Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHŠ mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 35 Din pedeilska Izdala cetole>no vJugo-slavi)! SO Din, za Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp, pellt-vrste mali oglasi po 1 a. ln 2 D.vetfi oglasi nad 43 mm vlSInt po Din 2-50. veliki po 3 in 4 Din, v uredmikcradcK vrstica po IO Din n Pr. već'l&rn rj naročilu p-opu^? Izkle ob 4 se)ulraj razen ponaellKa in dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici šl. 6 111 Rokoplsl se ne vraču/o. nefranltlrana pisma »e ne sprejemajo ^ Uredništva telefon št. 20SO. upravnlštva št. 2328 вмшјпнввшннмапншнншвшшнмап^шиншв Političen list sza slovenslci narod BSSSSi55iSnSrrSn5wiM»№ Uprava /e vKopltaijcvl ul.št.ti ^ Čekovni račun.- Ljubljana štev. I0.6S0 ln 10.Л4Г la Inaerale, Sarajevo št. 7563, Zosrel) .->». 39.071, Vrana ln Dunaj 3/. 24.797 Stara kompaniia Neuspeli obstrukciiski poskusi opozicije - Vladna večina po načrtu izslasuie proračune posameznih ministrstev - Opozicija popolnoma nestvarna, dela samo demagogijo Prejšnji teden smo čitali droban razgla-eek, da sta se SDS in NSS tudi formalno združili v eno stranko. Istočasno smo v Ljubljani občudovali Radiča, Žerjava, Kramerja in Puc-lja Janeza sedeti pri skupni mizi in manifestirati svoje popolno 5>ujedinjenje«. Samo vprašanje časa je, kdaj se bo Janezu Puelju zdelo primerno, da tudi javnosti odkrito pove, da je zopet postal podpredsednik demokratske stranke, kot je že nekdaj bil. Skoraj nevidno preživljamo torej žalostni konec vseh povojnih tvorb liberalizma in se vračamo v normalno politično situacijo, v kateri si stojita nasproti lažinarodna meščanska gospoda v enem, in krščansko slovensko ljudstvo v drugem taboru. Ta pojav predvsem dokazuje strahovito notranje uboštvo vseli liberalnih elementov v Sloveniji. Liberalci so dobro vedeli, da po nastanku narodne države narodnost ne bo več na mestu kot prvi in edini političen cilj in šlager. Ves njihov program in delo pa je bilo v proslavljanju, utrjevanju, pa tudi v zlorabi narodnostne ideje. Ta ideja je bila edini vsaj navidezno pozitivni steber vse liberalne politike v Sloveniji. V navedeni državi se je liberalizem začel ozirati po drugih sredstvih, ki b: volivcem bila za vabo in prikrila notranjo praznino liberalizma kot žalostne zapuščine prejšnjega stoletja. Slovenski liberalci so si v ta namen razdelili vloge. Po deželi je dr. Žerjav začel organizirati »samostojno« kmetsko stranko in tajništvo njegove stranke je pozvalo svoje zaupnike, naj postanejo zaupniki in agitatorji za samostojne kmete, bivši pristaši liberalne stranke naj postanejo isaniostojni kmetje«. Bivši odločilni funkcionarji liberalne stranke so s Puc-Ijem na čelu prevzeli vodstvo SKS in dr. Žerjavu je v razrvanih povojnih razmerah lepo uspeval načrt, po katerem naj bi liberalci pri samostojnih kmetih ločeno marširali, pa z združenimi močmi udarjali po slovenskem ljudstvu, ki je politično združeno v Slovenski ljudski stranki. Za mesta in delavske kraje je bila potrebna druga vaba. Tu je bilo v zraku stotine radikalno socialnih gesel, delavske mase in trume vseh drugih bednikov, ki jih je najhuje po-trla vojna in usodne razmere, ki so jo spremljale, vsi ti so glasno, odločno in z uspehom vplivali na vse javno življenje, zahtevali novo socialno družbo in državo, socialne reforme so postale predmet dnevnih političnih bojev. Okosteneli, buržujski, iz kapitalizma in radi zaščite gospodarskega izžemanja nastali liberalizem v teh razmerah ni imel več mesta. Da si reši življenje, je moral seči po prevari. Taka prevara je bil »narodni socializem«. Postopalo se je tudi tu po istih metodah kot na kmetih. Kakor samostojno kmetsko gibanje, tako tudi narodni socializem ni nastal iz kake notranje potrebe, tudi ne zaradi iskrene želje in namere ustvariti novo moderno gibanje, ki naj daje javni upravi novo smer v zmislu socialnih načel — naš narodni socializem je nastal kot liberalna ekspozitura, ki naj vara delavske mase, dokler bi povojno radikalno delavsko gibanje bilo nevarno liberalnemu kapitalizmu. Tako je bivši kranjski liberalizem napravil goljufiv konkurz, iz katerega so izšle tri nove firme: SKS za kmete, NSS za delavstvo in SDS za meščansko frakarijo in banko-kracijo. Pri prvih volitvah jo prevara uspela. Liberalci, deljeni med demokrate, samostojneže in narodne socialisle, so dobili tedaj toliko mandatov, da bi jih pod svojo resnično skupno staro firmo nikoli no dobili. Dosegli so toliko število poslancev, da so združeni lahko ubili samostojnost slovenskih dežel in nas podjarmili centralizmu, od kaierega so pričakovali pomoči. V teku let je ta politična goljufija slovenskega liberalizma preživela več peripetij. Osebna koristolovstva so povzročila, da so si te stranke včasih resnično skočile v lase in se, ker med njimi ni bilo stvarnih, programatič-nili, idejnih razlik, na najbolj rovtarski način med seboj klale in poniževale naše javno življenje. Dejansko so pa vse tri stranke ostale zveste svoji stari šoli, iz katere so izšle, vodile politiko kulturnega boja proti veri (kan-eelparagraf SKS), likvidacije slovenstva in zaščite velekapitala, v čigar kleščah in službi so se vse tri stranke neprestano nahajale. Čas je ozdravil nase politične razmere. Čim bolj so ljudje spoznavali, da gre le za dogovorjeno politično igro, tem huje so kopnele le povojne stranke. Glavni kapital so obdržali v rokah demokrati in pred njihovimi bankirji so morali na kolena uarodnj sociali- r Belgrad, 7. marca. (Tel. Slov.) Na današnji skupščinski seji je KDK nadaljevala z ob-strukcijo proti vladi. Zopet je vložila ne en predlog ampak dva, tako da skupščina vse do 10. zv. ni prišla do razprave o proračunu. Na dopoldanski seji je najpreje radičevec dr- Bankovič ugovarjal zapisniku in zahteval, da se ugotovi v zapisniku od poslednje seje, da je KDK zapustila sejo. Tajnik Valter zahteve dr. Bankoviča ni sprejel, ker je KDK zapustila sejo brez izjave. Dr. Bankovičev predlog je prišel na glasovanje. Ker ie opozicija osporavala večino, se je vršilo poimensko glasovanje, pri katerem je bil predlog KDK zavrnjen s 116 proti 64 glasovom. Nato je prišel v razpravo predlog KDK, v katerem se notranji minister poziva: 1. da takoj poda poročilo o rezultatih preiskave katero je podvzel po svoji izjavi od 29. februarja na temelju dejstev, ki jih je navedel poslanec Kosanc-vič, 2. da obvesti skupščino, če je kaznoval svoje podrejene organe, ki so v svojih izjavah v tukajšnjih listih polemizirali, napadali in žalili poslance in narodno skupščino z ozirom na razpravo v skupščini 29. februarja in so se s tem pregrešili proti čl. 83. ustave, po katerem občuje narodna skupščina neposredno z ministri. Za predlog zahteva KDK nujnost. Poslanec Vilder (SDS) je obrazložil predlog in naglašal, da je dr. Korošec ob priliki zadnje debate o glavnjači izjavil, da je odredil najstrožjo preiskavo in da bo pozval vse krivce na odgovor. Bil je tudi snm v glavnjači in si vse ogledal. Toda skupščina je zaman čakala na njegovo poročilo. Pač pa je namesto tega objavila belgrajska policija v belgrajskih listih napad na Narodno skupščino in na narodne poslance. Skupščinski predsednik seveda ni smatra! za potrebno, da bi nastopil v obrambo dostojanstva in ugleda Narodne skupščine. Preiskavo v glavnjači pa je med tem vršila na lastno pest policija. Policijski agenti so iskali po mestu in drugod vse one osebe, ki jih je posl. dr. Kosanovič omenil in navedel v svojem znanem govoru o strahotah, ki jih vrši policija v zaporih glavnja-če. Z obljubami in grožnjami je policija pritiskala na te ljudi, da bi preklicali svoje prejšnje izjave in zamolčali vse, kar se je dogajalo v glavnjači. Nato je povzel besedo posl. Kosanovič, ki je demantiral objavo belgrajske policije v belgrajskem tisku in navedel nekaj slučajev razmer, ki vladajo v belgrajskem policijskem zaporu. Da bi ovrgla navedbe posl. Kosanoviča, je policija proglasila neko učiteljico, ki jo je držala v glavnjači zaprto več mesecev, za špijonko. A še istega dne, ko je posl. Kosanovič govoril o tem slučaju v Narodni skupščini, je bila izpuščena kot popolnoma nedolžna in se je vrnila v državno službo. Po govoru posl. Kosanoviča sc je ob pol 2. seja zaključila. Na popoldanski seji sta o istem predmetu govorila Kokanovič in Pavle Radič. Pavle Radič se je posebno bavil z razmerami v Južni Srbiji. Med njegovim govorom, ki je bil zelo oster, je prišlo do burnih prizorov med radikali in radičevci. Po govoru Pavla Radiča ie Nato je skupščina vzela v razpravo proračun vojnega ministrstva. Vojni minister general Stevo Hndžić je v ekspozeju izvajal: Pi •oračun vojnega ministrstva obsega izdatke za vso oboroženo silo, vojsko, zrakoplovstvo, mornarico in obmejne čete. in znaša 2 milijardi 426 milj. 571.260 Din. Ta številka izgleda, če se vzame sama zase, velika. Toda proračun zadošča samo za neobhodne potre- sti tisti hip, ko je SDS smatrala lo za potrebno. Samostojne kmete, ki so nekaj časa kazali vsaj delno samostojnost, je v SDS nazaj pripeljala njihova lastna politična noznačajnost in nedoslednost. Tudi pri njih je SDS dosegla svoj cilj v najpopolnejši meri. Sedaj je ves liberalizem zopet za skupno notranji minister dr. Anton Korošec izvajal sledeče: »Odločno moram zavrniti trditve Pavla Radiča, da bi bile oblasti udeležene pri ubojih v južni Srbiji. Nasprotno, državne oblasti v Južni Srbiji imajo nalogo, s težko muko in velikimi žrtvami ščititi naše državljane v Južni Srbiji pred napadi iz inozemstva. Glede današnjega predloga izjavljam: Kar sem slišal in zvedel na današnji debati, vse to bo predmet preiskave, ki >e že v teku. Sicer pa vztrajam pri svojih izjavah, ki seui jih dal 29. februarja in 6. marca. Dovolite, gospodje poslanci eno prošnjo: Vsi smo videli, da je inozemsko časopisje prvo našo debato o razmerah v upravi belgrajskega mesta, ki še niso objektivno in končnoveljavno dognane, porabilo v škodo naše države. Vem in priznam, da gospodje predlagatelji niso imeli tega namena, toda to ni v interesu naše države. (Stjepan Radič iu Pribičevič se hudo razburjata, nemir traja več minut ) Radi tega vas bi prosil, da vse slučaje, ki so in ki se vam zdijo nezakoniti, predložite meni osebno ali pa po skupščinskem predsedništvu. Obljubljam vam, da bom vsak slučaj dal preiskati ravnotako, kakor bi ga navedli s te visoke tribune in da bom krivce kaznoval. Končno izjavliam, da nujnosti tega predloga ne morem sprejeti.« (Buren aplavz na desnici, protesti na levici.) ■ Vladna večina je nujnost zavrnila. Ko je dr. Korošec po glasovanju zapustil ministrske klopi in odhajal iz zbornice, mu je vladna večina spontano priredila burne in dolgotrajne ovacije. Naš predsednik je dobil zopet priznanje in zadoščenje za svoje delovanje. Nato je skupščina prešla na razpravo o drugem nujnem predlogu KDK, v katerem se minister za socialno politiko poziva, da v 24 urah predloži skupščini poročilo, kaj se je vse storilo v izvrševanju zakona o podporah stradajočim krajem in da se stradajočim krajem do nadaljnjega odpusti vsako plačevanje državnih dajatev. K temu predlogu je prvi govoril radičevec Mate Kiarič. Minister za socialno politiko Čeda Rado-vič je nato kratko izvajal: Na prvi del resolucije lahko odgovorim takoj tole: Od vseh velikih županov smo zahtevali poročila. Dosedaj je poslalo poročilo 23 županov, 10 pa še lle. Čini bodo vsa poročila lu, nadejam se, da pridejo tekom tega tedna, se bo vršila razdelitev po občinah. vRdeči križ je že razdelil kredit, ki mu ga je dala vlada na razpolago. Razdelitev se je izvršila tako-le: Biha-ška oblast 2 vagona koruze, bregalniška 1, vrbaska 6, vranjska 2, zagrebška 19, zetska 31, kosovska 17, primorsko-krajiška 11, mo-starska 30, sarajevska 14, splitska 54, skop-ljanska 1, travniška IS, tuzlanska 8, užiška 32. Ostalo je še 60 vagonov za Črno goro in Dalmacijo. S tem odgovorom je poslal nepotreben prvi del resolucije, v katerem se zahteva odgovor v 24 urah, ker sem odgovoril takoj. Drugi del resolucije nima zveze s prvim, ker je zakon o pomoči pasivnim krajem namenjen ne samo pasivnim, ampak polreb-nim krajem v vsej državi. Ker drugi del nima zveze s prvim delom resolucije, ne morem nujnosti sprejeti. Zato je večina nujnost zavrnila. be. V dokaz navajam sledeče: Prvotno izdelani proračun je bil innogo večji ter se je zmanjšal za poldrugo milijardo (38%). Tega zmanjšanja ni smatrati, da je bil proračun sestavljen neracionalno. Tudi v tem načrtu so bilo samo stvarne potrebe, samo v popolnejši meri, kakor dosedaj. Ker se je videlo, da iz finančnih razlogov izvedba tega načrta ni mogoča, se je začelo z redukcijo, v kateri mizo. To pomeni ozdravljenje in konsolidacijo naših političnih razmer. Prva naloga vseh poštenjakov, ki so morda še v dobri veri ostali NSS in SKS, pa je, da izvajajo posledice in izstopijo, če nočejo postati pravi aktivni člani združene socialne reakcije in politične ue-morale. Briaud govori... se je šlo za skrajne meje. V razmerju do drugih državnih izdatkov znaša proračun vojnega ministrstva petino, ne polnih 21%. To je smatrati kot povsem normalno. V drugih državah je razmerje med vojnim proračunom in celotnim proračunom mnogo večje nego pri nas. To je najboljši dokaz, da se skuša zadostiti zahtevani po finančnih možnostih. V finančnem odboru se je ugovarjalo, da je število častnikov preveliko. V tem proračunu se je prevedlo 184 častnikov. To je naravno, ker pride vsako leto toliko in toliko častni-kov iz šol. Število je povsem neznatno in po trebuo. Naša vojaška formacija glede častnikov še davno ni popolna, ne glede častnikov, ue glede podčastnikov. Po ekspozeju vojnega ministra so govorili zemljoradnika Vujičič, Tupanjanin ter radikai Buniša Račič. Nato sc je vojni minister genera! Hadžič zahvalil za dobrohoten sprejem, ki ga je našel njegov proračun pri opoziciji in izjavil da bo vse predloge vpošteval. Nato je večina г velikimi ovacijami sprejela proračun vojnega ministrstva. Ob pol. 12. jc skupščina prešla na razpravo o proračunu gradbenega ministrstva. Gradbeni minister Pera Markovič je podal k proračunu obširen ekspoze. Po njegovem ekspozeju se je prešlo na glasovanje in vladna večina je ob pol 1. sprejela proračun gradbenega ministrstva, nakar je predsednik zaključil sejo in sklical prihodnjo za jutri. StabiSizscSfa dtaarfa k Belgrad, 7. marca. (Tel. »Slov.«) Z ozirom na pisanje nekega tukajšnjega lista o stabilizaciji dinarja, je dal finančni minister sledečo izjavo: »Neprijetno mi je, dati o tem vprašanju izčrpno obvestilo, ker je prouča-vanje tega vprašanja v teku, da bi se proučil realen temelj, ki odgovarja gospodarskim in državnim interesom. Odgovoriti morem samo toliko, da popravim trditev v nekem tukajšnjem listu, ki najbrž izhaja iz slabe informiranosti. 1. Trditev, da sem poskušal najeli posojilo, ni resnična. Res je, da sem podpisal preliminarno pogodbo o posojilu. Na temelju tega preliminarja se bodo vršile v bodoče emisije. 2. Ni resnična vest, da bo vlada zahtevala pooblastilo v finančnem zakonu, da izvede stabilizacijo dinarja. Vprašanje stabilizacije se bo predložilo narodni skupščini, da bodo imeli ljudski zastopniki priliko, da se izjavijo o tem važnem vprašanju in ga urediti tako, kakor zahtevajo lo narodni, go-spodarski in finančni interesi. 3. V inozemstvo nisem poslal nobene komisije radi proučevanja tega vprašanja in iskanja podatkov. To vprašanje, ki je tako važno za naše narodne interese, proučavam sam, ugotavljajoč vse tisto, kar morem pri tem vprašanju s svojim znanjem doprinesti k njegovi najkorisf nejši ureditvi.« Hrvatski del Davidovičeve stranke želi zastopnika w vlpdi k Belgrnd, 7. marca. (Tel. :>Slov.c) Nekateri listi so prinesli vesti, da vlada v vrstah hrvatskih demokratov veliko nezadovoljstvo, ker ni zastopnik hrvatskih denioKra-tov v vladi in da bi moglo to nezadovoljstvo privesti do ustanovitve hrvatske demokratske stranke v vladi. Z ozirom ua to je dal dr. Ribar, ki velja kot vodja hrvatskih demokratov, sledečo izjavo: »Če se sploh more govoriti c kakem nezadovoljstvu, izvira od tod, ker pre čaui želijo, da bi bil kdo od Hrvatov iz DS v vladi. Drugače je stranka enotna in ne more biti govora o cepitvi. V tej vladi mora biti en zastopnik radi tega, da bi se DS v prečanskih krajih okrepila.« v Rim, 7. marca. (Tel. »Slov.