PoStni urad Celovac 2 — Verlagsposfamt Klagenfurt 2 Izhaja v Celovcu — Erschelnungsort Klagenfurt Posamezni Izvod 1,30 Sil., mesečna naročnina 5 Šilingov 'V * < P. b. b. Celovec, petek, 30. november 1962 Štev. 48 (1072) j V Ženevi spet razpravljajo O razorožitvi Danes začetek pogajanj Predstavniki 17 držav, ki tvorijo odbor OZN za razorožitev, so se v ponedeljek spet sestali v Ženevi, da nadaljujejo svoja pogajanja za dosego sporazuma o razorožitvi. Razorožitvena konferenca je svoje prejšnje delo prekinila 7. septembra, da bi o sedanjem poteku pogajanj poročala Generalni skupščini OZN. Ker pa to poročilo ni vsebovalo zadovoljivili uspehov, je dobil razorožitveni odbor nalogo, da nemudoma nadaljuje s svojim delom, kajti v Generalni skupščini OZN je bilo vprašanje razorožitve poudarjeno kor eno najvažnejših vprašanj mednarodne politike, od katerega je v veliki meri odvisno tudi reševanje vseh drugih mednarodnih problemov. V Ženevii torej spet govorijo o razorožitvi, o vprašanju, kii ga rešujejo že desetletja, pa vendar še niso prišli niti za korak naprej. Vedno spet se pojavijo problemi, ki uničijo tudii začetni optimizem in po več ali manj sejah se odbor ponovno razide, ne da bi mogel poročati o kakršnem koli napredku. Morda pa se je sedanje zasedanje raz-orožitvene komisije le začelo v boljšem o-zračju in bi bilo vsekakor razveseljivo, če bi bil optimizem, s katerim so se ponovno vsedii za zeleno mizo, vsaj deloma upravičen. Ob začetku zasedanja v Ženevi je bila namreč s strani obeh velesil — Amerike in Sovjetske zveze — poudarjena želja po stvarnem delu, za katero je po izjavah ameriškega in sovjetskega predstavnika ustvarila ugodne pogoje pravkar rešena kriza okoli Kube. Sovjetski delegat Carapkin je izrazil mnenje, da bi nedavna kubanska kriza utegnila utreti pot napredku pri razoražitvenih pogajanjih, ameriški delegat Dean pa je dejal, da bi moralo' „modro državništvo", ki se je pokazalo ob kubanskem vprašanju, podpreti razorožitvena pogajanja. Na prvi sejti sedanjega zasedanja razoro-žitvene konference sta ameriški in sovjetski predstavnik podala načelni izjavi. Carapkin je poudaril, da je treba ustaviti oboroževalno dirko in odpraviti jedrsko-raketne vojne. Rekel je, da ne bi smeli dovoliti, da bi se konferenca preveč zadrževala ob postran- skih rečeh, ampak bi se morala osredotočiti na glavno vprašanje. Dean pa je izjavil, da so sedaj pogoji, v katerih se razvijajo pogajanja, ter upanje na uspeh dosti ugodnejši kakor 7. septembra, ko je konferenca prekinila delo. Govoreč o kubanski krizi je Dean poudaril, da je ta kriza svetu dramatična prikazala, da dve največji vojaški sili lahko dosežeta sporazum na pametni podlagi, če obstaja na obeh straneh dovolj spodbude za to rešitev. Sedanji razorožitveni konferenci v Ženevi je poslal generalni sekretar OZN U Tant posebno poslanico, v kateri je poudaril, da je sedaj morda najugodnejši trenutek za dosego sporazuma med jedrskimi silami. Nje-govo upanje se nanaša predvesm na nedavno izmenjavo poslanic med šefom Amerike in Sovjetske zveze ter na skoro istočasne ustavitve jedrskih poskusov na obeh straneh. U Tant je nadalje poudaril, da so debate o razorožitvi v Generalni skupščini OZN dale priložnost vsem članicam svetovne organizacije, da v znatni meri prispevajo k rešitvi tega problema. »Nedavni resni dogodki — je rečeno v U Tamovi poslanici — pa so nudili nove dokaze o nevarnosti oboroževalne tekme, ki ne nudi trajne zagotovitve varnosti, temveč vodi Tc zaostrenim političnim sporom in položajem, ki lahko ogrozijo mir na vsem svetu." Jugoslovansko-poljski razgovori med obiskom poljskega zunanjega ministra v Beogradu Kakor smo na kratko poročali že v zadnji številki našega lista, je poljski zunanji minister Adam Rapacki pred nedavnim bival na uradnem obisku v Jugoslaviji. Ob tej priložnosti sta ga sprejela tudi predsednik FLR Jugoslavije maršal Tito in podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj. O razgovorih, ki so bili med predstavniki obeh držav, je bilo objavljeno uradno sporočilo, v katerem je med drugim poudarjeno: potekali v prija- udarjeno, da so vzajemni obiski presfavni- Med razgovori, ki teijskem ozračju in v duhu vzajemnega razumevanja, so z zadovoljstvom ugotovili pozitiven obojestransko koristen razvoj prijateljskega sodelovanja med obema državama, usmerjenima k skupnim ciljem — socializmu in miru. Zadnja leta je doseglo sodelovanje širok obseg in raznovrstne oblike na gospodarskem, kulturnem in znaost-veno-tehnlčnem področju. Posebej je po- Zadnja nedelja — nedelja volitev ■ Od volitev, ki so bile zadnjo nedeljo, ■ so za našo državo neposredno zanimive ■ seVeda le občinske volitve na Gradiščan- ■ skem. Ker pa se dogajanje v določeni ■ državi ne odvija izolirano od splošnega ■ dogajanja v svetu, je vsekakor zanimivo ■ in potrebno pogledati tudi nekoliko čez ■ meje te države. V konkretnem primeru ■ mislimo zlasti na drugi del državnozbor- ■ skih volitev v Franciji In na deželnozbor- ■ ske volitve na Bavarskem, ki so bile prav ■ tako zadnjo nedeljo. Na Gradiščanskem ... Komaj teden dni po državnozborskih volitvah je prebivalstvo Gradiščanske zadnjo nedeljo spet šlo na volišče, da izvoli nove občinske odbore. Zaradi tega tudi ni bilo pričakovati, da bi te volitve privedle do večje spremembe v razmerju med posameznimi strankami, marveč so v glavnem potrdile stanje, kot se je pokazalo že pri vseh volitvah zadnjih let: pretežna večina volivcev je izrazila za-upanie veFkima strankama. SPO je dobila 73.098 ali 46 % glasov, OVP 75.278 ali 47,5 °/o glasov, FPO 4564 glasov (približno 3 °/o), KPD 1218 ali 1 °/o glasov in imenske liste 3998 glasov, kar je 2,5 °/o. V primerjavi z občinskimi volitvami leta 1958 so vse stranke razen komunistov pridobile na glasovih, v primerjavi z letošnjimi državnozborskimi volitvami pa nasprotno utrpele izgubo na glasovih. Mnogo bolj izrazit je izid nedeljskih volitev seveda po številu mandatov, ki so jih dobile posamezne stranke: SPO 1577 (pri zadnjih občinskih volitvah* 1564), tokrat torej za 13 mandatov več; OVP 1940 (1969), zguba 29 mandatov; FPO 76 (59), KPO 6 (11) in imenske liste 84 (67). ... v Franciji ... Državnozborske volitve v Franciji so se tudi v drugem delu končale z zmago golistične Unije za novo republiko in bo imel predsednik de Gaulle v novi skupščini takšno večino, da ga opozicijske stranke ne bodo mogle resno ogrožati. Kljub temu pa so prav te volitve privedle do nenavadnega porastka komunističnih glasov in s tem komunističnih poslancev, ki bodo v bodoče gotovo povzročali de Gaullu marsikatero skrb. Generalni sekretar golistične unije ni zaman že takoj po objavi volilnih rezultatov napovedal, da bo morala nova vlada odločno reševati tiste socialne probleme, ob katerih krepijo svoj vpliv komunisti. S tem je nehote priznal, da je glavni zmagovalec nedeljskih volitev sicer njegova stranka, da pa so se hkrati močno okrepile tudi tiste sile, ki predstavljajo jedro opozicije. Lep uspeh so dosegli socialisti, o katerih pa trenutno še ni znano, ali bodo kot med volilno borbo ostali na levici, ali pa se bodo kot v vseh povojnih letih spet vrnili v center. V številkah je izid volitev naslednji: goli-stična unija je dobila 6,053.685 (40,6 °/o) glasov in 233 mandatov, komunisti 3,158.523 (21,2 °/o) glasov in 41 (doslej samo 10) mandatov, socialisti 2,224.799 (14,9 °/o) glasov in 66 (doslej 44) mandatov, neodvisni in kmetje 1,262.248 (8,4 %) glasov in 18 mandatov, radikalni socialisti 969.559 (6,4 %>) . glasov in 43 mandatov ter krščanski republikanci 777 tisoč 455 (5,2 %) glasov in 38 mandatov. ... in na Bavarskem Posebno presenetljiv pa je izid deželnozbor-skih volitev na Bavarskem, kjer si je pridobila absolutno večino krščansko-socialna unija, stranka sedanjega obrambnega ministra Straussa, zaradi katerga je pršlo v Bonnu do ostrih nasprotij in do vladne krize v Zahodni Nemčiji. V političnih krogih zato prevladuje mnenje, da bo demonstrativno zaupanje, ki so ga dali bavarski volivci najmočnejši stranki v pokrajini in s tem njenemu kompromitiranemu predsedniku, le še otež-kočilo Adenauerjeva prizadevanja, da bi še naprej vladal v koaliciji z liberalci, ki še nadalie odločno zahtevajo odstranitev Straussa iz zvezne vlade. Hkrati pa pomenijo bavarske volitve tudi lep uspeh socialistov, ki so pridobili največ novih mandatov. Krščansko-socialna unija je dobila 4,660.611 * (47,5%) glasov in 108 (doslej 101) mandatov, je pa v primerjavi z lanskimi državnozborskimi volitvami zgubila 7,4 % svojih glasov. Socialdemokrati so tokrat dobili 3,464.999 ali 35,3 % glasov in so število svojih mandatov povečali od dosedanjih 64 na 79. Liberalna FDP je dobila 576.784 (5,9 %) glasov in 9 (doslej 9) mandatov. kov obeh vlad kot tudi sodelovanje strokovnih in družbenih organizacij prispevali k uspešnemu razvoju medsebojnih odnosov, boljšemu medsebojnemu spoznavanju in razumevanju. S tem v zvezi je ugotovljeno, da obstajajo ugodni pogoji, obojestranski ■interesi in pripravljenost za nadaljnji vsestranski razvoj odnosov med Poljsko in Jugoslavijo na vseh področjih. Zunanja ministra obeh držav sta med razgovori izmenjala gledišča tudi o mednarodnem položaju in a perspektivah njegovega razvoja. Ugotovila sta, da so skupna prizadevanja obeh držav za uresničitev načela miroljubne koeksistence, skupni življenjski interesi poljskega in jugoslovanskih narodov, podobnost ali identičnost pogledov, potrjena v razgovorih o osnovnih mednarodnih problemih, osnova za tesno sodelovanje cbeh držav. Na obeh straneh je bilo poudarjeno, da so bili razgovori zelo koristni in plodni, da so poglobili vzajemno razumevanje In da so potrdili, da obstoje možnosti za nadaljnjo krepitev sodelovanja obeh držav na mednarodnem torišču. Sklenjeno je bilo, da se v tem duhu nadaljujejo stiki in izmenjava gledišč, ki izvirajo Iz nadaljnjega razvoja mednarodnega položaja. o sestavi nove zvezne vlade V zadnjih dneh so v vodstvih obeh velikih strank razpravljali o vprašanjih v zvezi s sestavo nove zvezne vlade na podlagi izida državnozborskih vol tev 18. novembra. Predvsem je bilo treba rešiti vprašanje, s kakšnimi predlogi bodo zastopniki obeh strank začeli pogajanja o novi vladni koaTciji, kaj bo posamezna stranka zahtevala in v koliko bo pripravljena popustiti nasprotni strank Za danes ob desetih,dopoldne pa je določen prvi sestanek, na katerem bosta OVP in SPO obrazložili svoja stališča, kako si zamišljata novo vlado in nadaljnje sodelovanje v vladni koaliciji. Že dosedanja interna posvetovanja v vodstvih strank so pokazala, da bodo medsebojna pogajanja tokrat vsaj tako trda če ne še trša, kot so bla pri pogajanjih za prejšnje vlade. Posebno v OVP je zaradi nekaj novih mandatov marsikdo očitno zgubil razsodnost in je bilo v zadnjih dneh z raznih strani slišati o močno pretiranih zahtevah. Ob vztrajanju na takih zahtevah pač ne bo lahko doseči sporazuma s SPO, v katere vodstvu pravilno ugotavljajo, da malenkostna prednost OVP po zadnjih volitvah nikakor ne opravičuje samovladanja ene stranke. Vsi