PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26 novembra 1943 v va&i Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-5i, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski M. dnevnik Cena 600 lir - Leto XL št. 298 (12.021) Trst, nedelja, 16. decembra 198 Pomembni dogodki v našem življenju Enotnost in povezanost v boju za naše pravice Delegacija SZDL na obisku pri Slovenski sl podpirajo borbo naše manjšine Cr~ —! bi o i> » r-a O O C 70 O i-i rn o X? r y n ~Z 'Z X ■c > C_ o o Xi 2> Tl ! L. “sl m C X» Z. o " O z ■-o r-i i_ O' U m NK 2> z X-* •—1 i o \ 2> Ù- O l O O O i o BOGO SAMSA Po veličastni enotni manifestaciji v Trebčah smo zabeležili v Primorskem dnevniku več vidnih dogodkov, ki so vzbudili posebno pozornost med Pripadniki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Predvsem smo na izredno svečan in poglobljen način proslavili trideseto obletnico ustanovitve Slovenske kulturno - gospodarske zveze, osrednje organizacije Slovencev treh pokrajin, ki združuje ne sa-jPo prizadevanja na gospodarskem, kulturnem, športnem in drugih področjih, temveč je aktiven katalizator v splošnem boju za naše pravice. Proslave tridesetletnice v tržaškem Kulturnem domu so se udeležili poleg članov odborov SKGZ in včlanjeni» organizacij treh pokrajin tudi številni predstavniki vseh slovenskih organizacij, ki niso včlanjene v SK GZ, prisotni so bili vidni predstavniki italijanskega javnega življenja, poslanci, kulturniki, politiki in med nji-toi^ pokrajinski tajniki KPI, PSI in Ta proslava je dosegla poseben ton ,n pomen tudi v Ljubljani, ko so sc je udeležili najvidnejši predstavniki Političnega in oblastnega življenja SR Slovenije. Tokrat ne gre za protokol, temveč za odraz važne vsebine: matični narod pozitivno ocenjuje takšne tridesetletne organizirane napore za Vsestranski napredek slovenske na- rodnostne skupnosti v Italiji in ji nudi vso svojo podporo in pomoč. Na Opčinah je bila pred dnevi zanimiva okrogla miza predstavnikov e-notne slovenske delegacije, ki so odkrito, odprto in poglobljeno razpravljali o izkušnjah trebenske manifestacije, o nekaterih dilemah, ki jih odpira in o nadaljnjih perspektivah in programih enotnih nastopov. Pri vseh teh dogodkih sta bili v o-spredju dve vprašanji: enotnost in široko zavezništvo, povezava med I-talijani in Slovenci, ki skupaj živimo v Trstu, v Gorici in v videmski pokrajini. Po mojem mnenju je treba ločiti dve stvari: 1. Slovenska narodnostna skupnost v Italiji je subjekt, sama odloča kakšno zaščito hoče, sama naj odloča in ima odločilno besedo o svoji usodi. Zato je tudi logična njena pravica, da navzven — kadar sama to presodi — nastopi, kadar gre za njene specifične interese in kot je bil to primer na treh letošnjih manifestacijah: spomladi na skupni tiskovni konferenci, kjer je manjšina z vso odmevnostjo v vsedržavnem tisku povedala, kaj hoče; v Gorici na Travniku in za dvojezične table v Trebčah. 2. Stalna in tesna povezava med I-talijani in Slovenci, iskanje širokih zavezništev, utrjevanje sožitja v okviru splošnega demokratičnega napredka itd., je logična nuja naših naporov NADALJEVANJE NA 2. STRANI SANDOR TENCE TRST — Trenutni položaj slovenske narodnostne skupnosti in odnosi med organizacijama so bili v središču pozornosti včerajšnjega obiska delegacije republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije pri deželnem vodstvu Slovenske skupnosti. Delegaciji, ki sta ju vodila Rafko Dolhar in Franc Šetinc, sta zelo ugodno ocenili včerajšnje srečanje ter ugotovili, da se sodelovanje in odnosi med SSk in SZDL ugodno razvijajo v širšem kontekstu stalnih in prepotrebnih stikov med Slovenci v zamejstvu in matično domovino. Deželni tajnik SSk je gostom iz Slovenije orisal prizadevanja SSk za dosego globalne zakonske zaščite, pri čemer je podčrtal pomen enotnosti slovenske manjšine v tem boju, seveda ob upoštevanju obstoječih ideoloških in političnih razlik. Pri tem igra zelo pomembno vlogo, je poudaril Bratuž, slovenska enotna delegacija. Pokrajinska tajnika SSk Harej in Terpin sta nato orisala politične razmere na Tržaškem in Goriškem, medtem ko je deželni svetovalec Drago Štoka govoril o položaju na deželi in o delovanju deželne komisije za mednarodne odnose. Predsednik RK SZDL Šetinc, ki so ga spremljali predsednik sveta za mednarodne odnose Bojan Lubej, predsednik in sekretarka komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja Štefan Cigoj in Eva Godina ter jugoslovanski generalni konzul v Trstu Drago Mirošič, je tudi sam poudaril pomen enotnosti Slovencev v Italiji v boju za narodnostne pravice. Podčrtal je vsestransko podporo matične domovine do teh prizadevanj in potrebo, da italijanska država čimprej sprejme, v skladu tudi z mednarodnimi obveznostmi, ustrezen zakon o globalni zaščiti, ki bi vsem Slovencem v Italiji zagotavljal najširše in enake pravice, ne glede na njihovo številčno moč ali krajevno pripadnost. Pogovori so se odvijali v Trstu in v Genici, kjer je delegacija iz Slovenije tudi položila venec pred števerjan-skim spomenikom padlim v NOB. d)ruga osebnost Kremlja« na obisku v Veliki Britaniji Na Pomorski postaji v priredbi pokrajine Gorbačov: Ni orožja, ki ga SZ ne bi bila pripravljena omejiti LONDON —- Predsednik komisije za zunanje za-osve v vrhovnem sovjetu Mihail Gorbačov je včeraj dopotoval na osemdneven obisk v Veliko Britanijo, ka-rnor ga je povabil predsednik spodnjega doma parla-d'enta in načelnik britanske sekcije medparlamentarne bnije IPU Bernard Weatherill. Tukajšnji politični krogi Pripisujejo dogodku velik pomen: prvič, ker vidijo v Gorbačovu drugo najvplivnejšo osebnost Kremlja za Cernenkom, drugič, ker se bo gost danes sešel s predsednico vlade Thatcherjevo, obrambnim ministrom He saltine jem in zunanjim ministrom Howeom (z njim se oo spet sestal jutri), a tretjič, ker gre za enega zadnjih srečanj na visoki ravni med predstavniki zahodnega in vzhodnega bloka pred obnovitvijo sovjetsko - ameriških razorožitvehih pogajanj. . Upravičenost tolikšne pozornosti njegovemu obisku io potrdil sam Gorbačov, ko je še na letališču v Heathnowu izjavil, da je njegova delegacija prišla * ■jTolna dobre volje in dobrih namenov«. Izrazil je žeti0, da bi razgovori prispevali k zboljšanju britansko -sovjetskih, kot tudi širših mednarodnih odnosov. Sovjetska zveza, je nadaljeval, je uverjena, da je kljub zapletenosti mednarodnega položaja mogoče preprečiti jenski spopad, da pa je v ta namen treba izkoristiti prav vse dane možnosti. Dodal je, da SZ ne zasleduje vojaške premoči, da ne bo prva sprožila nove oboroževalne tekme in da tudi ni prav nobene takšne vrste orožja, ki bi jo hotela izključiti iz pogajanj o omejevanju orožnega potenciala Na sliki: Gorbačova (levo) je na londonskem letališču sprejel Weatherill (desno). Odlična razstava o kraški arhitekturi VLASTA BERNARD TRST — Kamniti portali, oboki, leseni ganki in vratolomne stopnice, čar preteklosti, ki ga plemeniti trpka preprostost, s katero so kraški Mesarji trdi prvini vdihovali mehkobo, splet detajlov in arhitekturnih kompozicij, ki se s fotografskih posnetkov zlivajo v celoto, poudarjeno s simbolično kuliso kraške hiše. In v to simbolično kraško hišo, elegantno prav zaradi funkcionalne elementar-nosti, je sinoči stopala množica, ki si je sredi Trsta, skoraj na morski gladini, ogledovala kamnito hišo s svojega Krasa. Kamnita hiša — prav tako so prireditelji poimenovali dvojezično pripravljeno rhzstavo o arhitekturi tržaškega Krasa in slovenskega kmeta torej. Odprli so jo včeraj ob 15. uri na Pomorski postaji in po obisku je soditi, da bo do 15. januarja odprta razstava zbudila precej pozornosti ne samo v strokovnih krogih, temveč v tržaški javnosti sploh. Prireditelj, tržaška pokrajina, oziroma nje no odbomištvo za kulturo, je zamisel in uresničitev prireditve zaupala arhitektu Lucianu Semeraniju; raziskovalno delo sta opravila arhitekta Lorenzo Galluzzo in Gianfranco Sgabbi, fotografije so deio Neve Gasparo, risbe Giorgia Schumanna, makete pa Igorja Siliča. Prireditev spremlja odličen črno beli katalog, katerega slovensko in italijansko izdajo sta omogočili Hranilnica in posojilnica na Opčinah in Tržaška kreditna banka. Razstavo je uradno odprl predsednik tržaške pokrajine prof. Gianni Marchio, ki jo je označil kot prvi korak na poti k raziskovanju, ponovnemu odkrivanju in ovrednotenju kulturne dediščine tržaškega Krasa. NADALJEVANJE NA 5. STRANI Jutri v Gorici zasedanje glavnega odbora SKGZ GORICA — Jutri zvečer ob 19.30 se bo v mali dvorani Kulturnega Uoma v Gorici sestal glavni odbor Slovenske kultumo-gospodarske zveze. Glavna točka dnevnega reda bo posvečena delovanju SKGZ v letu 1984 ter •»•»računu dela teritorialnih in področnih odborov in komisij. Osrednje perorilo bo imel tajnik Dušan Udovič. Deželna konferenca slovenskih komunistov v sredo v Fojdi „ VIDEM — V restavraciji Bristol v Fojdi bo v sredo, 19. decembra ob uri deželna konferenca slovenskih komunistov. Uvodno poročilo bo imel ian deželnega partijskega vodstva KPI Miloš Budin, nakar se bo razvila azprava, ki jo bo vodil član CK KPI Pavel Petričič. Konference, katere Mavna tema bo trenutni položaj Slovencev v Italiji v luči prizadevanj za osego globalnega zaščitnega zakona, se bo udeležil tudi deželni tajnik KPI Košarka: sinoči v Trstu v prvenstvu C-l lige Jadranovcem programirani točki TRST — Jadranovi košarkarji sinoči niso zamudili edinstvene priložnosti in v 12. kolu prvenstva C-l lige po pričakovanju premagali skromno peterko Fulgor ja Celli ja iz Forlija Zmaga naših košarkarjev ni bila nikoli v dvomu, saj so gostje pokazali dokaj skromno tehnično znanje. Kljub temu pa jih naši košarkarji niso nadigrali. Jadranovci so v tem srečanju igrali nezbrano, premalo odločno in učinkovito, tako da je bila sinočnja košarkarska predstava dokaj skromna. Napake so se vrstile na eni in drugi strani kot za stavo in če dodamo še, da sta neapeljska sodnika brezglavo dosojevala osebne napake na