«) Papež je imenoval svojega dvornega prelaia mons?. Josipa Nogara za nadškofa v .Vidmu. Proračun mm in Jaonih del I MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1'50 Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas 3 ali S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko 1 — Na vprašauja brez znamke oe odgovarjamo. Domači vrt Spisal M. Humek. Broš. 33 Din, vez. 40 Din. — Knjiga se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Uradnik đober poznavalec dolnjih delov države, z večletno prakso v usnjarski in čevljarski industriji, trgovini s sirovimi kožami, izučen šofet, zmožen vseh pisarniških del tudi v drugih strokah, želi službe pod šifro »Zmožnost«. VAJENCA, poštenega — sprejme Fran Ambrož, slikarski mojster, Rimska cesta St. 11._1767 TRGOVINA železnine na prometnem kraju išče sodelujočega DRUŽABNIKA oz. kupca Ponudbe pod »Srečno« it. 1927. Zastopnike ta prodajo drž. srečk na obroke, iščemo. Sijajni, brezkonkurenčni zaslužek. Razen izdatne provizije še »posebno fiksno nagrado« za gotovo količino srečk. — Bančna poslovalnica Bezjak, Maribor, Gosposka ulica 25. Selitve v mestu in na deželo strokovno in uajcenejše potom S I o v e n i a transport Ljubljana Miklošičeva cesta št. 3t Telefon St 27IS Izučenemii špeceristu mlaišemu, agilnemu prodajalcu % dobro predizobrazbo, ki je vešč več jezikov, ee nudi, če jo sposoben za potovanje, dobra bodočnost. - Obširne, lastnoročno pisane ponudbe s prepisi spričeval je poslati pod STREMLJIV 500/28-18 na Intprreklam d. d. Zagreb, Marovska 28. Sostanovalec se sprejme Krakovski nasip št. 16, priti., levo. vStanovanje se odda takoj (1 soba s kuhinjo) upokojencu z ženo brez otrok zastonj, katera bi bila pripravljena prodajati na trgu in pomagati na vrtu. Naslov v upravi štev. 1936. Vrra/e/ri Gostilničarji, pozor! Oddasta se dve dobro vpeljani stari gostilni, ev. se ena tudi proda. Nastop takoj. Več se izve Kobaridska ulica štev. 4, Ljubljana 7. 1798 V //<ЈјЈЈКЈШ; Prodam trocevni radio - aparat za 2000 Din. - Naslov v upravi »Slov « štev. 1821. Prodam 20 HP plinov motor (Saugass) v dobrem stanju; ogleda si kupec lahko motor v pogonu pri Anton Šušteršič, Breznik št. 2, pošta Dragatuš pri Črnomlju. 1866 AJDOVA MOKA~ po 5 Din kilogram Činkvantin - z d r o b po 4 Din kilogram prvovrstni izdelki, pošilja od 25 kg naprej PAVEL SEDEJ, umetni mlin Ja-vornik, Gorenjsko. 1526 Trgovina na prometni točki, v okolici Liubljane, dam popolnoma brezplačno v n a -j e m onemu, ki prevzame inventar ter zalogo. Potreben kapital 30—40.000 Din. - Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 1910. Stara, dobro upeljana trgovina na zelo prometni točki sc odda vsled bolezni v najem. Ponudbe na upravo pod šifro »Upeljana« št. 1931. Volna - bombaž za strojno pletenje ln ročna dela, dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 • Židovska 4 Semenski oves debelozrnat - zajamčeno očiščen - oddaja po ugod. cenah tvrd. A. Volk, Ljubljana, Resljeva c. 24. Dobra tipkarica se takoj sprejme v služ-brevzela in preselila isto v Gosposko ul. 30. Cenj. odjemalcem se vljud. priporočam s spoštov. Marija Skrbinšek, Celje Gosposka ollca štev. 30. »Jugomot« Jugoslov. motorne delavnice - Tržaška cesta 4. Mehanika - strojno ključavničarstvo. 1756 POZOR! Proda sc skoraj nov šivalni stroj Fa Rast-Gasser za 1500 Din. Poizve sc pri podružnici uprave »Slovcnca«, Celje, Cankarjeva ccsta 4. Francoščina! Kdo bi poučeval učcnca 3. realne gimnazije francoščino? - Ponudbe pod: »Učenec« upravi »Slov.« Učitelja za srbohrvaščino iščem. - Prednost imajo oni, ki lahko poučujejo matematiko za zadn|e razrede gimnazije. - Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Celju. Proda se 1I1ŠA z gostilno c vso opravo, gospodar, poslopje, vrt in njive. •— Nadaljnja pojasnila daje Franc BARTOL - Hrib 43, Loški potok. 1907 Proda se trgovska hiša velik lokal, 5 sob, velike kleti, pri cerkvi in postaji za 85.000 Din; potreba samo 30.000 Din. Breznik, Celje, Dolgo-polie 1. 1934 Ulnrlo bukove la. in nlUUC hrastove od 20 cm naprej kupuje v vsaki množini parna žaga V. SCAGNETT1 Ljubljana. kupuje vsako innotino tvornica AII KO, Zagreb, Vlaška ulica 116. Kapi lin 8 metrov dolgo, 4—6 cm močno transmisijsko vre-teno iz jekla (Stahlwclle) z visečimi ležišči (cv. 2 komada) z jcrmenico ter 4 KS elektr. motorjem z navedbo sistema. Prij. ponudbe na M. Klammer, Dolenjavas pri Cerknici, via Rakek. 1872 NAJBOLJŠI PREMOG Ctbla VVolfoie 1/2 Vrvarske izdelke najboljše kvalitete kupite najccneio direktno v največji vrvarni Jugoslavije Mehanična vrvarna Sin, kovec, Grosuplje. Komisijska zaloga Palma, Cel|e, Cankarjeva 7, Maribor, Koroška 8. 1503 Prvovrstno Graham moko razpošilja v poštnih zavojih po 5 kg franko po povzetju za 45 Din Domovin, industrija mlina d. d. Vel. Bečkerek, Banat. J. M. D. razplinjač za motorna kolesa je najboljši. »Jugomot«, Tržaška cesta 4, POZOR! Javljam vsem, da nisem plačnica za dolgove kogarkoli, ki bi jih delal na moj račun ali na moje posestvo. — Vel. Lašče 6. marca 1926. Hočevar Marija. Priporočajte naš list ob vsaki dani priliki Priporočajte tudi njegov oglasni del, Odvetnik dr. Albin Kandare naznanja, da sc je preselil z Bleiweisove eeste št. 18, v Tavčarjevo ulico št. 11, pritličje, desno. Najbolfše nabavite nogavice, moške in Ženske rokavice, žepne robce, razni nakit za šivilje, kravate, srajce, gumbe, vezenino, čipke, edino le pri Ljubljana blizu Prešernovega spomenika za prodajo ratne štete iščemo. Dajemo visoko provizijo ter fiksne plače. Oziramo se le na resne ter inteligentne reflektante. Ponudbe nasloviti na firmo II. S. SerdarnšiC, Beograd IIIEIIIEIIIEIIIEIIIEI!IEIIIE!IIEIIIEIIIEIIIEIIIEIII ŽIVINOREJCI! TRGOVCI! POSESTNIKI! Čitali sle včeraj in Citati boste jutri, kako obvarujete svojo živino, govedo, konje in prešiče pred obolenjem in kako jo ozdravite, če oboli, z: „ALMAFLOROM" najboljšim, najhitrejšim in najzanesljivejšim sodobnim in v stotisočerih primerih preizkušenim preparatom. Naše preparate »ALMAFLOR« za govedo, »ALMAFLOR« za konje »LA FLEUR« za govedo, »HALF« za prešiče in »UR1NOT« za govedo ir konje uporabljajo danes že vsi živinorejci v Evropi. Na tisoče jc priporočil Čitajte samo sledeča: SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJI2ICE RISALNE BLOKE ITD. KODI ГО IZREDNO OGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA K. T. D. V LJUBLJANI KOPiTARJEVA ULICA o II. NADSTROPJE Prostauoliviii mlina z vodno močjo, 2 gospodarskih poslopij v Beričevem št. 45 pri Ljubljani, »Ciuhov mlin« in 50 zemljiških parcel (njiv, travnikov, pašnikov) sc vrši dne 20. in 21. marca 1928 ob 9 dopoldne v Beričevem št. 45. Parcele sc bodo prodajale tudi posamezno. Dražbeni pogoji so na vpogled pri okrajnem sodišču v Ljubliani, soba št. 37 in pri odvetniku dr. Grablovicu, Tavčarjeva ulica 11. Neobholno potreben vsakemu radlo-amaterju Radioholedar 1928 Cena Din 25 — in Radlozemllevid 1929 Cena Din 15'— „Radiowelt" Preizkusit sem v mnogih slučajih Vaš prašek proti napenjanju in proti koliki in sem v najkrajšem času ugotovil najlepše uspehe celo v najtežjih slučajih. Dalje sem ugotovil, da delujejo ti praški pri trajnem uporabljanju tudi kot izvrstno varovalno sredstvo proti obolenju Pri redni uporabi se niti pri konjih, ki so zelo močno podvrženi koliki, ta nevarna bolezen nič več ne pojavlja, Vsled tega bom priporočal iz lastne izkušnje to izborno sredstvo vsem konicrej- cem in posestnikom konj. — Z odličnim spoštovaniem A. Urban Baron, kapetan v p. Preizkusil sem v lastnem gospodarstvu v dveh slučajih Vaše zdravilo »HALF« proti svinjski vročici in sem ucFotovil, da de-luje izredno učinkovito. Pošljite mi takoj še 24 zavojev, ker mi jc zaloga že posla. Matifa Schiefer, trgovec v Sv. Petru n. R. Naše preparate mora imeti v zalogi vsak moderen trgovec. Kdor jih St nima, naj fih nemudoma naroči. Edina zaloga za Jugoslavijo: »GOVEDOMEDIKA« Jugoslovanska razpošiljalnica preparatov za govedo, konje in prešiče iz lekarne »Pri sv. Antonu«. Maribor, Kopališka ulica (Ш ШЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕШ VELIKA TAJNOST ODKRITA! Zakol na$l zastopniki zaslužilo mnogo tienaria? Ker samo mi nudimo senzacionelne ugodnosti in zato vsak kupuje samo pri nas vrednostne papirje na obroke I Zastopniki javite se takoj, ako želite stalen in dober zaslužek! ZORlC I PIVCEVIC. SPIII. MARP10NT0VA 3 Zahvala Za vse iskreno sočutje in za pregorke tolažilne besede ob prebridkem udarcu, ki nas je zadel z nenadno smrtjo našega tako vroče ljubljenega soproga, očeta, brata, prof. Adolfa Robide zahvaljujemo vse kar najlepše, ko je bilo poleg vdanosti v nam neumljivo božjo voljo njih toplo sočutje naša edina opora in tolažba ob tej pregrenki preskušnji. Zlasti bodi naša zahvala g. Jos. Maziju, direktorju drž. realke, g. prof F. Jeranu, predsedniku profesorskega društva — obema za topie poslovilne besede ob grobu, g. Jos. Christofu, ravnatelju zavoda, rodbini ravn, Polčevi, pevcem Sattnerjcvega zbora, vsemu profesorskemu zboru z dijaki, darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so predragega spremili na zadnji poti. Slovesni rekvijem sc bo pel v četrtek, dne 8. marca t, 1. ob 7 zjutraj v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. V Ljubljani, dne 6. marca 1928. Žalujoča rodbina Robidova. V ■ .... •CM-:j ......v. .. -C V." w шШШШж Zahvala Za vse izkazano sočutje ob prebridki izgubi moje nepozabne, skrbne in pridne sestre Frančiške Wester za mnogo poklonjeno prelepo cvctjc in vencc, kakor tudi za mnogoštevilno spremstvo na njeni poslednji poti, sc vsem iskreno zahvaljujem. Posebna zahvala g. dekanu Josipu Juvancc za duhovno pomoč in slovesni »Requiem« na dan pogreba, in častitim gosp. župnikom: Jankotu Šiška, Matevžu Ježek, Viktorju Švigclj in Jerneju Hafner, in gospodom kapclanom: Viktorju Turek, Alojziju Strah in Francetu Kirar za udeležbo pri pogrebu. Najlepša zahvala g. šol upravitelju Francetu Mcrcina, gospodičnam učiteljicam, šolski mladini ter Marijini družbi za spremstvo pri pogrebu. Še enkrat vsem najlepša zahvala. Alojzij VVester, župnik. ш Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani) Kare) Ceč. Izdajatelj: dr. Fr. Ktdoveb Uredniki Frane Terseglavs Narodne čipke - znamenje našega bratstva Zlata Sufflay, Zagreb: Lepoglansko Cipharstno Tam, kjer se Hrvatsko Zagorje v valovitih gričih in gričkih spušča proti dravski nižini, ee dviga mesto Lepoglava. Postanek Lepoglave je ovit v tajno davnine, o kateri govori pripovedka o Cehu, Lehu in Mehu. Ustno sporočilo pa pripoveduje: V davnih časih je v gorski samoti živel puščav-nik, h kateremu so se ljudje zatekali za svet in poslušali njegova prerokovanja. Nekega dne je rekel puščavnik zbranemu ljudstvu: »Pojdite tjedoli v ravnino; kjer je gozd najgostejši, boste našli volka in volkuljo. Na tem mestu se bo zgradil mogočen božji hram, ki bo dolgo dvigal v oblake svojo lepo glavo.« Napoved se je uresničila: Knez Herman Celjski je okoli 1. 1400 zgradil na tem mestu krasno cerkev in poleg nje samostan sv. Pavla. Tako je postala Lepoglava zgodovinsko znamenito mesto, kulturno ognjišče prošlih vekov, na katerem so si ogrevali srca in bistrili um sinovi hrvatskih in slovenskih velikašev. — Znanost se je širila v visokih samostanskih šolah, a umetnost še danes odseva na oltarjih, v cerkvenih posodah, oblačilih in freskah nekdanjega samostanskega refektorija. Svoje kulturno zvanje vrši Lepoglava še danes, ko dviga tiste, ki so padli na potu življenja. (V Lepoglavi je znana velika kaznilnica.) Prav posebno pa je Lepoglava tisto izvoljeno nesto, kjer je slovanska vila revni vaški mla-lenki razodcla dolgoletna raba je batce izglatlila, a od zraka in dima so počrneli kakor slonova kost. Taki batci so se hranili kakor svetinja in se podedovali, kajti: prinašajo srečo pri delu ... Delo pozimi. Ko je pa jesensko solnce zašlo in je po pašnikih mukanje živine zamrlo, je utihnila tudi pesem pastiric in potrkavanje batcev in pokanje pastirskih bičev; ko je zavel ostri sever in je sneg pokril tiho vas — tedaj so pastirice deloma postale predice deloma pa so ostale čipka-rice. Razvrstile so se okoli peči ali mize in predle tanke niti iz konopljine za platno. Tkali so tajnost čipkarske umetnosti. V sanjah ji je vdihnila resnost klasičnega orna-menta in tehniko umetnega spletanja tankih niti: simbola neutolažljivega hrepenenja slovanske duše. Kako se je razvijalo čipkarstvo v Lepoglavi? Ko se je budila pomlad po hribih in dolinah ter so pašniki ozeleneli in zvabili živino in pastirje na plan, tedaj je začelo svoje življenje tudi čipkarstvo pod jasnim pomladnim nebom. Kolikor kravic, toliko pastiric, kolikor pastiric, toliko čipkaric. Vsaka je prinesla s seboj na glavi svojega »deda«. Tako so imenovale čipkarsko blazino In »deda rediti« se je reklo: čipkati; čipke same pa so imenovale »špice«. Ko se je živina začela pasti, so posedle pastirice v krogu po tleh, druga poleg druge, podprle svoje blazine z nogami ali na palico in začele čipkati s tako brzino, da je bilo komaj mogoče slediti spletanju in prepletanju niti. Pri tem so prepevale svojo enolično pesmico: A-a-a-a, leseni batci ali balantc pa so pritrkavali. Tako se je spletalo in prepletalo istočasno na stotine niti v mrežaste, 5—6 cm široke čipke v obliki bordure. Te čipke so bile in so še podobne dalmatinskim čipkam na vretenca (kajuliče — balante), kar je zopet podobno torhonskim čipkam z izprepletenimi vijugastimi črtami, malimi in velikimi četverokoti, torej praornamen-tom, ki zvene kakor začetni akordi porajajoče >e umetnosti. Pastiricc зо čipkale na pamet. Lepoglavska čipkarska blazina starejše dobe fe bila četverooglata, ploščnata, sešita iz konopljine, napolnjena s slamo. Čipke so se začele s sukancem debelejše vrste, navitim na 24—26 parov batcev. Deklice so čipkale brez vzorcev ali načrta — na pamet. Namesto bucik so tem čipkaricam služili — trnji. Zato so se pa odlikovali batci po lepih rezbarijah, s čimer so se pečali pastirji na paši, ki so poklanjali tako okrašene batce v dar pridnim čipkaricam. Orna-mentika te rezbarije je v malem odsev prakul-ture, ki je skupna vsem narodom in ki jo je slovanska duša lepoglavskih pastirjev kakor »okameninc« ohranila v teh drobnih stvareh. Tako izrezljani batci so se cenili po svoji starosti. Marsikatera čipkarica je imela »batce« od svoje babice, prababice in pra-prababice; A. P. Čehov: Ufddmkova smrt Nekega lepega večera je sedel ravno tako lep eksekutor Ivan Dimitrič červjakov v drugi vrsti sedežev in gledal na oder, kjer so igrali »Korneviljski zvon«. Gledal je in se počutil blaženega. Ali nenadoma... V pripovedkah se človek cestokrat sreča s tem: »ali nenadoma«. Pisatelji imajo prav: življenje je tako polno izne-nadenj! Ali nenadoma se mu skremži obraz, oči se mu izbulijo in sapa zastane... ni več gledal na oder, malo se je nagnil in... accih! Kihnil je, kakor vidite. Kihanje ni nikjer in nikomur prepovedano. Kihajo kmetje in politični voditelji, včasih celo kak tajni svetnik. Vsi kihajo. — Červjakov se ni zmenil za to, si obrisal obraz z rutico in kot kulturen človek pogledal okoli sebe, če ni s svojim kihanjem inorda koga vznemiril. Zdaj pa se je ustrašil: opazil je, da si je starec, ki je sedel pred njim v prvi vrsti, marljivo z rokavico brisal plešo in vrat in nekaj godrnjal. V tem starcu jc Červjakov spoznal vpo-kojenega generala Brizžalova, ki je služboval v prometnem ministrstvu. »Obrizgal sem ga!« je pomislil Červjakov. »Sicer ni moj predstojnik, tujec je, vendar se ne spodobi. Moram sc opravičiti!« Červjakov še zakašlja, se z vsem telesom nagne naprej in zašepeče generalu na uho: »Oprostite, vaša prevzvišenost, da sem vas obrizgal... pripetilo se mi je slučajno ...« »Nič, nič!« »Za Boga, oprostite! Saj... saj vas nisem hotel.« Ziata ;iuii!ay, nr. delu v muzeju za umetnost in umet. obrt v Zagrebu (od 1913. do 1925.) platno moški, dočini so žene in dekleta zopet čipkale kakor poleti na paši. Kajti zima je dolga in treba je turščice, moke, olja. Da se prehrani in razsvetli prečesto revni in siromašni dom in ne, da se s čipkami okrasi — zato so se gibale spretne roke vaških čipkaric. Čudna stvar — toliko čipk se je izdelovalo, a nikdar se ni niti dekle niti mlada žena nakitila z njimi. Smatrali so jih za koristno blago, ki ga je treba vnovčiti. Samo enkrat so sinele čipke krasiti čelo mlade neveste — na njen poročni dan. Čipkarski trg v Mariji Bistrici. Mestni trgovci so navadno radi kupovali te čipke ali dajali v zameno zanje sol, moko, petrolej in drugo; vendar so čipkarice v prejšnjih dobah najraje nosile svoje čipke v M a -r i j o Bistrico in jih tamkaj predajale. Ako so čipkarice bile dekleta, ki so se imele v kratkem poročiti, so za prodane čipke kupile, »sva-tovske kitice« in poročni venec — »krunu*. Ta »kruna« je bila zelo podobna poročnemu vencu ali »kruni« Belokranjic. Narejena je bila iz rdečih papirnatih cvetlic in okrašena s srebrnimi in zlatimi nitmi ter steklenimi biseri. Na čelu je venec počival na čipkah, ki so se tesno oprijemale čela in bile okrašene z belimi biseri. Marija Bistrica je bila torej glavno tržišče iepoglavskih čipk starejše dobe. Podravke in Posavke so jih rade kupovale za svoje avbe (glej etnograf. muzej v Zagrebu), v zameno so pa dajale razne tkanine, platno, posebno >opač-no tkanje«, tkano z rdečo in belo nitjo. To tkanino so Lepoglavke imenovale »polica« in jo vporabljale za svoje obleke. Tako je lepoglavsko čipkarstvo živelo svoje tiho življenje vse do devetdesetih let minulega stoletja. Nova doba: 1892—1900. V tej dobi se je osnovalo na Hrvatskem mnogo kulturnih ustanov, ki še danes delujejo. Tedanji načelnik oddelka za bogoslužje in nauk dr. Izidor Kršnjavi se jc bil spomnil tudi narodnega čipkarstva v Lepoglavi in osnoval ondi začasne čipkarske tečaje, ki so trajali od 1802 do 1900. Učiteljice so bile Viktorija Pajer, Ziata Sufflay in Julka Peroš. »Ah, lepo vas prosim, sedite! Pustite me, da poslušam!