. Bil le prisiljen zgrabiti za vsako delo, da bi njegova družina lažje živela, taj je na
začetku dobival dokaj nizko pokojnino. Kot vojaški invalid je bil upokojen že leta 1955. Na domžalski občini Je bil nekaj časa referent za stanovanjske zadeve, v Heliosu je delal v skladišču, v telefonski cen-trali, delal je s tehtnico za težje tvore, nekaj let te bil pri Varnosti nadzornik. Kolikokrat je opravil tudi po 45 kilometrov t kolesom kot varnostni nadzornik, seveda v vseh letnih časih, da bi svoj i družini z dodatnim zaslužkom omogočil lepše življenje.
Ob vtem tem je našel čas tudi za rekreacijo. Predvsem kot organizator pri vojaških invalidih je postal tudi tekmovalec v kegljanju, balinanju, streljanju in šahu. Rad se spominja, da to Domžalčani tekmovali tudi v republiški kegljaški ligi. Rad se vrača tudi v rodno Dolenjsko, k sestri, kjer je vedno dovolj dela. V zadnjih letih pa zaradi slabega zdravja tja ie redkokdaj zaide.
IN KAKO NAPREJ
Veliko sva kramljala, toliko je povedal o sebi, da za vse ni prostora na papirju. Ob visokem življenjskem jubileju, ki ga praznuje v tem mesecu, v katerem je dopolnil 70 let, je naravno, da Pranja povprašamo o njegovih sedanjih žeHah.
„Se naprej si želim, da bo v naši družbi takšna harmonija kot dotlej, da se bomo ljudje razumeli, in da bo vsak živel od tistega, kar je sam zaslužil. Družba naj vsakomur omogoči, da bo lahko živel kot želi, seveda s svojim delom.
Nam borcem pa naj bodo v letih, ki jih bomo še preživeli, omogočeni takšni pogoji da bomo lahko še naprej brezskrbno živeli, seveda kakor to dopušča zdravje."
Tovarišu Francu Sporarju izreka Uredništvo Občinskega poročevalca ob visokem življenjskem jubileju iskrene čestitke.
J. Skok
Izvršujem kiper prevoze na vseh   relacijah. Telefon:
722-273
OGLAS
Nudim 2-krat tedensko pomoč v gospodinjstvu — pospravljanje. Naslov v uredništvu glasila.
Podpisan samoupravni sporazum o klavni in mesno-predeloval ni delovni organizaciji:
ENOVITA DELOVNA ORGANIZACIJA! ZA PRESKRBO DOMŽAL IN KAMNIKA Z MESOM
Pred dnevi so v Domžalah predstavniki domžalske in kamniške občine podpisali samoupravni sporazum o združitvi klavnih in predelovalnih zmogljivosti mesne mdustrije obeh občin v enovito delovno organizacijo s predvidoma 100 zaposlenimi, organizacijo, Id bo za področje preskrbe obeh občin z mesom delovala v okviru SOZD Po murka
hodnje tako so zatrdili danes, dal obetavne j še rezultate. Pogoji za racionalnejše tovrstno povezovanje se že kažejo v kmetijstvu oz. proizvodnji hrane ter še marsikje. To pa je hkrati tudi naloga, ki bi se je kazalo lotiti
na enako hiter ter operativen način, kot so se je pri povezovanju klavne in predelovalne industrije. V korist domžalskih in karriniških občanov ter celotne družbe.
Matjaž BROJAN
NABOR
V začetku novembra smo se ozirali v stavbo občinske skupščine, kjer so visele zastave. Večina nas ni vedela, kaj pomenita trobojniri in partijska zastava. Kakšen gost? Kakšen praznik/ Res je bil praznik, gostov pa kar za nekaj regimentov. Na občino so vstopali tisti, ki bodo že prihodnje leto poštarjem povečali obseg dela, nam pa omogočili mirno spanje.
Zahteva po racionalnejši proizvodnji slovenskeklavne in predelovalne industrije je bila orisoma že dalj časa, tako je bilo tudi v obeh občinah. Stvari so se kar zadeva novo organiziranost v Domžalah in Kamniku premaknile pred slabim letom dni. V manj kot letu je bil
striji obeh občin, ne bi pa mogli zagotoviti tudi drugih nalog in zahtev, ki jih predvideva republiški dogovor v zvezi z delitvijo dela (smotrna uporaba sredstev, racionalizacija proizvodnih postopkov itd.)
Z delitvijo dela bodo doseženi bistveno boljši pogoji dela,
Podpisi, ki zagotavljajo Kamničanom ki Domžalčanom tudi v prihod nje urejeno preskrbo z mesom in mesnimi izdelki
uspešno uresničen družbeni dogovor o specializaciji v delitvi dela republiške klavne industrije in predelovalnih obratov.
Delo, ki je bilo začeto 12. 11. 1981 je pripeljalo do prvega uspešno zaključenega medobčinskega sodelovanja in tudi do podpisa ustreznega dokumenta.
Ta predvideva ustanovitev enovita delovne organizacije s tem, da bo njen sedež v Kamniku, kjer bo tudi klavni obrat, medtem ko bo predelovalni del v Domžalah.
Kot je bilo povedano ob svečanem podpisu ob takšni organiziranosti kakršna je bila doslej, ne bi mogli izpeljati oz. uresničiti normalne preskrbe v obeh občinah z mesom in mesnimi izdelki, ne bi mogli zagotoviti socialne varnosti za delavce v mesni in predelovalni indu-
ki bo doslej potekate za eno DO v Kamniku in Domžalah. V novi delovni organizaciji bodo (v Kamniku) zaklali predvidoma letno 4000 govedi ter 20.000 - 25.000 prašičev, v domžalskem predelovalnem obratu pa bodo predvidoma predelali 720 - 750 ton mesnih izdelkov.
Da so se glede tega v obeh občinah sporazumeli tako hitro je zasluga vseh, ki so v tem sporazumevanju sodelovali: v prvi vrsti sta se močno angažirala oba Izvršna sveta, domžalski Napredek in Kamniška Kočna, strokovne in druge službe obeh občin.
Ob tem izredno uspešnem sporazumevanju med Kamni-čani in Domžalčani pa je vendarle treba reči, da je to le začetek procesa, ki naj bi v pri-
V prvem nadstropju je ves teden delovala naborna kornlsla, ki je osemnajst letnike na podlagi zdravniških pregledov, kutnih želja, mnenja krajevnih skupnosti, delovnih organizacij in šol odrejala v posamezne rodove in službe Jugoslovanske ljudske armade. Delo komisije bi bilo najlažje, zadovoljstvo nabornikov pa največje, če M lahko vsakomur ustregli; a večina mladincev teli v mornarico in avtomobilske enote.
Naše armade pa, kot vemo, ne sestavljata le ti dve sili, poleg tega mnogim ne dopuščajo do voznikov strogi zdravniški pregledi. Tako to na letošnjem naboru ustregli željam 80 % mladincev. Zato bo potrebnega še veliko napora, da se mladim prikaže celotna dejavnost in struktura naših oboroženih sil ker se za mnoge zanimive specialnosti (npr. izvidnik) ni nihče prijavil Komisija te odloča tudi na podkvi nabornikovega poklica, ker bT bfl pravi nesmisel, da bi nekdo, kije elektri-kar, bil pri vojakih pek, peka pa bi poslati za elektromehanika.
Letošnji nabor se je pričel t prke-dttvijo, ki to Je za nabornike pripravi« Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Domžale. Na njej sta bodočim vojakom spregovori« Matjaž Repnik, predsediuk OK ZSMS in v imenu naborne komisije major Mbdrag Stojkečič, predstavnik Ljubljanskega armad negi območja. V kulturnem programu to z recitacijami in folkloro nastopili dijaki Centra srednjih sol, Stobljan-tki oktet pa je zapel.
Naboratka Je pozdravil predsednik
OK ZSMS Repnik Matjaž
Čeprav je bil narejen občuten premik, gre nabor vsako leto te precej mimo nas. Mnogim mladim niso omogočiti spoznati m pokazali služenje vojaškega roka kot pravico slehernega državljana in častno dolžnost; ne pa nujno zlo in nepotrebno obveznost, ki pride ravno v najlepših letih mladostnikove svobode. Zato bomo v prihodnje namenili naboru Je večjo družbeno pozornost, da bi zmanjšali delež nesposobnih za služenje vojaške obveznosti, ki letos v nali občini znata
3,5 *' IgorLipovfck
Gostje ta del nabornikov, ki so z zanimanjem
oni program.
ZANIMIVO ZA GRADITELJE IN ONE, KI TO ŠELE ŽELIJO POSTATI:
KAKO PRIDEŠ NA LJUBLJANSKI BANKI DO STANOVANJSKEGA POSOJILA
Dva načina pridobivanja stanovanjskih posojil nudita občanu, ki pravočasno tudi z denarne plati začno varčevati. Za nakup ali graditev stanovanj je dovolj možnosti, da te načrte tudi uresničijo- To sta pridobitev na podlagi lastnega namenskega varčevanja ali vezave sredstev v banki in pridobitev iz sredstev delovne organizacije aH Samoupravna stanovanjska skupnost.
Kdor je že kupoval stanovanje ali gradil hišo. dobro ve, da brez velikih osebnih prizadevanj in odrekanj v škodo drugih dobrin, ne gre. Ve pa tudi, da bi bilo mnogokrat laže, če bi si že prej pripravil pot do finančnih sredstev - posojil.
Poleg osebnega fizičnega dela, ki je pomembno zlasti pri gradnji in privarčevanega denarja, so stanovanjski krediti tako pomembni, da jih prav gotovo lahko uvrstimo na prvo mesto.
Kje in kdaj torej pričeti?
Ce bi to vprašanje naslovili na delavce LB - Banke Domžale, bi vam na podlagi dolgoletnih izkušenj in poznavanja problemov občanov-pričakovalcev stanovanj, svetovali naslednjo pot:
1. Namensko stanovanjsko varčevanje
Način, ko banke po pretečeni varčevalni dobi sprosti občan privarčevana sredstva in mu v odvisnosti od varčevalne dobe in visine privarčevanega zneska odobri posojilo, je osnova za vse druge kredite. Vsak občan, ki še nima stanovanja, že prej varčuje zanj. Gospodarno je, da varčuje tako, da s tem pridobiva tudi pravico do posojila.
