PoIMita pluCiRa o gotcoini. Leto II. sm srn Ljubljana, sredo 21. aprila 1920. Štev. 90. nm\nwmm> —bi—i—imiiiimm ~"ir t mi n • Trr~rr"irriir'~i ~ *"*.~*’--^s-vwfc*aMw^m^yecCTTrg$wa<«go«t^«iMWWMWBWgKa>tiULWuj»i|iu'M,A»,,i.|in,Trwi'Mri'tu— bi ii i''iTiaw»n>naj*aaaa—i IIBIlBlilll 'V ^s.op.T ■ vjPjnii ■ ifif SriMa!b*r- If ■* I m mg Ml I 1 % H jslie G9F ▲ ■ a i a HFB H BS m JI H M fflk Drednlštoo tn oprana: WB bA mmm BA ■ B| H B H BhB H mmSm B Kopitarjeva ulica St I IB mm ™ IIBB BI BFB B B BBFBBHF Bi »n.a Cene po psjšSii n celo leto . H 8*1*— za pol Isto . B HZ*— za četrt icta. B Zi’— za 1 mesec.. B T— Za Ljubljeno mesečno V— Uredništvo in oprava: Hopitarjeva ulica St I Uredn. telefon štev. SO posamezna Številka 60 vin. “ NEODVISEN DNEVNIK “ Posamezna Številka 60 vin. ■imiiOTnz Krsčansko-sccialnemu delavstvu v vednost! 4[ a’ aPrita. Krščansko-soci- ju , u delavstvu v Sloveniji naznanja na-Vp Jugoslovanske Strokovne Zveze: člas‘1- °mun*st>čni hujskači so danes pro-je ,11 Seneralno stavko. Naznanjamo, da Jtavk zgolj politična. Zato se te tavsk* ans^0-sooialna strokovna detle k3 jr^antzacija pod nobenim pogojem 0 udeležila. Poživljamo skupine, da se drže discipline ter da gredo na delo pov-sod! V teh težkih časih je delo edino, ki nas bo rešilo. Tovariši, tovarišice! Ohranite mimo kri! Zavedajte se, da je prišel čas hudega boja, iz katerega bomo izšli zmagoslavno, če bo naša disciplina jaka in močna! Krščanski socialisti na delo in v boj! Shodi po celi Sloveniii prepovedani. . .■fbliM., 21. Deželna vlada je izdala ^lednlo naredbo: 8plo| Shodi katerekoli vrste, bodisi ®e pristoPni ali omejeni na povablje- mjjj® e'bodisi v zaprtih prostorih ali pod ®ebom so prepovedani, " 2- Prireditelje shodov in govornike na istih kaznuje politična oblast z globo do 20.000 kron in z zaporom do 6 mesecev. § 3. Poverjenik za notranje zadeve se pooblašča, da v izjemnih, vpoštevanja vrednih primerih dovoli vršitev shoda, § 4. Ta naredba dobi veljavo z dnem, ko se razglasi v občini. Promet se izboljšuje. SumJ?V ^Ifizad, 20. aprila. Minister dr. lerva ' 16 ^anes v ministrskem svetu in-LDU^ žlede vprašanja železničarjev. L* Sarajevo, 20. aprila. Vzpostavi- tev železniškega prometa se vedno izboljšuje, Jutri se prične s transportiranjem 4000 ujetnikov, ki so se vrnili z Italije in se nahajajo v Gružu. “K*’ ~jr- i / "*c*ško - socialistično nasilje proti krščanskim-slovenskim delavcem na Koroškem. l0 j f0¥lie. Kakor zmirom jasneje vidijo Cutmo, se stare vojne in protivojne * re k nam zopet vračam Kako se pod »Krit,- t-~- r- bro _ v spc- demokraških organizacij do-'as>ic i!' vsenemški duh, so nam zopet lotnj Plažah dogodki v Borov ah v on-rdč De^ narski tovarni. Izdali so nam- tie {| ki Auftrag — na vodstvo tovur- BiLkravk*> n? ki nc PristoP1 h so< de-neuj, l , v 0rganizaciji, ne sme dobiti ka-Si»mo ,šež& dela v tovarni. Delati morajo ?°to aonf' na »placu« za dnevne mezdo daj,-- 22 kron na dan. Da je to naperjeno 'bi! delavcem, ki so organizirani v i°va|samo ob sebi umevni in je vodstvo že začelo izvajati t: račrt. Soc. demokracija gre lepo z roko v toki z nemškimi velekapitalisti, da pritisne domače slovensko delavstvo ob tla. Namen silovite agitacije se pa jasno vidi iz tega, ker grozijo, da ne bo več dolgo, in bo cela Koroška pripadla nemški Avstriji. Delavce, ki so organizirani v JSZ bodo pa takoj pognali iz tovarne. Upajmo, da te čedne želje ne bodo postala dejanja. Mi delavc: pa delajmo, da