« Červjakov se je vznemiril, se neumno nasmehnil in začel gledati na eder. Gledal je, vendar se ni več čutil srečnega. Mučil ga je nemir. Med posameznimi dejanji se je približal Brizža-lovu, stopil mimo njega iu preniagavši bojazljivost zamrmral: »Obrizgal sem vas, prevzvišenost. Oprostite. Saj nisem hotel, da ...« »Ah, kaj! — Jaz sem že pozabil, vi pa vedno isto trobite,« odgovori general in spodnja ustnica se mu jezno povesi. »Pozabil je, a na očeh sc mu bere nevolja,« je pomislil Červjakov in boječe pogledoval generala. »In šc govoriti ne mara. Treba bi mu bilo raztolmačiti, da nikakor nisem hotel... da je tak zakon narave, sicer bo mislil, da sem hotel pljuniti. Zdaj sicer na to ne misli, bo pa pozneje!...« Ko jc prišel červjakov domov, je povedal ženi o svoji nezgodi. Zena je vzela dogodek popolnoma ravnodušno na znanje, kakor se mu je bil pripetil; najprej se jc ustrašila, ko pa je zvedela, da je Brizžalov samo upokojeni general, sc je zopet pomirila. »Vseeno pojdi in se opraviči!' mu je velela. Bo mislil, da se ne znaš obnašati v družbi!« »Saj to je tisto! Opravičeval sem se, on pa se je držal nekam čudno. ■. Nič gotovega ni spregovoril. Tudi ni bilo časa za pogovor. < Naslednjega dne jc červjakov oblekel novo uniformo, se obril in se odpravil k Brizžalovu, da se opraviči in mu razloži... Ko jc Stopil v generalovo čakalnico, je tam opazil mnogo prosilcev in med prosilci samega generala, ki jc sprejemal r"5"' '"> je že zaslišal nekoliko Redne tečajnice so bile učenke IV. in V. razreda ljudske in nadaljevalne šole, izredne pa odrasla dekleta in žene vseh slojev. Izdelovale so se čipke idrijskih motivov, ker je tako določila vlada. Zanimanje je bilo izzredno veliko in že 1. 1895 je tečaj priredil svojo razstavo. Izprva je vsaka čipkarica sama nosila na semenj svoje čipke. Kmalu pa so bile polne čipk vse lepoglavske vasi in posamezna čipkarica ni imela vedno časa, da bi nesla na prodaj svoje čipke. Radi tega so nastali po vaseh tako zvani »čipkarji«, trgovci s čipkami — kmetje in kmetice, ki so zbirali čipke in jih nosili na prodaj v Varaždin, Zagreb, a danes hodijo že po vsej naši deželi. Nova čipka, delana na okrogli blazini, jc osvojila vse lepoglavske kmetske domove, tako da danes nihče več ne izdeluje starih čipk. Danes vse čipka na okrogli blazini, ki počiva v košarici, z vzorcem in batci. Po 1. 1900. — Propadanje. Lepogiavski čipkarski tečaj je 1. 1900 nehal delovati. Od te dobe dalje delajo lepoglavske čipkarice samostojno, to je: prepuščene so same sebi. Celo desetletje in več se je čutilo blagodejno delovanje čikparskega tečaja. — Muzej za umetnost in umetno obrt v Zagrebu ima lepo zbirko ne samo čipk iz dobe čipkarskega tečaja v Lepoglavi; nego tudi dovršene čipkarske umetnine iz dobe 1914 do 1916. Ženske so čipkale v tej dobi idrijske in češke motive — vse po naročbi kupujočih gospej iz Varaždina in Zagreba. Ta zbirka vsebuje izdelke v tehniki peteroluknjičaste pentlje: >re- (ipkarska blazina iz dobe čipkarskega tečaja v Lepoglavi. diti na obločece« (point a la vierge), dalje čipke na »kockani mrežici« (point mouchet). Leta 1917 je priredila zagrebška Ženska Udruga v Muzeju za umetnost in umetno obrt v Zagrebu krasno razstavo narodnih vezenin. Ob tej priliki je razstavila tudi lepoglavske čipke. Tu smo mogli še videti krasna dela lepoglavskih čipkaric. Vendar se je ponekod že čutil slab materijal — sukanec. Sledeča leta pa se je začelo opažati, da so se lepoglavske čipkarice oddaljile od lepih vzorcev, ki so jih dovršeno izdelovale. Začele so čipke poenostavljati, tako tehnično kakor ornamentalno- Lotile so se tehnike in ornamentov, ki imajo samo namen, da se čim prej in čim več zasluži. Ta crnamentalno-tehuični propad lepoglavskih čipk smo mogli videti na razstavi »Narodnih ročnih del« 1. 1925. Jasno se je pokazala potreba preroda, potreba strokovnega vodstva v lepoglavske m čipkarstvu. Za lepšo bodočnost Iepoglavskega čipkarskega središča. Treba vedeti, da je Lepoglava edino hrvatsko še živeče in najstarejše čipkarsko središče. Delo tega čipkarskega središča sem spremljala od svojega detinstva in ga proučevala tudi na licu mesta. In preučila sem celokupne lepoglavske čipke za več stoletij nazaj. Na temelju teh prosilcev, je general dvignil oči tudi na Červja-kova. — »Včeraj scin v . Arkadiji«, če se spominjate, vaša prevzvišenost« — začne pripovedovati eksekutor — »sem kihnil in... slučajno sem vas obrizgal... O...« »To so malenkosti! Pustite to!... Kaj želite vi? se obrne general k drugemu prosilcu. »Se govoriti ne mara!« pomisli Červjakov in prebledi. »Torej je jezen!... Ne, tega ne smem tako pustiti! Razložil mu bom.« Ko se je general pogovoril s poslednjim prosilcem in krenil v notranje sobe, je Červjakov stopil za njim in zašepetal: Prevzvišenost! če si upam, da vas vznemirjam, vaša prevzvišenost, lahko rečem, da to storim samo radi tega, ker se kesam. Nisem storil nalašč, verjemite mi, da nisem. General jezen našobi usta in zamahne z roko. »Vi se enostavno iz mene norčujete, gospod!« odgovori in izgine za vrati. Kakšno norčevanje je to?« pomisli červjakov. Tu ni nobenega norčevanja! General je, pa nc razume! če je že tako, se ne bom več opravičeval temu bahaču. Naj ga zlodcj vzame! Pismo mu bom napisal, k njemu pa ne grem več. Pri moji veri, ne grem!« Tako je domov grede premišljeval Červjakov. Generalu ni napisal pisma. Mislil je in mislil, pa ni mogel sestaviti pisma. Drugega dne je moral iti h generalu, da mu razloži. »Včeraj sem prišel, da nadlegujem vašo prevzvišenost, je zašepetal červjakov, ko jc general nanj dvignil vprašujoče oči; pa ne zato, da se norčujem, kakor ste vi izvolili reči. Opravičeval sein se zato, ker sem vas obrizgal, ko študij sem obdelala to čipkarsko središče zgo dovinsko in strokovno v monografiji: »Lepo glavske čipke«, ki vsebuje 52 fotografij. Lepoglava je ne samo po svoji zgodovini in čipkarski prošlosti, marveč tudi za bodočnost poklicana, da postane eden naših prvih in najodličnejših središč narodnega čipkarstva. Tri desetletja sem delala za to misel in hočem delati do smrti. Preddela za to so dovršena in čas je, da jih uresničimo. Kakšna so ta preddela? Osnovna misel mojega dolgoletnega dels na tem polju je obnova naših starih narodnih in ccrkvenih čipk, To obnovo precločujejo moji albumi: Stare hrvatske čipke- — Stare dalmatinske čipke. — Guipure fagon Angleterre a la slave. — Ustvarjanje novih narodnih čipk v skladu z narodnimi vezeninami kažejo moji albumi: Hrvatska narodna čipka u domu i na oltaru (tiskano leta 1918), Hrvatske čipke osnovane na temelju na. rodnog ornamenata, Srpske čipke osnovane po motivih starosrpskih vezenin itd. Končno obnova naših starih čipkarskih središč: Lepoglave, Sv. Ivana Zabno, Vojniča itd. Ljubljaaa naj prevzame vodstvo. L. 1925- sem poklonila Državnemu zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani čipke mojih načrtov: hrvatske, srbske, staroslovenskih motivov, z namenom da bi jih zavod izdeloval, objavljal v tisku in razstavljal na razstavah pod narodnim in mojim imenom, a v narodno korist. Za Lepoglavo sem podala točne smernice: Državni zavod v Ljubljani naj prevzame vodstvo, otvori strokovni tečaj in dvigne lepoglavsko čipkarstvo tehnično in ornamentalno na najvišjo stopnjo pod geslom: Lepoglava — hrvatski Bruselj!' Tako je tedaj postala Ljubljana razširje-valeč in nosilec novih misli naših narodnih čipk. Na razstavi »Djelo« v Zagrebu 1. 1927 je ljubljanski Državni zavod razstavil moje čipke; istočasno je izšel moj propagandni članek v »Jutranjem listu«. — Tako sem našim mladim umetn. združenjem pokazala pot v Ljubljano. Ljubljana in njeno čipkarsko središče: Državni zavod je poklican, da s svojim odličnim strokovnim vodstvom prevzame vodstvo starodavnega čipkarskega središča v Lepoglavi. — Tamkaj ima ljudstvo že vse čipkarske priprave, tamkaj čipka že vsak otrok, vsaka hiša v vasi-Poslati je treba samo strokovno učiteljico in narodne čipkarske načrte. Od 1. 1892 so se delale v Lepoglavi čipke po idrijskih in čeških motivih, poslej treba, da se začno delati čipke hrvatske, srpske in staroslovenskih motivov. Ljubljana jih Čipkarska blazina iz dobe čipkarstva v Lepoglavi po 1900. I. je dobila od mene, torej jim ima. Naj jih začni izdelovati v Lepoglavi! Zato prosim najodličnejšega Slovenca g. ministra dr. Korošca, da pomaga! Prepričana sem, da bo Ljubljana v kratkem času dvignila lepoglavsko čipkarstvo na visoko stopnjo, celo ua najvišjo stopnjo čipkarske umetnosti. S tem se bo — in to je glavno — pomoglo tamkajšnjemu ljudstvu do dela in zaslužka. Dal Bog — čimpreje! ------1 .-L-.J" r~f--T-i--r ■Т.-7-ТТм — sein kihnil, a norčevati se nisem mislil. Ali se smem jaz sploh norčevati? Če bi se mi norčevali iz koga, ne bi imeli nikakega spoštovanja pred osebami, nikakega ...« »Ven!« je nenadoma zavpil general, ki je spremenil barvo in se ves tresel. »Kaj?« boječe vpraša Červjakov, ki je umiral od strahu. »Ven!« ponovi general in udari z nogo. - Červjakovu se je nekaj odtrgalo v trebuhu. Nič ni videl in slišal, ko je še! skozi vrata na ulico in se napotil domov... Ko pa je prišel domov, je legel, ne da bi odložil novo unitormo in — umrl. (Poslovenil J. G.) Povejte mi, gospod doktor, kaj pi' na. pravite, če se prehladite? JČisto enostavno stvar .,, ки?1јаш ,, .< Preiskava se bo uršila v ženeva, 7. marca. (Tel. Slov.) Na splošno presenečenje se je danes kratko pred začetkom eeje Sveta Društva narodov objavilo, da bo seja javna, na kar se je v kratkih minutah napolnila steklena veranda z radovednim občinstvom. Predsednik Urrutia je po otvoritvi seje pozdravil zastopnike Češkoslovaške, Jugoslavije in Madjarske, ki ne pripadajo Svetu. Ker Madjarska na to sejo ni delegirala svojega zunanjega ministra Valka, temveč generala Tanczosa, tudi nista prisostvovala seji zunanja ministra češkoslovaške in Jugoslavije, ki ne pripadata Svetu, temveč poslanika Fotič in Veverka. Prvi je govoril član Sveta romunski zunanji minister Titulescu v imenu svoje vlade in v imenu vlad obeh ostalih držav Male antante. Titutescis v smems male antante Izjavil je: Vlade v Belgradu, Bukareštu in Pragi smatrajo monoštrsko afero za slučaj splošnega interesa, ne pa za poseben slučaj, ki intere-sira morda samo Malo antanto, in ta splošni interes je bil za nje merodaien, da se s to zadevo zainteresira Svet Društva narodov, interes za spoštovanje svečano priznanih pogodb in obveznosti držav, članic Društva narodov. Češki poslanik Veverka je na vprašanje izjavil, da nima ničesar pristaviti. Za Madiare ©a eenerai Tanczos Madjarski general Tanczos ie ob splošni napetosti opozarjal Svet na dokumente, ki jih je včeraj izročil predsedniku Sveta, ter izjavil, da je Svetu na razpolago za vsako pojasnilo-Prepušča povsem modrosti Sveta, da preišče slučaj na vse strani. Z obžalovanjem mora izjaviti, da odnošaji Madjarske z njenimi sosedi niso dobri in da korak Male antante pri Društvu narodov ne bo pripomogel, da se odnošaji zboljšajo. Tu ga je prekinil Titulescu z besedami: »Prosim za besedo!« General Tanczos je dalje izrazil dvom o tem, da bi se mogel porabiti § 143 tri-anonske pogodbe o investigaciji na ta slučaj in navajal, da mora država, kakor je Madjarska. v sedanjih razmerah posebno natančno paziti na to, da se spoštuje njena suverenost. Končal je s prošnjo, da naj Svet popolnoma nepristransko prouči predložene do!:urnente, da je prepričan, da bo po tem proučevanju odveč vsaka odredba m da bo Svet Društva narodov popolnoma zadovoljilo. Tituleicu ostro zavrača Madiare Za njim je še enkrat govoril Titulescu, in sicer zelo ostro proti izvajanjem generala Tanczosa o odnošajih Madjarske napram sosednim državam ter pripomnil, da naj bi bil general Tanczos ta del svojih izvajanj rajši opustil. Kot zunanji minister še nikdar ni imel odgovarjati na teko interpelacijo, ki bi se nanašala na gotove dogodke na Madjarskem, kar gotovo dokazuje mirnega duha romunske vlade. Na kontradikto-rično razpravo ne polaga nobene važnosti in цра, da je izjave gen. Tanczosa pripisati enostavni nepremišljenosti. General Tanczos je to takoj zavrnil, da je govoril o odnošajih napram sosednim državam s poln;m premislekom, ker je smatral za svojo dolžnost, da pojasni vse strani te zadeve. Titulescu je nato odvrnil: Če so izjave generala Tanczosa plod daljšega premisleka, je zadeva še veliko hujša. Svet Društva narodov bo to ugotovil. On sam pa ima preveč duha Društva narodev, da bi ostal dalje pri tem. — Preveč ostra razprava. Predsednik Urrutia je smatral za primerno, da napravi konec preveč ostri razpravi ter je prodi člane Sveta, da se o zadevi izjavijo- Dr. Stresemann je stavil včeraj dogovorjeni predlog, da se v svrho proučevanja številnih dokumentov imenuje majhen komite, s čimer sta se Titulescu in Tanczos strinjala. Briand bere Madisrski levite Nato je ob splošni napetosti prevzel besedo Briand, ker je hotel, da se pred imenovanjem tega komiteja pojasnijo še nekatero stvari. Ou smatra stvar brez vsake animozuo-sti za stvar, ki inleresira DN, ki se mora objektivno razjasniti in koje rešitev ne ogroža nikogar, ki je dobre vere. Zato jo prepričan. Duhovmk na* preneha z vereukom v Trst, 7. marca. (Tel. >Slov<«) Listi poročajo iz Zminja v Istri, da so čuje popolnoma neverjetno, da so po desetih letih odrešenja se duhovniki, ki trdovratno vztrajajo na tem, da hočejo v šoli poučevati verouk v hrvaškem jeziku. Tak slučaj se je zgodil v vasi Cere pri Zminju, kjer župnik Vidar noče poslušati navodil šolskih oblasti. Povabljen je bil k politični oblasti in je od takrat popolnoma prenehal z veroukom. Pri politični oblasti se je zagovarjal s tem, da je v tem ožim dobil instrukcije od svoje predpostavljene cerkvene oblasti. Fašisti izzivata Gasoariia v Rim, 7. marcu. (Tel. ?Slov.c) Ker vatikansko glasilo o Mussolinijovem govoru še vedno molči, napada list »Kegime faciste« ostro kardinala državnega tajnika Gasparrija, češ, da ne ne sme dalje molčati. Od vatikanskega organa hoče vedeti, ali je imgr Sel pel da mu zastopnik Madj. da pojasnilo, za katero prosi. Najprej je vprašal z vidno, pn dobrohotno ironijo, kje je v obsežnem aktu, ki ga je predložila madjarska vlada, glavna listina, rojstni list predmetne pošiljatve, ker imajo take pošiljatve po navadi odpošiljatelja in naslovnika. Dalje hoče vedeti, zakaj so bili na Madjarskem tako začudeni o možnosti, da bi stvar prišla pred Društvo narodov. Kaj je nagnilo madjarsko vlado, da je uničila vsebino petih vagonov, namesto da bi jih postavila na slep tir in jih tam pustila, dokler se ne bi z njimi pečalo Društvo narodov. General Taczos je odgovoril, da se kopije voznih listov nahajajo v aktu, ter jo pokazal Svetu tudi originale. Na drugo Briandovo vprašanje je odgovoril, da je madjarska vlada takoj po dogodku med 2. iu 4. januarjem objavila v listih, da namerava v smislu železniškega pravilnika pošiljatev uničiti in prodati. Briand se je s prvim odgovorom izjavil zadovoljnim, z drugim pa ne, ker je madjarski vladi morala biti znana razburjenost v sosednih državah, kakor tudi uamen, da se stvar predloži Svetu Društva uarodov. Zakaj je Madjarska kljub temu vztrajala pri namenu, da uniči materijal in s tem uniči tudi dokaz svoje zatrjevane nedolžnosti. Tanczos je odgovoril, da so se porabili samo predpisi, ki veljajo za vojni materijal brez lastnika. Scialovia ne more biti tiho Sedaj se je vmešal Scialoja z očividnim namenom, da konča ta vedno bolj napeti razgovor. Začel je govoriti o Chamberlainovem predlogu in rekel, da nima zmisla, začeti kak disput. Briand je odgovoril nekoliko razdražen, ker mu ne gre za to, da se debatira, temveč je hotel pojasniti samo nekatere točke, ki so Svetu največjega interesa za preiskavo dokumentov. Končno jo bil imenovan komite trojice, in sicer: holnndski znnanji minister Belaerts, finski zunanji minister Prokope in čilski delegat Vilegas. Komite ima pravico, da pritegne dva izvedenca iz tehniških komisij Drnštvft narodov. Pred javno sejo je bila tajna seja Sveta, nn kateri so razpravljali o pravicah predsednika Sveta, potem ko je predsednik Čeng Lo izjavil, da njegova orzojavka grofu Bethlehu ni vsebovala pofciva, temveč samo prijateljski nasvet madjarski vladi. Po daljši debati, katere sta se udeležila Cliamberlain in generalni tajnik Drumond, je predlagal dr. Stresemann, da naj se o tem vprašanju vrši posvetovanje še le po razjasnitvi predležečo zadeve, na kar je Svet sklenil, da se formalno vprašanje o pravicah predsednika Sveta preloži na kako poznejšo sejo. Vprašanje o madjarsko-romunskem op-tantskem sporu je bilo z dnevnega reda današnje popoldanske seje odstavljeno. Tt?nczos se $ere t Parii, 7. marca. (Tel. • Slov.