Kako lahko občan varčuje za katere namene, in kaj mu banka nudi po pretečeni varčevalni dobi in predložitvi dokumentov, potrebnih za nakup stanovanja ali gradnje stanovanjske hiše, prikazujemo v naslednji lestvici:
a) nameni za katere banka da posojilo občanu
Banka daje posojilo po tem pravilniku za:
- pridobitev, nakup novih stanovanj m stanovanjskih hiš od proizvajalcev stanovanj ali organizacij, pooblaščenih za te posle ali od ko-
munalnih oziroma drugih organizacij, ki zagotavljajo nove nadomestne stano vanj ste enote pri pridobivanju in urejanju gradbenih zemljišč,
- nakup družbenih stanovanj, zgrajenih iz ved ste v solidarnosti, od stanovanjskih skupnosti, kadar kupujejo ta stanovanja mlade družine, ki stanujejo v njih,
- paditev stanovanjskih hiš
- prenovo starih stanovanj ali stanovanjskih hiš, ki obsega uvedbo, obnovo ali zamenjavo gradbenih konstrukcij, elementov, instalacij, sanitarne opreme, ali izvedbo kvalitetnejših toplotnih izolacij oziroma racionalnejšega sistema ogrevanja, povečanje stanovanjskih površin oziroma stanovanjskih prostorov, brez stano vanj sne opreme
- pridobitev stanovanjske pravice na družbenih stanovanjih
- plačilo odškodnine ob pridobitvi stavbnega zemljišča za gradnjo stanovanjske hiše od pooblaščene organizacije
- plačilo komunalnega opremljanja stavbnega zemljišča za gradnjo stanovanjske hiše
- nakup starih stanovanjskih enot od fizičnih oseb pod pogojem, da prodajalec obvezno porabi kupnino, dobljeno iz posojila in namensko privarčevanih sredstev kupca, le za nakup ali zidavo novih stanovanjskih enot prek banke.
b) Občan ki namensko varčuje dinarska sredstva, dobi po končani varčevalni dobi in vrača posojilo po naslednji lestvici:
Varčevalna Posojilo, izraženo  Doba vračanja Dejanska doba
doba
let
2 3 4 5 6 7 8 9
z odstotkom od pri-posojib za iz- vračanja posojila varčevanega zneska račun mesečne
(brez obresti)	anuitete prvih pet let			
z rednimi	z enkratnim	let	let	mesecev
mesečnimi	pologom			
pologi				
140	180	12	11	_
190	230	14	12	6
240	290	16	14	
300	360	18	15	5
400	470	20	16	9
450	530	22	18	1
500	600	23	18	9
550	700	24	19	2
600	800	25	20	-
Občan vrača posojilo v mesečnih anuitetah, ki so prvih pet let odplačevanja nižje, po petin letih se mesečna anuiteta poveča za 12,5 odstotka, po desetih letih pa le za 12,5 odstotka prve mesečne anuitete.
2. Vezava sredstev
Ko gradnja že teče ali ima občan že sklenjeno kupno pogodbo za stanovanje, ki ugotovi, da mu lastna sredstva in odobreno posojilo ne zadoščajo za pokritje cene, je ta pravilnik banke pomoč, ki nudi dobro rešitev.
Občan v banki veže s posebno pogodbo dinarska sredstva, lahko od 3 tet do 16 tet, in banka mu odobri v roku do 30 dni posojilo v višini 220% od vezanega zneska, s pet-odstotno obrestno mero Doba vračila posojila je 1 teto krajša od dobe vezave sredstev.
Občan, ki ima privarčevana devizna sredstva, lahko od proda devize banki, veže dinarje pridobljene s to prodajo v banki od 3 - 16 let in tako pridobi pravico do posojila v višini 250%. Tudi pri posojilu pridobljenem na tak način, je obrestna mera 5-odstotna in doba vračila letos krajša od vezave. Nameni, za katere lahko občani porabijo posojila, pridobljena na podlagi vezave so enaki, kot pri namenskem varčevanju.
Zakon o stanovanjskem gospodarstvu vsebuje zavezo, da je vsak prvenstveno sam, v okviru svojih možnosti, dolžan poskrbeti za rešitev svojega stanovanjskega vprašanja.
Iz tega razloga se postopoma kreditni sistem razvija tako, da bi po-
stalo namensko stanovanjsko varčevanje posameznika osnova za pridobivanje posojil iz sredstev, ki jih za ta namen oblikujejo:
1. delovne organizacije, ter iih v skladu s sprejetimi pravilniki namenjajo delavcem
2. Samoupravna stanovanjska skupnost - sredstva vzajemnosti. Novi    družbeni    dogovor o
urejanju družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu že zavezuje udeležence, da odobravajo le posojili občanu, ki tudi namensko varčujejo.
In še ena novost Je, ki bo povzročila hitrejše vračanje stanovanjskih sredstev. Ker se osebni dohodki družine z leti povečujejo in postane sposobnejše pospešeno odplačevati stanovanjska posojila, bodo mesečne anuitete po petih letih odplačevanja povečane za 25 odstotkov bi po nasleđnjih petih letih le za 25 odstotkov. S tem bo posojilo vrnjeno tudi nekaj tet prej s Čimer bo dana možnost občanom z nerešenim stanovanjskim problemom, da se rešijo prej.
To je tudi eden od glavnih vzrokov, da je banka pričela akcijo za hitrejše odplačilo starih stanovanjskih posojil, pri katerih so mesečne anuitete, v sorazmerju s stroški, ki nastajajo z njihovim plačevanjem postale že tako majhne, da jih v nekaterih primerih niti ne pokrivajo. Velika večina občanov je razumela nujnost razrešitve tega neskladja in takoj pristala na sodelovanje.
To kar smo napisali, je le širši pregled, pravzaprav prva usmeritev občanov, ki kaže pot po nadaljnja podrobnejša navodila in nasvete v banko.
PIONIRSKA HRANILNICA
„Če hočemo, da bo naš jutri bo|jši od današnjega, moramo varčevati", je zapisano v eni izmed knjižic, ki jih je v mesecu oktobru izdala Ljubljanska banka. Te in še druge podobne misli so šolski skupnosti na Podružnični šoli v Krašnji in OS Janko Kersnik Brdo vodili k ustanavljanju prvih dveh pionirskih hranilnic v naši občini. Pri tem jim je bila v veliko pomoč Ljubljanska banka, Temeljna banka Domžale, ki ni pomagala le z nasveti in materialom, ki se v takšni banki potrebuje, temveč je šolama podarila tudi začetni vsoti, ki pomenita tudi osnovo na hranilnih knjižicah obeh hranilnic.
Delavci banke so poudarili, da si želijo varčevanje čim bolj približali učencem, ki že sedaj imajo možnost, da sami obiskujejo svojo banko v Domžalah. Kdo od otrok ne pozna ljubke rdeče .krogle" pred banko, v kateri je zete prijetno vzdušje, vse skupaj pa je popestreno z otroškimi risbicami. Pa ne da učenci s področja Črnega grabna že do slej ne bi varčevali. So, le s to razliko, da so njihove prihranke prišli vpisat dekvci, sedaj pa bodo- to opravijak njihove sošolke.
Velika razlika je tudi v tem, da bo skupnost učencev sama odločala, kam z obrestmi, ki ji pripadajo. Jih bodo namenih za poučne ekskurzije, bodo z njimi kupili moderne učne pripomočke, ali pa bodo z njimi pomagali socialno šibkim učencem. To bodo odločili sami preko svojih delegatov v svetu šolske skupnosti. Sok je pionirski hranilnici namenila primeren prostor, v
katerem bo le-ta dekk. Učenke, ki jih to delo veseli, bodo v njihove hranilne knjižice, t katerimi pa lahko vpisujejo in dvigajo denar le v Pionkski hranilnici, vpisovale nove vsote, jim prijazno svetovale in skušale pod mentorstvom tovarišic kar najbolje sodelovati z Ljubljansko banko.
Učenci se zavedajo, da varčevanje ni le shranjevanje denarja, temveč bodo tudi na druge načine skušali varčevati. Tako je že stekk akcija zbiranja papirja, ki naj bi tekk skozi vse leto. Tako bi učenci poskrbeli za čistejše okolje, prispevali pa tudi skromni de le J k ponovni uporabi starega papirja. Varčevati pa bodo skušali tudi na drugih področjih, morda malo zaradi njihovega znanja tudi doma prihranili kakšen dinar, pa naj gre za razsvetljavo, kurjavo ali samo shranjevanje hrane.
Tako dekvci kot učenci smo prepričani, da je taka oblika zeb koristna, saj ne prispeva le k večjemu približanju hranilne službe učencev, temveč spodbuja samoupravno odločanje učencev ter jim tudi omogoča lažje odločanje pri poklicnem usmerjanju. Prepričani smo, da bomo s pionirskima hranilnicama in njunim debm zadovoljni tako dekvci LB kot tudi učenci.
Pa zapišimo te nekaj misli učencev, ki so o varčevanju povedali:
Breda: Varčujemo khko na različne načine: nimamo prižganih luči v vseh prostorih, če jih ne rabimo, gledamo, da se ne vozimo z avto-
Za udeleženca, ki odpove samoupravni spora- upravnega organa, pooblaščenega za (klepanje sa- nizacije ter najmanj polovico udeležencev spo-
zum, pa le-ta preneha veljati, ko preteče enajst moupravnih sporazumov. Enak postopek veHa tudi razuma, kar ugotovi OK SZDL Domžale. Upo-
mesecevod zadnjega dneva v letu, v katerem je bila za njegovo spremembo oz. dopolnitev. rahljati pa se začne 8 dni po objavi v Uradnem
odpoved vročena vsem udeležencem. vestniku občine Domžale. 9. člen 10člen
K temu samoupravnemu sporazumu pristopijo      Samoupravni sporazum začne veljati po tem, ko
udeleženci s posebnim pismenim sklepom samo- k njemu pristopijo vse družbenopolitične orga- Številka: 402-18/81 PODPISNIKI:
MESEC BOJA PROTI ALK0H0LIZIV
Sodeiatična zveza v mi občH ti že vrsto let prizadeva,
najprej preko „sveta za zdravstvo in socialno politiko", sedaj pa preko .koordinacijskega odbora za boj proti alkoholizmu in narkomaniji" aktivirati v boju proti alkoholizmu delovne ljudi in občane, krajevne skupnosti, delovne organizacije, samoupravne interesne skupnosti, vse družbenopolitične organizacije, pravosodne organe, milico, inšpekcijske in druge službe, šole, zdravstvene domove in druge.
