iUV K. N J i A G A* PREDAL A? '"I A A ZA GORIŠKO O BEHTE^IJO PRIMORSKI DNEVNIK I>Abbna*^?-'ana-v *otovir'l * piacana v gotovini »A !• »»taie i gruppo - Cena 30 lir Leto XVI. - St. 41 (4504) TRST, sreda 17. februarja 1960 Razvoj vladne krize na Siciliji Milazzova deželna vlada je včeraj odstopila Prepovedano čitanje obtožb proti Santalcu (KD) Prvi sestanek preiskovalne komisije - Vponedeljek bodo izvolili novo deželno vlado ln njenega predsednika - Incidenti med včerajšnjim zasedanjem sicilske skupščine PAiLERMO, 16. 1D- — Milazzova deželna vlada je danes Dravi 6 odstoP‘la, ne da bi čakala na zaključek razšla«,™ 0 nezauPnici, ki jo je predložilo 46 deželnih po-ne vi h MSI’ PSI’ PLI’ sPano in trUe člani dežel-in - v °stavki). Predsednik je nato prekinil sejo nerior^ Prihodnjo za po- ---------------------- 2SB* ob 18. uri, ko bo de*£lCma izvolila novega član ®,ga Predsednika in ane deželne vlade. n« t°^.asno. se je sestala da-nr„. .ZJUtral parlamentarna Preiskovala komisija, ki jo 7Pi^^let,10val Predsednik de-tavlia s^uPščine zaradi ugo-sti), „?3a ,resničnosti vseh ti-čun 0 korupciji na ra- raa 3Uazzovega poslanca Cor-brano so .i°ile včeraj premisi!; Da ,seii skupščine. Ko-slaneo Rredsedaio deželni po-starefšiV?rvaro Žbe prav protl de-SantaSailSkemu poslancu til škana 1 3e vceraJ povzro-tožb n z navajanjem obdana, £ Milazzovemu po- IUPciie orau .ln §a dolžil koda obžai PrestiPino je dejal, objavilo ker časopisje ni Ledsednik0"^6"023 PiSma' Javil a" Stagno pa je iz- ra jJ: ? lme poslanca Schi-in ,ja 10 včeraj omenjeno njegovpi6 zaradi tega branje ter Pr.®? .Pisma prepovedal Tedaj ; Pm.u odvzel besedo, pred ie Prišlo do prerivanja kamor 6 mi klopmi, poslann-S? Prišli komunistični kristian.v01 za njimi še demo-je „«,<>? Toda kvestorjem Obt - ■ da so 3‘d pomirili, talco °zen‘ demokristjan San-Poslanen Ilat,0. dejal, da ga je °btore,,., kchiro že leta 1959 vložil n m ba •i6 zaradi tega sicer v i niemu tožbo, in mi trdit Vnem Proti eni sa-obtožhn ' ves da so ostale Med csmešne. ' nekate^t3^C0Vlm £ovorom vlada «sovjetizacijo» zares izvršila. Nato se je branil pred očitki, ki jih je izrekel včeraj Majorana, ter dejal, da je imenoval v upravne svete in javne ustanove tudi ljudi, ki ne pripadajo levici. Naštel je vse ukrepe svoje vla. de, začenši od zakonskega predloga za kmečke zadruge pa vse do imenovanja komisije za razvoj industrije. Omenil je dalje, da je prosil Segnija za sestanek, ki naj bi bil 6. t. m., do katerega pa ni prišlo, ker so ga preprečili demokiistjanski voditelji. «Do krize ni prišlo — je poudaril Milazzo — zaradi tistega, kar vlada ni storila, marveč zaradi tistega, kar je nameravala izvršiti. Važno je, da doba moje vlade za Sicilijo ni bila zaman. S svoje strani in tudi v imenu svojih kolegov izjavljam, da bom z vsemi svojimi močmi težil za tem, da bi se vse, kar je bilo izvršeno, ohranilo, in da bi se tisto, kar je treba storiti čimprej uresničilo.« Ko je omenil vsebino včerajšnjih Santalcovih obtožb o korupciji, je dejal, da se čuti prizadetega kot poslanec, kajti ne glede na izid preiskave, se bo preiskava končala v škodo ugleda deželne skupščine. Dejal je, da želi premišljeno rešitev krize ter izjavil, tudi v imenu svoje vlade, da podaja ostavko. Na vprašanje predsednika ,ali je ostavka nepreklicna, je Milazzo odgovoril: «Da». Iz Rima poročajo, da je socialdemokratski poslanec za iiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiinniJiii Angleška bela knjiga o izdatkih za vojsko Število vojaštva se bo znižalo, toda proračun za vojsko se bo zvišal zaradi jedrskega oboroževanja - Mac Millan o eksploziji v Sahari c‘ Don„, levičarski poslan-do Brv,, 0 Poskušali prodreti dar nižkeSa mesta, ven-prePrečilS° 3im kvestorji to Nato A , Poslanec komunistični ,yvazza skušal pre- dati ba Schiro iahtalcuv“1ri° j° Pismo proti sadni« ni i njemu pred- Pozvai "L ..d0V0Hl in £a iskovainaal Pošlje pismo premični n, i komisiji. Komuni-Povedal anec Tuccari pa je ?at Dri’n , Je. deželni dele-essini pokrajinski upravi v §antalca demokristjana ^Hszzo 3e,.£ov°ril predsednik nlada srn,3e dejal, da je Post na,-. ^ a za svojo dolž-& dosegu razPravo, da bi d^čenjp ?- sto politično raz-doseči n a ?a n‘ riilo mogoče Mazala deželni vladi, ki je ttve « , odi na možnost re- o-v°btožbah' Nat0 36 «ovora ‘lije jn j ,< °g°Ži " živeža, o- ka- tv,. bili ,,L‘So pisalo, in da Ltirnal Da3e 1 neke vohune. »; °Per-ir.;-3e’ da so v začet- §!sle s t3 opozili svetlobne ith*ie*vS£lega-k»i z Iran,; Airesu spre- bpk,0r tud 30 “i«ve Mikojana Jo jn‘ka v s?VJetskeSa vele--,da firB Argentini. Pravi- Og]'30; i5ovjet,POP°lnV k0°rdi: Usi, ,lll> ker* • so se sedal č>la D(leJ je podmornica >. da®0^6801!!. ali pa ho-C* karbl ae mislilo, da je Uost?arico odvrn-l arS0ntinsk° sti. odvrnilo od pozor- odT°da s Š0v0rjj. 50vjetske strani so * r o »i- i Qa ne ved,, podmornici . argentinskega ‘Udi0 skrivnost"6 Ved° niČe' '>d"a^3egaP°m1;V. ........ Joitv,25 držav stva' ki Je Poif18'0!* i-,; rabtevalo, naj Pod^rnice fVl3^- a*1 imajo ‘U v 0 so nd Go,fo Nuevo velike RrHS0^orili iz ZDA do ^“hivo "ean‘3e- . tin4me*Ea spor 36 PnŠ‘° hCo slisati o sodelovanju pri operacijah proti skrivnostni podmornici. Poročilo pa še poudarja, da letalstva nič ne bo oviralo, da ne bi z lastnimi sredstvi napadlo katere koli tuje podmornice, ki bi se nahajale v argentiskih teritorialnih vodah. Govori se, da so tudi v kro-glih blizu mornarice sedaj prepričani, da se podmornica nahaja kje v južnem Atlantiku. Pravijo da bodo operacije nadaljevali, dokler ne bodo popolnoma prepričani da pod- {pmjonov dolarjev za pi mornice ni več v vodah Golfo Pe!? Program za izboljšanje strelke, ki jih bodo izstreljevali iz podmornic in letal, število vojaštva se bo od 528.000 v letoš..jem aprilu znižalo na 489.000 v aprilu prihodnjega le. ta, in bo v aprilu 1962 - adlo na 400.000. Obrambni proračun pa bo zvišan zaradi stroškov za raziskovanja in za pripravljanje novega orožja. Med to orožje spada razen iedrske podmornice in balističnih iz strelkov tudi nova vrsta tanka, ki bo nadomes.il tank •Centurion«, ter nov 105-mili-metrski top in novi vodljivi izstrelki za mronarico in letal stvo. Dogovorjeno je bilo tudi, da skupno z ZDA pripravijo radarski sistem, ki bo omogočil organiziranje alarmov proti balističnim izstrelkom. Eisenhower o pomoči tujini WASHlNG*TON, 16. — V svoji letni poslanici o pomoči tujini zahteva predsednik Ei-senhovver od kongresa, naj izglasuje 4 milijarde 175 milijonov dolarjev novih nakazil za vojaško in gospodarsko pomoč. Za vojaško pomoč zahteva predsednik 2 milijardi, kar pomeni zvišanje v primerjavi z lanskim letom. S tem v zvezi poudarja, da zmanjšanje števila sovjetskega vojaštva «ne menja potrebe ohranitve našega sistema kolektivne obrambe. Sovjetska vojaška moč, kar izjave Hruščeva jasno kažejo, ostane še vedno velika.« Kar se tiče gospodarske pomoči, zahteva predsednik naslednje zneske: 724 milijonov dolarjev za «pomoč državni o-brambi«, to je da se državam, ki dobivajo pomoč, omogoči, da si ustvarijo potrebne gospodarske vire za državno o-brambo; 268 milijonov dolarjev za «posebno pomoč«. Ta znesek bo služil za pomoč državam, kakor so Maroko, Libija in Tunizija, da okrepijo svojo stabilnost, Jordaniji in Srednjemu vzhodu, «da se borita proti komunističnemu vplivu« itd. 172.5 milijona dolarjev naj bi šlo za javno pomoč, 33.5 milijona dolarjev za ameriško sodelovanje pri programih tehnične pomoči OZN, 1.5 milijona dolarjev za spopolni-tev dvostranskih programov tehnične pomoči državam Latinske Amerike, 700 milijonov dolarjev za gospodarski razvoj in 276 milijonov dolarjev različnih fondov za ustvaritev nujnega sklada in za nadaljevanje nekaterih programov. Predsednik poudarja veliko važnost, ki jo za ZDA ima naraščajoča avtonomija narodov afriške celine, «zlasti na področju južno od Sahare«. Nakazila, ki jih predvideva posebna pomoč, vsebujejo 20 milijonov dolarjev za pose. letaj,, a m®d argen- , . Letal‘tv„Vom ?n morna-1 strokovnjaki iz ZDA Je izdalo po-1 gentino? Nuevo. Se vedno se namreč domneva, da bi lahko podmornica biia pri miru, tako da bi je ne mogli zaznati. V Buenos Airesu pa skeptiki, ki dvomijo o obstoju podmornice, z ironijo poudarjajo, da bi mogla nuditi ključ skrivnosti filmska rubrika v listih: kino ((Metropol« namreč najavlja film ((Podmorska pošast«. V resnejših krogih pa se sprašujejo, kakšna bo naloga ameriške tehnične misije v borbi proti podmornici, zlasti ko se vedno bolj postavlja vprašanje, ali bo taka borba sploh potrebna. Iz ZDA so poslali v Argentine. 4 častnike in devet mornarjev, specializiranih, v protipodmorniški borbi. Mogoče pa je bilo potrebno izmisliti si podmornico, da lahko pridejo vojaški v Ar- izobrazbe in tehnične sposoh nosti v Afriki, južno od Sahare. Kar se tiče Južne Azije, poudarja predsednik, da bodo povečani zneski namenjeni Indiji in Pakistanu. Poslanica pojasnjuje, da nameravajo ZDA prispevati k izvedbi načrta za izkoriščanje vode v bazenu reke Indus. Ta načrt sta pripravila Indija in Pakistan s pomočjo Mednarodne banke. Kar se tiče večjega zneska za vojaško pomoč, pravi predsednik, da ta zahteva ni bila postavljena, zato da se sorazmerno poveča sodelovanje ZDA pri skupni obrambi. »Zahtevani znesek je rezultat skrbne in podrobne proučitve potreb naših zaveznikov da se jim omogoči ohraniti vojaška učinkovitost, ki je bila mogoča s prejšnjo vojaško pomočjo.« Palermo, Casimiro Vizzini, poudaril, da morajo o dogodkih dati svojo sodbo volivci in sicer zato, da »Milazzove drame ne bi doživela tudi deželna vlada levega centra«. —«»----- Mikojan o Kubi OSLO, 16. — Podpredsed- nik sovjetske vlade Mikojan je odpotoval danes iz Osla v Moskvo. Pred odhodom je imel tiskovno konferenco, na kateri je govoril o svojem obisku na Kubi. Izjavil je, da je odšel na Kubo z dobrimi nameni in dobro voljo in da zelo spoštuje kubanske revolucionarje, ki so zrušili Batistovo diktaturo. »Prvikrat, je izjavil Mikojan, ima Kuba na oblasti poštene voditelje.« Na vprašanje, ali je mogoče, da bo Hruščev obiskal Norveško, je Mikojan izjavil, da o tem niso govorili med njegovim obiskom v Oslu. Nekateri časnikarji so ga spraševali, kaj misli o govoricah, da je neka sovjetska podmornica v argentinskih vodah. Odgovoril je: »Neverjetno je, da so ljudje tako neumni. Dovolj je namreč mednarodnih voda, in ne razumemo, čemu bi se bilo treba skriti v nekem zalivu. Ce se želi samo občudovati ženske v kopalni obleki na plaži, se splača iti tja kot turisti.« Na vprašanje, ali je res, da je SZ predlagala Hruščeva kot kandidata za Nobelovo nagrado za mir, je Mikojan odgovoril: «0 tem ne vem nič, toda rekel bom. da je Hruščev med vsemi živečimi državniki najbolj vreden, da bi dobil to nagrado. Sicer pa je najvnetejši borec za mir tudi brez Nobelove nagrade.