<) »L Oeu-vre* objavlja intervju z madjarsjsim generalom Tanczosem, ki je izjavil, da se Madjarska nikakor ne namerava odtegniti svojim pogodbenim obveznostim. To njeno namero pa ji otežuje mala antanta, ki si vedno prizadeva najti kako priliko, da se vmešava v notranje zadeve Madjarske. Sedaj je mala antanta pograbila Čisto navadno tihotapsko afero, da napravi iz nje državno afero in da si pod plaščem kontrole Društva narodov zagotovi pravico kontrole na Madjarskem. Jasno je, da Društvo narodov ne bo sklenilo nobene kontrole, posebno kor bi odpošiljatev preiskovalne komisije kršila suverenost Madjarske. Pogajanja za bolgarsko posojilo končana. v Ženeva, 7. marca. (Tel. . Slov. ") Na današnji seji finančnega komiteja Društva narodov so bila dokončana pogajanja z Bolgarsko o posojilu. Seji sta prisostvovala tudi bolgarski zunanji minister Burov iu finančni minister Molov. Finančni komite bo Svetu Društva narodov priporočal, da se posojilo dovoli. govoril resnico, ali pa jc lagal. V zgodovinskih trenutkih mora vsakdo pievzeti svojo odgovornost. Nadaljni molk bi so sedaj lahko smatral tudi za zatajitev domovine. Mussolini se maščute Berlin, 7. marca. (Tol. :Slov. ) Listi poročajo iz Bozna, da so je fašizem nad Tirolci že maščeval radi dunajsko debate. Ilalijau-ski učitelji so dobili nalog, da nadzorujejo duhovnike, če imajo nemške učbenike, četudi je verski pouk v nemškem jeziku dovoljen. Učitelji stikajo za nemškimi knjigami in če jih dobe pri otrocih, jih takoj raztrgajo. Prefekt je prepovedal katoliški mladinski organizaciji vse nemške predstave in igre. Tudi nekaj duhovnikov so zaprli. v Newyork. 7. marca. (Tel. »Slov.«) Vplivni člani demokratske stranko nameravajo pri prihodnjih volitvah predlagati vdovo predsednika VVilsoua za podpredsednico, katero izvolitev je povsem mogoča, Seipel uradno ne bo odgovoril v Dnnaj, 7. marca. (Tel. >Slov.<) 0 današnji zaupni razpravi v glavnem odboru narodnega sveta doznava Vaš dopisnik, da so vse štiri stranke, torej tudi socljalni demokrati izjavili zveznemu kanclerja dr. Seiplu svojo soglasnost z njegovimi zunanjepolitičnimi smernicami in da se pred vsem strinjajo s tem, da naj oficijelni odgovor na Mussoli-nijev govor odpade. Na strani socijalnih demokratov se trdi, da Mussol'ni ne spada med one državnike, od katerih se more pričakovati mirna stvarna razprava, pač pa nasprotno celo nasilna presenečenja. V krščansko-socijalni stranki se poudarja, da je danes edino možni rezultat bil že popolnoma dosežen z odkritim govorom v narodnem svetu, da je danes južnotirolsko vprašanje, postalo mednarodno vprašanje vesti iu da je Mussolini sam v svojem odgovoru najjasneje priznal nameravano nasilno raznarodovanje južne Tirolske. Če je sploh mogoče upati na kako olajšanje za južno Tirolsko, bi se to ne doseglo z nadaljevanjem strastnih razgovorov med Rimom in Dunajem, temveč morda samo z naknadnim uvidevanjem Mussolinija, da svet ne prenese vsega in da on s prostovoljnimi koncesijami lahko doseže nemško prijateljstvo, o katerem je izjavil, da ga ceni. Vesti, da je Mussolini sam na Dunaja potom diplomatskih stikov pripomogel k dokončanju spora, so neutemeljeno. Odkar je Auriti odpotoval, se italijansko poslaništvo na Dunaju ni udejstvovalo nikakor in tudi iz Rima ni bilo ničesar čuti. Danes rom.-madj. optantsko vprašanje v Ženeva, 7. marca. (Tel. >SIov.<:) Na tajni seji Sveta se je danes popoldne sklenilo, da se poročilo o zmanjšanju števila letnih zborovanj Sveta Društva narodov pošlje vladam v vednost. Na dnevnem redu jutrišnje javne seje je romunsko - madjarsko op-tantsko vprašanje, v katerem Chamberlain kot poročevalec do danes zvečer še ni opazil nobene možnosti rešitve. Zadeva investiga-cije se bo dalje obravnavala v soboto, če bo komite trojice do takrat proučil dokumente. Nikakor še ni gotovo, ali bo 49. zasedanje Sveta Društva narodov v soboto končano. Brezposelnost v Ameriki raste. Washington, 7. marca. (Tel. i-Slov.c) Debata o rastoči brezposelnosti v Ameriki daje parlamentu vedno več posla. Demokratska stranka zahteva, da se preiščejo vzroki tega pojava. Senator Wagner je predsedniku oči-ial, da je pravo tržno stanje pred javnostjo zakril, da je dajal preoptimistična poročila o ameriškem gospodarstvu. Zakaj se ne prizna, da brezposelnost narašča? Vem iz popolnoma zanesljivega vira, da jo vsaki deseti delodajalec brez dela. Mezde padajo, število nezadovoljnih raste dnevno, ker jih jači armada brez-posebiih. Senat je sklenil, da bo predložil vladi Wagnerjevi resoluciji odgovarjajoče predloge. (> rudarjev zgorelo. v Vratislava, 7. marca. (>TeI. >Slov.<) V Vaclavovi jami v Sleziji se je vnel premog. Požar je tamošnje rudarje odrezal od zunanjega sveta. Reševalni koloni se je posrečilo, rešiti 9 mož živih, 6 pa so jih potegnili iz jame mrtvih. r Belgrad, 7. marca. (Tel. ->Slov.<:) V slavnostni dvorani finančnega odbora so je vršila popoldne seja naše parlamentarne komisije, ki ima nalogo, da pripravi vse potrebno za ožjo zveze s Češkoslovaško na kulturnem in gospodarskem polju. Seje se je udeležil tudi predsednik češkoslovaške komisijo Ublif. Predsedujoči podpredsednik naše komisije i Šalih B a 1 j i č je pozdravil zastopnika češkoslovaškega parlamenta. Posebno je naglasil, da je za ol>e državi življenjska potreba, da se čim tesneje združimo v kulturnem ln gospodarskem oziru. Od Jugoslovanskega kluba sla bila na seji Janez Štrcin in Franjo Ze-bot. Dr. Uhlif je v daljšem govoru pojasnil, kako si zamišlja češkoslovaška delegacija skupno delovanje obeh komisij. Referati so sledeči: v gospodarskem odseku obsegajo trgovinske pogodbe, posebne sporazume, eks-poniranje češkoslovaškega kapitala v SHS. t>om. dela, uvozne in izvozne družbe, veterinarske konvencije, plovbo, železnice, turisti-ko, pravne in carinske formalnosti, vizumi, pošta, lelefon, telegraf. V kulturnem odseku šolsko vprašanje, trgovske šole, akademije, strokovne in industrijsko šole, dijaštvo, uni- 1 verze, umetnost, upravni odloki in drugo. Češkoslovaška delegacija, ki šteje 18 poslancev in senatorjev, pride v Belgrad med 10. in 2Б. aprilom. Nato vstane Stjepan Itadič iu začne revol-tirati. Opozicija ne moro prevzeti prav nobenega referata, ker ni od opozicije nihče v predsedništvu komisije. Kakor smo zadnjič poročali, je hotel biti Radič predsednik naše parlamentarno komisije. Vladna večina pa ga i je iz znanih razlogov zavrnila. Radič se je j zelo razburil, ker ni bil opoldno z Uhlirom pri ! kosilu- Stjepan Radič naglasa, du bo opozicija Kdo sme prositi ia ločitev zakona, v Rim, 7. marca. (Tel. >Slov.<) Papež je odredil, da more v bodoče od zakoncev različnih veroizpovedanj samo katoliški del prositi pri Vatikanu za ločitev. Zakonske stvari takih zakoncev spadajo v bodoče direktno v kongregacijo sv. oficija in ne več apelacij-skemu sodišču sacrae rotae. Petrolej ne bo več monopol v Pariz, 7. marca. (Tel. sSlov.«) Boj za državni petrolejski monopol, ki ga francoska lovica zahteva že dve leti, je bil danes odločen proti pristašem monopola. Potem ko je Poincare stavil vprašanje zaupnice, je parlament odklonil socialistični načrt monopola in potem začel razpravljati o zakonskem načrtu vlade, ki se omejuje na novo reglcmentiranje petro-lejskega uvoza- Sveta voska v Arabiji London, 7. marca. Vest, da je Ibn Saud, poglavar Arabcev, oklical sveto vojno proti angleškim mandatarskim pokrajinam Irak in Transjordanijo, je vzbudila v Londonu veliko presenečenje. Anglija ima v obrambo 52 vojnih letal. Delavska stranka zahteva od vlade točnega pojasnila, kakih obrambnih sredstev se namerava Anglija proti arabskemu giba. nju nadalje posluževati. Potres v Siciliji in Katabrfli v Milan. 7. marca. (Tel. >Slov.<) Danes opoldne je bil v enem delu Sicilije in v Ka-labriji močan potres. Pred potresom se je čulo podzemeljsko bobnenje. Ljudje so prestrašeni bežali na prosto. V Messini so vsa poslopja vzdržala potres. V Reggio Calabrii je vladno poslopje dobilo 2 cm široko razpoko, ki je pritličje popolnoma ločila od temelja. Iz nekaterih krajev v Kalabriji se poroča o resnih poškodbah. V Messini jo bil potres najhujši po znani katastrofi leta 1908, človeških žrtev pa ni nobenih. Ogromna eksplozija na 3avi Samarang, 7. marca. Vsled velike eksplozije v bližini Samaranga na Javi, ko je zletela cela tovarna v zrak, je bilo porušenih v mestu nad 100 hiš. Število smrtnih žrtev se še do sedaj ni dalo ugotoviti; je pa ogromno. Sumijo, da so nesrečo povzročili' komifr nisti. ' ^ Dividenda Zivnobanke v Praga, 7. marca. (Tel. s Slov.«) Zivno-stenska banka je imela danes sejo za bilanco, pri kateri se je izkazal čisti dobiček 40,000.000 Kč. Izplačala se bo dividenda po 12 odstotkov, to je 24 Kč. Rezerve banke znašajo 14 milijonov češkoslovaških kron. Kupujte sfadionstie mM Žrebanje bo nepFefilicnc tins 25. raarca tudi v tej komisiji zavzela ostro opozicionalno stališče. Šalih Baljič odgovarja, da komisija nima cilja, da bi se prepirala, ampak da ima določen načrt, po katerem hoče delovali v dobro obeh držav. Edino poslanca SDS V i 1 d e r in Kramer sta izjavila, da bosta solidarna z Radičem. Radiču je ostro odgovarjal Davido vičev demokrat dr. Š k e r o v i č. Čudi se, da more lak star parlamentarec, kakor je Radič, v tako važni korporaciji zastopati takšno stališče. Šalih Baljič ugotavlja, da Uhlif pač ni prišel v Belgrad, da bi poslušal te Radičeve napade, temveč zato, da določimo, kdaj in kako hočemo delovati za čim ožjo zvezo med obema bratskima državama. Dr. Uhlif naglasa, 'fea bi bil za češkoslovaške parlamentarce najbolj ugoden čas od 10. do 23. aprila. Radiča pa pozi vi je, naj se pomiri in naj ne dela opozicije, ker ue gre za domače strankarsko prepire, marveč za važno delo naših skupnih interesov. (Stjepan Radii", skoči kvišku in z medklicem, kakor v skupščini, pravi, da si ne da dajati navodil. V sejni dvoraui je zavladalo splošno presenečenje. Člani komisije so se spogledali.) Dr. Uhlif je mirno in dostojanstveno zaključil svoja izvajanja in naznanil, da bodo Čehoslovaki sigurno prišli v Belgrad- Radikal Radivojevič oližaluje, da Radič in samostojni demokrati niti ob tako važni priliki ne morejo brzdati svojih strankarskih strasti. Kaj bodo rekli bratje Čehoslovaki? V imenu vladne večine izjavlja, da bo nosila opozicija za svojo nelojalnost in čudno postopanje vso odgovornost. Šalih Baljič nato zaključuje sejo in izjavlja, da se bodo referati razdelili na prihodnji seji. V skupščini so tudi člani opozicije obsojali nastope Stje-pana Radič« in b&moetoiuih demokratov. Uadiceva blamaža pred zastopnikom češkoslovaškega parlamenta Jani prof. Sušuik v krasnem govoru tolmačil >omen in naloge društva, za kar je žel splošno odobravanje. O lepem uspehu ustanovnega občnega zbora priča to, da je takoj pristopilo k društvu preko 40 članov in članic. Ker eo za obstoj društva neobhodno potrebni primerni prostori, katerih okolica Barja žalibog ne premore, si je društveni odbor zadal kot glavno nalogo postavitev lastnega društveuega doma, ki bi bil središče krščanske kulture na Barju. Zato je želeti, da vsi Barjani pristopijo k društvu in njegovemu odboru strumno pomagajo do čimprejšnje oživotvoritve društvenih nalog in ciljev. O Klemenčič pred preiskovalnim sodiščem. Aretirani osumljenec obeh ropov na dolenjsko poštno ambulanco restavrater Ivan Klemenčič iz Kočevja, je bil v ponedeljek, kot smo to že včeraj poročali, izročen preiskovalnemu sodišču. Zasliševanje osumljenca vodi sedaj preiskovalni sodnik g. Merala. Hkrati pa policija intenzivno nadaljuje z zbiranjem dokazov zoper Klemenčiča- Revirni nadzornik g. Zajdela je v torek zjutraj odpotoval v Kočevje in bi se moral v sredo opoldne vrniti v Ljubljano. Ker pa se je njegova preiskava v Kočevju nepričakovano zavlekla, se je njegova vrnitev zakasnila. O nadaljnjih ugotovitvah preiskave zoper Klemenčiča bomo sproti poročali. O Za kruhom! Pet Bosancev, visokih možakov, dva imata fese na glavi, vsi pa so zelo upadli v obraz, pet živih okostnjakov, je stalo včeraj v uradni pisarni na policiji in tožilo uradniku svoje gorje: sJao, jao, naše selo ni imelo kruha, deca je bila gladna, pa smo šli po svetu — s trebuhom za kruhom. Slišali smo, da je Slovenija bogata in da so pridni delavci tam dobro plačani m da je dovolj dela. Prišli smo v Slovenijo in smo videli, da še Slovenci dobe tu težko delo, kaj šele mi. 2e več dni tavamo po mestu, od včeraj nismo še ničesar jedli. Daj, goepodine, aretiraj nas, pa nas preženi magari kot zločince uazaj v Bosno. Naj bo kakor hoče! Tu smo tako kot v tujini. Ne vemo se kani obrniti. Daj, gospodine, preženi nas nazaj v Bosno!« Službujoči uradnik jih je uslišal. Bili so deležni policijske hrane v zaporih, nato pa so s popoldanskim vlakom s prisilnim potnim listom odpotovali nazaj v Bosno. O Še en ogenj v Franko paniki nliei. V včerajšnji številki smo poročali, da je nastal v torek zjutraj v Bizovičarjevi hiši v Franko-panski ulici 12 ogenj, ki so ga udušili gasilci. Se istega dne, ob pol 11 zvečer, je nastal v isti liiši v kuhinji neke sosedne stranke požar na popolnoma enak način. Vnel se je namreč tram v;, steni blizu štedilnika. Tudi tokrat so gasilci morali razbiti steno in sneti iz nie goreči tram. Ogenj je bil s tem zadušen. Škoda ni velika in je krita z zavarovalnino. O Aretiran tat. Ko je v torek zjutraj pregledoval stražnik razne šupe v Vodmatu, kjer se skrivajo razni postopači, je izsledil spečega v slami nekega sumljivega moškega. Na stražnici so ugotovili, da jim je padel v roke neki Pavel Kogoj, katerega policija in sodišče že dolgo časa iščeta radi kolesarskih in drugih tatvin. Kogoj je zelo prebrisan tat in se je v,oal dolgo časa skrivati pred bržonom. © Kristofič-Bučar: Bluze, otroške oblekel Cfublfanslco gledališče DRAMA. Začetek ob 8 »večer. Četrtek, 8. marcu: SESTR1CNA IZ VARŠAVE. Red B. Petek, 9. marca: DANES BOMO TIČI. Red A. OPERA. Začetek ob pol 8 zvečer. Četrtek, 8. marca: ČAROBNA PIŠČAL. Red C. Petek, 9. marca: Zaprto. Mariborsko gledališče Četrtek, 8. marca ob 20. uri: ORLOV. Ab. A. Kuponi. Petek, 9. marca: Zaprto. Sobota, 10. marca ob 20. uri: DOBRI VOJAK SVEJK. Kuponi. Nedelja, 11. marca ob 1б. uri: EVA. Kuponi. Znižane cene. Zadnjikrat. Ob 20. uri: PRI TREH MLADENKAH. Kuponi. Prireditve in društvene -vesti Ljubljana. Slor. kat. akad. starešinstvo priredi v petek, dne 9. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani Akademskega doma, Miklošičeva cesta št. 5 predavanje. Predava gospod minister u. r. dr. Andrej Gosar o temi: >Delo v vladi«. Vabimo k obilni udeležbi. sLjnbljana«: ima danes zvečer ob 8 skupno pevsko vajo. Udeležba zn vse obvezna. — Pevo-vodja. Sv. Krištof v Ljubljani. Danes ob pol 8. uri bo v prosveti predavanje. Govori šef higienskega zavoda dr. Ivo Pire: Kako si ohranimo zdravje. Predavanje bodo pojasnjevalo filmske slike. Dramatični odsek UVI priredi v soboto, dne 10. marca t. 1. v svojem salonu gostilne pri Jerneju f na Sv. Petra cesti spevoigro v treh dejanjih »Kovačev študent' in burko v enem dejanju vKdo ie blazen-:. Začetek točno ob 8. uri »večer. Ostali kraji. Okrožna skupina driavnili nameščencev v Murski Hoboti vabi svoje člane na rcvlni občni zbor, Iii se vrši v seboto, dne 24. marca t. 1. ob 8. uri zvečer v prostorih Sokolske čitalnice v Murski Soboti Maribor □ Prosvetna zveza v Maribora. Danes zvečer ob 20. uri bo v dvorani Zadružne banke predaval g. profesor Janko Mlakar iz Ljubljane o ognjenikih Vezuvu in Etni. □ Ne poiabite, da Je 19. marca v Union-ski dvorani orlovska akademija s pestrim vzporedom, katero si pač moraš pogledati 1 — Ne pozabite pa tudi na to, da je 25. marca žrebanje II. Stadionske loterije! Ako še nimate srečke oglasite se pri blagajni Zadružne banke ter si jo kupite. Stane samo 10 Din. □ Studenci pri Mariboru. Katoliško slov. izobraževalno društvo v Studencih priredi jutri zvečer ob pol 8. uri v dvorani gostilne Gačnik skioptično predavanje. Predaval bo bogoslovni profesor g. dr. Jehart o Mrtvem morju. — Prihodnji petek dne 16. marca pa se bo vršilo skioptično predavanje o Sv. deželi. Tudi tokrat bo predaval g. dr. Jehart. □ Napad na ulici. Kleparski pomočnik Vertnik Franc je počakal pred gostilno »Pri Zelenem vencu« zasebnega uradnika B. ter ga z nekim predmetom udaril po levem ušesu tako, da mu ga je prebil. Vertnik je bil aretiran. □ Poskus samomora. Ze malenkostne stvari zadostujejo v danšnjem času, da si ljudje poskusijo vzeti življenje. Tako se je zgodilo v torek na Sladkem vrhu, kjer si je delavec Ziverdich Jože iz samomorilnega namena pognal kroglo v glavo, ki ga je pa samo ranila na desni strani glave. Mariborski rešilni oddelek ga je prepeljal v bolnico, in je upanje, da kmalu ozdravi. □ Mariborska rešilna postaja je nudila v torek prvo pomoč črkoslikarju pri mestni občini Antonu Paherniku. Pri delu mu je kanila v oko solna kislina, in Pahernik bi bil izguhil vid, da ni pravočasno dospela pomoč. □ Žrtev surovosti. V mariborski bolnici je umrl posestnik v Zabetincih — župnija Sv. Anton v Slov. goricah — Alojzij Malek. Na pustni torek se je vršila v Zabetincih pustna veselica. Pri