V ta namen smo pripravili program dela (akcijski program), ki vsakogar v občini posebej zadolžuje za popolnoma določene naloge na področju boja proti alkoholizmu, organizirali smo več posvetovanj o delu, izkušnjah in problemih pri izvrševanju programa, organizirali posvetovanje ..alkoholizem družbeno zlo". Na ta posvet smo povabili okoli 130 ljudi iz delovnih organizacij, direktorje, predsednike sindikata in predstavnike strokovnih služb. Zal se je udeležilo samo 40 vabljenih, pretežno predsednikov sindikata in samo en direktor.
Koordinacijski odbor je sestavljen frontno, vendar do danes še nismo uspeli, da bi deloval kot je zamišljeno, da bi ZK na svojem področju vodila akcijo, ZS na svojem, ZM in ZB na svojem, v koordinacijskem odboru pa bi samo usklajevali akcije in predlagali nove akcije oz. pobude.
Uspešen boj proti alkoholizmu mora nujno biti množičen
Pred kratkim je bilo na republiški konferenci SZDL V Ljubljani posvetovanje vseh predsednikov občinskih koordinacijskih odborov. Na posvetu so bili prisotni tudi člani republiškega koord ina ca skesa odbora, predstavniki ČK ZKS, RS ZSS, RKS.ki so povedali:
1. Centralni komite ZKS je razpravljal o aOcohoVrmu in narkomaniji in zadolžil vc a in člane ZK, da v občinskih ko. ..tejih organizirajo obravnavo problematike alkoholizma, da to obravnavajo OOZK v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, člane pa zadolžil da
(Nadaljevanje s 14. strani)
mobilom na kratkih progah, saj imamo kolesa, pa še bolj zdravo je. Lahko varčujemo s kurjavo in vodo, tudi pri hrani lahko pazimo, da kupimo le toliko, kolikor rabimo, ne pa da mečemo stran. Prihraniti se da tudi pri pitju alkohola, pri kupovanju cigaret, sladkarij in stvari, ki jih kupimo, pa jih ne bomo nikoli rabili.
Franci: Varčujemo, da lahko kupimo stvari, ki jih potrebujemo. Ne bi pa smeli kupovati stvari,kijih ne rabimo. Namesto da vsak dinar po-
pod prejo akejo vsepovsod kjer delajo in živijo.
2. Zveza sindikatov Slovenije ima v gradivu za konferenco tudi pio-blem alkoholizma, ki ga mora obravnavati. Sindikati morajo v delovnih organizacijah organizirati odbore za boj proti alkoholizmu, zahtevati mora odgovornost od vodilnih ljudi (vodij izmen, mojstrov, delovodij, obratovodij, vodij služb in sektorjev v TOZD in SOZD). Tisti vodja, ki nič ne naredi na področju boja proti alkoholizmu ni uspešen pri svojem delu. Sindikati morajo tudi sodelovati s krajevnimi skupnostmi in čigar območju živijo nj i ho vi delavci. Samo enotno akcijo KS, DO, zdravstvene službe in drugih je lahko uspešna.
3. Izvršni odbori krajevnih konferenc SZDL so dolžni v KS organizirati odbore za boj proti alkoholizmu in voditi vse akcije v KS.
Temeljni nosilci boja proti alkoholizmu.
1. Delovne organizacije z vsemi strokovnimi službami, samoupravnimi, družbenopolitičnimi organizacijami in njihovim članstvom, ki se s svojimi aktivnostmi prepletajo v delovni organizaciji.
2. Krajevne skupnosti z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami (SZDL, ZK, ZB, ZSM) samoupravnimi organi, vključno z delovnimi organizacijami in sindikati.
3. Koordinacijski odbori na nivoju občine, DO in KS, ki so osrednji organi kateri morajo povezovati alccijo boja proti alkoholizmu. V koordinacijskih odborih morajo »delovati in aktivno delati ZK, sindikat, ZZB NOV, ZSMS, RK in
rabimo za sladkarije, jih hranimo. Dinar za dinarjem in kmalu bo kupček, potem pa po tisto, kar res rabimo.
Ani: Večkrat govorimo, kakšna draginja, vendar le malokdo pomisli, da bi lahko tudi sam bolje varčeval, pa ne le z denarjem. Tu je kurjava, bencin in Se kaj. Naša pionirska hranilnica, na katero smo zelo ponosni, nam je varčevanje zelo približala. Ko imaš poln hranilnik, ga prineseš v šolo in oddaš. Ljudje se premalo zavedamo, da bi bil naš jutri še lepši, če bi več varčevali. v
drugi (SIS, IV, SIS SSS, SIS ZDR, društvo prijateljev mladine).
Naloge
Izvršni odbori SZDL v KS organizirajo odbore ali komisije za boj proti alkoholizmu. Komisije oz. odbori analizirajo stanje v KS, izdelajo program boja proti alkoholizmu v KS, organizrajo sodelovanje z delovnimi organizacijami, organizacijami zdravstvene službe in občinskim koordinacijskim odborom.
Sindikalne organizacije v delovnih organizacijah organizirajo odbore za boj proti alkoholizmu, izdelajo program dela. Takoj zaostrijo odgovornost v odnosu do alkoholizma, da se v delovnih organizacijah odpravi prikrivanje tistih, ki med detom pijejo, da se ne planirajo sredstva za alkohol v reprezentanci, da se kršilci določil v zvezi z alkoho-bm v samoupravnih obrtih (samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih v združenem delu, katerega je vsak delavec tudi podpisal) disciplinsko obravnavajo. Organizirajo vse možne oblike osveščanja in odtegovania (čbnki iz internih glasil, plakati v jedilnicah, predavanja, kulturne akcije, množične trim akcije - vsi na kolo, smučanje, sankanje, plavanje, pohod po poteh NOB, hoja v planine ipd.)
Vse družbenopolitične organizacije morajo obvezno na svojih sestankih vsaj dvakrat letno obravnavati problem alkoholizma in akcije medsebojno vsklajevati. Se posebej ZSMS mora enkrat za vedno povedati, da je uživanje alkoholnih pijač za mlade nezdravo in nemoralno obnašanje in zato ne združljivo s članstvom v ZSMS.
Športna društva so ravno namenjena zato, da si mlad č to vek privzgoji pozitivne življenjske navade, kar z drugimi besedami pomeni živeti brez alkohola. Društva naj analizirajo kaj se dogaja na njihovih shodih, prireditvah, po končanih tekmah in o tem obvestijo odbore za boj proti alkoholizmu v KA in DO.
Sole naj pregledajo učne načrte ali vsebujejo ali predvidevajo dovolj
pouka o alkoholizmu (ocena je aa ne). Zakonske in predzakonske svetovalnice naj vključijo več razgovorov o alkoholizmu vsaj za tiste mlade družine, ki so z ozkom na okolje bolj ogrožene.
Kandidatom za voznike motornih vozil obvezno predavanje in preizkus znanja iz alkoholizma. Zaostriti kontrolo z alko testi v prometu in v debvnih organizacijah.
Naloge v mesecu novembru, mesecu boja proti alkoholizmu
1. Objaviti članke o alkoholizmu v ..Občinskem poročevalcu" in internih glasilih delovnih organizacij
2. Plakatirati v delovnih organizacijah in osnovnih šolah in drugih šolah.
3. Na samoupravnih organih, izvršnih organih D PO v delovnih organizacijah, KS, šolah obravnavati problematiko alkoholizma.
4. V krajevnih skupnostih organizirati predavanje s temami:
- uživanje alkoholnih pijač in družba
- zakaj ljudje pijejo
- posledice uživanja alkoholnih pijač
- zdravljenje alkoholne bolezni in tako dalje
Delovne organizacije, krajevne skupnosti in drugi lahko dobijo preko občinskega odbora RK aH neposredno pri republiškem odboru RK Slovenije naslednja gradiva:
- priročnik dr. Hudolina za višje razrede osnovne šole »Alkoholizem"
- serijo treh plakatov za boj proti alkoholizmu
- slikanico „Alkohol ni za otroke"
- priročnik dr. Ruglja „Dokja pot"
- razprava dr. Ruglja: Rezultati zdravHenja alkoholikov v svetu in pri nas.
Akcije, ki jih bomo začeli v mesecu novembru bomo nadaljevali, zato ne bo nič hudega, če v kakšni sredini zaradi drugih obveznosti in nalog ne bodo uspeli vsega opraviti ravno v tem mesecu.
Anton Dolenc
KINEMATOGRAFI DOMŽALE p.o. Razpisna komisija pri delovni organizaciji
RAZPISUJE
Delovna opravila in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA
Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
- da ima srednjo strokovno izobrazbo in najmanj petletno prakso na delih s posebnimi odgovornostmi in pooblastili,
- da ima moralno etične vrline in da je družbenopolitično aktiven,
- da ima smisel za vodenje tovrstne organizacije.
Delo individualnega poslovodnega organa se združuje za manj kot poln delovni čas.
Ponudbe s kratkim opisom dosedanjega dela in dokazili sprejema Razpisna komisija 15 dni po objavi na naslov: Kinematografi Domžale, Ljubljanska c. 61.
Verjetno nas malo ve za krajevno skupnost Velika vas-
Dešen. Edina v občini je, ki ni na ravnaj Kamniške Bistrice, Črnemu grabnu ali Moravski dolini. Preplezala je Cicelj, Miklavža in Slivno in se obesila v breg nad Savo. Po prebivalstvu je ena najmanjših, po površini pa ena najbolj razprostranjenih.
jaz pa, bolj za šalo kot zares, „Vas pridem kontrolirat!"
Malo skeptičen sem v soboto pritiskal pedala proti Moravčam: „Bodo imeli akcijo? " Ko sem zagrizel kolena proti Grmačam, sem si ob prvih deževnih kapljah dejal: „Vsaj izgovor bodo imeli dober. V takem vremenu jih res ne moreš obsojati, če niso izpeljali akcije." Iskal sem jih na cesti proti Ribčam, ni jih bikt. Ogledal sem si mrtvo gradbišče doma družbenopolitičnih
organizacij. Potem za vsak slučaj vprašam domačinko, če kaj ve o mladinski delovni akciji. ,,Ja, tukaj doli so!" pokaže s prstom v gozd. Pošteno že Uje in pospešim korak. Za drugim ovinkom opazim mokro skupino, ki ureja jarek, da jim jesensko deževje ne bo moglo odnesti ceste. Ker je zavesa kapelj le postala pretežka, morajo odnehati. „Pa drugič naprej!" vzkliknejo v slovo in verjel sem jim.
Igor Lipovšek
Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije je v oktobru obiskala vse osnovne organizacije. S Ksenijo sva bila zadolžena za „moravski konec" in trda tema je bila, ko sva v Moravčah z asfalta zavila na makadam za Grmače. Malo sva se orientirala po občutku, malo po vetru in po zvezdah, cesti pa ne kraja in konca. Naposled sva le priromala do gasilskega doma v Veliki vasi. Nekaj mladih se je že zbralo. Prišli so z avtomobili, saj so vasi preveč oddaljene druga od druge, da bi šel človek peš na sestanek.