dosedanji glasovi o morebitnem sestavu nove vlade so seveda le ugibanja. To velja prav tako za napoved, da bo dosedanjega socialističnega zunanjega ministra zamenjal OVP-jevski minister, kakor tudi za »grožnjo«, da bo treba v vodstvu podržavljenih podjetij, za katere je zdaj pristojen vicekanc-ler Pittermann, napraviti temeljito spremembo. Na vsa taka in podobna vprašanja, ki v zadnjih dneh močno zaposlujejo tudi široko javnost, bodo dala jasen odgovor šele pogajanja med predstavn’ki OVP in SPO, ki se začnejo danes na Dunaju. Vatikanski koncil bo prekinil svoje delo Kakor so v Vatikanu uradno sporočili, bo vatikanski koncil svoje sedanje zasedanje zaključil 8. decembra in z delom spet pričel šele 8. septembra 1963 ie ne že 12. maja, kot je bilo prvotno objavljeno. Uradno sicer poudarjajo, da je papež s tem hotel ustreči | tistim udeležencem koncila, katerih I škofije so daleč od Rima, v resnici pa * so se ' med dosedanjim■ delom pojavile * velike težave, ki jih bodo. skušali od- • praviti v podaljšanem odmoru. ♦ T‘ ■■■ '. V Zahodni Nemčiji: Obremenjeni nacisti na visokih položajih hkrati pa uradno zasledovanje žrtev nacističnega nasilja Z motivacijo, da gre za »prikrito komunistično organizacijo", so zahodnonemške oblasti pripravile sodno obravnavo proti Združenju preganjanih po nacističnem režimu (VVN) in nameravajo tej organizaciji prepovedati nadaljnje delovanje. Proces proti temu združenju naj bi se včeraj začel pred zveznim upravnim sodiščem v zahodnem Berlinu. Vendar to ni prvič, da bi sprožili sodni postopek proti žrtvam nacizma, saj so tak proces doslej že nekajkrat napovedali in potem spet odložili zaradi ostrih protestov udeležencev odporniškega gibanja proti fašizmu iz V$p Evrope. Vsekakor je zelo značilno za današnji režim v Zahodni Nfemčijl, da na eni strani zasleduje žrtve nacizma, na drugi strani pa trpi, da številni obremenjeni nacisti še danes zavzemajo visoke položaje v državi. Boj zahodnonemških oblasti proti organizaciji, katera združuje v svojih vrstah vse tiste, ki jih je preganjal nacistični režim, je pač najboljši dokaz, kdo danes odločilno vpliva na razvoj Zahodne Nemčije: gotovo ne žrtve fašizma, marveč ljudje, ki so n a merodajnih položajih sedeli že za časa tretjega rajha in ki so v imenu nemškega naroda zagrešili strašne zločine po vsej Evropi. To pa so hkrati tudi isti ljudje, ki danes spet delujejo za remilitarizacijo Zahodne Nemčije in ki ponovno širijo neonacistično miselnost revanšizma in nacionalizma. Zato se pač ni čuditi, da zasledujejo danes v Zahodni Nemčiji organizacijo, katera se bori proti remilitarizaclji, proti vsem oblikam neonacizma In preti postavljanju bivših nacistov na vodilne položaje. Toda zadeva je resna, kajti v Zahodni Nemčiji danes ni le kakih 40 aktivnih SS-ovskih združenj, ki so jih oblasti leta 1959 priznale za javne organizacije, marveč je korak od zasledovanja žrtev fašizma do zatiranja sleherne demokratične dejavnosti zelo majhen! »Narodne manjšine so element zbliževanja” Razprava o predosnutkih nove ustave Jugoslavije in Slovenije Po vsej Jugoslaviji je že tedne v teku splošna razprava o predosnutkih nove ustave Jugoslavije in posameznih republik. O novih ustavnih določilih razpravljajo v raznih forumih in tudi v najširši javnosti. Uredništvo ljubljanskega »Dela«, glasila socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, je pred nedavnim organiziralo razgovor o vprašanjih, ki jih določila nove ustave načenjajo v zvezi z odnosi med Jugoslavijo in drugimi državami ter z manjšinskimi problemi v okviru jugoslovanske skupnosti. V razgovoru so sodelovali podpredsednik Izvršnega sveta LR Slovenije dr. Joža Vilfan, član Izvršnega sveta LRS Mitja Ribičič, načelnik Urada za manjšinska vprašanja pri Izvršnem svetu LRS Bojan Lubej, dr. Stanko P e t e r in , dekan Pravne fakultete ljubljanske univerze, dr. Gorazd K uš e j , profesor Pravne fakultete, dr. Heli Modic, direktor visoke šole za politične vede, in Borut B o h t e , asistent v inštitutu za mednarodno pravo Pravne fakultete ljubljanske univerze. Iz omenjenega razgovora prinašamo tukaj misli, ki so jih posamezni diskutanti izrazili v zvezi z manjšinskimi vprašanji. »Mnogokrat obravnavamo probleme manjšin enostransko kot zgodovinsko dediščino v družbenem in kulturnem življenju, kot nacionalistično ozkosrčnost in zaprtost, ki ovira ustvarjalno, živo akcijo naprednih integracijskih si'1- Tovariš Miha Marinko je v obrazložitvi republiške ustave zelo lepo poudaril načelo, ki v narodnih manjšinah vidi element zbližanja, bogatenja kulture In družbenega sožitja. Iz tega sledi, da obstoj manjšin ni zlo, pač pa živ, enakopraven organizem, ki ga je treba celovito vključevati v naš socialistični razvoj. Jugoslavija ni samo skupnost narodov, ampak /'tudi narodnih manjšin. Naravna integracija narodov in narodnih manjšin se pri nas razvija na podlagi upoštevanja polnega ekonomskega, družbenega in kulturnega razvoja vsakega dela. Naša in druge republiške ustave so konkretnejše zato, ker so republike nosilec nacionalne politike na svojem področju. Naš osnutek občutljivo in poglobljeno obravnava problem odnosov do narodnih manjšin, ki so majhne in žive na robu republike, predvesm zato, ker so ..manjšinski" problemi v prvi vrsti „večinski" problemi. Večina je tista, ki mora ustvariti okvir za enakopravno družbeno sožitje dveh narodnosti. Nov in pomemben prispevek v naši ustavi in verjetno tudi v mednarodnem pravu pa je zagotovitev dvojezičnosti na dveh narodnostno mešanih področjih Slovenije.” Avstrijska blagovna izmenjava z Vzhodno Evropo Po dokončnih uradnih podatkih je blagovna izmenjava Avstrije z državami vzhodnega bloka zavzemala v razdobju prvih sedmih mesecev tekočega leta 12,5 % celotnega obsega avstrijske zunanjetrgovinske izmenjave. Obseg te izmenjave bi lahko bil znatno večji, če ga ne bi ovirale težave glede plačilnega prometa Avstrije z vzhodnimi državami. Tako odpade od celotnega avstrijskega uvoza le 10,5 °/o na države vzhodnega bloka, od avstrijskega izvoza pa 14,9 °/o. Avstrija uvaža iz vzhodnih držav nafto in naftine derivate, bombaž, koruzo, črni premog in koks, nadalje razne stroje ter proizvode rastlinske in živalske proizvodnje. Avstrija pa izvaža v vzhodne evropske države predvsem železo in jeklo, električne aparate, razne stroje, plemensko živino, tekstilije in umetne snovi. Povečana gradnja stanovanj v Evropi Iz poročila Evropske gospodarske komisije Združenih narodov izhaja, da se je lani zidanje stanovanjskih hiš v Evropi na splošno precej povečalo. Posebno živahna je bila ta stanovanjska gradbena dejavnost v državah Vzhodne Evrope. Tako so n. pr. na Madžarskem lani sezidali za 18,3% več stanovanj kot leta 1960. V Češkoslovaški znaša povečanje 14,4%, v Vzhodni Nemčiji pa 14,3%. Največji porast stanovanjske gradbene dejavnosti med vsemi evropskimi državami pa je lani izkazala Finska, ki je lani zgradila za 18,4 % več stanovanj kat predlanskim, V poročilu preseneča razmeroma šibko povečanje stanovanjske gradbene dejavnosti v letu 1961 v državah Zahodne Evrope. Najmanjši prirastek števila novih stanovanj v primerjavi s stanjem leta 1960 izkazuje Irska, in sicer le 2,2 %. Irški sledita Portugalska s 4 % lin Španija s 4,4 % povečanja. V drugih zahodnoevropskih državah je bila lani stanovanjska gradbena dejavnost sicer nekoliko živahnejša, vendar je še vedno občutno zaostajala za pričakovanji, ki temeljijo na pomanjkanju stanovanj v zahodni Evropi. »Manjšinskih določil ne smemo iskati v enem samem členu, kajti celotna zvezna ustava je napisana tudi za pripadnike narodnih manjšin. Družbeni sistem, ki postavlja v središče občana in družbeno samoupravljanje, docela izpremeni položaj narodne manjšine. Občan — pripadnik narodne manjšine — je v delavskem svetu suveren nosilec pravic, narodna manjšina kot celota predstavlja v krajevni skupnosti in komuni večino oziroma je enakopraven činifelj v politiki, gospodarstvu, kulturi. Zato narodne manjšine pri nas svoj narodni in kulturni razvoj vedno bolj vežejo s socialističnim razvojem, s krepitvijo samoupravljanja.« »Predosnutek republiške ustave je v tem pogledu boljši. Bolj ustrezno izraža položaj manjšinskih narodnosti, kakor jim ga dejansko Že nekaj let sem je vedno spet govora o ekspanziji francoskega gospodarstva. Primerjava, ki kaže razvoj francoskega gospodarstva po drugi svetovni vojni, to ekspanzijo potrjuje. Tako se je v tem času proizvodnja na področju kmetijstva v Franciji povečala pri mleku za okroglo 100 milijonov hektolitrov ali 76 %>, pri mesu za 100 °/o, pri rži pa za 400 °/o. Največji porast je opazen v proizvodnji traktorjev. Teh so v Franciji 1945 izdelali 800, leta 1961 pa so jih izdelali 77.700. Podobno strmo je naraščala proizvodnja avtomobilov in sicer od 30.000 na 1,300.000. Proizvodnjo električne energije so od leta 1945 pomnožili za 200 °/o in je znašala lani 74,3 milijarde kilovatnih ur. Temu nasproti Zvišanje prispevkov za brezposelno zavarovanje in doklad za dojenčke S 1. januarjem 1963 bodo prispevki za brezposelno zavarovanje zvišani za 1 °/o. Ker morata te prispevke plačevati delodajalec in delojemalec vsak na polovico, bo dejanska obremenitev na delodajalca znašala pol odstotka. Prispevki za brezposelno zavarovanje so prvotno znašali 3 °/o mezde ali plače. Za leto 1962 so bili ti prispevki znižani na 2 °/o. Ker rok znižanja poteče z 31. 12. 1962, bodo od 1. januarja 1963- prispevki znašali spet 3 %>. Poldrag odstotek prispevka bo plačal delojemalec, poldrag pa delodajalec. S 1. januarjem pa stopi v veljavo tudi zvišanje enkratne doklade za dojenčke za 100 °/o. Doslej je ta doklada znašala 600 šil. na dojenčka, od leta 1963 naprej pa bo znašala 1.200 šil. Doklado bodo izplačevali kot doslej v dveh enako visokih obrokih. zagotavlja naša skupnost, kot pa 46. člen zvezne ustave. Le-ta se v izrazu še preveč drži klasičnih oblik, ki smo jih vajeni iz manjšinske zaščite po prvi svetovni vojni. Verjetno je pač hotel dati čimbolj proste roke posameznim republikam, da zagotove v svojih mejah manjšinske pravice po lastni o-ceni položaja v še intenzivnejši meri tako po materialni kakor po moralno-politični strani.« »Treba je pravilno ocenjevati posamezne situacije okrog manjšinskega vprašanja. Med Slovenijo in Makedonijo je n. pr. glede tega velika razlika. Pri nas lahko natančno ugotovimo, kje je dvojezično območje. V Makedoniji, južni Srbiji in drugod pa je to težko ugotoviti. Šiptarji so n. pr. raztreseni po vsem južnem Balkanu. Zato tam ne morejo tega problema reševati tako, kot ga rešujemo pri nas. Tam, kjer manjšina živi strnjeno, so u-stanovili avtonomno oblast Kosmet. Za tiste Šiptarje, ki pa žive izven tega območja raztreseno, problemov ni mogoče reševati tako, kot so jih reševali v okviru avtonomne oblasti, niti tako, kot rešujemo probleme italijanske in madžarske manjšine v naši republiški ustavi. 46. člen zvezne ustave daje republikam možnost, da rešujejo ta vpraašanja v skladu s svojo situacijo in na podlagi naših socialističnih načel.