tej priliki je došlo do prerekanja in končno do prelepa. V občem pretepu je preparal neki posestniški sin Maleku z nožem trebuh. Težko ranjenega so prepeljali na pepelnico v mariborsko bolnico, kjer je podlegel ranam v starosti 52 let. Pogreb bo danes iz bolnice na Pobrežje. Celje -£•' Danes ob 8. uri zvečer vprizori celjsko mestno gledališče po daljšem odmoru Fin-žgarjevega sDivjega lovca?, narodno igro, ki je brez dvoma ena najpopularnejših ua naših odrih in prvo resno slovensko dramatsko delo sploli. — Po primijeri > Divjega lovca« začne gledališče s pripravami na vprizoritev veličastne pasijonske igre. ^ Umrl jo včeraj, dne 7. marca 1028 v celjski javni bolnici po težki bolezni poštni uradnik g. Ivan F1 o r j a n č ič. Po 35 letnem vestnem vršenju naporne službe si je zaželel mirnega uživanja zaslužene pokojnine, a prehitela ga je smrt, preden je bila rešena njegova prošnja za upokojitev. & Stanovanjski najemniki iz celjske okolice, ki jim morda bodo ali pa so jim še odpovedana stanovanja, naj se radi evidence zclase med uradnimi urami dopoldne v občinskem uradu na Bregu. Hišni posestniki naj prijavijo stanovanja, ki bodo od sedaj dalje na novo izpraznjena. Prijave je izvršiti tekom 14 dni. Ljudski oder v St. Vidu pri Ljubljani vprizori v nedeljo, dne 11. marca 1928 ob 4. uri popoldne: Egiptovski Jožef, svetopisemska igra v petih dejanjih in štirih slikah s predigro: Jožef o vi bratje, Podruiinica »Jadranske Stroge« т Ptnjn ima svoj IV. redni občni zbor v soboto dne 10. marca 1028 ob 20. (8.) uri zvečer v Narodnem domu. Dnevni red običajen. Glasba 0 zagrebškem Trio, ki nastopi v petek zvečer ob 20. uri v Filharmonični dvorani, pišejo vse dosedanje glasbene ocene, da so njegovi prvi koncerti uspeli nad vse pričakovanje. Člani zagreb-špega Tria: gospa Evira Marsič je pianistka velike muzikalne pulture in izvrstna interpretinja komorne glasbe. Primarij Karel Sancln si je utrdil evoj umetniški sloves že kot član splošno znanega Zikovega kvarteta. Čelist Rudolf Matz pa je eden najdelavnejših mladih muzikov v zagrebškem glasbenem življenju. Ves svoj prosti čas pa posveča svojemu instrumentu čelu, s katerim sodeluje tudi v Triu. Na sporedu so skladbe slavnih Čehov: Smetane, Dvoraka in Viteslava Novaka. Predprodaja v Matični knjigarni. V ponedeljek 12. marca v »Tlnionn« koncert. Pevski zbor »Sloga in operetni orkester. Jos. B. Foerster, Vit. Novak, Adamfič, Axman, Santol na sporedu. Pei>&lka zzveisza Zbori ljubljanskem pevskega okrožja, ki bodo sodelovali v smislu razposlane okrožnico pri okrožni prireditvi dno 29. aprila, naj čtmprej spo-roče, koliko not potrebujejo, zlasti »Pastirčkov*, ker bi jih radi čimprej razposlali. •.-Povec« St. 1, 2, je Izšel ln se dostavlja vsem naročuikom. Priloženo položnico naj vsak Čimprej izpolni in poravna naročnino. Onim, ki kljub večkratnim opominom niso poravnali naročnine za fr-to 1927. se list več ne dostavlja. Skladbe za diamatski prizor >Mati< so danes razpoSljejo vsem. ki so taiste pri Prosvetni zvezi naročili. Pevski tečaj (XI.) se vrši v dneh 18 in 14. marca na Križu pri Slatini. Okr< žnice so bilo pravočasno razposlane. Začetek tečaja v torek ob 10. uri dopoldno. Slov. glasbeno društvo »Ljubljana priredi v nprilu tri koncertne nastope in sicer v Mariboru, Celju in na Vrhniki. Natnnčneiši soored objavimo pravočasno. & V »Slovencu« dne 4. t. m. objavljena dražba premičnin Franceta in Fine Schaur v Brodeh na Vranskem se ne bo vršila dne 14. t m., kakor je bilo napovedano. Pevci in perke! Jutri v petek ob 8. uri zvečer je zopet pevska vaja pevskega zbora Kat. prosvetnega društva. Pridite vsi in točno 1 Vedite, da se pripravljamo za javen nastop. •er Lepa knjiga je najboljši prijatelj. Lepih knjig pa ima sedaj dovolj na razpolago Ljudska knjižnica Kat. prosvetnega društva v Celju, Cankarjeva cesta 4 Odprta je vsak delavnik od 5. do 7. ure zvečer. Ob nedeljah in praznikih knjižnica za sedaj ni odprta. & Važno za stanovanjske najemnike in hišno p«sestnlko v Celjn! V svrho dobave točne stanovanjske statistiko v celjski mestni občini, poziva mestno županstvo vse najemnike, ki so v nevarnosti, da izgube v doglednem času stanovanje, ln vse mestno bišne posestnike, odnosno njih zastopnike, ki imajo ozir, bodo imeli v doglednem času stanovanja na razpolago, da to javijo celjskemu mestnemu magistratu na uradnem obrazcu in sicer najkasneje do 15. marca t. 1. Potrebne tiskovine bo dobijo brezplačno na celjskem mestnem magistratu (soba št. 2) od dne S. marca 1928 do vštetega 14. marca 1928 med uradnimi urami, to je od 9. do 12. ure. & Celjski okoliški občinski odbor ima v nedeljo dne 18. marca t. 1. sejo. Iz žefezniške slmhe Premeščeni so: zvaničniki 1. kat 1. skup.: Namar Josip iz postaje PetrovclrK riževe i v Tržič (službovanje v Dupljah), Stresen Franc ii kurilnice Ljubljana II. gor. kol. v kurilnico Ljubljana 1. gL kol., Filej Karel iz postaje Celje v Metliko; zvaničnik 1. kat, 2. sirup. Kramer Franc iz kurilnlške izpostave Murska Sobota v kurilnico Maribor; zvaničnik 1. kat., 4. skup.: Božič Ivan iz kurilnice Zidani most v kurilnico Kruševac (direkcije Belgrad), Vračko Alojzij iz kurilnice Skoplje (direkcije Belgrad) v kurilnico Maribor, Habe Maks iz kurilniške izpostave Jesenice h ku-rilniški izpostavi Murska Sobota; zvaničnika II. kat. 1. skup.: Pretnar Andrej od prog. sek. Jesenice k prog. sek. Novo mesto, Sattler Jakob iz postajo Dravograd-Meža v Maribnr gl. kol.; zvaničniki II. kat., 2. skup.: Koželj Alojzij iz postaje Uršna sela-Topliee v Ptuj, Mešnik Josip iz postaje Ljubljana gl. kol. v Pragersko, Marc Alfonz iz postaje Rakek v Zalog, Frketič Nikola iz postaie Rožni dol-Pribišje v Bubnjarci. Bedenikovič Miha jo iz postajo Metlika za vodjo tovorišča Bučo-oovci. Javoršek Ivan iz postaje Rogatec v Slovenj-gradec: zvaničniki II. kat., 3. skuj).: Sedlatschek Ivan iz postaje Straža-Toplice v Kamnik, Babnik Florijan iz postaje Ljubljana gor. kol. v Belgrad, JelušiŽ Josip iz delavnice Maribor k pronietno-komercialnemu oddelku na sedežu direkcije v Ljubljani, Lah Mihael iz postaje Zidani most v Pragersko. Imenovani eo: Inž. Lavrič Rudolf, uradnik I. kat., 9. skup., v kurilnici Ljubljana II. gor. kol. za načelnikovega namestnika istotam, inž. Znvrš-nlk Josip, uradnik I. kat., 9. skup., v kurilnici Ljubljana I. gl. kol. za načelnikovega namestnika Istotam, Smerdu Josip, uradnik II. kat., 1 a skup., pri kontroli dohodkov v Mariboru (izpostava generalne direkcije) za referente istotam. Upokojeni so: zvaničnika I. kat., 1. skup.: Skok Franc v postaji Zalog in Czornee Josip v postaji Tezno; zvaničniki II. kat., 1. skup.: Pavčič Ivan pri prog. sek. Ljubljana glavna proga, Mivšk Ivan pri prog. sek. Ljubljana glavna proga, Muršič Mihael pri prog. sek. Maribor glavna proga, Klemenčič Kajetan v postaji Ljubljana gl. kol.; zvaničnik II. kal., 3. skup. Klun Anton v postaii Ljubljana gl. kol.; služitelja 1. skup.: Velepič Gašper v postaji Ljubljana gl. kol. in Primec Ferdo v postaji Tezno. Dopisi Trbovlje Sodnijslri uradni dnevi r Trbovljah. Okr. sodišče v Laškem razglaša, da se bodo v tekočem letu vršili v Trbovljah v rudniSki restavraciij še sledeči uradni dnevi: 10. marca, 14. aprila, 5. maja, 9. junija, 7. julija, 11. avgusta. 6. septembra, 18. oktobra, 10. novembra in 15. decembra vsakokrat od 9. do 12. in od 13. do 17. ure. O Razstava vajeniških kovinskih izdelkov. Kovinska zadruga v Celju je na nedeljskem občnem zboru sklenila, da priredi o binkoštnih praznikih razstavo vajeniških kovinskih izdelkov. Iz Trbovelj se bo večje število interesentov razstave udeležilo. Učeniška doba vajenca. Po nedeljskem sklepu kovinske zadruge bo odslej učna doba kovinskih vajencev, to so ključavničarji, struparji, mehaničarji itd., trajala 4 leta, to pa zato, ker se je pokazala nadprodukcija kvalificiranih delavcev iz toh strok. Tudi pomočniška doba je sedaj nastavljena na 6 let in mora vsak napraviti mojstrsko preizkušnjo pri zadrugi, ako hoče postati samostojen obrtnik. Drž. kmetijski gospodinjski tečaj v Trbovljah, ki se vrSi v Društvenem domu, se zaključi v nedeljo, 11. marca z razstavo. Gospodinjski tečaj je trajal «1 novega leta som. Razstava bo otvorjena od 8.-4. ure popoldne in si jo vsakdo lahko brezplačno ogleda. Vabijo se k razstavi posebno starši in vsi. ki se zanimajo za gospodinjski napredek naših deklet. Koncert tambnraškega društva »Kolo«. V nedeljo, dne 11. marca t. 1. priredi tamburaško društvo »Kolo« v dvorani gospe Forte na Vodah ob 8. uri zvečer svoj koncert. Občinstvo se vljudno vabi. Hrastnik Sodnljski nradni dnevi r Hrastnika. Okrajno sodišče v Laškem razglaša, da se bodo v tekočem letu vršili v Hrastniku v občinski pisarni še sledeči uradni dnevi: 24. marca, 21. aprila, 19. maja. 28. Junija, 14. julija. 35. avgusta, 15. septembra, 27. oktobra, 24. novembra in 22. decembra vsakokrat od 9. do 12. in od 13. do 17. ure. Mariborska porota POSKUSEN DET0M0R. Včeraj dopoldne se je vršila porotna obravnava proti Ivanki Pirševi, natakarici v Farni vasi pri PrevaIjali. Pirševa je v noči na 18. okt. 1927 povila nezakonsko delo, hotela pa se ga je izne-bili. Zanesla ga ie v stranišče ter Še po njem polilo vodo. Otrok pa je jokal in to so slišali v gostilni se nahajajoči krošnjarji. Ti so šli pogledat, našli so otroka in ga izvlekli. Orožniki so Pirsevo aretirali In zaslišali. Pred preiskovalnim sodnikom je izpovedala, da je izpila kozarec žgmja in vsled tega ni vedela, kaj počenja. Vendnr je poizkus dokazal, da obtožeuka brez vsakih posledic prenese veliko množino alkohola. Obtožena jo torej bila, da je pri zavesti in namenoma hotela dete usmrtiti. Pirseva je bila obsojena na tri lete toike jete. ROP. Martin KamenSek že dalje časa pobira mleko po okolici Ptujske gore. Dne 17. okt. pa Je mleko plačeval in je zvečer prišel v gostilno Štefancioza na Ptujski gori. V gostilni sta se mu pridružila fanta Janez Rine in Franc Lesar iz vasi Doklece. Skupno so popivali nekaj časa in nato prepevaje odšli proti domu. Med potoni pa sta kar naenkrat Janez Rine in Franc Lesar Kamenška napadla. Zadala sta mu z nekim topim orodjem več ran na glavi. Kamenšek se Je onesvestil in obležal. Ko se je zbudil, je imel poln klobuk krvi. Ugotovi! pa jo tudi, da sta mu napadalca odnesla ves denar, žepni nož ter majhno ogledalce. — Po izvedeniškem mnenju je imel Kamenšek pretreseno mož-gano ln ga je to oviralo, da ni mogel 20 dni izvrševati svojega dela. Pri obravnavi je Janez Rimi priznal da je on sam udaril Kamenška in mu vzel denar. Obsojen je bil ua štiri leta težke ječe. Lesar pa je bil oproščen. SocialF&i vestmfJk. IZ ŽIVLJENJA NAftlH IZSELJENCEV V ARGENTINI. Naši izseljenci iSčejo dela, odkar so jim zaprle vrata Združene države Severne Amerike, v Kanadi, veliko pa tudi v Argentini, kjer jih je Dnd 15.000. Premnogokrnt so prepuščeni samiiu sobi. Ne morejo najti dela ali pa morajo kot beli sužnji delati za sramotno uizko plačo. Posebno se to dogaja v Argentini, ker so tam popolnoma drugačne razmere od onih v Severni Ameriki. Tukaj je delo nestalno, vsled česar delajo ljudje raztreseno, na polju, po železnicah in v gozdovih. Materialno so naši rojaki izkoriščani potom raznih »agencijo za posredovanje dela. Vse take razmere povzročajo, da postanejo često naši izseljenci veliki telesni in duševni reveži, v breme svojim družinam in drugim rojakom. Da se odpomore vsaj delno vsem tem nedo-statkom, se je osnovala pred 4 leti v Bucnos Aire-su »Slovenska pisarna, ki je dajala našim ljudem razne informacije, napravljala vloge ua oblasti in posredovala za službe. Toda vsled nedostajanjs sredstev ln vsled nekaterih zakonskih predpisov argentinskih ni mogla delovati tako uspešno, kakor bi bilo želeti. V decembru 1927 je prišel v Buenos Aires župnik g. Mrkun in prevzel pisarno ter šel takoj na njeno reorganizacijo. S pomočjn gg. Lebana in Rayerja je ustanovil -Centralno biblioteko«, ki bo služila izobrazbi našim izseljencem s posojanjem slov. knjig in časopisov. Slovenska pisarna se preosnuje v Slovansko jiisarno, kjer bodo dobili zatočišče vsi slovanski izseljenci, v prvi vrsti Slovenci, Hrvati in Srbi. Posredovala bo pri delu, pošiljala denar v domovino, prodajala vozno karte in obiskovala rojake no raznih krajih. Vsak parnik, ki bo prispel iz Evrope, bo pričakoval uradnik ^Slovanske pisarne', da sprejme pod svojo zaščito prispele slov. izseljence. Ko ee pisarna okrepi, bo ustanavljala prosvetna društva tudi po kolonijah in podporna društva. Da se zbudi smisel za varčevanje med našimi ondotntmi rojaki, namerava ustanoviti v najkrajšem času po argentinskem zadružnem zakonu Rajfajznovo hranilnico in posojilnico. Potom nie bo priskočila na pomoč rojaku, če bo želel ustanoviti samostojno eksistenco. Naloge -Slovanske pisarne« so lepe, pa tudi izvedljive, vsled tpgn zasluži vso pomoč, moralno in denarno iz domovine. Kajti organizacija tako pisarno stano visoke vsote. Rojake, ki se nameravajo izseliti v Argentino ali pa one, ki imajo svojce v Južni Ameriki, opozarjamo na Slovansko pisarno, na katero naj se obračajo v vseh zadevah, ki se tičejo Lzseljeniške-ga vprašanja. Naslov je: Slovenska pisarna (Rudolf I.eban in Anton Mrkun) Donato Alvarez 2518, Buenos Alrcs. Turisfilka Slovensko planinsko drnštro ▼ Ljubljani naznanja zimskim športnikom in smučarjem, da je Erjavčeva koča na Vršiču otvorjena ves t.i teden do ponedeljka 13. t. m. Sueg za smuko izboren. Ша.€Ио Četrtek, 8. marca. Zagreb: 19.30 prenos simfoničnega koncerta iz Prage. — Milan: 20.50 Verdi: »Trubadur«, opera, prenos iz gledališča. — Breslan: 20.10 prenos iz Berlina: ^Kleopatrini biseri«, opereta. (O. Strauss). — ltarcelona: 22.10 simfonični koncert. — Prajra: 19.30—22.15 simfonični koncert. Beethoven: Uvertura k »Leonorl« — Brahnis: koncert ta gosli s spremljavo orkestra, d-dur — Beethoven: Tretja simfonija (Eroica). — Schenecfiulv: 20 orkestralni koncert. — Stuttgart: 20.15 Vijolinski koncert. Nardini: Koncert v e-molu — Jarnach: Sonata — Blumer: Capriccioso — Tbiessen: Melodija iz Plesa mrtvecev — Frenkel: Noveleta — Smetana: Iz domovine; 21.15 Roda Hoda pripoveduje burke in šale; 22.30 lahka glasba. — Frankturt: 20.15 Vijolinski koncert (spored pod Stuttgart). — Rim: 20.40 instrumentalni in vokalni koncert. — Berlin: 20.10 »Kleopatrini biseri«, opereta v 3 delih (O. Strauss) — I)avcntry: 23.15 koncert vojaške godbe. — Dunaj: 20.10 koncert ogrskih narodnih pesmi in ciganskih melodij; 21.10 iLord Spleen«, igrica v 1 dej. (Osvvald). — Mtinchon: 19.45 »Egmonta ljubezen in smrt«, 2 prizora iz Goethejevega >Egmonta«, glasba od Beethovna. — Budapest: 20.45 Koncert komornega orkestra. — Varšava: 20.30 večerni koncert. Petek, U. marca. Zagreb: 20.36 koncert arij 1z popularnih oper. — Milan: 20.50 simfonični koncert. — Bre-slau: 21 koncert lahke glasbe. — Leipzig: 20.11 poljuden orkestralni koncert. — Scbenertadj: 20.30 koncert, orkestra. — Stuttgart: 20 simfonični koncert, prenos iz Frankfurta. Schubert: 1л vig antčrieuro — Duparc: Vabilo na pot — Stravvin-sky: Pnstonilo — Strawtnsky: Tilimbom — Ber-lioz: Scherzo iz dram. simfonije ;Romeo in Julija«. — Herlioz: Uvertura k »Rimski karneval.:. — Hamburg: 19.25 »Dou GlovannU, opera v 2 dej. (Mozart). — Katovice: 20.15 prenos simfon. koii-c.era iz Varšave. — Brno: 19 orkestralni koncert. •— Rim: 20.45 »Don Gtl dalle ealze Verdi-, opereta v 3 dej. (Carabella). — Berlin: 20.30 koncert popularnih dunajskih pesmi; 22.30 lahka glasba. — Darontry: 23 lalikn glasba. — Dunaj: 20.80 Muzikalne malenkosti in humoreske Iivajpjo solisti, klavir, flavta in komorni kvartet. - Mlinchon: 19.30 prenos opere iz gledališča. — Budapest: 19 prenos iz budimpeštaneke opere. — Vnršava: 20.15 simfonični koncert varšavske filharmonije. Karoiajte .Slovenca'I / / aj/e novega KOLEDAR Četrtek, 8. marca. Janez od Boga, File-Ззоп, Gerard. — Jutri: Frančiška Rimska. Novosadska vremenska nppoTed za 3. marca: Vremenskih izprememb ne bo. Prevladovalo bo tiho vreme. Deloma bo oblačno. Morda bo ponekod deževalo. Temperatura se bo zvišala. Dunajska vremenska napoved хл četrtek 8. marca: Najbrže zaenkrat se ne bo bistvene izpremembe sedanjega vremena. Vreme v Belgradu 7. marca: še vedno oblačno. Vedno topleje. ZGODOVINSKI DNEVI 8. marca: 1840 se je rodil dr. Gregor Krek, vseučiliški profesor slavistike v Ljubljani. — 1787 ?e jo rodil kirurg Karel Ferdinand Grele. — 1858 se je vodil italijanski komponist Ruggiero Leoncavallo. — 1869'je umrl v Parizu francoski komponist Hector Ber-lioz. — 1787 je umrl francoski romanopisec Paul Feval. —■ 1911 je umrl paleontolog Josip I^huseu. ♦ * * •k t Misijonar o. Voselko Kovač. Mariborski frančiškanski samostan jo prejel v sredo dopoldne is Inomosta brzojavno obvestilo, da je umrl znani frančiškanski misijonar na Kitajskem o. Veselko Kovač. Rajni je bil rojen 4- januarja 1872 na -Studencu pri Krškem. V frančiškanski red je vstopil leta 1891, v mašnika je bil posvečen 1897. Delcval je vee čas na raznih misijonskih postajah na Kitajskem. Blagopokojni je