« mehanizacija proizvodnje, zemljepisna razdelitev proizvajalnih sil SZ. #»------ Obširen program gospodarskega razvoja v SZ MOSKVA, 16. — Agencija Tass javlja, da odbor za državni načrt pripravlja obširen program gospodarskega razvoja SZ za prihodnjih 15 ali 20 let. Načrt določa postavitev materialnega in tehničnega temelja jmhodnje komunistične družbe in dvig življenjske ravni prebivalstva na najvišjo raven. Ustanovili so posebne komisije za proučevanje glavnih smotrov načrta: popolna elektrifikacija SZ, razvoj industrije kemijskih proizvodov, bili ustanovili leta 1852 na oto. ku Cayenne v Gvijani, ki je zadnja francoska kolonija v Ameriki. V tej kaznilnici je bilo od leta 1852 do 1939 70.000 kaznjencev. Od leta 1945 pa je prazna. Sedaj je večina poslopij kup razvalin, ki jih prerašča džungla. Gospodarstvo francoske Gvi-jane propada. Francoska vlada upa, da bo skušala katera koli industrijska družba postaviti tovarne ali skladišča na kraju starih zaporov. V okviru nrograma varčevanja pa bo vlada dala na dražbo 40 sodnih zaporov v Franciji. Razen tega bo prodala neko staro trdnjavo v Zahodni Franciji, plovni kanal blizu St. Diziera v Vzhodni Franciji, šolo trgovinske mornarice v Parizu, 5 silosov, tri centre za zmrzovanje mesa in eno zavetišče. Hruščev je prispel iz Indije v Burmo RANGOON, 16. — Sovjetski ministrski predsednik Hruščev je danes dopoldne z letalom odpotoval iz Kalkute v Ran-goon. Preden je zapustil Indijo, je časnikarjem izrazil svoje zadovoljstvo ob indijskem povabilu Cuenlaja ter upanje, da ni daleč dan, ko bosta Indija in Kitajska zopet vzpostavili dobre odnošaje med seboj. Ob prihodu v Rangoon na dvodnevni obisk v Burmi je bil Hruščev sprejet kot državni poglavar. Pričakal ga je burmanski predsednik U Vin Maung ter ministrski predsednik gen. Ne Vin, vlada ter diplomatski zbor. Burmanski predsednik je Hruščeva pozdravil kot prijatelja, ki bo še bolj utrdil prijateljske vezi, ki jih je vzpostavil s svojim prvim obiskom v Burmi. V odgovoru pa je Hruščev dejal, da hoče SZ uporabiti velike vsote, ki jih je doslej uporabljala za oboroževanje, za proizvodnjo potrošnih dobrin in za pomoč manj razvitim deželam Azije, Afrike in Latinske Amerike. Predstavnik indonezijskega Veleposlaništva v Londonu je odločno zanikal vesti, da bi se Hruščev na svojem bližnjem obisku v Indoneziji nameraval pogovarjati o možnosti najema pomorske in letalske baze za SZ v Indoneziji. Vodstvo PLI za prehod v opozicijo Jutri bo seja ministrskega sveta Segnijeva vlada ne bo mogla živeti samo ob podpori monarhofašisticne desnice - Segni, Moro, Cui in Piccioni bi hoteli obnoviti centrizem (Od našega dopisnika) RIM. 16. — Uradno je bilo sporočeno, da bo jutri seja vlade, na kateri bo zunanji minister Pella sporočil o Gron-chijevem uradnem obisku v ZSSR. Na dnevnem redu bodo nekateri zakonski predlogi, ki zadevajo osebje ministrstva za gledališče in turizem, predlog za izvajanje sporazuma z evropsko komisijo za jedrsko e-nergijo in predlog pooblastila vladi za izvajanje ukrepov v pogledu IGE. Ni dvoma, da bodo na vrsti tudi najbolj pereča vprašanja, kakršna so: vladna kriza na Siciliji ter zahteva Malagodijevega vodstva, da bi liberalci prenehali podpirati Segnijevo vlado. Na današnji skupi seji vodstva in parlamentarcev PLI je Malagodi prebral poročilo tajništva z gornjo zahtevo, ki jo mora v nedeljo odobriti še glavni odbor stranke. Skoraj gotovo je, da bodo liberalci prešli v opozicijo, tako da bo Segnijeva vlada prisiljena dati ostavko, ker pač ne bo mo- gla nadaljevati s svojim življe. njem samo ob podpori monar-hofašistov, ker je to v nasprotju s sklepi florentinskega kongresa Krščanske demokracije in volilnega programa od 25. maja leta 1958. Zato se je Segni danes ponovno razgovarjal s številnimi voditelji KD, predvsem pa z Piccionijem, Morom in drugimi. Po včerajšnjih in današnjih sestankih demokristjan-skih prvakov, se govori, da so ugotovili, nujnost vladne krize v primeru prehoda liberalcev v opozicijo in hkrati razpravljali tudi o sestavljanju nove vlade. Segni, Moro, Gui in Piccioni se baje strinjajo, da bi bilo potrebno obnoviti staro centristično koalicijo, ki bi mo. rala biti ((socialno zelo jasno označena«. Spričo sicilske krize in spričo majavosti sedanje vlade, ima tudi levica na programu številne sestanke. Jutri se bo sestalo vodstvo KPI. v četrtek pa parlamentarne skupine poslanske zbornice PSDI in PSI, .......................................... SZ predlaga v Ženevi Sirijo se protesti proti bombi v Sahari Sporazum o prekinitvi jedrskih poizkusov naj bi začasno veljal dve leti ali tri - Novi protesti afriških in azijskih držav proti Franciji - Rus-sellove izjave na protestnem zborovanju v Londonu kaznilnico v Cayenne PARIZ, 16. — Zloglasna kaznilnica v Cayenne v francoski Gvijani je na prodaj. V začetku poletja bodo dali na dražbo nekatere nepremičnine, ki so last države. Med temi so poslopja kaznilnice, ki so jo ŽENEVA, 16. — Voditelj sovjetske delegacije na konferenci za prekinitev jedrskih poizkusov je predlagal danes, naj bi sklenili začasen sporazum za dobo dveh ali treh let. Takoj po podpisu tega začasnega sporazuma bi morale tri jedrske države — ZDA, Velika Britanija in SZ — začeti skupna raziskovanja, da določijo vse druge nadzorstvene metode glede poizkusov, pri katerih je nadzorstvo težavno. Današnji sovjetski predlog odraža deloma zahodno stališče, ki je bilo sporočeno v zadnjem predlogu, katerega je obrazložil Eisenhower na svoji tiskovni konferenci. Vendar pa vnaša nekatere spremembe. Carapkin je danes predlagal začasen in o-mejen sporazum o prekinitvi jedrskih poizkusov. Ameriški predlog ni omenjal trajanja sporazuma. SZ pa predlaga, naj sporazum velja dve ali tri leta. V zvezi s trditvami ameriških strokovnjakov, da ni mogoče s sedaj zna. nimi sredstvi nadzorovati vseh eksplozij, predlaga SZ, naj tri države iščejo sredstva za ugotavljanje teh eksplozij. Sovjetski načrt pa ostane podrejen vprašanju premičnih inšpekcij, SZ zahteva, naj se tri delegacije sporazumejo o številu inšpekcij na kraju samem v primeru sumljivih u-gotovitev, vendar pa ne navaja njih števila. ZDA so predlagale 20 inšpekcij letno za vsako od treh držav. Današnji predlog SZ ne pomeni izrecen sprejem zahodnih predlogov. Ameriška in britan. ska delegacija sta si pridržali pravico predlog podrobno pro- učiti. takoj ko jim ga bo sovjetski delegat pismeno sporočil. V pričakovanju napredovanja v Ženevi pa se širijo protesti proti eksploziji francoske atomske bombe v Sahari. Na afriško-azijski protiatomski konferenci v Kairu so sprejeli resolucijo, s katero pozivajo afriško-azijske države, naj sledijo zgledu Gane in naj zamrznejo francosko imetje na svojih ozemljih ter naj po potrebi tudi prekinejo diplomatske odnose s Francijo. Konferenca je odločno obsodila eksplozijo francoske a-tomske bombe v alžirski puščavi in poziva Združene narode, naj prejmejo neposredne ukrepe, da bi Franciji preprečili, «da bi izvršila nove zločine na istem sektorju«. Resolucija poudarja, da bo Francija nosila odgovornost za vse posledice eksplozije. Kakor poroča agencija Sred. nji vzhod, je oddelek za civilno obrambo v ZAR v pripravljenosti za en mesec od sinoči naprej, da poskrbi za zaščito prebivalstva proti vsakemu morebitnemu povečanju radio, aktivnosti zaradi eksplozije v Sahari, Prebivalstvo so pozva- li, naj se strogo drži navodil, ■llilllllllllilllllllllllllllfllllinillliilllllllllllliliziuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiinllilltiliiiiiiiniiiiiiiiintiiiiiiii,m,umu, Danes govor Ferhata Abasa Francozom, ki žive v Alžiriji Pojasnil bo, kakšna naj bi bila njih prihodnost v alžirski državi TUNIS, 16. — Minister za informacije v alžirski vladi Mohamed Jazid je objavil poročilo, ki pravi, da bo predsednik alžirske vlade Ferhat Abas govoril jutri Evropejcem v Alžiriji. Poročilo dodaja, da bo Ferhat Abas po tunizijskem radiu govoril ((Evropejcem, ki preživljajo v Alžiriji trenutke žalosti in strahu in so podvrženi tragičnim posledicam kolonialne vojne«. Jazid izreka upanje, da #bo sleherni Evropejec v Alžiriji, sleherna evropska družina v Alžiriji jutri pred radijskim aparatom«. Predsednik Abas jim bo govoril ((govorico razuma in srca in bo odgovoril na vprašanja, ki si jih zastavljajo glede svoje prihodnosti«. Iz Pariza javljajo, da je ka-sscijsko sodišče iz varnostnih razlogov poverilo nekemu preiskovalnemu sodniku v Parizu sodno preiskavo proti Or-tizu, Lagaillardu in drugim obtožencem, ki so sodelovali pr: vojaškem uporu v Alžiru. Zato predvidevajo, da bodo o-menjene obtožence v kratkem pripeljali iz Alžira v Pariz. Med njimi sta tudi ravnatelj alžirskega lista »Echo d’Alger» De Serigny in bivši poveljnik teritorialnih enot Lignieres. o------------------ Rapacki o razorožitvi VARŠAVA, 16. — Poljski zunanji minister Rapacki je izjavil danes v ljudski skupščini med drugim: «Ce bi nemška zvezna republika prenehala ponovno oboroževanje in bi zmanjšala svoje oborožene sile, bi tudi Poljska spreje- la enake ukrepe. Nemško) v zvezi s pozivom Iraku yprašanje je temeljno zgo- naj pipšlje svoje čete v Si- dovinsko vprašanje poljske varnosti in evropskega miru. Nemška demokratična republika je izvajala iz zgodovine potrebne zaključke, dočim ni zvezna Nemčija storila tako.« Minister je poudaril tudi pozitiven razvoj mednarodnega položaja in dodal, da je to treba pripisati predvsem povečanju socialističnih sil na svetu. »Usoda sveta, je dejal, temelji sedaj na medsebojnih odnosih med obema sistemoma t. j., kapitalističnim in socialističnim. Na ta način bo mogoče preprečiti vojno, toda to ne zagotavlja avtomatično trajnega miru.« Rapacki je podprl sovjetske predloge o razorožitvi in je izrekel upanje, da bodo zahodne države na konferenci najvišjih pokazale dobro voljo. Naser o Palestini DAMASK, 16. — Predsednik Naser je govoril danes v Damasku in je pozval generala Kasema, naj pošlje iraške okrepitve v Sirijo, če res želi osvoboditi Palestino. Naser je izjavi1; Pozivam ga, naj pošlje iraške vojsko v našo republiko, da se pridruži našim oboroženim bratom, članom prve armade Združene arabske republike.# V zvezi z ustanovitvijo sklada za »palestinsko republiko« v Iraku je Nass^r izjavil, da «lažna gesla« in «preproste besede« ne bodo mogle osvoboditi Palestine, rijo, j_e Naser izjavil: «To je način borbe: storite, da bodo Arabci v vseh arabskih deželah čutili, da je arabski narod močan narod. Uničili bomo izraelske sanje o vladanju od Nila do Evfrata.