« pa je proizvodnja premoga napredovala le od 35 milijonov ton na 53,3 milijone ton. Proizvodnja cementa se je v zadnjih 16 letih v Franciji potrojila, promet trgovinske mornarice pa je bil lani s 4,8 milijona bratore-gistrskih ton petkrat večji od leta 1945. Leto 1945 je bilo prvo povojno leto,, zato primerjava njegove proizvodnje s sedanjo ne more pokazati pravih slik vzpona francoskega gospodarstva. Če pa primerjamo francosko proizvodnjo z ono leta 1938, dobimo sicer manjši, a zato nič manj pomembnejši vzpon francoskega gospodarstva. Tako je bila lani proizvodnja traktorjev 44-krat, proizvodnja avtomobilov in koruze pa šestkrat večja kot leta 1945. Temu nasproti je v primerjavi z letom 1938 proizvodnja premoga v Franciji le malo napredovala (od 47,7 na 53,3 milijona ton). Proizvodnja električne energije je bila lani s 74,3 milijarde kilovatnih ur za 54,7 milijarde kilovatnih ur večja kot leta 1938. „Wustenrot“ posreduje milijone za stanovanjske gradnje Stanovanjska hranilnica »Wiistenrot« je v jesenskih dodelitvah stavila 2.210 gradbenim šted:teljem na razpolago skupno vsoto 247 milijonov šilingov. Denar je namenjen za gradnjo ali nakup lastnih domov. S tem je skupni znesek v letošnjem letu dodeljenih gradbeno hranilnih pogodb dosegel vsoto 476 milijonov šilingov. Dovolitev vmesnih kreditov leta 1962 znaša okoli 190 milijonov šilingov. Na ta način morejo prizadeti gradbeni varčevalci izvesti svoje gradnje eno leto prej, s čemer dosežejo marsikakšne prihranke na gradbenih stroških. V prvih treh četrtletjih je stanovanjska hranilnica »Wiistenrot« finansirala 1484 lastnih stanovanj. Skupno je »Wustenrot« finansirala do danes 19.244 lastnih domov. Močno narašča pri mladini varčevanje za pridobitev lastnih stanovanj oziroma domov. V prvih četrtletjih 1962 so sklenili 2.114 mladinskih gradbeno hranilnih pogodb z vsoto 281 milijonov 547 tisoč šilingov. osi imen)svecu BERLIN. — V zahodnem Berlinu se je dosedanja rajonska organizacija vzhodnonemške Enotne socialistične partije (SED) konstituirala kot posebna partija SED zahodnega Berlina. Za prvega sekretarja je bil izvoljen dosedanji rajonski sekretar Gerhard Danelius. ZahodnonemSka SED ima tudi svoj statut. V političnem apelu zahteva pogajanja med zahad-noberlinskim senatom in vlado Vzhodne Nemčije. MONROVIA. — Predsednik liberijske republike Tub-man je prvič v zgodovini te države uvedel varčevanje in v okviru proračuna določil posebne takse na luksuzne avtomobile, alkoholne pijače in drugo potroSniSko blago, ki ga v velikih količinah uvažajo iz tujine. Zahteval je tudi večjo kontrolo nad investicijami in dobički tujega kapitala. V Liberiji so ti ukrepi vzbudili Širok odmev. RIO DE JANEIRO. — V otvoritvenem govoru na regionalni konferenci mednarodne organizacije za prehrano in kmetijstvo za Latinsko Ameriko je predsednik Brazilije Goulart poudaril, da mora biti eden izmed glavnih ciljev politike gospodarskega razvoja v državah Latinske Amerike agrarna reforma. Direktor regionalnega oddelka FAO pa je v svojem govoru izjavil, da živi večji del kmečkega prebivalstva teh dežel v razmerah, ki niso v skladu z najosnovnejšim pojmom človeškega dostojanstva, kajti prebivalstvo trpi lakoto, medtem ko milijoni hektarov zemlje niso izkoriščeni ali pa so le slabo obdelani. VARŠAVA. — V ponedeljek se je v VarSavi začel peti povojni kongres zveze sindikatov Poljske, ki je obravnaval razna vpraSanja v zvezi z nalogami sindikatov v graditvi socializma in izboljšanju delovnih razmer in življenjske ravni delovnh ljudi. Na kongresu je govoril tudi prvi sekretar CK Poljske združene delavske partije Gomulka in zavzel sta-liSče k poglavitnim problemom poljskega gospodarstva. TOKIO. — V japonski prestolnici se je pred dnevi začela prva konferenca o socialnem zavarovanju v državah Azije in Oceanije. Na pomembno zasedanje Je prispelo nad sto delegatov iz Burme, Irana, Izraela, Turčije, Sovjetske zveze. Japonske in drugih držav ter predstavniki mednarodnih organizacij. MADRID. — španske oblasti še naprej zatirajo sleherno svobodno udejstvovanje demokratičnih sil in neusmiljeno preganjajo vse tiste, ki ne soglašajo s sedanjim diktatorskim režimom. Pred sodišči se vrste procesi proti neustrašnim demokratom in zapori se polnijo z ljudmi, katerih edini zločin je v tem, da se borijo za svobodo svojega ljudstva. Sodišče v Madridu je pred dnevi spet obsodilo sedem oseb na tri do enajst let ječe, in sicer pod obtožbo, da so ustanavljali anarhistične krožke in širili propagando. WASHINGTON. — Na sedežu ameriške vlade so u-radno sporočili, da se bosta predsednik Kennedy in predsednik britanske vlade Macmillan v dneh 19. in 20. decembra sestala na otokih Bahamo. Oba državnika bosta ob tej priložnosti obravnavala vse mednarodne probleme, predvsem vprašanje Kube, kitajsko-indijskega obmejnega spora in Berlina, po vsej verjetnosti pa bodo razgovori obsegali tudi prizadevanja Velike Britanije za vključitev v EWG. še pred tem srečanjem pa se bo britanski premier sestal s francoskim predsednikom de Gaullom. ALŽIR. — Alžirski zunanji minister Mohamed Ke-misti je v parlamentu, ko je poročal o zunanji politiki, med drugim poudaril, da načela, ki so bila potrjena na konferencah v Bandungu, Beogradu in drugod, na katerih Je sodelovala Alžirija, »osvetljujejo pot, po kateri moramo Iti.' Po njegovih besedah določa zunanjo politiko alžirske vlade izgradnja demokratične in ljudske republike »kot prvi pogoj za to, da ustvarimo socialistični red, k čemur z vsem srcem teži alžirsko ljudstvo." PJONGJANG. — Vlada Korejske demokratične ljudske republike je objavila spomenico, v kateri zahteva evakuacijo ameriških sil iz Južne Koreje in neodvisno miroljubno združitev dežele. Spomenica poziva Združene narode, naj prekličejo svoje prejšnje resolucije o korejskem vprašanju, zagotovijo u-mik ameriških in drugih tujih čet iz Južne Koreje ter preprečijo tuje vmešavanje v notranje zadeve Koreje. NEW YORK. — Vlada Vzhodne Nemčije je izrazila pripravljenost, da z Zahodno Nemčijo sklene sporazum o prepovedi jedrskega orožja na ozemlju obeh nemških držav. V Zahodni Nemčiji pa tak predlog soveda nima odziva, kajti Adenauerjev režim se že naprej zavzema za atomsko oborožitev zahodno-nemške vojske. BEOGRAD. — Med Srbijo in Slovenijo so bili te dni izmenjani obiski književnikov. Srbski književniki so imeli po raznih slovenskih mestih uspele literarne večere, obratno pa so se slovenski književniki na podobnih prireditvah po Srbiji predstavili tamkajšnjemu prebivalstvu. HAVANA. — Predsednik kubanske vlade Fidel Castro je odgovoril ameriškemu predsedniku Kennedyju, kateri je zahteval inšpekcijo nad odstranitvijo sovjetskih raket in bombnikov z ozemlja Kube. Castro pravi, da je na tako inšpekcijo pripravljen le pod pogojem, da Združeni narodi lahko na licu mesta proučijo, ali so bila odstranjena tudi vojaška vež-bališča na ameriškem ozemlju, kjer so vežbali kubanske emigrante za nov napad na Kubo. MARIBOR. — V obojestranskem razumevanju in popolnem soglasju je mešana avstrijsko-jugoslovanska komisija za obnovo obmejnih znakov in ureditev meje pred dnevi zaključila svoje delo s podpisom zaključnega protokola v Mariboru. Tekom štirih let je komisija na 321 km dolgi meji med Avstrijo In Jugoslavijo geodetsko preverila pravilen položaj pri 6971 mejnih stebrih, zamenjala z novimi obmejnimi znaki 2139 izginulih in postavila na pravo mesto 656 obmejnih znakov. Dodatno so postavili le 49 obmejnih znakov, da b| bila mejna črta na terenu bolj vidna. Tako je komisija poskrbela, da bi se v bodoče lahko ognili sleherni kršitvi ali poškodbi meje. (Dalje v prihodnji številki) Avstrijsko-sovjetski trgovinski odnosi se izboljšujejo V ponedeljek so se v Moskvi pričela pogajanja med Avstrijo in Sovjetsko zveze o blagovni izmenjavi v letu 1963. Zaradi zelo obsežne liste blaga, ki jo je treba sestaviti, pričakujejo, da bodo pogajanja trajala več tednov. Lela 1961 je Avstrija uvozila iz Sovjetske zveze blaga v vrednosti 1.192 milijonov šilingov, njen izvoz v Sovjetsko zvezo pa je predstavljal skupno vrednost 1.123 milijonov šilingov. Ker je že v prvem polletju 1962 avstrijski uvoz iz Sovjetske zveze znašal 657 milijonov šilingov, Izvoz v SZ pa 562 milijonov šilingov, pričakujejo, da bo obseg letošnje blagovne izmenjave med obema državama večji od lanskega. Zelo pomembno mesto v avstrijskem uvozu iz SZ zavzema poleg nafte kmetijsko blago. Tako je lani uvoz živil in krmil predstavljal znesek 222 milijonov šilingov. V okviru petletnega trgovinskega sporazuma je Avstrija doslej v SZ letno kupila 80.000 ton krmnega žita in 20.000 ton krušnega žita. Sedaj pa stremi za tem, da bi zaradi zboljšanja proizvodnje kvalitetne pšenice iz SZ ne uvažala več krušnega žita. Na ta račun bi rada povečala količino krmnega žita na 100.000 ton letno. Sedanja pogajanja pa bodo vsebovala tudi razgovore o možnosti uvoza gnojil in lesa iz SZ na eni ter izvoza plemenske živine in mlečnih izdelkov iz Avstrije v Sovjetsko zvezo na drugi strani. Lani je Avstrija izvozila za 9,5 milijona šilingov plemenske živine v Sovjetsko zvezo. Povojno gospodarstvo Francije H ,W LSJ Si « lil (3 i M v*exvc/n>G#5 V „Cez Logo vas razlegaj se slovenski glas!” Že dolgo vrsto let in ne samo let marveč desetletij pod tem geslom gojijo našo vedno lepo pesem pevci iz Loge vasi in okolice. Saj ima pevska kultura prav v teh krajih ob Vrbskem jezeru že staro tradicijo, staro po letih in veliko po uspehih. In tudi danes, čeprav je potujčevanje slovenskega življa na Koroškem ravno v vaseh enega največjih tujsko prometnih središč že močno spremenilo narodnostni sestav prebivalstva, velja Loga vas s sosednimi vasmi za enega izmed stebrov slovenskega petja v naši deželi. Kljub številnim hudim udarcem preteklosti in raznim težavam sedanjosti v Logi vasi živi in deluje slovensko prosvetno društvo, katerega hrbtenica pa je prav pevski zbor, ki požrtvovalno nadaljuje tradicijo in s svojim nesebičnim delom vedno znova spet dokazuje, da se čez Logo vas še vedno razlega slovenski glas. Kakšno knjigo naj kupimo otroku? Bližajo se prazniki, ko bomo tudi za naše otroke iskali primerna darila. Mnogi starši se v takih trenutkih vse preveč radi — navadno brez pravega premisleka — odločijo za kakšno nekoristno stvar, vse premalo pa mislijo na to, da je tudi za otroka najlepše darilo primerna knjiga. Pri naših otrocih je tako darilo še posebnega pomena: dobra slovenska otroška ali mladinska knjiga jim ne bo odpirala le okno v svet in jih seznanjala z raznimi zanimivostmi življenja, marveč jim bo hkrati še približala tudi lepote materinega jezika. Seveda pa izbiranje knjig za otroka ni lahka stvar. Treba je tukaj marsikaj preudariti, saj gre za to, da bo imel otrok s knjigo veselje in da mu bo poleg tega tudi koristila. Ža otroka v predšolski dobi bomo jasno izbrali knjigo, ki ga bo pritegnila predvsem s svojimi ilustracijami in vendar v njem že vzbudila tudi zanimanje za besedilo, s katerim ga bo pač morala seznaniti mati. Mnogo težja je izbira, ko gre za otroke v šolski