levo in desno ter s tem stalno prekinjala srečanje, potem je tudi jasno, da navijači niso prišli na svoj račun. Seveda najpomembnejše za sinočnjo srečanje je bilo to, da so jadranovci pospravili nov par točk in fako napravili še korak naprej proti vrhu prvenstvene lestvice. Glede te tekme velja omeniti zelo dobar nastop mladega Sandija Rauberja, ki je bil tokrat najboljši strelec srečanja: dosegel je namreč kar 30 točk. Ob Rau-berju pa sta se izkazala še hitri Klavdij Starc in Štefan Gulič. Pri gostih je bil najučinkovitejši Celli in dobro je igral bivši košarka- Ca ve je Lolli. Jadranovci so bili, razen v prvih 10 minutah tekme, stalno v vodstvu. Srečanje so odločili že v prvem polčasu, ko so vodili z 12 točkami razlike (52:40). To prednost so v nadaljevanju še povečali. Gostje so sicer nato zaostanek tudi zmanjšali na 9 točk (v glavnem zaradi napak naših košarkarjev), Jadranova zmaga pa ni bila nikoli v dvomu. »Bila je to rutinska zmaga. Igra pa NADALJEVANJE NA 10. STRANI Hoef lehnerju prvi smuk za SP NA 10. STRANI Precedens, ki utegne pomeniti začetek tvornega dialoga Washington in Havana sklenila sporazum o kubanskih beguncih NEW YORK — Po večmesečnih zapletenih pogajanjih sta včeraj washingtonska in havanska viada podpisali sporazum, ki rešuje problem kubanskih beguncev v ZDA. Gre za prvi dogovor med Ameriko in Kubo sploh, ki ga nekateri opazovalci označujejo celo kot začetek dialoga med Castrom in Reaganom, S sporazumom so se Kubanci obvezali, da »postopoma in urejeno« dovolijo povratek v domovino 2.700 rojakom, ki so zaprti v ameriških zaporih in psihiatričnih bolnišnicah in ki jim ZDA niso izdale dovoljenja za bivanje na svojih tleh. Američani pa so se obvezali, da bodo izdali vstopni vizum z dovoljenjem za stalno bivališče okrog 3.000 Castrovim političnim nasprotnikom in njihovim družinam, ki jim je Havana izstopni vizum že davno izdala. Tem bodo sledili še drugi in kaže, da bo Kubo lahko zapustilo letno 20.000 »nezaželenih«. Castro je sporazum ocenil kot »pozitiven in tvoren« in izrazil željo, da bi takšno vzdušje, v kakršnem je bil sklenjen, prevladovalo tudi i:a pogajanjih med ZDA in SZ ter bodočih razgovorih v zvezi z Nikaragvo, Salvadorjem, južnoafriško rasistično problematiko jn vsemi drugimi kočljivimi problemi na svetu. Skoraj istočasno je ameriški predsedniški glasnik Speakes v sporočilu o podpisu sporazuma naglasil, da Reaganova politika nasproti havanskemu režimu odraža globoko zaskrbljenost njegove administracije nad »zaT držanjem Kube v mednarodnem merilu« in da ni nobenih znakov o tem, da se takšno zadržanje utegne spremeniti. Kubanska begunska skupnost v Miamiju je sporazum seveda ocenila negativno in z zaskrbljenostjo, češ da utegne v Washingtonu botrovati vsestranskemu priznanju Castrovega režima. KAKOVOST - ELEGANCA Konfekcija Fany Stefania Millo Ekskluzivni zastopnik v Miljah priznanih znamk: Max Mara, Albinea, /Rodrigo, Ragno, Vagabond, Lebole, Jeans Pooh in Spitfire, kopalke Parah. 34147 ŽAVLJE (TS) — UL. FLAVIA Dl STRAMARE 107 — TEL.: 231118 Vošči vsem klientom 'vesel božič i Nov iraški letalski napad na naftni terminal v Zalivu BAHRA IN — Dolgoletna vojna med Irakom in Iranom se je včeraj spet razplamtela, z novim iraškim letalskim napadom proti življenjsko važnemu izvozu iranske nafte. Iraške vojaške oblasti so sporočile, da so v napadu z raketnimi izstrelki zadeli dva »velika ladijska objektiva« v bližini iranskega o-toka Karg, naftnega terminala v Perzijskem zalivu. Po izjavi glasnika iraške vojske naj bi zadeli dva velika petrolejska tankerja, napadalna letala pa naj bi se vrnila na letališča brez vsake izgube. Doslej pa je bilo le potrjeno, da je raketni izstrelek zadel 90 milj jugovzhodno od Karga grško petrolejsko ladjo »Nimenia« in na njej povzročil močan požar. Kapitan Petsakos je sporočil, da je grški mornar hudo opečen, dva člana posadke, Grka in Pakistanca, pa pogrešajo. Ostalih 24 so rešili na liberijskem tankerju »Kaliopi-E«, ki je prihitel »Nimenii« na pomoč. H goreči ladji plujejo tudi 3 posebni vlačilci specializiranega holandskega podjetja za reševanje ladij v težavah. O drugi po zatrjevanju iraških vojaških oblasti zadeti ladji pa še ni nobene vesti. KRISTALI SIRCA Strada Vecchia dell'lstria 2 — Telefon 820-762 KRISTALU SIRCA nudi raznovrstna svetila in luči ter še tisoč drugih artiklov: porcelan, keramika, kristal, silver piate, izbrani kuhinjski predmeti, mali elektrogospodinjski stroji. ENKRATNA PRILOŽNOST ZA DRAGOCENA BOŽIČNA DARILA PO IZREDNIH CENAH • Enotnost NADALJEVANJE S 1. STRANI in smo jo Slovenci v Italiji (z raznimi odtenki) vedno zasledovali. Povsem drugo pa je vprašanje povezave in oblike te povezave. Res bi bilo bolje, če bi bili bolj občutljivi za pristop in za podporo italijanskih demokratičnih predstavnikov ob raznih prilikah. Morda bi lahko organizirali ustrezne manifestacije tudi na drugačen način. Forme javnih nastopov so lahko različne, javna podpora italijanskih demokratičnih širokih sil slovenskim zahtevam je izredno važna in odločilna. Pri tem pa je važna širina in ustvarjanje široke fronte. Slovenci sami ne bomo izglasovali zaščitnega zakona v italijanskem parlamentu: v njem imamo samo eno senatorko, izvoljeno na listi KPI. Treba je ustvariti take pogoje, da se bo u-stvarila večina, v konkretni politični italijanski praksi je potrebna velika večina, skoro plebiscitarna, ker drugače ponovno grozi, da se celo razprava o zakonu ustavi. Opozicijska, pa še tako tehtna in upoštevanja vredna, moč same KPI je nezadostna. Prav gotovo je zelo prav, ’ da na razne načine poglabljamo ta vprašanja, vsakdo iz svojega zornega kota seveda. Treba je upoštevati, da je enotna delegacija sestavljena iz šestih predstavnikov, ki predstavljajo šest povsem avtonomnih subjektov, ki skupaj nastopajo samo za stvari, za katere se skupaj povsem avtonomno dogovore. Samo takšna enotnost je stvarna in močna, samo takšna je lahko učinkovita in bi bilo brisanje razlik neumestno in najbrž celo škodljivo. V teh naporih je Primorski dnevnik skašal odigrati čim bolj pozitivno, korektno in konstruktivno vlogo, ker izhaja iz osnovnega načela koristi slovenske narodnostne skupnosti v I-taliji. Zato tudi menim, da bi bilo koristno, če bi razširili razpravo na nove pobude, ki bi utrdile enotnost Slovencev, še bolj povezale Slovence z italijanskimi demokratičnimi silami in tako ustvarili pogoje za še bolj učinkovit boj za naše pravice. BOGO SAMSA V Rimu ustreljen aktivist PLO Ismail Darwish RIM — Preteklo noč sta neznanca ustrelila v Ulici Campania v 'Rimu mladega Išmaila Darwisha, aktivista Organizacije ra osvoboditev Palestine, in nato zbežala z motorjem. Preiskovalci so ugotovili, da je prišel v I-talijo s ponarejenim potnim listom, zastopniki PLO pa so izjavili, da Darwish ni pripadal vodilni skupini in da je prišel v Rim iz Tunisa, da bi se zadržal v Italiji nekaj dni kot turist, atentat pa so pripisali izraelskim tajnim službam. JANUAR 85 CCT Certificati di Credito del Tesoro settennali. • CCT so državni efekti, oproščeni vsakršnega sedanjega in bodočega davka. • Kupon je enoletni; prvi, ki bo izplačan 1.1.1986, nudi 15,60% obresti. • Obresti naslednjih šestmesečij so enake doprinosu BOT na 12 mesecev plus premija. Ta znaša 1 točko. \ • Varčevalci jih lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca d'Italia ali pri drugem kreditnem zavodu po emisijski ceni plus obresti, ne da bi plačali kakršnekoli provizije. • Imajo široko tržišče In se po potrebi z lahkoto vnovčijo. « Emisijska cena 99,75% Ponudba občinstvu Od 2. do 9. januarja Rok 7 let Prvi enoletni kupon 15,60% Letni doprinos 1. leto 15,66% Gost videmske univerze je bil prof. Franc Jakopin Slovanske izposojenke v našem jeziku zanimiva tema predavanja v Vidmu V okviru plodnega sodelovanja med ljubljansko in videmsko univerzo je pred dnevi kot gost predaval na Institutu za vzhodnoevropske jezike in literature videmske univerze priznani jezikoslovec, predavatelj za ruski jezik na filozofski fakulteti v Ljubljani, avtor med dru gim rusko-slovenskega slovarja, ruske slovnice, predavatelj za slovansko filozofijo na univerzi v Trstu ter predstojnik instituta za slovenski jezik pri slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani, prof. Franc Jakopin. Predaval je o zanimivi temi in sicer o slovanskih izposojenkah v slovenskem knjižnem jeziku, v časovni dobi od nastanka prvega slovenskega slovarja Adama Bohoriča leta 1584, preko Pleteršnikovega slovarja iz let 1894-95 pa do današnjih dni. Razna je bila usoda slovanskih izposojenk v našem jeziku: nekatere so se povsem udomačile, kot na primer čustvo, izvoliti, odličen — iz ruskega, geslo, pojem, pozoren, pivo, naslov pa iz češkega jezika. Druge pa so bile izrinjene in se ne uporabljajo več. Da pa imajo slovanske izposojenke res dolgo domovinsko pravico v našem jeziku, se kaže v tem, da je že v prvem slovarju Adama Bohoriča mnogo hrvaških ali kasneje kaj-kavskih izposojenk ter spoznanje, da so si razni slovan- ski jeziki med seboj zelo slični, medtem ko lahko dobimo v Pohlinovem »tu malo besedi še treh jezikove iz leta 1781 izposojenke iz celotnega srbohrvaškega jezikovnega območja kot tudi iz češčine. V slovarjih prve polovice 19. stoletja zasledimo vedno več1 srbohrvaških in ruskih izposojenk, ki so kasneje izločene, na njihovo mesto pa dodano gradivo iz besednega zaklada sodobnih slovenskih pisateljev. Ta proces se nadaljuje še danes, tako da je slovanskih izposojenk v našem jeziku čedalje manj, razen srbohrvatskih, medtem ko so v preteklosti izposojenke prihajale k nam percentualno največ iz Rusije, Hrvaške, Srbije, manj pa iz poljskega ali starocerkvenega slovanskega jezika. Predavatelja je predstavila prof. Neva Godina, predstojnica stolice za slovenski jezik na institutu za vzhodnoevropske jezike in literature videmske univerze, ki je predavanje tudi zaključila pri izčrpni in zanimivi debati. Radi bi dodali še to, da trenutno poučujejo