Štev. 67	F	Ljubljani,	v sredo, 24. marca 1943-XXI	teto	VIII*
Uklloftns poobla&eot. n	naII]ans*eM	la	tu]eg>	1	Or»dollt*t	lo opritn &opIUr|or* •, LJublJan*. | Soneessionnrt« »elnshr« pel la pobbUetti d) prtnlnlent* ttaliana
Izvora! Oniooe Pnbbllcitfl italiaoa 8. A„ Milano,	1	Redaztone.	Anuninlatrazlonei	Koplt*r|ov» 1 Lubtan*. =	®<J	eaterai	Onione	PubbUdti	lUUan*	&	hm	Milan*	&fiSl£:>
Poftnin* platana v tok)th>
Spedizioae in abbonameslo pMiale
Prezzo - Cena Ur 0.50
Nadaljujejo se ostri boji na tuniškem bojišču
Močni nastopi letalstva na bojišču v Tuniziji 20 nasprotnikovih letal uničenih
Včeraj so potekali hudi boji na tunizijskem vojnem področju, zlasti na srednjem in južnem bojišču. Osno letalstvo je izsledilo ter tolklo zbirališča nasprotnikovih oklepnih vozil.
Dvanajst nasprotnikovih letal so uničili nemški lovci, druga tri so treščila v plamenih na tla, ko so jih zadele obrambne baterije.
Tri naša letala se niso vrnila v oporišče.
V noči na 22. marec so nasprotnikova letala metala bombe na N a p o I i in okolico, ne da bi bila povzročila kaj žrtev. Včeraj popoldne je kakih 20 amerikanskih štirimotornikov priletelo nad Palermo. Mnogo mestnih poslopij je bilo podrtih ali poškodovanih. Dozdaj ugotovljene izgube med civilnim prebivalstvom znašajo 38 mrtvih ter 184 ranjenih. Vedenje prebivalstva je bilo vzgledno. Po zaslugi protiletalskega topništva ter italijansko-nemskega letalstva je 5 nasprotnikovih stirimotoriuh letal treščilo v morje.
Slovesnosti ob 24 letnici ustanovitve bojnih fašijev
Rim. 24. marca. s. 24 letnico ustanovitve, boinih fašijev so po vsei Italiji prav slovesno obhajali. Slovesnosti so se razvijale z resnostjo vojnega časa. V vseh središčih so pomembni zgodovinski dan prikazali tovariši, ki so iih za to določili zvezni tajniki. Od 8 zjutraj pa do 8 zvečer so GILovi mladci imeli častno stražo pred spomeniki. Proslav so se udeležili ranjenci in družinski člani padlih in bojevnikov. Povsod je prišlo do navdušenih manifestacij. ki so potrdile neomajno voljo italijanskega naroda, da se bo boril do končne zmage.
V Rimu so imeli slovesno proslavo v gledališču Adrianu, kjer so se zbrali vladni in strankini veljaki ter odličniki. Prišli so tudi španski poslanik pri Kvirinalu in številni zastopniki narodnega socializma, nadalje ministri, podtajniki, senatorji, državni svetniki, akademiki. poveljnik armadnega zbora, ki je zastopal načelnika generalnega štaba, vrhovni poveljnik kr. karabinjerjev, vrhovni poveljnik prostovoljske milice, namestnik vrhovnega poveljnika GILa, guverner, prefekt, zvezni tajnik in mnogi drugi oblastniki in uradniki raznih ministrstev. Spredaj so stale razporejene vrste GILo-vih mladcev, GUFa in vojaških zastopnikov. Visoko ob stenah so visele zastavice, posvečene mučenikom, nad odrom pa sc ie v treznem rimskem duhu odražala podoba ponosnega voditelja. V ozadju so stali v vrstah sansepol-
Pregled velikih nemških uspehov pri Orlu
Sovjeti so tu v 8 tednih izgubili 150.000 vojakov, 10.594 ujetnikov in (961 oklepnikov ter 485 topov - Nemške čete napredujejo proti Kursku Hudi boji v južni in srednji Tuniziji
njenih ali uničenih 1061 oklepnikov, 4S5 topov in nešteto drugega orožja vseh vrst.
V južni in srednji Tuniziji se nadaljujejo siloviti boji. Protinapadi nemških čet so vrgli nasprotnika na nekaterih mestih nazaj. Na drugih odsekih bojišča so nemško-italijanski oddelki ob podpori letalstva v hudih obrambnih bojih.
Nad Sredozemljem je bilo se&treljenih 15 nasprotnih letal. Pogrešajo tri lastna letala.
Angleški bombniki so včeraj iz velike višine napadli severno nemško obolno ozemlje. Prebivalstvo, predvsem v VVilhelmshavenu, je imelo izgube. Lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili 5 bombnikov.
Nemška težka bojna letala so bombardirala preteklo noč ladjedelnice in preskrbovalno luko v Ilullu na angleški vzhodni obali.
Hftlerjev glavni stan, 24.. marca. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo:
Nemški napad zapadno od Kurska pridobiva kljub težkim ozemeljskim razmeram in trdovratnemu sovjetskemu odporu nove kraje.
Južno od Ladoškega jezera so se zrušili v ogorčenih borbah ponovni ■ sovjetski napadi.
Z vse ostale, trdno povezane vzhodne fronte poročajo samo o bojnem delovanju krajevnega pomena.
Velik sovjetski napad, ki se je začel v januarju letos s sever« in juga zaradi obkolitve na prostoru pri Orlu, se je razbil ob odločnem odporu nemških čet. 'V 8 tednih težkih borb v tej zimski bitki pri Orlu so sovjetske čete izgubile 10.394 ujetnikov in nad 150.000 padlih in ranjenih. Razen tega je bilo zaple-
Drugi zvezek Ducejevega »Adrijanskega zbornika«
Rim, 24. marca. s. Izšel je drugi zvezek Ducejevega »Adrijanskega zbornika«, j rvi zvezek obsega spise in govore, ki se nanašajo na cas ou nevtralnosti pa do Piave, drugi zvezek pa obsega dobo od Piave pa do zmage. Gre za okrog 100 člankov in govorov, ki še niso bili izdani, pa so pomembni zato, ker razkazujejo najdrainatic-nejšo in najslavnejšo misel zmagovite vojne. V svojem razpravljanju o narodnih potrebah Duce ni izgubil izpred oči Francije, Anglije in Amerike, ki so v tej knjigi prikazane v pravi luči, namreč kot nasprotnice Italije in zaviralke vojne in zmage. Od decembra 1917 nastopa Mussolini proti Franciji, ki je odrekala Italiji priznanje njenih pravic do Adrije. Januarja 1.918 odgovarja prvič Wilsonovi poslanici, ki naj bi tudi Italiji po vseh neizmernih krvavih žrtvah pripravila pri-slovnično skledo leče. Wileouu in Llojdu Geor-
geu kakor tudi masonski in demokratski Franciji je Mussolini odločno odgovoril: Nel Njegove besede so prvo znamenje za prelom z imenovanimi zavezniki, prvo očitno znamenje o zahrbtnosti in anglosaški lažnivosti, ki se je tedaj prvikrat pokazala in je pozneje dovedla do izdajstva v Versaillesu. Pod temi vidiki prinaša drugi zvezek važen prispevek k poznavanju zadnje svetovne vojne, posebno pa za poznanje protiitalijanskega stališča Francije, Anglije in Združenih držav. Je tudi donesek k ugotovitvi odločilnega prispevka za sedanjo italijansko zgodovino. Mnoge stvari, ki jih prej nismo vedeli, prihajajo v teh Mussolinijevih zatrdilih sedaj do popolnega izraza. Vse te spise je skrbno zbral in uredil Edvard Susmel. V skrbno izdelani opremi je knjigo izdala znana založnica Ulrico Hoepli.
Senzacija o vstaji v francoski Savoji splahnela
Ženeva, 24. marca. s. Kakor ie znano, ves hrušč in trušč, ki sta ga uprizorila angleški tisk in radio glede upora v Savoii. zdai že poicnjii-je in zavzema že brezpomemben obseg. Upornikov. ki so se v skupinah oddaljili, da iih ne bi poslali v Nemčijo delati,, ie bilo vsega skupaj 4500, od katerih jih ie bilo kakih deset oboroženih z lovskimi puškami. Od njih se iih je 300 prostovoljno vdalo francoski mobilni gardi, ki ie prihitela na kraj. Ostali so tudi na tem, da se vdaio. Italijanskim vojaškim posadkam ni bilo treba poseči vmes, ker ie ta balonček iz milnice pihnilo francosko orožništvo.
Poskus prezgodnjega vdora v Evropo samomor za zaveznike
Buenos Aires, 24. marca. s. »New York Times« prinaša članek, ki ga jc napisal britanski general Douglas Browning o vprašanjih zavezniškega vdora v Evropo. Bil bi to poskus samomora, — piše navedeni general — ce_ bi tvegali izkrcanje, ne da bi bili gospodarji morja in neba in ne da bi zbrali večje število trgovskih in vojnih ladij. Spomniti se moramo, da je bilo treba okrog 500 prevoznih in 350 vojnih ladij, če smo hoteli prepeljati v Severno Afriko ekspedicijski zbor. Naše ladijske spremljave bodo morale ubirati pot okrog rtiča Dobje na-de, medtem ko bo treba postaviti v službo se druge, da bi oskrbeli vojsko v Severni^ Afriki-Toda ladje še niso pripravljene. Živimo od glavnice. Prve obresti našega nastopa v Severni Afriki bo predstavljala prva ladja, ki no lahko čisto varno plula skozi Sicilski preliv.
* Člankar potem piše, da so zavezniške sile leta 1918 štele 207 divizij, ki s>o živele od tega, kar so jim dobavili Francozi, danes pa Iran-cija umira od lakote.
»Uradno poročilo o nasprotnikovih bedastočah«
H im, 24. marca. s. Včerajšnje uradno poročilo o sovražnikovih bedastočah pravi:
Radio Ncw York: Na Siciliji ie bila zažgana vila. v kateri ie stanoval 'nemški general Kesselring. poveljnik osnih letalskih sil na Sredozemlju. Na istem področju ie bilo prccei nemških vojakov in, častnikov ranieniji in ubitih pri spopadih in iz zasede. Pred nedavnim so nemški voiaki v svoii kratkovidnosti začeli streljati sicilske ribiče, ki so se vračali v pristanišče z majhno ribiško ladio, ker so mislili, da se bliža vdorno brodovje.
Ameriško javno mnenje nasprotuje predlogom o izročitvi evropskih malih narodov Sovjetom
Buenos Aires, 24. inarca. s. V svojem uvodniku piše list »Newvork Times«: Ameriško javno mnenje ne bi ugodno sprejelo prav nobenega predloga, ki bi po njem morali žrtvovaji male evropske narode, da bi si Amerika priborila zaupanje in sodelovanje z Rusijo. Mali evropski narodi niso stopili v voino proti Hitler m. da bi jih potem prepustili sovjelskemu larmu. Ce bi bili narodi prisiljeni izbirati, potem bi se prav gotovo prej odločili za Ilitleria kakor za Stalina. Edini način, s katerim iih vzpodbodemo za odpor proti nacizmu, ie, da um damo poroštva, da ne bodo nikdar prisiljeni do taksnega izbora. List nato pristavi ia: I udi poskus zadovoljiti Rusiio bi bil mnogo tcžii kakor pa zadovoljitev Hitlerja. Načelna zadovoljitev bi prejkone ne povzročila nič drugega. kakor pa povečala poželenje zadovoljnega in bi sprožila podobne pohlepe tudi po ozemljih, kjer bi to najmanj pričakovali.
cristi. ki se mudijo v Rimu. Po častnem pozdravu škrlatni zastavi zveze in društva pohabljencev in ranjencev revolucije so v gledališču zapeli Giovinezzo. na kar je uradni govornik san-sepolcrist Dante Dini. ki sta mu stala ob strani podtajnika stranke Farnesi in Scorza, po pozdravu Duceju govoril o ustanovitvi boinih fašijev.
Naglo in umno je razčlenil zgodovinsko pomembnost proslave ter povzdignil veljavo junaških manjšin, ki jih je navdihnil Mussolinijev plamen, da so prežele ves italijanski narod z ognjem vere in zvestobe. Danto Dini je nalo govoril o bistvu revolucije in njenem .zgodovinskem pomenu in po pojasnitvi Ducejevega nauka omenil še važnost nastanka Hitlerjevega pokreta. Potem je našteval Mussolinijeve nesmrtne ustvaritve na vseh poljih. »Naši vojaki,« je govornik poudaril. »se pod fašističnim navdihom bojujejo proti vsemu zlatu na svetu in proti železu vseh rudnikov na svetu ter bodo zmagali.« Govor je zaključil s pozivom mladini, ki hrani bodočnost domovine. »Bog naj polaga na usta Italijanom pesem zore!« je vzkliknil ob koncu. Po vzklikanju Duceju so ponovno zapeli Giovinezzo.
V Milanu so pred spomenikom padlih dvignili zastavo prvega fažija ob navzočnosti ekvadri-stov. črnih srajc in zastopnikov vojske ter Gila. Pred zgodovinskim »Covom« so imeli častno stražo in ves dan so ljudje romali k hiši fašijev. — Odličniki in oblastniki so izkazali čast junaškim žrtvam revolucije, ki se jim je pridružil še podtajnik ministrskega sveta. V spremstvu prefekta in tajnika je obiskal »Covo«, Popoldne so imeli slovesno proslavo v Gledališču Odeon. Tu so bili prefekt, tajnik, poveljniki obrambe vojaške cone in mnogi drugi odličniki, nemški zastopniki ter sansepoleristi. Po pozdravu Duceju je Amilcare Rossi govoril o zgodovinski, socialni in človečanski važnosti fašistične revolucije. Poudaril je elo-boki človečanski čut Mussolinijev, ki je v globokem nasprotju s hladno napadalno voljo Stalinovo. Dejal je, da so bogataške države zmeraj nasprotovale italijanski rodovitni mladini ter tako
10.588 sovjetskih tankov uničenih	v štirih	mesecih
Berlin,	24.	marca. s.	Z vojaškega	vira	se
ie izvedelo,	dn	so od 20.	novembra lani	pa	do
20.	marca	letos nemške	sile izločile	iz	boja,
razbile ali zajele 10.558 sovjetskih oklepnih vozil. V istem času ie nemško letalstvo skupaj s protiletalskim topništvom uničilo okrog 1400 oklepnih vozil na vzhodnem bojišču.
zavirale njen razvoj. Potem je še naglasil tesno prijateljstvo med italijanskim in nemškim narodom. Ob koncu je dejal, da bo končni uspeh vojne odvisen od volje, »če bomo torej hoteli, bomo zmagali 1«
Govorniku so žjvahno ploskali in po pozdravu Duceju so zapeli Giovinezzb, ki je zaključila lepo proslavo.
Movi italijanski poslanik za Turčijo na posvetih v Sofiji
Sofija. 24. marca. s. Na poti v Ankaro ie
skozi Sofijo potoval novi italijanski poslanik v Turčiji baron Rafael Guariglia. Med bivanjem v Sofiii je poslanik imel priliko, da se ie sešel s predsednikom bolgarske vlade in zunanjim ministrom Filovim, z drugimi bolgarskimi visokimi osebnostmi ter s turškim poslanikom.
Sv. oče Pij XII. zbolel
Vatikansko mesto, 24. marca. s. »Osserva-tore Romano« objavlja:	Urad	inonsitfliorja
glavnega komornika sporoča, da danes, v sredo, splošne avdience ne bo, ker ie sveti oče že v nedeljo zvečer dobil nenaden napad influence. ki pa čislo ugodno poteka.
Strog zakon o vojni disciplini v Bolgariji
Sofija. 24. marca. s. Predsednik vlade ie zbornici predložil izredni zakon o vojni disciplini. Zakon določa najmanj 15 let ječe in pa hudo globo za vse, ki imajo nedovoljene dobičke od trgovine in industrije. V hujših primerih določa zakon prisilno delo do smrti ali pa smrtno kazen. Z najmanj 10 let ječe bodo kaznovali tisti, ki kopičijo zaloge. Za tatvine med letalskimi alarmi so določene kazni od 15 let ječe do smrtne kazni.
Vesti 24. marca
Sovjetski odgovor na poljske zahteve po starih mejah
{tim. 24. marca. s. Imenovanje novega Molotovi jega namestnika v sovjetskem zunanjem ministrstvu jasno kaže Stalinove namene glede zamotanega vprašanja o bodočih poljskih mejah. Dočim anglosaksonske sile skušajo na vsak način pripravili poljsko begunsko vlado v I-ondonu do lega, da_ bi molčala in da v sedanjem trenutku ne bi vztrajala pri svojih zahtevah, spričo katerih sc Sovjeti razburjajo, je Stalin, da bi dal svojim tovarišem razumeti, da je zanj to vprašanje vse prej ko pokopano, imenoval za podtajnika v sovjetskem zunanjem ministrstvu vprav Kornejčuka, ukrajinskega boljševika. pisca slovitega članka v »Pravdi«, ki ga smatrajo za uradni sovjetski odgovor na Poljske zahteve. V tem članku je Kornejčuk zapisal med drugim tudi. da bi bil norec tisti, ki bi si upal že samo mislili, da bi Lwow in Zahodna Ukrajina mogla kdai tvoriti sestavni del Poljske.
Iz Lorenza Marqucsa sporočajo, da so ušli iz ungleškega ujetniškega taborišča v Keniji z angleškim avtomobilom knez, Giovanui Corsini, Franco Tonelli, zdravnik Amadeo Marsiglia, inženir Mario Bognoli in Gero-lamo Muzi. Vsi ujetniki so prispeli na portugalsko ozemlje.