starosti. Otrok, dekle ali fant, v teh letih je notranje razgiban, bolj kakor je bil do teh let in bolj, kakor bo razgiban v poznejših letih. Za vse ima odprto srce, vse ga zanima, s čimer se srečuje. Željan je akcij, željan velikih doživetij. Vse v njem vre, vsak dan, vsak mesec na novo in vsako leto na novo. Zato je za takega otroka značilno predvsem to, da ni ustaljen, da išče tisto, kar bi ga najbolj zanimalo in pri čemer bi potem ostal. Danes se navduši za to in jutri že za drugo problematiko in prav tako tudi za knjigo. Razumevanje otroka je v teh letih osnova tudi takrat, kadar želimo nasvetovati ali kupiti otroku dobro knjigo. Kolikor bolj bomo poznali otroka po njegovih notranjih željah in po njegovem smislu, ki ga kaže ta čas za neke vrste literaturo, toliko bolj mu bomo tudi lahko dobro svetovali pri izbiri knjig. Toliko laže se bo potem oprijemal, vsaj za neko razdobje, neke problematike, ki mu bo v življenju še mnogo pomenila. Zalo je treba pri izbiri knjig za otroke te starosti dobro premisliti. Predvsem pa jim je treba dati knjigo kvalitetnega avtorja, ker le v taki knjigi bodo našli koristno branje. Otroci v tej starosti sicer že zavračajo izrecno otroške knjige, še vedno pa zelo radi segajo po knjigah ljudskih pravljic, saj jih znova pritegnejo duhovita pripoved in ljudska modrost. Predvsem pa ne smemo pozabiti na razne potopise, ki tešijo željo otrok po spoznavanju sveta, daljnih dežel, ljudi in njihovega življenja. In končno še poljudna znanstvena literatura, ki odpira otroku vrata v svet znanosti. Izbira vseh takih knjig je tudi na slovenskem knjižnem trgu zelo bogata In zato ne bo težko, da bomo za našega otroka našli primerno darilo — lepo slovensko knjigo! Zadnja soboto zvečer se je ta glas spet posebno močno razlegal, ko je bila v nabito potni dvorani gostilne „Marica” lepa pevska prireditev. Domače društvo je imelo v gosteh združeni pevski zbor Kulturno-umetniškega društva »Triglav' Duplje in Delavsko prosvetnega društva »Svoboda' Stražišče-Kranj, ki je gostoval na povabilo Slovenske prosvetne zveze. Pod vodstvom dirigenta Ošabnika je 50-članski moški zbor poklonil navzočemu občinstvu prekrasno darilo: skrbno izbran in dovršeno podan spored slovenske narodne in umetne pesmi, s katero je navdušil in naravnost zadivil številne ljubitelje petja, ki so kljub izredno slabemu vremenu napolnili dvorano do zadnjega kotička. V kraljih, kjer imajo 'lastne pevske zbore, prebivalstvo razumljivo zelo dobro zna razlikovati med dobro in slabo zapeto pesmijo; če pa je domači zbor tudi na kvalitetni višini kot logavaški, potem so tamkajšnji poslušalci posebno kritični in s priznanjem radodarni le takrat, ko slišijo res lepo in ubrano petje. Ob gostovanju gorenjskih pevcev zadnjo soboto je bilo navdušenje občinstva vsekakor pristno in iskreno. To pa je tudi najlepše priznanje gostom iz sosedne Slovenije, ki so pokazali zavidljivo visoko raven pevske kulture. Predaleč bi vodilo, če bi hoteti podrobno govoriti o bogatem sporedu. Dejstvo je, da so morali gostje marsikatero pesem ponoviti, potem pa še dodajati vedno nove komade. Tudi pozneje, ko je za ples in zabavo igral instrumentalni trio, sestavljen iz članov pevskega zbora, so morali godbeniki vedno spet odložiti svoje inštrumente in po dvorani se je ponovno razlegala pesem. Peli so gostje z Gorenjske in peli so domači pevci, ki so pod vodstvom svojega pevovodje Hanzija Aichholzerja gorenjskemu zboru že v pozdrav zapeli geslo in po koncertu na željo gostov in domačinov še postregli z venčkom pristnih koroških narodnih pesmi, pri katerih je prišel do polne veljave tudii priznani tenor Tevžeja Kakla. Pozno v noč, za mnoge pa prav v jutranje ure je trajala prijetna družabnost, o-krašena z melodijami neumornih pevcev 'in godbenikov. Bilo je pravo bratsko srečanje, ki je povezovalo goste z Gorenjske in domačine iz krajev ob Vrbskem jezeru, naše slovenske ljudi in tudi one, ki ne obvladajo slovenske govorice, pa so kljub temu prihiteli na prireditev. Zato je predsednik domačega društva Maksi Kaki že uvodoma, ko je izrekel dobrodošlico gostom, pozdravil navzoče v obeh deželnih jezikih in domači zbor je poleg slovenskih zapel tudi nemško f>esem, zavedajoč se, da petje zbližuje in združuje dobromisleče ljudi preko vseh meja. Prireditev v Logi vasi Je bila torej koristen prispevek k prizadevanjem vseh tistih tu in onstran državne meje, ki se iskreno trudijo za zbUžanje in medsebojno razumevanje sosednih narodov in dežel. V tem smislu so Izzvenele tudi besede predstavnikov domačega društva In gostov, ki sta izrazila željo po nadaljnjih še tesnejših stikih, ker le v medsebojnem spoznavanju In spoštovanju je pot k mirnemu sožitju obeh narodov v deželi, hkrati pa k dobrososedskim odnosom med državami. Francoski biseri pariškega baritonista Cluzela V okviru francosko-avstrijskega društva je ta ponedeljek gostoval v Celovcu pariški baritonist jacques Cluzel, ki je ob klavirski spremljavi profesorja dunajske glasbene akademije Hermanna Nordberga posredoval prave bisere iz francoske glasbe. Na sporedu so bila sama znana in mednarodno priznana imena: Jean-Baptiste Lulli, Jean-Philippe Rameau, Gabriel Faure, Henri Duparc, Camille Saint-Saens, Claude Debussy, Francis Poulenc in Maurice Ravel. U-vodnim opernim arijam so sledile Fau-rejeve pesmi o morju in ladjah, v drugem delu sporeda pa sta venček balad zaključili Ravelovi epska pesem in Zdravljica. Baritonist Jacques Cluzel je mlad po letih, posebno mladeniški pa po svoji glasovni zmogljivosti; tudi najbolj zahtevni prehodi mu očitno ne delajo težav in njegov glas je ob koncu koncerta prav tako svež kot v začetku. Sploh je bla srednja dvorana Doma glasbe za trenutke naravnost premajhna za njegov krepki in spet mehki bariton, ki je namah osvojil vse navzoče in jih nezadržno potegnil v silni krog čudovitih melodij velikih francoskih mojstrov glasbe. Prireditev, za katere realizacijo se je posebno trudil francoski honorarni konzul v Celovcu Peter Griebichler, je bila velik užitek za ljubitelje izbranega petja in je prišlo to do izraza tudi v navdušenju hvaležnega občinstva. Škoda je samo, da udeležba ni bila taka, kot bi je bila vredna visoka kvaliteta koncerta. Proslava stoletnice Slomškove smrti Po velikih spominskih prireditvah v lavantinski škofiji, v Goilci in v Trstu je bila zadnjo nedeljo tudi v Celovcu slavnostna akademija ob stoletnici smrti škofa Antona Martina Slomška. Načrte prirediteljev je seveda v veliki meri prekrižalo slabo vreme in je morala številne prazne sedeže zasesti sodelujoča dijaška mladina, vendar je bil pogled v Veliko dvorano Doma glasbe prav zaradi tega posebno razveseljiv, kajti mlada generacija je v prvi vrsti poklicana izpolnjevati in nadaljevati oporoko velikega narodnega buditelja Slomška: ohraniti ljubezen in zvestobo materni govorici. Akademijo je priredila Krščanska kulturna zveza v sodelovanju z Mohorjevo družbo, Akademijo slovenskih bogoslovcev, slovenskim učiteljstvom. Zvezo pevskih društev In Koroško dijaško zvezo. Zastopniki vseh teh organizacij so v svojih govorih orisati lik Slomška, spregovoril pa je tudi predstavnik lavantinske škofije iz Maribora. Poleg govorov je spored obsegal vrsto pesmi na Slomškovo besedilo, ki so jih izvajali dijaški zbori ter pevsko društvo "Jakob Petelin Gallus", v zborni recitaciji in odrskem prizoru „Od zibelke do groba" pa je bilo ponazorjeno Slomškovo življenje in delo. Ne bi se spuščali v podrobnosti in značaj prireditve, še posebno ne v izvajanja posameznih govornikov; naj zadostuje ena sama ugotovitev: Slomšek je bil po svojem bistvu mnogo bolj življenjski in po svojem delovanju mnogo širši, kor smo ga spoznali na tej prireditvi. Tej njegovi življenjski širini so dajale izraza edinole njegove danes v veliki meri ponarodele pesmi, ki so jih zbori podajali res lepo in ubrano. In še eno: Slomšek je bil praviloma prikazan tudi kot veliki učitelj, zato pa smo — zlasti v slavnostnem govoru — pogrešali besedo o tem, kako koroški Slovenci izpolnjujemo njegovo oporoko na šolskem področju, da bi naši mladini danes in v bodoče zagotovili šolsko izobrazbo v materinem jeziku. Morda bi bila taka beseda ob tej priložnosti na mestu posebno še zato, ker se je prireditve udeležil tudi narodni poslanec Weiss, ki je svoječasno vplivno sodeloval pri oblikovanju sedanje manjšinske šolske zakonodaje in ki se je pri zadnjih volitvah posebno prizadeval za glasove koroških Slovencev. Kapitalne družbe in inozemski kapital v avstrijskem gospodarstvu Po drugi srani pa spoznamo, da se je inozemski kapital najbolj vrinil v industrijo, kjer je zaradi konjunkture in tehnične revolucije največ zaklužka (n. pr. industrija nafte, elektro- in radioindustrija, tekstilna industrija in industrija gradbenega materiala). Če bi glede inozemske udeležbe upoštevali še industrijo, ki je v posesti družb z omejenim jamstvom, bi spoznali, da je njegov vpliv tudi velik v kemični industriji in v industriji živil in nasladil, torej povsod tam, kjer se denar hitro obrača in bogato obrestuje. I. Vpliv v industriji V industriji, kamor pri našem podrobnem pregledu prištevamo tudi rudarstvo in pridobivanje kovin, se nam mimo štatističnih podatkov pokaže še naslednja konkretna slika: 1. Rudarstvo in pridobivanje kovin Na podračju rudarstva in pridobivanja kovin naletimo poleg podru-žabljenih podjetij, ki smo jih navedli v začetku naše razprave, najprej na Tauchener Kohlenindustrie AG, ki je do 80 %> v posesti Karntner Montanindustrie Ges. m. b. H., ki pa je stoodstotna last angleške The Henckel v. Donnersmark- Beuthen Estates Ltd. Tudi pridobivanje rnag-neziita stoji takorekoč v celoti pod inozemsko kontrolo. Osterreichisch-Amerikanische Magnesit AG v Ra-dentheinu je popolnoma v posesti ameriške General Refractoris Comp. v Philadelphijii. Tudi Veitschacher Magnesit-Werke AG, ki poseduje tudi večino akcij Steirische Magnesit-industrie AG, je do 70 % v rokah švicarske Magnesia SA v Baslu in s tem pod francosko kontrolo. V industriji aluminija obstoja poleg podružabljenega podjetja Rans-hofen-Berndorf AG še Salzburger AHuminium Industrie Ges. m. b. H., ki je v celoti last švicarske industrije aluminija. Od Metallwerke Plansee AG ima vse akcije ameriška Schwarz-kopf Development Corp. v New Yorku. 