Blizu 20 se jih je zbralo in opravičevali so se, da jih je malo, da se poleti niso mogli sestajati, da je težko, ker so razbiti po vaseh, da se
je res v preveliki strmini), drugi so opozarjan na počasnost gradnje (v dveh letih in pol sta bikt postavljena le podporni zid in temeljni kamen), eni so se jezili na malomaren odnos do opeke, ki nezaščitena propada na prostem, spet tretji so naju zbadali: „Predaleč od Domžal smo. Vidva, ki sta od tam, bi se morala potruditi, da bi vsa občina kaj ukrenila za nas!"
Opozorila sva na njihove delegate v občinski skupščini, ki se verjetno ne oglašajo in obljubila, da bo delegacija ZSMS v družbenopolitičnem zboru opozorila na njihov dom. Kljub temu je mene prežemal dvom: , Ali mestni razvajenci, ki nam smeti odpeljejo izpred vrat, do trgovine pa imamo po asfaltu le dva koraka, res
Mladinci so z zagnanim debm uredili precejšen kos ceste.
težko obveščajo, da ne vedo, kaj bi delali... Tako so naju zasuli s problemi, da sva komaj sproti zapisovala in počasi dojemala, da sediva v edinem družbenem prostoru, kjer lahko sestankujejo, pa še taje vtem trenutku služil za skladišče gradbenega materiala.
Pripovedovali so o življenju v vaseh in zaselkih, o volji, da bi si izboljšali življenje in ostali v teh krajih, ki mlade še kako potrebujejo; začenjalo in končalo pa se je navadno pri domu družbenopolitičnih organizacij, ki ga gradijo ravno sredi krajevne skupnosti. Nekaterim se ''
dovolj pomagamo nerazvitim krajem naše občine? "
Počasi smo se preselili na področje našega, mladinskega delaj. Domenili smo se, da začno s kulturnimi aktivnostmi ob 29. novembru in novem letu, mladinskem prostovoljnim debm, ponudila sva jim pomoč pri izdelavi krajevnega glasila.
Po uri in pol se je sestanek zaključil z dogovorom za ureditev ceste v soboto. Nobenih sklepov nismo sprejeli, nobenih dvigov rok, nobenih fraz; direktne in odkrite besede. „V soboto ob sedmih se dobimo z bpatami in krampi!" je
TABORNIKI ŠIRIJO ORGANIZACIJO
Posebna delovna skupina, kot tudi uprava taborniškega odreda iz Domžal že nekaj časa intenzivno pripravlja vse potrebno za ustanovitev samostojnih taborniških enot v Mengšu in Radomljah. V obeh krajih namreč uspešno delujeta taborniški četi. Z resnično aktivnostjo, povečanjem števila članstva, vsaka četa šteje preko sto članov, sta omenjeni enoti dosegli nivo, ko lahko brez strahu za nadaljnji obstoj organizacije pristopijo k ustanovitvi odreda tako v Mengšu, kot tudi Radomljah.
Kot zanimivost lahko navedemo, da tvorijo to delovno skupino prav veterani domžalskega taborništva: Ivo J are, Janez Cerar, Lojze Ručman in Janka Jerman kot starešina radomeljske čete.
Prav je, da povemo tudi to, da so taborniki pridni in delavni tudi v samih Domžalah. Kljub odcepitvi omenjenih enot bo tabornikov v matičnem odredu še vedno ostalo blizu tristo, kar pa je po iskušnjah sodeč ravno še število, ki omogoča dobro in homogeno delo.
Vendar pa taborniki s samostojnostjo odredov ne bodo šli vsak svojo pot, saj vzporedno s tem pripravljajo tudi formiranje občinske taborniške zveze. Omenjeno odločitev podpira tudi zveza tabornikov Slovenije. Ob tem poudarjajo, da bi bila osnovna naloga te zveze predvsem koordinacija dela med odredi, skrb za širitev taborništva v domžalski občini in organizacija akcij in tekmovanj občinskega značaja, pa tudi letno taborjenje v Bohinju ostane še vedno skupna domena.
Po oceni sodeč so njihove priprave nekje na polovici. Glede na njihovo zagnanost in resnost pri delu upamo, da bodo tudi uspešni.
RUČA.
Udeleženci II. izmene letnega tabora v Bohinju
sredi krajevne skupnosti. Nekaterim    dobimo z bpatami in krampi!  je    V J se bkacija ne zdi posrečena (morda    med vstajanjem zaktičal predsednik,-- '
domžalska bat
^9999993999^
DRU2BENA SAMOZAŠČITA O DRUŽBENA SAMOZAŠČITA O DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
Res je, da poteka po naši občini zvezna cesta in da imamo poleg regionalnih tudi dosti ostalih cest asfaltiranih in da vse to predstavlja veliko nevarnost na področju cestne problematike. Nekajletne akcije so vendarle vidne predvsem pri nesrečah predšolskih in šolskih
V osmih mesecih nam podatki kažejo naslednjo sliko (v oklepaju so podatki za celo leto 1980). Zaradi kršitev cestno-prometnih predpisov je bilo vloženih 508 (969) predlogov sodniku za prekrške, kar brez dvoma kaže nato, da ne spoštujemo cestno prometnih predpisov.
Dilema ob bistriškem mostu:
1. Peiec na pbčrrik, kolesar na cesto?
2. Kolesar na pločnik, pešec v Bistrico?
3. Kolesar in pešec na pločnik?
otrok, kjer je prišlo do velikega zmanjšanja. V prvih osmih mesecih letošnjega leta na območju občine namreč nismo imeli smrtne nesreče otrok, čeprav je bilo soudeleženih v prometnih nesrečah 30 otrok. V tem času pa beležimo na območju občine 119 prometnih nesreč, v katerih je bilo 133 oseb poškodovanih in med njimi 7 smrtnih primerov. Zanimivo je, da je bilo več nesreč na regionalnih in krajevnih cestah, kakor pa na zvezni cesti in da je tudi število mrtvih večje.
Zanimivi so podatki, ki kažejo na to, kako spoštujemo cestno-prometne predpise in kaj vse počenjamo na naših cestah.
Pod vplivom alkohola je bilo 133 ( 369) voznikov, kar kaže, da je alkohol še vedno prisoten in ravno tako je bik) na naših cestah 17 (26) voznikov, ki imajo vozniško dovoljenje na sekretariatu za notranje zadeve in kar pomeni, da jim tudi ta varnostni ukrep ne prepreči želje po volanu. Veliko je bilo voznikov, ki so morali zapustiti vozilo 304 (665) zaradi preutrujenosti, bolezni, jemanja zdravil ali pa niso imeli vozniškega dovoljenja. Postavlja se vprašanje, kdaj se bodo nekateri spametovali in prebrali tudi tisto, kar v mnogih primerih piše na škatlicah za tablete, da mnoga zdravila zmanjšujejo odzivnost v posameznih primerih.
Novo urejeno križišče v Preserjah
Če iščemo vzroke teh prekrškov, potem moramo ponovno zapisati, da je na prvem mestu alkohol, na drugem prehitra vožnja in na tretjem izsiljevanje prednosti. Vse to pa pomeni, da se na cesti ne obnašamo pravilno, da smatramo cesto kot prostor, na katerem lahko počenjamo po mili volji, vse kar nam pade na pamet in da ne upoštevamo niti lastne varnosti, kaj šele varnosti drugih. Izgleda, da bo kaznovalna
politika morala še biti merilo naše prometne varnosti, saj marsikdaj odpove zavest in tudi ne spoštujemo tistega, kar smo sami sprejeli v obliki zakonov in odlokov. Tudi cestno-prometna kultura je pojem, ki ga moramo vklapljati v sistem družbene samoozaščite, saj gre za človeka in njegovo varnost tudi v tistem okolju, ki mu pravimo cesta.
Gradivo pripravlja: glavni urednik
ZASKRBLJUJOČI PODATKI
Ko smo lansko leto pisali o kaznivih dejanjih na območju naše občine, smo med drugim zapisali, da smo sami soudeleženi v teh kaznivih dejanjih in,da bomo morali preko družbene samozaščite poskrbeti, da se bo število teh kaznivih dejanj zmanjšalo. Po podatkih za prvih osem mesecev letošnjega leta pa lahko ugotavljamo, da nismo veliko naredili, saj beležimo kar 512 kaznivih dejanj na območju občine.
In katera so ta kazniva dejanja? Med njimi je 58 vlomov v stanovanja in nedograjene stanovanjske hiše; 27 vlomov v avtomobile, ki so parkirani največ na parkiriščih pred bloki; 158 navadnih tatvin, ki se dogajajo v trgovinah, pri sosedih in na nekaterih javnih mestih; 17 tatvin iz avtomobilov; 84 tatvin koles oziroma mopedov, kar kaže, da se nekateri zelo radi
vozijo iz kraja v kraj in puščajo kolesa na vseh mogočih mestih; 34 primerov poškodovanja tuje stvari, ker nekateri smatrajo, da tisto kar ni njihovo lahko tudi uničujejo ali poškodujejo; 17 primerov goljufij, ki so v zadnjih mesecih močno porasle; 25 primerov tatvin posameznih delov motornih vozil (izgleda, da nekateri zbirajo te dele); 3 poneverbe in 13 poneverb uradnih listin; 6 primerov zlorabe uradnega položaja in uničevanja poslovnih listin; 6 primerov zlo rabe uradnega položaja in poškodovanja nedotakljivih stvari; 1 poskus umora; 12 lahkih in hudih telesnih poškodb, ki so nastale v neprijetnih okoliščinah; 5 primerov nasikiiškega obnašanja; 9 primerov gozdnih tatvin — nekateri si zagotavljajo kurjavo za zimo; 5 primerov
(Nadaljevanje s 25. strani) kraje motornega vozila in 34 ostalih primerov, ki so okvalificirani kot kazniva dejanja.
Pri vseh teh prijavah je zanimivo, da oškodovanci čestokrat trdijo, da so zaklenili vrata stanovanj ali avtomobilov, kar pa se mnogokrat izkaže; da to ni res. To pa pomeni zavajanje varnostnih organov, saj je njihovo delo organizirano tako, da bi
odkrili tudi organizirane skupine, ki so se že pojavljale na območju občine.