Neki slovaški letalski oddelek je te dni dosegel 50. letalsko zmago
V Casablanci je bilo 6 muslimanov ustreljenih, tri pa so poslali v koncentracijsko taborišče, ker so bili vdani francoski vladi v Vi-chvju. Ameriške oblasti so obsodile tu,di nekega Spanca na 6 mesecev zapora, ker ni pozdravil ameriške zastave.
Bolgarski finančni minister je predložil zbornici zakon za izdajo novega notranjega posojila, ki naj bi krilo izdatke za narodno obrambo. To posojilo bo imelo delno prisilni značaj in bo moral vsakdo, ki ima čez 100.000 levov premoženja, vpisati znesek, ki odgovarja 2% premoženja. Ce pa je premoženje večje, se tudi odstotek poveča.
Da sc prihrani papir, bodo v Nemčiji zmanjšali število listov od 2500 na 1500. Okoli GOO listov bo prenehalo izhajati, 400 pa se jih bo združilo s sorodnimi časopisi.
Bolgarski ministrski svet je sklenil, da se začasno ustavi 280 listov, od tega 115 v Sofiji in 171 v drugih mestih.
Med Madžarsko in Turčijo je bil sklenjen dogovor, po katerem bo Turčija poslala v Madžarsko 4000 ton tkanin v surovem stanju. Tkanine bodo madžarske tovarne predelale in nato spet poslale v Turčijo.
Zimska bitka na vzhodu je pri kraju
Berlin, 23. marca. AS. Govornik nemškega J vrhovnega poveljstva general Dietmar je govoril y radiu o »epilogu k zimski bitki«. Med drugitn je dejal, da se tam. kjer nemške čete napadajo, odigrava zadnje dejanje zmagovite nemške protiofenzive, ki je dosegla višek v zasedbi Harkova. Nevarnost, da bi Sovjeti prebili naše obrambne £rte proti Dnjepru. je odpravljena. V glavnem je zimska bitka praktično končana.
Danes lahko z zadovoljstvom trdimo, da so naše divizije močno utrjene na vseh napadalnih odsekih od Orla, Džacka, do Rževa, Toropca pa do Ilmenskega ter do Ladoškega jezera. Povsod so prej ali slej bile mase sovjetskih napadalcev ustavljene ln njihov cilj je izpodletel. Lahko se reče, da je nemška obramha sprevrgla vse sovražne ofenzivne načrte. Zasedba nekaj kvadratnih kilometrov ozemija ni nič v primeri s strahotnimi napadalčevimi izgubami, ne da bi sovražnik dosegel zasedbo vzhodne Ukrajine ter uni-
čenje tamkajšnjih nemških čet. Boljševiki — nadaljuje general Dietmar — so očividno zagrešili največjo napako, ker so podcenjevali moč nasprotnika. Zaman so poskušali doseči ravnotežje ob Doncu in v naglici pošiljali tjakaj rezerve iz drugih bojišč. To dejstvo je značilno, če se upošteva, da jim doslej kaj takega ni bilo potrebno. To kaže, da teorija o neizčrpljivosti nasprotnih sil nima več prave vsebine. Nasprotno pa se lahko opazuje, da je nemško poveljstvo zadnje tedne dokazalo, da ni znalo ohraniti le svoje obrambne sile. marveč izvesti novo taktiko, ki sovražnika izčrpu.je ter uničuje njegove mogočne skupine. S tem — zaključuje nemški general — si gotovo ne.laskamo, da smo dosegli cilj: možnost, da bodo bodoči dogodki prinesli še dvige in padce, še ni odpravljena. Iz izkušnje te zimske kampanje pa lahko sigurno sklepamo, da odločna operativna taktika in smelost poveljstva z jasnimi pogledi ne more ostati brez uspehov.
Zavezniki se prepirajo zaradi poljskih meja
Lizbona, 23. marca. AS. Edenovo potovanje v \Vashington je imelo dva jasna cilja: prvi je bil vojaški, to je vojna proti podmornicam, drugi je bil političen in naj bi med drugim rešil tudi spor o rusko-poljskih mejah. Od prvega je odvisna zmaga, od drugega pa enotnost v mozaiku begunskih vlad v Londonu in Wa-shingtonu. Očividno si Eden ni izbral ugodnega časa za s-voje potovanje, kajti ravno med njegovim bivanjem v Ameriki je bil uničen velik konvoj. Na političnem polju tudi ni mnogo bolje. Vprašanje o rusko-poljski meji naj bi bilo rešeno v pogovorih med Litvinovim, Rooseveltom in Edenom. Splošno mnenje pravi, da bo meja potegnjena po željah Sovjetske Zveze. Sovjetske želje je sporočil Litvinov. Triumvirat
ne bo imel lahke naloge. Nov poljski poslanik v VVashingtonn grof Poninski je zbral tuje in ameriške časnikarje in jim govoril o poljskem stališču. Grof Poninski dobro ve, kako se spominjajo prebivalci Bele Rusije na 22 mesečno sovjetsko gospodarstvo ter zahteva, naj prebivalstvo samo odloči o svoji usodi. Izjavil je, da poljska vlada ne bo sprejela nikake spremembe poljskega ozemlja, izvršene z vojaškim ali kakršnim koli drugim pritiskom proti želji prebivalstva.
Vprašanje De Gaulle—Giraud je dejansko že rešeno. Eden je nesel v Washiugion odpoved Anglije in De Gaulla ter sprejel zahteve močnejšega, to je Združenih držav.
Pros!ava 24 letnice bolevniških fašljev v Lfiibifani
Eksc. Amicucci o neizogibni zmagi osi za rešitev vseh evropskih narsdov
d' ’ V • V■ 'v i;i y-
'''-V'	.1	-	■.
v ■	 :•
Beethovnovi ulici Tam je visokega gosta pričako-valo predstavništvo korporacijskega sveta pokrajine na čelu s predsednikom dr. Bisijem, eksper* tora dr. Apoloniom, podpredsednikom Ivanom Mohoričem, tajnikom dr. Plessom in ostalimi člani predsedstva. Po prisrčnih pozdravnih besedah je predsednik Eksc. Amicucciju predstavil predstavnike Pokrajinske delavske zveze In Zveze delodajalcev. Eksc. Amicucci se je - podrobno zanimal Za dosedanje delo korporacijskega sveta in dal tudi potrebna navodila za nadaljnje uspešno delovanje.
Medtem so člani ljubljanskega fašija, ki so se zbrali in v dolgem sprevodu med gromovitim vzklikanjem korakali skozi najbolj živahne mestne ulice, že prikorakali pred lepo, s trlbarvnicami, fašističnimi zastavami in fašističnimi emblemi lepo ozaljšano operno gledališče, kjer naj bi bila slovesna proslava 24. obletnice ustanovitve Borbenih Faši-jev. Predstavniki vseh uradov so napolnili veliko gledališče, ki je bilo tudi v notranjosti lepo razsvetljeno in okrašeno z zastavami. Vojaki in častni-
ki vseh vrst orožja eo prišli v posebno častnem številu in tudi nekateri ranjenci niso hoteli zamuditi te slovesne prilike. Na odru. ki je bil slovesno okrašen z zastavami in emblemi, je blestela na črnem ozadju mogočna slika Duceja. Na desno stran odra so se postavili predstavniki ljubljunske ga fašija z zvezno zastavo na čelu na levo 6tran predstavnik ženskega fašija. v sredi pa so bili sedeži za častne goste. Točno ob pol dvanajstih je fanfara	najavila prihod	visokih	gostov.	Na odru
so se zbrali Eksc. Ermanno Amicucci. Eksc. Visoki komisar Grazioli. Poveljnik XI- Armadnega Zbora Eksc. general Gaetano Gambara. Zvezni Tajnik	dr. Orlando Orlandini,	župan	general
Leon Rupnik, podžupan dr. Tranchida in zastopnik škofa. Navzoča sta bila tudi nemški in hrvaški konzul ter visoki predstavniki civilnih in vojaških oblasti. Zvezni Tajnik je odredil pozdrav Kralju	in Cesarju ter	Duceju	ter za	tem pozdravil	visokega gosta.	— Ko se je poleglo
navdušeno vzklikanje, je imel Eksc. Amicucci slavnostni govor.
Ermanno Amicucci. Državni Podtajnik za korporacij©. poslan od Ministra Tajnika PNF na proslavo obletnico ustanovitve Borbenih Fašijev v Ljubljani.
Ljubljana, 24. marca.
Sončno jutro 23. marca — 24. obletnice ustanovitve Borbenih Fašijev — je pričakaja Ljubljana vsa v slovesnem in prazničnem razpoloženju. Z vseh palač* v sredi mesta, pa tudi z najmanjšo hišice kjer koli v predmestju so vihrale ta dan tribarvnice v proslavo spominskega dne. Nekatere palače so bilo še posebej ozaljšane, tako zlasti vladna palača, sedež Borbenih Fašijev in veliko operno gledališče, kjer je bila tudi slovesna proslava obletnice. Vse dopoldne se je po raznih ustanovah in zavodih vršilo mnogo proslav in cele vrste teh so se udeležili najvišji predstavniki stranke, oblasti in vojake z Ek6c. Ainicuccijem na čelu, ki je prišel po naročilu Tajnika Stranke v Ljubljano, da bi vodil proslavo ustanovitve italijanskih Bojevniških Faši-jev v Ljubljani.
Ob pol devetih dopoldne je podtajnik ministrstva za korporacije Eksc. Amicucci Ermanno z Eksc. Visokim komisarjem, armadnim poveljnikom Eksc. generalom Gambaro. Zveznim tajnikom generalom Riggerom, ljubljanskim županom, kve-storjem Ravelijem v spremstvu poveljnika skupine kr. karabinjerjev, viceprefektom comm. dr. Davidom in drugi zastopniki civilnih in vojaških oblasti, obiskal lepo urejeno pokopališče italijanskih vojnih žrtev iz prve svetovne vojne. Na »kopališču je bila razvrščena ob spomeniku :aatna četa s polkovno zastavo jia čelu. — Iksc. Amicucci Je položil ob spomenik padlim junakom krasen venec, nato pa je godba zaigrala žalno koračnico, s čemer je bila prisrčna počastitev padlih žrtev prve svetovne vojne zaključena.
S pokopališča je Eksc. Amicucci krenil z vsemi odličnimi predstavniki na sedež bojevniških fa-šijev v Erjavčevi ulici. Tam so na dvorišču ob spominskem kamnu, posvečenem padlim fašistom v Ljubljanski pokrajini, pričakovali visoke goste zvezna podtajnika Capurso Ernesto in Selloni Enzo ter zaupnica ženskega fašija gospa De Vecchijeva, kakor tudi člani direktorlja ljubljanskega fašija. Visoki gostje so z rimskim pozdravom počastili spomin padlih žrtev, nato pa je Eksc. Amicucci položil ob spominsko ploščo krasen venec. Spomin padlih so z venci počastili tudi Eksc. Visoki komisar Grazioli, Poveljnik armadnega zbora Eksc. general Gambara in Zvezni tajnik Orlando Orlandini. Visoki gostje so si nato ogledali sedež Zveze in njegove naprave.
Ob pol desetih dop. je podtajnik ministrstva za korporacije obiskal vladno palačo, kjer so se zbrali vsi predstavniki ljubljanskih oblasti, ustanov in uradov. Visokega gosta je v sprejemni dvoran; pozdravil Eksc. Visoki komisar, mu želel prisrčno dobrodošlico v novi Ljubljanski pokrajini ln njenem glavnem mestu, v beli Ljubljani. Ob tej priliki je predstavil ministru škofa, župana in podžupana, civilnega komisarja ljubljanske okolice, predsednika, podpredsednika in tajnika ter strokovnjaka sveta korporacij, nadzornika dela predsednike in strokovnjake zvez delodajalcev, delojemalcev, profesionistov in umetnikov ter zadružnega zavoda. Eksc. Ermanno Amicucci se je dalje čavsa pomudil v razgovoru z najrazličnejšimi predstavniki in se podrobno zanimal za razmere in življenje v Ljubljanski pokrajini.
Ob desetih Je obiskal Eksc. Amicucci Zvezno poveljstvo GILL-a v palači Narodne galerije. Ob stranskem	vhodu v palačo,	na	Cesti Vittorio
Emanuele III,	eo	se razvrstile	tri	strumne čete
avanguardistov s praporom GILL-a na čelu. Ob prihodu visokih gostov sta pozdravila najprej odličnike podpoveljnik GILL-a profesor Cassano in šolski nadzornik prof.	De Poli. Eksc.	Amicucci je
obšel četo in	si	nato ogledal	še	prostore Po-
veljstva GILL-a. Obiskal je nadalje tudi zbirališče ženske mladine in njeno lutkovno gledališče.
Poseben obisk visokega gosta je veljal moškemu vzgajališču GILL-a v Trnovem. Pred lepo palačo je bila postavljena častna straža mladih gojencev zavoda, ki je prav 6trumno pozdravila z malimi puškami v rokah. Visoki gostje so krenili naprej na dvorišče, kjer so bili razvrščeni v kvadratu mali bobnarji in gojenci zavoda ob drogu za zastavo. Trobentač je naznanil prihod visokih gostov, visoki gost Je zaukazal pozdrav Kralju in Cesarju ter Duceju. Mala mladež je Eksc. pozdravila s krepkim vzklikom, nakar je bilo izvršeno dviganje zastave, ki so mu sledili visoki gostje 2 vso pozornostjo. Po opravljenem blagoelovitve-nem obredu mladinskega telovadišča in droga za zastavo so malčki gromko zapeli »Giovinezzo« >n želi polno odobravanje visokega gosta. Eksc. Amicucci si Je nato e spremstvom podrobno ogledal vzorno urejene prostore vzgajališca in izrekel svoje priznanje tako ureditvi kakor tudi voditeljem vzga-jališča. Na koncu le obiskal Se obedmico, kjer so se ie zbrali gojenci ob pripravljenih mizah, na katerih se je že kadilo pripravljeno kosilo. Po molitvi in zahvali Duceja se Je Eksc. Amicucci ljubeznivo raztovarjat z nekaterimi gojenci, nato pa med prisrčnimi ovacijami mladine nadaljeval svojo pot.
Podtajnik ministrstva za korporacije Ekscelenca Amicucci je iz Trnovega krenil na sedež korporacijskega sveta za Ljubljansko pokrajino v
»Borba proti uničevalcem evropske omike se bo končala z našo zmago!«
V svojem govoru ie Eksc. Amicucci izvajal: J
Tovariši!	!
Posebna čast mi ie spomin iati se ustanovitve italijanskih borbenih fašiiev in proslaviti začetni dan naše Revolucije v tem odličnem mestu Ljubljani, ki je vstopila v sklop italijanske fašistične države po sili dogodkov, ki so med najbolj omembe vrednimi teh let; po vojni in političnih dogodkih, ki imajo ravno v zborovanju 23. marcn 1919 eno izmed osnovnih točk svoje zgodovinske povezanosti.
Povezanost Ljubljanske pokrajine z Italijo
Ta absolutna gotovost konstruktivne vrednosti veličastnih stvari, pri katerih smo danes obenem igralci in gledalci, to globoko prepri' Čanje, da bo iz tako ogromnega sunka omike in narodov ostala ona slika Evrope oprta na na-f Čela moralnega reda in socialne pravičnosti, ki iih ie Duce kot prvi na svetu potrdil na zgodovinskem zborovanju na trgu Sv. groba, mi daje možnost, da ob tei 24. obletnici prožim pozdrav ljubljanskemu ljudstvu, ki danes s svojo vrlino vere in delavno žilavostjo tvori del italijanske državne skupnosti.
Mi smo dokazali, kako draga nam ie ta pokrajina, ki sta jo voina sreča in usodni razpad iz onega pestrega kupa. ki ga ie predstav-^ liala bivša jugoslovanska država, poverila Rimu, s katerim jo vežejo od vedno poreklo in naj višje vezi katoliške vere, gospodarski razlogi potrebnega stika s triestsko luko In z našim morjem.
Te duhovne zveze z Rimom in z njegovim moriem so osnova starodavne omike in kulture te slovenske zemlje, kulture in omike, ki jih italijanski narod v sili svoiega velikega večtisočletnega duhovnega poslanstva z radostjo ceni in priznava.
V vedri zavesti lastnega sijajnega imperialnega izročila ie hotela italijanska držuva po spontani pobudi in po volji Duceja dati tei po-kraiini posebno ureditev, ki zagotavlja njenim državljanom spoštovanje ter izživljanje njihove iuridične. gospodarske in kulturne osebnosti, one osebnosti, ki ie bila toliko let zatajevana in zatirana pod brutalnim režimom Srbov, s katerimi ljubljanskega prebivalstva v nobenem oziru ni vezala niti zgodovina niti vera niti kri niti iezik niti interesi.
Dolžnosti pokrajinskega prebivalstva
Italijanski narod, dedič velikih rimskih političnih izročil, zna zagotoviti zaščito narodnostno različnim individualnostim, ki iih obsega njegova lastna državna skupnost. Toda pravico do te zaščite veže z dolžnostjo absolutnega spoštovania višie in nedotakljive suverenosti države s strani vseh. Država se ne more odpovedati, da nalaga z neomajno odločnostjo vsem to spoštovanje in, kadar je .treba, tudi z najtršimi sredstvi, pokorcČ se najvišjemu zakonu javne blaginje.