2. Železarne, jeklarne, strojna industrija in industrija vozli Med udeleženci na tej industriji naletimo najprej na podružabljeno Creditanstalt-Bankverein. Ta banka ima večino akcij na Hutter & Schrantz AG, Lapp-Fince Eisenfab-riken AG, Austria Email AG z njeni- mi družbami F. Siemens AG in Triumphwerke Ges. m. b. H. ter na M. Miller AG; njena izrecna posest pa je Osterr. Armaturen Ges. m. b. H. ter sestrske družbe Teudloff-Vamag AG in Hubner & Mayer Ges. m. b. H. Creditanstalt ima v svojem koncernu združeno takorekoč vso avstrijsko industrijo vozil. Poleg Steyr-Daimler-Puch AG poseduje tudi sestrski družbi Saurenverke AG in Kromag AG, obvlada pa tudi še Jennbacher Werke AG kjer je skupno z nemškim podjetjem Mannes-mann-Meer AG Stuttgart edini lastnik tega podjetja. Vpliv Creditanstalt opažamo v strojni industriji. Tako je na Heid AG udeležena z večino akcij, na tovarni turbin Andritz AG s 75,6 °/o, medtem ko preostali del akcij pripada švicarski Escher-Wyss AG Zti-rich. Tudi Wertheim-Werke AG pripada Creditanstalt. Podružabljenim podjetjem pa še pripadajo St. Egydener Eisen- und Stahlindustrie AG (Bohler & Co.), J. Odelga AG (občina Dunaj), Waagner-Biro AG (Landerbank) in Schiffswerft Korneuburg AG (DD SG). Avstrijski privatni kapital predstavljajo Graf & Stift AG, Lohner-Werke Ges. m. b. H., Rotax-Werke AG, C. Reichert AG, Vogl & Noot AG Draht- u. Walzwerk Thorl, Stei- rische Kettenfabriken Peng-Walenta, E senwerk Breitenfeld Ges. m. b. H., Tiroler Rohren- u. Metallwerke AG ter Eternitwerke L. Hatsohek Vokla-bruck, Portlandzementfabrik Gmun-den, Duritwerke Kern & Co., Wit-tersdorfer Zementwerke in Peggauer Zementfabrik, ki si jih delita družini Hatschek in Kern na polovico. Poleg teh predstavljajo privatni kapital še Brevillier-Urban AG, Schrridtstahlvverke AG, Allgemeine Kugellager Fabriks AG in R. Klin-ger AG. Inozemski kapital s tega področja predstavljajo naslednje industrijske družbe: Hirtenberger Patronen-, Zundhutchen- und Metaliwarenfab-riken AG, ki je last Hubertus AG Solothurn kot holding družbe znanega mednarodnega financirja Fritza Mandla in francoske družbe Ma-nufaeture de Machines du Haut-Rhein AG. Popolnoma inozemska lastnina sta nadalje Akcijski družbi Alfa-Laval (švedska), Danubia (francoska) in družbi z omejenim jamstvom Ideal Standard (ameriška) in C. P. Goerz. Tovarna hitrih stiskalnic Konig & Bauer AG je do 20 odstotkov v nemških rokah, medtem ko poseduje 60 °/o delnic od nemškega kapitala kontrolirana družba Hahn & Kolb Ges. m. b. H. Podjetje J. M. Voith AG St. Polten je sicer do 40 °/o v rokah Landerbank, vendar je tu vpliv nemške J. M. Voith Ges. m. b. H. preko druge lastnice na avstrijskem podjetju T. Voith zelo močan. Tudi podjetje Strager Maschinenfabrik AG, ki je drugače avstrijska privatna posest, je pod močnim vplivom švedskega kapitala. Švedski kapital pa kontrolira tudi AGA-Werke Ges. m. b. H. na Dunaju, AGA-Radiatorenwerke Ges. m. b. H., Industriegaswerk Ve-selinov Ges. m. b. H., Sauerstoff-Disousgaswerk Salzburg Ges. m. b. H., TEGA Ges. m. b. H. in Sauer-stoffwerke Buchbauer & Co. Ges. m. b. H. Mimo teh velikih podjetij pa je v celoti ali vsaj delno v inozemski posesti še vrsta manjših podjetij žele-zoindustrije. 3. Elektro- in radioindustrija Poleg treh velikih podržavljenih podjetij (Elin-Union AG, Siemens & Halske Ges. m. b. H. in Siemens Schuckert Ges. m. b. H.) obstojajo v Avstriji še podjetja velikih mednarodnih elektrokoncerno\. Izmed njih bo pri nas okoli še najbolj poznan Philipsov koncern, ki tudi v Celovcu gradi zelo veliko tovarno. K temu koncernu spadajo v Avstriji poleg Philips Ges. m. b. H. še Wie-ner Radiosvcrke AG, Radiosverke Horny AG in Allgemeine Gliihlam-penfabriks Ges. m. b. H., ki jo je koncern kupil od podržavljene Elin-Union AG. (Se nadaljuje) Častitljiv življenjski jubilej Slovenji Plajberk Lambert Pisjak - Pridovnik Radiše. — V 64. letu starosti je pretekli teden preminul sirom naših dolin poznani posestnik Pridovnikove kmetije Lambert Pisjak. V nedeljo smo ga v obilnem številu spremljali na njegovi zadnji poti po zasneženi radiški planoti na pokopališče v zemljo, ki jo je tako iz srca ljubil in za katero je v svojem življenju toliko pretrpel. Hudo je bilo slovo od njega ob spominu na vse, kar je on za Radiše pomenil. Lambert Pisjak — Pridovnik je bil znan in spoštovan širom naših dolin, kjer živijo družine, ki so z njim delile trpljenje izseljeništva. Skromnega, več kot preprostega moža z občudovanja vrednim znanjm in poznanjem, z jasnimi odločitvami in tehtnimi nasveti pa so imeli tekom zadnjih 15 let priložnost spoznati številni drugi kmetje med nami. Že kot mlad mož je Pridovnik med Radi-šani zaslovel kot preudaren in dalekoviden gospodar, ki je vedel, kaj je zemlji dolžan in kaj mu ona zato lahko da. Prvi je pričel že pred drugo svetovno vojno hoditi pota sodobnega kmetovanja. Njegova polja so bila vzorna, pridelki zavidljivi. Toda to njegovo prizadevanje je mahoma prekrižal oni 15. april 1942 in več kot triletno gorje izgona z domače zemlje v mrzlo in sovražno tujino. Tudi Pridovnik je s svojo ženo in kopico nedoraslih otrok delil na Hesselbergu in drugod usodo stoterih naših družin. Kdor ga je na tej poti gorja srečal, ni spoznal v njem le ziskrbljenega in vedno dobrotljivega očeta, marveč tudi moža s kot skala trdnim zaupanjem v bodočeost in s prepričanjem v zopetno vrnitev na sončne Radiše. In v tem zaupanju se je Pridovnik leta 1945 vrnil na svojo domačijo, pokleknil pred njenim pragom in poljubil rodno zemljo vesel, da je s svojimi spet doma, a s težko srčno bolečino, da je medtem vojna vzela njegovega najstarejšega sina Bertija, ki je moral preliti kri za krivico in nasilje, ki jih je oče odklanjal iz dna svojega demokratičnega prepričanja. K Pridovniku se je spet vračalo staro življenje. Od zore do mraka je šla družina za delom, rajni kot njen poglavar pa je pri tem spoznaval, da zahteva čas od nas združitve kmečkih vrst in samopomoči v lastnih organizacijah. Komaj je v Celovcu pričela 1947 delovati Slovenska kmečka zveza, se je pričel rajni Pisjak redno oglašati na njenem sedežu ter prenašati njena načela, njeno delo in prizadevanje tudi na Radiše. Leta 1952 je iniciativno sodeloval pri ustanovitvi Južnokoroške semenarske zadruge, katere predsednik je ob ustanovitvi tudi postal. Rajni Pridovnik pa ni bil le skrben kmet, temveč tudi dober poznavalec in kritični o-cenjevalec zgodovine. Kot tak je pričel raziskovati in opisovati tudi radiško preteklost. S svojimi prispevki v koroških slovenskih publikacijah je bogatil zakladnico zgodovine naših krajev, širni svet pa seznanjal z njeno sedanjostjo. »Preprost radiški kmet«, kakor se je rajni Pridevnik tako rad imenoval, ni več med nami. Z njim v naših vrstah ni le omahnil trdoživ in neuklonljiv kmet, marveč tudi težko pogrešljiv svetovalec, predvsem pa iz dna svojega srca pošten, zvest in značajen mož. Kot tak bo v našem spominu vedno spet o-živel, ko bo treba v krutosti življenja izpričati zvestobo materini besedi, rodni zemlji in naši narodni skupnosti. V našem spominu pa bo tudi vedno oživel, ko bo treba ob vseh udarcih življenja le spet dvigniti glavo, se ozreti ponosno okoli sebe in pogumno napraviti nadaljnji korak v bodočnost. Loga vas. — Matevž Rainer, p. d. Sušnik v Logi vasi, je pred nedavnim praznoval ob občudovanju vredni duševni in telesni čilosti visok, častitljiv življenjski jubilej — osemdesetletnico svojega življenja. Pridružujemo se vsem, ki so mu ob življenjskem jubileju čestitali, kakor svojci in vaščani ter številni drugi iz bližnje in daljnje okolice, ki našega jubilanta spoštujejo in cenijo. Ko Matevžu Rainerju z najboljšimi željami za bodočnost stiskamo v duhu roko, bi radi sebi v pobudo in za svetal zgled drugim predočili njegov plemeniti In kremeniti značaj — grče in korenine koroških Slovencev. Ta opis more biti le poskus, ker ni lahko najti ustreznih besedi in tudi ni mogoče v kratkem sestavku zejeti ves lik vzornega moža iz naših vrst. Vsa vsebina njegovega življenja je delo, žrtve in zvestoba, vedno je zvest geslu: „Vrl mož ne živi zase" ter načelu: Skrbi zase, ljubi brata, otrni ga — odpri mu vrata! Jubilant je bil rojen 17. novembra 1882 kot kmečki sin pri p. d. Pobrežnjaku. Hiša je bila znana kot hiša dobrote in pristnega slovenskega gostoljubja ter zaradi odličnih vzgojnih metod. Oče jubilantov je bil pobudnik velikega slovenskega ljudskega tabora leta 1870 na Žopročah, kjer so Slovenci na množičnem shodu zahtevali svoje pravice, ki so jih okrnjevali tudi že takrat. Borba za življenjski obstoj koroških Slovencev troja vsa desetletja in v to borbo se je jubilant vključeval z vso svojo prirojeno in priučeno sposobnostjo ter prizadevnostjo. Nadarjeni Matevž je z uspehom končal v letih 1903 do 1905 kmetijsko šolo v Celovcu. Nekaj časa je bil upravnik na neki graščini pri Krivi Vrbi, od leta 1910 dalje pa je gospodar Sušnikove kmetije, k! jo je zgledno uredil in vzorno vodi. Z uspehom in pošteno je trgoval tudi z lesom in končno zgradil tudi moderno gostišče za tujski promet. Od leta 1908 do 1920 je bil sposoben občinski tajnik logavaške občine pod vodstvom župana Šalerja. Po prvi svetovni vojni je bil trikrat izvoljen za župana v Logi vasi. V tej svoji funkciji je vodil občinsko gospodarstvo skrbno in preudarno v dobro vseh občanov brez razlike mišljenja in politične pripadnosti. Kljub temu ga je avstro-fašizem leta 1935 brez vzroka odstavil kot župana. Ni mogoče podrobno opisati vsega koristnega dela, ki ga je Rainer vse življenje razen svojim poklicnim dolžnostim z vso predanostjo, prepričanjem in razumevanjem posvečal našim skupnim narodnostnim, kulturnim in gospodarskim prizadevanjem. U-spešno je sodeloval v naših krajevnih in osrednjih slovenskih organizacijah. Ohranitev slovenske besede in pesmi po naših od slovenskih prednikov podedovanih domovih na naši zemlji mu je vedno srčna zadeva in stvar nesebične dejavnosti. V času nacističnega nasilja je moral tudi jubilant doprinesti s svojo družino hudo žrtev. V pregnanstvu v izseljeniških taboriščih je moral izpiti grenko kupo trpljenja izobčencev, dočim se je na njegovi lastni domačiji šopiril tujec. Klonil pa ni niti trenutek in nikdar ni zgubil vere v končno zmago resnice in pravice. Jubilant se lahko s ponosom ozira nazaj na svojo koristnemu delu posvečeno življenjsko pot. Ob njegovem jubileju mu želimo še mnogo zadovoljnih in srečnih let življe-njal O veseli svatovščini, ki smo jo pri nas pred nedavnim obhajali, hočemo danes na kratko poročati. Srečen mladi novoporočeni par sta bila Folti Wieser in Pavla W i e s e. Ženin in nevesta sta se poznala več let, saj sta doma oba iz vasi in sta bila toko-rekoč soseda. Iz poznanstva se je rodila ljubezen in sklenila sta, da nastopita skupno pot skozi življenje. Po poročnih obredih je bilo v gostilni pri Serajniku prijetno domače ženitovanj-sko slavje. Ljudje, ki jih je kljub skrajno neugodnem vremenu prišlo veliko, so se v iskreni domači razigranosti imeli prav dobro in so nočne ure hitro in skoraj neopazno minevale. Šele v poznih jutranjih urah so zaključili veselje in zabavo in se zadovoljni razhajali na domove. Ženin, ki mu bo mlada žena gospodinjila, je kmet in lesni trgovec v Slovenjem Plaj-berku. Oba izhajata iz zavednih slovenskih družin in ne dvomimo, da bosta izročilom svojih prednikov ostala zvesta vse dni življenja in dragocene vrline posredovala tudi svojemu naraščaju. Novaporočencema iskreno čestitamo! Hranilnica in posojilnica Bilčovs registrirana zadruga z neomejenim jamstvom Vabilo na občni zbor Hranilnice in posojilnce Bilčovs, registrirane zadruge z neomejenim jamstvom, ki bo v soboto, dne 8. decembra 1962 ob 10.00 uri predpoldne v zgornjih prostorih pri Miklavžu v Bilčovsu. Dnevni red: 1. Otvoritev in pozdrav 