Čeprav se oškodovanci čestokrat opravičujejo za netočne prijave, pa se moramo vprašati, kje je njihova varnostna kultura in zakaj ne priznajo svoje krivde že ob sami prijavi. Dejstvo je, da se v postopku vendarle izkaže, da vse ni tako kot je bilo prvotno prijavljeno.
Na področju javnega reda in miru ugotavljamo, da se je število prekrškov gibalo v okviru lanskoletnega poprečja. V osmih mesecih je bilo zabele-
žen i h 312 prekrškov in posredovanih 280 predlogov pristojnim organom za kaznovanje.
Za vse te prekrške lahko ugotavljamo, da so bili storjeni
KOLESARJI POZOR!
Na tej skici križišča „Rondo " v Domžalah je prikazana s puščicami pravilna vožnja kolesarjev skozi križišče. Velikokrat namreč opazimo, kako marsikateri kolesar pripelje v križišče po voznem pasu, ki je namenjen avtomobilov in s tem ogroža svojo varnost, kakor tudi varnost drugih udeležencev v prometu.
-spv-
pod vplivom alkohola in bi se morali vprašati, kje so meje popivanja in našega ponašanja. Med navedenimi kaznivimi dejanji zasledimo naslednje:
32 pretepov na javnih mestih; 106 primerov nedovoljenega vedenja na javnem kraju — nekateri ne morejo tiho domov, ker jih razganjajo maligani; 15 primerov nedovoljnoga vedenja proti uradnim oziroma pooblaščenim osebam; 100 primerov ogrožanja varnosti v stanovanjih
— nekateri zelo radi izkazujejo svojo premoč nad zakonskim so tovarišem in lastnimi otroci; 5 primerov klatenja po območju občine — izgleda, da je nekaterim to postal poklic; 25 primerov oviranja prometa v križiščih zaradi vinjenosti, ki bi lahko imelo velike materialne in tudi človeške posledice; 14 primerov kršenja odloka o nošenju orožja — nekateri hodijo po občini dodamo oboroženi in je vprašljivo na račun koga; 45 primerov kršenja odloka o kon-tumacu domačih živali, kar je bilo opredeljeno v odredbi o širjenju stekline na območju občine in 4 primeri širjenja vznemirljivih vesti večjih razsežnosti.
Posebno pe izstopa 15 samomorov, ki smo jih imeli na območju občine v prvih osmih mesecih letošnjega leta. Kje so vzroki teh samomorov, je težko reči in verjetno bo analiza pri-
stojne socialne službe odgovorile na vsaj del teh skrivnostnih početij v občini.
Pri prebiranju teh podatkov bi nam moralo biti vedno bolj jasno, da vse premalo naredijo glede točenja alkoholnih pijač tisti, ki opravljajo to obrtno dejavnost v naši občini in tudi bifeji pri posameznih samopostrežnih restavracijah, v katerih so ponekod uvedli celo sistem nagrajevanja po prometu. In če pomislimo neto, da so sokovi dražji kot alkoholne pijače in da mladi iščejo „korajžo" v različnih močnih alkoholnih pijačah, potem se ne moremo več spraševati, če se bo stanje na tem področju izboljšalo.
Vsi bi se morali zavedati, da sami napisi v različnih gostilnah in bifejih glede točenje alkoholnih pijač prav nič ne pomenijo, če ni v zavesti prodajalcev, da vinjenim osebam in mladoletnikom ne smejo točiti alkoholnih pijač. Dobro bi bilo, da bi vsi ti vedeli, kako se uresničujejo preko delovnih ljudi in občanov družbena samozaščita in da dinar v blagajni ni merilo ponašanja v naši družbi.
SHEMA KOLESARSKEGA PROMETA V KRIŽIŠČU fUHiDO DOMŽALE
	p§
--•v       • . ..	
t	
	■</m.
■ v
m
ljusljanska cesta
73
KULTURA /KULTURA /KULTURA /KULTURA /KULTURA
RAZSTAVA O „ZGOIXivTNI" NASE OBČINE:
KULTURNA DRUŠTVA NA KAMNIŠKEM IN DOMŽALSKEM 1860 - 1914
Predsednik 10 Kulturne skupnosti Domžale Stane Habe je v ponedeljek dne 19. oktobra 1981 v preddverju hale Komunalnega centra v Domžalah odprl razstavo „Kulturna društva na Kamniškem in Domžalskem času od 1860-1914", ki jo je v sodelovanju s Kulturnim centrom Kamnik-Muzej Gorenjskim muzejem v Kranju in Kulturno skupnostjo Domžale pripravila kustos Gorenjskega muzeja v Kranju Majda Žontar. V kulturnem programu je nastopil Oktet bratov Pirnat. Razstava je bih odprta do 25. oktobra 1981.
Tov. Žontarjeva je v tvojem govoru med drugim tudi dejale:
„Z razstavo o kulturnih društvih smo želeli prikazati razgibano in pestro kulturno življenje ne območju Kamnika in Domžel v času od leta 1860 do prve svetovne vojne. Prvi časovni mejnik razstave predstavlja začetek ustavne dobe, ko so bili dani pogoji tudi za ustanavljanje slovenskih kulturnih društev. Te so postale žarišča kulturnege, nič manj pa tudi narodnostnega razvoja. Zajela so precejšen del prebivalcev tako v Kamniku In Domžalah, kot tudi v drugih večjih krajih ter Jih dvigala iz pasivnosti in zaostalosti. Zaključek obravnavanega obdobja — prva svetovna vojna — pa nI pomenile le začetni zastoj v delovanju kulturnih društev, marveč se Je po tej vojni v novi državi v marsičem spremenil tudi njihov značaj.
V primerjavi z drugimi predeli Slovenije, kamniško In domžalsko območje pri nastajanju kulturno-prosvetnih društev nista zaostajali. Sedem let ze prvimi čitalnicami na Slovenskem, to leta 1868 ustanovili Narodno čitalnico tudi v Kamniku.
Narodno čitalnico so v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletje nameravali ustanoviti tudi v Moravčah. Avgusta 1871 so priredili izlet ljubljanskoga Sokola v Moravsko dolino z namenom, da bi tako pospešili ustanovitev čitalnice. Sestavljali so pravila in priglašall to se že prvi členi, vendar iz neznanih vzrokov čitalnica ni zaživela-
Kamniški čitalnlškl zbor je predstavljalJedro iz katerega seje razvilo leta 1882 Prvo slovensko pevtko društvo Lire. Pevski zbor Lire se je razvil v enege najboljših slovenskih pevskih zborov.
Ločitev na političnem področju med liberalno In klerikalno stranko ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja, se Je odražala tudi pri kulturnih društvih, ki so začela dobivati bolj ali manj strankarsko-politični značaj. V mestih, trgih in večjih naseljih, kjer so imeli liberalci glavno oporo, so prišle čitalnice in bralna društva pod njihov vpliv-
Na splošno pa Je nerodnonapred-na stranka posvečale manjšo pozornost kuhurnoprosvetnim društvom. Oprla se je predvsem ne sokolska društva In narodnoobrambne šolska
društva Cirila in Metoda, ki so imela svoje podružnice tudi na območju Kamnika In Domžal. Šele pod vplivom mlajše, narodnoradlkalne inteligence, so v desetletju pred prvo svetovno vojno začeli liberalci polagati večjo pozornost ljudskolzobra-ževelnemu in narodnoobrambnemu delu. Prirejell so javna ljudska predavanje in ustanavljali javne ljudske knjižnice 11906 v Kamniku in potujoča knjižnica v Stobu) In tako širili Izobrazbo tudi med najširšimi sloji prebivalstva.
Veliko sta prispeveli k društvenemu življenju tudi sokolski telovadni društvi v Kamniku in Domžalah. V krogih narodnozavednlh Domžalčanov Je leta 1905 zmagalo prepričanje, da je Sokol za narodnostni razvoj Domžal nujno potreben. V društvo so se vključili mnogi zevedni Slovenci iz Domžal in okolice, zlesti mladina. V kraju, kjer se je nemške agresivnost ob prelomu stoletje povečale in so postajale Domžale narodnostno močno ogrožene. Je predstavljala ustanovitev sokol-skega društva še poseben mejnik v narod noobrambnem smislu. Po vztrajnih naporih to odprli lete 1911 v Domžalah tudi Sokolski dom, kjer te je potlej odvijalo vse sokolsko delovanje.
Tu Je še Katoliška narodna stranka, ki je sistematično pospeševala izobraževanje in je v obdobju pred prvo svetovno vojno ustanovila na Kamniškem in Domžalskem 16 izobreževelnih društev in 10 orlovskih telovadnih odtekov v vseh večjih krajih.
Poleg društev, ki so izhajala iz neke širše organizacije in so vključevala raznovrstne kulturne dejavnosti, so tudi ne območju Kamnika in Domžal v določenih obdobjih delovala nekatera posebne društva. Veliko zaslug za rast in širjenje glasbene dejavnosti to imele god bene in pevtke društva. Poudariti moramo Zlasti pomen domžalske In mengeške godbe, ki ste začeli delovati že leta 1884 kot prvi podeželski godbi ne Kranjskem.
Ustanovitev domžalske godbe pa Je bile še posebno pomembna v narodnostnem pogledu. Nastala je kot protiutež prizadevanjem dom-žalskih Nemcev- Tirolcev, da bi dali kraju nemški izgled. Domžalska
Kustos Gorenjskega muzeja Majda ŽONTAR, otvarja razstavo o kulturnih društvih na Domžalskem in Kamniškem
godba pa je že ne svojem prvem nastopu Izvajala Jenkovo Naprej zastava slave in s tem pokazala, da bo trdna opora pri utrjevanju slovenske narodne zavesti. Ob prelomu stoletje 1898 so ustanovili še tretje god beno društvo In sicer v Kamniku. Od pevskih društev sta na razstavi prikazana pevsko društvo v Moravčah in Zarja Iz Brda pri Lukovici.
V zadnjem delu naše razstave prikazujemo te dejavnost kamniške podružnice Slovenskega planinskega
društva, ki Je bile ustanovljena leta 1893 kot prva podružnica Slovenskega planintkage društva.
Kulturne društva so tudi na Kamniškem in Domžalskem odigrala v obravnavanem času pomembno vlogo, čeprev so bile nekatere prev majhna in odvisne od požrtvovalnosti in organizacijskega daru kakega posameznika. Njihov pomen pa je še toliko bolj očiten, če primerjamo število teh društev In njihovo pestro
dejavnost pred prvo svetovno vojno t stanjem leta 1848. Teknit se je namreč z revolucijo konceh fevdel-no obdobje in je bile ogromne večine prebivalstva še nepismena, slovenske inteligenca je tedaj še laže govorile nemško kot slovensko, slovenščine pa še ni bile izoblikovan Jezik za vrsto potreb.