slovenščino v Vidmu asistentka dr. Lojzka Bratuž, raziskovalec dr. Robert Petaros in komaj imenovana lektorica slovenskega jezika Andreja Duhovnik Antoni z ljubljanske univerze. M. VERTOVEC BRESCIANI BRUNO Ulica Nazionale 39 — Telefon: 211711 — OPČINE ZA PRIJETNE PRAZNIKE VAM PREDSTAVLJA NAJNOVEJŠE MODELE TELEVIZORJEV _____ S PRIKLJUČKOM TELEVIDEO NOPDMENDE Roma — Via G. B. Martini 3 OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC V prostorih Narodne banke v Ljubljani Dvodnevni posvet o vlogi bančništva na Slovenskem Sredi tedna je bilo v prostorih Na. rodne banke v Ljubljani dvodnevno Posvetovanje o zgodovini denarstva in bančništva na Slovenskem. Šlo je za pomembno srečanje, prvo sploh te vrste, ki sta ga priredila Zgodovinsko društvo in Narodna banka Slovenije v počastitev štiridesete obletnice ustanovitve Denarnega zavoda Slovenije, ki je bil edina emisijska banka odporniškega gibanja v Evropi. Na posvetu, ki ga je otvorila guvernerka Narodne banke Slovenije Milica Ozbič, so bila podana poročila o vlogi denarja v svetu nasploh, v slovenskih deželah pa še posebej, od rimskih časov skozi srednji vek Pa do današnje dobe. Poročevalci so govorili o družbenem in gospodarskem položaju, o vlogi denarja ter dajali tudi konkretne primerjave med današnjimi in takratnimi življenjskimi potrebami. V drugem delu posveta pa je bilo veliko teže dane na zgodovinski razvoj bančništva in poso-jilništva na Slovenskem. Zgodovina teh zavodov pa je bila vedno zelo tesno povezana s kulturno, politično in gospodarsko zgodovino slovenskega naroda ter ga spremljala v prizadevanjih za razvoj. O dogajanju v primorskih krajih so Poročali Marko Waltritsch, Janez Peršič in Darja Mihelič. Slednja dva sta Preučila dogajanja v Istri v beneških časih ter sta pri tem uporabila arhivske vire v Piranu. Peršič je namreč govoril o pravnem in družbenem Položaju bank v beneški Istri, Miheličeva pa o zaslužkih in cenah v srednjeveškem Piranu. Waltritsch pa je osvetlil stoletni zgodovinski razvoj slovenskega bančništva in posojilni-štva na Primorskem od prvega zavoda, Goriške ljudske posojilnice iz le ta 1883, do današnjih dni. Poudaril je vlogo, ki so jo ti zavodi imeli tako v Gorici kot v Trstu, segel tudi v Slovensko Benečijo ter Kanalsko dolino, orisal dogodke pred prvo vojno. fašistično zatiranje in povojni razvoj v zamejstvu, kjer je danes šest slovenskih kreditnih zavodov. V razpravi so s poročili sodelovali, poleg že imenovanih, Janez Majce, Peter Kos, Vinko Rajšp, Sergej Vilfan, Vasilij Melik, Eva Holz, Stane Granda, Touissant Hočevar, Damijan Guštin, Zdenko Čepič, Marjan Matjašič. Prisotnih je bilo precej zgodovinarjev, ki so sodelovali tudi v diskusiji. Bor sklenil praznovanja ob 25-letnici obstoja TRST — Z družabno prireditvijo na stadionu »1. maj« je v petek Športno združenje Bor sklenilo svoja letošnja praznovanja 25 let svojega obstoja. Večer je potekal v izredno prijetnem vzdušju, za kar je imel največ zaslug odlični voditelj zabavnih oddaj na ljubljanski televiziji Mito Trefalt. Pripravil je namreč vrsto zabavnih igric in med najboljše »udeležence«, ki so nastavljene zanke najbolje reševali, so organizatorji večera razdelili več kot 80 nagrad, katere so prispevala razna naša podjetja. Udeleženci večera so se tudi veselo zavrteli ob zvokih orkestra Galebi, manjkalo pa ni niti dobre kapljice in prigrizka. Skratka, nikomur izmed tistih, ki so prišli, ni bilo žal. OBVEZNIŠKA POSOJILA S ŠESTMESEČNIMI OVREDNOTENIMI OBRESTMI IN POVIŠANJI GLAVNICE Sporočamo, da sta v smislu pravilnikov spodaj navedenih posojil, vrednost kupona in povišek kapitala v izplačilu — glede na šestmesečje 1.1. - 30.6.1985 sledeča : POSOJILO Izplačljiv kupon 1.7.1985 POVIŠEK KAPITALA ' 6-mesečna razlika 1.1.1985 30.6.1965 »Kupna vrednost dne 1.7.1985 1982 - 1989 ovrednoteno I. emisija (SIEMENS) 1983 - 1990 ovrednoteno 8% -0,711% +4,548% Dl. emisija (JOUNE) 7,30% + 0,289% +3,521% Podrobnejše obrazložitve zgoraj navedenih vrednosti so objavljene v Uradnem listu. pohištvo elio PROSEK (TRST) Tel. 225277 VOŠČI vesele božične praznike TONE SVETINA Med nebom in peklom ______________ 321_______________- Mezgec je stal ob oknu, dokler ni kolona odšla mimo. Gledal je Bečanko. Ponosno vzravnana, z dvignjeno glavo je stopala med policisti. Ne bo mu šla iz spomina. Je ni izdal prenaglo? Ta ženska bi privabljala druge. In kaj bo zdaj, ko je stari Bečan ostal? Mu bodo prišli na sled ali ne? Hotel je umiriti vest. Poklical je Tečka. Ta je prinesel steklenico žganja in obema nalil. Trčila sta, spila do dna in še nalila. Ko sta bila dovolj pijana, sò se Tečku začele misli vrtinčiti. Postal je pogumen. »Mezgec, zdi se mi, da si me vključil v umazane Posle, čutim, da se mi slabo piše. Najraje bi še nocoj Pobral šila in kopita in se preselil k hčerki v dolino. Rečanka nas je preklela.« »Ne bodi no vraževeren, saj je preklela tudi mene.« »Vsak gre pod zemljo, kogar je ta ženska preklela. Poročnik Zanni, brigadir Londei pa davkar in mnogo drugih.« Vzdihnil je in pogledal skozi okno. Sonce i® zdrsnilo v sivo meglo, čez njegovo hišo pa je vi- sela senca, podobna krokarjevi peruti. »Teček, pij, ne bodi reva. Ti moraš ostati v tej vasi in me obveščati o gibanju partizanov. Posebno pa Maslovih.« »Ne, Mezgec, šel bom od tod, sicer bova oba ob glavo.« »Na, Teček, tu imaš vse, kar imam pri sebi! In še veliko denarja boš dobil, vse, kar bodo Nemci dali zate, in še moj delež.« Pijan je začel prazniti žepe. Kovanci so žvenketali na mizo in kupček papirnatega denarja se je večal. »To je veliko, Mezgec, veliko... Ali je res vse moje? Mi ne boš vzel denarja nazaj, ko me ne boš več potreboval?« »Ne, Teček, prisegam ti, da je tvoj, in še ga boš dobil, mirno boš živel po vojni, ne bo te strah starosti, ko ti bodo opešale moči. Samo pomagal mi boš, da čim več Maslovih spravimo s sveta.« Teček je bil nezaupljiv. Gledal mu je v pijano dušo. Bil je star, vendar dovolj prebrisan. Vsa vas ga je imela za čudaka in ga je podcenjevala. Nikomur ni prišlo na misel, da je že pod Italijani izdajal. Priprl je drobne oči in mu očitajoče dejal: »Mezgec, če hočeš spraviti Maslove s sveta — zakaj si pa izdal mater Nemcem? Če bi bila v vasi, bi hodili k njej, ti bi jih čakal in pospravil enega za drugim.« Dedec res ni neumen, je pomislil Mezgec. Čudno, da mu to ni prišlo pravočasno na misel. Skušal se je zagovarjati: »No, če ni tu Bečanke, je pa Bečan. Vseeno bodo hodili domov.« »Bečan pa ni zajec iz spomladanskega gnezda. Volk je, ki se ne kaže. Nihče ne ve, kje se drži. Oborožen je in dela s terenci. Mezgec, ta volk je nevaren.« »Kaj bo nevaren. Boš videl, da ga bomo v kratkem gnali v lisicah, kot staro. Potem pa še vse druge. Nazadnje bom ubil tudi oba najmlajša, Vero in Janeza. Zdaj naj bosta še za vabo drugim, da bodo prihajali v vas.« »Otroka pa pusti, nedolžna sta. Če boš stegnil roko nanju, boš imel opravka z mano.« »Ne bodi nor, treba je iztrebiti seme do kraja. Seme, Teček, seme je nevarno. Navsezadnje pa vem, kam zahaja stari Bečan.« »Vraga veš, jaz vem. Z Osojnikom sta prijatelja iz avstroogrske vojske. Ko sem napravljal drva, sta šla po gozdu, eden s sekiro, drugi pa z žago.« Mezgec je blisnil z očmi in napel ušesa. »Si slišal, da v neki grapi gradijo bolnišnico? Treba jo bo izvohati, pa bo še več denarja. Kaj pa Osojnik? Je ta tudi v zvezi z bolnišnico?« je prežeče vprašal Mezgec. »Ne omenjaj mi tega imena. To je človek, ki se ga vse boji. Bivši tigrovec, komunist, nož na dva kraja. Ne stikaj za njim. Tja so hodili karabinjerji plesat z njegovimi dekleti, ponoči pa partizani. Nemcem pa kaže medalje, ki jih je za hrabrost dobil v prvi vojni na ruski fronti. Tudi veliko srebrno kolajno ima. Z Bečanom sta si dobra, včasih sta se hvalila, da nista hotela streljati na Ruse. 0 Krasu pa po novem letu... S petkovega jubilejnega občnega zbora v Gregorčičevi dvorani Desetletno dragoceno raziskovalno delo SLORI obogatilo vso slovensko narodnostno skupnost Tržaški občinski svet tudi v petek ni razpravljal o urejenem razvoju Krasa ob spoštovanju pravic njegovega prebivalstva in to kljub dogovoru načelnikov svetovalskih skupin, ki so si bili skoraj soglasni, da s to debato, ki se vleče vsaj dve leti, ne gre več odlašati. Tudi tokrat pa ni bilo nič. Prejšnji petek so odložili razpravo, češ da je pozna ura in da bi časopisi zaradi tega ne dali potrebnega poudarka dogodku (!). Predsinoč-njim pa je bila ura tudi razmeroma pozna, vrh tega pa je bila tudi zadnja občinska seja v tem letu in bi bilo zato škoda pokvariti božično razpoloženje z nepotrebnimi polemikami. Itak Kras lahko počaka na prvo sejo v novem letu, če seveda ne bo prišlo medtem do važnejših sklepov in resolucij. Mislimo, da vsa zadeva ob takem razpletu dogodkov ne potrebuje dodatnega komentarja, saj že sama po sebi sili v določeno razmišljanje. Med tržaškimi občani, ki živijo med Križem in Bazovico, že dolgo let prevladuje mnenje, da je okolica za tržaško občino... španska vas. Kako je mogoče ne strinjati se z njimi? (st) Z desetim rednim občnim zborom, ki je bil v petek zvečer v Gregorčičevi dvorani v Trstu, je Slovenski raziskovalni inštitut v Trstu zaključil proslavo desetletnice svojega delovanja, ki se je že v popoldanskih urah začela z okroglo mizo o pomenu delovanja te ustanove in nadaljevala nato s kratko, a zelo občuteno svečanostjo v spomin dr. Karla Šiškoviča. Redni občni zbor je otvoril ravnatelj inštituta prof. Darko Bratina, ki je podal izčrpno poročilo o delovanju te ustanove, ki je, kot je med drugim dejal, obogatila slovensko narodnostno skupnost v Italiji, ne samo z rezultati številnih, že opravljanih raziskav in nalog, temveč še posebno z razširjenjem in podružabljanjem sodobne raziskovalne kulture. Ko je spregovoril o bodoči dejavnosti inštituta, je prof. Bratina poudaril, da naj bi lo ta slonela na bazično raziskovalnem delu, to je na vrsti raziskav, preko katerih bi bolje spoznali ne samo bistvene razsežnosti in procese naše