2. Izvolitev zapisnikarja in dveh overo-vateljev 3. Poročilo upravnega odbora 4. Poročilo nadzornega odbora 5. Pregled in potrditev letnih računov 1961 6. Razrešnica nadzornemu odboru 7. Volitev nadzornega odbora 8. Določitev pristopnine 9. Slučajnosti V slučaju nesklepčnosti se ob upoštevanju določb o roku razglasa skliče z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem številu zastopanih članov (§ 31 pravil). Vse člane iskreno vabimo, da se občnega zbora prav zanesljivo udeležijo. Zadružniki ne omalovažujte Vaše pravice soodločanja o delu Vaše zadruge, katera je bila ustanovljena in rudi deluje le v Vašo korist. Upravni odbor Kmečko gospodarska zadruga Bmca r. z. z o. J. Vabilo na c-bčni zbor, ki bo v nedeljo, dne 2. decembra ob 14.00 uri pri Prangarju v Zmotičah.. Dnevni red običajen razen volitev upravnega in nadzornega odbora. V slučaju nesklepčnosti se ob upoštevanju določb o roku razglasa skliče z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem številu zastopanih članov (§ 31 pravil). Upravni odbor Skrb za otroke, ki so ovirani v svojem razvoju »Življenjska pomoč za v razvoju ovirane otroke« je društvo, ki so jo letos februarja ustanovili v Celovcu. Organizacija je skupnost staršev, zdravnikov, vzgojiteljev in prijateljev takšnih otrok, ki ne morejo vzrasti kot normalni otroci in biti tako vzgojeni. Društvo si je zadalo lepo nalogo, da ustvari pogoje, da bodo tudi ti ljudje mogli živeti življenja vredno življenje v človeški družbi in da bi se tudi sami mogli prebijati skozi življenje. Predsednik društva docent dr. Wurst in drugi izvedenci so izjavili, da število takšnih nesrečnih otrok stalno narašča in sicer nasprotno domnevam, ki so prevladovale doslej, da so te posledice dedne. Duševne in telesne okvare otrok nastajajo nabolj zaradi bolezni mater v času nosečnosti, ali pa zara-di različnih bolezni, ki jim je otrok podvržen v de-tinskih letih. Starše takih otrok so opozorili, da naj bi ob takih primerih nikakor ne zamudili poklicati zdravnika. V ta namen je tudi na razpolago zdravilno pedagoški preiskovalni urad v Celovcu in posebni otroški vrtec v posebni šoli I v Celovcu. Društvo se razen posebne vzgoje in šolanja teh nesrečnih otrok prizadeva za njihovo nadaljno oskrbo po odpustu iz šole, kakor z ustanovo »Mladina na delu«, kjer se taka mladina v »zaščitenih delavnicah« lahko posveča rednemu delu. Organizacija si je zastavila nalogo, da postavi tudi v Celovcu po- dobno »zaščiteno delavnico«, kakršne obstojajo že v Grazu in na Dunaju. Na vsem Koroškem ugotavljajo okoli pet sto otrok, ki so ovirani v razvoju. Na konferenci so. izražali,, da prizadevanje te koristne skupnosti ni le v uteho in korist prizadetih staršev in razvoju oviranih otrok, temveč dragoceno tudi za vso družbo, kajti v nobeni družini ni izključeno, da pride na svet otrok, ki ni tako srečen, kot so drugi. Zasedanje predstavnikov avstrijskih velesejmov V trgovinskem ministrstvu na Dunaju je bilo pretekli teden zasedanje predstavnikov avstrijskih velesejmov. Obravnavali so velesejm-ska gospodarska vprašanja, investicijske in reklamne akcije za prihodnje leto. Razen tega so določili tudi termine za velesejmske prireditve v letu 1963. Na zasedanju so 9prejeli potrebne sklepe za nadaljnji uspešni razvoj avstrijskih velesejmov v službi gospodarstva in za razširitev mednarodnega pomena avstrijskih velesejmov. Posebno častno priznanje je zasedanje zastopnikov avstrijskih velesejmov izreklo zastopnikoma Avstrijskega lesnega in koroškega velesejma Celovec, velesejmskemu prezidentu Rudolfu Novaku in velesejmskemu direktorju Friedrichu Gutschmarju, ko so jima poverili vodstvo poslov delovne skupnosti avstrijskih velesejmov. 125 let avstrijskih železnic Prejšnji teden, 23. novembra, je minulo 125 let, odkar je prva parna lokomotiva potegnila prvi vlak v Avstriji. Z velikanskim ropotom, z letečimi iskrami in ogromnim oblakom parnega dima se je prenrkala prva avstrijska železnica na trinajst kilometrov dolgi progi iz Floridsdorfa do Deutsch-Wagrama. Ob tem skromnem začetku železniškega prometa je bilo dunajsko prebivalstvo prekipevajoče navdušeno, vendar z mešanimi čustvi, ker premnogo ljudi ni zaupalo v uspeh nove komunikacijske pridobitve, saj so kot vlačilno silo poznali le konja, vola in še človeka. Vendar je občinstvo ob prvi vožnji vzhičeno kričalo in sicer tako, da se je godba vojaške kapele komaj še slišala. Prva lokomotiva v Avstriji, izdelek Ste-phensonove delavnice v Nevcastle, je vlekla 8 vagonov, pet prvega in tri drugega razreda. Takrat so bili tudi z udobnostjo vagonov zadovoljni. Razdeljeni so bili po oddelkih za šest oseb ter so imeli tudi že oblazinjene sedeže. V nekem dunajskem časopisu je poročevalec zapisal tudi brzino vlaka, ki je bila dvakrat tolikšna kot je brzina letečega konja. Prepeljati so mogli 164 potnikov, kar je bilo za takratne pojme veliko. O velikem dogodku je poročalo še nekaj takratih dunajskih listov, toda brez posebnih komentarjev, ker na splošno so takrat smatrali pogon s parno lokomotivo za še zelo tvegano in nedonosno zadevo. 30 PS je takrat zmogla prva parna lokomotiva, ki je vlekla osem vagonov iz Floridsdorfa v Deutsch-Wagram. Z vlačilno zmogljivostjo 1338 PS je na dan jubileja vozil motorni vlak slavnostne goste na isti progi kot prva avstrijska parna lokomotiva pred 125 leti. V bogato ovenčanem in okrašenem Deutsch-Wagramu je slavnostne goste sprejela množica navdušenega prebivalstva, med tem posebno veliko mladine z rdeče-belo-rde-čimi zastavicami. Na tire so postavili stare in nove lokomotive avstrijskih zveznih železnic, med temi tudi najstarejšo parno lokomotivo, ki je še danes v prometu ter je njeno rojstno leto 1887. Razen teh so postavili na vpogled tudi že popolno električno lokomotivo gradbenega leta 1912. Tudi na postaji v Floridsdorfu so posvetili veliko pozornost železniškemu jubileju. Razstavili so modele prvih parnih lokomotiv in vagonov, ki po svoji obliki spominjajo na stare poštne kočije. Ob začetku prve svetovne vojne je znašala dolžina železniškega omrežja avstrijske monarhije okoli 46.000 kilometrov. Po vojni je prva avstrijska republika stala pred silnimi nalogami železniške obnove. V dobi nacističnega vladanja pa je avstrijskim zveznim železnicam huda' predla. Dediščina tisočletnega »rajha« so bile po bombah porušene postaje, raztrgane železniške proge, razdejani mostovi in izžgani vagoni. Takšna je bila zapuščina nacistov in zares čudo je, kaj je uprava avstrijskih zveznih železnic vse storila za uspeš- no obnovo in nadaljnji razvoj ter izboljšanje na področju železniškega prometa. Po letu 1945 so avstrijske zvezne železnice začele reševati ogromne načrte elektrifikacije glavnih železniških linij. Z elektrifikacijo železniškega prometa so pravzaprav začeli že po prvi svetovni vojni in to zaradi tega, da bi železnice postale neodvisne od dragega inozemskega premoga, ki ga često sploh ni bilo dobiti. Doslej je približno tretjina avstrijskega železniškega omrežja elektrficiranega. Prometna kapaciteta je na tretjini elektrificiranih prog dvakrat tako visoka, kakor na ostalih dveh tretjinah neelektrificiranith prog. Z začetkom poletnega voznega reda 1963 bo tudi ostali del južne železnice Miirzzuschlag — Knittelfeld elektrificiran. Elektrifikacijsko gradbeni načrt, ki se razteza do leta 1969, predvideva, da bodo na polovici avstrijskih prog vozili z električno energijo. Za ostale proge pa imajo v načrtu, da bodo parne lokomotive nadomestili z Dieselovimi lokomotivami, kar naj bi se uresničilo do leta 1975. BOLJŠE KOT SEDEM KRIL Ko se ije mola čarovniica v mraku spet vrnila domov, je hotel krokar Abraksas precej vedeti, kako je bilo na sprehodu. Mala čarovnica pa je zašklepetala z zobmi: „T-to ti p-povem k-kasneje. Najprej si m-mcrom skuhati č-čaj, ker me tako z-zebe, da k-komaj g-govarim." ;No vidiš!" je zakrakal Abraksas, „zdaj pa imaš, ker pni tem pasjem mrazu po vsej sili rineš ven! Pa me nisi hotela ubogati!" Mola čarovnica si je skuhala velik lonec zeliščnega čaja. Vanj je vsulo pošteno mero sladkorja. Potem je počasi srkata vroči zvarek. Zeto dobro ji je del in kmalu se je spet ogrela. Slekla si je vsa krila razen zadnjega, sezuta čevlje in nogavice, si nataknila klobučevinaste copate in rekla: „Ne bom tajila, da sem strahovito prezebala. Ali rečem ti: lepo pa je bito!” Sedla je k peči in začeta pripovedovati. Krokar Abraksas jo je motče poslušal. Šele po zgodbi o kostonjarju jo je ustavil in pripomnit: „Ampak veš kaj, zdaj že ničesar več ne razumem! Temu kostonjarju s svojimi čarovnijami pomagaš pred mrazom, sama sebi pa nisi pomagala? Kaj naj potem pameten krokar še reče?" „Kako to misliš?" je vprašala mala čarovnica. „1, kako neki! Ko bi bil jaz ti in bi znal čarali, potem prav gotovo ne bi potreboval zeliščnega čaja, da bi se ogrel, ampak sploh pustil ne bi, da bi do česa takega prišlo!" „Saj sem vendar storila vse, kar sem mogla!” se je branila mala čarovnica. „Vzela sem dva para palčnikov, zimske čevlje, volneno ruto in sedem krit...” „Ah kaj!" je vzkliknit Abraksas. Jaz bi vedel za tako sredstvo proti mrazu, ki je boljše kot sedem kril!" »Boljše kot sedem kril?" »Stokrat boljše! Naj ne bom ne krokar ne Abraksas, če ni tako!" Mala čarovnica ga še vedno ni razumela. »Povej mi", je zaprosita, »kaj sem po tvojih mislih opustila. Ampak moraš že jasneje povedati, ne pa venomer v ugankah." „Mar govorim v ugankah?" je vpraša! Abraksas. — „Stvor je vendar jasna ko beli dan! Če znaš začarati, da kostonjarju ni treba več prezebati — zakaj, prosim te, ne znaš prav tako pomagati sebi?” »Ojejl" je vzkliknita mala čarovnica in se prijela za glavo, „io je pa res! Le kako, da se tega nisem že prej spomnila? Prav imaš! Čemu sem pravzaprav sploh čarovnica?" „Tako, tako", ji je pritrdit Abraksas. „Po-doba je, da to katerikrat decela pozabiš. Še sreča, da imaš koga, ki te kdaj pa kdaj spet spomni!" Ob teh besedah je mala čarovnica vneto prito'mala in dejala: „Da, da, ti si res najmodreši krokar, ki je kdaj zleze! iz jajca! Razume se, da se bom pri priči ravnata po tvojem nasvetu. In če ti je prav, bom s čarovniškim izrekom še tebe zagovorita pred mrazom, da ti v prihodnje ne bo več treba ostajati doma, kadar bom kam jahala." »Strinjam se", je dejal Abraksas, »mirno lahko tudi meni kdaj pa kdaj kaj dobrega storiš!" Tako je mola čarovnica začarala, da njej in krokarju nič več ni bito treba prezebati. Odslej sta lahko odjezdila na sprehod celo v najhujšem mrazu, pa ga še čutila nista. Potrebovala nista ne posebno toplih oblek ne zeliščnega čaja ob povratku. In nahod se ju tudi mi prijel, čeprav sta jo odsihdob skoraj vsak dan mahnila ven. (Iz knjige pisatelja Otfrieda Proesslerja MALA ČAROVNICA) Hpcs&lič, huhev in smT&člca. Hrastih: Smrečica, kaj bos, ko dorasteš, Bukev: Najprej jo bodo oklestili. Potem bo Ha na žago, tam bodo iz nje nažagali desak. Ali pa bodo iz nje napravili telefonski drog. Deske bodo morda porabili za tla v hišah? Smrečica: Kaj pa ti veš? Ko bom zrastla ravno in visoko, me bodo morda odpeljali k morju. Tam bodo iz mene naredili jambor. Na vrhu jambora bom nosila zastavo. Nosila jo bom iz kraja v kraj, da bo ves svet vedel, od kod sem doma. Hrastih: Bukev, kaj boš pa ti? Bukev: Ne vem! Morda bodo iz mene v tovarni naredili lepo pohištvo ali pa bodo moja polena grela ljudem domove. Kaj boš pa ti, hrastih? Hrastih: Za kurivo me ne marajo preveč. Najljubše bi mi bilo, če bi iz mene nažagali pragove. Veš, take za železniške proge. Ali pa pilote za mostove. Ljudje so si napravili velik načrt in potrebujejo zdaj veh železnic in veh mostov ko prej. Ljudska Lisica in grozdje Nekega dne je prišla lisica do vinske trte. Na njej je ugledala vse polno lepega grozdja. Zelo jo je mikat sladki sad. Alt kako ga doseči. Začne skakati okrog trte ter se vzpenjati po njej, a vse zaman. Grozdje je viselo previsoko in ni ga dosegla. Na bližnjem bezgu je sedelo nekoliko vrabcev. Na vse grlo so se smejati lisici. Ko jih je ugledala, se je obrnila od trte ter rekla glasno. „Ne maram tega grozdja, prekislo je in pretrpko." In odšla je svojo pot. Ljudska F. Levstik: Mačka se igra z miško Vidiš, debelihica, tukaj je polihica, polna masla in medu, grozdnih zrnc in sladu. Miška: t Mati, mati, naj no grem! Teta dobra je ljudem! Miiš: Oj, ne hodi ji k nogam! 