Prebivalstvo Ljubljane ve. da je niegova Usoda zvezana z usodo Italije in z zmago osi. Ono dobro ve, da mimo tega ni izhoda, dobfo ve, da ako se da zavesti od propagande
t
uporniških preteni proti vsakemu redu, od pr vratnikov, ki deluieio za račun sovražnih pliji-tokratskih. židovskih ali boliševiškili sil. bi to zanj pomenilo zopetni padec pod neto srbskega zatiralca, ker ne more pozabiti zatiranja, muk in trpljenja, ali pod grozote sovjetskega jarma, kjer bi niti vera niti domovina niti družin« niti imetje niti življenje ne mogli biti varni.
Ljubljansko prebivalstvo ve, da ako vojne potrebe danes državi nalagajo na mejah železne ukrepe varnosti, bo po Zmagi v državi našlo red in rimsko pravico, kakor tudi rešitev vseh svoiili duhovnih in gmotnih, kulturnih in gospodarskih vprašani in da bodo ti problemi obravnavani na enak način ravno na temeliu onih načel, ki tvorijo osnovo politične akcije Fašizma, ki je vstal ravno iz božanske pobude Duceia na milanskem zborovanju 23. marca 1919. leta.
Ta načela, ki se niso sama proglasila za »nesmrtna* kakor glasovita načela francoska revolucije iz leta 1?89, marveč imajo in bodo imela za življenje naroda nedvomno višjo in splošnejšo vrednost, so načela omike 20. veka. so načela, ki bodo dala evropskim narodom varnost njihovega živlienia in njihove usode.
Zahvala fašistom in vojakom
Italijanski tovariši, fašisti, voiaki naših slavnih Oboroženih Sil! Vam je podeljena čast. da širite ta načela med ljubljansko prebivalstvo, da z dejstvi izpričate v tei novi pokrajini Kraljevine, da prinaša fašistična Italija red in pravičnost, da je stvariteliica dela. učiteljica omike ter trda Čuvarica osnovnih in večnih vrednot človeškega obstoja.
V tem skrajnem kotu Domovine ste vi apostoli ideje in pristaši vere, ki kuie novi red. Bodite ponosni!
Vesel sem. da vam lahko izrečem naiboli živo pohvalo za vaše goreče neutrudno delo. o katerem sijajno priča ves ponosni obseg zavodov in del. ki sem jih imel srečo ravnokar po-setiti in otvoriti.
Služili ste in služite z vdanostjo in požrtvovalnostjo Duceju, Vladi in Domovini. Vi zaslužite hvaležnost Slovencev in občudovanje Italijanov. S svojim vsakdanjim delom ste znali, znate in boste znali tudi za ceno živlienia. kakor so to izpričali s krvjo vaši za stvar nadli junaki, ki iim gre naš spomin in ponosno žalovanje, držati vero v kategorične imperative, ki izvirajo iz zgodovinskega zborovanja na trgu Božjega groba.
Zgodovinski pomen zborovanja na trgu Božjega groba
Kakšen je bil v bistvu značaj onega sestanka predhodnikov, ki se jih danes spominjamo in jih slavimo?
Predvsem je bila zavest velike današnje krize, njene usodnosti sil, ki so se tam sprostile, problemov, ki čakajo od nje neizbežne rešitve ter nujnosti priprave za to. Zborovanje je bilo prerokovanje onega novega reda, ki ga uresničujejo nepremagljive sile osi s smelimi podjetji, ki obsevajo zemljo, morje in nebo vsega sveta z bleščečo lučjo požrtvovanja in slave.
V daljnjem marcu (919 je Italija kot prva na vsem svetu začutila globoko krivičnost ter predvsem nestalnost one oblike Evrope, ki so jo ustvarile vodilne sile, dasi niso neposredno zmagale v vojni, pa jim je uspelo, da so v svojo Korist monopolitizirale vse ugodnosti zmage.
Krivičnost mirovnih pogodb
Trije osnovni činitelji so, kakor znano, izzvali postopne krize preteklih dveh desetletij med prvo in drugo svetovno vojno: režim suženjskega podaništva, ki ga je Versailles naložil nemškemu ljudstvu, absurdna izumetničenost politične in teritorialne ureditve v srednji in južni Evropi od Gdanska do Soluna ter preziranje pravic, ki si jih je italijanski narod pridobil s krvjo svojih 600.000 mrtvih ter z enim milijonom pohalDljencev in ranjencev, dasi je izšel iz boja neposredno in popolnoma kot zmagovalec najstarejšega cesarstva na celini.
Ti trije činitelji so potrdili licemersko topost vodilnih kapitalističnih sil, ki so si na ta način z lastnimi rokami izkopale jamo.
Odrekanje upravičenosti posvečenim pravi cam Italije je bila izhodna točka upora, in ko je Duce 25. marca 1919 dvignil prapor Fašizma, je italijanski narod razumel, je Evropa začutila in je svet spoznal, da se je začel obračun, tako na narodnem kakor na mednarodnem polju.
Takrat nam je velika zveza masonov, demokratov, plutokratov, Židov fn boljževikov napovedala vojno, ki se danes odloču je z orožjem in v kateri smo vsi železno odločeni, dn jo vzdržimo četrt ure dalje nego sovražnik, ker hočemo zmagati za ceno kakršne koli žrtve.
Nasprotniki mladih, delovnih evropskih narodov
Kakšne so bile in šo se sile, ki jih je Duce na zborovanju na trgu Sv. groba označil kot sovražnice socialnega reda mednarodne pravičnosti in miru narodov?
To so sile starokopitnosti in uničevanja, ki so bile do takrat združene, da so zapirale pot mladini, močnim, hrabrim in plodovitim narodom, ki niso stremeli po ničemer drugim kakor po delu in poštenem življenju v mirti in v življenjskem prostoru, dn katerega so imeli pra vico zaradi svoje plodovite sile. svoje delovne sposobnosti, svoje sijajne omike, ki se je ve-kove in tisočletja uveljavljala v svetu z jmet-nostjo, znanostjo in nesmrtnimi deli.
To so bile sile »beati possidentesc. ki so si s ceno krvi in truda drugih zagotovile gospostvo med' svetom ter so v Versaillesu obnovile verige, v katerih so držale mlnde proletarske narode, bogate samo na delovnih rokah, na izr najdljivosti in na veri.	,	,
To so bilef.-sile uničevanja, ki so lirepeneje po tem. da bi potopile v kaosu, kakor so to ze napravile v Rusiji, vsako idejo o domovini, o družini in o veri, ter da bi prinesle v Evropo preko ogromne krvave kopeli divjaštvo sovjetskega režima.
Fašizem nastopi proti uničevalnim silam
S popolno odločitvijo in z žrtvami neštetih življenj mladih junakov, katerih imena so z zlatimi črkami zapisana na žrtvenikih naših mučenikov, ie Fašizem stopil nasproti uničevalnim silam, cla freši Italijo in Evropo pred strahotami boljševizma.
Z neskončno potrpežljivostjo, ne opuščajoč nikakršnega poskusa za rešitev spopada s pogajanji ter za mirno dosego nove, enake in trajne Evrope ter njenih življenjskih prostorov je Mussolini stopil na pot vodilnim in plutokrat-skim silam reakcije in starokopitnosti.
Pohod na Rim je prvi med vsemi zmagovito otvoril borbo proti uničevalnim silam na notranji fronti ter odkazal pot vsem drugim po-kretom odpora, revolucija narodnih socialistov pa je dovolila Nemčiji pod Hitlerjevim vodstvom, da si je strgala s telesa oklepajočo sraj-
co, v katero so jo bile posilile, ponižale in pa oblekle nesrečne mirovne pogodbe.
Nerazumevanje za mirno ureditev
Pogodba štirih, Stresa in Monakovo so utrudljive zaporedne stopnje, po katerih je fašistična Italija skušala do zadnjega trenutka z mirnimi sredstvi rešiti problem nove ureditve Evrope. Na te plemenite, lojalne in pogumne poizkuse za nekrvavo ureditev sveta so slepe in zaslepljene plutokracije odgovorile s činom, ki že sam po sebi točno obeležuje njihov značaj, njihovo miselnost, njih divjo sebičnost ter njihovo brezobzirno zanikanje vsakega človeškega spoznanja. Odgovorile so z gospodarskim obleganjem, z onimi nepozabnimi in nepozabljenimi sankcijnmi, ki pa so vendar dale svetu prvič sijajen dokaz granitne enotnosti italijanskega naroda, zgrnjenega popolnoma pod liktorskimi znaki.
Fašistični Italiji, ki je zahtevala svoje mesto na soncu, katerega je osvojila s krvjo svojih sinov v daljnih deželah Afrike, in svojo osnovno pravico do dela, so sile mednarodnega kapitalizma odgovorile z belo vojno izstradanja.
Sveta pravica do Afrike
Toda zmotili so se takrat v svojih računih, kajti mi smo v sedmih mesecih s smelimi čudeži osvojili obširno afriško cesarstvo ter ga osvobodili tisočletnega barbarstva. Motijo se danes, ako mislijo, da so nas za vedno odstranili iz Afrike, kaiti Duce je 1. februarja rekel legionarjem MVSN: »Neukrotljiv knkor zakon težnosti gmote je zakon politične težnosti .narodov. Petdeset milijonov Italijanov jP težilo in bo težilo proti Afriki, kajti oni imajo enako ali morda še večjo pravico knkor kateri koli drugi narod do življenja.«
Pot k zmagi
Danes so sile starokopitnosti in uničevanja povezane s plutokracijo in boljševizmom že tri leta 'asno in otvorjeno v vojni z nami.
Bojevali smo se z njimi s pohodom na Rim. Odbili smo njihov naipad z železnim odporom našega čudovitega naroda proti nečloveškim sankcijam. Zdaj smo na potu k zmagi in jih bomo pobili dokončno na bojnem polju ne Mino zaradi naše rešitve, marveč zaradi rešitve vsega sveta.
Zastavo »protiboljŠevizma«, ki so jo dvignili na trgu Sv. groba 23 marca 1919, so povzeli na bojnem polju junaški planinci »Julie«, »Tridentine«, >Cunea<| vrle Cme srajce, legionarske skupine '»Tagliamentoc, vse junaške divizije italijanske armade v Rusiji, ki so kot prve v veliki sovjetski zimski ofenzivi vzdržale sunek boljše viškega plazu ter napisale vzvišene strani nadčloveškega poguma v slavni vojaški zgodovini fašistične Italije. Konec je še v daljni prihodnosti: treba jo z ognjem in mečem streti boljševizem, če hočemo ohraniti večne vrednote Domovine, družbe in družine.
Boljševizem in njegove grozote v resnici
Ta kategorični Imperativ nam je bil zastavljen na zborovanju na trgu Božjega groba. Danes je bolj živ in sodobnejši nego kdaj koli: isti sovražniki občutijo v svoji notranjosti njegovo tragično usodnost. Naj si nihče ne dela utvar niti za trenutek o pravem obrazu boljševizma!
Dovolj je, ako opozorimo, da ne zapademo v zmoto, na strateška in taktična Leninova navodila Sovjetom, navodila, ki naj jih ima zlasti pred očmi ljubljansko prebivalstvo, pri katerem se zalezovanje morda nadeja lažjega uspeha: >Ako hočemo pospešiti razpad meščanskih narodov,« je izjavil Lenin, »se moramo posluževati zvijače, se pretvarjati, sklepati sporazume in zveze z njimi, podpirati v raznih državah upore tudi v nacionalnem smislu, toda vedno z naprej določenim ciljem, da dosežemo uničenje vseh režimov in vseh obstoječih narodnosti, tei tako dospemo do enega samega režima, ene same vlade in ene same narodnosti, da dospemo povsod do Sovjetov.«
To uničenje je boljševizem dosegel v Rusiji s pokolji, v spominu na katere so zgrozimo. Evo nekaj štovilk o zločinih Čeke: od leta 1917. do leta 1923. je Čeka usmrtila: 1240 duhovnikov, med njimi 25 škofov (in iz teh štovilk jasno izhaja, kolikšno sovraštvo do vero preveva komunizem), 13.260 in tole.ktualccv (med njimi 6875 profesorjev ali učiteljev in 8800 zdravnikov), 54.850 častnikov, 260.000 vojakov, 10.500 policijskih agentov. 48.000 orožnikov, 19.850 uradnikov, 192.000 delavcev, 815.000 kmetov. To so številke, ki bi jih nihče ne smel pozabiti.
Kot primer in svarilo za to nnšo starodavno, veliko in slavno Evropo, ki jo hočejo Angleži celo zaupati sovjetski nadvladi, samo da bi zmagali z rusko krvjo, naj služijo pričevanja ustih, ki so v novejšem času spoznali strahote boljše viškega, jarma. Ukrajina, Finska, baltiške države in Romunija so, žal, videle v tej vojni pregažene svoje dežele po sovjetskih tolpah. Samo v Litvi je bilo od 14. do 27. junija 1941, kakor nam izkazuje tragični obračun neizpodbitnih dokumentov Nansenove komisije, usmrčenih 1100 duhovnikov, 15.000 pa jih je umrlo zaradi mučenja. 50.000 jih je bilo poklanih, 80.000 odpeljanih; 7000 katoliških duhovnikov v baltiških državah je bilo odpeljanih na sovjetsko kazenske otoke v Belem morju.
i?.°. so ^emc* pregnali Sovjete I* Ukrajine In baltiških držav so Ukrajinci. Letonci, Estonci In Litovci skozi mesece in mesece objavljali v svojih listih dolg© strani objav staršev, ki so goreče iskali svo.ie sinove, ali sinov, ki so prosili za poročila o svojih starših, ali zakoncev, ki so izgubili zakonskega druga.
Vsa ta obvestila so ostala mrtva črka; na sto tisoče družin je bilo že uničenih, razbitih ali razpršenih po kratkotrajni sovjetski nadvladi.
Vsi se še spominjamo, kakšne so bile grozote španske državljanske vojne zaradi delovanja komunističnih celic in moskovskih agentov. Cerkve in samostani so bili opustošeni In požgani, nune in duhovniki razmesarjeni, na tisoče in tisoče oseb mučenih in umorjenih v kleteh ječ od krvnikov rdeče strahovlade.
Ker se globoko zavedamo usode, ki bi doletela vso Evropo, ako bi se Stalinove in Churchillovo sanje uresničile, se danes z vsemi svojimi silami, do meje skrajnih žrtev, borimo v zavesti, da bijemo odločilni boj za življenje in smrt našega in bodočih pokol en j.
Ducejeva politična daljnovidnost
V tej_ £ieantski_ borbi mednarodna plutokracija ščiti boljševizem, kar je temeljna resnica. Ta trditev se zdi, da je od danes in zares nas preseneča, ko pomislimo, da jo je Duce zapisal v kolonah lista >Popolo d Ital ia« dne (Nadaljevanje na 3. strani.),
4. aprila 1919, komaj tri mesece po ustanovitvi
borbenih fašijev.
2e tedaj je Duce s svojo čudovito politično intuicijo po najneznatnejšik znamenjih, ki so ušla slehernemu smrtnemu očesu, povsem jasno spoznal stvarnost položaja, ki danes v celoti obvladuje politično in vojno prizorišče vsega sveta. Kakor tedaj, tako so te daljnovidne Du-cejcve besede tudi danes zanesljivo vodilo, geslo naše vere.
Toda mednarodna anglo-židovsko-ameriška plutokracija se moti in si sama koplje grob, ako misli, da se bo rešila s Stalinovimi vojskami. Tudi zanjo veljajo, kakor so obveljala kot neizbrisen dokument Leninova navodila: Stalinovi sporazumi in zavezništva z buržujskimi narodi imajo vselej isti namen, da namreč dosežejo uničenje vseh obstoječih režimov in so-vjetizncijo sveta.
Otročje je, ako Wallace razlikuje med doktrinami Trockega in doktrinami Stalina. Stalin je Leninov dedič in sicer dedič, ki mu hoče biti nele eHak, temveč hoče svojega učitelja tudi prekositi. Angleži in Američani že vidijo pred svojimi očmi, prestrašeni od groze, rdeče strašilo boljševizma, ki ga noben sestanek med Rooseveltom in Edenom in noben sestanek v Casablanci ne more odstraniti.
Zmaga osi — edina rešitev tudi za nasprotnika
Samo zmaga osi bo lahko tudi sovražnikom zagotovila socialni red in mednarodno pravičnost. Ohranitev civilizacije, ki sta jo Rim in Evropa dala v stoletjih svetu in brez katere ne morejo^ preživeti v življenju narodov velike božje in človeške vrednote vere, domovine in družine, je zaupana samo nam, o tovariši!
In zares ni paradoksno, ako trdimo, da bosta tudi ameriški in angleški narod dosegla samo po naši zmagi svoj pravični mir in se bosta morala samo zmagi osi zahvaliti za možnost mirnega obstoja v urejenem in pomirjenem svetu ter v mejah, ki jih postavljajo svete pravice vseh narodov.
Bilo je že bistroumno opaženo, da se nam ta vojna, ki nam morda šele danes v celoti odkriva svoje dramatično bistvo, kaže kot veliko trenje med Američani, Angleži in Rusi za razdelitev kože totalitarnega italijansko-nem-ško-japonskega medveda.