Na obravnavanem območju nI bilo tedaj še niti enega slovenskega kulturnega društva. Iz povedanege nam je lehko jasno, kakšen napredek je bil dosežen v obravnavanih šestdesetih letih, ki jih prikazuje razstava."
Ob koncu svojega govora, se je tov. Žontarjeva zahvalila še Tonetu Ravnikarju in Stanetu Stražarju za gradivo z domželtkege območja, ki sta ga prispevala za realizacijo te pomembne razstave. Razstavo so ti z zanimanjem ogledali predvsem učenci domžalskih osnovnih šol.
TOR
MEDNARODNO ŠPORTNO TEKMOVANJE V IHANU
V organizaciji SK Ihan in pod pokroviteljstvom TKS Domžale in domače KS, je bito v Ihanu 2. mednarodno tekmovanje v roDcanju. RoDcarji (to so tekmovalci na posebnih kotalkah, ki so daljše kot običajne, poganjajo pa se s palicami) so se pomerili na 1 km dolgi progi okoli iranskega športnega parka v katerem se je zbralo dokajšnje število športnega užitka željnih gledalcev. Proga je vsebovala vse elemente; ravnino, vzpon in spust. Bila pa je zaradi velikega števila ovinkov tudi
izredno zahtevna. Tako je moral zaradi okvare na rolkah odstopiti tudi naš najboljši tekmovalec v smučarskem teku Ivo CARMAN.
Najzanimiveje je bilo pri starejših mladincih, kjer se do zadnjih nekaj metrov ni vedelo kdo bo zmagovalec.
Po končanem tekmovanju je organizator povabil zamejce na prijateljski pogovor in skromnejšo zakusko v osnovno šolo. Tam so si izmenjali izkušnje glede organizacije tekmovanj in vzgojo kadrov, kasneje pa so se v prijetnem razpoloženju razšli.
) RAZVE UKiL O - SPORT — REKREACIJA — RAZVEDRILO ~SPORT — REKREACIJA — RAZVEDRILO — SPORT —
r
16. KROS OBČINSKIH REPREZENTANC
Udeležba na krosih za pokale Dela je za Domžale in domžalske športnike postala tradicionalna, saj že vrsto let nastopamo na tekmovanjih, ki so prikaz kvalitete in množičnosti v atletiki.
. Gostitelj krosa 81 so bili tokrat atletski delavci Ptuja, samo prizorišče tekmovanja pa je bilo v prelepem okolju Ptujskih Toplic.
Zelja športnih delavcev je bila, da vključimo vse kvalitetne posameznike v ekipe, njihovo preverjanje oziroma testiranje pa naj bi bilo občinsko prvenstvo osnovnih šol, srednjih šol, telesnokultumih organizacij ter posameznikov. Prestavljanje termina občinskega prvenstva ter izredno slabo vreme na dan izvedbe občinskega krosa sta onemogočila, da Zveza telesnokulturnih organizacij Domžale prijavi resnično najboljše atlete. Kratek časovni presledek med izvedbo občinskega krosa in možnostjo prijave ekip ter tudi neresnost nekaterih posameznikov je pomenila, da v nedeljo, 18. 10. 1981 nismo odpotovali kompletni v vseh kategorijah. Vsi udeleženci, člani občinske reprezentance smo se zavedali, da bo tekmovanje naporno, ter da bomo težko ponovili rezultate lanskega krosa v Radovljici.
Samo tekmovanje pa je prineslo našim ekipam izredne rezultate. Lahko smo zadovoljni z doseženimi uspehi. 11. mesto občinske reprezentance v vseekipni razvrstitvi pomeni ob sedanjem delu in vloženih sredstvih uspeh.
Ekipe v pionirskih kategorijah so bile sestavljene iz učencev in učenk vseh osnovnih šol občine Domžale, vsaka šola je imela predstavnika v eni od ekip. Mladinska kategorija je bik sestavljena iz dijakov in dijakinj Centra srednjih šol Domžale, smučarjev tekačev in tekačic iz Ihana ter atletov Oumpije, kateri so občani občine Domžale, članske kategorije so bite sestavljene iz atletov Atletskega kluba Domžale, Športnega društva Trzin i* Športnega društva Radomlje.
Javna občila so posvetila veliko pozornost 16. krosu občinskih reprezentanc predvsem zmagovalcem in zmagovalnim ekipam ter posameznikom do 10. mesta. Tako ne bom posebej predstavljal zmagovalca med mlajšimi pionirji letnik 1968 na 1000 rn dolgi progi Maksa Mava iz Osnovne šole Slandrove brigade Domžale, saj je to že njegov drugi velik uspeh. I udi ekipa kot celota je bik izredna, bila je druga v postavi Mav, Drolc, Korbar. Vse pionirske ekipe so tekmovak v okviru svojih zmožnosti, vendar lahko ugotovimo, da postaja atletika priljubljena športna panoga na šolah. Potrebujemo le več strokovnih kadrov ter sistemsko delo preko celega leta in ne samo kampanjsko pred velikimi tekmovanji.
Že v letu 1980 smo pričeli deb s selekcioniranimi tekmovalci, učenci in učenkami, ki so se odločili za kraljico športov, tako delo je potrebno nadaljevati in ga združevati v Atktskem klubu Domžale.
V mladinskih kategorijah smo dosegli izjemne rezultate, saj pomeni 3. mesto v Sloveniji eno največjih presenečenj letošnjega krosa. Pohvaliti moram vse nastopajoče za prizadevnost in borbenost na sami
progi. Pomembno je tudi to, da so • vse ekipe bile kompletne, čeprav se nekateri niso udeležili občinskega krosa. Mlajše mladinke so ekipno dosegle odlično 5. mesto v postavi Mlakar Rozahja, Korbar Polona in Koželj Marinka.
Se večji uspeh so dosegli starejši mladinci, za ekipo so tekli Gregorič Peter, Lazar Roman in Kavka Martin, uvrstili so se na izvrstno 4. mesto. V tej kategoriji so večinoma tekli tekmovalci, ki redno vadijo v atletskih klubih oziroma Športnih društvih. V kategoriji starejših mladincev je imel naš najboljši tekmovalec Kavka Martin izredno srnob, saj mu je takoj po startu nekdo od »tekmovalcev stopil na šprintarico. tako da je praktično tekel 2700 m's. samo eno obuto nogo. Cebtno progo je pretekel borbeno in napadalno ob normalnih okoliščinah pa bi verjetno posegel po še boljši uvrstitvi.
Ostale ekipe so tekmovanje končale v okviru svojih zmožnosti, kolikor se trenira preko celega leta, tak je tudi uspeh tako posameznika kot ekipe.. Že v začetku sem omenil,da so bile članske ekipe dokaj nekompletne, da smo morali na samem prizorišču tekmovanja tekmovalce prerazporejati, dopolnjevati ekipe z rezervnimi tekmovalci v kolikor smo jih spbh imeli, kljub nepopolnim ekipam veterank in veteranov so starejši tekmovalci opravili prihod na kros Dela 81, vendar s priokusom, da bi bito verjetno bistveno boljše, če bi ekipe bile kompletne,
Se nekaj utrinkov na tekmovanje v Ptuju,
Vseekipna uvrstitev na 11. mesto med 42 občinskimi reprezentancami predstavlja uspeh in kažipot še kvalitetnejšemu delu tako v šolskih športnih društvih kot v telesnokulturnih organizacijah. V kategoriji mlajši pionirji predstavlja prvo mesto Mav Maksa njegov izreden uspeh ter odbčitev, da se z atletiko prične ukvarjati resneje, nogomet pa
mu naj bo le kot razvedrilo oziroma dodatni *port.
Ekipa, ki je dosegla 2. mesto, naj se pripravi tudi za naslednja kros tekmovanja skupaj še s 4. kvalitetnim tekmovalcem. Visoke uvrstitve Tomaža Dolca, Mateja Nastrana iz Radomelj, Boštjana Lekana, Marka Povirka in Zvonke Kokalj, Mateje Pogačnik iz Ihana ter uspeh že afirmiranih tekačev Kavke, Lazarja, Gregoriča in ostalih, nam daje možnosti, da ob pravilnem delu že sedaj in kasneje rta spomladanskem krosu 82, pripravimo še kvalitetnejšo ob-
činsko ekipo za 17. krog Dela leta 1982. Presenetljivo 3. mesto v mb-dinski kategoriji ekipe občine Domžale, tako so zapisali vsi poročevalci iz Ptuja, je tudi med domžalskimi športniki in športnimi dekvci imel velik odmev.
Tako Zveza telesnokulturnih organizacij kot Telesnokultuma skupnost Domžale posvečata veliko pozornost razvoju atletike, s tem pa » dani vsi obeti, da bo razvoj atletike v domžalski občini hitrejši in kvalitetnejši.
M.Gorza
JESENSKI KROS
ZTKO Domžale je v sodelovanju s športnim društvom Slavka Sandra organizirala in izvedla Jesenski kros - za občino Domžale. Prireditev predvidena za soboto 3. 10. 1981 je bila zaradi slabega vremena izvedena v soboto 10. 10. 1981 na terenih ob Kamniški Bistrici - za pomožnim igriščem v Domžalah.
Tudi tokrat nismo imeli sreče z vremenom ves čas tekmovanja je močno deževalo, kar je vplivalo na udeležbo, kije bila dokaj skromna.
Nastopilo je 272 tekmovalcev, od tega 240 učencev osnovnih šol, ter 32 tekmovalcev mladinskih in članskih kategorij.
Izvajalci, člani ŠD Slavka Šlandra so nalogo dobro opravili, prvič so sodelovali v tovrstni akciji, kije zahtevala veliko sodelavcev ter predhodnih priprav.
Prihodnje leto, ko bomo organizirali spomladanski kros, bomo pripravili tekmovanje tako, da bodo sodelovali tudi otroci VVZ, ter učenci vseh osnovnih šol, kar do sedaj nismo izvajali.
Ranko Cukrov
KDO KROJI PRAVICO REKREATIVNEGA TEKMOVANJA?
Kot na vse turnirje malega nogometa, ki so objavljeni v dnevnem časopisju ali pa nas o njih obvesti organizator, nas je sindikalna organizacija DO MUNOSTROJ prijavila tudi na turnir v Domžalah, katerega organizator je bilo ŠD KS Slavko Šlander pokrovitelj pa tov. Vinko Capuder.