se naša skupina JSZ še bolj učvrsti, vsako nasilno dejanje od strani nasprotnikov pa bomo takoj naznanili JSZ v Ljubljano. Ta bo že preskrbela, da rdeča drevesca ne bodo zrasla do nebes. Našo vlado pa prosimo, da ima za boroveljsko železninarsko tovarno čuječe oko. Žet eziitčarska Slavka. K : Se.,0rnunistični agitatorji, katerih maslo eVa: an'a železničarska stavka, si priza-1 nas'l^a VSe načine, da se jim z zvijačo r§j y.’em skupaj zgnana čreda ne raz-elavst rai Popoldne so gnali stavkujoče jer s Vo 2 ženami in otroci pod Rožnik, 0rujv?.v majhni kotlini priredili shod. Go-lonjp C1 0(ler je nadomestovala lestev, pri-Urga so kričali: »Smrt! Ubijte jih!« ahl« Za^rozh: »Z njimi bomo obraču- ija g jrSa naj bo prepričan, da Jugosla-inc; fVnJ? n* zr©la, da bi ji vladali zlo-p rte Bele Kuna! °, na s}lrovih, bezniških napadih na vla-Qrga * arJa*, Korošca in »klerikalce« je a danpaVjSh jn napovedal prihodnji shod Q »e p hne v Mestnem logu. Ljudje e »ato razšli. POLOŽAJ NA KOLODVORIH. Južni, državni in dolenjski kolodvor so zasedle močne straže. Komunistični agenti se plazijo okolu železničarjev in jih skušajo z vsemi sredstvi odvrniti od dela. Povsodi trosijo komunistične oklice in skušajo begati občinstvo, ki je pa hladnokrvno in najodločnejše odklanja vsako komunistično nakano proti državi in javnemu redu. POLOŽAJ IZVEN SLOVENIJE. Belgrajski komunisti so se na svojih posvetovanjih izrekli za to, da se železničarji odzovejo vojaškemu pozivu, da pa se priglase za službo pri pehoti. Med mestnim prebivalstvom ne najdejo štrajkujoči nika-ke zaslombe. Zagrebška komunistična »Nova Istina« piše, da zagrebško delavstvo ne bo proglasilo generalne stavke, da ne dado vladi prilike za kake žrtve. V Novem Sadu se je splošna stavka že končala; oblast je pognala čez mejo 37 madjarskih komunističnih hujskačev, ki so »delovali« v Vojvodini. V Sisku se je 19. t. m. popoldne ob 5. uri začela splošna stavka, ki se je pa naslednje jutro že končala. Nemirov ni bilo nikjer. POLOŽAJ VLADE. Belgrad, 20. aprila. Presbiro poroča uradno: Snoči ob 19. je predsednik ministrskega sveta Stojan Protič predložil Nj. kr. Visočanstvu regentu prestolonasledniku Aleksandru pismeno poročilo o političnem položaju. NOV PREVRAT V NEMČIJI MOGOČ? LDU Berlin, 20. aprila. (DKU-Wolff) Z ozirom na govorice o možnosti novega prevrata v Nemčiji so belgijska, francoska, angleška in italijanska vlada pooblastile svoje opravnike, da izjavijo nemškemu ministru za zunanje posle, da imenovane y^a7* de ne bi mogle trpeti nemške vlade, ki bi ne bila pripravljena, mirovne pogodbe lojalno izvesti. V premislek! Te dni se širijo po Ljubljani razne govorice, ki jih širijo komunistični voditelji z namenom, da zbegajo ljudi in oplašijo delavstvo samo. To moramo namreč pred vsem imeti pred očmi, da bi brez terorja ta komunistična stavka bila že davno končana. Vemo tudi, da ogromna večina stav-kujočih še danes misli, da je ta stavka mezdnega značaja. Zato je umljivo, da se železničarji, ki stavkajo, še drže svojih voditeljev, ki to razpoloženje delavstva izrabljajo v svoje politične namene. Od prvega dne stavke stojimo na stališču, da je to politično-komunistiški poskus, ki naj rdeči organizaciji pokaže, koliko je močna. Toda za kako razburjenje ni nobenega razloga. Vemo prav dobro, da je ta stavka maslo zveze med demokrati in komunisti, da vržejo sedanjo vlado. Toda prav tako dobro vemo, da bi se v slučaju, ako se namen stavke