Toda ne glede na to, da je tako imenovani »totalitarni medved« še zelo ziv in trdno odločen, da zelo drago proda svojo kožo, ki je sicer kot bogastvo kaj skromna, saj je last treh roletarskih držav, in ne glede na to, da hoče repko zgrabiti za vrat tri utvarjajoče si pluto-boljševiške botre, je jasno, da so sile osi doslej naletele na oviro ne pri anglosaških, temveč | pri ruskih oboroženih silah. Ako torej le iz ! ciste, dasi nesmiselne domneve, dopustimo za J trenutek, da ne bi bilo mogoče ustanoviti v I Evropi novi red osi, bi nujno prevladal Stalinov program in to s posledicami, ki si jih je kaj labko predstavljati.
Niti Anglosasi niti Sovjeti ne bodo zmagali
Povsem jasno nam je odslej tudi dejstvo, ki ga priznavajo sami sovražniki, da anglosaške sile ne morejo zmagati, v kolikor ne zrnaga Rusija. Taka zmaga, pa naj gospod Eden reče kar koli (toda tega gotovo ne misli), bi bila za anglosaške sile neprimerno bolj katastrofalna od kakršnega koli poraza.
Vendar je ta domneva popolnoma odveč in fantastična. Rusija ne bo zmagala. 2e jasna zmaga pri Harkovu pomeni zaustavitev prodora proti evropski ravnini, ki so o njem sanjale s tolikšno ponosno gotovostjo sovjetske tolpe. Nekega dne bo neizbežna in mogočna protiofenziva osi dokončno zaustavila Stalinove vojske na prostoru stoletne usode^ Rusije, ki je moralno in materialno izven Evrope.
Nastopila je pomlad; general Zima se ni izkazal za onega mogočnega zaveznika, kakor so si ga Rusi, Angleži in Američani ustvarjali. Besedna bahavost preteklih mesecev je že ugasnila na ustnicah naših sovražnikov. Tudi ta zima je minila, ne da bi prinesla Stalinu, Churchillu in Rooseveltu toliko zaželene in pričakovane odločitve, pač pa je okrepila nas in naše zaveznike v železnem odporu. Na pragu te nove vojne pomladi lahko s ponosom gledamo na pretekle mesece, ki so pomenili za nas najostrejše razdobje bitke, v katerem smo se naučili ljubiti odpovedi, žrtve in najhujše preizkušnje.
Fašistovska liaiija je enotna in strnjena
Junaška dejanja naših' bojevnikov, goreča in delovna discipliniranost našega naroda, resno in možato zadržanje naših mest, ki jih je tako preizkusil barbarski teror sovražnih bomb, ter vedro zaupanje in strnjenost vsega naroda nasproti vsem trdim udarcem, oholim grožnjam in reklamnim pozivom sovražnika na predajo, so
ic
nudili svetu nov čudovit in vzvišen dokaz granitne strnjenosti fašistične Italije. Domovini, ki ima tak narod, se ni treba ničesar bati.
Tovariši, ako bi nam čas in okoliščine dopuščale, bi se izplačalo pregledati kakor v očarljivi panorami vse, kar je Fašizem storil od 23. marca 1919 do danes; dotaknili bi se krvavih iu zmagovitih let. predvečera, ponosne dvajsetletnice Režima, čudovite politične, pravne, gospodarske in moralne zgradbe, ki ji je Duce iz dneva v dan dajal svojega duha po svoji vztrajni volji. To delo je ogromno in je po vsem spremenilo našo državo ter bo še stoletja izpričevalo moč in slavo Fašizma.
Ono zajema »ljudsko državo«, ustvarjeno v okviru stroge hierarhične ustave, ki ureja, a ne mraviči, iemveč nasprotno bodri k delu, vzpodbuja vse žive sile naroda in se razširja na korporacijsko ureditev, ki povečuje proizvodnjo in se bliža narodu s socialno politiko, ki je najnaprednejša na svetu in nasproti kateri je znameniti Beveridgejev načrt, o katerem so v zadnjem času toliko trobili onkraj Rokovskega preliva samo bleda in grda kopija, ki je komaj načrt in ki ne bo nikdar postal zakon, skrbstvo in ustanova v državi, kjer so po priznanju somih voditeljev delavske razmere najbolj žalostne in bedne na svetu.
Veliko delo fašizma
Naše delo pa gre od moralnega in socialnega reda, ki je dosegel svoj višek v sporazumu med državo in cerkvijo, do temeljne borbe za avtarkijo, ki je najprej jamstvo naše gospodarske, potem pa še politične neodvisnosti, borbe za avtarkijo. brez katere bi Italija v vojnem času nikdar ne hi bila mogla dati vsakdanjega kruha svojim sinovom ter opreme, orožja in streliva svojim vojakom.
To naše delo zajema ogromna melioracijska dela, ki so spremenila Pontinsko močvirje, sicilsko posestvo in zemljo v pokrajini Puglie, pa nešteta javna dela, ki so vznikla v vseh kotičkih polotoka in na otokih, da bi svetu izpričevala nov. čudoviti obraz fašistične Italije.
To naše delo se razširja od okrepitve naše vojske, naše mornarice in našega letalstva, ki so od vročega afriškega peska do zamrznjenih step Rusijo, od Španije in Grčije zapisali večne strani junaštva in slave, do razširjenja fašistične ideje v svetu, ki jo vtisnila svoj pečat življenju in ureditvam bližnjih in daljnih držav ter sili danes celo naše sovražnike, da prevzamejo sisteme, skrbstvo in metodo fašizma, kar najbolj zgovorno dokazuje svetovni pomen Mussolinijeve Revolucije.
Vsega tega pa se še predobro spominjamo, saj je globoko vkoreninjeno v naši zavesti in nam je dan na dan in vsako uro pred očmi. Tudi zato in da bi branili tako dragoceno in nenadomestljivo materialno in moralno premoženje Revolucije in naše Domovine, se danes borimo.
In prav zaradi tega je italijanski narod, ko se je vsa teža sovražnih sil pognala proti Italiji, o kateri so si nevednost, nerazumevanje in predsodki Londona utvarjali, da jo bodo z lahkoto uklonili, dal oni čudoviti dokaz svoje vere, svoje moči in svoje odporne sile, ki je tako razočaral sovražnike, ki so morali trpko ugotoviti, da niti krvave žrtve na bojiščih na kopnem, v zraku in na morju, niti barbarski napadi sovražnih bomb na naša prekrasna mesta, kjer so bili uničeni spomeniki in zakladi umetnosti, delo italijanskega genija in duhovno bogastvo vsega civiliziranega sveta, niti pobijanje našega prebivalstva, naših žena in naših otrok, ki je bilo premišljeno ukazano iz zgolj teoretičnih nagibov, ni moglo niti za hip spraviti iz ravnotežja srca in vere italijanskega naroda.
Svete žrtve vseh slojev
Tovariši 1
Vi veste, da je vojna od vseh' zahtevala najtrše žrtve: od Kraljevskega doma do Ducejeve hiše, od palače do koče, povsod je smrt našla vrata. Od vzvišene dinastije slavnega Savojskega doma, ki mu je v ujetništvu umrla velika oseba abesinskega podkralja Amadea Savojskega, vojvode D'Aosta, čigar povelja o našem nujnem povratku na afriška tla, namočena z našo krvjo iu poplemenitena z našim delom ne bomo nikdar pozabili, pa do Duce ja, ki je dal domovini svojega ljubljenega sina Bruna, zglednega vojaka in nadvse drznega letalca, ki je padel v izvrševanju svoje težke naloge; od plemstva, ki je žrtvovalo celo četo borcev z bleščečimi imeni najstarejših in najslavnejših italijanskih rodov, do najponiž-nejšega naroda, ki je ponovno oplemenitil svoja ponosna izročila, ko je brez varčevanja dal domovini kri svojih številnih sinov: vsa Italija je prispevala in prispeva v čudovitem zaletu in neizčrpni veri h krčeviti obrambi naše pravice do življenja.
Vojna za rešitev omike
Ni potrebno, da bi razpisali glasovanje ali da bi vzbudili polemike, da bi dali ime tej vojni. Tudi bi bilo odveč, da bi se vpraševali, kakor se včasih sprašujejo naši sovražniki: »Zakaj se borimo?« Ime tej vojni in odgovor na to vprašanje smo že davno dali v svojem italijanskem
in fašističnem srcu. Ta vojna je vojna za obrambo naše civilizacije.
Dne 24. oktobra 1919 je Gabriele d’Anunzio opozoril prebivalstvo Fiume na zgodbo iz svojega vojnega življenja, ki jo lahko dobesedno prenesemo na današnje dogajanje. »Zakaj se borimo?« je neki večer vprašal Gabriele d’Anunzio na zboru novincev letnika 1899. ob robu Piavo: »Morda zato, da bi osvojili kak alpski greben, kos zaliva, kos zemlje v morju ali biserno skalovje lutinske obale? Da, gotovo tudi za to se borimo. Toda velika stvar ni stvar zemlje, je stvar duha, jo stvar nesmrtnosti.«
Kakor tedaj, tako se tudi danes borimo za tole: Naša velika stvar je stvar duha, stvar nesmrtnosti, stvar rimske in krščanske civilizacije.
Obenem z našimi zmagovitimi četami koraka tudi nova Evropa in po končani zmagi bo po trdni volji Italije in Nemčije nastal, kakor ugotavlja svečana izjava z dne 1. marca po Du-cejevera sestanku s Hitlerjevim zastopnikom, »novi red, ki naj vsem evropskim narodom zajamči varen obstoj, ozračje pravice in sodelovanja, prosto sleherne odvisnosti od plutokrat-sko-židovskega sveta in podpirana v razvoju svojega dela in čuvanju medsebojnih interesov v varnih mejah velikega evropskega prostora«.
Z zmagovitimi četami sil trojnega pakta pa je na pohodu tudi novi red sveta. In ponosni japonski vojaki, ob strani katerih je za vsakogar čast biti, že uresničujejo pogoje tega novega reda v obrambnih prostorih velike Vzhodne Azije. Cilj je obsežen in ogromen, toda to ne plaši 300 milijonov mož sil trojnega pakta.
Neizogibna zmagal
Tovariši! V dosego tega cilja je padlo na tisoče in tisoče naših bratov. Davi smo se poklonili na vašem vojaškem pokopališču grobovom onih, ki so na tem skrajnem kotu Kraljevine žrtvovali svojo cvetočo mladost za zmago. Sedaj se jih hočemo spomniti in jih počastiti še tu na način, ki je edini vreden njih samih in krvi, ki so jo prelili za našo stvar. Počastimo jih torej z voljo do zmage in s tem, da v svojih srcih obnovimo prisego, da za vsako ceno, za ceno kakršne koli žrtve premagamo vse težave in vztrajamo »do zmage in še preko nje«.
Tovariši!
V imenu Kralja in Cesarja, vedno na razpolago Ducejevim ukazom, z našo vero, z našo gotovostjo, z našo nespremenljivo in ncomahlji-vo odločitvijo, še enkrat, navzlic vsemu in proti vsem: Zmagali bomo!
Odprtje podpornih središč v Mostah, na Viču in v šiški
Ob priliki obletnice ustanovitve bojevniškega fasija so bili odprti včeraj popoldne sedeži krajevnih podpornih središč v Mostah, na Viču in v Šiški. V Mostah je bil pri odprtju navzoč Visoki komisar, ki je bil v družbi zveznega tajnika. Sprejeli so ga hierarhi tega središča.
Zvezni tajnik je nato odšel na odprtje ostalih podpornih središč.
Visoki komisar v vojaški bolnišnici
Ljubljana, 24. marca.
Včeraj popoldne je po končani proslavi obletnice ustanovitve bojčvniških fašijev odšel Visoki komisar v vojaško bolnišnico, kjer so ga sprejeli in spremili šef in strežno osebje. V njihovi družbi je obiskal ranjence, s katerimi se je prisrčno razgovarjal, jih bodril s tovariškimi besedami in jim razdelil darila. Ranjenci in
bolniki so sprejeli Visokega komisarja z izrazi živega priznanja in z gorečimi pozdravi Duce-ju, kakor tudi s prepričanjem v gotovo zmago.
Več daril je bilo razdeljenih tudi vsem ostalim bolnikom iste bolnišnice.
Visoki komisar je po končanem obisku izrazil šefu in njegovim sodelavcem svoje priznanje.
Kazenske razprave na okrožnem sodišča
Ljubljana, 23. marca.
Na okrožnem sodišču se vsak teden vrste nekatere kazenske razprave pred senatom in pred tsodnikom-poedincem. Razpravo so v bistvu primeren odraz sedanjih splošnih razmer.
Kazenski zakon določa za konjske tatvine, kakor za tatvino živine sploh, primerno hujše kazni kakor za druge navadne tatvine. Zakon je 6kušal na primeren način zaščititi kmetu živino pred drznimi tatovi. Konjske tatvine so bile že prejšnja leta razmeroma redke. Nenavaden primer konjske tatvine je bil lani v Dol. Jezeru pri Cerknici. V temni noči od 24. na 25. januarja je bil posestniku Josipu Martinčiču v Dol. Jezeru pri Cerknici odpeljan par konj, tako 6 let stara kobila in 6 let star konj, oba vredna nad 30.000 lir. Oblasti so kmalu izsledile drznega konjskega tatu, ki se je bavil tudi s tihotapstvom. Bil je to samski delavec Jože Zakrajšek, ki se je rodil 26. junija 1913 v Clevelandu, Severna Amerika, pristojen v Cerknico. Pri tatvini mu je pomagal še neki drugi moški. Državni tožilec je Jožeta Zakrajška obtožil zločina tatvine. Zakrajšek je pred sodniki malega kazenskega senata priznal tatvino in da je konje odpeljal v družbi nekega Pivčana.
Zaradi zločina konjske tatvine je bil obsojen na 2 leti robije.
Pred malim kazenskim senatom je bil dalje obsojen zaradi vlomne tatvine na 1 leto robije samski šofer, Ljubljančan, 46 letni France Teka-
vec, ki je letos januarja neki zasebnici v Trnovem odnesel nekaj denarja in razna živila v vrednosti 1000 lir. Splazil se je bil skozi odprto okno v njeno pritlično stanovanje, kjer je v naglici pobral najvažnejše stvari. Poleg te kazni bo moral Tekavec presedeti še 2 meseca robije, ki sta mu bila v smislu lanske kraljeve oktobrske amnestije odpuščena, toda pogojno.
Pred sodnike malega kazenskega senata jo prišel tudi 35 letni delavec France Eršte, doma iz Št. Petra pri Novem mestu. Je star kriminalen tip, ki je bil pred leti izgnan iz Ljubljane na nedoločen čas. Državni tožilec jo Eršteja. katerega kazenski register je zelo pisan, obložil vlomne tatvine, ko je 8. januarja letos vdrl v stanovanje zasebnice Milke Kuharjeve ter ji odnesel več obleke in poročni prstan, vse v vrednosti 3000 lir. Obleko je prodajal potem na starini, kjer se je moral pri prodaji legitimirati, kar je postalo pozneje zanj usodno. Bil je pred senatom obsojen na 2 leti robije. Obtoženec s sodbo ni bil zadovoljen.
Zaradi praznika »Slovenski dom« jutri ne bo izšel.
Veličastna drama »Praznik evetočih češenj« v uprizoritvi Rokodelskega odra je doslej do dna prevzela že številne igralce. Mnogo njih si jo delo drugič ogledalo in še obljubljajo svoj obisk. Miselno veličino in nežno lepoto tega izrednega dela je možno primerjati le z omamno melodijo. Opozarjamo na nedeljsko predstavo ob pol 6 popoldne. Vstopnico bodo v predprodaji v nedeljo dopoldne od 10 do 12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 12-1, desno.
Actpilsfale dischl C. E. I. R. A. - Kopajte plošče C. E. I. R. A.
II piu completo ripertorio
Le piu perfette incisioni
I piu sicuri successi
k
►©'si
Naj popolnejši spored
Najpopolnejši posnetki na ploščah
Najbolj zagotovljeni uspehi
Produttrice S. A. C.E.T. R.A. Produkcija S.A. C.E.T.R.A.
Viale Poggio Imperiale, 54 - FIRENZE telefono 22-860
ZamoMani M-apo,(Zeor»
=©
42
=9
Vsa pisma njegova in njegovih tovarišev, bodisi oddana ali došla, so šla skozi upravnikove roke. Napoleon si je želel dopisovati z Evropo v zapečatenih pismih, pa se mu ni posrečilo. Nekaj njegovih pisem so prestregli, kakor na primer tisto, v katerem je prosil prestolonaslednika, naj mu poroča o njegovi rodovini. Sam takole toži: »Moji stražarji preberejo vsako moje pismo. Ne morem pisati svoji družini in moja družina ne more pisati meni.« Neko pismo njegove matere so mu izročili z enoletno zamudo. Nikoli niso dovolili niti njegovi materi niti njegovim bratom, da bi mu poslali denar ali kaj drugega. Maria Paola mu je poskušala skrivaj poslati dragih kamnov, toda človeka, ki jih je nosil, so prijeli, drage kamne pa zasegli ter jih poslali v London.
Las Cases je bil eden izmed Napoleonovih' najkoristnejših tovarišev v pregnanstvu, ker je bil edini, ki je znal dobro angleško. Ker pa je nekoč sporočil domov resnično, toda za angleškega upravnika neprijetno novico, so ga zaprli, po nekajtedenskem zaporu pa ga odgnali z otoka. Napoleon ga je želel še enkrat videti in ga pozdraviti, toda upravnik mu ni dovolil, ker se je bal, da se Napoleon ne bi okoristil s tem, da bi mu sporočil ustno ali pismeno kako novico.