obiskal kot misijonar Slovenijo, se udeležil enega katoliškega shoda v Ljubljani in pobiral tudi po Mariboru za mi-»ijone. Znan je bil g. misijonar po vsem Kranjskem in slovenskem štajerskem in bo vest o njegovi smrti bridko zadela vso Slovenijo. * Veliki župan tir. Fran Vodopivec je službeno odsoten in v petek 9. marca ne bo sprejemal strank. •k Shod SLS v št. Petru pri Novem mestu se je vršil preteklo nedeljo, dne 4. marca. Govorila sta oblastni poslanec dr. Ceenik in tajnik Munda. k Zlata poroka. Zlato poroko sta slavila na Teharjih pri Celju zakonska Ivan in Marija Žober. ■k Nagrade za verouk. Ali je znano uiero-dajnim faktorjem, da veroučitelji v dušnem pastirstvu nismo dobili za poučevanje verouka za čas od 1. novembra 1927 daljo še nobene nagrade? Potnine za ekskurendne šole se nam že niso izplačale nad eno leto- Ne-umljivo nam je, zakaj se izplačevanje teh nagrad vedno tako dolgo zadržuje, če je kredit za to določen? k Dalmatinske oblasti. V Splitu se le dni sestanejo zastopniki splitske, dubrovniške in zetske oblasti, da se dogovorijo o razdelitvi pokrajinskega premoženja Dalmacije. k IV. redni občni zbor Zveze duševnih delavcev v Sloveniji bo v petek 16-marca ob pol 9 zvečer v prostorih Slovenske Matice, Kongresni trg 7, I. Dnevni red: 1. Čitauje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. poročilo odbora in nadzorstva; 3. volitev odbora, in 4. slučajnosti. Delegate je treba po § 11 pravil prijaviti odboru tri dni pred občnim zborom. ■k Smrt pravega kmetskega narodnjaka. Pri Sv. Križu nad Mariborom so pokopati daleč naokol priljubljenega posestnika na Šobru g. Ivana Hlebiča- Pred dobrim mesecem ga je priklenila zavratna bolezen na bolniško posteljo, kateri ie moral podleči v starosti 62 let. Bil je dolgo let cerkveni ključar župnije Sv. Križ, občinski odbornik in načelnik šole. Radi neustrašene narodne zavesti je bil leta 1914 med tistimi, ki so morali za dalje časa v gra-£ke zapore. Kaj je bil rajni in koliko jc veljal med dobrim obmejnim ljudstvom, jo pričala ogromni množica ljudi, ki je prihitela od blizu in daleč, da spremi tega pod Avstrijo preganjanega narodnjaka na njegovi zadnji poti. •k Čudno stališče. Člen 306 finančnega zakona za leto 1927-28 določa, da morajo biti dnevničarji, ki so zaposleni v državnih podjetjih, zavarovani za slučaj bolezni in nezgode, obenem pa da se izvede tudi starostno zavarovanje. Na podlagi tega člena je izdelalo finančno ministrstvo poseben pravilnik, na podlagi katerega naj se izvedo socialno zavarovanje dnevničarjev v državnih podjetjih. V členu 8 tega pravilnika pa je zavzelo ministrstvo čudno stališče. Ta člen namieč določa, kakšne prispevke mora plačevati zavarovanec za socialno zavarovanje; izrečno pa navaja, da so izvzeti od plačevanja prispevkov za dolav-eke zbornico in borze dela. To stališče ministrstva jo pa protizakonito. Člen 41 zakona o zaščiti delavcev pravi, da so člani delavskih zbornic vse osebe, ki so zavezane zavarovanju zoper bolezen in nezgod® in ki so dovršile 18. leto starosti. Te osebe morajo plačevati v zmislu § 61 citiranega zakona posebne doklade za vzdrževanje delavskih zbornic. Kar se tiče borz dela, je v tem pogledu dovolj jasen člen 110 finančnega zakona za leto 1922-23. Ta predpisuje prispevke za podpiranje brezposelnih od vseh, ki so podvrženi zakonu v zavarovanju delavcev. Jasno jo, da je pod vzelo centralno tajnislvo Delavskih zbornic primerne korake, da se člen 8 omenjenega pravilnika ukine, v kolikor je protizakonit. k Umrl je v torek 6. marca v Pišecah trgovec g. Franc Gerec. Pogreb bo v petek ob desetih dopoldne- •k Smrtna kosa. V nedeljo 4. marca ob 6 zvečer jo umrl v Gradcu g Fortnna Sadu, bivši nadučitelj pri Št. Ilju. Po smrti g. Karela Sorko je dobil g. Sadu leta 1900 nadučiteljsko službo, katero je opravljal do prevrata. 2e nekaj mesecev po prevratu jo stopil v pokoj ter so preselil z rodbino v Gradec. Rajni je bil — dasiravno rojeu ua Kranjskem — strogo nemškega mišljenja ter ie pri šentiljskih nemških društvih pridno sodeloval. Bil je pa tudi velik prijatelj narave ter se je še posebno bavil s sadje- in čebclorejo. Svojemu podrejenemu učiteljstvu je bil vedno prijatelj. * Nevarno je zbolel od vseh Rušanov in daleč naokrog spoštovani ter ljubljeni veleposestnik na Smolniku Jožef Seme, p. d. Ma-rolt. k Učni tečaj za sadjarske pomočnike (oskrbovalce sadnega drevja) se vrši letos na vinarski in sadjanrki šoli v Mariboru s pomočjo mariborskega oblastnega odbora. Na-meu tečaja je izobraziti ne prestare moške delavne moči v vseh najvažnejših sadjarskih opravilih v drevesnici irt sadovnjaku, d. pr. pri vzgoji, sajenju, oskrbi, čiščenju, trebljenju, pomlajanju, precepljanju in gnojenju sadnega drevja, pri zatiranju škodljivcev in bolezni ier pri najvažnejših načinih sadne uporabe. Tečaj traja pet tednov in se vrši v treh razdobjih: a) tri tedne spomladi, od 20. marca do 7. aprila, b) on teden poleti, od 11. do 16. junija, in c) en teden jeseni, od 24. do 29. septembra 1928. Tečaj traja skupno tedaj 31 dni. Udeleženci dol>e hrano in stanovanje na zavodu brezplačno. Ob zaključku tečaja delajo praktični izpit in prejmejo spričevalo, ki jih usposablja za izvrševanje raznih sadjarskih opravil pri lastnikih drevesnic in sadovnjakov proti primerni nagradi. Prosilci iz mariborske oblasti, stari najmanj 18 let, naj pošljejo prošnje najkasneje do 15. marca podpisanemu ravnateljstvu. Prošnji je priložiti krstni list, do-movnioo, spričevalo o nravnosti in poslednje šolsko spričevalo. — Ravnateljstvo vinarske in sadjarske šole v Mariboru. k Perutninarstvo. Sestavil A. Slivnik. Založila Jugoslovanska knjigarna. Pri nas še vedno preveč zanemarjena gospodarska panoga je dobila v tej knjigi izčrpen opis in razlago, ki naravuost vzpodbuja k skrbnemu in doslednemu goionju te vseskozi rentabilne panoge. Podobno in izčrpno se v knjigi razpravlja o raznih vrstah perutnine, o njeni lastitostih, o notranjih in zunanjih boleznih, o kugi, o nese-nju in razvadah, kratko o vseh hibah in nesrečah, ki jim pridejo naši rejci lahkotno v okom. ako se tozadevno le malo pouče. Cena obsežne (179 strani) knjige znaša 40 Din, vezane 50 Din. k Zloraba imena Rdečega križu«. Tvrdka Jakob Zumbulovič, Belgrad, Kralja Petra ulica 5 (filijalka v Skopi ju, Kralja Petra 34), prodaja srečke Rdečega križa' iu razne državne papirje na obroke- Številni agentj te tvrdke pa se včasih predstavljajo za nradnike jRdečega križa«, dasi nimajo za to nobene pravice. S tem le kompromitirajo visoke cilje r-Rdečega križa.', ker bi ljudje utegnili misliti, da opravlja ^Rdečj križe trgovske posle. Tudi jo Zumbulovič v svojih prospektih oznanil, da ima loterija -Rdečega križac na leto tri dobitke po 100.000 Din in šest dobitkov po 25.000 Din, kar pa ni res, ker se izžrebajo vsako leto samo en dobitek za 100.000 Din in dva po 25.000 Din. + Mesto objave v časopisih in venca na grob svojima umrlima članoma M. U. dr. Wi-singerju, zobnemu zdravniku v Mariboru, iu M. U. dr. II. Dolencu, zobnemu zdravniku v Ljubljani, je naklonilo društvo zobnih zdravnikov za Slovenijo pokojninskemu skladu za zdravniške vdove in sirote znesek 600 Din. -fr Nova šola. za usnjarstvo. Kakor se dc-znava, je dr. Spaho podpisal odredbo, da se v Visokem v Bosni osnuje šola za izdelavo usnja. k■ Pod vlak se je. vrgel. V ponedeljek, dne 5. marca zjutraj je povozit vlak v Pesjem g. Vinka Zlofa, trgovca z vinom iz Pristave. Sumi se, da se mu je omračil um, ker se je prejšnji dan vede! in govoril v gostilni precej zmedeno. Pred samoumoroni si je izprosil v krčmi pri Mrafu dopisnico ter svinčnik in zabeležil, od koga ima še tirjati denar. Ni napisal naslova na dopisnico. Prosil je tudi goste, naj mu pomorejo zapiti tisoč dinarski bankovec, katerega je imel pri sebi. Kot iujcu se mu ni hotel nihče pridružiti. Zjutraj pred prvim vlakom ga je dobil neki železničar v sumljivem obnašanju na železnici, ga je hotel spoditi proč, toda ga ni ubogal. Železničar je opozoril vlakovodje, ki so skrbno pazili, videli pa niso ničesar. Pozneje ?o ga pa našli z zdrobljeno glavo, brez nogo ter roko na progi. Samomorilec je tičal skrit pod mostom in je smuknil pod vlak, ko je bila lokomotiva že mimo, * Izkopan mozaik. Na prostoru Dioklecijanove palače v Splitu so izkopali te dni pod mavzolejem v globini dveh metrov dobro ohranjen mozaik. Mozaik so pregledali strokovnjaki in ga fotografirali. •k Pet vlomov v oni noči. Preteklo soboto "6. marca je bilo v Gomilici v Slovenski krajini izvršnih kar pet vlomov. Največjo škodo je trpel čevljar Štefan Sobočan. Vlomilci so mu razbili deJavnioo in odnesli vso obutev, ki jo je imel izgotovljeno, razen tega usnje in podplate. Vlomilci so razbili tudi sosednjo ko-vačnico, v kateri so si ^-izposodili« orodje za razbijanje. Pri drugih hišah je bilo odnešenib veliko število kur. Storilcem niso prišli še na sled. •k V Avstralijo za kruhom. Kar se tiče števila izseljencev iz raznih pokrajin naše države, bi postavila statistika Slovensko krajino najbrž na prvo mesto, kajti ona ima po vsej priliki razmeroma največ izseljencev. Leto za letom jih je šlo na stotine v razne pokrajine Sev. Amerike, zadnja leta v Kanado, sedaj pa je prišla na vrsto Avstralija. Tekom tega meseca odpotujejo M. Škafar, A. Gostan, J. Hozjan iz Odrancc in J. ICrampač ter Fr. Vuk iz D. Lendave. Sledili jim bodo mnogi drugi, ker v domovini nc najdejo dovolj kruha. Ljudje morajo iskati v tujini kruha, vprašanje razdelitve veleposestniške zemlje, ki bi nekoliko omililo bedo najrevnejših, pa se zavlačuje, dasi je rešitev tega vprašanja za tisoče življenjskega pomena, kr Napad s samokresom. Na trgovca Jožefa Kuharja iz Gornje Lendave (Slovenska krajina) je oddal nekdo, ko je stopil skozi vrata domače gostilne, s samokresom štiri strele, ki so mu zadali več ran. Ranjenec je bil prepeljan v radgonsko bolnico. Kdo jc napadalec, zaenkrat še ni znano. k Nevaren padec. Pri tekmovalnem sankanju v Rušah je padel zadnjo nedeljo neki gospod iz Maribora tako nesrečno, da se je težko poškodoval. Prijatelji so ga prepeljali na saneh v Ruše in od tam z avtomobilom v Maribor. •k Prpič in njegova ha ud a. Te dni je bilu v Zagrebu izdana obtožnica proti Pavlu Prpi-ču malemu in njegovim tovarišem. Obtoženci se proti obtožbi niso pritožili, tako da je obtožnica postala pravomočna. •k Vlak ga je povozil. Včeraj se je na železniški progi med Karlovcem in Dragani-čem zgodila težka nesreča. Železniški čuvaj Josip Lovič je zamudil na svojem službenem mestu vlak. Ko je hotol prekoračiti tračnice, ga je podrl mimovozeči vlak in ga povozil. Prepeljali so ga v zagrebško bolnico, kjer je umrl. •k Dnbrovniška policija aretirala 150 oseb. V zvezi s pogostimi vlomi in manjšimi tatvinami v zadnjih dneh, je dubrovniška policija izvršila v ponedeljek zelo obsežno racijo, pri kateri je pod vodstvom policijskega ravnatelja sodelovala vsa policijska straža ter obe orož-niški postaji. Uspeh racfje je bil presenetljiv. Aretiranih je bilo 150 oseb, Id niso imele v redu svojih dokumeniov. Med njimi je mnogo članov raznih potepuških in vlomilskih družb. 54 oseb je bilo izguauo v njihove domovinske občine. •k Primanjkljaj subotiškega proračuna. Te dni se vrši seja proračunskega odseka občinskega sveta v Subotici. Opozicija je izjavila, da ne bo sodelovala na sejah tega odseka in ie odložila svoje mandate. Po predlaganem proračunu bi znašali mestni izdatki 33,904.780 Din, dohodki pa 28.113.00° Din, torej znaša primanjkljaj 5,891.780 Din. Primanjkljaj bi se kril z novimi občinskimi dokladami, ki bodo \ znašale 110 odstotkov, dočim so znašale do-j sedaj le 100 odstotkov. + Otroka zakopal na vrtu. Nekj delavec j je prekopal v Sara'.evu \ vt na Vratniku in ! iskal hren ter je ob tej priliki naletel na tru-. pelce malega otročiča. Ugotovili so, da je to dete rodila žena železniškega delavca Hasana Zukiča. Zukiču je bilo dovoljeno, da pokoplje otroka, ki je kmalu po porodu umrl. Ker ni i imel denarja za pokop na pokopališču, je otro-l ka zakopal na vrtu- Zato je bil aretiran. k Lačni študent agronomije. Koncem ■ prejšnjega meseca je prišel k okrajnemu glavarstvu v Krapini neki Anton Jambrovič, ki se je predstavil kot dijak ekonomske šole v Ljubljani in dejal, da proučuje agronomske razmere v državi. Glavarju je predložil debelo knjigo s podpisi raznih uglednih oseb in ga prosil, naj se še on vpiše v knjigo. Ko je glavar opazil, da so ponekod navedeni razni zneski, je to odklonil in ga dal aretirati. Nato je vprašal glede identitete zagrebško policijo, ki je odgovorila, da je Jambrovič pobegnil od vojakov ter da je, znan kot slepar. Jambrovič je bil prvotno mizarski pomočnik, pozneje pa privatni nameščenec pri nekem hrvatskem društvu. Zadnjo čase se je preživljal s tem, da je г izvabi jeni mi priporočili od raznih uglednih oseb potoval kot študent okoli raznih uradov in rodoljubov ter nabiral podpore, ki jih je spravil seveda v svoj žep. Jambrovič je na ta način nabral več tisoč dinarjev. Izročen jo bil zagrebški policiji. ~k Gibanje obrti v Zagrebu. Za splošuo neugodno gospodarsko stanje v državi je značilna statistika o gibanju obrti meseca februarja v Zagrebu. Tega meseca je objav ilo v Zagrebu svoj obrt 14.2 trgovcev in obrtnikov- 26 jih je svojo obrt razširilo, 17 pa jih je svojo obrt spremenilo. 47 obrtnikov je svojo obrt preselilo, novih obrtnih listov pa je bilo izdanih 143. ~k Najdena granata povzročila nesrečo. V vasi Kraljico pri Sibeniku so našli pastirji staro granato. Edoti od njih je vrgel granato na ogenj, nakar je eksplodirala in težko ranila dva 12 letna dečka. k Zajčjerejci pozor mo vse pri- jatelje zajčjereje na I. vi no razstavo doatačih zajcov različv izdelkov iz 6sava bode Vila Stadion? Čigava bode vila, kdo ugane? In kdo lastnik koles bo, vsak se vpraga; Gotovo je le to, da kdor odlaša, A nima srečk, zastonj si prste mane. Veliko hiša nova danes stane, A v bedo kuje nas usoda naša, Beliče v ni, zato se glad oglaša, Ob mescu komaj za kofč ostane. Da zdaj, ko vlada stmovanjska sil?, Edino srečka reši nas barake, Ve vsak, ki tepe sreča ga nemil;- ln če so Tvoje misli tudi take, Lesena koča Ti postane — vila, A prvo je: »Žrtvuj vsaj tri petake!« zajčje kožuhovine, usnja in volne, strokovne literature itd., katero prirede zajčjerejska društva Maribor, Kamnica in Ptuj dne 18. in 19, marca t. 1. na dvorišču restavracije Halbwidl v Mariboru. Razstavljena bo prvič tudi najnovejša, dragocena kratkodlačna pasem »Ka-storrex« iz Nemčije. Ugodna prilika za nakup živali. Vstopnina 'je tako nizko odmerjena (2 Din, otroci 1 Din), da si to zanimivo razstavo vsakdo lahko ogleda. •k Naval krvi, srčna tesnoba, zasopljenost, plašljivost. živčna razdražljivoet, otožnost, migrena, pomanjkanje spanja se moreio s Franzc Josef grenčico kmalu odpraviti. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da se »Franz-JoseI«-voda uporablja z najboljšim uspehom pri najrazličnejših okoliščinah zaprtja. Dobiva se v lekarnah, drogerljah in špecerijskih trgovinah. „Chliraferrin" KINA VINO z železom, najučinkovitejše sredetvo proti slabokrvnosti. - Dobiva sc v vsaki lekarni. CfuMfana KOLIKO JE MOHORJAN0V V LJUBLJANI? Izredno mnogo jih je v Trnovem: 51» uu 7-866% vseh župljanov. Tudi stolna župnija presega daleč povprečni odstotek v ljubljanski škofiji s svojimi 263 udi ali 6-948%. Sv. Jakob jih ima 305 ali 4 747%, Sv, Peter (brez podružnic) 595 ali 3184%, frančiškanska župnija s Spodnjo Šiško vred 748 ali 3-897%. Manjša poverjeništva izkazujejo s šmartnom pri Mostah vred 214 udov, tako da izkazuje dekanija Ljubljana (meslo) 2638 udov ali 5-328% prebivalstva. Če primerjamo ta odstotek z odstotkom leta 1926 (3*926%), vidimo, da je število v enem letu porastlo kar za 1402%. Dočim je bila Ljubljana leta 1926 še pod povprečnim odstotkom za ljubljansko škofijo (4'193%), se je leta 1927 dvignila znatno preko njega (4-403 odstotkov). Kako ogromno delo gospodov poverjenikov se zrcali v teh številkah! Koliko časa vzame že samo mehanično vpisovanje naročnikov in razdeljevanje knjig! Prepričani smo, da tudi s tem Ljubljana še davno ui dosegla svojega viška in da je med prebivalstvom veliko število takih, ki niso člani Družbe radi tega, ker jih ni nikdo opozoril baš takrat, ko bi bili dva kovača če ne z lahkoto pa vsaj še brez posebno težave, pogrešili. Dosti je n. pr. izobražeucev, ki bi radi dali 20 Din že samo za Zgodovino slovenskega naroda in za Koroščevo knjigo Kako smo se zedinili. Vse le opozarjamo, da se lahko naroče na knjige tudi kar mimogrede v Prosvetni zvezi (Miklošičeva costa 5) ali pri Novi založbi v obeh njonih prodajalnicah: na Kongresnem trgu 19 in Mestnem trgu 17 (prej J. Gicntini). Obenem si dovoljujemo opozoriti vse, ki žele imetj Zgodovino slovenskega naroda v celoti, da se sedaj dobi še vseh šestero doslej izišlih zvezkov po neznatni ceni 11.10 Din za zvezek. Ko bo letos izšel sedmi zvezek, bo nastalo po prejšnjih živahno povpraševanje. Radi tega naj sedaj vsakdo, ki ima kaj prejšnjih zvezkov, pregleda, ali mu kak zvezek manjka in naj knjigo dopolni, preden bodo posamezni zvezki pošli. Novi udje, ki nimajo nič dosedanjih zvezkov, naj pa tudj ne odlašajo preveč z nabavo vseh prvih šestih zvezkov. NOČNA SLUŽBA LEKARN Drevi imata nočno službo: Bohinc na Rimski cesti in Levstek na Resljevi cesti. * * * © 0 rumeni nevarnosti s posebnim ozi rom na libomorsko vprašanje je naslov XX. prosvetnega večera, kateri bo v petek 9. marca ob 8 zvečer v l>eli dvorani Uniona. To zanimivo temo bo obdelal g. Fr. Miklavčič, bivši kon zularni uradnik na Novi Zelandiji. Ker je pre d n vatel j sam živel dalj času v območju tihega oceana in bo pojasnjeval predavanje s skiop-Učnimi slikami, katere je prinesel s seboj, zato bo predavanje poljudno jn zanimivo. Pred prodaja vstopnic po 5, 3 in stojišče po 2 Din v Prosvetni zvezi na Miklošičevi 5. © Kulturni napredek uu Barju. V uedeljn popoldne se je vršil na Ižanski cesti ustanovni občni zbor >Pposvetnega in podpornega društva za Barje v LJubljani«. Kljub slabemu vremenu, ki je marsikomu preprečilo poset, jc številna udeležba pričala, da se tudi Barjani zavedajo o globokem pomenu prosvetnega društva v javnem kulturnem življenju. Po otvoritvi zbora j« delegat Prosvetno «veae v Ljub t Pogreb maršala Armanda Diaza V soboto 3. t. m. se je v Rimu na državne stroške izvršil pogreb vrhovnega poveljnika italijanske vojske in njenega prvega maršala Armanda Diaza, Dura della Vittoria. Imel je šele 67 let in podlegel jo nepričakovano zavratni jeliki, ki je glodala na njegovem zdravju že od leta 1912., ko je bil v libijski \ojn! nevarno ranjen. Vsa Italija je tekmovala, da dostojno porasti na zadnji poti moža, ki je leta 1918. srečno končal nesrečno začeto vojno. Vsa mesta so poslala svoja zastopstva z mestnimi zastavami, vojska na kopnem, na morju in v zraku svoje najodličnejše predstavnike, vrste orožja in posamezni polki so bili zastopani po izbranih edinicah in delegacijah. Polkovne zastave so izbrali med najbolj odlikovanimi. Od zunanjih držav je bila zastopana Francija po oddelku cliasseurjev in maršalu Petainu, Belgija po generalu Dubois, Portugalska po maršalu Gomez de Costa. Imenovani so pri pogrebnem sprevodu stopali z Duca Thaon di Revel, maršalom Badoglio in Mussolinijem ob desni in levi krste, katero je nosilo 8 izbranih višjih častnikov. Za krsto je stopal kralj in princi kraljeve hiše s suito, generali-leta, admiraliteta in skupno več tisoč častni-3tva vseh uniform, med katerimi so fašisti kar izginili. Sprevod je šel od Vittoreale na Piascza Venezia, kjer je bil v propilejih ogromnega spomenika pokojni maršal že v petek iz-ložen na mrtvaškem odru, po celi via Nazio-nale do dvorne cerkve, S. Maria degli Angeli, kjer je kler opravil liturgične obrede. Krsta je ležala s pokojnim maršalom na lafeti sredi ogromne cerkve vsa odeta v črnino, s častno častniško stražo ob strani; na štirih straneh so plameneli ognjeni zublji štirih žrtvenikov. Vse naokrog ob stenah pa venci: kralja in kraljice, posameznih odličnjakov, liorporacij in tujih držav, med temi ob prvem desnem pilustru pri krsti naš jugoslovanski iz vijol, nageljnov in rož in napisom na traku v državnih barvah: L'Armee du Royaume des Ser-bes, Croates, Slovenes. Češkoslovaška ima dva, enako Francija. Tiho so defilirale množice mimo mrtvega maršala. Čez Iti dni nato je bil pokopan v baziliki. V sreči se mož spozna! V občini Hitzendorf na štajerskem stoji mala, napol razpadla koča, v kateri živi njen lastnik — star možiček — c svojo ženo. V hlevu stojita kravica in koza, a stari gospodar veže metle in plete košare, da prisluži za sol. Pred nedolgim časom je prišel h kočarju mestni agent in mu ponudil državne gradbene srečke v nakup. Starec je najprej odklonil, končno sta se pa le tako pogodila, da bo plačal agent zanj prvi obrok, zato mu je pa dal kočar tri mlada drevesca. Kmalu nato se je pripeljal pred revno kočo avtomobil z več gospodi. Le-ti so kočarju povedali, da jc zadela njegova srečka dve miljardi avstrijskih kron. Možu je bila novica močno všeč, toda — znorel ni in tudi od kani se ni dal zadeti ,kakor bi storil marsikdo drug ali druga na njegovem mestu. Sedel je marveč takoj v avtomobil in se odpeljal na Dunaj po denar. Povsodi si je dal postreči, povsodi je dal obilo napitnino — toda vse po pameti. Večji del denarja je naložil v neki dunajski banki, 2000 šilingov je pa vzel s seboj in jih naložil v domači rajfajznovki. Svoji ženi je prinesel z Dunaja v nahrbtniku — S kg jabolk. Nato pa je zopet sedel na svoj trinožnik na podu in se z nezmanjšanim veseljem lotil svojih metla in košar. — To se pravi srečo junaško nositi! ob« L ЈХЈЧМВГ •• > ШШ ' Avtomobil prodira že v najoddaljne kraje. Londonski brusači so kot kaže slika, tudi ie p obtožujejo. Na njem so si napravili popolne dclavnice. Stari Jud t Šolano; na vzhoda n porabljajo mesto tovornih živali floveško paro, ki celo pohištvo proneeo i malimi povratki. Učenci umorili šolskega voditelja V mestecu Oshilte v Lotaringiji so minulo nedeljo našli v nekem razredu tamkajšnje ljudske šole šolskega voditelja Beneta umorjenega. Truplo krepkega 42 letnega moža je ležalo za šolsko tablo. Roke in noge so bile zvezane z jermeni, kaker jih rabijo šolski otroci za nošenje knjig. Usta je imel zamašena. Vse telo je bilo razpraskano in stepeno, obleka raztrgana, a glava popolnoma razbita. Vsi znaki kažejo, da so Beneta ubili starejši dečki zadnjega razreda, stari 14—16 let, ki bi bili o veliki noči padli. Vendar doslej preiskava še ni nič gotovega dognala. Benet je bil na glasu kot neizprosno strog učitelj. Hup-liup! V nemških listih se je razpletla razprava o avtomobilskih znamenjih. Sanitetni svetnik dr. Kersting je v »Kom. Ztng.« predlagal, da naj se uvedejo Morsejeva znamenja. Za znamenje: »Vozim naravnost:--« dva dolga glasova s hupo; krenem na desno: — -« prvi glas dolg, drugi kratek;'-Krenem na levo: - —« prvi glas kratek, druAli ste že bili v Ječi?< — >I)a, že,< je mirno odgovoril delavec. — >Ha, sedaj vidite, gospodje, kakšnih prič se poslužuje nasprotnik!« — je zmagoslavno ugotovil odvetnik. Tedaj pa se vmeša sodni predstojnik in vpraša pričo: > Zakaj pa sto bili v ječi?« — >Kot sobni slikar sem dobil naročilo, da naj poslikam celico, v kateri je odsedel svojo kazen odvetnik, ki je goljufal svoje stranke.« — Vsa dvorana se je odvetniku, ki jo je tak* izkupil, veselo krohotala. »Cvrtje« iz 11.000 jajc Na farmi Ergon d. d. v Karlhorstu pri Ber« linu so predminulo noč vlomili tatovi. Našli so v zabojih 11.000 kolkovanih jajc, ki so bila pripravljena za razpošiljanje- Vsa jajca so razbili, tako da se je cedilo ogromno cvrtje na vse strani. Slon pohodil krotilca V zverinjaku v Baslu je eden izmed slonov napadel krotilca in ga do smrtj poteptal. Slona so nato ustrelili. Sveže namočeno polenovko, kakor tudi tedensko dvakrat domače žgano kave vseh vrst po najnižji ceni Vam nudi Fran Bergant, trgovina z mešanim blagom. Sv. Jakoba trg 6, Ljubljana. Naročila na namočeno polenevko sc sprejemajo, Poskusite, da se prepričatel filiiil in imeli boste obleko in perilo iz najboljšega, novomodnega blaga po zelo nizki ceni, ako si isto nabavite pri tvrdki L M. Šoštarit - Maribor, Aleksandrova cesta 13. (.eneiio koi "ti RAZPRODAJAH se (lobi vsakovrstno manu/aliiurno blago samo m i TRPIN. MARIBOR. O,„om irtj . 17. Dne 11. marca t. 1. se bo oddalo na javni dražbi ob 11. uri dopoldne v župnišču za popravo župne cerkve v Starem trgu ob Kolpi. - Množina tesanegu lesa znaša okoli 38 m". Stavbeni odbor. Sir H. Rider Haggard: 79 Kleopatra, egiptovska кгаШеа >Da si mi zdrav, Bren, poštenjakih sem odgovoril in odšel dalje. Ko je drugo jutro nastal silni hruso — tako sem bil slišal čez dolgo časa — ker me morilci niso nikjer našli, dasi so me bili vsepovsod iskali, da bi me umorili, mi je Bren naredil lepo uslugo. Prisegel je namreč, da je bil eno uro po polnoči sain na straži; naenkrat me je videl, da sem prišel iz hiše in se ustavil na ploščati strehi; tam sem razgrnil svoja oblačila, ki so se mahoma izpremenila v krila, na katerih sem vzplaval proti nebu in pustil njega zavzetega od začudenja. Ljudje na dvoru so poslušali to zgodbo in jo verjeli; v tak glas sem bil prišel zavoljo svoje čarovniške umetnosti. Tudi so zelo ugibali, kaj utegne to pomeniti. Zgodba o tem je segla celo v Egipt, kjer mi je mnogo pripomogla, da sem prišel zopet k dobremu imenu pri onih, katere sem bil izdal. Nevednejši med njimi so namreč menili, da nisem ravnal po svoji volji ampak po volji bogov, ki so me v svoje namene poslali v nebesa. Še dandanes je med ljudstvom razširjena govorica, da bo Egipt svoboden, kadar Harmakis zopet pride! Ampak Harmakisa na žalost ne bo nikdar več! Samo Kleopatra ni verjela tej govorici, dasi se je močno bala, in je poslala oboroženo ladjo, da bi poiskala sirijskega trgovca, katerega pa ni našla, kakor bomo slišali. Ko sem dospel do Indje ki mi jo je bila Karmion popisala, je baš nameravala odriniti na pot. Podal eem njeno pisanje kapitanu, ki ga je prebral in me radovedno pogledoval, vendar ni rekel besedice. Ko sem bil na krovu, je ladja neutegoma hitro odplula po reki nizdol Dospeli smo do ustja reke. ne da bi nas kdo ustavljal, dasi smo srečali mnogo ladij, smo z močnim ugodnim vetrom odrinili na visoko morje; preden pa se je znočilo, je veter narastel v velik vihar. Mornarji so bili v velikem strahu in bi so nairaiši obrnili in se vrnili do ustja roke Oidnus, a morje je bilo tako razburkano, da to ni bilo mogoče. Vso tisto noč je divjal silen vihar, ki nam je ob zori odnesel ja nbor, da smo se zibali po razburkanih vodah, ne d- ' * jgli pomagati. Jaz sem ves čas sedel zavit ašč mirno, ne da bi se bil zmenil za vihar; uisom kazal nobenega strahu, eo j mornarji zagnali glas, da sem čarovnik, in so me ho-j teli vreči v moije, a kapitan jih je pregovoril. Ko se ' je začelo daniti, se je vihar polegel, a se je še pred i poldnevom obnovil; ob štirih popoldne smo zagledali skalovito obrežje onega predgorja na otoku Ciper, ki mu je ime Dinaretum, za katerim se vzdiguje gora Olimp, in tjekaj so nas nesli valovi z vso hitrostjo. Ko so mornarji videli strašno skalovje in velike valove, ki so se preveč visoko vzpenjali ob njih, se jih j je iznova polastil silen strah in so od groze vpili. Ker j so videli, da sem jaz še vedno mirno in brez strahu sedel na svojem mestu, so se zaklinjali, da sem gotovo čarovnik., in so se ini približali, da bi me vrgli v I morje in z mojo žrtvijo umirili morske bogove. To pot. j je bil kapitan premagan in ni rekel ničesar. Ko pa : so stopili k meni, sem vstal in jim kljuboval rekoč: i »Le vržite me v morje, ako vas je volja! Ampak ako j me res vržete, boste vsi poginili.« Meni je bilo v srcu res da malo mar, kaj se zgodi z menoj; do življenja mi ni bilo nič več in sem si celo želel umreti, dasi sem se bal stopiti pred boginjo Izido. Toda moja utrujenost in žalost nad bridko mojo usodo je premagala celo la veliki strah; in ko so me besni kot divje zveri zgrabili, vzdignili in vrgli v razburkane vode, sem samo izmolil kratko molitev do Izide in se pripravil za smrt. Vendar mi ni bilo usojeno umreti. Ko sem namreč vzplaval na vrh vodne površine, sem zagledal kos lesa, ki je plaval v bližini; splaval sem do njega in se ga prijel. Tedajci ee je privalil velik val in me je zagnal, ko sem jahal na I lesu. kakor sem se bil kot deček naučil v vcxiah Nila j mimo ladje, kjer so se divji mornarji zbrali v eno gručo in gledali, kako bom utonil. Ko so me pa videli prihajati vrh vala in obenem videli, da se mi je jjj-; premenila barva obraza — slana voda je bila namreč sprala barvilo, s katerim sem imel obraz pobarvan — so začeli kričati od strahu in se vrgli na krov. Malo pozneje, ko so me valovi gnali proti skalovju, se je ogromen val razbil čez ladjo, ki se je močno nagnila na stran, in jo pritisnil v globine, u katerih se ui več prikazala. = 111=111 s a >■ £ e s 5 S.«S <• ST 2" P s* . Ф c/J S O -r s t- e" C~ " C " РЧ S S tn Šf ? & O s? jr N c- c- o- u« » p и OJ . _ k- I 1 B ' S -g ro • o -J •C S Џ' Ч- K £ B S S -i o 2. o 5 л 2 ® _ <= g o i s C ^ b ^ ^ ® S Г" № uq M i ЈГ gl 5Г " S: j- g o S F v H 111=111= Gospodarstvo Plenarna seja zbornice TOi Javna plenarna seja zbornico za trgovino, obrt iu industrijo ве vrši v četrtek 15. marca ob 9 dopoldne v zbornični dvorani. Dnevni red seje je zelo obsežen in obsegu naslednje točke: 1. Zapisnik plenarne seje 19. decembra 1927; 2. Poročilo zborničnega predsednika; 3. Poročilo računskih preglednikov o zborničnih računskih zaključkih za 1927; 4. Poročilo o poslovniku; 5. Poročilo o predlogu zb. podpredsednika Ivana Ugrina glede obrtno-pospeševalne-ga urada; (J. Poročilo o predlogu zb. člana B. Ster-meckega glede izdaje zborničnega glasila; 7. Reorganizacija bolniškega zavarovanja; 8. Vprašanje obveznega siguiranja hmelja; 9. Poročilo o razpravah ožjega odbora za komercializacijo železnic; 10. Izvoz sirovih ko/, in kosti; 11. Poročilo o davčnih vprašanjih; 12. Predlog za imenovanje v razna zastopstva; 13. Predlogi zborničnih članov. ZDRUŽENE PAPIRNICE VEVČE, GORIČANE IN MEDVODE, D. D. V LJUBLJANI so imelo dne 6. mavca pod predsedstvom g. Frana Bonača bilančno sejo upravnega sveta. Sklenjeno je bilo, izvesti od ministrstva zn trgovino in industrijo obvezno povišanje delniške glavnice od 20 milijonov dinarjev na 25 milijonov dinarjev potom valorizacije povodom izplačila dividende za leto 1927. z dodelitvijo po ene že na dobičku za leto 1927 udeleženo gratis delnice na štiri stare. Z ozirom na doseženi čisti dobiček minulega poslovnega leta v iznosu Din 2,697.983.27 se bo predlagalo občnemu zboru delničarjev, ki se bo vršil 16 apr. ob po) 16 v Ljubljanski kreditni banki, da te izplača za 1. 1927 od valorizirane delniške glavnice 8% dividenda. — V družbiuo upravo sta bila kooptirana gg. Rihard Schvvinger, ravnatelj Ljubljansko kreditne banke in dr. Ivan Bole, generalni ravnatelj banke -Slavije« v Ljubljani. IZKAZ 0 STANJU NARODNE BANKE z dne 29. febr. 1928. (Vse v milijonih Din; v oklepajih razlika napram izkazu z due 22. febr.). Aktiva: kovinska podloga 401.9 (— 8.5), posojila: menična 1301.0, lombardna 269.3, skupaj 1570.4 (— 14.0), saldo raznih računov 719.8 (— 79.7); pasiva: bankovci v oktobru 5396.5 (+ 56.7), drž. terjatve 2S0.8 (— 185.1), obveznosti: po žiru 564.2, po raznih računih 385.6, skupaj 949.9 (+ 26.0); ostale postavke neizpremenjene. SEJMSKA IN TRŽNA POROČILA Ljubljana, 7. marca 1928. Živinski sejem v Ljubljani 7. marca 1928. Dogon je znašal (v oklepajih število prodanih komadov): 472 (89) konj. 103 (78) volov, 16 (15) telet, 56 (43) krav ter 180 (163) prašičkov za rejo. Cene so bile naslednje: voli I. Din 8, II. Din 7, III. Din 6.50. krave debele Din 5—7, klobasnrice 3—t- Din, teleta 10—11 Din; vse za kg žive teže; napram zadnjemu sejmu so ostale cene neizpremenjene. Sejem je bil (prvi v mesecu) živahen, dogon je bil znaten, kakor tudi kupčija. Omeniti je nadalje, da je bilo kupljeno nekaj konj za Avstrijo, nekaj krav pa za Italijo. Živina. V Milanu notira naša goveja živina (dogon na sejem v ponedeljek je znašal 115 glav) 3.40—4.30 lir. Tu so našim izvoznikom začeli delati konkurenco Madjari, za katerih živino pravijo Italijani, da je kvalitativno boljša kakor naša. KONKURZ! IN LIKVIDACIJE Koukurzi: M. L. Steiner, Varaždiu (prijaviti do 1. aprila); Tihoinir Pavlovič, Belgrad, Kolar-čeva 6 (aktiva 0.7, pa.?. 0.8 milij. Din; prijaviti do 10. aprila). Potrjena poruTiiava: Vinko Jeler, Irgoveo, Sevnica 25%. Narok za prisilno poravnavo: Franc Kovačič, trgovec v Vojniku 20. marca ob 9. Namestnik upravnika konk. mase A. Ivajfež v Kočevju je dr. Ferdinand Siegmund. * * * Občni zbor Zadružni* gospodarske banke se. vrši 27. t. m. ob U dopoldne, ne kakor smo včeraj poročali 21. marca. Elektrifikacija Ljubljane. Z ozirom na naš Članek s tem naslovom dne 4. marca t. 1. smo dobili naslednje pojasnilo: Leta 1899. je bil montiran stroj 400 k. s. in ne 300 k. s. Projekt v Medvodah ne predvideva 2 km dolgega kanala, ampak samo ca 100 m, realizacija cenlrale pa bi stala v letu 1924 ca 80 milij. Din, ne pa danes. Nndalje g. predavatelj inž. Sonc ni omenjal, da je g. dvorni svetnik Ilochenegg imel zveze z graško i\Va-ggonfabrikc, marveč "se je to naglašalo v debati z druge strani. ObiVii zbori: Delniška stavbinska družba >Union«, Ljubljana, 29. marca ob 16 v srebrni dvorani (bilanca 1927; volitev nadzorstva); Javno skladišče in prevozna družba, d. d. v Celju v poslovnih prostorih 21. marca ob 15 (bilanca; volitev uprave); Kreditno društvo Mestne hranilnice v Ptuju 24. marca ob 18. v uradnih prostorih (bilanca; delna volitev odbornikov). Reorganizacija železniške statistike. D. N. in Mednarodna zveza železnic sta zahtevala od našega železniškega ministrstva, da statistiko postavi na isto podlago, kot jo vodijo druge države, na istih fonmilnrjih. Tozadevno se bo vršila konferenca pri glavnem ravnateljstvu železnic dne 14. t. m. Osiješki volesejein bo svečano otvorjen na prvi dan katoliške Velike noči, zaključen pa tretji dan pravoslavne velike noči. Zastopane bodo naslednje panoge industrije: avtomobili, gospodarski stroji, kemična industrija (posebno umetna gnojila, sredstva proti rastlinskim škodljivcem), tekstilna, gradbena in lesna industrija. Za časa velesejma se vrši v Osijeku kongres mizarjev in tovarnarjev pohištva iz cele države. Prijaviti ee je treba zn razstavo do 20. t. m. Legitimacija, s katero imajo obiskovalci popust na železnicah, slane 10 Din. Iuformacije dajo uprava velesejma in v Ljubljani Zveza za tujski promot v Sloveniji, Dunajska cesta 1. 