narodnostne skupnosti, tem- več tudi širšo in bolj splošno problematiko manjšinskega vprašanja. Na drugo mesto je postavil uporabno raziskovalno delo, ki naj bi služilo pri načrtovanju in odločanju na raznih področjih našega življenja, kot v gospodarstvu, kulturi, šolstvu, javnih občilih, zakonodaji itd. Kot tretjo možnost bodočega delovanja inštituta je prof. Bratina omenil tako imenovano hitro raziskovalno pomoč, ki bi bila v oporo in pomoč društvom in posameznikom, ki bi potrebovali določeno gradivo pri dnevnem soočanju z različnimi problemi. V svojem poročilu je prof. Bratina omenil tudi poseben projekt, ki nosi naslov »Interdisciplinarne sinteze o obmejnem položaju med I tab jo in Jugoslavijo«, s pomočjo katerega bi skušal inštitut sistematično pregledati dejansko stanje in ugotoviti dnižbenogospo darske in kulturne potenciale na obeh straneh meje in perspdktivno razvijanje celotnega obmejnega prostora v okviru določb osimskega sporazuma. »Naj zaključim poročilo upravnega odbora,« je dejal prof. Bratina, »da je desetletno delovanje inštituta, kljub težavam, rodilo tako pomembne sadove, da si delovanja naše skupnosti ne moremo zamisliti brez njegove dejavnosti«. In če smo dosegli, kar smo dosegli, je zaključil, se moramo še enkrat spomniti dr. Karla šiškoviča, ki je, v zelo težkih pogojih, dal inštitutu dolgoročno perspektivo, ki se je v tem desetletju tudi uresničila. Po krajši diskusiji so sledile volitve novega upravnega odbora, ki šteje deset članov, in štiričlanskega nadzornega odbora. Tu je dosedanji tajnik inštituta PaveJ Stranj obrazložil svoj odstop z mesta tajnika, v želji, je dejal, da bi se lahko v večji meri posvetil raziskovalnemu delu. Tajniško mesto in z njim povezano organizacijsko delo bo odslej vodil Sergij Lipovec. Ob koncu so na občnem zboru soglasno sprejeli za nove člane inštituta — za videmsko pokrajino: Giorgia Banchiga, Fabia Barèna, Jožeta Obera, Jole Namor, Maurizia Namorja, Ali Omana, Renata Quaglio in Renza Ruklija; iz goriške pokrajine: Lojzko Bratuž, Luciano Budal,. Viljema Ger-goleta, Marjana Lavrenčiča, Marka Marinčiča, Diega Mandria in Anko Primožič; iz tržaško pokrajine pa: Milka Bufona, Pavla Coljo, Marjana Gregorčiča, Dušana Jakomina, Boruta Kodriča, Zvonka Legišo, Klavdija Palčiča, Vitjana Sancina in L. Volka. Poleg predstavnikov raznih slovenskih organizacij, članov inštituta ter gostov iz matične domovine, so bili na občnem zboru navzoči tudi predstavniki podružnic SLORI iz Gorice, Čedada in Ovčje vasi v Kanalski dolini. Skupni obračun in proračun inštituta je predložil Pavel Stranj, poročilo nadzornega odbora pa Mirko Primožič. Ob tem jubileju je SLORI izdal posebno brošuro o pregledu nastanka in razvoja te ustanove, kot tudi, skupno z Odsekom za zgodovino pri NŠK, zajetno brošuro z informacijami o raziskovalnem delu, kot o opravljenih nalogah, publikacijah, razstavah, občnih zborih itd. Vzpodbudno srečanje na Opčinah ob kvalificirani udeležbi Snuje se kulturno združenje za poglobitev in obogatitev odnosov Slovenci - Italijani Petek, 14. decembra, bi lahko postal za tržaško kulturno javnost pomemben zgodovinski datum. Toda o njegovi zgodovinski vrednosti bo sodila prihodnost, zaenkrat naj zabeležimo dogodek kot tak, ki pa ne bo v nobenem primeru brez odmevnosti. Tega neprijaznega deževnega decembrskega dne se je namreč v otroškem naselju na Opčinah zbralo 26 ljudi, ki se ukvarjajo z naj različnejšimi družbeno - kulturnimi dejavnostmi. Od teli je bilo 14 Slovencev in 12 Italijanov. Namen srečanja: ustanovitev kulturnega združenja, ki bi, ob upoštevanju in spoštovanju raznolike in razčlenjene tržaške stvarnosti, začrtal in uresničil vse tiste pobude, ki bi bile koristne za izboljšanje, poglobitev in obogatitev odnosov in medsebojnega spoznavanja med Slovenci in Italijani v Trstu in ki bi istočasno prispevale, da bi naše mesto postalo središče, ki bi izžarevalo živo kulturo in zaustavilo očiten proces družbenega in kulturnega propadanja Trsta. Petkovo srečanje je bil torej prvi poskus, da bi Slovenci in Italijani dobre volje, brez odstopanja od lastnih specifičnosti, skupno in organizirano posegli v kulturno tkivo mesta in njegove pokrajine ter s svojo dejavnostjo odločilno vplivali na izbire in odločitve krajevnih uprav, raznih inštitucij ter družbenih in političnih sil, ki so občutljive za problem sožitja. Prvi korak je bil prav gotovo presenetljivo spodbuden. Kljub različnosti se je mešana druščina na petkovem sestanku takoj ujela na isti valovni dolžini in u-brano ugotavljala, kako globok prepad še vedno, kljub nespornemu napredku v primerjavi s predobro znano preteklostjo, razdvaja obe jezikovni in etnični skupnosti v Trstu (pa tudi druge skupnosti). Prav tako je soglašala, da je treba ta prepad odpraviti ter odstraniti vse ovire, ki preprečujejo tvorne stike in boljše medsebojno poznavanje. Trst se mora skratka globoko _ zamisliti in spoznati, koliko škode je na vseh področjih že napravil narodnostni spopad in kako blagodejno bd deloval na bodočnost tega ohromljenega mesta drugačen kulturni odnos. V to smer (je bilo sklenjeno) mora ves napor skupine, ki je staffala brez predsodkov, strankarsko in ideološko nekondicionirana ter polna navdušenja. V drugi polovici januarja se bo spet sestala v dokaj reprezenta-tivnejši sestavi in večjem številu ter formalizirala svojo ustanovitev. Tedaj bo tudi sestavila podrobnejši akcijski program, ki naj bi vsaj v prvi fazi obsegal vrsto srečanj in pobud, usmerjenih k boljšemu medsebojnemu poznavanju. V gradnji je torej most zbliževanja. Pravzaprav je bil šele izdelan okvirni načrt. Vprašanje je sedaj, koliko ljudi bo pristopilo h gradnji. Petkovo srečanje je pokazalo, da jih je že nekaj. Preden jih naštejemo pa moramo piovedati, kdo so glavni pobudniki hvalevrednega načrta. Vabilo za petkov sestanek nosi namreč podpise bivšega ravnatelja deželne službe za kulturne dejavnosti Alfreda Vemiera, prof. Pavleta Merkuja, in prof. Stella Spadara. Trojica, ki ji gre vse priznanje in ki je petkovo srečanje tudi vodila (uvodno poročilo je imel Vemier) je poslala vabila 55 predstavnikom slovenskega in italijanskega družbeno - kulturnega življenja (ob tem je priznala, da je bil seznam naključen in nepopoln in da ga bo treba vsekakor izpolniti). Srečanja so se udeležili. Giorgio Depangher, Pavel Fonda, Dušan Kalc, Ravel Kodrič, Marko Kravos, Marjan Kravos, Ivo Jevnikar, Ennio Maserati, Pavle Merku, Guido Miglia, Fulvio Mo-Imari, Fabio Nieder, Boris Pahor, Klavdij Palčič, Jože Pirjevec, Livio Poldini, Pier Giorgio Ragazzoni, Alojz Rebula, Pier Luigi Sabato, Savo Spacai, Stello Spadaro, Ivan in Sergij Verč, Alfredo Vemier, Sergio Zucca in Pietro Zovatto. Vrsta povabljenih,^ ki se srečanja ni mogla udeležiti pa je poslala navdušen pristanek na pobudo. To so Claudio Magris, Fulvio Tomizza, Giampaolo De Ferra, Ferruccio Fólkel, Paolo Budinich, Elvio Gua-gnini, Paolo Furlan, Giampaolo Gri, Tarcisio Barbo, Darko Bratina, Errddij Susdč, Adriano Mercanti, Giovanni Miccoli, Pio Nodari, Fulvio Salimbeni, Fabio Marchetti, Giorgio Conetti in Renato Ferrari. Na pohudo društev Škamperle in Union Filmska predstava za otroke svetoivanske osnovne šole V četrtek, 13. decembra, sta kulturni društvi S. Škamperle in Union s sodelovanjem kinoateljeja - Trst priredili filmsko predstavo za učence osnovne šole »O. Župančič« pri Sv. Ivanu. Predvajali so otroški fOm »Kekec nad samotnim breznom«, ki je leta 1951 prejel srebrnega leva v Benetkah. Kekca poznajo otroci iz Vandotovih pripovedk, ta radoživi in pogumni deček pa na platnu zaživi bolj prepričljivo kakor v knjigi. In to lahko potrdijo otroci, ki so film gledali, saj nekateri prizori v filmu ustvarjajo tako napetost, ki se pa nujno sprosti v srečnem razpletu dogodkov. Film je vsekakor u-metniško zanimiv in mu še vedno uspe navdušiti mlade gledalce, čeprav današnji otrok že bolj kritično pristopa k njemu kot pa je, recimo, pristopal otrok v času, ko je »Kekec« nastal. Tako se npr. danes Danes na Opčinah spominska svečanost Na openskem strelišču bo danes popoldne ob 15. uri že tradicionalna spominska svečanost ob 43-let-nici junaške smrti Finka Tomažiča in tovarišev. Govorila bosta Stojan Spetič in Livio Pesante, predsedovala pa bo Kristina Kovačič. Na svečanosti, ki jo prireja združenje ANPPIA, bo pel moški zbor Tabor z Opčin. DRAGULJARNA 5$ i kol j urama - zlatarna Trg sv. Jakoba 3 — Tel. 795-881 LIIME/8 «LINEA» ... LODEN «Salko» — najbolj znani lodni na svetu. Bogato izbiro klasičnih modelov in izrednih novosti v vseh barvnih odtenkih, doublé face tkanin, z usnjenimi vložki in odstranljivo podlogo iz kožuhovine za ženske in moške vam nudi trgovina «LINEA», Ul. Carducci 4, Trst. MONTAŽA, PRODAJA IN POPRAVILA AVTORADIEV VSEH ZNAMK PRI : ! i : : iL< : !T<5 |T5 TRST UL.E.TOTI 12 TEL.040-763366 / Z MZETf\ /SPORTV C, MONFALCONE J Specializirana trgovina za SMUČI TURNO SMUČANJE VZDRŽEVANJE SMUČI Ob nakupu darilo za vas! TRŽIČ . Ulica Parini 5 Telefon 0481/45735 Druga letošnja premiera Slovenskega stalnega gledališča Uprizoritev Hergoldinega prvenca »Paracelsa« Predstavo je režiral Boris Kobal - Opazen delež scenografa Marjana Kravosa in kostumografinje Marije Vidau - V glavnih vlogah Vladimir Jurc in Jurij Souček Hergoldin »Paracela« nikakor ni disertacija o zadevah medicine in medicinske vede, čeprav je glavni »junak« prav zdravnik, ki je več kot 400 let od tega vnesel v stroko nekaj pomembnih novosti in pojmovanj, ki se niso ravno skladala z veljavno Ga-lenovo teorijo. Prav to neskladje o-ziroma postavljanje na glavo nečesa, kar je zacementirano v uficielni ideologiji (pa najsi bo ta strokovnega, kulturnega, cehovskega ali političnega značaja) poraja spore, upore in sploh konflikte, v katerih se razkrivajo usodne stvari življenja. In kaj je usodnejše od individualne svobode, svobode misli in resnice? Teh nekaj misli je bilo potrebnih za uvod v razmišljanje o novi premieri Slovenskega stalnega gledališča, ki