'Teta misli tebe ham. Mačka: Miška moja, pojdi sem, s tabo se igrati čem, rada bi te gladila, plesati navadila. Miš: Dete ljubo, pazi mi! K mački tja ne lazi mi! Mačka: Kup orehov tu imam, pridi k meni, vse ti dam. Miška: Poslušajte, mati vi, kaj mi teta govori! Naj no smuknem tja lepo, jedrce je le sladko. Miš: Dete, molči, umikaj se, mački ne dobrikaj se! Mačka: Miška: Mati, gleda prelepo izpod čela nje oko. Mačka: Nič se mene ti ne boj! Teci semkaj, tam ne stoj! Miška: (Miška smukne k mački)j Mati, mati, oj gorje! med zobmi drži me že. Miš: Kadar ubit že lonec je, potlej kuhe konec je. K mački gluha tekla si, gobček si opekla si. Miška: Mati, grozno me boli! Strla mi je vse kosti! Zakaj imamo v mrazu rdeč nos? Nekoč je živel car, ki je bil tako strašen, da so se ga njegovi podaniki bali bolj kot teme, viharja in potresa. Nekoč je pozimi, ko je pritisnil mraz, zbral okoli sebe svoje glavarje in dejal: — Objavite mojim podložnikom, da bom odšel jutri na lov. Ampak če mi bo med lovom zmrznil nos, bom dal pobiti sto najmočnejših mož v svojem kraljestvu, ker niso dovolj poskrbeli, da bi obvarovali svojega carja pred mrazom. Ko so podložniki izvedeli za ta sklep strašnega carja, so poslali odposlanca k Zimi, ki je stanovala na vrhu Ledene gore. — Draga Zima, — ji je rekel odposlanec, — jutri odide naš car In gospodar na lov. Prosim te, da ne dovoliš da mu zmrzne nos. Zima se je nasmehnila in vprašala: — Zakaj pa se vaš car malo bolje ne obleče! — Ah, je rekel odposlanec, — naš car ne želi, da bi si kdor koli mislil, da se boj) zime, zato se tudi noče toplo obleči. Rekel pa nam je, da bo dal pobiti sto podložnikov, če mu bo zmrznil nos, ker niso dovolj skrbeli za svojega carja. Zima se je še dalje smehljala. — Dobro, — je rekla, — pogovorila se bom s svojim mlajšim bratom Mrazom. Kar pojdi domov in ne delaj si skrbi! Odposlanec je šel in sporočil carjevim glavarjem, da lahka car mimo gre na lov, ne da bi se bal za svoj nos. In res, čeprav je bil hud mraz, carjev nos ni zmrznil. Samo pordel je kakor paradižnik. Ko se je car zmagoslavno vračal z lova, se je nenadoma pojavil pred njim Mraz: — Poglejte, je vzkliknil, kako bogato sem vas poplačal za vašo surovosti Do konca življenja boste nosili rdeč nos. Pa ne samo vi, ampak vsi tisti, ki bodo brez strahu hodili po polju, kadar je huda zima. In res je bilo tako. Toda dobra tetka Zima se je usmilila ljudi in jim pošepnila: — Pogrnila sem belo snežno odejo. Če boste zajeli prgišče snega In boste z njim naribali nos, ki je rdeč od mraza, bo dobil zopet svojo pravo barvo! (Ruska zgodba) Andric 35 Travniška kronika Komandant vezirjeve »garde" je bit veseli in lahkomiselni Behdžet, človek neuničljivega zdravja, rejen In rdeč »n hraber, toda nepoboljšljiv kvartopirec in lenuh. Tista dva tucala pešcev in konjenikov, iz katerih je bila sestavljena pisana vezirjeva garda, Behdžetu nista povzročala posebne skrbi in dela. Zadeva je bita urejena tako, da se Behdžet ni bogve kaj zmenil za gardiste, arvi pa ne zanj. Kvantopirili so, jedli in spali. Največje 'in najtežje delo tega komandanta je bit boj s haznadarjem Bakijem, kadar je bito treba 'izvleči iz njega mesečni ajluk — plačo ali kak izredni izdatek zase in vojake, brez zavlačevanja in zavračanja. Takrat so se dogajali neverjetni prizori. S svojo dlakocepnostjo in zlobo je haznadar razdražil celo dobrodušnega Behdžeta, da je potegnil bodalo in zapretit, kako bo tega skopuškega haznadarja razsekal na koščke »kakor za čevapčič". In boječi, slabotni Bakt je v obrambo svoje blagajne planil nad golo Behdžetovo bodalo, slep od sovraštva in gnusa, ki ga je čutil do tega potratneža; rotit se je, da bo pred svojo smrtjo še videl Behdžetovo glavo nataknjeno na kol na tisti strm ali nad pokopališčem, kjer izpostavljajo odsekane glave zločincev. Nazadnje se je vse končalo tako, da je komandant dobit denar in kro- hotajoč se odšel iz haznadarjeve sobe, Baki pa je ostal nad blagajno, božal nastalo praznino kot rano in se pripravljal, da pojde, že stotič, k vezirju in se pritoži čez tega ničvrednega, rozbajniškega komandanta, ki mu že leta in leta ropa blagajno in greni življenje. In z vso svojo hazna-darsko dušo je koprnel iskreno in globoko, da bi doživel zmago pravice in reda in da bi zares zagledal tisto prazno in nesramno Behdžetovo glavo, kako se reži s kola. Dolžnost čehaje, vezirjevega namestnika, je opravljat Sulejman paša Skopljak; ta je tudi pod prejšnjim vezirjem, kot smo videli, imel 'isti položaj. Bit je malokdaj v Travniku. Kadar je pa prišel, je kazal veliko več razumevanja in naklonjenosti za avstrijski kakor za francoski konzulat. In vendar je ta Bosanec v tujinski naplavini v Konaku bil edini človek, na katerega se je bilo mogoče zanesti, kajti kar je obljubit, je hotel izpolniti in je tudi mogel in znal izpolniti. 10 Konzulski časi so prinesli razgibanost in nemir v to vezirsko mesto; v neposredni alt posredni zvezi z njimi se je marsikdo dvignit, marsikdo je pa tudi spodrsnil in padel. Mnogim so ostali v dobrem, mnogim v slabem spominu. Toda zakaj je brivski vajenec Salko Maluhija, sin revne vdove, bil tepen od begovskih slug? In zakaj si je zaradi te nezgode zapomnit konzulske čase on, ki n! pripadal cesarskim ljudem, ne begom in starešinam, ne ulemi ali čaršijcem. Tu je posegla vmes ena tistih življenjskih sit, ki krožijo v nas in okrog nas, ki nas dvigajo, gonijo naprej, ustavljajo ali zrušijo. Ta sila, ki ji pravimo s kratko besedo ljubezen, je prisilila brivčka Salka, da se je skrival in potikal po grmovju v Hafizadičevem vrtu in plezal na drevje, da bi vsaj od daleč videt konzulovo hčer Agato. Kakor vsi pravi zaljubljenci tudi Salko svoje ljubezni ni odkrival ne kazal, toda potuhtal je način, da ji vsaj malce ustreže. Tisto prosto uro, ki mu je ostala pri kosilu, se je neopazno zmuznil v hanske hleve ‘in od tod je skoz okno za kidanje gnoja zlezel v grmičevje, od koder je lahko opazovat konzulov vrt, v njem pa skoraj vedno konzulovo hčer, h kateri ga je vleklo nekaj, kar je bilo večje in sitnejše od vse moči, ki jo je zmoglo njegovo slabotno vajensko telo. Med to ograjo in konzulovim vrtom je bit ozek in zapuščen slivnik bega Hafizadiča, toda čezenj je prav lepo in jasno videt konzulov vrt, urejen po evropsko. Po njem so bite izpeljane stezice, krtine lepo poravnane, na sredi so bile razporejene zvezdnate in okrogle gredice, posajeno cvetje in zabiti količki z rdečimi ali modrimi steklenimi kroglami na vrhu. Ves ta kraj je bil močevnat in sončen, zato je vse, kar je bilo posajeno, raslo hitro in je rodilo obilo cvetja in sadu. Tukaj 'je brivček Salko ugledal hčer gospoda von Mittererja. Pravzaprav jo je videl tudi v mestu, kamor je hodila z očetom. Ampak to se je zgodilo tako na redke j čase in nanagloma, da ni vedel, kaj bi najprej pogledal: konzulovo uniformo in rumeno ptoščeno kočijo ali gospodično, ki je zmerom krčevito ovijala okrog nog sivo fijo-karsko plahto, na kalen: je bila uvezana rdeča krona z monogramom. In to dekle, kateri ni bil utegnit videti niti barve oči, je sedaj lahko ogledoval od blizu, ko se je soma, še sluteča ne, da jo kdo opazuje, sprehajala po vrtu pred pritlično verando, ki je bila to pomlad že urejena in zastektena. Skrit pred tujimi očmi, je čepel Salko z odprtimi usti in zadržanim dihom ter kukal skozi plot. Dekle, prepričana, da je popolnoma sama, je hodila okrog gredic, o: štva, Dunajčanov ni mogel rešiti pred porazom, ki so jim ga zadali Celovčani. HOKEJ NA LEDU V preteklem tednu so celovški Atletiki gostovali na Dunaju, kjer so v okviru prvenstva avstrijskih ekip z umetnimi drsališči dosegli senzacionalno zmago proti domačemu WEV v razmerju 5:3. Znova so re odlikovali vsi na- kolu ekipnega tekmovanja premagala Nizozemsko 3:0, Češkoslovaška Finsko 3:0 in z enakim rezultatom tudi druga ekipa Švedske Norveško. Ekipa Danske pa je dobila s Poljak brez borbe, ker poljski igralo* niso pravočasno prispeli na tekmovanje. Ta teden vam priporočamo: Miklavževo darilo? - Lepo knjigo! Za najmlajše: ■ SLIKE IN PESMI O ŽIVALIH, lepo ilustrirana otroška knjiga 11 šil. ® SNEGULJČICA — PEPELKA, priljubljeni pravljici z bogatimi ilustracijami, vsaka samo 10 šil. ■ KRIŠTOF KOLUMB, slikanica posebno za majhne dečke 14 šil. ■ Helena Bechlerowa: O ŽABICAH V RDEČIH KAPICAH, slikanica 16 šil. ■ Vida Brest: PTICE IN GRM, pravo veselje za otroke 14 šil. ® VESELA ABECEDA, prvo srečanje z umetnostjo branja in pisanja razkošno Ilustrirana slikanica 18 šil. ® PRAVLJICA O KRALJESTVU LAŽI, privlačno branje za otroke 16 šil. ■ Branko Čopič: JEŽEVA HIŠICA, malo besed, veliko slik 22 šil. ■ MOJA PUNČKA MAJA, prava slikanica za majhna dekleta 10 šil. Za večje otroke: ® France Bevk: PISANI SVET, privlačno delo velikega prijatelja otrok, 132 str., ilustr., ppl. 28 šil. * BAVBAVI IN POVODNI MOŽJE, mnogo zanimivega v besedi in sliki, 124 sir., kart. 24 šil. ■ Alojz Gradnik: NAROBE SVET, pesmi za mladino, 80 str., -ilustr., kart. 8 šil. ■ Milan Šega: ZGODE IN NEZGODE KRALJEVEGA DVORA, 208 str., ilustr., ppl. 23 šil. ® J• M. Barrie: PETER PAN, mladinska zgodba, ki smo jo videli tudi v filmu, 340 str., ppl. 38 šil. Za posebno pridne otroke: ® MLADI VEDEŽ, pravi otroški leksikon z bogatimi večbarvnimi ilustracijami 164 str., ppl. 96 šil. „Naša knjiga11, Celovec, Wulfengasse RADIO CELOVEC I. PROGRAM Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00. Dnevne oddaje: 5.55 Kmečka oddaja 6.10 Jutranja gimnastika — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Za gospodinjo — 11.00 Zabavna glasba — 13.10 Opoldanski koncert — 18.55 Šport — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila — 22.10 Pogled v svet. Sobota, 1. 