Dolgo časa so morali poveljniki ladij, ki so prihajale na otok, izročati siru Hudsonu Lovu seznam vseh knjig in dnevnikov, posebno političnih, ki so bili na krovu, tako da ne bi nobena upravniku ne-všečna tiskovina prišla v Napoleonove roke. Skrbeli so, da mu ne bi dajali nič drugega kot kako knjigo ali dnevnik, ki se je Lowu zdel koristen. Tako je Napoleon na redke čase dobil kako številko Timesa ali Morning chronicla ali kakega francoskega protinapoleonskega časnika. Vendar se je 0’Meari včasih posrečilo, da mu je priskrbel
kak drug dnevnik. Nekoč je Napoleon v Arnottovi navzočnosti vzkliknil: »Iz Evrope ne smem dobiti niti časopisa, če ne gre skozi njihove roke.« Tudi v Evropi so novice glede Napoleona prikrojevali ali za-plenjevali; celo med Napoleonovim pregnanstvom časopisi Anglije in drugih držav niso mogli objavljati sestavkov o njem, če niso bili poprej dovoljeni.
Tudi o njem so širili lažne in varljive govorice, kakor je sam zaukazal glede papeža. Na njegov račun je izšla cela knjižnica sramotilnih in žaljivih spisov. Sam je takole tožil: »Obrekovanje je obrnilo zoper mene ves svoj strup,« In ob drugi priložnosti: »Danes si veliko prizadevajo, da bi potvorili zgodovino.« V nekem pismu z dne 17. maja 1821 piše grol Montholon iz Longvvooda kneginji Paoli Borghese: »Londonski časopisi kar naprej prinašajo pisma s Svete Helene z očividnim namenom, da bi prevarali Evropo.« Medtem ko je bil na primer Napoleon že blizu konca, so uradni časopisi objavljali »pisma s Svete Helene«, ki so pravila, da je zelo zdrav in da hodi po otoku na lov na divje mačke. Tako da niso mogli verjeti novice o njegovi smrti, ko je prišla. »Kaj je bil general Bonaparte res kaj bolan?« je spraševal neki tujec. »Saj so vendar pisali, da je zdrav kakor ribal«
Nadzorstvo se ni ustavilo niti po Napoleonovi smrti. »Hudson L,owc se je lotil ter prebrskal vse, kar je zapustil bivši cesar. Odpiral je celo tiste zavoje, ki jih je sam zavil pred smrtjo. Brskal je po vseh kotih,« piše Antonmarchi. In niti tega ni dovolil, da bi Napoleonovo srce in drobje prenesli v Evropo.
Osebni zdravnik.
Vemo, da niso prav nič skrbeli za zdravje obeh papežev, ki ju je imel Napoleon zaprta. Enako brezbrižni so bili do Napoleona na , Sveti Heleni, kjer so, kakor smo videli, že samo stanovanje in način življenja, v katerega je bil prisiljen, kakor tudi nenehne žalitve po-| magali razdevati njegovo zdravje. Vemo tudi, kako je Napoleon zlorabljal papeževo zdravstveno pomoč, ko je pohujševal zdravnika in
ga navajal na to, da bi se tudi pri skrbi za papeža v vsem posluževal cesarjevih načrtov. In tudi to so na Sveti Heleni ponovili z Napoleonom.
Napoleon je čutil potrebo po zdravnikih. Dokler je bil na oblasti, je imel zmerom enega ob sebL Ko je odšel na otok Elbo, je povedel s seboj zdravnika Fourreaua de Beauregarda. Ko je moral oditi na Sveto Heleno, je prosil ranocelnika Maingauda, naj ga spremlja. Ko pa je ta odrekel, je prosil irskega zdravnika 0’Mearo, naj se s svojo zdravniško skrbjo zavzame zanj. Kakor hitro je začutil kako bolezen, je dal takoj poklicati zdravnika. S svojimi zdravniki se je rad pomenkoval o svojih boleznih in o splošnih zdravniških vprašanjih. Spraševal jih je tudi za njihove nasvete, čeprav jih je redko upošteval. Pozneje je hotel, naj bi zdravnik spal v sosedni sobi ob njem.
Kljub vsemu temu je moral v svojem pregnanstvu živeti in trpeti, kakor da ne bi imel nobenega zdravnika ob sebi. Lahko rečemo, da se jih sploh ni mogel posluževati. Zakaj 7 Predvsem zato, ker so bili njegovi prvi zdravniki angleški podložniki, odvisni od angleškega upravnika, ki jih je vodil in vplival nanje. 0’Meara je moral na primer dvakrat na teden, najprej pismeno, potem samo ustno, poročati o Napoleonovem zdravju angleškemu upravniku ali njegovvemu namestniku. Upravnik je silno pazil na to, da zdravnik ne bi stregel njegovim željam. Ko je namreč zasumil, da 0'Meara menda skrbi za Napoleona, je napravil vse, da bi ga odstranil z otoka, in brž se mu je posrečilo. 0'Meara je dobil povelje, da mora takoj zapustiti Longwood. Niti toliko časa ni imel, da bi se pogovoril z Napoleonom ali s kom izmed tistih, ki so stanovali z njim. Kako so bili longwood-ski zdravniki odvisni od angleškega upravnika, je mogoče videti tudi iz tele Antonmarchijeve pripombe: Ob njegovem prihodu iz Italije mu je sir Hudson predstavil angleškega zdravnika Stokoa (ali Sokoaj, in ko ga je Antonmarchi vprašal po podatkih o Napoleonovem zdravju, je ta »najprej v upravnikovih očeh in pogledih prebral, kaj mora odgovoriti«. Sam Antonmarchi je bil nekajkrat zaprt in so grdo ravnali z njim, ker so ga sumničili, da je z Napoleonom pristranski
Le eompreese di Aspirine henno on effetto sicurd
prehladu, infhieDci, revmatizmu Ltd. Aspiri-nove tablete zaslužijo 7r—„ Vaše propolno O 1 zaupanje.
51.
V grajski sobani se je hočka graščakinja zgrudila pred Drvarko Marijo. Ko je mrtvi obljubila, da bo njenemu ubogemu sinku odslej ona prava mati, je Drvarka Marija z dečkom v naročju odšla. Svečano je stopala po Širokih stopnicah na grajsko dvorišče, kjer je še vse strmelo za razjarjenim zlodejem, ki je drvel proti gozdu.
Za Drvorko Marijo pa je nevidno stopala duša hočke graščakinje, ki je z dvorišča krenila tnkoj v konjski hlev, pristopila k svojemu belemu konjičku in mu pošepetala:
»Moj konjiček belec! Zdirjaj za Drvarko Marijo in jo ponesi na vrh zelene planine, ker mojega sinka bi sama pretežko nosila!«
Beli konjiček je veselo zahrzal, in ko ga je duša še odvezala, je urno zdirjal med prestrašenimi in začudenimi grajskimi hlapci in služabniki skozi odprta vrata za Drvarko Marijo.	,«.«,»->-1	* i ■
52.
Ko jo je pod liočkim gradonl dohitel, se je vzpel in se pred njo ustavil.
»Pred leti sem nosil našo graščakinjo kot romarko k Tebi na pohorsko planino; takrat je nosila v svojem žalostnem srcu veliko željo in prošnjo: dečka. Zdaj, ko je že mrtvo njeno materinsko srce, si postala njenemu siromačku ti prava mati; ti, Drvarka Marija! — Dolga in strma je ta romarska pot od tod do tvoje cerkvice sredi drvarije in pretežko bi nosila otroka. Zato sedi name, da Te ponesem po pohrskih klancih in poteh na tvoj dom!«
Drvarka Marija je radevolje sedla nanj s sinčkom v naročju. Tedaj se je okrog nje razlila čudovito lepa svetloba, ki jo je kot sončna zvezda nosila škozi globoko in temno gozdovje.
Zn to premikajočo se svetlobo so zrli grajski služabniki, ki so zdaj že vsi vedeli, da ie bila ona bela žena Drvarka Marija.
Vedno boli se bližamo domačemu prvenstvenemu nogometnemu tekmovanju. Klubi trenirajo, izbirajo svoje najboljše igralce za tislo moštvo, ki bo zastopalo klubske barve. Ni ga zdaj prostega časa, da ga ne bi klubi do kraja izrabili. Tudi za prihodnio nedeljo je na sporedu več tekem.
Hermes : Ljubljana
Za v nedeljo. 28. t. m. ie povabil Hermes v goste odlično enajstorico Ljubljane. Po uspelem nastopu Hermežanov na Jožefovo proti
Marsu, kjer so morali Marsovci položiti orožje ter pretrpeti hud poraz s 6:2. so sedaj povabili Ljubljančane, ki so tudi marljivo trenirali ter na trening tekmi porazili vojaško moštvo XI. armnde, in to nič mani kakor 6:1. Obe moštvi sta sodeč po rezultatih imeli kaj plodna napada, ki sta zabila svojim nasprotnikom nič mani ko po šest golov. Ljubitelji nogometa so torej prišli na svoj račun. Kako pa bo to srečanje končalo v nedeljo? Ali bo uspelo Ljubljani dokazati svojo dosedanjo superiornost v slovenskem nogometu? Le pogledamo zadnje rezultate tekem med Ljubljano in Hermesom, vidimo, da sc ie Hermes proti Ljubljani v vsem zadnjem času odlično držal. V jeseni 1941. ie pri pokalnem tekmovanju prišel v finale z
Aspirinov« tablete so uspešno sredstvo proti
contro il ra rinfloenza, i reumatisroi, ecc. Le compresse di Aspirina meritano tutta la Vostra fidncia.
• MV;	;	V
šgff 'nt/Mtffii''- V!vV
m Aspirina ;
.. ' . /tj th^ayiW/rnl'‘
, Amu Prsi Mileno < 3I0U • ISSO • XI*
tis?«
Ljubljano ter izgubil prvo igro na igrišču Ljubljane pičlo z 1:2. Revanžo ie igral na svojem igrišču neodločeno 3:3, pozneje pa ie v prijateljski tekmi porazil Ljubljano na njenem igrišču s 4:1. Tako ima torej Ljubljana še en neporavnan račun s Hermesom ter se mu bo vsekakor skušala tokrat izdatno revanžirati. Vprašanje ie le, v koliki meri ji bo to uspelo. Vsekakor pa bo ta tekma nudila že precej jasno sliko stanja in kondicije obeh moštev in gledalci bodo gotovo prišli popolnoma na svoj račun.
Predigro bosta odigrali dve mladinski moštvi. in to mladina Hermesa in Žabjeka, s pričetkom ob 14, prvi moštvi pa ob 15. Torej v nedeljo na svidenje na Hermesu!
Mars : Tobačna tovarna
Tudi navedena dva kluha si prizadevata pripraviti svoje najboljše moči za bližnje prvenstvene tekme. Tobačno tovarno čaka prvo nedeljo v aprilu težka preizkušnja v kvalifikacijski tekmi z Mladiko. — Prihodnjo nedeljo, 28. t. m. se bosta Mars in Tobačna tovarna pomerila na zelenem polju. Obe moštvi sta borbeni in žilavi in zato bo tekma zanimiva. Začela se bo ob pol 4 na igrišču za Kolinsko tovarno. V predtekmi bosta igrali juniorski moštvi Viča in Žabjeka.
Tobačna tovarna vabi svoje aktivne igralce, da pridejo na sestanek, ki bo v petek ob pol 7 v posebni sobi gostilne Legat v Predovičevi ulici.
SK Mladika poziva vse svoje aktivne igralce. da se sigurno udeleže sestanka, ki bo v četrtek, dne 25. t. m. ob četrt na 8 zvečer v prostorih Mladinskega doma.
Delo pokrajinske delavske zveze
Pretekle dni je bila na sedežu zveze na Miklošičevi cesti 22 važna seja vseh obratnih zaupnikov v premogovnikih pokrajine. Ob tej priliki je Stanko Jurij, organizator in poročevalec zveze za industrijski odsek, vsem zbranim predstavil najprej zveznega strokovnjaka Cincia Dal Pra, nato pa podal poročilo, poudarjajoč. da se sedaj pripravlja sestav kolektivne pogodbe za vse rudniško delavstvo v pokrajini, ki bo nadomestila vse do seda' veljavne kolektivne pogodbe.
Organizator Stanko in predsednik industrijskega odseka sta nato podrobno razložila gospodarski in delavski položaj v važni rudarski panogi, nakar je tov. Dal Pra obširno osvetlil izglede. značaj in vpliv, ki ga ima zakon o zapori cen na mezdno vprašanje.
Tudi posamezni zaupniki so govorili popolnoma v slogu in v duhu discipline o sklepih, ki so bili na važni seji sprejeti.
Koledar
Ljubljana
Sreda, 24. aušea: Gabrijel, nadangel; Simon, otrok; Latin. škof.
Četrtek, 25. siišra: Oznanjenje Marijino; Dula, mučenica; lrenej, škol in mučeuec.
Obvestila
Koncert Šantlovih skladb. Na povabilo Glasbene Matice bo izvajalo v petek, dne 26. t. m., več naših umetnikov dela skladatelja Saše Šantla v proslavo njegove 60 letnice. Nastopajoče umetnike omenjamo v vrstnem redu, kakor je sestavljen koncertni spored Najprej bo zaigral violinist Albert Dermelj Koncertino za violino in klavir. Nato bo zaigrala štiri skladbe za klavir, in sicer lnvenrijo. Spomini. Adagio in Nemir pianistka Bizjak Marta. Tretji nastop ima sopranistka. operna pevka Marija Mlejnikova, kj bo zapela naslednje samospeve:	Galebi, O, vprašani
vas. Kam? in Po zatonu. Sledil bo nastop Ljubljanskega komornega tria (Marijan Lipovšek, Albert Dermelj in Čenda Šedlbauer), ki bo izvajal 1. in 3. stavek iz klavirskega tria. Violist Žižmond Ivan ho zaigral s spremljevanjem klavirja Anamitski motiv in 2. stavek iz Sonate za violo in čelo. Končno bo nastopil še Šolski zbor Glasbene Matice pod vodstvom ravnatelja Poliča, ki bo izvajal dva triglasna ženska zbora s sprem-ljevanjem klavirja: Mala predira in Ribič. To bo prvi nastop šolskega zbora Glasbene Matice, ki je začel ponovno s svojim delom začetkom šolskega leta in ima naštudiranih že precejšnje število naših zborov. SpremMevanie solistov in zbora je v rokah pianista Marijana Lipovška. Na koncert Šantlovih skladb opozarjamo, začetek ho ob pol 7 v veliki filharmonični dvorani. Predprodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice.
XL simfonični koncert, ki bo pod vodstvom Sama Hubada in 8 sodelovanjem pianista Marijana Lipovška v ponedeljek, dne 29. t. m. ob pol 7 zvečer v veliki unionski dvorani, bo imel naslednji spored: 1. Beethoven: Egmont — predigra; 2. Beethoven: Koncert za klavir in orkester v G-duru št. 4, op. 58, solist-pianist Marijan Lipovšek; 3. Premrl: Dva pastorala; 4. Mascagni: Intermezzo iz opere Wlttiam Rateliff ter Inter-merzo sinfoniro iz opere »Cavalteria rusticana«; 5. Smetana: Višegrad — simfonična pesnitev. — Predprodaja za ta koncert se ie začela danes dopoldne v Knjigarni Glasbene Matice. Danes so v predprodaji sedeži v dvorani in na balkonu, od jutil dalje pa še stojišča. Na koncert opozarjamo.
Dekleta v Trnovem imamo na naš praznik Marijinega oznanjenja ob 6 sv. mašo in nato sktipno sv. obhajilo v farni cerkvi v Trnovem. Pridite, da se skupno priporočimo naši Materi.
Ljubljansko gledališče
Drama:
Sreda, 24. marca ob 17.50:	»Prava ljubezen«
Premiera. Red Premierski.
Četrtek, 25. marca ob 17.30 »V Ljubljano jo dajmo«. Red Četrtek.
Petek. 26. marca ob 15: »Mirandolina«. Izven.
Cene od 12 lir navzdol.
Sobota. 27. marca ob 17.30: »Veliki mož«. Izven.
Cene od 15 lir navzdol.
Opera:
Sreda, 24. marca ob 17.: »Tbais«. Izven. Cene od
28 lir navzdol, četrtek, 25. marca ob 17. »Evgenij Onjegin«. Izv.
Gostovanje Zlate Gjungjenčeve, članice beograjske Opere. Cene od 35 lir navzdol. Petek, 26. marca ob 17.: »Janko in Metka«. Red B
ROKODELSKI ODER
Nedelja. 28 marca ob pol 6 Klabundova igra: »Praznik cvetočih češenj«. — Opozarjamo, da si občinstvo priskrbi vstopnice v predprodaji, ki bo v nedeljo dopoldne od 10 do 12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 12-L desno.
Edgar WalIacot
Zahar	s krinko =
»Čigav avto?« jo je vprašal vedno
resenečen
»Njegov, alj pa morda avto enega njegovih prijateljev,« je dejala strežnica. »Recite, aili ste mu dober prijatelj,«
»O, da, zelo dober!« je rekel Elk previdno.
»Ali želite morda vstopiti?«
Elk ji je sledit v majhno, čedno in snažno stanovanjsko sobo.