je p-'sateljici Ivanki Hergold nudilo možnosf, da doživi svoj odrski krst. Njen Paracels (s podnaslovom — Asklepiju smo dolžni petelina) torej ni medicinska razprava ali po-gled v zgodovino, temveč pomisel o šašu, ki nam je zelo blizu, pravzaprav v njem živimo. Paracelsqvo končno sporočilo je, da ostaja človek v usodnih rečeh eksistence popolnoma sam, da je resnica gola in završena, da je treba za osebno svobodo misli in gibanja pia čati težak davek lagodnosti, družbi, konformizmu in komodnosti. Skratka, gre za vprašanje neobremenjenega izražanja v odnosu do uradne sile, ki seveda trmasto vztraja v zmoti (če prav je ta zmota tudi več kot očitna in celo konkretna), da ne bi izgubila svojega zunanjega bleščečega nali čja. Kajti vsak utrinek svobodne misli je spodkopavanje oblastniških te melje v. Tak boj pač bojuje Paracelsus. Ne boj Kihota, ampak pravi, zemeljski, realni boj materije proti lažni podu hovljenosti. Ne gre tu za ustvarjanje malikov ali idolov, niti za zanikanje boga, ampak za prvinsko izpostavljanje življenja in življenjskih zadev. Tudi zemeljska »božja podoba« ali božji zastopnik je vendarle človek, v katerem se pretaka kri in katerega se brez pardona prav tako loteva kužna bolezen, ki jo je treba zdraviti z »empiričnimi zvarki«. Brez tega ni nič, niti duhovnega zdravja, ki pa je le krinka, laž, brezpredmetnost. Za Paracelsa sta Luter in papež isto, pomemben je le človek, resnica se ne more poosebljati v tej ali oni osebi, resnica je splošna ali je ni. Je pa lahko tudi spolzka glista, ki spušča svojo oportunistično slino, kot dokazuje Paracelsov pogovor z Erazmom. Torej: med videnji in videzom, med uporom in inkvizicijskimi kleščami, med materijo in duhovnostjo hodi Pa racelsova premočrtna figura proti svoji samoti. Za njo pa je vendarle široko, prosto obzorje, njeno tišino in samoto prekinjajo samo pomeneski intervali deževnega potrkavanja. Ta obširna pahljača konfliktnih situacij pa se je žal razgubila v preveliko težnost. Literarna predloga namreč ne dopušča oarske aramaac-nosti, saj je zasnovana na izrazitem verbalizmu, ki postavlja v drugi plan teatrske antagonizme, protiigre in sploh izrazila, ki bi bila potrebna za njen večji učinek in prepričljivost. Vse je preveč enoplastno in premalo izostreno, da bi lahko bilo silovito dramatično, kòt bi pač tematika in izhodišče zaslužila. Zato pa je bil toliko opaznejši delež igralskega ansambla, predvsem pa režije Borisa Kobala (ob drama turški pomoči Aleksandra Zorna), ki je gradila svoj mozaik na dovolj ino vativnih (vsaj za naš oder) prijemih. Predvsem pa je izpostavila kontraste in utiševala diskurzivnost, da bi dosledno izpeljala eksaktno branje teksta do samotnega individualnega konca. Kobal je za svojo mizansce no uporabil tudi vrsto simboličnih podkrepil, predvsem pa smotrno izrabljal svetlobne učinke, da bi u-strezneje dokumentiral pripoved in iz nje izvabil sokove, ki so bili po trebni za vzvalovanje preveč očitne premočrtnosti. Pri tem svojem uspešnem naporu je imel zelo vredna sodelavca v scenografu Marjanu Kravosu in kostumografinji Mariji Vidau, ki sta ustvarjalno dopolnjevala celoten projekt upodobitve. Menim, da je bil to v zasnovi zelo uglašen trio, ki je skladno dograjeval in dogradil postavitev, ki bi sicer lahko nevarno zdrknila na druga pota. Zato je tudi ansambel SSG, okrepljen z Jurijem Součkom, lahko učim kovito izrazil določena stanja, ki so bila potrebna za osvetlitev osnovne teze oziroma sporočila. Glavna »junaka« sta bila pravzaprav dva. Para celsus, ki ga je igral Vladimir Jurc in kanonik v osebi Jurija Součka. Jurc je svojo vlogo zasnoval zelo glasno in predstavil sigurnega, vase zaverovanega zdravnika, ki skorajda ne pozna dvomov, z rahlimi potezami čudaštva (mora biti genialnost res taka?), močno prepričanega v svoj prav. Zato je Paracels seveda neuklonljiv, obris razklanosti se zareže samo v končnem fragmentu. A tudi kanonik je prav tak, čeprav je Souček vendarle pokazal na dvom, ki klije v človeku, a ga seveda ne prepriča, da bi odstopal od vloge, ki mu jo je dodelil bog (kanonik je pač njegov zemeljski zastopnik!?). Nasploh je bila ansambelska igra uravnovešena in precizna in čeprav ni bilo mogoče ustvariti izrazitejših likov so Tone Gogala, Silvij Kobal, Andrej Pisani (spodbuden začetek na velikem odru, siguren in pohvale vreden nastop), Mira Sardočeva, Stojan Colja, Alojz Milič in Adrijan Rustja s svojo visoko profesionalnostjo vendarle ustvarili trdno skupinsko sliko, ki ji je žal manjkalo izrazitih karakterizacij. To velja tudi za Jožeta Babiča v vlogi Erazma. Babičev nastop pa je bil vsekakor dogodek, kar je poudarilo tudi premiersko občinstvo s toplim aplavzom na odprti sceni. MARIJ ČUK 3 olivno olje extra vergine Bertolli stek. 11 3940 sveža jajca 55/60 konf. 6 790 majoneza Kraft steki, kozarec 450 g 2080 predjed v olivnem olju v stek. neto 260 g 4650 velike zelene oljke coop v stek. neto 690 g 2550 kuhan zampone ACM kg 8350 parmezan reggiano 10 dkg 1680 mascarpone Locatelli Fiorello 250 g 1590 margarina Foglia d’oro 250 g 790 panettone Coop 950 g 5250 panettone Motta Tartufane 900 g 7980 peneče se vino La Valle 72 cl 790 peneče se vino Prosecco DOC Maschio 75 cl 2990 klasični chianti DOC Nozzole 75 cl 1990 peneče se vino Riccadonna President Reserve 75 cl 4290 % V, vesel superbožič in supervoščila * za # superleto 1985 pandoro Coop 908 g pandoro Bauli čokoladni 900 g 5250 7390 & kava Prestigio vrečka 250 g 2680 peneče se vino Asti DOC Martini 75 cl 4490 brandy stravecchio Branca 70 cl 6380 whisky Glen Grant 5 let 75 cl 10790 grah Findus primavera 450 g 1920 mlada pegatka kg 4450 purica minor kg 4680 svinjsko pleče v kosih kg 6880 pomaranče tarocco kg 1180 & SR 7980 # W_____ r"e _1180 supeRcaop D S coop COOPERATIVE OPERAIE - DELAVSKE ZADRUGE V uvodnem moškem smuku sezone MULLER IN MAIR RAZOČARALA V prvi jugoslovanski košarkarski ligi Poraz vodilne C. zvezde VAL GARDENA — Za prvi smuk .etošnje sezone je zlasti med Italijani vladalo veliko pričakovanje, prinesel pa je globoko razočaranje. Michael Mair, ki je v poskusnih serijah dosegel odlične čase, je namreč kaj kmalu po starsu padel, ostali pa niso posegli po vidnejših uvrstitvah (Sbar-dellotto je bil šele štirinajsti). Zmaga je tako pripadla Avstrijcu Hoeflehner-ju, ki je prehitel Cathomena in Wims-bergerja. Slabo je vozil tudi Švicar Peter Miiller, ki je bil prav tako med favoriti, vendar je startal prvi, kar ga je precej oškodovalo, saj je bilo na progi nekaj novozapadlega snega. Moški bodo spet na vrsti danes, ko se bodo v Madonni di Campiglio pomerili v slalomu. VRSTNI RED SMUKA: 1. Hoefleh-ner (Av.) 2’06”82; 2. Cathomen (Švi.) 2’07”66; 3. Wimsberger (Av.) 2’08”25; 4. Gattermann (ZRN) 2’08”34; 5. Alpi ger (Švi.) 2’08”42; 6. Steiner (Av.) 2’08"61; 7. Zurbriggen (Švi.) 2'08”72; 8. Huber (Av.) 208”95; 9. Lewis (Z DA) 2'08”99; 10. Heinzer (Švi.) 2’09”14. SKUPNA LESTVICA ZA SP: 1. Zurbriggen (Švi.) 84; 2. Girardelli (Luks.) 70; 3. Eriacher (It.) 58; 4. H angl (Z RN) 40; 5. Julen (Švi.) 39; 6. Wass-meyr (ZRN) 36; 7. De Chiesa (It.) 35; 8. Biirgler (Švi.) 32; 9. Pramotton (It.) 29; 10. Totsch (It.) 28. ŽENSKI VELESLALOM Kiehlova prva MADONNA DI CAMPIGLIO — Včerajšnji veleslalom je bil v znamenju dvoboja med Kitlhlovo in Walliserjevo, saj sta favoritinji Maria Epple in E-rika Hess že v prvem spustu slabo startali in nista mogli računati na vidnejšo uvrstitev. Tako se je na prvi progi uveljavila Walliserjeva, Kiehlova pa je v drugem spustu z odlično vožnjo zanesljivo nadoknadila 23 sekund zaostanka in zmagala. Italijankam znova nikakor ni šlo, saj moramo najboljšo, Carlo Delagovo, iskati šele na 22. mestu. Tudi jugoslovanska vrsta si ni priborila novih točk (med prvo petnajsterico ni bilo nobene, naj- višja uvrstitev pa je 18. mesto Le-skovškove). VRSTNI RED: 1. Kiehl (ZRN) 2'49”65; 2. WaUiser (Švi.) 2,50”57; 3. Hass (Švi.) 2’50”67; 4. Kirchler (Av.) 2’51’T2; 5. Armstrong (ZDA) 2’51”37; 6. Gerg (ZRN) 2'51”76; 7. McKinney (ZDA) 2’51”77; 8. Figini (Švi.) 2’52”55; 9. Roffe (ZDA) 2’52”76; 10. Quittet (Fr.) 2’53"31. SKUPNA LESTVICA ZA SP: 1. Kiehl (ZRN) 67; 2. Hess (Švi.) 59, 3. Oertl (Švi.) 54; 4. Walliser (Švi.) in Guignard (Fr.) 48; 6. Kirchler (Av.) in Haecker (ZRN) 45; 8. Pelen (Fr.) 42; 9. Gerg (ZRN) 41; 10. Hass (Švi.) 40. Iwaja prvi v Obereggenu OBEREGGEN (Bočen) — Na slalomu v Obereggenu, veljavnem za e-vropski pokal, je zmagal Japonec I-waja pred Francozom Fontainom, tretji je bil Woerndl (ZRN), četrti Deleže (Švi.) in peti Mougel (Fr.). Bojan Križaj je v prvi vožnji dosegel najboljši vmesni čas, vendar je pred ciljem padel. V včerajšnjem devetem kolu prve jugoslovanske košarkarske lige je vodilna Crvona zvezda izgubila v Cača-ku proti Borcu, tako da jo je na vrhu lestvice dohitela zagrebška Gibona, ki je doma brez težav odpravila beograjsko moštvo IMT. Od ostalih srečanj naj omenimo poraz Bosne v Kraljevu. IZIDI 9. KOLA: Borac - C. zvezda 86:85 (46:44); Gibona - IMT 94:78 (52:35); Partizan - Jugoplastika 94:88 (49:41); Šibenka - Budučnost 90:77 (49:31); Sloga - Bosna 96:93 (50:47). Danes: Radnički - Zadar. LESTVICA: Crvera zvezda Beograd in Gibona Zagreb 14; Zadar, Partizan Beograd in Borac čačak 12; Bosna Sarajevo 10; Jugoplastika Split in Šibenka Šibenik 8; Budučnost Titograd 6; Radnički Beograd in Sloga Kraljevo 4; IMT Beograd 2. Ljubljančani uspešni V prvi B jugoslovanski košarkarski ligi je sinoči ljubljanska Olimpija Smelt premagala moštvo Varde iz Vi-šegrada s 119:85 (57:38), celjska Li- bela pa je v Sarajevu izgubila proti Željezničarju s 64:114 (32:51). 