doseže, demokrati lahko obrisali pod nosom. Pa to nas ne briga, ker vemo, da ta lena meščanska stranka živi le kot zajedavka na telesih drugih organizacij. Nam pa ni vseeno, kako dolgo traja stavka, ker nam ni vseeno, kako se medtem godi ljudstvu in posebej delavstvu. Že včeraj smo poročali, da je zastal dovoz živil, da draginja vsled tega raste. Kdo trpi pri tem najbolj? Delavec, ki si ni mogel nabaviti zalog. Sedanja stavka naj bo nesreča za delavno ljudstvo. Povzročili so jo komunistični hujskači, ki bi radi na Slovenskem igrali vlogo Bele Kima. Sedanja stavka spravlja v nesrečo tudi železničarje same. Odgovornost za vse to nosijo tisti, ki železničarje hujskajo. Najbolj brezvestno pa je, da se pri svojem ro-varskem delu poslužujejo žensk ter nedolžnih otročičev, To je brezvestnost brez primere! Delavstvo samo naj si v mirnih trenutkih premisli, če to počenjanje ni satansko zlobno. S svojimi nastopi izzivajo vlado do korakov, ki bi lahko imeli nepregledne posledice. In naj sodi kdo o vladi kakor hoče, to ji bo moral priznati vsakdo, da je ohranila doslej hvalevredno hladnokrvnost in mir. Morda se to zdi komu napačno, toda resnica je, da je vlada s svojo mirnostjo preprečila doslej vsako nesrečo. Komunistični hujskači so s tem seveda nezadovoljni in se rogajo vladi. Prepričani smo, da se to gibanje in razburjenje kmalu poleže, in tedaj bodo železničarji mirno lahko sodili, kam so komunistični rovarji hoteli speljati njih same, v kako nesrečo so hoteli pahniti njih žene in otroke. Sedanji časi sicer niso ugodni za mirna premišljevanja, toda potrebno se nam je zdelo, da napišemo te vrstice čisto mirno, ker mi se čisto nič ne razburjamo. Prepričani smo, da je med ljudstvom, med delavstvom in celo med stavkujočimi še mnogo ljudi, ki morejo tudi danes še mirno in hladno misliti. Nam je na srcu blagor delavstva, Strasti in razburkanost pa ljubijo tisti, ki bi v kalnih vodah zmed in neredov radi prišli na vrh. In če se to zgodi na račun delavskih življenj, teh sleparjev delavstva to nič ne moti! Zato proč od tistih, ki hlepe le za svojimi profiti, ki pa jim je blagor delavstva deveta briga. Vsa komunistiško-ži-dovska svojat, ki so jo importirali k nam plačani agenti, ni vredna niti enega našega delavca! ŽELEZNIČARSKA STAVKA V AVSTRIJI KONČANA. LDU Dunaj, 20. aprila. (DKU) Po končani železničarski stavki se je danes vzpostavil promet v obsegu kakor pred stavko. D-vlak v Ostende pa še ni odšel. Ekspresni vlak Dunaj—Pariz odide danes. Vlak Varšava—Pariz, ki bi moral oditi danes, bo odšel jutri. Danes zvečer odide preko Innsbrucka tudi simplonski ekspresni vlak v Pariz. Dnevni brzovlak Trbiž Italija odide ta teden v sredo. Sirite »Večerni list“! Delo in razum! Železničarski štrajk je stopil danes v novo stanje. Vojna oblast je z ozirom na nujno potrebo, zaukazala je militarizacijo železničarske službe. Toda glejte, nahujskani komunisti se niso odzvali na službo, temveč kroži med njimi misel, češ da sc ni treba odzvati in se dejansko mnogi tudi niso odzvali. S tem je nastopila stavka proti državi. Naša mlada država, ki potrebuje pred vsem dela, da se more okrepiti, stoji pod terorjem temnih elementov, kateri hočejo prevrniti sedanji državni red in povzročiti poskus krvavega nereda. Štrajk je stopil v stalež boja države z revolucionarnimi elementi. Mi obžalujemo zapeljane železničarje, posebno ker vemo, da je med njimi mnogo takih, ki ne revol-tirajo iz proste volje, temveč