« Dodal je, da sta prva in druga armada na meji z Izraelom in da bi bil vesel, če bi se tem četam pridružile iraške čete Bodo pomilostili Caryla Chessmana? NEW YORK, 16. — Mogoče teko za Caryla Chessmana zadnji dnevi njegovega življenja. Doslej še nič ne kaže, da ne bo moral v petek v smrtno plinsko celico. Še vedno je možen kak priziv ali prošnja, vendar pa so bili v zadnjem času že vsi prizivi in prošnje zavrnjeni. tako da je malo verjetnosti, da bi lahko še imeli kako odložilno moč. Chessman se namerava obrniti še na guver. nerja s prošnjo za pomilostitev, vendar je dal vedeti, da je zanj pogoj ((kesanja« nesprejemljiv: ne more se kesati dejan, katerih ga obtožuje obsodba, za katera pa on nikoli ni priznal svoje krivde in vztraja pri trditvi, da je glede teh dejanj nedolžen. Če bi guverner vztrajal pri zahtevi za kesanje, tedaj Chessman raje umre v plinski celici. ki jih bo dalo pristojno osebje v primeru okuženja. Ravnatelj oddelka za varnost v atomski komisiji ZAR je spo. ročil, da so sinoči ugotovili rahlo zvišanje radioaktivnosti v primerjavi z nedeljo zvečer, toda to zvišanje ni neobičajna stvar in ne predstavlja nobene nevarnost. Državni tajnik Liberije Gri-mes je odločno obsodil francoski atomski poizkus, «ki je bil izvršen ne glede na svetovno javno mnenje in na mnenje afriškega prebivalstva še posebej«. Obsodil je tudi dejstvo, da je bil poizkus napravljen, prav ko se ves svet trudi, da odpravi jedrsko orožje. Znani britanski filozof Ber-trand Russell jg včeraj na nekem zborovanju, ki se ga je udeležilo več tisoč ljudi, izjavil, da je eksplozija francoske atomske bombe «velika nesreča«. Izjavil je dalje: »Človeštvo je pred nevarnostjo, ki jo je samo ustvarilo, ki je sedaj več ne nadzoruje in ki se lahko spremeni v skoraj neodvisen pojav, ki ga nihče ni nikoli hotel, glede katerega pa ni nobena vlada bila tako modra, da bi ga do sedaj preprečila.« Za njim je govoril znani pisatelj J. B. Priestley. ki je med drugim izjavil: «Ali je kaj bolj nesmiselnega kakor trditev ge. nerala de Gaulla, da deluje za razorožitev, medtem ko pripravlja vodikovo bombo?« Francosso ministrstvo za oborožene sile pa je objavilo danes popoldne uradno poročilo, v katerem pravi, da je poizkus s prvo francosko atomsko bombo potekal, kakor je bilo predvideno. Poročilo pravi dalje, da ni bilo nobenega incidenta, ter da saharsko in bližnje prebivalstvo ni v nevarnosti. V poročilu je tudi rečeno, da so pred poizkusom sprejeli ze. lo podrobne varnostne ukrepe, zlasti kar se tiče treh glavnih nevarnosti eksplozije, ki so: Svetloba, udarni val in radioaktivne padavine. Poročilo pravi, da je udarni val povzročil nepomembno škodo v Reggane, na bližnjem področju in v Ha-mudii, 40 kilometrov od kraja eksplozije. V tem kraju so u-gotovili rahlo radioaktivnost. Ni pa bil potreben noben zaščitni ukrep in radioaktivnost je ob koncu dneva izginila. Radioaktivni oblak, ki se pomika proti jugovzhodu, je preletel puščavska področja in že od vsega začetka so mu sledila posebno opremljena letala. Nekaj ur pozneje je bila njegova gostota zelo majhna. Do sedaj znani rezultati nadzorstvenih postaj na kopnem so pokazali, da je radioaktivnost povsod mnogo manjša od strogih dopustnih varnostnih količin. ««_— Gonella bo zaslišan na procesu Roisecco GENOVA, 16. — Na današnji sodni razpravi v zvezi z znamenitim škandalom Roisecco, je sodišče sklenilo poklicati na zaslišanje pravosodnega ministra Gonello in njegovega bivšega tajnika dr. Delfina, gospo Gozer della Vec-chia, ki je Roiseccovo spoznala z Gonello in končno še mi-sterioznega polkovnika Kobi-linskega. Gozerjeva in Delfi-no bosta zaslišana v petek, kc bo sodišče določilo dan za zaslišanje ministra Gonelle. Pravosodni minister je namreč poslal sodišču pismo, v katerem zanika trditve Roisecco-vc in izjavlja, da je pripravljen pričati tudi v sedanji fazi procesa, čeprav je bil za- slišan že med preiskavo. Sodišče pa je zavrnilo predlog, naj se zaslišita senator Resta-gno in Scelbov nekdanji tajnik dr. Villani. Aretacije v Španiji MADRID, 16. — Zvedelo se je, da je španska policija aretirala zadnje dni 18 ljudi pod obtožbo protifrancovskega delovanja. Aretacije so se začele 6. februarja in so se nadaljevale do danes v glavnem v severnih pokrajinah. Med aretiranimi sta tudi pisatelj Luois Goytisolo Gay in kipar Joaquin Fernandez Pa-lazuelos. «»------ ko se bo sestalo tudi vodstvo PSI. na katerem bo poročal sicilski poslanec Corona, ki j# neposredno spremljal vse dogodke v zvezi s krizo. Za četrtek zjutraj je sklicana tudi seja vodstva KD z dnevnim redom: Sicilija. Predsednik vlade in zunanji minister Maroka Abdulah I-brahim, je danes predaval o položaju Maroka v svetu in v mednarodni politiki. Predavanje je bilo v okviru Italijanskega središča za mednarodno pomiritev. Predavatelj je poudaril pet točk: diplomacija odprtih vrat, politika neodvisnosti, solidarnost z vsemi državami, ki se borijo za svobodo, zlasti v Afriki, mednarodno sodelovanje za ohranitev miru in nevmešavanje Maroka v mednarodne spopade. Po dogovoru je prisotni minister Pella poudaril, da spremlja Italija z velikimi simpatijami napore Maroka pri reševanju njegovih vprašanj ter da bo z Marokom »v vsakem trenutku za utrditev in obrambo miru, svobode in socialnega napredka«. Maroški zunanji minister se je danes razgovarjal s Segnijem dve uri. Zunanji minister Pella je uglednemu gostu priredil svečano kosilo. Zvečer pa mu je Društvo Italija-Maroko priredilo sprejem. Maroški predsednik vlade bo obiskal tudi papeža. V poslanski zbornici je socialdemokratski poslanec Tre-melloni obrazložil svoj predlog o »parlamentarni anketi glede konkurence na gospodarskem področju«. Nato je zbornica sprejela na dnevni red še pet drugih zakonskih načrtov med katerimi sta tudi predlog KPI o nadzorstvu nad monopoli ter predlog PSI o desetletnem načrtu za ljudska stanovanja. Pozneje je prišel na vrsto zakonski odlok o emisiji devetletnih petodstotnih bonov, ki je bil že odobren v senatu. Glasovanje bo drugič, ko bodo glasovali tudi o zakonskem odloku glede razpolaganja z zlatom Banca di Italia. V finančni poslanski komisiji je poročal proračunski in zakladni minister Tambroni o gospodarski in finančni politiki. Senatori; so danes razpravljali najprej o komunističnem zakonskem predlogu glede konzorcijev za bonifikacijo, nato pa o zakonskem pregledu razlogov za razpis proizvodnega davka na oljčno olje in o nadzorstvu nad čistilnicami tega olja. Razprava obeh predlogov je bila preložene. Senatna komisija za prosveto pa je nadaljevala razpravo o LONDON, 16. — Predsednik Naser piše knjigo 100.000 besed o sueški krizi, da odgovori na - , ... » .. Edenove spomine. To je Naser (srednjih so'ah in o obveznih sporočil nekemu dopisniku li- I orZjVnJ*? a°]ak 23 ucence od sta «Daily Mail«. I6- d<> 14. leta. A p lllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllll M llltllll ■IIIIIIIIIIIIIIIIIIIMHIIItlllllllllllltlt V Beogradu 18. aprila V. kongres SZDL Bakaric o vprašanju religije v FLRJ (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 16. — Predsedstvo SZDL v Beogradu je sklenilo, da bo V. kongres te najbolj množične jugoslovanske politične organizacije 18. aprila v Beogradu. Socialistična zveza se je razvila iz ljudske fronte, katere osnove so bile postavljene med narodnoosvobodilno borbo. Ljudska fronta je bila v narodnoosvobodilni borbi enotna množična politična organizacija narodnoosvobodilnega gibanja. Po vojni je ljudska fronta postala nositeljica vseh političnih in družbenih sprememb, ki so omogočile gibanje družbe v smeri socializma. Glede na nove naloge organizacije, ki je sčasoma postala tribuna socialistične politike, je na predlog maršala Tita ljudska fronta spremenila ime^ v socialistično zvezo. Zveza šteje danes okrog 6 milijonov članov, to je tretjino prebivalstva. Clan socialistične zveze je lahko vsak državljan ne glede na osebne poglede, ki se strinja z osnovnimi cilji: dosledna borba za ohranitev Jugoslavije kot neodvisne socialistične države, borba za ohranitev bratstva in enotnosti narodov Jugoslavije na osnovi enakopravnosti in borba za nadaljnjo izgradnjo in razvoj demokratičnih in socialističnih odnosov. BEOGRAD, 16. — Odlikovanje beograjskega nadškofa dr. Ujčiča z visokim jugoslovanskim redom za zasluge za narod L stopnje in dovoljenje, da se posmrtni ostanki kardinala Stepinca, kateremu kazen, na katero je bil obsojen zaradi sodelovanja z Ante Paveličem in okupatorjem še ni potekla, preneso iz Krašiča v Zagreb, mnogi ocenjujejo kot uvod v normalizacijo odnosov med Cerkvijo in državo. V zvezi s temi vestmi je značilen govor predsednika sabora Hrvatske dr. Bakariča, ki se je včeraj na občinski konferenci ZK v občini Treš-njevka v Zagrebu dotaknil od-nosov ZK do Cerkve. Baka-rič je med drugim poudaril, da je naloga ZK, da osvobodi članstvo verskih predsodkov, da pa je iluzija misliti, da se vera in religija lahko ukinejo. Mi smo napravili to, kar smo mislili napraviti, je izjavil Bakarič. Proglasili smo religijo za privatno stvar in jo izgnali iz politike, toda ne iz družbenega življenja. To je bila naloga, ki je izpolnjena. Bakarič je nadalje poudaril, da država ni nikdar vodila borbe proti Cerkvi, temveč samo proti ustaško orientiranim duhovnikom, da so tudi danes še ustaško orientirani duhovniki, toda oni predstavljajo manjšino v Cerkvi. Danes je položaj spremenjen. Mi ne vodimo protiverske propagande, mi smo samo izgnali politiko iz Cerkve in to bomo delali tudi v bodoče, je izjavil Bakarič in dodal, da ima vsakdo pravico za svoje religiozno delovanje. Po poročilih iz varaždinske bolnišnice se stanje avstrijskega kardinala dr. Koeniga in njegovega tajnika dr. Kretzla, ki sta se pred dnevi ponesrečila pri avtomobilski nesreči pri Varaždinu, zboljšuje. Kat» dinal Koenig je preteklo noč mirno spalf> njegovo zdravstveno stanje je po izjavi u-pravnika bolnišnice dr Nikoliča še vedno težko, toda se postopoma popravlja. Stanje kardinalovega tajnika je do- bro. B. B. France Kralj je umrl LJUBLJANA, 16. — V Ljubljani je danes umrl v SS letih starosti slovenski akademski slikar in kipar France Kralj. Po končanih študijah na Dunaju in v Pragi je France Kralj postal idejni organizator slovenskih ekspresionistov. Poleg raa nih plastik v kamnu in lesu se je Kralj odlikoval s številnimi lesorezi in ilustracijami knjig, v svojih delih je zelo ekspresivno oblikoval elemente s področja narodne umetnosti. Temperatura včeraj Najvišja temperatura 4.4 stopinje ob 16. uri, najnižja 1 stopinja nad ničlo ob 6.30. Vlage 88 odstotkov. Goriško-beneški dnevnik Danes, SREDA, 17. lebruarja Silvin Sonce vzide ob 7.06 in zatone od 17.33. Dolžina dneva 10.27. Luna vzide ob 22.57 in zatone ob 9.22. Jutri, ČETRTEK, 18. lebruarja Dragoslava Prišel je zopet čas slovesa Emigranii odhajajo na >uje! Beneški Slovenci odhajajo v Švico, Nemčijo, Belgijo in Francijo, ker doma ni dovolj dela in kruha za vse, niti za najbolj zdrave in pridne roke! Te dni so začeli odhajati emigranti na delo v Švico, Germani jo Belgijo in Francijo. Doma po naših vaseh ostajajo samo otroci in stari ljudje. Ko so