1. SLOVENSKA LIGA Kraški zidar - Jeklotehna Branik 111:106 (61:56) KRAŠKI ZIDAR: Brezec 29, Supič 31, Strnad 26, Žiberna 16, Počkaj 9. V derbiju dveh ekip s sredine lestvice so domači košarkarji zasluženo premagali borbene goste iz Maribora. Tekma je bila kvalitetna, saj so oboji prikazali veliko košarkarskega znanja. Tudi gledalci so prišli na svoj račun. Domačini so povedli in si nabrali 14 točk prednosti, nakar so popustili in gostje so se jim približali ter tudi izenačili, vendar so proti koncu polčasa zaigrali nekoliko bolje in odšli na odmor z razliko petih točk. Domači košarkarji so znova popustili v začetku drugega polčasa, tako da sta se ekipi menjavali v vodstvu vse do 18. minute, ko so Mariborčani naredili nekaj napak, ki so se jim maščevale pri končni odločitvi. (M. Trampuž) kratke vesti - kratke vesti Košarka: včeraj v anticipirani tekmi A-2 lige Goričam s stolico premagali OTC TENIS: DAVISOV POKAL V prvem srečanju Wilander- Connors GOTEBORG — Mats Wilander -Jimmy Connors bo prvo srečanje finala Davisovega pokala, ki se bo pričel danes in bo do torka v švedskem mestu Goteborg med reprezentancama Švedske in ZDA. V drugi današnji tekmi posameznikov pa bosta igrala Henrik Sund strom in John McEnroe. Jutri bo na sporedu tekma dvojic (Edberg, Jarryd - Fleming, McEnroe), v torek pa se bo finale končal s tekmama posameznikov (Wilander - Mc Enroe in Sundstrom - Connors). Glavni sodnik tega finala bo Britanec Alan Mills. Turnir v Tokiu TOKIO — Polfinalna izida mednarodnega ženskega turnirja v Tokiu: Malejeva (Bol.) - Sukova (ČSSR) 6:3, 6:4; Kohde (ZRN) - Bassett (Kdn.) 6:2, 6:3. Giammalva - Fitzgerald finale v Sydneyu SYDNEY — Američan Sammi Giammalva in Avstralec John Fitzge- rald sta se uvrstila v finale teniškega Grand Prix turnirja v Sydneyu. Polfinalna izida: S. Giammalva -Kriek (ZDA) 5:7, 6:4, 6:3; Fitzgerald - Curren (J. Afr.) 4:6, 6:2, 6:2. Slovenska problematika na občnem zboru FIPAV V Rimu se včeraj in danes odvija občni zbor vsedržavne odbojkarske zveze FIPAV. Udeležujejo se ga tudi predstavniki vseh slovenskih od bojkarskih društev in sicer prof. Ivan Peterlin, prof. Aldo Rupel in Mario Šušteršič, kot predstavniki društev ZSŠDI, ter Martin Kranner, ki predstavlja goriško Olympio. Sinoči je na občnem zboru posegel tudi prof. Ivan. Peterlin, ki je spregovoril o slovenski odbojkarski problematiki. V svojem povzetku je predsednik FIPAV Fiorio pozitivno odgovoril na Peterlinov govor in pokazal, da je z manjšinsko odbojkarsko problematiko dobro seznanjen. Na občnem zboru, o katerem bomo še poročali, so tudi sklenili, da bodo finalna srečanja od 1. do 12. mesta na svetovnem odbojkarskem prvenstvu (moški in ženske) v Milanu, in sicer 20. in 21. septembra 1985. Segafredo — OTC Livorno 100:80 (46:27) SEGAFREDO: Biaggi 12, Zulini, King 14, Sfiligoi 2, Bon 12, Ardessi 35, Mayfield 16, Nobile 2, Borsi, Bullara 7. OTC LIVORNO: Patrizi 2, Diana 6, Bon accorsi 3, Aldi, Goti 15, Creati, Visigalli 10, Hardges 14, Teachey 13, Minto 17. SODNIKA: Giordano in Pallonetto. PON: Diana (37) in Bullara (38). 3 TOČKE: Bon 2, Ardessi 7, Bullara 1, Bonaccorsi 1. GORICA — Goriški Segafredo je včeraj v antidpiranem prvenstvenem srečanju z nenadejano lahkoto odpravil vodilno ekipo OTC Livorno. Gostje so gotovo imeli slab dan, sicer bi bilo nepojmljivo, da so že pred koncem prvega polčasa izgubljali s 25 pikami razlike. Nedvomno pa gre uspeh Segafreda pripisati še izredni igri Alberta Ardessi ja. Stari kapetan je sam dosegel 35 košev, veliko večino od teh z meti s srednje in velike razdalje: v metih za tri točke je na deset poskusov sedemkrat zadel v črno. Če ob tem omenimo še Kinga, ki je v prvem polčasu s sijajnimi asistencami zbegal obrambo gostov, ni več dvomov o upravičenosti visoke razlike ob koncu srečanja. DANES V A l LIGI Tržaški Stefanel proti Bancoromi Tržaški Stefanel bo danes pričel vrsto izredno težkih srečanj, že danes bodo Tržačani pred izjemno težko nalogo, saj se bodo spoprijeli z vodilno Bancoromo, ki je sredi tedna v pokalu prvakov premagala moskovsko moštvo CSKA. Čeprav so danes favoriti rimski košarkarji, pa ni izključeno, da bi Tržačani poskrbeli za nov podvig, Tržaška športna dvorana bo zopet pretesna in prav sijajni tržaški navijači bi lahko bili odločilni v tem izredno težkem srečanju. Dokaj zanimivo pa bo danes tudi videti, kako bo odgovorilo videmsko moštvo Australiana po ostavki jugoslovanskega strokovnjaka Ace Nikoliča. Videmčani bodo namreč igrali v Livornu proti Peroni ju. DANAŠNJI SPORED (17.30) Stefanel Trst - Bancoroma Rim; Granarolo - Scavolini; Bertoni - Mu Lat; Ciaocrem - Simac; Indesit -Jollycolambani; Marr - Cantine Riunite; Honky - Yoga. KOŠARKA: ŽENSKA A-l LIGA Visok poraz Tržačank Ledisan — Hermes 90:112 (47:54) LEDISAN TRST: Colomban 4, Hues 6, Bontempi 22, Biasi 2, Diviacco, Monti 12, Pavone, Tracanelli, Tram-pus 11, Pollarti 33. TRST — V včerajšnjem srečanju ženske A-l lige je milansko moštvo Hermesa povsem zasluženo premagalo tržaško ekipo Ledisana. Tržačanke so tokrat slabo igrale. Edina, ki je zadovoljila, je bila Bontempijeva. Pollardova je tokrat igrala pod svojimi sposobnostmi, Pavonejevo pa so celo izključili. Pri gostujoči ekipi je bila daleč, najboljša Američanka Stil-lova, ki je dosegla kar 54 točk. (L. Furlan) naše šesterke v raznih prvenstvih NOGOMETNA C-2 LIGA Goričani zopet igrali neodločeno Gorizia — Novara 2:2 (1:1) STRELUA za Gorizio: Zanini in Bemardel. GORIZIA: Attruia, Da Dalt, Zam-parutti, Bertolutti, Grazzolo, Calva ni, Tasotti (Bemardel), Modonutti, Pignattone (Bollis), Zanini, Ciani. Gorizia je proti drugouvrščeni Novari osvojila svoj osmi prvenstveni remi. Goričani pa so tokrat igrali odločno bolje od prejšnjih tekem in so si zaslužili tudi nekaj več kot delitev točk. Goričani so srečanje začeli odločno. V 30. minuti je Zanin dosegel enkratni zadetek z roba kazenskega prostora. Gostje pa so dve minuti pozneje izenačili in vse je bilo treba začeti znova. V drugem polčasu so domačini stopili še odločneje na igrišče in izvedli vrsto napadov, ki so jih kronali z zadetkom Bemardela. Novara pa je izenačila skoraj ob izteku tekme. Ob koncu pa so morali na stadion poklicati več policistov, da hi preprečili nekaterim navijačem osebno obračunavanje s sodnikom. (Rudi) 1. MOŠKA DIVIZIJA AGLI Ronke — Val 1:3 (6:15, 15:9, 10:15, 4:15) VAL: Mučič, Cej, Prinčič, Devetak, Tabaj, Coceani, Boškin. Že v prvi prvenstveni tekmi so mladi odbojkarji Vala dosegli svoj prvi uspeh. »Plavo-rdeči« bi lahko slavili s čistim 3:0, če ne bi v drugem setu podcenjevali nasprotnika. Vsekakor je trener Boris Jelavič izjavil, da je zadovoljen s prikazano igro in z nastopom svojih igralcev, še zlasti, ker so se izkazali prav najmlajši in sicer Boškin, Prinčič in Coceani (vsi trije letnik 1969). (Zip) MLADINSKA ODBOJKA DEKLICE: San Sergio - Friulexport 0:3 (0:15, 8:15, 2:15); DMA Linea Vogue - Sokol 3:1 (11:15, 15:12, 15:6, 16:14). DEČKI: Nuova Pallavolo - Bor 1:3 (8:15, 10:15, 15:8, 6:15); Sloga - Vis 3:2 (15:4, 4:15, 11:15, 15:9, 15:7). PRIJATELJSKA TEKMA (deklice): Breg - Mladost Murska Sobota 3:0 (15:8, 15:6, 15:9) V PRIJATELJSKI TEKMI Novogoričanke boljše od Mebla Nova Gorica — Meblo 3:2 (10:15, 15:10, 3:15, 15:13, 15:5) NOVA GORICA : Vitič, Bukovec, Kar nel, Merljak, Vodopivec, Gregorič, Bratkovič, Bratuž, Pahor, šibau, Štefanič. MEBLO: Kralj, Klemše, Slavec, V. in L. Legiša, Grgič, Gadžo, Maver, Cergol. NOVA GORICA — V prijateljskem srečanju so novogoriške odbojkarice v dobri uri in pol odpravile združeno zamejsko ekipo Meblo, ki vodi v italijanski B ligi. Igra ni bila na posebno visoki kakovostni ravni. Kljub temu pa so igralke obeh ekip pokazale nekaj lepih akcij. Najkakovostnejši je bil prav zadnji, odločilni set, v katerem so bile domačinke zlasti učinkovite v napadu. (E. čurlič) MOŠKA INTERLIGA V okviru dejavnosti odbojkarske komisije pri ZSŠDI bosta danes dva zanimiva turnirja za mlajše odbojkarje in ki sodita v okvir prvenstva moške interlige. Priti bo na stadionu »1. maj« in je v organizaciji ŠZ Bor. Na tem turnirju sodelujejo štiri ekipe dečkov: Izola, Sloga, Val in Bor. Drugi turnir bo v Gorici v Kulturnem domu, v organizaciji OK Val. Tudi na tem turnirju sodelujejo štiri ekipe kategorije pionirjev, in sicer: Kanal, Dobrovo, Čip Bovec in Val. Za ekipo Vala »under 15« je to krstni nastop pod vodstvom novega trenerja Igorja Orla. (Zip) ROKOMET : moška D liga CUS Trst - Kras 22:20 (11:8) Cividin le izenačil RIM — V 2. kolu povratnega dela 1. italijanske rokometne lige (severna skupina) je tržaški Cividin v gosteh pri Loacherju iz Bočna igral neodločeno 16:15 in tako še vedno vodi s 16 točkami pred Forstom (13). KOŠARKA: PROMOCIJSKA LIGA Kljub porazu Polet povsem zadovoljil Barcolana — Polet 68:51 (30:23) POLET: Grgič 2 (0:1), R. Taučer 12 (0:1), Sancin 15 (3:4), Malalan 10 (4:6), Tavčar 4, Ferluga 8 (4:6), Fabčič. Frirti prvouvrščeni Barcolani so sinoči Poletovi košarkarji, kljub porazu, povsem zadovoljili. Igrali so v zelo okrnjeni postavi, vseeno pa so nudili vodilnemu moštvu v promocij; skem prvenstvu močan odpor. Bili so namreč zelo požrtvovalni v o-brambi in prvič letos so zelo konstantno igrali skozi vse srečanje. Naši predstavniki so bili dokaj točni tudi pri metu na koš in skratka gre oceniti njihov nastop kot povsem zadovoljiv. Če bodo tako naprej igrali, se zanje tudi obetajo boljši časi. (S. Tavčar) MLADINSKA KOŠARKA MLADINCI: Kontovel Electronic Shop B - Libertas 88:99. • nadaljevanje s 1. strani • nadaljevanje s 1. strani Jadran vse preveč mrtva. No, pomembni sta točki. Za sobotno srečanje proti moštvu San Donà bo potrebno igrati veliko bolj koncentrirano in borbeno v o-brambi. Če bi tokrat bil nasprotnik močnejši, bi se nam verjetno nezbrana igra lahko maščevala,« je po tekmi dejal Jadranov trener Andrej Žagar. (B. Lakovič). Jadran — Fulgor Forlì 102:92 (52:40) JADRAN: Klavdij Starc 19, Žerjal, Čuk 6, Vremec 2, Gulič 13, Sosič, Ivo Starc 4, Rauber 30, Ban 19, Daneu 9. FULGOR CELLI FORLÌ’: Camera-ni 3, Lolli 20, Sanzani, Bon ora 14, Santarelli 17, Ballardini 7, Violini, Celli 24, Minghetti 7. SODNIKA: Felice in Andrea Ma-sone (Neapelj). PROSTI METI: Jadran 20:28, Fulgor 21:28. OSEBNE NAPAKE: Jadran 27, Fulgor 26. PET OSEBNIH NAPAK: Rauber (34), Ballardini (38), Čuk (38), Ban (39), Lolli (40). 