»Da vara povem resnico. Jaz sem namreč gospodu Balderju odpovedala stanovanje. Veste, velik nergač je in ga je zelo težko zadovoljiti. Nisem več v 6tanu, da mu v vsem ustreženi. Razen lega pa vara moram reči, da mi ni niti mnogo plačal za vse delo, ki sem ga imela z njim. Malo sem dobila za obe sobi, in sedaj se nadejam, da ju bom oddala za več denarja. Dalje je vedno bolj čuden s svojimi pismi. Zaradi njega sem morala namestiti to veliko pisemsko omarico na vratih. Toda tudi ta ni vedno dovolj velika, da bi šla vsa pošta vanjo. Kje ima še drugo službo, ne vera. Pisma pa, ki prihajajo sem, so določen« za kemične tvornice v Didcotu. Ne, vi boste morda mislili da sem oseba, s katero ni mogoče izhajati?«
Elk je globoko dihnil. »O, ne«, je
rekel. »Vi ste, mislim, najpametnejša ženska, kar sem jih kdaj srečali In 6edaj odhajate?«
Prikimala je. »Imam nočno službo in bom prišla šele okoli 11 ure dopoldne nazaj, še dobro ste zadeli, da ste me dobili še doma.«
»Ali niste rekli: njegov avto? Kakšen avto pa je bil to?« je vprašal Elk.
To je črn, velik voz. Znamke na ne poznam. Mislim, da je amerikanski avtomobil. In mora imeti nekaj z njim, kajti enkrat eem videla zelo veliko katalogov avtomobilskih pnevmatik v njegovi spalnici. Nekatere izmed teh zračnic si je načrtal s svinčnikom, in tako domnevam, da se na kakšen način ukvarja s tako robo.«
Elk ji je zastavil še zadnje vprašanje. »Če pa ste odsotni, ali prihaja ponoči domov?«
»Mislim, da prihajale redko,« je odgovorila žena. »On ima svoj lastni ključ, in ker sem ponoči tolikokrat odsotna, ne vem, kdaj pride domov,«
Elk je stal že z eno nogo na stopnicah svojega avtomobila.
»Morda vas lahko vzamem s seboj ter vas popeljem vsaj v bližino kraja, kamor ste namenjeni?« ji je dejal. Žena je povabilo hvaležno sprejela.
Elk en je peljal nazaj k direkciji,
odprl predal njegove miznice in vzel nekaj poklicnega orodja. Ko je nato dal par nujnih povelj, je skočil v avto in odvihral.
Dick je bil povabljen od članov amerikanskega poslaništva ter je sedel z njimi v loži gledališča L1 i 1 a r i t y, ko je Elk za njegovim hrbtom tiho odprl vrata, ga potrepljal po rami in mu dal znak, da želi z njim na hodniku govoriti. Vse to se je zgodilo tako, d® ni ostala družba niti opazila.
»Ali se je kaj važnega zgodilo?« ga je vprašal Gordon
»Da. Pomislite. Balder je dobil svoje napredovanje!« mu je izjavil tik slovesno. Dick ga je ves začuden pogledal. »Končno je sedaj narednik, to ie v polbžaju, po katerem jč že dolga leta hrepenel,« je nadaljeval Elk. Ko lx) zvedel za to novico, ko bo to zvedela njegova ljuba ženica in njegovi ljubki otroci, bo ta dan vladalo veselje ined vsemi devetimi člani Ralder-jsve rodbine.«	,
»To me zelo veseli iz dveh razlogov: prvo, ker privoščim Balderju zaželeno napredovanje, in drugo, ker se tudi vi radujete ob njegovi sreči ter se veselim z vami, Elk. Dobro vem, da ste se prav vi zelo potrudili, da privedete moža do napredovanj«.«
Elk ga je pogledal čez zgornji rob naočnikov.
»In sedaj mislite, da me je popadla sončarica, da vas poiščem le zaradi tega v tem lepem gledališču, da vam sporočim Balderjevo napredovanje.
Toda prosil bi vas, da greste po svojo suknjo ter greste z menoj. Jaz bi namreč rad osebno izročil Balderju ukaz o napredovanju.«	,
Ves začuden je šel kapetan Gordon v garderobo po svojo suknjo ter se sestal z detektivom v veži.	.
»Sedaj bova šla k »sedmerim hišam,« je rekel Elk. »To je lep dvorec; sicer ga še nikoli nisem videl, slisal pa sem že mnogo pripovedovati o njem. Ima garažo in udobne moderne stanovanjske naprave: centralno kurjavo, telefone in posebno moderno opremljeno kopalnico. To je seveda le moja predpostavka. Dalje vam še omenjam, da je tudi zunaj zelo dobro tehnično opremljen. Okoli vsega dvorca so napeljane žice, ki so napolnjene z električnim tokom; to so alarmni zvonci po livadah; posebni zvonci so pritrjeni tudi na vratih, dalje nožne pasti, avtomatični samokresi itd.«
»O čem pa za vraga govorite?« ga je vprašat Dick ves nervozen zaradi dolgega uvoda, ki ga je napravil Elk. Elk se je zasmejal ko kakšna histerična babnica. Peljala sta se ravno skozi O.vbridge, ko je mimo njunega avto-
mobila zdrvel drugi avto, poln policajev, ki so se ne vsa usta smejali. Policijski avto je bil poln do zadnjega
sedeža
»To je zelo vesela druščina,« je dejal Dick.
»Da, zelo vesela,« je pritrdil Elk. Nekaj sekund zatem je spet nek drugi avto zdrvel mimo njiju. Ta je vo-
zil s precej večjo hitrostjo ko onadva.
»Ta *e mi pa zdi podoben enemu naših policijskih voz,« je dejal Dick. ludi ta je bil prenapolnjen.
»Da, zdi se, da nekako tako,« je
pritrdal Elk.
Ko je njun voz v ozki ulici začel voziti počasneje, ie zdrvel že tretji voz mimo njiju in tokrat ni bilo za Dicka nobenega dvoma več. Moža, ki je sedel zraven šoferja, je Dick dobro poznal. To je bil detektivski inšpektor policijske direkcije.
»Kaj pa naj v«e fo pomeni?« ga je vprašal Dick; njegova radovednost je presegala že vse meje.
»Mi vsi se peljemo k Balderjevemu napredovanju, kjer nameravamo praznovati majhno veselje,« je rekel Elk.
V Langlevu je zavila Wind«orska cesta na levo in Elk je dal, nagnivši se iz avtomobila, šoferju nova navodila, kje naj vozi. O policijskih avtomobilih ni bilo nobene sledi. Najbrž so bil- na poti proti Sloughn. Osamljen deželni policaj je stal na križišču in brezbrižno opazoval mimo hiteče.
»Mi bomo ostali tu.« je rekel Elk in avtomobil je zavil « ceste v ozek stranski drevored. Elk je izstopil.
»Pojdite malo po cesti naprej, jaz moram namreč nekaj govoriti s kapetanom Gordonom,« je rekel šoferju. In nato mn je no kratko povedal, kar se je zgodilo. Dick Gordon ga je neje-
Odločilna bitka za uničenje slovenskega partizanstva
čez tisoč mrtvih komunistov na suhokrajinskem bojišču — Partizanska vojska obkoljena — Junaški boj
vojaških sil in vaških straž proti komunističnim tolpam
Ljubljana, 24. marca.
Suha Krajina, najsiromašnejži del naše domovine, je že deset dni pozorišče odločilne bitke za uničenje slovenskih partizanskih tolp, ki 6o prav ondi — obkoljene na širokem predelu — hotele izliti svoj bes uad lastnim ljudstvom. Več vasi pori, mnogi ljudje so brez strehe in skoraj goli, brez hrane, navezani zgolj na podporo, ki jim jo v prvi sili nudijo oblasti. Požgane so cerkve, požgani prosvetni domovi, požgane so domačije, od koder so stoletja prihajali kremeniti možje. Na pogoriščih plešejo partizanske vlačuge, zastopnice najnovejšega buržujskega zemskega ideala, v perverznih orgijah z začetniki tega gorja. Pred očmi apostola Kocbeka in pobeglega kaplana Mikuža se »prenavlja« slovensko krščanstvo in njegova svetišč«. Kidrič, Baeb-ler, Rus, Kardelj — za njimi dolga vrsta podpornikov, zagovornikov, moralnih in denarnih sodelavcev, polnarejenih kapitalistov, kulturnih očakov, ki se jim je^ že od starosti in narodnega priznanja zmešalo, raznih šolnikov, njihovih pajdašev, ki se sodaj hočejo prelisičiti v druge vode — in gledajo zdaj na krono svojega dela: na uničenje svojih to!p in na uničenje te pokrajine.
Na stotine^ in stotine partizanskih trupel pokriva to veliko bojišče, čez tisoč jih je in boj gre dalje. Ljudstvo ob požganih domovih ni klonilo. Njegovi sinovi se junaško bijejo za uničenje partizanske vojske in za požgano rodno zemljo. Ti sinovi in to ljudstvo bodo kmalu zahtevali neizprosen odgovor za vse gorje, za vse mrtve, uničene in pobite. Terjali ga bodo od vseh. naj sede ali uče ali prerokujejo kjer koli, naj bodo v taki ali taki koži — da bo enkrat za vselej konec najsra-motnejŠega razdobja v naši zgodovini in se ne bo nikdar več dogajalo, da Ki po naši zemlji gorele cerkve in bili ljudje mučeni zaradi svoje vere.
Po osvoboditvi Tločevja je ribniški udarni bataljon prišel na Videm, od tam pa kmalu na nove akcije. Do Strug so se peljali z avtomobili, nato pa odšli v 6meri proti Ambrusu. Do prve borbe s partizani je prišlo nad Ambrusom pri Izaku. Borba je bila izredno huda, trajala je nekoliko nad eno uro, ko so bili partizuni pognani v beg. Umaknili so sc v smeri proti Primči vasi in zavzeli položaje v nanovo izkopanem jairku za vodovod. Njihov položaj je bil nadvse krasen. Ribniški udarni bataljon je med tem nemoteno zasedel Ambrus. Partizani so imeli v omenjenem spopadu precejšnje izgube, saj 60 fantje ujeli celo dva živa partizana, med njimi poveljnika čete in ga na mestu ustrelili. Njegovo ime je neznano. Drugi partizan je bil doma iz okolice Črnomlja. Ko so fantje prišli v Ambrus, so bile tam že vojaške edinice.
Ambrus — same ruševine
Razdejanje v Ambrusu in v okoliških vaseh je strašno. V Ambrusu ni skoro nobena hiša cela. Mrtva partizanska trupla leže vsepovsod. Partizani so se nad vsemi vasmi strašno maščevali. Vojaštvo je preprečilo partizanom odgon živine in odvoz naropanega blaga, zato so partizani, obkoljeni od vseh strani, požigali vasi, živino pa kar postrelili v vseh ambrušKih vaseh. Na vseh vrtovih ljudje kopljejo jame, da zakopljejo vanjo postreljeno goved, konje in prašiče.
1500 partizanov je napadalo
Cenijo, da je bilo najem kraju zbranih okrog 1500 partizanov, dočim je ribniški bataljon številčno manjši.
Zverinsko postopanje z mrtveci
Ljudje pripovedujejo o barbarskem posto-
Fanju partizanov z ljudstvom in z ujetniki, rav vse so slekli skoraj do nagega, jih sezuli in njih trupla zverinsko razsekali. Vračajoči se vojaki pripovedujejo, da se na mrtvaških truplih vidi, kako strašno so jih mučili pred smrtjo. Nekateri so razsekani s sekiro, drugi imajo popolnoma stolčene glave, tretji so razrezani z bajoneti, skoro noben pa ni zadet samo od krogle.
21.	marca je bila v cerkvi na Vidmu spominska slovesna sveta maša za pokojnimi žrtvami, ki so jih nato odpeljali v Ljubljano. Dva fanta vaške straže so odpeljali na njuna domova. Od vseh dobrepoljskih fantov je doslej kljub strašnim borbam, ki 60 jih imeli, ranjen samo eden.
Partizani so v pobesnelem obupu nato zažgali vas Plešivico in cerkev Sv. Katarine.
3am si je moral izkopati grob
Na Velikem Korinju so partizani vzeli na domu Vidica Ignacija, ki je bil prej član va-ske zaščite. V neki borbi s partizani je izgubil oko. Partizani so ga vprašali, ako hoče iti z njim in biti partizan. Odgovoril je, da ni sposoben za borbo, ker je brez očesa. Tam si je moral sam izkopati jamo, ob njej so ga ubili in vanjo zagrebli.
Cerkev na Kalu popolnoma razbita, šola na Korinju zažgana
Partizani so popolnoma razbili lepo cerkev na Kalu uad Ambrusom, prav tako tudi korinj-sko, ki so jo tudi obstreljevali z metalci min. Šola na Korinju je zažgana. Fantovske straže, ki so včeraj obšle te kraje, so našle ogromno partizanskih trupel. Med njimi je bilo tudi nekaj partizank. Partizani in partizanke so bili oblečeni v oblačila, ki so jih naropali po revnih vaseh v Suhi krajini še pred dnevi.
V Ambrusu so partizani priredili ples na pogoriščih
Partizani so po strašnih opustošenjih priredili v požganem Ambrusu ples, in 6icer v župnišču. Na večer, predno so partizani iz Ambrusa odšli, je prišel še nek. partizan, na bi ustrelil duhovnika Križana. Skozi okno je ustrelil prav na posteljo, kje.r naj bi imenovani spal. K sreči je bil drugje in ga krogla ni zadela.
Zaseda v Tisovcu
Dne 17. marca je poveljnik videmske legije poslal enega od fantov kot kurirja iz Ambrusa v Struge. Junaški Samec Ivan je vso noč hodil in se srečno prebil skozi vse partizanske zasede.
Dne 20. marca so na Korinju prijeli dve ženski, ki_ sta partizanom izdali število fantov v bunkerju in izdali imena belogardistov. Posledica je bila, da so partizani njihovim družinam vse pokradli in požgali hiše.
Ponovne grožnje
Partizani — Dobrepoijci, ki so še sedaj v gozdu, so zagrozili dobrepoljski kotlini, du ne do ostal niti kamen na kamnu. Fantje so ujeli partizana, ki je prenašal nalog nekemu komandantu, v katerem naroča vrhovni poveljnik, da morajo partizani požgati vse od kraja in tudi vso ljudi pomoriti. Dobrepoljskim duhovnikom so partizani že v naprej sporočili, naj se pripravijo, ker bodo v kratkem viseli na ovratnikih.
Akcija v Hinjah
Ko so partizanske brigade prihrumele v Suho krajino, so se Hinjam izognile, ker so pač vedele, da je postojanka močna in dobro utrjena. Tamkajšnje moštvo pa je bilo v vtrogi pripravljenosti. Ker so vedeli, kakšna moč je prišla, zato je povel jnik prepovedal samostojne akcije izven taborišča. Fantje sami pa so ga tako rekoč prisilili, da jim je 17. marca dovolil in takrat je odšla večja straža v vasi Prevalje, Zvirče in Ratje. S partizani so imeli le manjše praske.
Dne 18. marca je zopet odšla skupina 30 fantov v smeri proti Ratjam. Komaj so prišli dober kilometer v gozd nad Hinje, so že padli v partizanske zasede. Partizanov je bilo okrog 200. Tedaj se je poveljnik straže Klinc Milan poslužil zvijače, ki mu je odlično uspela. Zaustavil je straže in pričel dajati povelja: »Patrulja v fronto. Dobrepoijci v pripravljenosti. Dve četi 2. bataljona udarita iz desnega bokal 3. bataljon iz levega boka. Tri čete ostanite v rezervil Naprej! Juriši«
50 fantov je hitro razbilo strelsko formacijo
jo čim dalje raztegnilo in med divjim vpitjem začelo napadati partizane. Partizani, misleč, da jih res napada neka j bataljonov Dobrepol jcev, so se spustili v divji beg. Fantje so previdno sli nekaj časa za njimi, predaleč si niso upali zaradi majhnega števila. Uspeh enourne borbe je bil odličen. Ubili so 5 partizanov, tudi poveljnika tega bataljona, 13 pa so jih težko ranili, tako so v vasi Ratje skoraj vsi pomrli. Od fantov ni bil ranjen	nobeden.	Vrnili	so	se
nato v svoje oporišče v	Hinje.
Dne 19. marca so fantje dobili nnlog. da zasedajo vrhove severno	od Hinj.	Na Pleši	je
držalo zasedo 20 fantov,	nad Prevaljami	20	in
na Vršičku 40. Na Vršičku so imeli takoj s par-
tizani hudo borbo, ki je trajala precej časa. Fantje so se v borbi odlično držali. Pobili so mnogo partizanov, še več jih ranili, dočim od fantov ni bil nobeden ranjen. Tokrat so zaplenili ogromno partizanske municije in cele kupe naropanega blaga.
25 voz ranjenih partizanov
Iz Višejca je prispelo poročilo, da so v sredo, 17. marca, partizani peljali mimo vasi okrog 25 voz ranjenih. Peljati so jih morali domačini. Ranjencev je bilo okrog 300, vse to pa so partizani vlekli proti Staremu logu po Cinknrski cesti. Ljudi, ki so morali na cesti čakati, da jim partizani pripeljejo konce, so ujeli vojaki, vendar so jih spustili, ko so jim razložili položaj. Partizana, ki sta stražila te ljudi, so vojaki na mestu ubili.
Letalo uničilo skoraj cel partizanski bataljon
V vasi Višnje je bil s svojim poveljstvom zbran ves tretji bataljon Tomšičeve brigade. Nanj je prišel prav v trenutku počivanja aero-plan in bombe so zadele v polno. Partizani so sami izjavili, da je zaradi bombardiranja bataljon popolnoma uničen.
V noči od petka na soboto so se ponovno zbrale vse tri partizanske brigade. Odšli so v smeri proti Smuki, da bi se od tam prebili v Rog. V Smuki pa jih je že čakal bataljon vojaštva in jih obkolil. V besnem obupu so se partizani spustili v strašno borbo, ki je trajala od ll zvečer pa do 4 zjutraj. V borbi je padlo okrog 100 partizanov.