bili emigranti doma, so samo zmajevali z glavami, ko so videli, da je doma nima- slabše Iz leta v leto. Saj je polno postav, ki govore o konzorcijih, bonifikah, o izboljšanju hribov, o pogozdovanju o pasivnih conah, ma vse to se nikamor ne zgane. Tisti predlogi, ki jih napravijo ali konzorciji ali komuni ali kdor koli, nikamor ne pridejo. Na vsaki birokratski postaji se u-atavijo po šest mesecev, potem gredo do drugega urada in tam spet stojijo drugih šest mesecev. Po šolah ]e nimar manj o-trek. Nekatere so čisto nove, že komaj dokončane in že bi jih bilo treba spet zapreti, ker je v njih komaj po šest, sedem otrok. Toda če jih zaprejo, kam bodo hodili otroci v šolo. V dolino, kamor je po uro ali dve k nogam, otroci ne morejo hoditi v slabem vremenu. Vse to so razmišljali naši emigranti in se čudili. Oni bo se namreč v svetu že razvadili in si ne morejo več predstavljati, kaj pomenijo hribi, kaj pomeni gora. Ne morejo razumeti, da morejo iti stvari samo nazaj, ko pa drugod v svetu vse napreduje, je produkcije nimar več, pri nas pa nimar manij. Ko smo jim povedali, da bodo letos najbrže administrativne volitve so se čudili in so nas spraševali: Kdo pa bo volil na teh volitvah, ko pa ne bo nobenega doma? Ali samo ta stari ljudje? Otroci nimajo volivne pravice, kar pa je moških in žensk, pa gredo vtsi delat po svetu. Zakaj bodo volili stari ‘ljudje, kakšne probleme imajo ti ubožci: ali zato, da se popravi britof, kamor pojdejo kmalu počivat za nimar? Kaj starim mar za takšne probleme, ki interesirajo mlade ljudi, o tem kako naj bi bilo v naših krajih za pet ali deset, let, da bi mogli vsi lepo živeti. Stari Oljudje so navajeni lepo ubogati kar jim rečejo na komunu ali pa v Čedadu, Vidmu in Centi. Ce bodo volitve, bodo pravzaprav samo valitve starih ljudi. In takšne volitve lahko delajo vsako leto pa se ne bo nikoli nič spremenilo. Namesto sedanjih starih ljudi, pridejo spet drugi stari ljudje in bo nimar ostalo vse pri starem. Lahko potem tisto strankom, ki so po vojski nimar na govemu, narediti volitve: Kar ukažejo starim ljudem, naj valijo zanje in volitve so opravljene. Kdaj so še stari ljudje upali migniti s pnstom proti oblastem. Tako govorijo naši emigranti, ki so se jim v emigraciji odprle oči. Sploh so ti naši emigranti zelo pesimistični in bo»j črno gledajo na vse stvari. Gredo po vasi, po naših poteh in pazijo, kam stopi ji, da si ne zlomijo noge. Pravijo: ah ima sploh smisla, da se mučite, martrate po teh hribih. Ali ne vidite, da se nobeden ne interesiira za te kraje, da sami ljudje iz teh čukel, robov in plazov ne morejo narediti nič. Pustite vse pri miru. Tako govorijo naši emigranti, ker so žalostni in ker se ne morejo več navaditi, da bi živeli v tem uboštvu in ker mislijo, da tudi drugi doma ne morejo v tem zdržati. Mi pa vemo, da imajo emigranti marsikaj prav, posebno glede volitev, na katerih volijo pr; nas samo stari ljud- PRIMORSKI DNEVNIK je, ki bi ubogali tudi osi-a-muša, če bi le imel kak »rangom, ali pa «ordine». Iz «MatalurJa» Za boljši cestni promet z Brdi Občinsko cesto Moša - blok Vipolže bi bilo treba nujno popraviti Odkar se razvija in to vedno bolj maloobmejni promet po Videmskem sporazumu je malone ves cestni promet spodnjih Brd v Jugoslaviji z Gorico preusmerjen po občinski cesti Moša-Vipolže. Ta cesta, ki gre skozi dolino Preval in je baje pod občinsko upravo Kopriva, je zadnje čase tako zanemarjena, da se človek kmalu ne bo mogel izogibati luž tudi če gre tod peš. Koristniki maloobmejnega prometa iz obeh strani, dvolastniki itd. pa se sprašujejo, do kdaj bo ta cesta taka. Hudi nalivi, ki so trajali v teh zimskih dneh so povzročili na cesti že take ogromne luže, da je ponekod tudi koleno vode. Tla so tu močvirna in zemlja se pogreza, koristniki ceste pa morajo hoditi po njenem skrajnem robu. Ob vsem tem se človeku nehote vsiljuje vprašanje, zakaj cesto ne popravijo? Zdi se, da občinski upravi v Koprivi in v Steverjanu, katerih prebivalci sami, poleg koristnikov maloobmejnega prometa in dvolastnikov iz Cerovega, Vi-polž, Kozane. Medane, Dobro-vega itd., ki so navezani z Go. rico po tej najkrajši cesti, godrnjajo zaradi take ceste, kljub temu se torej zdi, da za popravilo te sila važne in tudi precej prometne ceste, nimata omenjeni občinski upravi posluha. Tako prebivalci Jazbin, kakor oni iz Moše, ki imajo onkraj v Brdih zlasti v spodnjem delu cesto obiske =e poslužujejo edino te ceste. Razen tega pa to cesto zelo uporablja tudi vojaštvo za svoje namene. Cernu torej ne najdejo skupen način in sredstva za popravilo te ceste, če je že toliko prometna in pomembna? Prizadeti potnik G. B. Odobren prispevk za nabavo semen Goriško kmetijsko nadzorni-štvo sporoča, da so odobrili vse prošnje tistih kmetovalcev, ki so prosili za denarni prispevek pri nakupu izbranih semen za travnike. Kmetovalci si lahko nabavijo omenjena semena, potrdilo pa morajo predstaviti goriškemu kmetijskemu nadzorništvu. Prispevek znaša 200 lir za kilogram izbranega semena detelje in 50 lir za mešana semena trav. Nadzorništvo ponovno opozarja, da znaša prispevek za kmetovalce največ 5.000 lir, za spolovinarje pa 2.500 lir. Danes seja občinskega sveta Odobriti bodo morali stroške za napeljavo telefona v St. Maver - Več ukrepov v korist javne razsvetljave Sinoči se je sestal k redni | reditev nekaterih manjših po- tedenski seji upravni odbor goriskega občinskega sveta. Seji je prisostvoval tudi župan dr. Bernardis, ki se je vrnil na službeno mesto po nekaj dnevih lažjega bolehanja. Odborniki so z župamm razpravljali predvsem o točkah dnevnega reda današnje občinske seje. Danes ob 18. se bo letos prvič sestal goriški občinski svet; dnevni red je zelo obširen, saj ima kar 35 vprašanj, katerim bodo morali občinski svetovalci posvetiti vso paž-njo. Naj omenimo med drugim odobritev nekaterih sklepov upravnega odbora glede ojačanja ulične razsvetljave v Ul. Brigata Re (Ločnik) na Tržaški cesti, v Ul. Duca d’Ao-sta in Ul. Del Carso (Stan-drež). Občinski svetovalci bodo sklepali tudi o dodelitvi štipendij 20. dijakom goriških srednjih šol v letošnjem šolskem letu v vrednosti 25.000 lir vsakemu. Seveda bo tudi govora o vzdrževanju občinskih cest, ki jih bodo v letošnjem letu asfaltirali in to v dolžini 12 kilometrov; v poštev naj bi prišle ne samo mestne ulice marveč tudi nekatere ulice Ločnika in Ul. Monte Calvario in Brigata Treviso v Podgori. Občinski svet bo moral odobriti tudi izdatek 10 milijonov lir za u- slopij pri novem domu onemoglih v Ločniku. Upati je, da bo na dnevni red današnje seje prišlo tudi vprašanje napeljave telefona v St. Maver, kar bi zahtevalo od občine komaj 550.000 lir stroškov. Slovenski časopisi so že večkrat nakazali potrebo po telefonski povezavi št. Mavra z mestom, saj je vasica pod Sabotinom le preveč oddaljena od mestnega središča, da bi ne potrebovala telefona, predvsem za razne poklice zdravstvenega ali socialnega izvora. Prebivalci St. Mavra so imeli v zadnji influenčni epidemiji, ki je še posebno razsajala v njihovi vasi, ogromno težav in veseli bi bili že takrat, če bi imeli telefonsko govorilnico, od koder bi lahko poklicali zdravnika iz mesta. Uvodoma bo verjetno občinski svet danes dodelil nekaj časa pretresu dveh interpelacij, ki sta bili vloženi. Prvo so vložili socialdemokratski svetovalci in obravnava zadnjih ukrep občinskih podjetij glede obračunavanja potrošnje elektrike in plina, drugo pa je vložil komunistični svetovalec dr. Battello o vprašanju vrnitve starega sedeža laičnemu zavodu Dante Alighieri, ki je bil pri Rdeči hiši in ki je dolga leta služil upravi bolnišnic v Gorici. V nedeljo pri «Zvezdi» občni zbor SPD V nedeljo 21. februarja ob 10.30 bo v dvoranici pri «Zvez-di» na Trgu Sv. Antona v Gorici redni letni občni zbor Slovenskega planinskega društva. Vsi člani toplo vabljeni! Obvestilo občine poljedelskim delavcem Goriški župan obvešča, da so od danes do 1. marca 1960 na vpogled na protokolarnem oddelku goriške občine sledeči seznami poljedelskih delavcev, bivajočih v občini: se- znam poljedelskih delavcev iz leta 1959, dodatni seznam za isto leto in seznam za 1960. leto. Po teh seznamih se bodo ravnali socialni zavodi in zdravstvene ustanove in na njih osnovi bodo določevali tudi družinske doklade. Kdor se ne bi strinjal s kategorijo, v katero je vpisan, ali bi pogrešal svoje ime na omenjenih seznamih, se lahko pritoži (na kolkovanem papirju za 100 lir) na goriškega prefekta v dobi 30 dni od dneva objave seznamov. Saje so se vnele Včeraj ob 11.30 so poklicali gasilce v Ul. Mazzini št. 15, ker so se vnele saje v stanovanju Rodoifa Mandecchija. Gasilci so v eni uri ogenj pogasili, vendar je zgorelo 3 kv. metra poda in tram. Skoda znaša 30.000 lir in je krita od zavarovalnine. DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Urbani - Alba-nese, "Ul. Rossini št. 1, tel. 24-43. ....................... m.............um......................................................................................................................................................................... ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■min................................................... ■.................................................................................... /Z TRŽAŠKEGA Nadaljevanje razprave o tihotapstvu na debelo Fichera je z neusmiljeno odločnim glasom obtoževal Stello Na nedeljski Prešernovi proslavi se je lepo predstavil tudi moški pevski zbor z Vrha ........................u.,..n,.■.■■■............■■■m...i....i..i.••■■■■.uuuuiiniuiMiuiiiiniiiiiiiiiiiiiinuiHiiHiuiiiima11* Ministrstvo za javna dela odobrilo milijardo lir Ilova obalna cesta med Tržičem in €>lradežeiii Služila bo predvsem prebivalcem Spodnje Furlanije in olajšala prometno zvezo med Trstom, Gorico in Gradežem bih prometnih vezi z ostalin^ obalnimi področji. Prav tako bo obalna cesta prispevala » turističnemu razvoju spodnj* Furlanije, predvsem pa Grad*-ža, saj se bo tako Tržačanoffi kakor tudi Goričanom in se" veda prebivalcem Tržiča Pre" cej skrajšala pot do lepeR8 obalnega mesta. Dela na novi cesti ne bodo lahka, ker bo treba predvsen’-dobro pripraviti temelje Prl samem Gradežu, kjer je P1*" cej močvirnato, prav tako P8 bodo morali v Spodnji Fun8' niji zgraditi več mostov ceZ reke in to bo vsekakor zahtevalo velik napor graditeljeV’ Ministrstvo za javna dela iz Rima je sporočilo tržiški občini, da je 1. februarja odobrilo načrt za gradnjo nove obalne ceste Tržič-Gradež in tudi znesek, ki bo potreben za dograditev v višini 968.841.242 lir. S tem bodo končno lahko pričeli z deli na tej važni prometni arteriji, ki bo povezovalo živahno delavsko mesto s turističnim krajem in olajša- la vsakodneven trud številnih prebivalcev vasi spodnje Furlanije, ki so bili in so še preveč odrezani od državne ceste Benetke-Trst. Dograditev nove ceste bodo toplo pozdravili tudi ribiči iz Gradeža, ki bodo lahko hitreje pošiljali na bližnje trge ribe, ki večkrat ne gredo v promet na domačem tržišču in je njih prodaja otežkočena prav zaradi sla- Letos prvič na velesejmu razstava motornih čolnov Razstavili bodo vse vrste motornih čolnov od ljudskih pa do luksuznih - Zanimive športne prireditve UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-IT. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico 1-H. --Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. it. 37-338 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finaneno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. NAROČNINA Mesečna 480 lir. — Vnaprej: četrtletna 1300 lir polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Postni tekoči račun: Založništvo trtaSkega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AD1T, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tlakaraki zavod ZTT Trst Stella mu je dajal spremna pisma tako, da je blago brez težav prihajalo iz proste cone, pri čemer naj bi Stella zaslužil 30 lir od kg - Spremna pisma so nato uničili Navajeni smo, da obtoženci, posebno ko gre za milijonsko globo, kot čaka osebe, ki so na zatožni klopi kazenskega sodišča pod obtožbo tihotapstva, zatajijo to, kar so morali ali pa so prostovoljno priznali med policijsko al. sodno preiskavo. In res se je proces proti Filippu Stelli in soobtožencem začel z zanikanjem krivde. Začel je glavni obtoženec Stella, včeraj je nadaljeval Raffaele Passante iz Ul. Giuliani, ki je v zaporu, ker spada med skupino tako imenovanih organizatorjev tihotapstva. Passante je začel mirno tajiti, kar ga obtožujejo in je opisal delo, ki ga je opravljal v pristaniški prosti coni. Pravil je, da s Stello ni nikoli delal, pač pa je delal zanj kot uslužbenec m je bil za to tudi plačan. Njegova naloga je bila, da je z naročilnicami dvigal sladkor v skladišču št. 60 in odpeljal blago do hangarja št. 72, kjer je imelo Stellovo podjetje Commissionarra generale svoje skladišče. Passante je trdil, da ni vedel, kam je končalo blago. Zgodilo se je tudi, da je spremljal blago do Vidma. To naj bi storil po nalogu prof. Stelle, ki mu je tudi plačal dnevnico. Passante je tudi zanikal obtožbo da je v začetku preiskave sklical šoferje in jim grozil, naj izjavijo, da so sladkor prevažali samo iz enega do drugega skladišča. Passanteju je sledil Fichera Antonio iz Ul. Venier. Ta je predstavljal do sedaj izjemo in presenečenje za vse. Ni tajil ničesar in vrhutega je neusmiljeno obtoževal Stello in druge. Njegov glas je močno donel po sodni dvorani, kjer so namestili mikrofone in zvočnike, da bi lahko vsi dobro slišali vse, kar se dogaja v dvorani. In ta njegov obtožujoči glas je najbolj razburil Stello, ki je z odgovori na vprašanje predsednika dvignil ton glasu, s čimer je sprožil ukor dr. Boschinija. «Uživeti se morate v položaj obtoženca« ga je pokaral predsednik «in ne profesorja«, med navednicami seveda. «Vaš ton mi ne ugaja«. Stella, čeprav razburjenja in jeze ni mogel skriti, se je zadržal in ni dvignil več glasu Fichera pa ga je obtoževal, da je on glavni krivec, da je on največ zaslužil in da je on pripravljal spremna pisma ter določeval naloge. Fichera si je zaradi krize v pristanišču izposodil od delodajalca Daniela Veniera, ki mu je bil priča za neko družinsko slavnost, 2.000.000 lir, ki jih je dal Stelli za trgovanje s sladkorjem. Hotel je kupovati sladkor in ga prodajati ladjam, ki so pristale v našem pristanišču in so si v Trstu nabavljale hrano za posadke in potnike. Iz te moke ni bilo kruha in ker se je Fichera zbal, da bo izgubil ves denar, ki bi ga moral z obrestmi vred vrniti de- lodajalcu in prijatelju in ker j nato izpustili iz zapora. To se je umaknil Giorgio Stu-bel iz Ul. SS. Martiri, ki je bil z njima. Zato je moral pristati na vse, kar je napravil Stella. Našli so šoferja Stenerja, ki je bil brez denarja in tako je blago prihajalo iz proste cone. Stella mu je dajal spremna pisma in on je spremljal tovornike v Furlanijo. Končno se ga je hotel Stella odkrižaiti. Ker pa se je bal «škandala», mu je poveril še kako delo. Najemal je in plačeval šoferje ter podobno. #Veste, je pripomnil Fichera, «nisem ogoljufal nobenega niti za liro«, «Razen države«, je pikro pripomnil predsednik, kateremu je obtoženi takoj odgovoril, da on ne. Fichera Je s svojim pričevanjem v pristnem tržaškem narečju polnim izrazov iz pristaniških krogov vnesel v razpravo nekaj veselih not, Seveda ne za Stello, ki je vse njegove trditve zavračal kot neutemeljene in tudi lažne. Fichera pa ni mogel spraviti v koš in lahko trdimo, da je njegovo pričevanje še posebno prepričalo, ker je bilo o-čitno, da je odkritosrčno. Fichera ni zanikal svoje krivde, posebno v začetku tihotapstva s sladkorjem, prikazal je svojo podrejeno vlogo, ko je šlo za tihotapstvo nadomestnih avtomobilskih delov, za kroglične ležaje, za juto in podobno in zanikal vsakršno krivdo glede nedovoljenega izvažanja sladkorja ko je imel svoje prste vmes poleg Stelle tudi Baroni Alberto. «Magari» je pripomnil obtoženi, «da bi sodeloval pri tihotapstvu jute, krogličnih ležajev in drugem«. Osvetlil pa je nekatere stvari; predvsem je točno in brez vsakega dvoma obtožil Stello, da je zaslužil 30 lir pri kilogramu sladkorja in povedal, da je Stella zato dajal na razpolago skladišče, pripravljal pot tovornikom, ki so nemoteno šli iz pristaniške cone in sestavljal sprejemna pisma, ki so jih po izročitvi blaga uničili. Med popoldansko razpravo se je Fichera precej spremenil. Ni bil več tako odločen pri obtoževanju Stelle, temveč se je skliceval, da ni vedel, kdo je organiziral izvoze: Stella, Baroni ali Alessandro Bianchi. Slednja dva sta namreč odsotna. Pred državnim tožilcem je priznal vse in obtoževal na levo in desno. Sedaj pa je precej spremenil svoje izjave. Zakaj? Je spraševal predsednik. Je morda s kom govoril po dopoldanski razpravi? «Ne,» je odgovoril Fichera. Tožilec ga ni spraševal, le pogovarjala sta se in razpravljala o tem in o-nem. On pa je vse zapisal. «Mislil sem, da je prijatelj« je dodal, «a on je vse pisal«. Sicer je ugotovil, da je Sco-pelliti, ki je bil v zaporu kot on, govoril ves dan in so ga je hotel doseči tudi on. zato je tako govoril. Toda dalj kot je govoril, dalj so ga držali v zaporu. »Pa zakaj ste tako obtoževali?« ga je vprašal predsednik. «Hotel sem dvigniti nekaj dima«. «In tako ste se sami opekli«, je zaključil predsednik in tem potrdil, da Ficherov položaj ni tako rožnat. Včerajšnja razprava se je začela s čitanjem pisma, ki ga je poslal sodišču lastnik podjetja (cTransnegotia* iz Zii-richa. Z njim je lastnik branil odsotnega Dubravca, njihovega trgovskega predstavnika v Italiji, češ da ni on sodeloval pri nobenem tihotapstvu,' ker se je njegovo delo s prodajo sladkorja Stelli končalo. Ce je potem končal sladkor, kakor je končal, zaključuje pismo, ni krivda Dubravca. Švicarski trgovec je tudi naprosil sodišče, da ga pokliče kot pričo. Proti večeru so prečitali izjave nekaterih odsotnih obtožencev. Morda so najbolj zanimive izjave sedaj odsotnega Baronija, ki je spočetka vse tajil carinskim organom, kasneje pa je vendar nekaj priznal. Sladkor, ki ga je bil kupil, je moral prepustiti Stelli. «Bil sem premajhen«, pravi Baroni, *da bi se boril proti Stelli in izdal njegove zlorabe«. Zanimivo je tudi dejstvo, da je bil med občinstvom brat odsotnega obtoženca Renza Cubane iz Spetra Slovenov, ki si je zapisoval posamezne izjave Fichere. Razprava se no nadaljevala jutri v četrtek ob 9. uri. Pa- Motonavtika se iz leta v leto vedno bolj razvija. »Navtični turizem«, kot imenujejo, tehniki to novo športno dejanje, postaja polagoma vedno bolj »ljudski šport«. Res je, da še vedno ni za vsaki žep, toda res pa je tudi, da motorni čolni niso več privilegij ozke družbe, ampak postajajo last vedno širšega kroga ljudi, ljubiteljev tega lepega morskega športa. Velika uveljavitev zlasti plastičnih čolnov z malimi toda sorazmerno močnimi motorji, je našla tudi na raznih mednarodnih razstavah in sejmih svoje dostojno mesto, kjer se vedno bolj uveljavlja kot množično razstavno blago. Zato je tudi industrija začela serijsko izdelovati najrazličnejše tipe lahkih in malih motornih čolnov, ki so vedno bolj izpopolnjeni in ekonomični. Zar4di tega je uprava trža- Preds.: Boschini, lož.; scoli, zapisn.: Rachelli. Seja pokrajinskega odbora Sino* se je sestal tudi pokrajinski odbor, ki je razpravljal o raznih upravnih vprašanjih. Na dnevnem redu seje je bilo tudi vprašanje pokrajinskih cest, ki jih je ""krajina prevzela od občin in za _ katerih popravilo bo država I škega velesejma sklenila usta-prispevala 70 odstotkov. I noviti že na letošnjem vele .......................................m ............................. Zanimivo predavanje ameriškega strokovnjaka Osnovne značilnosti prve ameriške trgovske ladje na jedrski pogon «Savannah» ima nosilnost 22.000 ton in bo služila predvsem za razne poskuse sejmu posebno trgovsko sredi-1 trupov motornih čolnov, bodo šče motornih čolnov z name-1 razstavl'ale na velesejmu šest- nom, , da predstavi turistom obeh jadranskih obal in Srednje Evrope najnovejše industrijske izdelke na področju motonavtike. Zamisel za vsakoletno razstavo motonavtike v okviru velesejma je bila uresničena prav v preteklih dneh, tako da bo na letošnjem XII. velesejmu prirejena posebna razstava izdelkov za množični navtični turizem. Prva tržaška motonavtična razstava bo zajela vse vrste motornih čolnov, od »ljudskih« do luksuznih, od motornih čolnov za križarjenje do motornih čolnov z veliko br-zino. Glede motorjev zunaj-čolna (fuoribordo) pa poročajo, da bodo razstavljeni motorji od 6 do 60-70 dejanskih konjskih sil. Združene jadranske ladjedelnice, ki so nedavno ustanovile v Tržiču poseben oddelek za izdelavo plastičnih Včeraj je v veliki dvorani drski pogon. Družba bo nudi-liceja »Dante« inž. Ralph W.''