3 TOČKE: Santarelli 1. GLEDALCEV: 1.000. OSTALI IZIDI Castelfranco - Servolana Leasest 88:81; Caveja - Fidenza 78:71; Ital- monfalcune - CUS Modena 79:77; Udine Nord - Basket Oderzo 102:91; Ce am Bologna - Vicenza 98:81. zadnja vest Oliva ostal evropski prvak CATANZARO — Evropski prvak v supcrlahki kategoriji, Italijan Patrizio Oliva je z veliko lahkoto ubranil naslov proti izzivalcu, Švicarju Mi-chclu Giroudi, ki se je umaknil v 8. krogu, potem ko je zanesljivo izgubljal po točkah. Kosmina Sergij Barvni TV SPREJEMNIKI — vse, kar najboljšega nudi nemška In Italijanska tehnika ITT SCHAUB-LORENZ, TELEFUNKEN, PHILIPS, REK NABREŽINA CENTER Telefon 200123 Pogovor s kapetanom Triestine Francom De Falcom »Triestina ni več v krizi« Tržaški nogometni drugoligaš Triestina bo danes na domačem igrišču igrala proti zelo solidni Perugii, ki ima dve točki več od Tržačanov. Perugia je pravkar zgubila trenerja A-groppija, ki se je kar sam umaknil, ekipa pa je trenutno »kraljica remijev« v drugi ligi. Po navdušujočem remiju proti vodilni Pisi vlada v tržaškem taboru optimizem, saj so vsi prepričani, da bodo v kratkem nadoknadili zamujeno. Tako meni tudi najbolj reprezentativni tržaški igralec Franco De Falco, že štiri leta prava gonilna sila »bomber«, duša in srce ekipe. De Falco je sicer doma iz Po-migliana D’Arcu pri Neaplju, vendar se ja že tako uživel v tržaško stvarnost, da je od letošnje sezone kapetan ekipe. Z njim smo se na kratko pogovorili o Triestini, o italijanskem prvenstvu in še o marsičem drugem. De Falco je izredno prijeten sogovornik, vljuden in simpatičen, tako da je pogovor kaj hitro stekel.« _ »Kaj je s to Triestino, ki jo ljudje želijo v A ligi že s prihodnjim prvenstvom.?« »Kaj naj bo z njo? Saj sploh nismo v krizi, kot pravijo ljudje. Smo trdno zasidrani pod vrhom lestvice, vendar Pa je prvenstvo dolgo, tako da sem v tem oziru optimist. Morda smo res v zadnjem obdobju nekoliko psihološko blokirani, vendar sem prepričan, da je to prehodno. Lep remi s Piso, ki vodi na lestvici, to dokazuje.« »Katere ekipe so po tvojem favori ti za prestop v A ligo? Meniš, da je tudi Triestina med temi?« »Najmočnejša ekipa je prav gotovo Pisa, saj ima dva močna tujca in izredno homogeno ekipo. Nato je osem ali devet ekip, ki so po mojem na isti ravni in imajo vse možnosti za prestop. Med temi smo tudi mi in potrudili se bomo, da izkoristimo priložnost, če se nam bo seveda ponudila.« »Ti si od letos tudi kapetan ekipe, torej nekak vodja igralcev na igrišču, pa tudi izven njega. Kaj se čutiš Tržačan, ali vsaj »posinovljen Tržačan?« »Sem kapetan ekipe, ker to ekipo, pa tudi mesto, ki jo ta predstavlja, čutim kot svojo. Sem pa kapetan predvsem zato, ker sem od sedanjih igralcev skupno s Costantini jem najdalj časa v ekipi, če se čutim Tržačan, vprašuješ? Da, prav gotovo! V Trstu sem dobil idealen ambient, ki ga ne bi rad zapustil. Imam rad Trst in Tržačane in prav zato je moja velika želja, da bi šel v A ligo prav z ekipo tega mesta.« »Kaj pa lestvica strelcev?« »Po poklicu sem nogometaš, napadalec, torej kot praviš ti, »bombe«. Če sem torej v moji karieri dosegel dosti golov, sem samo dobro oprav ljal svojo dolžnost. Na lestvico strelcev ne računam posebno, saj niso važni moji goli, temveč goli ekipe.« »Seveda poznaš tudi slovensko manjšino v Italiji in njeno problematiko...t »No priznati ti moram, da mi manjšina pomeni predvsem vsakoletno tekmo z Zarjo ob začetku prvenstva. S to ekipo in njenim vodstvom imamo tesne stike, igralci pa so čudoviti fantje. Žal mi je, da ne poznam boljše te problematike, ker sem v Trstu pravzaprav le malo časa in se ne morem o tem pogovoriti tehtno. Tjaven-dan, kot se žal prepogosto dogaja, pa nel bi rad govoril...« razgovor zapisal DUŠAN JELINČIČ DANAŠNJI SPORED B LIGE: Arezzo - Genoa, Bari - Pisa, Campobasso - Cagliari, Cesena - Varese, Monza - Bologna, Padova - Pescara, Parma - Lecce, Sambenedettese - Empoli, Taranto - Catania, Triestina - Perugia. Udinese proti Boškovemu Ascoliju Po dvotedenskem premoru zaradi prijateljske tekme med Italijo in Poljsko, bodo danes spet na sporedu tekme italijanske nogometne A lige. Vodilna Verona se bo v Rimu spoprije la z Laziom, drugouvrščeni Torino pa ima na videz lažjo nalogo, saj bo igral doma proti Comu. Udinese, ki bo spet brez Žica, bo doma igral proti Boškovemu Ascoliju, ki se je v zadnjih Solih naravnost prerodil. Udineseju nujno rabi zmaga, saj bi z remijem še podaljšal in poglobil svojo krizo. DANAŠNJI SPORED A LIGE: Cremonese - In ter. Fiorentina - Juventus, Lazio - Verona, Milan - Atalanta, Napoli - Roma, Sampdoria - Avellino, Torino - Como, Udinese - Ascoli. domači šport obvestila SK DEVIN prireja v dneh 6., 13., 20. In 27. januarja 1985 smučarski tečaj na Trbižu. Cena za prevoz in 12-urni tečaj je 65.000 lir, samo prevoz 44.000 lir, samo tečaj 25.000 lir. Zainteresirani se lahko prijavijo pri odbornikih kluba ali na telefonsko štev. 200-236, 208-551 in 910-327 vključno do 30. t. m. s plačilom polovične cene. SK DEVIN Prireja zimovanje od 23. do 30. t. m. v Domu Mangart v Žabnicah. Prijave sprejemajo odborniki (na tel. številko 200-236, 208-551 in 910-327). ŠD MLADINA obvešča udeležence zimovanja v Kranjski gori, da lahko poravnajo vsoto zi-■bovanja vsak dan do 20. decembra od 19. do 21. ure v Domu A. Sirk v Križu. ZSšDI obvešča, da bo jutri, 17. decembra, ®b 20.30 na sedežu ŠD Zarja v Bazovici seja nogometne komisije. KOŠARKARSKA KOMISIJA ZSŠDI sporoča, da bo prvi trening kandidatov za reprezentanco ZSŠDI danes, 16. decembra, ob 17. uri na stadionu »1. maj«. Trening vodi Igor Canciani. Vabljeni so vsi trenerji zamejskih košarkarskih naraščajnikih ekip. -Vabljeni so naslednji igralci: letnik 1970: Andrej Birsa, Aleks Blaževlč, Pavel Lippolis in Aleš Turk (Bor) ; Erik Cingerla, Mitja čebulec, Erik Dolhar, Andrej Compare, Marko Rupel, Ivan Manisa, Peter Sterni in Aleksander šik (Kontovel); Edvard Ciani, Goran Koc-•nan, Vojko Sosič in Marko Sardoč (Poje!) — letnik 1971: Ivan Bajc (Bor) ; Kiccardo škerk (Polet) ; Robert Paulina (Sokol). Komisija poziva vse sklicane 'Bralce, da se prvega treninga zanesljivo udeležijo. SMUČARSKI ODSEK ŠZ BREG Prireja smučarski tečaj, ki bo v Sap-Padi 13., 20. in 27. januarja ter 3. februarja prihodnjega leta. štiri nedelje Prevoza in tečaja stane 68 tisoč lir, sa-mo prevoz 46 tisoč lir ter samo tečaj 24 tisoč lir. Vpisovanje je vsak dclav-b'k na sedežu društva od 20. do 21. ure a° vključno 28. t. m. Vabljeni! Danes NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Križu: Vesna - Isonzo: 14.30 v Bazovici: Zarja - Opicina. 3. AMATERSKA LIGA 8.15 na Opčinah, Ul. degli Alpini : Sant'Andrea - Gaja; 10.45 v Trstu, pri Sv. Alojziju : San Luigi - Breg; 14.30 na Proseku: Primorje - Primorec ; 14.30 v Repnu: Kras - Mladost; 14.30 v Sovod-njah: Sovodnje - Visco. NARAŠČAJNIKI 10.30 v Križu: Vesna - Zarja; 12.30 na Opčinah, Ul. Carsia: CGS - Breg: 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Isonzo S.P. NAJMLAJŠI 9.15 na igrišču »Ervatti« na Proseku : Portuale - Kras; 10.30 v Dolini: Breg -Costalunga. KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 10.30 v Dolini : Bor Radenska - Kontovel Electronic Shop; 11.00: Itala Soto-co - Dom. MLADINCI 11.00 v Repnu: Polet - Ferroviario; 15.00 na »1. maju«: Bor - Barcolana. KADETI 11.30 na »1. maju«: Jadran - Santos. NARAŠČAJNIKI 10.00 na »1. maju«: Bor - Kontovel; 11.00 v Naselju Sv. Sergija, Ul. Forti: Servolana - Polet. Vse tekme nogometnih prvenstev na Tržaškem v kategorijah začetnikov, cicibanov in mlajših cicibanov ta konec tedna odpadejo. SPECIALNA ALPINISTIČNA IN JAMARSKA OPREMA TRST - Brlščikl - Girandole Telefon: 040/227277 A. GERLI L. Conestabo cvetje in rastline TRST Drevored XX Settembre 4 Telefon: 796362 mnenje Aldo Rupel Upravičena zahteva Telesna kultura ima podobno kot ostale oblike prosvetne, kulturne in umetnostne izraznosti potrebe gmotnega značaja. V pojasnilo in podkrepitev zahtev, da mora telesna kultura naše narod nostne skupnosti biti deležna gmotne pomoči s strani javnih uprav, navajam nekaj tez iz razlogov. Telesnokulturna dejavnost v organizirani obliki je časovno zadnja v vrsti ostalih, kot so gospodarstvo, prosveta, novinarstvo, literarna in H kovna kultura, glasba, šolstvo. Svoje kadre je začela ta dejavnost usposabljati relativno kasno in ji še vedno primanjkujejo tako na nižji kot na srednji in višji stopnji. Izoblikovati jih je treba in poskrbeti zanje. Naprave in oprema so za to dejavnost svojstvene v smislu, da se za telesno vzgojo, šport in rekreacijo ne morejo uporabljati drugi prostori, ki bi recimo bili dvonamenski. To je možno v zelo redkih primerih. Nadalje je del opreme potreben stal nega obnavljanja in vzdrževanja, za radi česar so tekoči stroški posameznih društev in združenj veliki. Obstoj športnih društev z vzgojno, tekmovalno in rekreacijsko dejavnostjo v okviru manjšinske narodnostne skupnosti razlagamo z neodtujljivo pravico in potrebo, da razpolaga vsaka človeška skupnost, ki je dosegla zadovoljivo življenjsko raven, s kolikor mogoče popolno ponudbo uporabe prostega časa, z možnostjo vplivanja na vzgojni pro-tujljivo pravico in potrebo, da raz polago, z oblikami organiziranosti, ki so ji svojstvene po duhu in zgodovinskem izročilu. V evropskem prostoru, ki postaja iz dneva v dan enotnejši, se značilnosti neke skupnosti ne merijo več po tem, kaj izvaja in proizvaja, temveč kako svoja spoznanja in vrednote uresničuje v praksi. Naša društva in združenja nam dajejo mož- nost uresničevanja humanih načel in skoraj stoodstotno k temu tudi težijo: razpredenost v smislu, da imamo ali načrtujemo dejavnost v vsakem kraju; množičnost v smislu, da vključujemo v dejavnost otroke iz vrtcev, šolsko mladino, odrasle in starejše občane; povezanost s šolami v smislu, da se napori in načrti dopolnjujejo; veliko število ptAiog v smislu, da nudimo široko pahljačo možnosti vključevanja za večino o-kusov in sposobnosti. Odklanjamo tezo, po kateri se moramo prilagoditi tržnim