iz strahu pred nasilneži. Obsodbe so pa vredni vsi hujskači in povzročitelji tega, za železi^ ško delavstvo tako nevarnega gibanja. Vsi vemo, da je javna morala in državna zavest zelo globoko padla. To je povzročila pred vsem vojska. Vemo pa tudi, da smo dolžni storiti vse, da se ohrani in utrdi država. Zavedamo se tudi vsi, da živimo v težkih gospodarskih razmerah, ki se ne dajo premeniti preko noči, Vsled tega je dolžnost vseh, da preprečimo pretečo nesrečo. Boljševiški duh, ki se širi, je treba omejiti in ustaviti z nujnimi socialnimi odredbami. Socialno zavarovanje naj se kolikor mogoče brzo pospeši. Socializacija velikih podjetij bi onemogočila delavske spore. Dokler te ni ali se ne more izvesti, naj se ustanove razsodišča za vse spore med delavci in delodajalci. Po podjetjih naj se osnujejo delavski odbori, sestoječi iz vseh delavskih organizacij, ki bi nadzorovali poslovanje in ščitili delavstvo. Osnujejo naj se tudi delavske zbornice, v katerih bodo delavci dajali navodila za delavsko zakonodajo in razne druge uredbe. Za delavstvo naj se preskrbi posebna aprovizacija, ki naj se vrši po delavskih konzumnih društvih, kjer pa teh ni, po občinah, pod nadzorstvom delavstva. Cene živilom je treba takoj znižati, ako ne gre drugače, z rekvizicijo zalog, ki so na-gromadene v Banatu, Bogate industrijce in verižnike naj se prisili zidati delavska stanovanja, katera naj se delavstvu prepuste proti nizki stanarini. — Delavskim stavbnim zadrugam naj država pomaga z primernimi krediti in podporami, da prič-no z delom. Za najrevnejše ljudstvo, naj se na javne stroške ustanove posebne kuhinje, kjer bodo dobivali brezplačno ali proti mali odškodnini najpotrebnejšo hpa-no. Nekaj stroškov za to bi se dobilo, ako se vpelje davek na luksus in zviša davek na alkohol. Politične oblasti pa bi morale paziti strogo na red in varstvo vseh državljanov, V sedanjem nevarnem in nerednem času se mora skrbeti pred vsem, da se onemogoči nevarnim in brezvestnim hujskačem — ponajveč tujezemskim agentom, njih nečedno delo. To zahteva že varstvo delavcev samih. Zgodovina nas uči, da so bili po večini vedno delavci tisti, ki so na barikadah in vešalih žrtvovali vse. Povzročitelji so pa navadno odnesli pete ali pa zavladali delavstvu. Vsled tega morajo tudi delavci skrbeti, da ne nasedejo na limanice komunistom, katerih pravih voditeljev menda nihče ne pozna. Zato pamet in red! Pred vsem pa resno delo na vseh straneh! MIROVNI POSVET. LDU Pariz, 20. aprila. (DKU) Kakor javlja posebni poročevalec »Matina«, stoji vprašanje Nemčije na konferenci v San Remu v ospredju. Lloyd George in Nitti imata v tem pogledu precej slične nazore. Med drugim menita, da se mora na svetu zopet uveljaviti dan sprave, s čimer se mora sprijazniti zlasti Francija. LDU San Remo, 20. aprila. (DKU) Agence Havas poroča: Vrhovni svet je odobril finančne klavzule v mirovni pogodbi s Turčijo. Nato je proučeval vprašanje armenskih meja in mandata. Dalje se je vrhovni svet bavil z vprašanjem Ba- tuma in s poročilom zveze narodov o varstvu manjšin v Turčiji. WILSON IN TURČIJA. LDU Pariz, 20. aprila. (DKU) »Matin« javlja: Odgovor vrhovnega sveta Wilsonu se ozira na to, da Amerika ni nikoli Turčiji napovedala vojne in da tudi odklanja, prevzeti za odredbe odgovornost, ki bi jo povzročila mirovna pogodba s T\irčijo. RUSIJA IN ANGLIJA. LDU Moskva, 20. aprila. (Brezžično.) Ljudski komisar za zunanje posle Cičerin je sporočil