12.: 8.00 Otroški zbor radia Celovec — 8.05 Naš hišni vrt — 8.15 Orkestrski koncert — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 »Večne ceste’, roman — 15.45 Zborovska glasba — 16.00 Iz vseh dolin zveni ... — 16.30 Za delovno ženo — 17.10 Melodije se vrstijo — 20.15 »Don Carlos’, opera. Nedelja, 2. 12.: 9.05 Lepe melodije — 11.00 Dunajski zajtrk z glasbo — 13.00 Operni koncert — 14.30 Pozdrav nate — 17.05 Glasba ob petih — 18.30 Samo veselje z glasbo — 19.45 Igra godba Rudi Platzer — 20.10 Kdo je storilec? Kriminalna igra. Ponedeljek, 3. 12.: 8.30 Orkestrski koncert — 13.05 Opoldanski koncert — 15.00 Posebej za vas — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 16.00 Glasba zale — 17.10 Popoldanski koncert — 18.25 Za vas? Za vse! — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 In kaj menite vi? Vsakodnevni problemi — 20.30 Rumeni ponedeljek. RADIO LJUBLJANA Poročila: 5.05, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 22.00, 23.00* 24.00. Oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 — 202 ift UKV frekvence 96,5 — 92,9 — 94,1 — 88,5 — 97,9 MH| Dnevne oddaje: 5 00 Dobro jutro — 5.10 Nekaj domačih — 8.25 Zabavni kaleidoskop — 10.15 Od tod in ondod — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije ob 12.25 — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma In tr svetu — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik. Sobota, 1. 12.: 8.35 Kratka matineja pri domačih skladateljih — 9.25 Ob glasbenem avtoma'u — 9.45 Slovenske narodne — 12.15 Ruski ljudski pesmi — 12.30 Koncertne drobtine — 13.30 Za vsakogar nekaj — 14.OS Iz baleta .Trnjulčica’ — 14.35 Voščila — 15.15 Veliki zabavni orkestri — 15.40 Zborovska glasba — 18.10 Plesni ansambel RTV Ljubljana — 18.25 Vesele domače popevke — 21.00 Za konec ledna: ples. Nedelja, 2. 12.: 6.00 Z vedro glasbo v novi teden — 6.30 Napotki za turiste — 7.40 Pogovor s poslušalci — 8.00 Mladinska radijska igra — 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden — 10.00 še pomnite, tovariši — 10.30 Is slovenske lilharmonične literature — 12.05 Voščila — 13.30 Za našo vas — 14.00 Poje Slovenski oktet — 14.13 M RADIO PROGRAM Torek, 4. 12.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Jutranji koncert — 15.00 Posebej za vas — 15.30 Komorna glasba — 16.00 Glasba zate — 17.10 Koncert pri kavi — 18.25 Ce mene vprašate ... — 18.35 Novosti na knjižnem trgu — 19.00 Srečna Vvstrija — 20.15 »Vlak obstoji’, slušna igra — 21.00 Zabavna glasba. Sreda, 5. 12.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.00 Glasba za mladino — 16.00 Glasba zate — 17.10 Popoldanski koncert — 18.15 Pomoč vsakdo potrebuje — 19.00 Popevke se vrstijo — 19.55 Zvečer še veseli . . . — 20.15 Schubert — Bruckner — Mahler. Četrtek, 6. 12.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 8.15 Glasba mojstrov — 14.45 Ura pesmi — 15.15 Koroški knjižni kotiček — 15.30 Posebej za vas — 16.00 Glasba zate — 17.10 Popoldanski koncert — 18.05 Kmečka oddaja — 18.35 Oddaja za mladino — 19.00 Misli realno — 20 15 Lovska ura — 21.00 Zveneča alpska dežela. Pelek, 7. 12.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.00 Komorna glasba — 16.00 Glasba zate — 17.10 Koncert pri kavi — 18.00 Na obisku pri koroških godbah na pihala — 20.15 Halo! Tenagerji! II. PROGRAM Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 13.00, 17.00, 19.00, 22.00 Dnevne oddaje: 6.10 Z glasbo v novi dan — 9.00 in 10.00 šolska oddaja — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.03 Avtomobilisti med potjo — 15.00 šolska oddaja — 17.30 Reporterji med potjo — 19.20 Kaj slišile danes zvečer — 20.10 Pogled v svet Sobota, 1. 12.: 7.20 Jutranja glasba — 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.45 Zabavni zvoki — 11.00 Ljudske viže 13.30 Agrarna politika — 14.15 Godba na pihala — 15.15 Non-stop-glasba — 16.30 Popevke — 17.10 Iz parlamenta — 17.40 Ljudstvo in domovina — 19.10 Oddaja vicekanclerja — 20.00 Vseh devet! — 21.00 Ekumenski koncil. Nedelja, 2. 12.: 7.05 Godba na pihala — 8.15 Kaj je novega? — 9.45 Klavir v ritmu — 10.15 Dunajski zajtrk z glasbo — 11.15 Orkestrski koncert — 13.20 Za avtomobiliste — 15.00 Veselo petje, veselo igranje — 16.00 Non-stop-glasba — 18.00 Majhna večerna melodija — 19.10 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.30 Melodije in ritmi — 20.00 Lepi glasovi, lepe viže — 20.45 Sodobna zabavna glasba — 21.18 Na lepi modri Donavi. Ponedeljek, 3. 12.: 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojsirov — 11.00 Dopoldanski koncert — 13.30 Za prijatelja opernih melodij — 14.25 Sodobni avstrijski komponisti — 15.30 Glasba za zabavo — 16.00 Otroška ura — 16.30 Koncertna ura — 17.00 Oddaja za žene — 18.00 Popevke se vrstijo — 19.15 Bilo je nekoč v Avstriji... — 19.30 »Molčeča žena’, komična opera. Torek, 4. 12.: 7.20 Jutranja glasba — 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 11.00 za ljubitelja resne glasbe — 13.20 Teden dni pri Združenih narodih — 13.30 Znani orkestri — 16.30 Življenje se začno pri šestdesetih — 17.15 Znanje za vse — 17.50 Esperanto — 18.00 Popevke — 19.30 Simfonični koncert — 20.30 Deset let avstrijskega radijskega plesnega orkestra — 21.30 Lahko govorimo o tem. Sreda, 5. 12.: 7.20 Jutranja glasba — 8.10 Dc, 1o je moja melodija — 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov 11.00 Instrumentalni koncert Josepha Haydna — 13.30 Za prijatelja opernih melodij — 15.30 Mali orkester radia Dunaj —- 16.30 Ura pesmi — 17.40 Hišni zdravnik — 18.00 Popevke so vrstijo — 19.30 Majhne melodije, veliki u-spehi — 20.10 Vindobona, prekrasno mesto — 21.10 Seine-Donava. Četrtek, 6. 12.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 11.00 Za ljubitelja resne glasbe — 13.30 Koncerlna ura — 14.15 Znani orkestri — 15.30 Tipke, gumbi in pedali — 16.30 Glasba renesance in baroka — 17.40 Odda a za žene 18.00 Dobro razpoloženi — 19.30 „Don Pasquale", opera. Petek, 7. 12.: 8.10 Glasba na tekočem traku _______ 9.35 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 11.00 Dopoldanski koncert — 13.30 Za prijatelja opernih melodij — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 15.30 Zabavna glasba — 16.00 Otroška ura — 16.30 Za veselo popoldne ________ 17.15 Znanje za vse — 19.30 »Prva ljubezen’, slušna igra — 21.25 Tretje znamenje. Prodam gradbeno zemljiške, okoli 1500 kvadratnih metrov, blizu ceste pri Koimari vas. Cena po dogovoru. — Ponudbe na upravo »Slovenskega vestnika", Celovec, Gasometerg. 10. Voščila — 15.15 Trikrat pet — 15.30 Chopin kol neznanec — 16.20 Orglice s popevkami in prijetnimi melodijami — 17.15 Radijska igra — 18.15 Richard Strauss: Vesele potegavščine Tilla Eulenspiegla — 18.30 Šport — 20.00 Izberile vašo melodijo. Ponedeljek, 3. 12.: 8.05 Iz slovenske zborovske romantike — 8.25 Od valčka do twista — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Pri Richardu Stroussu — 10.15 Iz opere »Ero z onega sveto’ — 12.15 Venček slovenskih narodnih pesmi — 12.30 Zabavna glasba na tekočem traku — 13.30 Igramo in pojemo za vas — 14.05 Pojo romunski operni pevci — 14.35 Voščila — 15.40 Literarni sprehod — 17.40 Sedem popevk za sedem pevcev — 18.30 Poje Komorni zbor iz Maribora — 20.00 Koncert simfoničnega orkestra RTV Zagreb. Torek, 4. 12.: 8.30 Igrajo domači zabavni ansambli — 9.25 Nekaj poskočne glasbe ob delu — 10.15 Koncert za klavir in. orkesfer — 12.15 Nasiopa avstrijska folklorna grupa t Hansa Bachla’ iz Linza — 12.30 Vaši ljubljenci pojo — 13.30 Med rapsodijami — 14.35 Pod lipo ... — 17.05 Koncert po željah — 18.10 Stoglavi virtuozi — 1C.45 S knjižnega trga — 20.00 Lahka glasba — 21.35 Glasba za romantično razpoloženje. Srede, 5. 12.: 8.05 Orkestralna paleta plesnih ritmov — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.25 Zabavni kaleidoskop — 10.15 Makedonske narodne pesmi — 10.45 Človek in zdrav'e — 12.15 Kvintet bralov Avsenik S pevci — 12.30 Melodije iz oper — 13.30 Zveneče kaskade — 15.35 Violin'st V/olfgang Schneiderhan — 17.05 Mozart v Parizu — 18.10 Prisluhnimo dvem kvintetom — 18.25 Slovenski motivi — 18.45 Ljudski parlament — 20.00 Pisan spored popevk in zabavnih melodij. Četrtek, 6. 12.: 8.05 Poje komorni zbor iz Celja — 8.20 Segava klaviatura — 12.15 Narodne pesmi ob spremljavi harmonike — 12.20 Melodije za staro in mlado — 14.05 Radi bi vas zabavali — 14.35 Voščila — 15.15 Romunska glasba — 17.05 Glasbena križanka — 18.10 Prvi večerni ples — 20.00 Čefrfkov večer domačih pesmi in napevov — 20.45 Zasanjana trobenta — 21.00 Večer umetniške besede. Petek, 7. 12.: 8.05 Odmevi z gora in gozdov — 8.40 Zabavni ansambel Boruta Lesjaka — 9.45 Poje oktet bratov Pirnat — 12.15 Beneški fantje igrajo In pojo ______ 12.30 Iz domače komorne glasbe — 14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 15.15 Napotki za iurisfe — 15.20 Iz Wagnerjevih oper — 15.45 Jezikovni pogovori 17.05 Bach in Beethoven — 18.10 Malo instrumentov, veliko glasbe — 20.00 Pel pevcev, pet popevk — 20.15 Tedenski zunan e-poljtični pregled — 21.00 Orkester Don Costa — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. zre te vizij a Dnevne oddaje: 19.30 Zabeleženo za vas — 19.55 Kratko pred osmo — 20.00 čas v sliki — 20.20 Moza!k kratkih filmov. Nedelja, 2. 12.: 17.00 Za o roke od 11 let — 17.30 Za mladino od 14 let: »Kaj lahko postanem' — 18.00 »Vilma in King’ — 18.30 Sedem dni svetovnih dogajanj — 20.00 Majhne dragocenosti velikih mojstrov — 20.25 »Veseli dan’, komedija. Ponedeljek, 3. 12.: 19 30 Zabeleženo za vas — 20.20 Kratki film — 20.50 ,50. rojstni dan", televizijska igra. Torek, 4. 12.: 19.30 Zabeleženo za vas — 20.20 Kratki film — 20.30 Enaindvajsol — 21.15 Po sledovih Ham-mer-Burgsfalla. Sreda, 5. 12.: 17.30 »Lassie*, zgodba psa — 19.30 Zo-beleženo za vas in sliko iz Avstrije — 20.20 Kralki film — 20.3C »Deklica iz Rima’, mladinski film. četrtek, 6. 12.: 19.30 Zabeleženo za vas — 19.55 Kratko pred osmo — 20.20 Kratki film — 20.30 Sah smrti. Petek, 7. 12.: 19 35 Slike iz Avstrije — 20.20 Kraflcl film — 20.30 »Mož dneva’ televizijska igra. SLOVENSKE ODDAJE Sobota, 1. 12.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od src« do srca —- 18.25 Za našo vas. Nedelja, 2. 12.: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 3. 12.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. O Vrba, srečna draga vas domača ... 10 minut za šporlnike — 18.00 Dober večer našim malim poslušalcem. Torek, 4. 12.: 14.00 Poročila, objave. Bolje je paziti kot zdravit; se. Sreda, 5. 12.: 14.15 Poročila, objave. Pot sv. Nikolaja (Matilda Košutnik). četrtek, 6. 12.: 14.15 Poročila, objave. Iz ljudstva za ljudstvo . . . Petek, 7. 12.: 14.15 Poročila, objave. Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh. Glasbeni vložek. Koroški kulturni pregled. 'rdojoteli, lastnik ir založnik; Dr. Franc Petek, Velikovec — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gosometergasse 10, leleton 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, Odgovorni urednik: Lovro Potočnik — Tiska založniška m tiskarsko družba z o. ). Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec-Klagenfurt 2, Postfoch 124.