~ *■ Deuster, funkcionar ameriške družbe Babcock and Wilcox predaval o gradnji prve ladje trgovinske mornarice na jedrski pogon ter o reaktorju, ki je nameščen na njej. Predavanja se je udeležilo veliko število strokovnjakov in občinstva, tako da je bila dvorana naravnost natrpana. Kot je znano, so Združene jadranske ladjedelnice sklenile z o-menjeno družbo sporazum, po katerem bodo sodelovale _ z njo v proizvodnji ladij na je- ......................................... iiihiiiiiiimiii Tri nezgode na delu Žareča železna plošča padla delavcu na nogo V ILVA je delavec vtaknil roko pod pokrov cilindra Včeraj zjutraj so z avtomobilom Rdečega križa pripeljali v bolnišnico 39 let starega Ermanna Pozzecca iz Ulice Carsia na Opčinah št. 1075. Zdravniki so ugotovili, da i-ma Pozzecco precejšnjo rano z verjetnimi kostnimi poškodbami na desni nogi, zaradi česar so odredili njegov sprejem na I. kirurški oddelek. E. Pozzecco je delal v podjetju AFA v žaveljskem industrijskem pristanišču, ko ga je o-koli 8. ure zadela v nogo žareča železna plošča. Okreval bo v mesecu dni. Tudi 26 let stari Gino Spa-novich iz taborišča v Ulici Valmaura 2 se bo moral zdraviti približno mesec dni, kajti zdravniki so mnenja, da si je zlomil zapestje desne roke. Spanovich se je ponesrečil med delom v pokritem bazenu od koder je sam odšel v boinišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Žrtev nezgode na delu je postal tudi 30 let stari mehanik Giovanni Di Pinto iz U-lice San Lorenzo in Selva 25, Okoli 14 ure je med delom v Livarni Ilva. zašel z roko pod pokrov cilindra nekega stroja, ki ga je takrat popravljal, Posledice so bile kaj hude, tako da se je moral z rešilnim avtomobilom zateči v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na I, kirurški oddelek. Zdravniki so mu namreč ugotovili več poškodb na prstih desne .roke z verjetnimi kostnimi poškodbami, tako da se bo moral zdraviti od 15 do 30 dni. la CRDI pri tem vso tehnično pomoč. Inž. Deuster je dejal, da gre za prvo ladjo, ki ;o bodo u-porabljali predvsem za razne poskuse, tako da se pospeši gradnja in tehnika uporabe jedrskih trgovskih ladij. Izsledki poskusov bodo namreč služili za načrtovanje novih jedrskih ladij. Ladja, ki se imenuje »Savan-nah«, je dolga 183 m, široka 24 m in ima 9.1 m greza ter nosilnosti 22.000 ton. Prevažala bo lahko 9.250 ton tovora in 60 potnikov ter bo imela 110 članov moštva. Rezervoar, v katerem je reaktor, je sredi ladje in vsebuje poseben valjast »Container« ki je dolg 11.40 m in ima 10 m premera. Zaščiten ie z debelo plastjo svinca in cementa, okrepljenega z jeklom in lesom. Reaktor funkcionira s »stisnjeno vodo« in voda se segreva pri prehodih skozi jedro pri pritisku 124 tmosfer. Zatem kroži voda skozi cevi kotlov ter spreminja toploto v paro, ki p-ganja turbine pod pritiskom 32 atmosfer. Reaktor funkcionira s povprečno temperaturo 260 stopinj C. Reaktor sam ima obliko valja, je visok 1.70 in ima 1.60 m nremera. Ladjo so splavili lani v juliju in ji je botrovala Eisenhowerjeva soproga. Dva samomora Včeraj zjutraj ob 7.45 je 31 let stari mizar Luciano Zucca iz Čampa Romana 1503 na Slike, ki jih je posnel Mario Magajna na *Lila plesu« so na ogled v Tržaški knjigarni Ul. sv. Frančiška 20. Opčinah prišel kot običajno v mizarsko delavnico v Ulici Capiitolina 1, kjer je zaposlen. Toda brž ko je odprl vrata, je zagledal na vrvi, ki je visela z nekega trama, truplo svojega gospodarja, 61 let starega Giovannija Marassija iz Ul. delle Docce 3. Očitno je bilo, da je Marassi napravil samomor. Sinoči ob 19.15 pa so v mr-tvašn.co splošne bolnišnice pripeljali truplo 63 let starega Maria Gombattija iz Drevoreda XX. septembra 51, ki se je popoldne zastrupil s plinom v svojem stanovanju. Tudi Gombatti je napravil samomor. Prometni nesreči Včeraj zjutraj, nekaj pred 9. uro, se je v Ulici Conti zgodila prometna nesreča. Proti Trgu Perugino je bil s svojim avtomobilom namenjen Domenico Donarumma iz Drevoreda D’Annunzio 28, ki je ob hiši s štev. 19 zavil na levo proti bencinski črpalki. Toda za njim je vozil 28 let stari Alfonso Pelizzon od Sv. M. M. Sp. 1671, ki ga je nenadni preokret avtomobila presenetil, tako da je s svojim skuterjem trčil y levo stran avtomobila in se pri tem seveda prevrnil. Namesto na glavno gasilsko postajo, kamor je bil namenjen, se je moral Pelizzon zateči v bolnišnico, kjer so mu nudil, prvo pomoč, potem pa so ga s prognozo okrevanja v enem tednu odposlali domov. Druga prometna nesreča se je zgodila v Ulici Ginnaslica ob 12.45, kjer sta trčila trolejbus proge «11» in avtomobil. ki ga je vozil 26-letni Er-minio Zago iz Ul. Madonna del Mare 2. Pri trčenju se ni nihče ponesrečil, vozili pa i sta utrpeli manjšo škodo. metrske čolne, ki lahko peljejo'od 5 do 6 oseb. Na razstavi bo prisotno tudi podjetje Montecatini s čolni, ki jih izdeluje iz posebne plastične mase po lastni licenci. Razstavljala bodo še druga podjetja, in sicer čolne iz plastike in lesene čolne. V oddelku za pomorske motorje bosta sodelovala na razstavi motonavtike tudi FIAT in OM ter razne inozemske družbe. Svojo udeležbo so že zagotovile ameriške družbe Johnson, Mercu-ry in druge ter italiianske družbe Innocenti, Franchi. itd. V paviljonu motonavtike bodo tudi razstavljeni športni predmeti za vodno smučanje in za podvodni lov. Ob razstavi motonavtike bo do priredili tudi nekaj zani-mivih športnih in propagandističnih prireditev. Motonavtič-ni klub iz Benetk je že napovedal, da bo od otvoritvi tržaškega velesejma, 19. junija, priredil motonavtični «rally> na progi Benetke - Jesolo - Li-gnano - Gradež - Trst. Prireditve se bo udeležilo okrog 50 članov beneškega kluba. Na dan sv. Petra in Pavla pa bo «Yacht Club Adriaco« priredil motonavtično regato za čolne z zunanjim motorjem (fuoribordo). Poleg tega pa bodo priredili tudi dirko motornimi čolni iz Trsta v Sesljan. «»-------- Prijavljene tatvine Zaupanje v svojega bližnjega je sicer lepa čednost, a včasih jo je treba drago plačati. Tega se je zavedla predvčerajšnjim 55 let stara Marija Ropet por. Buzzai iz Ul Flavia 27. Ropetova večkrat obišče svojo hčerko, ki stanuje v isti hiši in ko se odpravi )c njej na obisk, zaklene vrata, vendar pusti ključ v ključavnici. To se je že dostikrat zgodilo in bi se tudi v bodoče, če ne bi neznani zlikovec izkoristil njene navade. Ko je bila predvčerajšnjim spet na obisku pri svoji hčerki, je nekdo odklenil vrata, stopil v stanovanje in iz njega odnesel dežni plašč ten ženski površnik. Ko se je Ropetova vrnila v svoje stanovanje, je takoj opazila, da je ostala brez dežnega plašča in površnika in ji ni preostalo drugega, kot da je tatvino prijavila policijskemu komisaria. tu pri Sv. Soboti. Drugo tatvino pa Je prijavil 40 let stari Ferruccio Severi iz Ul. dell’Universith 12 ki je na glavnem komisariatu na Trgu Dalmazia povedal, da so mu neznanci prerezali platneno streho na njegovem fiatu 500 in iz njega odnesli dva kovčka polna galanterijskega blaga. Povedal je tudi, da je bila tatvina izvršena v Ulici Xydias, kjer je avto parkiral Toda Severi je imel nekoliko sreče. Neka patrulja leteče ga oddelka je našla namreč ponoči enega od kovčkov ob vznožju spomenika Rossetti in kot so potem ugotovili, je bila njegova vsebina nedotak njena. Kljub temu trpi Severi še vedno 50.000 lir škode Končno je prijavil tatvino še 23 let stari Massimo Zoc-co iz Ul. delTEremo 251, kateremu so ukradli motor «Gi-lera« z evidenčno tablico TS 23977 Obvestilo visokošolcem Goriška trgovinska zbornic8 obvešča vse visokošolce, “. bo na tržaški univerzi v*Sz tečaj o organizaciji prevoz8 v okviru evropske ekonoips«. integracije. Tečaj, ki se bo Pfjj-čel letos koncem avgusta( traja' tri tedne. Zainteresir8 ni se za podrobnosti 1*® obrnejo na trgovinsko zbo nico. Smučišča vabijo Sneg, ki je zapadel o njih dneh preteklega tednu 1 obležal na obrobnih gorS' (ctb krajih Julijskih Alp in A°st kak . Id gel tudi nižje planote, kak.. Banjško planoto in Trnovo ,dei° to- da- ut1' ■kr* smo jo še včeraj videli o' v belo. Mraza ni hudega in ko so naši smučarji prišit svoj račun. Ni jim treba ^ leč, dovolj, da se povzpno Lokev, kjer so prijetna sin n šča in prijazni ljudje. Va a, nova vzpenjača, k‘ bo nat ^ komu olajšala pot in ga sp „ vila v dobro voljo, saj oe ne bo treba mučiti dolge preden se bo lahko brezo1 no spustil v snežno dolin ■ Iz Trbiža prav tako P°r ^ jo o odličnih smučiščih; " vsod je namreč zapadlo snega in to pravega PrS^f. da si smučarji boljšega ne ( rejo želeti Okoli Trbiža ,n -neo. btir de ;kih jezer bo našel 80 c ^ belo snežno odejo. Se bolj seli pa bodo tisti, ki so *e ločili za Višarje, kjer ie -j 3 metre snega, pa noben ^ mraza, saj je bilo včeraj stopinj nad ničlo. Nova 0 ^ tat' mestu je okoli 60 cm kdor pa se povzpne do ^ 81. bol) njača dolnje dobro in dan ostale . . in morda že dolgo m bilč ko idealne dobe za sntiuc , Delujejo prav tako vzpenjače okoli ' ^ f*J kakor je prav te dni, za*v m pohite tisti, ki ljubijo zi*1 švort na lesenih deskah jim delovni čas ni preval s go odmerjen! «# -------- Avto povozil dečka nfiP Popoldne ob 16.30 s° p bol* ljali v goriško civilno ^ nišnico 8-letnega Lucian8 ^ na iz Gradiške. Dečka )e.. v kaj pred 16. uro povo2'^ Gradiški neki neznan aV*.°(jel' bilist. Mimoidoči, ki so nesrečo, so dečku Pr'^iciil na pomoč in priklicali e^li križ. V bolnišnici so ugb* Bonu hude poškodbe P° gah in več manjših rar>ettit obrazu. Ozdravel bo vefJ v 12 dneh. Kino v GorF1 .»d COHSO. 16.30: »Katja > brez krone«, R. Schneid 1 j Jurgens. ji VERDI. 17.00: «Centavri»> Piere. * | V1TTOR1A. 16.45: sClo^^r divjo močjo«, A. Quinn-din; pod 16. letom vktoP J povedan. j|M CENTRALE. 17.00: «Tab8%; S. Lopez, M. Auer, v MODERNO. 17.00: «R1 zgodbe«. Utrinki z obiska v Združeni ara bski republiki Prvič v arabskem svetu V Egiptu, ki so ga doslej proučevali le tujci, so se tega dela lotili domači ljudje O vtisih bi se dala napisati zajetna knjiga V Južno provinco Združene arabske republike, se pravi v sem odpotoval kot član e egacije jugoslovanskih književnikov, ki jo je omogočila omisija za kulturne zveze z inozemstvom v Beogradu. Pri- vi' .smo v Kairo kot gostje Ministrstva za kulturo in o-^ntacijo Združene arabske ePublike. Bili smo torej ne-a. sna. uradna delegacija in iznati moram, da nisem imel °tlej nobene prave predsta-t e, 0 *em> kakšne so naloge e ^elegacije. Iz svojih map m izbrskal stare ekscerpte zgodovine kairskih kalifov * iz časov, ko sem pisal Ala-U ’ Po drugi strani pa sem skušal na hitrico seznaniti g eptomološkimi posebnostmi 'Pta. v obeh pogledih sem , Priti le zelo malo na račun, kajti vnaprej do-2 Program je bil tako zgoščen in obsežen, da ni doza Sk!Lnm fiasa nit' enerSU aKsne individualne zahtev- Bnr 'i Zat° pa smo na svoji v Al , ie vodila v Port iu eksandrijo in daleč na j j. ^ Luksor in Asuan, vi-1 m doživeli toliko, kolikor človek videti in ... 1 vase — ne v petnaj- l0j dne^> ki so nam bili do-mese'’ paž Pa komaj v treh Panka* 0 čemer bi mogel ti se kar zajetno knjigo. 