angleškemu ministru za zunanje stvari, da opaža ruska vlada z veseljem, da angleška vlada pričenja preuča-vati ona vprašanja, ki bodo pripravljala pot za poznejše prijateljske odnošaje. Sovjetska vlada prosi angleško vlado, naj se zavzema za neovirano potovanje iz Avstrije v Rusijo za one madžarske ljudske komisarje, ki se nahajajo v Avstriji. ITALIJANSKA ARMADA. LDU Rim, 20. aprila. (Brezžično.) V kratkem se prične reorganizacija vojske. Nova vojska bo imela deset armadnih zborov z mirovnim staležem 150.000 mož in službeno dobo osmih mesecev. Ta službena doba se more skrajšati na šest mesecev za one, ki imajo predpisano predizobrazbo. Konjeništvo se zmanjša na polovico. ITALIJA IN AVSTRIJA. LDU Dunaj, 20. aprila. (DKU) »Staats-korrespondenz« javlja: Državni kancelar dr. Renner je dne 14. t. m. zvečer odposlal iz Trbiža italijanskemu ministrskemu predsedniku Nittiju pozdravni brzojav. G. Nitti je sedaj brzojavno odgovoril iz San Rema. Zahvaljuje se za brzojavko in izjavlja, da polaga važnost na to, izraziti ponovno prijateljska čustva. Italijanska vlada bo storila, kar ji bo mogoče, da omogoči avstrijskemu narodu preboleti sedanjo krizo. TIROLSKA HOČE K NEMČIJI. LDU Innsbruck, 20. aprila. (DKU) Deželna skupščina je v poimenskem glasovanju priznala nujnost predloga deželnega sveta glede pogajanj z osrednjo vlado v zadevi priklopitve k Nemčiji. K predlogu je govoril poslanec dr. Strumpf, ki je poročal o odpošiljatvi in sprejemu tirolskega odposlanstva na Dunaju. NEMČIJA. LDU Eerlin, 20. aprila. (DKU) »Vos-sisclie Zeitung« javlja: V današnji seji gospodarskega odseka je državni minister za finance poročal o razvoju državnega gospodarstva. Državni izdatki znašajo 27 milijard, dohodki 25 milijard. Govori se, da ima državni minister za finance v načrtu izvedbo državnega socializma, na ta način, da bi se država udeleževala vseh industrijskih strok, zvezanih v razna udru-žonja. ARETIRANI KOMUNISTI V NEMČIJI. LDU Karlsbad/ 20. aprila. (DKU) V Karienbadu aretirani komunist Hoelz je > bil izročen okrožnemu sodišču v Hebji. MIROVNA POGODBA MED AVSTRIJO IN HOLGARIJO. LDU London, 20. aprila., (DKU) Poslanska zbornica je sprejela v tretjem či tanju s 156 glasovi proti 26 glasovom zakonski načrt glede ratifikacije mirovne pogodbe z Avstrijo in Bolgarijo. SULTAN OSTANE V CARIGRADU. LDU Pariz, 20. aprila. (DKU) »Chicago Tribune« doznava, da ostane sultan v Carigradu, Turčija pa postane neodvisna država pod vodstvom zveze narodov. bini te spomenice poroča »Politika«, da ministrski predsednik ugotavlja težki parlamentarni položaj, ki je nastal vsled obstrukcije. Interesi države silijo, da se čim preje reši volilni zakon, mirovna pogodba in zakon o moratoriju, a spričo obstrukcije parlament po dosedanjem poslovniku tega ne more izvršiti. Stranke bi mogle v parlamentu kontrolirati vlado in ji vsak hip izraziti nezaupanje. Ako parlamentarnega dela nočejo, ni drugega izhoda, nego da poda vlada ostavko, pa naj se potem s posvetovanji na dvoru skuša najti kako drugo pot. Vendar pa bi parlamentarna zajednica sestavi kabineta iz nevtralnih oseb ne mogla pritrditi. — Nadalnje brzojavke iz Belgrada poročajo, da je bilo zadnji čas na dvoru več avdijenc; med drugimi sta bila tamkaj ministra dr. Drinkovič in dr. Šurmin (Narodni klub). + Uporen nepotrjeni župan. Komunist Delič, ki ga vlada ni potrdila za zagrebškega župana, se je tej naredbi uprl in se zaprl v župansko stanovanje. Prišla je