Dne 20. marca se je pomikala kolona 200 partizanov iz Ha ti j na Prevalje in dalje na Seč. S seboj so imeli 26 konj, ki so vlekli ukradeno blago. V Seči so jih ponovno presenetili vojaki in vnela se je borba, ki je trajala od štirih popoldne do devetih zvečer. Poročila o borbi slede.
Šolo na Zvirčah je zažgal sam Daki
Neki partizan, ki so ga ujeli, je pripovedoval, da je šolo na Zvirčah zažgal sam Daki. Ko ga je ta nagovoril z naslovom »tovariš«, ga jo nahrulil: »Danes nisem več tovariš, ampak gospod.« Nek drugi partizan pa je izjavil, da tudi ni več tovariš, ampak bandit.
Partizani so zažgali tudi Stari Log
pri Kočevjti. Vas je začela goreti 14. marca ob enajstih zvečer in je gorela dva dni. Zgorelo je razen cerkve prav vse.
Dva borca za dom sta padla
V polhovgrajiki akciji, ki je dosegla svoj višek v petek opoldne pri Belci, je padlo, kot smo že poročali, 83 partizanov, dočim sta padla v junaški borbi le 2 naža borca: Piškov fant (Grdadolnikj iz Vidmarjevega bataljona in Frank Martin iz Velike Ligojne. fa je namreč stopil na nastavljeno partizansko mino, ki ^a je ob eksploziji raznesla, brank Martin ie te pred kratkim ušel r.ertizauom in doživel vse grozote partizanske pravice. Zato pa je bil tudi z dušo in srcem vnet član vaške straže in se je pridružil junaškim borcem Vidmarjevega bataljona.
S štajerskega
Po vseh teh dejanjih komunisti zlorabljajo v svojo
obrambo sveto pismo
Partizani še vedno preplavljajo mesto in deželo s svojo komunistično propagandno literaturo. Poleg mnogih brošur so Izdali tudi pamflet »Farizejska bela garda«. V njem poskusa nekdo, ki je nedvomno iz kroga »krščanskih socialistovi in sedanjih »katoličanov v Osvobodilni fronti«, z drzno zlorabo sv. pisma primerjati Kristusovo odrešilno delo v judovskem ljudstvu z »edinstvenim« podvigom slovenskega ljudstva ob nastopu Osvobodilne fronte. Kakor 6ta se Janez Krstnik in Kristus borila proti judovskim klerikalnim in liberilnim voditeljem — farizejem in saducejem, ki so se uklanjali tuji oblasti, tako se bori danes proti klerikalnim in liberalnim izžemalcem slovensko ljudstvo, ki se je po 1300 letih suženjske odvisnosti v osvobodilni fronti zavedlo samo sebe, pravi partizanski svetopisemski eksezet. Mar ni naravnost bogokletno primerjati komunistično morjenje in ropanje, ki naj bi enako slutilo odrešenju in osvobojenju kakor Janezova In Kristusova resna beseda za notranje duhovno ob-novljenje?
Slovensko krščanstvo se je po mnenju anonimnega pisca izživljalo le v zunanjih obredih in političnih manifestacijah, izgubljalo pa notranjega duha in se ni kazalo v delih usmiljenja. To si upa očitati katoliški slovenski duhovščini ter katoliškim nesebičnim in požrtvovalnim laičnim apostolom, množici članov katoliških karitativnih redov in organizacij družba roparjev, požigalcev in morilčevi Če se je tu in tam pokazala sebičnost pri posameznikih, ali mar zalo. ker so bili v vrstah vodilnih katoličanov? Ali ni krivično očitati to napako kar pavšalno vsem?
Ob očitku, da goji klerikalizem le mamoni-zem, da duhovščina in klerikalni voditelji izrabljajo vero le v svoj gmotni dobiček, nam zazveni še dobro znana in izrabljena lajna vseh komunističnih agitatorjev, ki načeloma napadajo vero kot kapitalistično ustanovo za izžemanje nevednega ljudstva. Čemu se sklicuje pisec tega pamfleta na sveto pismo, čemu se še imenuje kristjan na in katoličana, če zvesto stopa po stopinjah tistih, ki vero sovražijo in jo zatirajo kot najnevarnejši strup ljudstva?
Svojim očem ne moremo verjeti, ko beremo v brošuri: »Komunizem in osvobodilna fronta ne ogražata vere.« Divje sovraštvo proti škofu, katoliški akciji, ubijanje duhovnikov in vidnih predstavnikov katoliških organizacij, zažiganje, miniranje in rušenje cerkva, to naj ne ho ogrožanje vere? Kaj je po vsem tem krščanskim socialistom med partizani sploh še vera? Najbrž le zasebna stvar,	v srce	skrito čustvo,	ki	naj 6e	ne
oglaša, kadar	to zahtevajo interesi	nemoralne	in
brezobzirne revolucije.
Partizani so dolgo Iskali duhovnika, ki hi kot kurat med njihovimi odredi pred vsem svetom kril zločinsko nasilje. Zdaj «o ga menda dobili in ga hvalijo kot svečenika po volji in srcu ljudstva.	V isti	sapi pa sipljejo	ogenj	in
žveplo na duhovnike, ki vrše dušno pastirstvo v slovenski legiji ln v skupinah vaških 6traž, češ da so pridigarji sovraštva in nasilja. Po partizanski morali je pač obrambna akcija velika krivica proti napadalcu, zavratno streljanje nedolžnih in ropanje slovenskih kmečkih domov pa ljubezen partizanov do	našega	ljudstva.
Drzna je parodija na svetopisemsko prerokbo o vesoljni^ sodbi. »Krščanskemu socialistu se taka sodba vrši med nami že sedaj. Ljudje se ločijo med dobre, ki gredo z osvobodilno fronto, in hudobne. ki podpirajo belo gardo.«
Nekaka krona vsem izvajanjem pa le zaključna pretnja, izrečena z evangeljskimi besedami vsem prijateljem in sodelavcem bele garde: »Farizeji, Judeži, Kajni, vzelo ee vam bo kralje-
stvo in dalo ljudstvu, ki bo dajalo njegove sadove.«
Krščanski boljševik je prevara, navdahnjena od satana, očeta laži, je nasilen in nemoralen in brezobziren revolucionar — pa el vendar drzne očitati slovenskim duhovnikom, da zatirajo resnico in pravico, da so napravili iz hiše božje jamo razbojnikov, da goje pregrešni apokaliptični Babilon — belo gardo.
Slovenski komunist zlorabi v svoje namene V6e, tudi knjigo božjega razodetja, sveto pismo. Nič mu ni svelo. Po teh sadovih ga lahko spoznamo.
Njihova dejanja pa so taka...
Prav v dolomitskem odredu, kjer načeluje kot duhovni vodja partizanskim tolpam pobegli kaplan Mikuž, so partizani v zadnji akciji v besnem obupu minirali cerkvi v Gaberju in Hruševem. Cerkev v Gaberju ni popolnoma '•	-'e v no*ranjosti poškodovana.
Očividci pripovedujejo, da so partizani minirali stolp, ki sedaj leži z zvonovi vred na travniku.
*
Pogreb bizoviških in dobrunjskih žrtev, ki bile prenesene s Police, domov, bo v četrtek popoldne, in sicer ob 13.30 in ob (5.30. Ob 13.30 bodo pokopani pri Sv. Urhu Jakoš Franc st. n	^	ru0P m^- *er Cankar Milko, vsi iz
JJobrunj. Pavčič Ivan in pa Jakoš Franc, oba iz Bizovika, pa bosta pokopana ob 15.30 na novem pokopališču v Bizoviku.
Spominski rlan junakov so v Mariboru letos drugič proslavljali. Na zgodovinskem 'trgu Adolfa Hitlerja, kjer so padle tudi žrtve za Spodnje šta-
tersko leta 1919., se je zbrala tisočglava množica. )omači polk je nastopil s svojo in z zastavo bivšega 47. polka, ki jo še vedno bratu. Prisostvovali so tudi domobranci in mladina. Dalje so bili navzočni številni bivšt vojak: 47. polka z odlikovanji na prsih. Med častnimi gosti sta bila zvezni vodja Franc Steindl ra župan Knaus. Spominski govor je imel polkovnik Weatphal. Ob zvokih »Dobri tovariši« je vsakemu izmed svojcev padlih izrekel sožalje. Za zaključek je bil pred magistratom mimohod čet.
Logi junakov. Na spominski dan junakov 60 bili tudi na Spodnjem Štajerskem izročeni 6vojemu namenu spominski logi junakov. V vseh krajih, kjer objokujejo padle, so uredili posebne spominske loge. V ta namen so izbrali najlepše kraje izven naselij v prosti prirodi, na gričih in v gozdičkih. Za vsakega padlega je bila postavljena lična spominska ploščica, ki nosi ime, rojstne in smrtne podatke iu kraj, kjer je pokojni žrtvoval svoje življenje za Reich. Razen železnega križa in kljukastega križa ni nikakih drugih okraskov. V Mariboru je log junakov na Kalvariji, kjer stoji spomenik padlim vojakom domačega polka. Svečanosti v nedeljo dopoldne se je udeležil tudi župan Fritz Knaus in imel spominski govor. Položeni so bili venci vojske in Iletmatbunda.
Za domovino so padli. Na severni ruski fronti je 23. februarja padel vojni prostovoljec desetnik Anton Ferlesch iz Maribora, star komaj 23 let. Na' srednjem odseku vzhodne fronte je padel podčastnik v oklepnem polku Gerbard Heidberg, star 22 let. V 47. letu stnrosti so je moral posloviti od življenja vladni in šolski svetnik Alfred Grose, ki je padel v vojni službi kot kurirski častnik.
Umrli so v Mariboru: 77 letna zasebnica Kristina Parlova, 76 letna zasebnica Zofija Vogrinčeva in 75 letna Marija Rušovjakova. — V cvetu mladosti, stara komaj 22 let, je v Berlinu umrla cand. med. Dana Košakova, po rodu Tomšetova. Njene zemske ostanke bodo iz Berlina prepeljali v Ptuj.
Zadnje slovo od žrtve zločincev. Preteklo soboto so na pokopališču pri Sv. Juriju ob Taboru položili k večnemu počitku Maksa Poschebala, ki je padel kot žrtev zločincev. 67 letnega posestnika so razbojniki ob navzočnosti njegove družine umorili. Pogreba so se med drugimi udeležili uradni vodja Paidasch in oddelek domobrancev.
Za letošnjo proizvajalno bitko bodo tudi na Spodnjem Štajerskem od 24. do 27. marca velike kmečke skupščine. Govorili bodo deželni kmečki vodja Hainzl, glavna oddelna vodje Frodl in Hoh-nerlei-n in glavni štabni vodja dr. Leitner.
Prepoved prodaje klobukov iz klobučevine. V ča«u od 15. marca do 15. avgusta je po poročilih nemških listov prepovedano potrošnikom prodajati klobuke iz klobučevine. Izjeme od te prepovedi so deležni klobuki k narodnim nošam. Prepoved velja za moške in damske klobuke.
Kcja golobov pismonoš na Spodnjem Štajerskem prepovedana. Vodja civilne uprave je izdal odredbo, po kateri je reja poštnih golobov na Spodnjem štajerskem prepovedana. Izjemna dovoljenja dajejo deželni uradi ali marlhoreka policija.
Obvezni zbor letnika 1929 je bil v nedeljo popoldne v Gotzovi dvorani v Mariboru. Na zbor so prišli vsi dečki in deklice tega letnika iz vsega Maribora. Povabljeni so bili tudi starši.
V dramskem gledališču pripravljajo pasijon
V spored naše Drame prihaja za letošnji postni in velikonočni Čas po večletnem presledku p a s i j o n s k a drama »V času obiskanja« — šrst postaj o Jezusovem poslanstvu. Delo bo prišlo na oder na novo naštudirano in vse vloge so kar najboljše zasedene. Nastopilo bo poleg nosilnih vlog še veliko število sodelujočih, kakor: apostoli, člani Velikega zbora, stražarji, menjalci, romarji, dečki in deklice. Delo režira Edvard Gregorin. Pasijonske predstave bodo igrali za abonma. — Prav tako se bodo vršile izven abonmaja predstave, in sicer ob delavnikih in o velikonočnih praznikih.
Partizanski porazi v Ribniški dolini
Iz Ribnice je prispeflo poročilo o junaškem odporu vojaštva in jurjevške vaške posadke, ki je doživela svoj ognjeni krst. Hude Imrbe so bile v Danah, Kotu, Novi Štifti in v Ravnem dolu. lurtizani so imeli večje izgube, od vaške straže Pa so padli štirje. Poročila »lede.
Kakor poročajo, je padel tudi tehnik Blaj Ton,-. jz Ljubljane, loneta so imeli' partizani ze lansko leto v svojih rokah, pa jim je zvezan nekaj minut pred smrtjo ušel. Pokojni je bil med ribniškim 'ljudstvom, kjer je delal pri regulacijah Sajevca in Bistrice, zaradi svojega
značajo in dobrega srca zelo priljubljen. Ko ie doživel grozne dni v Ribniški dolini in delil z ljudstvom vso bedo, je bil z vso dušo proti uničevalcem naših domov. Za ta dom ie tudi častno padel. Partizani so ujeli v borbi čr-kostavca Mate Edvarda iz Goriče vasi. Razbili so mu glavo s puškinim kopitom in ga zavlekli na nek kraj ob gozdu blizu Kota. Prav tako so mučili Lovšina Antona iz Dol. Lazov ter mu z ročno bombo razbili glavo. Obležal jo =koraj na istrm kraju kot Mate. V borbi je pudel tudi nek dolenjski fant. Poročila slede.
Z žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom In znancem, da je dne 22. marca dotrpel v 29. letu starosti naš dobri sin in brat, gospod
Mate Edvard
črkoitavec
Prosimo, spominjajte se ga v molitviI Goriča vas, 23. marca 1943 Žalujoča rodbina Matatova
Junaška smrt italijanskega vojaka v Rusiji
Ganljiva pisma, ki jih je pisal svojcem v domovino
Na čelu črnih srajc »M« je padel na ruskem bojišču skvadrist Sacchero, prostovoljec v treh vojnah, ki je bil večkrat oalikovan s kolajno za hrabrost. Tako je ta junaški legionar doprinesel najvišjo žrtev na oltar domovine. S tomi besedami se začenja ganljivo poročilo, ki ga je turinskemu listu >La Stainpa« poslal njegov dopisnik iz Rima in ki v njem nato piše še naslednje:
Goreča vera, ki ne pozna nolTcne ovire in navdušenje brez oddiha sta jasno izraze la v pismih, ki jih je ta skvadrist ob različnih prilikah poslal svojim domačim in znancem. Dne 3. avgusta 1941 je na primer pisal svojemu mladoletnemu sinu tole: »Moj predragi sinko, to je že tretje leto tvojega m'ladega življenja, odkar sem daleč proč od tebe, na vojski. Danes domovina bije orjaški in sveti boj, da vara pripravi boljšo bodočnost. Vsi dobri Italijani so na svojih mestih v tem spopadu. Tudi jaz sem med njimi. Borimo se za našo omiko, za naše mesto na svetu, za na.š vzor, borimo se, da uničimo stoletnega sovražnika, ki pravi, da ni Boga.«
V nek^m pismu, ki ga je pisal svoji materi in bratu, pa je napisal: »... če se ne bi udeže-val tega orjaškega boja med lučjo in temo,
HENRIK SIENKIEWICZ
ROMAN V SLIKAH
med omiko in divjaštvom, bi se smatral nevrednega življenja.«
Za božič je Sacchero pisal svoji ženi: »... Spet je prišel božič, ki ga preživljam daleč od vas in v vojaški suknji. Ji veš, kako sem srečen, da lahko z orožjem služim svoji domovini, in prav gotovo ne zavidam tistih, ki so raje lepo doma v copatah...« V nekem drugem pismu | pa piše svojemu bratu: »Življenje ni nič. kadar se borimo za velike vzore. V nekaj dneh človek doživi lepe, nepričakovane in velike stvari. Pregnuti sovražnika s te ali one višine a-li vasi, ostati živ po silovitem bombardiranju, slišati žvižg bomb, ki dežujejo z neba, videti jih, ka.ko se s peklensko silo razlete na tleh, slišati rrglanje strojnic s tal in letal ter žvižganje krogel — vse to so doživetja, ki jih ni mogoče popisati, veseli trenutki v človekovem življenju, čeprav človeku postaja ob takšnih prilikah tesno okrog srca in mu začne žila hitreje utripati. Bije se boj za idejo, zmaguje sc za idejo, za našega živega Boga. Bodite veseli in nikar naj vas ne skrbi: Tudi če bi moral pasti, se svet zaradi tega še ne bo podrl. Če bi sf> zgodilo, da me več ne bo domov, te prosim, da skrbiš za moje male in za njihovo vzgojo. Naj zrgstejo v veri v domovino. Vanjo in v Boga morajo verovati, in v Duceja...«
Industrijska moč Nemčije, Italije in Japonske
Primerjava industrijske proizvodnje v državah trojne zveze in v njim sovražnih državah kaže, kdo je na boljšem
Pod gornjim naslovom prinašajo >Le Oltime Notizie* zanimiv gospodarski članek, ki v njem rimski dopisnik piše naslednje:
»Če je res, da industrija potrebuje mož, ki jo znajo voditi, in delavcev, ki z lastnimi rokami opravljajo delo po tovarnah, potem je tudi res, da so države trojne zveze znale zadostiti potrebam in zahtevam sedanje vojne s tem, da so že v mirnem času poskrbele za nemoten prehod iz mirnodobne v vojno proizvodnjo. V tem oziru so se trije največji industrijski narodi — kakor je poudaril grof Volpi di Misurata — to so Združene ameriške države Velika Britanija in Francija, znašle v razmerah, ki so v primeri s tistimi, ki vladajo na industrijskem polju v Nemčiji, Italiji in na Japonskem, neugodnejše, zlasti pa so dosti na slabšem glede dela na tistih področjih, ki pridejo za vojno v poštev.