Po športnem boju z ekipo pokrovitelja, kjer smo izšli kot zmagovalci smo bili na pragu finala. Takoj po končani tekmi pa smo bili obveščeni, da je naša ekipa diskvalificirana. Zakaj je prišlo do takšne odločitve, nam se danes po končanem turnirju ni jasno. Takoj smo napisali pritožbo in jo naslovili na vse organe, ki so pristojni odločati in spreminjati tekmovalne propozicije. Ostalo je pri prvotni odločitvi, ki nam jo je posredoval pokrovitelj, saj nismo dobili nobenega drugega odgovora.
Sprašujemo se! .Kako to, da organizator ni reagiral na našo pritožbo, morda je prepustil nadaljni potek turnirja v zaupanju pokrovitelju, ali pa si je Ie-ta na nepošten način prilastil vse pravice?
Poravnali smo vse obveznosti, da smo si pridobili pravico nastopa na turnirju, zato želimo dobiti odgovor javnosti, saj nam je bil ta od odgovornih v Domžalah nedostopen.
Čeprav je zmagovalec turnirja v Domžalah znan, česar mu ne očitamo in zavidamo, se kljub temu sprašujemo, če je tudi na ostalih turnirjih prvo mesto že vnaprej oddano, česar pa po večkratnih udeležbah na turnirjih ne verjamemo.
Ekipa
Mlinostroj — Rokovnjači Zanjo: Marjan Vrtačnik Jarčeva 18, Domžale
V SPOMIN
JANEZ LIPOVSEK
Nt pokopališču v Krajnji smo se 30. 9. poslovili od tovariša Janeza Lipovtka. Njegova življenjska pot se je začela leta 1900 v Tuhinjski dobni, kjer je v pomanjkanju minevala tudi mladost. Vihra I. svetovne vojne ni sla mimo njega, saj Jo je preživel kot vojak. Novo življenje se je začelo v Krajnji, kjer je spoznal ženo Francko, in si ustvaril družino, v kateri se je rodilo petero otrok.
Druga svetovna vojna ni prizanesla niti njemu tn njegovi družini. Že od vsega začetka se je vkHučil v NOG, na svojem domu je skrival ranjence in mnogim med njimi je rešil žhdje-nje. S tem delom ni odnehal tudi leta 1944, ko je v partizanih padel sin Janez.
Po osvoboditvi seje vključil v izgradnjo domovine, bil predsednik in tajnik NOO oziroma Krajevnega ljudskega odbora Krašnja ter marljivo delal v družbenopolitičnih1 organizacijah.
Tovarila Janeza ni več, toda njegovo nesebično delo pa bo o sta to med borci, ki so pri njem
našli pomoč in si nabrali moči za nove boje. Slava mu!
Lojko
FRANC RAJER
Življenjska pot Franca Rajerja se je začela v Ameriki. Svojo domovino je spoznal s petimi leti in sicer na Dolenjskem. Številna družina se je raztepla po svetu in tako je tudi Franoe prijel služit kruh v Domžale. Tu ga Je zajela vojna vihra in je leta 1943 moral oditi v partizane, kjer je bil borec Gubčeve in kasneje Prešernove brjgade.
Po končani vojni seje naselil na Viru, se zaposlil v Papirnici in si ustvaril družino. Bil je vesten delavec, dober tovariJ in oče svojim otrokom. Rad je delal v borčevski organizaciji, rad je bil s svojimi bojnimi tovariši, vendar je bolezen bila močnejša od njegove volje in kljub vsem naporom Ji Je moral kloniti. France je od Je I toda spomin na njega bo ostal med nami.
Veit
ŽB NENADOMESTLJIVI, BOLEČI IZGUBI NASE LJUBE MAM ENE '
Ob prerani izgubi naSe drage mame
LJUDMILE ZALOKAR roj. Ogrinc
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za
pomoč, za izraze sožalja, za darovano cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Se posebno se zahvaljujemo sosedi dr. Metki Zenko-vič za nesebično pomoč in vlivanje poguma v času težke bolezni naše mame. Zahvaljujemo se tudi pevcem Stobljanskega okteta in kaplanu za obred.
Se enkrat hvala vsem, ki so nam pomagali v težkih in dolgih mesecih bolezni naše mame, ki so jo obiskovali na domu in v bol nišnici in ji pomagali prenašati veliko trpljenje.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljubljene hčerke, sestre In zaročenke
SUZANE ZAJC
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sošolcem in znancem, ki ste ji darovali cvetje, jo pospremili na njeni mnogo prerani zadnji poti in nam izrazili sožalja.
Posebej te zahvaljujemo dr. Janezu VASLETU za njegovo vsestransko in nesebično pomoč v zadnjih najtežjih trenutkih, predvsem pa družini Trampu ž za njihovo nenaaorrmtliivo pomoč.
Zahvaljujemo se osnovni organizaciji ZSMS Mengei in učencem četrtega razreda gradbene tehniške tole v Ljubljani t profesorji za izkazano čast in darovano cvetje, govornikoma za pretresljive poslovilna beseda ob krsti in odprtem grobu, ttobljanskemu oktetu In godbi na pihala Mengei.
Vsem ia enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mami Vera,
oči Ciril, sestra Mala in zaročenec Ivan
VERE SME roj. J ANE ŽIC
SE ISKRENO ZAHVALJUJEMO VSEM SORODNIKOM, SOSEDOM, PRI JATEUEM IN ZNANCEM ZA IZKAZANO POZORNOST IN SPREMSTVO NA NJENI ZADNJI POTI.
PRISRČNA HVALA ZA LEPO CVETJE, KI GA JE TAKO LJUBILA.
Z GLOBOKO BOLEČINO VSI NJENI
V SPOMIN
1. novembra je minilo leto dni od tistega žalostne dne, ko je za vedno nehalo biti srce našega dragega
KOROŠEC SLAVKA
Tvoje oči nikdar več ne bodo zrle na cvetočo pomlad. Bil poln si hrepenenja, življenja, bil vesel, si žalost v nas le pustil, ker za vedno si odšel. Spomin nate bo v naših srcih za vedno živ ostal.
Ob tej priliki se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali in stali ob strani v težkih dneh in vsem, ki se ga spominjate.
Žena Marija in hčerka z družino.
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, tašče, sestre in svakinje
MARIJE BLEJCroj. Jerman
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sostanovalcem za darovano cvetje, izreke sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo za nesebično pomoč in dolgoletno zdravljenje dr. Mariji Šiški ter vsemu osebju onkološkega instituta, posebno dr. Majdičevi Dr. Bitencu bi sestri Bogdani Rže ničnik. ki so storili vse, da so ji taj šali njeno trpljenje.
Hvala tudi tov. Maljgoju za poslovilne besede in oktetu bratov Pir nat. Hvala vsem, ki ste ji v času njene hude bolezni pomagali.
Hčerka Danica ki sin Jože z družino.
Odbor za medsebojna razmerja delavcev OZD Mlinostroj Domžale
objavlja
prosta dela in naloge snažilke (dve delavki)
Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje za sklenitev delovnega razmerja. Delovno razmerja se sklene za nedoločen čas, z enomesečnim poskusnim delom. Pismena vloge sprejema tajništvo Mllnostroja Študljanika 6 Domžale v roku 16 dni po objavi.
Kako obravnavamo zasebnike:
NEDOSLEDNO
Že nekajkrat se nam je v preteklih časih dogodilo, da smo bili priče različnim utaje van jem obveznosti nekaterih domžalskih obrtnikov. Tudi v našem časopisu smo namenili precej prostora taki družbeno hudo škodljivi neodgovornosti. Tak primer so bili nekateri zasebniki gostinci, ki so želeli prikrajšati družbeni vir dohodka za desetine milijonov. Utajeni zneski dohodka teh gostincev zasebnikov se seštevajo v milijone (novihll) dinarjev. Vsaj tako so ugotovili skrbni davčni inšpektorji Uprave za družbene prihodke Skupščine občine Domžale. Po ugotovljenem novem stanju — bistveno večjih dohodkih od prijavljenih - je delikt (prekršek) dokazen, krivci pa ostajajo nekaznovani, kazensko neprega-njani, da ne rečem celo to, da ostajajo za enako ravnanje v prihodnje na nek način celo motivirani.
Po drugi strani pa se dogaja, da postavljamo na sramotilni „pranger" oz. z objavo članka na sramotilni oder s pečatom definitivne krivde obrtnika (primer Martina in Marinke Šraj iz Radomelj), ob tem, ko mu očitani delikt ni dokazan, inje torej brez krivde — a priori kriv.
Kot nujno se kaže ob več kot 1300 obrtnikih, zvečine poštenih in z urejenimi obveznostmi finančne narave do družbe — nadaljevati z ostro in nenehno kontrolo njihovega finančnega poslovanja t.j. izpolnjevanja davčnih in drugih družbenih obveznosti, ob tem ko je družbena eksekutiva dolžna zagotoviti take pristope in metodologijo, da bomo lahko rekli: pri ugotavljanju, odmerah in sankcioniranju vseh vrst neodgovornosti v zvezi s finančnimi obveznostmi do družbe — smo za vse v enaki meri dosledni.
Matjaž BROJAN
UPRAVA ZA INSPEKCIJSKE SLU2BE OBČINE DOMŽALE
RAZPISUJE
dela oz. naloge:
1. opravljanje urbanističnih inšpekcijskih pregledov
2. opravljanje veterinarskih inšpekcijskih pregledov
3. opravljanje tržnih inšpekcijskih pregledov
4. opravljanje sanitarnih inšpekcijskih pregledov
5. opravljanje požarnih inšpekcijskih pregledov
6- opravljanje inšpekcijskih pregledov s področja MDR in varstva pri delu.
POGOJI:
pod 1.: FAGG, smer arhitektura
pod 2.: veterinarska fakulteta
pod 3.: višja šola upravne ali živilske smeri
pod 4.: višja šola za sanitarne tehnike
pod 5.: višja šola tehnične smeri
pod 6.: višja šola pravne ali tehnične smeri.
Za vsa navedena dela oz. naloge se zahtevajo delovne izkušnje po zakonu o inšpekcijah in opravljen strokovni izpit.
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Delavci bodo na navedena dela oz. naloge, v skladu z zakonom o sistemu državne uprave in o IS skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih, imenovani za štiri leta.
Pismene prijave z življenjepisom ter dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi kadrovski službi upravnih orgenov občine Domžale.
ms
DOMŽALE
Delovna organizacija AVTOSERVIS DOMŽALE
OGLAŠA
na podlagi 17. člena pravilnika o delovnih razmerjih prosta dela in naloge:
KV AVTO KLEPARJE (10) POGOJ:
- poklicna šola,
- najmanj eno leto delovnih izkušenj,
— izpit iz varstva pri delu,
- 45 dni poskusna doba.