policija, ki je zasedla vse dohode v stanovanje, a vlada je proglasila, da spada Delič pod kazenski zakon in da se bo proti njemu kazensko postopalo. S tem je Delič izgubil tudi vse pravice do županskih prejemkov. Zanimivo je, da se za Deliča potegujejo demokratski listi in napadajo vlado, ker ga ni potrdila. -f- Novi nstavni načrt, ki ga je sestavil ustavni odbor, dovoljuje zgolj jako omejeno pokrajinsko samoupravo; deželni zbori bi sklepali le o manjvažnih pokrajinskih stvareh in še te sklepe bi mogli predsedniki pokrajinskih vlad vsak hip razveljaviti. Bo treba predelave! -(-Železničarska stavka v Avstriji. Sestavil se je nov stavkovni odbor, ki se je pogajal z vlado in nato na shodu 19. t. m. priporočal, naj se stavka konča. Radikalni elementi so z vpitjem preprečili glasovanje, nakar so se sprevodniki in strojevodje medseboj domenili, da gredo zopet v službo. Vlada je dovolila železničarjem po 4000 K predujema. Kakor poročajo listi, se je začelo delo tudi na aspanški železnici. -f- Volitve na čehoslovaškem. Izvoljenih je dosedaj 153 poslancev. Od tega so dobili * čehoslovaški socialni demokrati 44, nemški socialni demokrati 23, čehoslovaški agrarci 21, čehoslovaški narodni socialisti 17, čehoslovaška ljudska stranka 14, narodni demokrati 12, nemške združene stranke 8, nemški kmetje 6, nemški kršč. socialici 4, nemški svobodomiselci 2, čehoslovaški obrtniki 1, čehoslovaški napredni socialisti 1 mandat. Nezasedenih je še 67 mandatov; poročila s Slovaškega Se niso vsa došla. -f Premirje med Rosijo in Finsko se je sklenilo te dni. Premirje traja tri tedne in se more avtomatično podaljšati. Ozem lje ob murmanski obali se je proglasilo za nevtralno. +' Stavke v Italiji. V Turinu se splošna stavka nadaljuje in je prišlo tam do večjih izgredov. — V Ankoni se nadaljuje stavka pristaniških delavcev. -j- Upor v Libiji. Tripolitanci so začeli nov upor proti Italijanom, Položaj italija nov je zelo težak. Italijanske čete so morale zapustiti Masrato. -f- Wilson je ozdravil in je 15. t. m. prvič zopet predsedoval ministrskemu svetu v Washingtonu. -j- Konference v San Remu so se začele 19. t. m. Pečali so se najprej s turškim vprašanjem in sklenili, da se Dardanele internacionalizirajo in da Carigrad zasedejo zavezniške čete. — V San Remo so dospeli tudi zastopniki Jugoslavije in Rumunije, da bodo pri rokah, ako bi vrhovni svet želel kakih pojasnil. Politične novice. + Tržič, Na socialno-demokratičnem shodu je nastopil med drugimi kot govornik ravnatelj na meščanski šoli Lajovic, tisti mož, katerega ime se je že večkrat bralo v naših listih. Udaril je po vladi, v kateri sede tudi trije slovenski ministri naše stranke. Odkrito moramo priznati, da se dosedaj še nobena vlada ni toliko poli: . dila kot sedanja, da bi popravila, kar so prejšnji liberalni in socialistični ministri zagrešili. In to Lajovicu ni všeč. On si želi prejšnjih časov, ko je sedela na krmilu vlada, ki je pripravila državo skoro na rob prepada. V teh časih, ko se majejo stebri države hujskati že itak pobu-njeno rdeče delavstvo, O uporu proti oblasti je milo, rečeno skrajno neprevidno in vse obsodbe vredno. Tako misli nekdo, ki je bil slučajno na shodu in kateremu je Lajovičevo hujskanje presedalo. -f- Vesti o vladni demisiji. Demokratski listi razširjajo gostobesedna poročila iz Belgrada, da je Protič podal ostavko. Ljubljanski dopisni urad naznanja po informacijah iz Belgrada, da ta vest ni resnična. Po