Da vsaj približno ocenimo razmere, ki vladajo v tem oziru v sovražnem taboru, zadostuje, če si ogledamo malo številke o industrijski proizvodnji. Kar zadeva Francijo — piše agencija »Gea« —, je v dobi od leta 192S do 1938 industrijska proizvodnja stalno padala, tako da je indeks proizvodnje zdrknil od 100 na 83, kovinska industrija pa se je zmanjšala za 32.8, mehanična industrija pa za 24.6 odstotkov. VZdru-ženih ameriških državah se je splošni indeks proizvodnje dvignil za 8.1%, podrobni ogled raznih industrijskih področij pa kaže, tla se je znatno dvignila samo proizvodnja letal in sicer za 237.3%, dočim se je proizvodnja^ na vseh drugih področjih le za malenkost dvignila.
Angleška industrija je najbolj napredovala na polju izdelovanja za vojno potrebnih stvari. Od leta 1930 do 1937 je poskočila za 33.1%. V topilniški industriji je proizvodnja poskočila za 66.6%, na polju kovinske industrije za 65%, na polju kemije pa za 24.5%.
Tak je bil položaj v sovražnih državah. Popolnoma drugačen pa je bil, kakor kažejo naslednji podatki, v državah trojne zveze. Najbolje se je na vojno pripravila Nemčija, v kateri se je proizvodnja na polju vojnega gospodarstva v letih 1933 do 1938 dvignila za 115.2%. Zlasti je oživela železna industrija (240.3%), industrija jekla (183.4%), kemična industrija (167%) in proizvodnja električnega toka (za 137.7%).
Nič manj se industrija ni razmahnila tudi na Japonskem, kjer se je v kratki dobi od leta 1932 do 1937 posrečilo dvigniti indeks proizvodnje industrijskih izdelkov za 97.9 odstotka.
Kar zadeva Italijo, moramo poudariti, da je vlada posvetila največjo skrb zlasti izdelovanju orožja, in vse kaže, da so bili doseženi zelo očitni uspehi. Iz primerjave številk ljudskega štetja leta 1921 in onega iz leta 1936, se vidi, da se je število ljudi, zaposlenih v raznih panogah industrije* dvignilo za 50% ter doseglo številko 6 milijonov, dočim se je proizvodnja na raznih industrijskih odsekih dvignila v dobi od 1921 <lo 1939 povprečno za 130 odstotkov. Ta povprečni odstotek pa je daleč prekoračila proizvodnja na polju kemije, elektrike in mfchanike. Prva se
je dvignila za 211, druga za *255, tretja pa za 150 odstotkov. Največji razvoj je bil z ozirom na proizvodnjo dosežen na poljih, kjer izdelujejo za vojsko potrebne stvari, dočim so razni ukrepi, ki se nanašajo na proizvodnjo, na cerle ter na preskrbo s surovinami imeli za posledico, da se je industrija lahko dvignila na najvišjo stopnjo.
Amsrikanci so doslej izgubili nad 70.000 mož
Vojni poročevalski urad Združenih držav je sporočil — pravi neko obvestilo iz argentinske prestolnice Buenos Airesa —, da so ameriške oborožene sile od začetka vojne do danes izgubile 70.030 mož. Od teh je mrtvih 11.003, ranjenih 12.442, pogrešanih 38.129, ujetnikov pa 8456. Iz številk, ki jih je objavilo ameriško vojno ministrstvo, se vidi, da znašajo izgube, ki jih je pretrpela severnoameriška kopenska vojska, 45.553 mož, od katerih je 4253 mrtvih, 7815 ranjenih. 25.029 pogrešanih in 8456 ujetih. Po podatkih, ki jih je dal ameriški mornariški odsek, pa znašajo izgube, ki jih je pretrpela vojna mornarica in zbor mornariških strelcev in vojaštvo, ki varuje severno-ameriške obale, 24.477 mož, od katerih je 6750 mrtvih, 4627 ranjenih in 13.100 pogrešanih.
Usodno zdehanje
Zares edinstvena nesreča je zadela zadnjič neko gospo v trenutku, ko je odhajala s kolodvora v Ziethcnu v Nemčiji. Gospa je imela za seboj dolgo vožnjo in je bila silno utrujena, ko se je pripeljala v Zietlien. Jo se je videlo na njej tudi po tem, ker je neprenehoma zehala. Nenadno pa so ji pri tem zehanju usta ostala odprta in ni jih mogla več zapreti. Neko poro-ročilo iz Berlina pravi, da so gospo morali nemudoma odpeljati v bližnjo bolnišnico, kjer so jo takoj operirali. Operacija se je posrečila in žena je spet lahko zaprla usta.
Vedo, da so bili v gledališču, a kaj so gledali, se ne spominjajo
Stockholm, (CE) Gallupov zavod v Stockholmu je po časopisu »Dagcns Nyheter« sklenil ugotoviti, kakšen spomin imajo ljudje. Omenjeni časopis je zastavil bralcem vprašanje, ali se spomnijo podrobno vseh prizorov iz gledaliških predstav, ki so jih videli zadnje leto. Odgovori so bili precej nepričakovani. 42 odstotkov bralcev je z občudovanja vredno odkritosrčnostjo odgovorilo, da se sicer čisto dobro spominjajo, da so bili tedaj in tedaj v gledališču, a spomniti se več ne morejo, kaj so tam giledali: ali zaljubljeno opero, žaloigro, opereto ali komedijo.
EIAR - Radio Uubllana
13.00 Poročila v italijanščini. ^— 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slo-
1
PR\REDVL
• v
r-r-TTT-?
o»--
297.
Po oddihu J« v gledališču vse umolknilo: zdaj so imeli priti na vrsto kristjani — prizor, ki ga Rim še ni videl Kristjani, zastrupljevalci vodnjakov, ljudožrci, sovražniki domovine ...
Ko so se odprla vrata, se Je arena brž napolnil s čud nimi bitji, oblečenimi v živalske kože Vsa ta bitja so hitela na sredo peska, ondi pokleknila in dvignila roke. Gledalci so besneli, ker so mislili, da kristjani že pred začetkom boja prosijo usmiljenja. Toda čakalo jih je novo prenečenje. Iz kosmate množice je vstala čudna, neznana pesem: »Kristus zmaguje,
Kristus vlada .. .1«
d -
•1 v	?	••
(£)
* f>* -
venščini. — 13.12 Klasični orkester vodi dirigent Manno. — 13.45 Pisana glasba. — 14.00 Poročila v italijanščini. — 14.10 Operna glasba na ploščah. — 14.30 Pisana glasba. — 15.00 Poročila v slovenščini. — 17.00 Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 17.15 Koncert pianistke Marte Bizjak-Valjalo. — 17.33 Kvartet »II Giglio« Ljudskega dopolavora v ,Firenci. — 19.00 »Govorimo italijansko« poučuje prof. dr. Stanko Leben. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Italijanska glasba v narečju. 20.00 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30 »La Traviata« opera Giuseppe Verdija (21. pribl.) Predavanje v slovenščini (22.10 pribl.) Zanimivosti v slovenščini. Po operi (22.50 pribl.) Poročila v slovenščini.
Četrtek, 25. marca. 7.30 Operetna glasba. — 8 Napoved časa; poročila v italijanščini. — 12.20
298..
Ljudi je zajeto začudenje, ko je resni, mogočni spev donel prav do vrh gledališča. Vse je molčalo in strmelo.
Tedaj pa so odprli mreže In v areno so planile tolpe divjih psov, ki jim nekaj dni niso dali nič jesti, da bi rajši šli nad kristjane. Ti so klečali kakor okameneli in peli. Psi so bili presenečeni zaradi njihove negibnosti in niso hoteli takoj skočiti nanje. Vzpenjali so se na ograjo, tekali okoli arene ter divje lajali.
Plošče. — 12.30 Poročila v slovenščini. — 12.45 Operna glasba. — 13 Napoved časa; poročila v italijanščini. — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.25 Prenos za Nemčijo — orkester vodi dirigent Angelini. — 1'4 Poročila v italijanščini. — 14.10 Koncert radijskega orkestra; vodi dirigent Drago M. Šijanec. — Pisana glasba. — 15 Poročila v slovenščini. 17 Napoved časa; jioročila v italijanščini. — 17.10 Pet minut gospoda X. — 17.15 Nove plošče. Cetra. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Lahka glasba. — 20 Napoved časa; poročila v italijanščini. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30 Koncert orkestra COKA. — 21 Operetno glasbo vodi dirigent Gal-lino. — 21.35 Klasični orkester; vodi dirigent Manno. — 22 Glasba otroške dobe. —■ 22^15 Komorna glasba. — 22.45 Poročila v italijanščini.
TONE GLAVAN:^
»•»»» *	Vs
Žemlja
J&V 111 VtfL IZVIRNI ROMAN
Jerneje je imel s hlapci in deklami prav za prav smolo in srečo. Jože, ki mu je dolga leta zvesto služil in na katerega se je lahko zanesel kot na koga iz svoje krvi, ki je nesrečno končal. Zal mu je za njim. Pokopati ga je dal v grobu, ki čaka tudi njega. Sredi poletja, ko so brenclji in muhe najbolj sitni, je zbezljal na njivt vol. Revež ga je mislil uloviti. Pustil naj bi ga, da bi se zletal, saj bi se že pomiril, ko bi začutil utrujenost. Toda Jožetu se je mudilo z delom. Čakala ga je še nezorana njiva. Zato je skočil za njim, ga lovil in preskakoval razore. Ko se je volu nekoliko približal, ga je ta počakal, da ga je lahko prijel za povodec, a precej nato spet poskočil. Toda Jože ga je krepko držal. To je menda vola ujezilo. Spet je počakal. Jože je bil prepričan, da bo žival krotka in utolažena, a nenadoma se okrene z glavo in ga šiloma sune v trebuh. Jože je divje zakričal, se prijel za trebuh in se sesedel. Ko je prišel dohtar, ‘ni mogel ugotoviti drugega kot smrt. Tako je bil Jerneje ob dobrega delavca.
K sreči se je na jesen oglasil Hojčev Janez !z Hudega dola in se ponudil za hlapca. Gospodar ga je nezaupno pogledal, ga premeril od nog do glave, si zavihal brke in dejal:
»Hm. Služil bi rad? Pa znaš prijeti za delo kot gre?«
Hlapec je krepko pokimal in drzno zrl v oči. To je Jernejcu ugajalo. Samo njegov pogled mu je govoril, da je fant odkrit. In kdor je odkrit, je tudi dober.
Zmenila sta se za Ion, za čižme, gvant in perilo. Potlej je precej pljunil v roke, in nič mu ni bilo treba reči, kje naj začne. Boštjanu se je zdelo, kot da si je Janez njegov grunt ogledal že prej, ker tako dobro ve, kje je potrebna njegova roka. — Sprva se nista nikoli dosti
menila. Kadar pa sta se, 6ta bila oba modra in kratkih besed. V Janezu je imel gospodar prijatelja, ki mu lahko zaupa vse, kar ima in premore... Zemljo je ljubil in negoval kot on, Jerneje samo ni razumel usode ali časa, ki ne dopušča takim ljudem lastništva zemlje, saj M jo kar pestoval, da se morajo zato ubijati na tujih gruntih...
Mano je vzela Kravarica kmalu nazaj. Nakupila je nekaj rjuh zemlje in dejala je, da sama ne zmore vsega. Kes, da ima dosti otrok, a teh ne more vpregati v prenaporno delo, ker so še premajhni. Pri lem ji lahko pomore samo Mana. Jerneje se za to ni prav nič zmrdoval, temveč je odprl skrinjo, ji odštel, kakor so se zmenili in zapisali, ter ji kupil čižme in nov gvant.
Teže mu je bilo za Pepo, ki se je za predpust omožila. Bila je delavna in od sile pridna in nič ne more reči čeznjo. Samo v njeno srečo dvomi, ker je vzela sobenjeka, ki ni imel ničesar, razen gvanta in klobuka na sebi. V najem sta si vzela na pol razpalo kajžo. Sreča je vsaj ta, da je dobil mož delo pri cesti, ker bi lahko drugače glodala sivo steno namesto kruha in žgancev. No, Boštjan Jerneje jima želi vso srečo. In če bosta kaj potrebovala, so njegova vrata zmeraj odprta...
Namesto te mu je Janez priporočil Koritnikovo Rezo, doma prav tako iz Hudega dola. No, če Jarfez pravi, da bo dobra delavka, zakaj pa ne! Sprva jo je zmeraj opazoval, a ko je nekoč opazil, kako je klofnila sina Boštjana, ker jo je nekaj zalezoval, se mu je priljubila in mu zbila sleherno iskrico nezaupanja. Imel jo je za pošteno in dobro dekle. Tako se je vselej tudi izkazala.
Potlej so skupno prijeli in začeli na novo.
*
Kadar gleda Boštjan Jerneje nazaj, v leta, ki so tako hitro minila, ga stisne okoli srca. Tako hitro je prešlo. Kot bi trenil z očmi, pomignil z mezincem ali napravil s svinčnikom kratko črto. Ko človek nekaj doživlja, se čas vleče po polževo, a ko se spominja pozneje nazaj, se mu zdi, da se je vse izvršilo nanagloma... To so stalne človeške misli.
Ej, takrat je bil Boštjan še samski, fant od fare. Minko je ljubil, zaradi nje in zaradi zemlje je popihal v Ameriko, se vrnil, se oženil
in dobival družino. Sedaj pa je Boštjan star, sivih las in leze počasi v grob. Nehote se spominja svojega očeta in se sebi zdi enak njemu...
Boštjana je postarala žaltost in osivela ga je skrb. Di, če bi vedel, da se bo zgodilo tako, bi nikdar ne prišel iz Amerike, ker bi mu bilo marsikaj prihranjeno. Res, lepo je bilo živeti z Minko, to tiho ženo, nalašč ustvarjeno za njegov ponosni dom. Vse je znala prav in temeljito prijeti. Cesar se je lotila ona, ni bilo nikdar zaman. In kako se je lotila! Kakor burja slabe strehe. Prav po moško je pljunila v roke, si zavihala rokave in dejala: >Z božjo pomočjo, Boštjan!« In on ve, da jo je sprva neverno gledal, a ko je videl, da zmaguje, je poprijel tudi on sam. Ženske so mnogokrat močnejše od moških, da, to se mora na vsak način priznati. Menda je moral Bog žensko obdariti s posebnimi zmožnostmi, z nekakšnim vplivom, ki vleče moške za njimi. Zenske so čudovita bitja. Kjer ne opraviš ti, ki si možak in korenjak, bo opravila ženska. Njegova Minka je bila žena na mestu. Bog ji daj večni mir in pokoj. Dolga, dolga leta mu je bila zvesta tovarišica skozi življenje, skozi napore, in dobro je prenašala skrbi. Vrasla sta se drug v drugega, da sama nista vedela kako in kdaj. Nenadoma se je pričel Boštjan nečesa bati. In prav to je prišlo. Zena je morala leči. Težko je dihala in nič ni jedla. Boštjan jo je spraševal, kaj ji je, a odgovarjala je, da bo prešlo. Zdravnika ni pustila poklicati, za gospoda pa je le prosila. Neke noči jo je nenadoma zmanjkalo. Boštjanu se je hotelo v bolesti razpočiti srce. Bog naj ji da večni mir in blaženost. Iskal je tolažbe pri ljudeh, a mu je niso dali. Tako se je zgodilo, so dejali. Ko je potožil sinu Boštjanu, mu je zabrusil: »Kaj pa hočete? Stara je bila in stari morajo umreti.« To ga je še bolj potrlo in mu vzelo vsako zaupanje v sina. Matevžu sploh ni ničesar potožil. Bal se je, da bi mu enakih ne zabrusil.
Doma ni strpel. Hodil je okoli, si je ogledoval polje, smukal žito, ga drobil med zobmi in okušal sladkobo. Včasih je zavil v zidanico, si natočil vina in po vse popoldne presedel ob neizpraznjenem kozarcu. Tako si je vsaj malo lajšal samotnost in žalost, če ga ne razumejo ljudje, in mu nočejo dati tolažbe, ga bo razumela njegova zemlja. In kakor takrat, ko je odhajal v Ameriko, ji je tožil svojo bol, ji šepetal, da jo ljubi., saj mu je skoraj edina ostala izmed stvari, ki jih je v življenju najbolj ljubil in spoštoval.
Za Ljudsko tiskarno r LJeblJanli Jot« Rramarlfc — Izdajatelj: tol Sodja. - Predniki Mirk« Javornik. - Kokopiiov ne tratama. - »Slovenski dom« Uhaja ob delavnikih ob 11 - Me»*tna n&ročnlna 11 lir, ta InoiemitTO 20 Ur. — Credniitvoj Kopitarjeva ulica 8, HI nadstropje. — Oprava: Kopitarjem ulica 1 Ljubljana, m Tclelon Utr. 40 01 de 40 03, — Pedrainlcai Ho?« mesto.