'delegaciji sta bila poleg mene tovariša Skender Ku- ^enovič pa j, iz Zagreba, z nami Sončevi/2 Be0grada in Ivan svetu, tovarLP°mOV,ala tudi soproga se , a Kulenoviča — reži-je k ^era Kulenovič, ki nam PiagaH ra^borita ženska po-Vrata odpreti marsikatera rednn V SFCa naa'b že itak iz-Pozornih arabskih go-“teljev. terokoli°re^a’ ki pride v ka‘ ni „ i tuj0 dežoIo - in čla-nr,,-.a delegacije smo bili V1' v arabskem *voje nr0,in Prav' ai skuš eds°dke doma in da spref. nov° in -še neznano z --j a*;’ z odprtim srcem in tako p°vednostjo otroka. Le zUme*i°.mogel sPoznati in rabiti t dežele in ljudi in emu, kar vidi, pravičen. Egjnfben. sem odpotoval v karje(, "1*. nekaj naših sli- medna’rnal • b° videIi na neki dukte ni razstavi tudi pro. ®gibta aFabsk'h umetnikov iz Umotnost °’ da ni niihova višini, t na kdo ve kakšni to je', °. ie sicer res, toda iz raz 1 Povsem razumljivo nost eJ’ kJer se je ta umet-smo ou L . ^ Aleksandriji Plijo ■, lskal’ njihovo akade-za 1*- * • - l°St- Bilo poPoldne t-o -------------------- — Povečini . ak(1 da so gojenci ie p* odšli. Vendar nas Akadem- Profesorski zbor 1'ncev ? m tUdi nekai g°-risarsk’e -! b0. nam razkazali nekai ,if'ie Po stojalih in so bili rsklh Produktov, ki delavnicraZ<),bešeni po stenah »- ’ v kiparski delavnici Pa "kstih i^1 ogledali kopico gli-^°da ta n ..'Pkvčnih osnutkov, kila n«.nl'nov3 akademija je ?VePla i»f°^iena šele pred 1^57] y °Pia, se pravi leta videli Tynnflru in drugod smo ;'v in nJm te raznih vladar-v'lnih kT,°.vih družin po šte-zdai Jevih dvorcih, ki ®®j. Ta dela »o na- slikali skoraj izključno tuji 1 umetnost, so zavirale pri njih in ne najboljši slikarji. Tega nam sicer niso izrecno povedali, toda kdor pozna vsebino islama in korana, bo vedel, da je bil Mohamed prepovedal upodabljati podobe človeka in boga Sele revolucija, ki je odvrgla stari reakcionarni kraljevi režim, je omogočila, da so se .udi na področju upodabljajoče umetnosti sprostile ustvarjalne sile arabskega ljudstva. In reči moram, da smo videli zlasti v kiparskih osnutkih razvijajoče se talente, ki na svoje- vi sten in spontan način iščejo v svojih umetniških prizadevanjih oslonitev na — staro egiptovsko upodabljajočo u-metnost! To je samo eden izmed detajlov iz velikega presnavljanja in pregnetavanja. ki ga je sprožila Naserjeva revolucija. Obiskali smo v Kairu veliko število centrov za najrazličnejša kulturna področja, ki so nastala šele v zadnjih nekaj letih. Naš stalni in do skrajnosti požrtvovalni spremljevalec in organizator vseh naših poti mladi Sawfat Ka-mal (beri Kamal) je sodelavec centra za raziskovanje folklore. V tej stroki se je izpopolnjeval tudi na Poljskem in v Jugoslaviji in je prinesel s seboj številne knjige in drugo gradivo s tega področja. Za dokaz, s kolikšno predanostjo delajo vsi ti mladi ljudje revolucije v svojih strokah, naj navedem samo tale primer: Ko smo v Luksorju obiskali grobnico na vem že katerega faraona, je ob neki stenski sliki naš Kamal nenadoma vzkliknil: «Tu je rešen problem! Ali se spominjate folklornega plesalca v Sakha-ra city, tistega, ki je plesal z dvema palicama nad glavo? Doslej sem mislil, da je to tipično arabski poislamski folklorni nles. Zdaj pa poglejte na tej skoraj štiri tisoč let stari sliki; isti plesalec z dvema palicama! Ta naš sedanji folklorni ples ima torej svoj izvor v nekem starem egiptovskem predislamskem plesu.)) Za onega, ki kolikor toliko pozna zgodovino Arabcev v dobi islama, učinkuje skoraj kakor razodetje, kako tiplje nova, porevolucijska generacija nazaj k pradavnim virom starega Egipta, njegove zgodovine in njegove umetnosti, za katere se Arabci pod prejšnjimi reakcionalnimi režimi niso kdo ve kaj menili. Seveda so imeli tudi oni doslej nekaj svojih znanih egiptologov. Saj nas je največji živeči med njimi, prof. Selim Hasan, sam vodil po oddelku mumij kairskega muzeja Toda glavno raziskovalno delo so bili doslej vendarle opravili tuji, zlasti francoski, angleški, nemški in italijanski, pa tudi ruski strokovnjaki. Toda narodni ponos, ki ga je znal zbuditi Našel s svojo revolucijo, je tudi v tem pogledu zasukal kolo časa v sme. tudi razvoj lastne gledališke umetnosti. Čeprav je Kairo nad trimilijonsko velemesto s prometom, ki bi delal čast celo Parizu, in čeprav je v njegovih gledaliških dvoranah gostovalo in še gostuje nešteto tujih opernih in dramskih ansamblov iz najkultur-nejših dežel sveta, pa Arabci do zadnjih nekaj let niso imeli lastne dramatike, ki bi jim prikazovala na odru nji-hoveka človeka. Naserjeva revolucija je tudi v tem pogledu prinesla izpremembo. Dosežki kajpada še niso mogli priti čez noč. Vse drugače pa nas je očaral neki njihov film — «Klic arabskega slavčka« —, ki prikazuje enega od njihovih najbolj perečih in najbolj bolečih družbenih problemov in v katerem nastopa cela ekipa zelo nadarjenih igralcev. Toda o tem in še marsičem drugem bomo spregovorili ob drugi priložnosti. VLADIMIR BARTOL Zgodovinsko- toponomastična razprava Nekdanje slovenske naselbine v Furlaniji Zdi se, da Hruščevu ugaja mlad tiger, ki so mu ga podarili med njegovim obiskom v Indiji 5. Vzdržuje pa se verzija da je to ime izpeljano iz latinskega, še izza rimskih časov, namreč od takrat, ko so rimskim legionarjem delili prae-dium ali oglejski agro. Takrat naj bi neka družina legionarja z imenom Satelii dobila kos zemljišča, in to ime naj bi prešlo na naselje in se izpremenilo v Sadegliano, nato pa v sedanji Sedegliano. Tako je Beano, ki je tod blizu, nastal iz imena Abelii, Flajbano iz Flavii in Claunico iz Clavini. Ko so v poznejših stoletjih, toda še v rimski dobi, pridrli na Furlansko Slovani sami ali skupno z drugimi plemeni, ali pa so jih razni vojvode poklicali, da bi naselili neobdelano zemljo, so se sicer navzeli običajev, vere in jezika tamkaj bivajočega latinskega (rimskega) prebivalstva, vendar se ne domneva, da bi mogli bivati v teh vaseh, ker je bilo tam že drugo prebivalstvo, ampak da so si sezidali nove vasi med prvotnimi rimskimi in jim dali potem svoja imena. Tako moremo zaključiti, če sledimo imenom vasi, ki so za veliko rimsko cesto Cre-scentia, ki je šla ob Tilmentu (ob levem bregu) od Lati-sane na Belgrad - Piede di Rosa - Kodrojp - Flaibana (vas kakih 5 km severneje od Sedegliana), ko vidimo, kako si izmenično sledijo druga drugi latinske in slovenske vasi. (Postranska skupina: Belgrad - Gradišče - Stražice -Sv. Marica). Latinske so: Glau-nicco (Claunico) - Bugnins -Camino; slovenske: Gorica -Jutič; latinske: Quadrivio (Kodrojp), križišče cest; slovenska: Goričica; latinska: Pozzo; slovenska; Gradišče; latinske: Sedegliano - Rivis - Turrida (ki leži levo od Tilmenta). Severneje imajo vse vasi le latinska imena; Flaibana, Ne-reto (iz Matereto), Nogaredo reto (iz Metereto), Nogaredo Z naselitvijo Longobardov ali še prej, so se na furlansko ravnino začeli naseljevati Slovenci; in ker se niso hoteli ali mogli spojiti z rimskim prebivalstvom, so se ustavili v Pasian Schiavone-sco (ki se je za časa Rimljanov imenovalo Basiliano), namesto v Varianu, ki je tam blizu. Prav tako so se naselili v Gradišču namesto v Sedeglianu; v Goričici, namesto v Pozzu ali Codroipu in tako tudi drugod. (V Sedeglianu obstaja le en priimek slovenskega izvora — Lukita — pa še ta naj bi prišel iz Geana leta 1774, ker se je tja priženil. Tako izhaja iz llllllllllllllllllll|||IIIH||t||||||||H||||||||,,,l,l,IHmi,ll|l|l||l|||l|l,u||||l|,|||||||l|m||||MI|„|„|,|„|l„„„|,||„,„ll„ll|||m|||n|tnl||||n|||||)|||lll|„mim|,|l|,l|l|l(mM|,l„||||||||||||||||m||||||ll||||ll|||||||||||||||||||||||||||t|||||||||||||||t||||||n||||||| Sovjeti objavljajo dokumente o nacističnih načrtih na Vzhodu Poljake bi bili preseliti v Brazilijo Rase pa U%pan?5?: '»»O Edvard n.l? ' sreče» 18.10 k>' »p£V0,->nl k°ncert v kov lnJPas 102 8- 18.45 Avsenl-19-00 Zdravstvena glasba; ^ ^Dor?-2^ Pestra __________ ^ , 20 30 Glasbeni al- v Z? 2l.(v\ ’ 'jTaAuem ai- w ®®tiih Hp- riolan, tragedija jo je na" »J? * Da ni., Shakespeare, pre- OŽ?1 Rad tv 2upa"«ič; 'grajo rrkest„. a?'Jskeaa ort-, Di.- er j0L, *a odra, nato lwT° Pihano iranadOS' 23 00 00 * i , nj®8°vi 90-atclj'Uček večerne >2.10^ TrSt 1530 14 15 Be‘ sat, "Resm.i k Pogubljenje«; Deg»nn besed»: Bor-VL33*1’ narti, Vatta’ Viezzoli, Idna« ' m°tlv «Guar- K°Mr 5,1 !».»». V sl0venSClnl: 7.30, V 'tal'Janščlnl: 6.30, .«■00-,,, ‘ *15, 22.30 Nunski kPr*nos RL; 12.00 Rotft »rt* k*1?11: 12 50 O- tie Trnove J, regimenta, ,34n !5erfiv i^.vedke, Mada-'dvin, ^Betijsioi 1 Carmen); C« s t? nasveti: Zago- u Straussu In Franzu Lebarju; 16.00 Otroška oddaja; 14.30 Norrie Paramors in njen orkester; 16.50 Alžirija od Karla X. do de Gaulla; 17.00 Pojeta Tony Reinis in Franco Franchi; 17.30 Baletna glasba (Čajkovski); 19.00 Ritmi na orgle; 22.15 Trobenta Wil-n težav odpravil štandresko ventino, katere položaj na lestvice je sedaj že skraj kritičen. , Od rezultatov tržaških pr* stavnikov je tokrat na]P membnejša zmaga San ^,'jVaa^ nija nad Muggesano.^ čef»^ je položaj svetoivanske storice še zelo kritičen. P*..L njegova zmaga nad močnejs*'* idar>' Lahek kondicijski trening prvega moštva brez Szokeja in Taccole Prvo in drugo moštvo Trie-stine sta imeli včeTaj popoldne trening na občinskem stadionu. Med člani prvega moštva sta manjkala samo Taccola. ki se še ni vrnil s krajšega dopusta in pa Szoke, ki je doma zaradi poškodbe zaradi katere je nje-govnastop prihodnjo nedeljo še dvomljiv. Trening prvega moštva je obstajal le iz telovadnih in atletskih vaj ter pred-ložkov z žogo. precej bolj intenzivno pa so trenirali igralci rezervnega moštva, ki bodo danes popoldne odigrali na ob. činskem stadionu tekmo za prvenstvo rezerv z enajstorico Udinese. SKLEP NBA Archieju Mooreju odvzet svetovni naslov Za to tekmo je trener Peta-gna sporazumno s Trevisanom določil naslednjo postavo: Rumich; Tulissi, Čepar; Pel-legrini, Degrassi. Rocco; An ber. Mantovani, Demenia, Sca. la II.. Colausich. O TRŽIČ. 16. — Nogometno društvo CRDA, ki nastopa v C ligi, je odkupilo od Anconi-ta.ne vratarja Giovanmja Fer-foglio. Novi igralec bo verjetno nastopil že prihodnjo nedeljo na stadionu v Vigevanu. lllllllllllllllinilltlintlllllllllllllHIIIIIIllllMIIIIHIiIHnillHIIIIIUIIIIIIIIIIIIIMIMItlllllllHMIIIHIItlllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllltlUtllltlllllllllllllllllllllllllllflllllllllllllllllintllllllllMIlU«"" Popolni program zimskih SQUAW VALLEY, 16. — Popolni program olimpijskih iger v Squaw Valleyu je naslednji (ure so navedene po tihomorskem času, ki je 9 ur pred našim časom, n- pr.: 10. ura v Squaw Valleyu odgovarja 19. uri pri nas): Četrtek, 18. februarja: lili.30: Otvoritev na ledenem stadionu; 13.30 . 15.30: Otvoritvena svečanost. Petek, 19. februarja: 8-10.30: Tek za moške na 30 km; 10-12.30: Smuk za moške; 10.30 do 12.30: Umetnostno drsanje dvojic; 12.30 - 14.30: Hokej (ZDA-CSR); 13 - 15: Hokej (Kanada. Švedska); 15.30 - 17.30: Hokej (SZ - Nemčija). Sobota, 20. februarja: 7-11.30: Umetnostno drsanje (obvezni liki za ženske); 8 - 9.15: Tek na 10 km za ženske; 9 . 10: Hitrostno drsanje na 500 m za ženske; 10 - 11.30: Smuk za ženske; 12 . 14: Hokej (Avstralija - CSR); 12.30 - 14.30: Hokej (Kanada-Japonska); 14.30 - 15: Podeljevanje nagrad; 15.30 - 17.30: Hokej (SZ . Finska). Nedelja. 21. februarja: 7 - 11.30: Umetnostno drsanje (obvezni liki za ženske); 8 - 10: Biathlon; 9 . 11: Hitrostno drsanje na 1500 m za ženske; 10. 11.30: Veleslalom za moške; 12-14: Hokej (ZDA - Avstralija); 12.30 - 15: Skoki za kombinacijo; 15 . 