poročilih istega urada je 19. t. m. ministrski svet nadaljeval posvetovanja, kako priti iz sedanjega političnega položaja in razpravljal o raznih predlogih za rešitev parlamentarne krize. Sklenili so poslati regentu obširno spomenico in v to avrho izvoliti ožji ministrski odbor. O vse- kake vere v sveti zakrament in naj to še tako taje. Mi krščanski delavci smo pa lvaležni vsem, ki so pripomogli, da se je vršil sveti misijon. — Prepovedan uvoz 1- in 2 kronskih bankovcev na Madžarsko. Naredba madžarske vlade prepoveduje uvoz 1- in 2 kronskih bankovcev avsti’o-ogrske banke. V obmejnem prometu se smejo uvažati brez dovoljenja finančnega ministra samo 1- in 2 kronski bankovci v skupni vrednosti 100 K. — Škofja Loka. Nedeljska proslava petindvajsetletnice našega izobraževalnega društva je nadvse lepo uspela. Najlepši je bil sprevod po mestu k službi božji, katerega se je udeležilo nebroj članov in članic, med njimi tudi društveni staroste in naš Orel. Veličastno je bilo dopoldansko slavnostno zborovanje, na katerem sta govorila g. prof. Mazovec in brat J. Pirc iz Ljubljane. Med komerzom je prišel v dvorano viharno pozdravljen gosp. poverjenik Remec, ki je osebno hotel pgčastiti našo prireditev. Večerna slavnostna uprizoritev tragedije: »Za pravdo in srce« — je kljub nemu, da zahteva resno umevanje — prav lepo uspela. Udeležencev je bilo toliko, da se jih je moralo vsled pomanjkanja prostora več kot polovica vrniti. Na splošna željo se igra zoper uprizori v nedeljo dne 25. aprila ob 7. uri zvečer . — Izgubljen kovčeg izseljenca. Pred dvema mesecema se je vrnil domov v Slovenijo iz Amerike Anton Kristant (Kristan (?)), katerega kovčeg se nahaja pri poljskem generalnem konzulatu na Dunaju, Paulanergasse 4; natančnejša pojasnila daje kolodvorska policijska ekspozitura v Ljubljani. — Ukradeno tele. Josip Stupnikar in Alojzij Oman sta ukradla v avgustu 1918 v Zgornjih Bitnjah teleta. Deželno sodišče v Ljubljani ju je obsodilo vsakega na tri tedne zapora. Dnevne novice. — Organizacijsko številko »Večerne ga lista« izdamo takoj, ko bo promet zopet urejen, ter jo razpošljemo vsem organizacijam. Nima namreč pomena izdajati list na 4 straneh, dokler ni gotovo, da ga organizacije res tudi pravočasno prejmejo. — Misijon v Tržiču, S, delavec nam piše: Pretečeni teden smo obhajali sv. misijon. Vodili so ga trije patri-jezuiti. Pridige so bile zlasti zjutraj in zvečer prav dobro obiskane. Navail pri spovednicah in obhajilni mizi je bil kljub temu, da smo že po večini že velikonočno dolžnost opravili, silno velik. Več tisoč sv. obhajil je bilo. Procesija s sv, Rešnjim Telesom ob sklepu misijona je bila veličastna. Vse katoliške organizacije z Orli vred so se je udeležile, Znanih socialistov in liberalcev nismo opazili pri misijonu, ti ga ne potrebujejo. Pii procesiji je bila ljudska šola, deška in dekliška, na čeju zaslužnega in z ljudstvom čutečega g. ravnatelja Kalin-gerja z drugim učiteljskim zborom, med tem ko smo se zastonj ozirali po meščanski šoli. Pač so bili pri procesiji dečki in deklice kakor ovce brez pastirja. Po trgu so bila razsvetljena skoro vsa okna hiš, le hiša, v kateri se nahaja prodajalna rdečega konsuma in v kateri stanujejo socialistične stranke ni imela niti ene sveče. Spoznali smo, da nimajo mnogi socialisti ni- UubUanske novice. 1; Aretirani vojaščini podvrženi želcz-ničaiji. Danes ponoči je policija aretirala več že.ezničarjev, ki se riiso odzvali pozivu vr>j