5% srebrne prioritete a. o. drž. žeL družbe. Z Dunaja nam pišejo: Tukajšnje trgovsko sodišče J'e postavilo dr. Alojzija Maritschek, Dunaj I. Vor-anfstrasse 4 za skrbnika posestnikov 5% srebrnih prioritet družbe a. o. železnic. Ore tu za obligacije 2 posojil: 31. moja 1873 in 23. dec. 1874 v nominalnem znesku 31 milij. goldinarjev; posamezni komadi se glase na '200 erebr. gold., 133.43 tolar., 400 R. M. ali 500 frankov. Skrbniku je poverjeno, du potom izvensodnih pogajanj, v neizbežnem slučaju tožbenim potoni uveljavi lastnikom pravico do popolne vrnitve zneska izžrebanih obveznic, kar je zajamčeno v subskribcijskih pogojih. V interesu posestnikov teh obveznic je, da nc prijavijo skrbuiku, ki jih bo brezplačno zastopal Predsednik jeklarskega kartela 4ayrisc.Ii umrl. Dne 5. t. m. se je smrtno ponesrečil predsednik iu ustanovitelj mednaroduegn jeklarskega kartela Mayrisch, gl. ravnatelj velike luksembui-ške tvrdke Arbed. Dobave: Ravn. drž. železnic v Ljubljani sprejema do 9. t. m. ponudbe glede dobave barve za brzojavne aparate. — Strojni oddelek ravn. drž. železnic v Ljubljani sprejema do 13. t. m. ponudbe glede dobave kalcidirane sode; do 15. t. m. glede dobave batnih teles iz jeklene litine in glede dobave raznih šip. Dne 16. t. ni. sta vrši pri Upravi delavnice III. umi. obl. v Skoplju ofert. licitacija glede dobave pločevine, železa, mila, lesnega oglja, špage, kemikalij, smirka, Samota, grafita, azbesta, cementa, kartona itd. itd. — Drž. rudnik v Brezi sprejema do 17. t. m. ponudbe glede dobave pločevine, zakovic itd. — Dne 19. t. m. se vrši pri intendanturi 111. arm. obl. v Skoplju ofert. licitacija glede dobave drv; dne 24. t. in. pa pri ravn. drž. žel. v Subotici glede dobave avtomatskih naprav za regulacijo električne napetosti. Hor&a 7. marca 1928. DENAR. Današnji devizni promet je bil živahen. Narodna banka je morala intervenirati v vseh devizah razen Trsta, kjer je bilo dosti zaključkov privahiega blaga. Kurzi so se le niaio izpremenili. Tako je popustil Berlin (v Curihu od 124.20 na 124.10 na 1359.50, Dunaj od 801.68 na 801.35. Trst se je mednarodno in pri nas učvrstil. Devizni tečaji na ljubljanski borzi 7. marca 1928. povpraš. pou. srednji sr. 6. III Amsterdam _ 22S9-— _ Berlin 1358-— 1361 — 1359-50 1360 — Budimpešta — 994-95 — Curih 1093-50 1096*50 1095-— 1095*— Djnaj 799-85 802*85 801*35 80P68 London — 277*55 — 277-55 Nevvvork 56-76 56-96 56*86 — Pariz — 223 82 — — Praga 168-20 169*— 168*60 , 168.60 Trst 209-40 301*40 300-40 — Zagreb. Amsterdam 2286—2292, Berlin 1358 —1861, Curih 1093.50—1086.50, Dunaj 799.85— 802.85, London 277.15—277.95, Nevvvork 56.76— 56.80, Pariz 422.82—224.82, Praga 168.20—169, Trst 299.55—301.55. Belgrad. Berlin 1358—1361, i timpešta 9S3.45-096.-15, Curih 1093.50—1086.50. Dunaj 799.85—802.85, London 277.15—277.95, Nevyork 56.86—57.86, Pariz 222.82—224.82, Praga 169— 169.20, Trst 299.55—301.55. Curih. Belgrad 9.135. Berlin 124.10, Budimpešta 90.80, Bukarešt 3.20, Dunaj 73.16, London 25.34, Nevvyork 519.35. Pariz 20.-13, Praga 15.39, Trst 20.45, Sofija 3.75. Madrid 87.10. Trst. Belgrad 33.31-33.33, Curih 363.50— 366.50, Dunaj 264—270, Londou 92.42—92.47, Nc\v-york 18.93-18.94, Pariz 74.30-74.82. Dunaj. Dev ize: Belgrad 12.47125, Kodanj 190.35, London 34.60, Milan 37.57, Newyork 710.25, Pariz 27.945, Varšava 79.66. — Valute: doiarji 708.90, lira 37.62, dinar 12.39, češkoslovaška krona 21.0275. Praga. Devize: Lira 178.30, Belgrad 59.35, Pariz 132.75, London 164.70, Newyorl< 33.745, Dinar: Newyork 17G, Berlin 7.37, London 277.50. VREDNOSTNI PAPIRJI. Med državnimi papirji je danes v Zagrebu popustila vojna škoda na 147—149. Med bančnimi papirji se je okrepila Praštediona, med industrijskimi papirji pa je bila tondenca neenotna. Ljubljana. Celjska 164 den., Ljublj. kreditna 135 den., Praštediona 880 den.. Kred. zavod 155 den., Vevče 135 den., Kranj. ind. 320 den., Ruše 265—280, Stavbna 56 deu., Sešir 125 den. Zagreb. 7% invest. posoj. 90—91.50, agrari 57.50—58.50, vojna odškodniua 447—449, april 452, dec. 475—477, Hipo 65 den., .Tugo 96.25 96.50, Praštediona 882—885, Ljublj. kreditna 135, šeče-rana 525—530, Drava 520 den., Slavonija 13— 13.50. Trbovlje 505—520, Vevče 140. Belgrad. Narodna banka C010—6080, vojna odškodnina 446.50—446, uit. marec 450.50—452, Rdeči križ 54 —55, tob. srečke 94, 7% invest. posoj. 92, agrari 57—58.25. Trst. Adria 206, Assicurazioui Generali 6.410, Cosulich 200, Riunione adriatica A, B 2740, Trip-covieh 236, Split cement 253, Trž. Llovd 678, Dal-matia 120, Oceania 93.50 Dunaj. Podoii.-savska-jadraii. 79, Hrv. esk. 5.70, Hipo 7.90, Alpine 41.40, Leykam 10.20, Trbovlje 64.10, Kranjska industr. 41.05, Mundus 184.50, Slavonija 1.56. BLAGO. Ljubljana. Les: trami merk. 3/a 7/s 4—10 mm fko vag. meja 1 vag. po 240; deske 48 mm 4 m fko vag. meja 1 vag. po 445; hrastove pod-niee fko vag. meja 4 vag. po 1050; zaklj. 6 vag. Tendenca živahna. Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov. post., plač. 30 dni, dob. prompt): Pšenica 78-79 kg 2% baška 392.50—395, slav. 390—392, moka Og vag. bi., plač. po prejemu, fko Ljubljana 630— 53o, oves baški zdrav rešetan 300, koruza času primei-no suha prompt k val. gar. 292.50—295, marc 297.50 —300, april 302.50—305, maj pop. suha 807.50— 310, Cinkvantin 805—312.50; zaklj. —. Tendenca neizpremenjeua. Novi Sad. Pšenica: bč. iu srem. 335—340, gor. ban. 330—335, rž bč. 310-315, ječmen bč. ban. slav. 295—305, mac. 240—245; oves: srem. bč. ban. 250—260; koruza: bč. 245.50—255.50, 3—4 255—260, 4-5 257.50-262.50. bela 255-260, ban. 245.50—252.50, par. Vršac 250—255, ban. 3—1 par. Vršac 255—260; moka: Og in gg 470—475, šl. 2 445—455, št. 5 425—435, št. 6 380-390. šl. 7 300-320, št 8 220—230; otrobi bč. 207—215, slav. 207— 212.50. Promet: 2 vag. pšenice, 1 vag. ječmena. 102 vag. koruze, 2 vag. moke. Budimpešta (lerminskn borza). 7. marca. Tendenca medla. Pšenica: marec 32.06. 32.12, zaklj. 32.10—32.14, maj 33, 32.92, zaklj. 32.98—33, okt. 30.56. 30.50, zaklj. 80.52-80.54; rž: marec 31.70, 31.80, zaklj. 31.68-81.70, maj 31.40. 81.58, zaklj. 31.50—31.52, okt. 25.98, 26.10, zaklj. 26.10-.16.14; koruza: maj 26.81, 26.76. zaklj., 26.76— 26.78, julij 27.30, 27.20, zaklj. 27.16-27.20. čtkdiJfhX msvee ШШтШШш Problem zakona in otroka O tem za naš Čas tako važnem vprašanju je predaval nedavno v Kolnu vodja evgeničnega zavoda v Berlinu, dr. Herman Muckermann. Ni govoril izrecno s krščanskega stališča, marveč samo s stališča naravne morale, ki pa sovpada s krščanskim. Potem ko je na podlagi znanih Mendtovih zakonov dednosti opozarjal na važnost skrbnejše izbere zakoncev, se je obrnil k vprašanju padanja rojstev, ki postaja čedaljebolj pereče. Res, da so socialne razmere danes izvanredno težavne iu je prehranjevanje številne rodbine ne samo zelo otež-kočeno, ampak večkrat naravnost nemogoče, če naj ne trpi družba veliko škodo po nezdravem zarodu. Toda rešitev ne leži v umetnem zamorjevanju ploda in preprečevanju spočetja, kar je proti naravi, ampak v ustvarjenju pravičnejšega in zdravejšega socialnega reda. Pa tudi dotlej se lahko veliko stori, če se preštevilna rodbina omeji po zdržnosti, ki jo narava naravnost terja ob dojenju in obnovitvi ina-terne rodilnice življenja, to je 2—3 tedne pred in 6 do 8 tednov po porodu, pa tudi ob bolezni in gotovo tudi ni proti naravi, če se zdržnost raztegne tudi iz ekonomskih razlogov. Na sebi dobre strasti nam niso dane za izživljanje samega sebe, ampak razum nam veleva jih rabiti pametno in z ozirom na socialne smotre. Če se po tem ravnamo, smemo izreči načelo, da nai se otrok rodi le, če se more dostojno preživeti in vzgajati. Treba je stremeti za u orni a lil o številčno rodbino, seveda mora država jemati na ta zahtevek ozir s tem, da skrbi za potrebne eksistenčne jiogcje po pravičnem socialnem redu. Kar se pa tiče spolne vzgoje otroka, treba skrbno čuvati sramežljivost, ogibati se pa je napačne sramežljivosti (prideriia), ki čistosti naibolj škoduje, ker s tem, da vidi nečistost v nedolžnih stvareh, pokornost in domišljijo otroka ravno naravna na v resnici nečisto. Najboljše je, če v dobi dora-ščanja otrok čim manj ve za spolne reči, če pa vpraša, se mu mora odgovoriti resno in po resnici. Vendar je domišljijo od tega polja odvračati po športu, pripravah na bodoči noklic in zbujanju verskih, umetnostnih in socialnih interesov. • Maša gtesbena lista -Zbori« so jx> majhni zakasnitvi izšli v 1. št. za letos v novi opremi, ki opravičuje to zakasnitev. Novi (IV.!) letnik ima umetniško-dekorativno naslovno stran v modrem in toplorjavem tisku ter rahlo narodnih motivih od Justina in je zunaj zelo prikn-pen. Uvodoma prinaša sliko našega najplodovitej-šejra skladatelja posvetnozborske stroke, Em. Ada-»niča, ki letos praznuje svojo petdeseletnico. Ivo Pe-ruzzi mu je zložil sonet kot slovenskemu mojstru pevcu in se spomnil Adamiča, pceta slovenskega žanra, ki mu je dal Igro ua nebu in Vijilo, pa nam bo še dal marsikaj, če Bog da. Obenem se Zbori spominjajo tudi dr. A. Sclivvabovc šestdesetletnice in petdesetletnice Vinka Vodopivca, obeh odličnih zborskih skladateljev. Vsem iskreno čestitamo. Dr. Schvvab piše v članku Ipavei iti iaz« zanimive tiove podatke o življenju in delu dr. Benjamina. Po dopisih iu navodilih za pevska društva pride glasbena priloga, ki je topol bogata. Ima celih 12 strani v lepi iilografski opremi. Uvodoma prinaša mešan zbor »Barbari mi smo!« od enega najnaaarjenejših jugoslovanskih modernih, Jakova Golovca, dirigenta zagrebške opere in znanega avtorja humorne »Jado-vanke za teletom*. Skladba je težka, pa izredno učinkovita in mozpoviia, siil zmerno polifonirajoča homofonija — umetnina modernega stila, ki naj bi se čimprej izvajala! Sledi Adamičeva skladba za mešan zbor »Le padaj dež« na narodno besedilo. Ima turobno-čustven značaj in umetno gradbo v rahli poliioniki. Dr. Dolinar obravnava v »S pisma« (L Turšičev tekst) ix>ldrugtakten liričen motiv s trio-lami, v simetrični koui|x>ziciji z medstavkom — tako formalno preprosta, prozorna, pa baš tako presrčna, čeprav nesentimentaina stvar, da se bodo z njo vsi boljši zbori lahko postavili. S. Šantel je tiglasbil Gr. Koritnikovo »Pesem« v preprostem stilu, ki je melodično soroden liudskemu; tudi P. Jerebova »Prepelica« (Ks. Verin) se bo dala dobro izvajati in je prikladna mani drznim zborom. Tako so dobili s to številko boljši in manj pogumni zbori vsak nekai zase, moderni nekaj in oni s starejšim okusom nekaj — vsi pa pristno, domače, kvalitetno blago! — »Zborov« tie moreni dovolj toplo priporočiti. Podprite jih vsi pevski zbori z naročnino in gotovo se ne boste kesali! V. • Pevec. Izšla je prva, dvojna letošnja številka Pevca, plašila »Pevske zveze«, ki ga urejuje skladatelj prof. dr. A. Dolinar. Uvodoma prinaša prof. M. Baiuka razpravo »Mera v slovenski narodni pesmi«. Avtor analizira plede na ritem in takt ter tekstno metriko pet narodnih jxsmi iz 2irovnikove zbirke, Kritizira mero teh zapiskov in ugotavlja normalno mero za slovenske narodne pesmi 4+4 takte, osem-taktno periodo. Razprava je izredno dobrodošla za interesente za našo ljudsko glasbo, zato bi ji bilo želeti širine, izčrpnosti iu - jx>natiska. Kdor je začel čilati, se bo gotovo napeto zanimal za nadaljevanje. Baiukovi razpravi sledi pregled pevskih tečajev in društveni vestnik P. Z. z dopolnilom društvenih pravil, potem pa Koncertna kronika, Nove skladbe, pregled Glasbenih listov in Razne vesti, kjer se »Pevec« sjx>minja jubilejev dr. Schvvaba, Adamiča, Vodopivca in Beletta ter prinaša fotografijo idrijskega pevskega zbora ob odhodu ore. Pogačnika. Glasbena priloga »Pevca« prinaša F. Mlinar-Cigaletove hannonizacije niuropoljskih narodnih »Tri rože, »To prvo gredico«, Snočkaj sem na vasi bio«, ki so folklorno zanimive in tudi učinkovito prirejene za koncert, prvi dve za mešani, tretja za moški zbor. Četrta skladba je tudi Mlinar-Cigaletova, »Vriska fantič«, moški zbor na Robidovo besedilo, zelo hvaležna, ne težka skladba. Zadnja pesem ie daljša M. Tomčeva »Spomin« na besrdilo M. Wagnerjeve. Ženski zbor, hierarnega značaja, v sredini s sopran-skim solom v nekakem parlandu z zborskim odme-vanjem. Skladba preprosta, pa zelo modemih ambicij, na katero o|xizarjain naše boljše ženske zbore prav toplo! — Podprite Pevca! V. Gostovanje „Habime" v zagrebškem gledališču Znamenito moskovsko židovsko umetniško gledališče »Hahima« pride te dni gostovat v Zagreb, kjer bo v hebrejskem jeziku uprizorila najboljša dela, ki jih ima na repertoarju, to so: »Dybuk« (dram. legenda S. Anskega), »Golem« (dramska pesnitev G. Leivvika) in »Večni zid« (tragična legenda D. Pinskega). Pred prihodom v Zagreb je z največjim uspehom gostovala v Nemčiji, v Pragi in na Dunaju. Pred tremi leti pa ie s triumfalnim uspehom napravila turnejo po vseh večjih mestih Evrope in Amerike. — kMabima« se ie razvila iz diletantskesra G. Georgij Gosaodinov priredi danes 8. marca v veliki dvorani hotela *U n i o n<: koncert bolgarske nar. pesmi združen s predavanjem ge. Vanje Gospo- d i n o v e o »Bolgarski ženi«. Začetek ob 8 zvečer. — Predprodaja vstopnic v trgovini >Sana«, Šelenburgova ulica, nasproti pošte. odra, na katerega je postal pozoren sam K. S. Sta-nislavski. Vzel ga je jxxl okrilje Hudožestvenega teatra in mu da! za duhovnega voditelja svojega genialnega učenca Vahtangova, ki je še smrtno bolan prihajal k vajam za »Dvbika«. Po več kot 200 skušnjah se je 31. jan. 1022 vršila premiera tega dela. S tem dnem se pričenjajo ve'.iki umetniški usjiehi »Habime« in njena samostojna slavna pot. Habima pride, če se pogajanja |X>srečijo, gostovat tudi v Ljubljano. Sovieti^o časopisje 3,500.000—8,000.000 Prvo število pove naklado ruskega časopisja pred svetovno vojno, druga pa naklado sovjetskega časopisja I. 1927. Naklada sovjetskega časopisja vsako leto narašča. Tako je bilo n. pr. 1. 1924. 5 in pol milijona, 1. 1925. 7 milijonov, 1. 1926. 7,300.000 in 1. 1927. 8 milijonov izvodov časopisne naklade. Pripomniti jc pa treba, da je bilo rusko predvojno časopisje razširjeno tudi po Poljskem. Finskem in drugih baltiških ileželuh ter tudi na daljnjem za-padu. Zlasti vidimo, kako je naklada časopisja narastla, če pogledamo nekatere vrste časopisja. Tako so zvišali v zadnjih dveh letih vodilni časopisi (veliki centralni in pokrajinski) svojo naklado /,u 41.4%, stanovski časopisi za 12.2%, vojaški zu 95.3%, delavski za 32.2 odstotka in narodnostni za 39.4%. Največje naklade iinnjo sledeči časopisi: Kmetski listi 1,600.000 izvodov, delavski t, 500.00!), vodilni 1,200.000 in narodnostni 1,000.000 izvodov. Zanimivo je, kako jc naraščalo kmetsko časopisje. L. 1923. je bila naklada 150.00(1 izvodov, 1924 530.000, 1926-1926 1,200.000 do 1 milijon tristo tisoč in 1. 1927. 1,600.000 izvodov. Vzporedno rastejo tudi narodnostni časopisi. Dočim so imeli 1923 150.000 izvodov naklade, sc je zvišala naklada 1. 1925. цц 700.000 izvodov, a 1. 1927. že na 1,000.000 izvodov. V primeri s predvojnim stanjem se jc zmanjšalo število časopisov za okrog 30 odstotkov, a zato je naklada narastla. Glavno pa je, da jo. časopisje razširjeno po tukih krajih kjer se prej sploh ni čitalo. Stenskih časopisov imajo okrog 100.000, ki se pa še vedno ninože. Danes ni tovarne v Rusiji in nc selske občine, ki bi ne imela stenskega časopisu. Glavni vzroki velikega narastka naklade so: naraščanje pismenosti po intenzivnem ljudsko izobraževalnem delu sovjetov, strankarska obveznost naročitve in osvoboditev neruskih narodnosti. (^Das neuo Russland«.) Srpski književni glasnik jirinaša v marčni številki poleg leposlovja članke: Kosta Trifkovič kan kazališni kritičar (P. PojKivič), O objašnjenju pri-rode (M. T. Seleskovič), Današnja Niemačka (1. M. Jovanovič), Jugoslavenski parlamentarizem (I. Al Prodanovič). Med književnimi beležkami prinašs pozitivno oceno Bevkove »Hiše v Strugi«, Na umetniški razstavi v Filadelfiji, ki se je vršila 1. 1926 in katere sta se, kakor znano, udeležila tudi brata Fran in Tone Kralj, so bili od Jugoslovanov odlikovani Ivan Meštrovič, Joža Kljakovič, Marijan Trebše in Ivan Radovič, ki so te dni iz Amerike prejeli diplome iu medalje. Katalog razstave, ki ie izšel v dveh izdajah, je prinesel reproduk-cije del od Meštroviča, y. Beciča, Kljakoviča in VI. Varlaja. Zdravnik: »Vi ste preutrujeni... delate preveč... kaj ste po poklicu?« ^Anarhist«. >Torej boste vrgli vsak mesoc samo po eno bombo —«