15.30: Podeljevanje na. grad; 15.30-17.30: Hokej (Švedska - Japonska); 16 - 18: Hokej (Nemčija - Finska). Ponedeljek. 22. februarja: 7. 11.30: Umetnostno drsanje (obvezni liki za zenske); 8 - 10: Tek za moške na 15 km za kombinacijo; 9 - 10.30: Hitrostno drsanje na 1000 m za zenske; 12 . 14: Hokej (nasprotniki na osnovi izidov kvalifika- cijskih tekem); 12.30 - 14.30: Hokej; 14.30 - 15: Podeljevanje nagrad; 15 . 17: Hokej; 15 -17.30: Hokej. Torek, 23. februarja: 8 - 10: Tek na 15 km za moške; 9 -11.30: Hitrostno drsanje na 3000 m za ženske; 10 - 11.30: Veleslalom za ženske; 12.30 -14.30: Hokej; 12.30 - 15.15: U-met-nostno drsanje (prosti liki za ženske); 15.30 . 16: Podeljevanje nagrad; 16 - 18: Hokej. Sreda, 24. februarja: 7 -11.30: Umetnostno drsanje (obvezni liki za moške); 9 . 11: Hitrostno drsanie na 500 m za moške; 9.30 - 13.30: Slalom za moške; 12.30 . 14.30: Hokej; 14.30 - 15: Podeljevanje nagrad; 15 - 17: Hokej; 15.30 - 17.30: Hokej. Četrtek, 25. februarja: 7 -11.30: Umetnostno drsanje (obvezni liki za moške); 8-10.30: Štafeta 4x10 km za moške; 9-13: Hitrostno drsanje na 5000 m za moške; 12 - 14: Hokej; 12.30-14.30: Hokej; 14.30 . 15: Podeljevanje nagrad; 15.30 - 17: Hokej. Petek, 26. februarja: 8 - 10.30: Štafeta 3x5 km za ženske; 9 -11: Hitrostno drsanje na 1500 m za moške; 9.30 - 12.30: Slalom za ženske; 12.30 _ 14.30: Hokej; 12.30 . 14.30: Hokej; 12.30-15.15: Umetnostno drsanje (prosti liki za moške); 15 - 15.30: Podeljevanje nagrad; 16 . 18: Nagrajevanje. Sobota. 27. februarja: 8-11.30: Tek na 50 km za moške; 8-13 Hitrostno drsanje na 10.000 m za moške: 12 - 14: Hokej; 12.30-14.30: Hokej; 14.30 - 15: Podeljevanje nagrad; 15 . 17; Hokej; 15.30 - 17.30: Hokej. Nedelja, 28. februarja: 11-13: Samostojni skoki; 13 - 13.30: Ekshibicija v umetnostnem dr. sanju; 13.30 - 14: Podeljevanje nagrad; 14 . 15: Zaključna svečanost. PROVIDENCE, 16. — Predsednik NBA Anthony Macero-ni je sinoči sporočil, da je ((National Boxing Association# odvzela Archieju Mooreju naslov svetovnega prvaka sred-njetežke kategorije, «ker ga ni branil v predpisanem roku šestih mesecev.# Maceroni je do. dal, da bo za določitev Moo-rejevega naslednika organiziran turnir med najboljšimi boksarji kategorije na svetu. Kljub sklepu NBA bo 46-let-ni Moore še vedno priznan za svetovnega prvaka v državi New York. ki ni član NBA. Moore, ki je poslednjič branil svoj naslov 12. avgusta 1959 proti Kanadčanu Yvonu Durel-leju. je v tej zvezi izjavil: «Ce mi NBA odvzame naslov, mora isti ukrep sprejeti tudi proti svetovnemu prvaku težke kategorije Ingemaru Johansso-mu.» nasprotnikom lahko ven( znak, da je prebrodil *rl CRDA in Libertas sta obracu la med seboj in sicer tako. d* L CRDA pobral celotni izkupi^ in utrdil svoj položaj v ,sr jj, ni lestvice, medtem ko je ■ bertas zopet zdrknil proti 1o , Izgubila je tudi Edera v Kr nu, čeprav je domačinom dila dober odpor. «l REZULTATI 17. KOLA: b bertas - CRDA 0:2. CormoJ«’!; Edera 1:0, S. Giovanni-Mu* gesana 1:0, Mariano - Torria“* 2:1. Mossa " Amoco 8:1, 11 ?«. Ronchi 2:1, Pro Romans - J ventina 2:0. Tudi Donu Jordanu grozijo z odvzemom naslova PROVIDENCE, 16. — Predsednik NBA je sporočil tudi, da bo odvzet naslov svetovnega prvaka sre-dnjelahke kat. Donu Jordanu, če ne bo dal boksar ali pa njegov prokurator v teku dneva zadovoljivih jamstev. Maceroni je tudi dejal, da so Donu Jordanu zaradi zdravstvenih razlogov itak že podaljšali skrajni rok za dvoboj z veljavnostjo naslova od 15. jan. do 15. febr. Medtem je sodišče v Los Angelesu kaznovalo Dona Jordana z globo 157 dolarjev (okrog 100.000 lir) ker je vozil avto v pijanem stanju. Jordana so aretirali v soboto v Hintingto-nu v bližini Los Angelesa, ker je laže poškodoval eno osebo in dve vozili, ki sta parkirali. O MILAN. 16. — Tekma med Juventusom in Padovo, ki je bila prekinjena v 24’ drugega polčasa zaradi megle, bo ponovno odigrana v sredo, 24. februarja. G MILAN, 16. — Za jutrišnjo zaostalo nogometno tekmo B lige med Novaro in Catanio je bil za sodnika določen Leita iz Vidma. LESTVICA I? 1» Mossa 17 11 4 2 40 2« Pro Romans 15 8 5 2 21 ** .* Ronchi 17 8 3 6 19 - 17 8 3 6 32 lj .8 3 1J * {j 1556 s s|s - 26 25 15 Mariano Muggesana Cormonese CRDA Edera Itala Torriana Libertas Juventina 17 8 3 6 19 »; „ 16 6 5 5 19 1$ 17 5 8 4 17 1® !! 15 6 4 16 5 5 17 5 2 10 19 26 17 3 5 9 13 JJ S. Giovanni 17 4 3 10 19 29 11 32 1 Amoco 17 3 4 10 POKAL RIMETT 1962 Severna Irska se je premislila LONDON, 16. — Severna ska. ki je ze pred časom ^ ročila, da se ne bo ude*® tl nogometnega tekmovanja svetovni pokal 1962, ker morale biti nekatere tekme j, igrane v nedeljo, kar P^jn® nik severnoirske nogom .gj zveze ne dovoljuje, se je.satol» premislila in je organi*3 p jem tekmovanja za pok3l mett prijavila tudi svojo ležbo. PO ZMAGl" NAD S OSO Vecchiatto-Akono 29. t. m. v Pariz« PARIZ, 16. — Evropski-vak lahke kat. Mario Vecf ♦ n i 'r ^ (a to iz Vidma, ki je včeraj ^ magal v Parizu s K.O. A® ! la Soso, se bo ponovno jjjc v Parizu 29. februarja-gov nasprotnik bo Akono, ki je uradni francoskega nrvaka kates Vecchiatto je Akona P ■ f gal 18. sept. lani v Zen® točkah. Becerra - Yonekuru 20. maja v Tokiu 3MK amn JIUC KIT- m OT )Mt JUH UK 'M^ H* HUUUK M*** UT —»«“»■ MiMMMi ABfe-aafc-gEaanEg mm 1 m ml PRETRESLJIVE ZGODBE III. NEVARNA DIVJA s. Kichard Connell «Da, celo ta stari trdi Šved. In mož bi se lahko pognal hudiču med noge in ga prosil za žveplenko. Takega pogleda, kakor ga je imel nocoj, še nisem nikoli opazil v njegovih ribjemodrih oči. A drugega nisem mogel izvleci iz njega kakor tole: ,To mesto je zelo na slabem glasu pri mornarjih, gospod’. Potem je dodal zaskrbljeno: ,Ne slisite ^nečesa se vam ne zdi?... Kakor da bi bil sam zrak okoli nas’napojen s strupom. Čakajte, ne smejte se, če vam pravim: zdelo se mi je, da me je v hipu spreletelo! In vendar ni bilo niti sapice in morje mirno kakor steklo. Takrat smo se bližali otoku. Občutil sem neke vrste zone v mislih... nekakšno hipno grozo.* , «čista domišljija,* je ugovarjal Rainsford. «Vrazjeveren mornar bi utegnil okužiti s svojimi strahovi celo moštvo.* «2e mogoče. Vendar se mi zdi, da imajo včasih mornarji šesti čut ki jih opozarja na nevarnost. Mislim, da je zlo včasih nekaj otipljivega, nekaj, kar ima svojo valovno dolžino, nrav tako kakor svetloba ali glas. Nevarno mesto bi utegnilo, če se smem tako izraziti, oddajati neke vrste nihanja, ki označuje nevarnost. Sicer pa sem res vesel, da se oddaljujemo od tistega pasu. Torej, Rainsford, mislim, da se boste sedaj raje umaknili v kabino...* «Ne dremlje se mi,» je rekel Rainsford. »Stopim na zad- Hji kin in pokadim še eno pipo.* «Pa lahko noč. Na svidenje pri zajtrku!* »Prav. Lahko noč, Whitney.» Rainsford je sedel v nočni tišini, v katero se je mešalo samo zamolklo utripanje strojev, ki so naglo gnali jahto skozi temo. Od zunaj se je slišalo le grgrajoče šumljanje vode izpod vijaka. Zleknjen na palubskem stolu se je Rainsford leno opajal z dimom svoje priljubljene pipe. že ga je premagovala otrplost čutov, ki jo je povzročala noč. «Tako je tema,* je pomislil, «da bi lahko spal z odprtimi očmi. Tema bi mi bila namesto trepalnic...* Nenaden šum ga je stresel. Oddaljen ropot na desni, a njegovo vešče oko se ni dalo ukaniti. Slišal je ropot drugič in še tretjič. Tam daleč nekje v temi je nekdo trikrat ustrelil. Prepadeni Rainsford je skočil na noge in se naglo približal palubni ograji. Napenjal je oči v smer, od koder so prihajali poki, a vse je bilo kakor da bi poskušal gledati skozi odejo. Tedaj se je povzpel na ograjo in se držal v ravnotežju, da bi dosegel višjo točko za opazovanje. Pipa mu je zadela v ladijsko vrv in mu zdrknila iz ust. Rainsford je zamahnil, da bi jo ujel... in odsekan zamolkel krik mu je prišel iz ust, ko se je ovedel, da se je preveč nagnil navzven in izgubil ravnotežje. Ta krik je brž na to zamrl v vodah Karaibskega morja, ki so se, tople kakor kri, zgrnile nad njegovo glavo. Rainsfordu se je posrečilo priti na površje in poskušal je opozoriti nase in je kričal, toda razpenjeni valovi okoli jahte, ki je plula z vso brzino, so mu pljuskali v obraz in usta so se mu napolnila s slano vodo, kar ga je prisililo, da je obmolknil. Skoro bi ga zadušilo. V obupu je poskušal z močnimi zamahi slediti lučem jahte, ki se je oddaljevala, a je bil prisiljen odnehati, še preden je preplaval kakšnih dvajset metrov. Zbral se je in začel jasno misliti in si dopovedovati, da ni prvič, ko je v tako grdem položaju. Sicer je bilo mogoče da bi se njegov glas slišal na jahto, a ta možnost je bila zelo majhna in se je še manjšala, kakor se je ladja oddaljevala. Zvlekel je s sebe obleko in kričal na vse grlo. Luči jahte so postajale vse bolj blede in na to izginjale v daljavi kakor kresnice. Naposled jih je popolnoma požrla tema. Tedaj se je Rainsford spomnil streljanja. Prihajalo je bilo z desne, zato je trdovratno zaplaval v tisto smer s počasnimi zamahi, da bi mu moči dalje trajale. Cas, ko se je boril z morjem, se mr, je zdel cela večnost. Bil je že na robu obupa, in je začel šteti zamahe, zavedajoč se, da bo morda zamahnil še kakšen stokrat in potem... Zaslišal je glas. Oster glas se je iztrgal iz teme, prodirajoč zračni tresljaj kakor krik živali v trenutku skrajne tesnobe in strahu. Ni bil zmožen dognati, katera žival je tako zarjula, in tudi ni poskušal. Z novo silo je zaplaval v smer, od koder je bil prišel glas. še enkrat ga je slišal in takrat je glas presekal močnejši prasketajoči in izpretrgan ropot. «Strel s pištolo,* je zamrmral Rainsdorf in plaval. čez deset minut vztrajnega napora je prišel do njegovih ušes neki novi šum, ki pa je bil najbolj nebeški glas, kar jih je kdaj slišalo njegovo uho: bilo je ritmično butanje valovja, ki se je razbijalo ob čereh na obali. Doplaval je skoro do skal, preden jih je opazil in ob kakšnem bolj nemirnem morju bi se ponoči ob njih potolkel. Z zadnjimi močmi se je vzdignil iz vode. Nazobčani vrhovi skal so se menda nadaljevali nekam v neprodirno temo. Z obupno voljo je začel plezati po njih, vzdigujoč roko, drugo za drugo. Naposled je priplezal do ravne skale, ko je ze komaj dihal in so ga roke skelele. Prav do zadnjih čeri je segala gosta džungla. V tistih okoliščinah se Rainsdorf ni mogel meniti za nevarnosti, ki so se utegnile skrivati v gosto prepletenem vejevju. Vedel je samo, da je na varnem pred svojim sovražnikom morjem in da se ga polašča nepremagljiva utrujenost. Kar omahnil je na tla ob robu džungle in se takoj potopil v najgloblje spanje svojega življenja. MEXICO CITY, 16. "J' Ldj tovni prvak petelinje k® 5y« je Jose Becerra bo bran .j# naslov 20. maja v Tok1*1 jv® Japoncu Yonekuri. Za d® boj bo Becerra dobil 50- jjrr larjev (okrog 32 mi\ij°n°nectr Izvedelo se je tudi.