zakonitostim, češ da so podpore prilagojene naši številčni moči in tehnični uspešnosti. Zaradi nepoštenih in krivičnih dejavnikov smo v preteklosti večkrat utrpeli nepopravljivo škodo: kadri so se porazgubili, naprave in o-prema so nam bile uničene ali odvzete. Takrat prav gotovo niso veljali tržni zakoni temveč tisti iz pragozda. Prav gotovo se tiste okoliščine niso uresničile zaradi narodnostne skupnosti, ki je bila vedno brez vojaške, politične in gospodarske premoči. Če bi vedno razpolagali s sredstvi in napravami po zakonih prostega trga, bi danes naše potrebe in zahteve ne bile tako občutene. Naš razvoj je bil upočasnjen (ali je umesten pretekli čas?), zato sprašujemo po upravičenem zadoščenju, ki zveni v namenoma neinformiranem pripadniku večinskega naroda kot predpravica. Ne moremo sprejemati miselnosti, po kateri naj bi napravili črto čez vse in bi upoštevali le sedanje stanje. S (odtujeno) Sirenino opremo, s (požganimi) sedeži bivšega Sokola, s (razlaščenim) Trgovskim domom, če se simbolično izrazim, bi stortali na višji stopnji in ne bi bilo treba čakati osemdeseta leta za dejavnost v Tržaškem zalivu ali za prireditve v telovadnici novega Kulturnega doma v Gorici. V vseh mogočih izjavah, zdravicah, raziskavah in člankih je bilo neštetokrat poudarjeno, da predstavljajo manjšine mostove med narodi, če naj to vlogo imamo tudi mi — in jo rade volje sprejemamo — potem moramo biti tudi »sponsorizira-ni« zato, da jo uresničujemo. NAJBOLJŠI SLOVENSKI ZAMEJSKI ŠPORTNIK ZA SEZONO 1984/85 trofeja »IL GIARDINO« ŠPORTNA SOBOTA RADIO OPČINE (frekvence 98,800 MHZ - 99,100 MHZ 90,600 MHZ) PRIMORSKI DNEVNIK 1. ...................... 2........................... 3. antikvariat QÌ2rdÌllO TRST — Ul. Mazzini 12 — Tel. 040/68242 NOVA TRGOVINA ŠPORTNE OPREME smer NA RAZPOLAGO BOGATA IZBIRA PO UGODNIH CENAH Prosek 551 — Telefon: 251040 Opčine, Narodna ul. 87 — Telefon: 213193 sport 2 Na razpolago je 50 vrst pralnih strojev, najbolj cenjenih znamk, ki se odpirajo spredaj ali na vrhu. Vsi so elektronski, beli ali raznih drugih barv, iz nerjavečega jekla; postavite jih pa lohRo v katerokoli sestavljivo kuhinjo. Peremo In sušimo — odvisno od primera — 3 in 5 kg perila. V garanciji smo 3 leta; če sl nas hočete ogledati, pridite k Ramaniju v Ul. Revoltella 10 in zadovoljni bomo, če nas boste odpeljali na svoj dom. Verjemite nam, nismo tako dragi in izplačate . nos lahko v 40 mesečnih obrokih. l8etJÌ2 Rimani vaša trgovina expert v Trstu - Ul. Revoltella 10 Naročnina: Mesečna *10.000 lir - celoletna 120.000 lir.' - V SFRJ številka 25.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 180 00. letno 1 800.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 250.00, letno 2.500.00 din. Poitni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglati Ob delovnikih trgovski 1 modul (šir 1 st , viS 23 mm| 43 000 Fmončni m legalni oglasi 2 900 lir /o mm visme v širim 1 stolpca Moli oglasi 550 lir besedo Ob praznikih povišek 20' IVA 18 Osmrtnice zahvale m so/olio po formatu Oglasi iz dežele F urlante Julnske kroiine se noro čoio pn oglasnem oddelku PUBUEST Trst Ul Montecchi 6 tel 775 275. tl* 460270 EST I iz vseh drugih dežel v Italiji pn podružnicah SPI primorski dnevnik 16. decembra 1984 TRST Ul. Montecchi 8 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja in tiskal ZTT Trst tiei luRenike zveze Časopisnih založnikov FIEG V krvi spodletela dva poskusa ropa Presenetljiva okrepitev dejavnosti terorističnih skupin v Rimu in Bologni RIM — Sedaj je že potrjeno, da so izvedli petkov napad na dostavno vozilo, ki je peljalo dnevni inkaso nekaterih veleblagovnic pripadniki levičarske prevratniške skupine, najbrž rdečih brigad. To je prvi tovrstni podvig po daljšem obdobju, točneje od 17. maja 1983, ko je skupina teroristov napadla poštni urad v Rimu, pri čemer je policija aretirala dve osebi, tretji pa je uspelo pobegniti. Petkov napad na dostavno blindirano vozilo je terjalo eno smrtno žrtev in kar štiri ranjene, med katerimi je tudi ena od pripadnic teroristične skupine, za katero so ugotovili, da je Cecilia Massaro, ki jo potici ja že dalj časa išče, saj je vpletena v vrsto u-morov, med katerimi naj omenimo oredvsem umor karabinjerskega polkovnika Varisca. Po prvih ugotovitvah policije kaže, da so zapriseženi stražniki prišli včeraj zvečer po inkaso veleblagovnice. Ko sta dva stražnika nosila vreče z denarjem v vozilo so ju prestregli trije teroristi s pištolami in brzostrelko v rokah. Zaprisežena stražarja sta segla po svojih samokresih, ubila enega od teroristov, hudo ranila Cecilia Massaro in tretjega pajdaša, ki pa mu je u-spelo zbežati ter sama padla pod streli teroristov. Sedaj se borita s smrtjo v rimski bolnišnici. Na kraj divjega prizora je takoj prihitela policija, ki je preštela v nekaj kvadratnih metrih kar 50 tulcev iz avtomatskega strelnega orožja, kar daje sumiti, da je skupino sestavljalo več teroristov, ki pa jim je uspelo zbežati. Cecilia Massaro in Antonio Gusti ni, ki je bil v streljanju pri priči ubit sta dve vidni imeni vojaškega krila rimskega voda rdečih brigad. Gusti nija je policija iskala zaradi cele vr ste atentatov, ki jih je izvedel v Um brii, preden se je preselil v Rim Kljub vsemu pa je bil le obrobna fi gura, neprimerno manj pomemben oc Cecilie Massaro. Slednja je bila v pe Leta 1988 bo poletel s shuttlom v vesolje prvi japonski kozmonavt TOKIO —- Doslej je poletelo v vesolje/ okrog 200 ljudi. Pretežno je šlo za sovjetske in ameriške kozmonavte, a občasno so med njimi biti še zahodno-nemški, kanadski, indijski, poljski, vzhodnonemški, vietnamski in pa romunski vesoljci in kozmonavtke. No, lota 1988 se bo z ameriškim vsemirskim letalom shuttle popeljal na krožni tir okoli naše zemlje še Japonec ati morda Japonka, kdo ve. Ta skrajnovzhodna azijska država zaenkrat nima vesoljskih ladjic, toda ameriška NASA se je tokijski ustanovi za raziskovanje vsemirja ponudila, da ji izvožba človeka, ki bi b,il sposoben za kaj takega. Vest se je na Japonskem razširila kot blisk; na otoku, ki z manjšimi otoki šteje približno 120 milijonov prebivalcev, se je javilo 532 kandidatov pa še ena kandidatka. Po prvem strogem izboru jih je ostalo samo še 12, drugi pač niso bili kos trdim pogojem, po katerih moraš v prvi vrsti biti stoodstotno zdrav, telesno neuklonljiv in pripravljen na vsakršen napor, sicar pa učen in z dobro znanstveno podlago, kakršna je nujna za izvrševanje raznovrstnih raziskav v vesoljski breztežnosti. Med dvanajstimi je tudi omenjena ženska. Iz njihovih vrst bodo sedaj izbrati najboljših 7 ali 8, potem pa zadnje tri, ki bodo morali v ZDA, da tamkajšnji izvedenci med njimi izberejo dokončnega kandidata. Slednji se bo nato moral še dobra tri leta pošteno uriti, da bp lahko nared za leto 1988, ko bo stopil v shuttle. Med sedanjo dvanajsterico so univerzitetni diplomiranci in docenti, v bistvu znanstveniki, stari pa so od 20 do 40 let. Njihovih imen ne bodo razkriti, ime izbranca pa bodo javiti šele zadnji trenutek. tek dokaj resno ranjena, življenje pa ji je rešil neprebojni jopič, ki ga je iz previdnosti nosila. Doslej ni rekla še ene same besede, razen tega, da je žalila policaje, ki so jo aretirati, in ki jo stražijo v bolnici. Ranjena je bila v desno ramo, levo roko, levo koleno, ena krogla pa ji je odnesla 4. prst leve roke. Massaro je znana tudi pod imenom Carla, policija pa jo išče od leta 1983, potem ko so jo njeni skesani tovariši obtožili, da je sodelovala leta 1979 pri umoru polkovnika Varisca. O njej so govorili tudi ob umoru diplomata Jamesa Hunta, odgovornega za mirovne sile OZN na Bližnjem vzhodu. Za atentat so prevzeti odgovornost palestinski teroristi skupine »Nabila Hamdan« in preiskovalci so se takrat prepričali o povezavi med bližnjevzhodnimi terorističnimi skupinami in rdečimi brigadami. V petek je prišlo tudi v Bologni do dogodka, v katerega so vpleteni pripadniki levičarskih terorističnih skupin. Dve ženski sta skušali oropati zlatarno Correda Ferrarija, ki je na grožnje odgovoril s streljanjem ter eno žensko ubil, drugo pa ranil. Življenje je zgubila 29-letna Laura Bar-tatini, ranjena pa je bila Lucia Fran-culacci. Menijo, da se je ropa udeležila še tretja oseba, ki pa je zlatar ni videl in ji je uspelo zbežati. Tudi v Bologni kot v Rimu preiskovalci skušajo ugotoviti, če ta okrepljena dejavnost prevratniških elementov pomeni poskus ponovnega oblikovanja raznih terorističnih vodov ati če gre za preživele člane brez kakršnegakoli zaledja. Neposredna prodaja od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka pršut v kosih - pleče - kotleti - jetra - srce - ledvica -jezik - tace - repi - rebrca - sveže svinjske klobase -kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase -vse vrste kuhanih In surovih salam. DUICE grandi marche VAM VOŠČI VESEL BOŽIČ INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d'oro 332 (Dolga krona) Tel.: 820334-5-6 Telex: 460237 avtobus: 23-40-41 PROSTORNO PARKIRIŠČE M •K.******- ELETROMARKET m u~~~ im HI-FI - AVTORADIO - TV s SBQ m Kralj Sulli Noriš 38E Jr Gabrovec 87 - Tel. 229-426 KRZNA — JOPE — NAŠITKI PELLICCERIA CERVO Trst, Drev. XX. septembra 16 Telefon: 796-301 PELLICCERIA ALBERTI Ulica delle Torri 2 Priporočeni trgovini za vaše nakupe. L. N. Tolstoj KAVKAŠKI UJETNIK PODJETJE zastopnik »L'IMBALLO FISSO « A. Piccioni ATRO avtomatsko orodje za zabijanje žebljev in spenjalk, raznovrstni vezalniki, kovinski in plastični trakovi, razni artikli za embalažo. PRODAJA IN SERVIS: UL COLOGNA 72 — TEL. (040) 51148 — TRST visoka moda in konfekcija po naročilu Edi Prelec) e pred nezgodami e avtomobile e pred požari e potovanja z letalom e blago na kamionih, vlakih, ladjah e jamstvo v carinskem poslovanju e poroštvo (iva, invim, itd.) e pred tatvinami e kredite e stavbe e penzije brezplačno konzulenco in pravno pomoč v slučaju avtomobilske nesreče v Italiji in v tujini. ul. Cicerone 8/A 34133 TRST Tel. (040) 630674 1ITALIA ASSICURAZIONlJ