KV AVTO LIČAR (1)
POGOJ:
— poklicna šola,
- najmanj eno leto delovnih izkušenj,
— izpit iz varstva pri delu,
— 45 dni poizkusna doba.
Pisne prijave je treba poslati v roku 15 dni po oglasu na naslov: AVTOSERVIS DOMŽALE, Ljubljanska c. 1 61230 DOMŽALE.
K prijavi je potrebno priložiti listine o tem.de prijavljeni kandidat izpolnjuje pogoje, ki so navedeni v tem oglasu. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v roku 30 dni.
ROKO VNJA č ŽONTA
Akoravno tam nisem najbolj pismen - urnem se podpisati le t križcem — tem oni dan dal pri-po m njo, da Je v neti ljubi rokovnjaški deželi vse preveč papirnate vojske, ki da malo haska ven.
Zamislite, lemenetar Peter Toča te Je brez posebnih ozirov domislil, da bi tvoj list - nekake RokovnJaSke novice ven dajali.
„Istinito rečeno, ti vsak Individuum že mnogo preveč privoščiti hoče," je menil naš poglavar Veliki Groga. „Ako smo že rokovnječl, smo zaradi tega na svetu, da pošteno opravljamo svoj posel. Odvečnega papirja Je ž* Itak povsod ne vsacem koraku, od administracije, ki tako ven pride kot kakšna hobotnica, ki se ume le Uriti In širiti, od nje pa nI nobenega haska. saj tudi ne more biti, pa tjakaj do drugih uradov In sisov, ki Iztetajo Iz pravega roko vnjače še poslednje nerve, ako mu Jih kaj preostane.
Ako želiš postaviti le eno samo ubogo kolibo, moreš obresti sto pisarnic, da dobiš privoljenje. NIČ se zato nI čuditi, da Je toliko črnih postavitev med prostim narodom."
„Isto tako sem Jaz proti novemu papirju", se je oglasu čevljev Boječ „Ako samo pomislim, kakove stvari se denes pišejo v različnih listih, nakar te od tega na u istini niti dvajset od sto, potlej Je moj stav opravdan.
Nikoli pa niti v naši srenji nisem bral kaj mnogo kritičnih stvari, kjer bi akterji šli vate. ampak se vsak hoče trkati samo po prsih In biti že živ junak nad vsemi. Dandanes pa to takšni časi. da bi bolj potrebovali kritičnih sestavkov, časopise naj ne bi omejevali z ozirom na moj ozir za dem od sto. ampak za osemdeset od sto, ako gledamo po procentih."
..Čeravno te na pisarijo prav nič ne razumem, pa moja pamet pravi, da vse pove že tranotek, ko nimamo dovolj po magadnlh tistega papirja, ki ga vsak potrebovati hoče In ga tudi ob določenih prilikah more," Je pomodno val Obktškl Tonček, konjski tat, ki nikdar visoko ne seže. Jel se je namreč pritoževati nad. pomanjkanjem toaletnega papirja, kar najlepše kaže, da smo doslej preveč pisali In veliko premah v prakso prestavljen besede in fraze.
„To sploh nI omembe vredno!" je zamahnil s svojo roko pisar Janez Rak, pametna buča, pokvarjena pa kot kvargelj. „Ako bomo rokovnjači še naprej tako gospodarili, nam bo sčasoma narobe hodilo ceh pri tistem papirju, na katerega smo doslej svoje rokovnjaške beliče tiskali. Inufteclje Je te tako ogromna postala, da naš tiskar ne bo mogel sproti tiskati novih vrednih papirjev."
„Tako Je I Istino govorita!" je zavpit Veliki Groga in pokazal izza hrbta veliko gorjačo. ..Naš zbor in besedovanje okoli papirne vojske zaključujem, zdaj pa val na posel, da bo kaj prevaga cvenka kanih med nas. Ob besed. Izrečenih ali nepisanih, se ne da na svetu biti."
Garaški pozdrav od Zonte
OB 29. NOVEMBRU — DNEVU REPUBLIKE
DO T oko n. sol. o., Domžale
61230 Domžale, Kidričeva 1
Telefon 061/721-811, telex 31424 YU TOKO
S svojimi TOZD:
- Galanterija
- Potovalni izdelki
- Torbarstvo Maribor
- Drobna galanterija Žižki
- Usnjarna
- Maloprodaja
- Commerce -DSSSS
PROIZVODNI PROGRAM: ženske torbice, potovalni izdelki, aktovke in mape, pasovi, drobna galanterija, izdelki iz reptilij, rokavice, šolske torbe, športne torbe
vrhnje usnje in usnjena podlaga
r
Će želite biti oblečeni . športno in elegantno nosite konfekcijo in pokrivala tovarne slamnikov if\konfekcije
UNIVERZALE DOMŽALE
Izdelki to iz klasičnih in modnih materialov v različnih barvah in velikottih
HELIOS
BARVE
LAKI
EMAJLI
DEKSTRINI
LEPILA
UMETNE SMOLE JEDILNA IN TEHNIČNA OLJA
INDUSTRIJA PLATNENIH IZDELKOV INDUPLATI r.o., JARŠE p. DOMŽALE
Delovna organizacija INDUPLATI JARŠE
VAM ČESTITA
OB PRAZNIKU DELAI
t—
Papirnica
Ko
ičevo
POŠTA DOMŽALE
Izdelujemo:
-raznovrstne papirje, nevedne in specialne lepenke,
več vrst sestavljenih
kartonov,
zlesti s premazom
oplemenitene kartone
za grafično embalažo
OBRTNIK
Opravlja:
zidarska, ključavničarska, steklarska in parke-tarska dela
Priporoča svoje, usluge in čestita za prazniki
KOMUNALNO PODJETJE DOM2 A LE DOMŽALE, LjubeSercerja4"
tO
Priporoča svoje storitve
Kolektiv čestita
"M L I N O S T R O J" TOVARNA STROJEV DOMŽALE
VSEM OBČANOM ČESTITAMO
TOSAMA
DOMŽAL!
IZVOZNO-UVOZNO PODJETJE
SEMESADIKE
MENGEŠ
z delovllči:
Semenarno in Drevetnico MengeS Drevesnico v Radvanju pri Mariboru in Drevetnico v Tilini pri Murski Soboti nudi gozdno teme, sadike pogozdovanje in okretne netade ter ttorfe za okrat In te priporoča
VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM, DELOVNIM KOLEKTIVOM IN OBČANOM ČESTITAMO IN ŽELIMO MNOGO DELOVNIH USPEHOV
Živilski kombinat
»ŽITO« UUBLJANA
POSLOVNA ENOTA DOMŽALE
ČESTITAMO
EMONA DO KMETIJSKA KOOPERACIJA, p.o. Domžale, Kidričeva 14
l naslednjimi dejavoottmi proizvodnje in odkupom kmetrjikih pridelkov, prodajalnami kmeujtkeaa re-promateriaJa v Domžalah, Lukovici, Blagovici. Moravčah, Kamniku, Komeodi, Tuhinjski dolini, po^e-ievalno thižbo it uuepeie»anje "rib°jF kmetijstva i priporoča f
ta rbuulno-kroditno thižbo ta |
i in čestita
TOZD
filc
o.eolo 61234 Mengeš
izdelujemo in prodajamo tehnične in iglaste filce ter todobne talne obloge ze poda. Delovni kolektiv čestita vtem občanom
TOVARNA POZAMENTERIJE
Mengeš
Pridružuje se čestitkam in priporoča vse vrste tkane elastike, svileno in najlon elastiko, elastične in neelastične trakove, vrvice, trakove
Mengeš
Uredimo vam kvalitetno opremo za trgovske lokale, hotele in gostinske
obrate.
Se priporočamo
Radomlje
proizvaja žagan les, jedilne in sedežne garniture
Priporočamo proizvode
ms
OOMŽAUš
»AVTOSERVIS« 61230 DOMŽALE, P. p. 74
I '
Telefon: 721-831, 721-829 ŽIRO RAČUN: 50120-601-30260
DEJAVNOSTI: Pooblaščeni VW in VOLVO SERVIS s prodajo rezervnih delov • Klepar-sko-ličarska popravila avtobusov in kamionov vaeh tipov • Izdelava aluminijskih nadgradenj (kesonov) na vseh vrstah tovornih vozil
MELODIJA MENGEŠ
Čestitamo za praznik.
Proizvajamo glasbene instrumente, zvočne notne table.
Priporočamo svoje izdelke
Kolektiv
delovne organizacije
»NAPREDEK« Domžale
TOZO PREHRANA TOZD OPREMOTEHNA TOZD GOSTINSTVO IN TURIZEM
se priporoča na nakup vsakovrstnega potresnega blaga v svojih prodajalnah širom občine
r
EKSPLOATACIJA
PREDELAVA
IN OPLEMENITENJE
NEKOVIN "TERMIT" DOMŽALE
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA PROIZVODNJO LIVARSKEGA POMOŽNEGA MATERIALA
Kovinsko in strojno podjetje
nudi svoje proizvode in kvalitetne usluge
- izdelava in montaža opreme za čistilne naprave komunalnih in industrijskih odpadnih voda,
- izgradnja regionalnih vodovodov,
- preskrba s pitno vodo in odvajanje odpadnih voda skozi čistilno napravo
INDUSTRIJSKI KOMBINAR
"PLANIKA" KRANJ
TOZD "MOJCA" LUKOVICA
V.
Priporoča svoje kvalitetne usluge in čestita za praznik
Restavracija z garni hotelom .
"PRI KONSKU" Trojane - avtobusna postaja - parkirni prostor — domača in
mednarodna kuhinja - krofi - zavitki — klobase - pečenice z zeljem — piščanci.
Garni hotel - neprekinjeno odprt - 63 postelj (32 sob) prijetna zajtrkovalhice oz. prostor, ki je uporaben za sprejem zaključnih družb, za seje. sestanke poslovnih
ljudi, primeren za poroke. Sončna terasa.
Priporočamo se !
GOSTOM IN OBČANOM ISKRENO ČESTITAMO
GIP "BETON" ZASAVJE TOZD OPERATIVA DOMŽALE
Prsporoča svoje storitve in čestita za praznik
te
ZAVAROVALNICA "TRIGLAV"
Poslovna enota Mengeš
Čestitamo za praznik
in priporočamo svoje storitve
GOZDNO GOSPODARSTVO DOMŽALE
Priporočamo svoje storitve in čestitamo k prazniku