SVOBODNA
LETO (ANO) LXIV (58) • ©TEV. (N°) 39
ESLOVENIA LIBRE
SLOVENIJA
BUENOS AIRES • 6 de octubre - 6. oktobra 2005
VZGOJA IN KULTURA
JOŽE HORN
Pojem je zelo pirok in zajame vse človekovo delovanje in udejstvovanje.
En del kulture je prav gotovo človekova vzgoja. Kulturni človek je dobro vzgojen. Nevzgojen človek pa ni nikdar in ne more imeti prave kulture. Torej brez vzgoje ni kulture in ni vzgoje brez kulture. Samo kulturni človek je tudi vzgojen. Vzgoja je podlaga vsaki kulturi. Bolj in leppe , ko je človek vzgojen, bolj je tudi bogat na kulturi.
Vzgoja človeka se prične v družini in se nadaljuje v družbi. V poli ali drugih vzgojnih zavodih, v Cerkvi in sploh v stiku z drugimi ljudmi.
Gotovo je, da je za vse to potrebna in koristna družba. Nikdar pa ni zaželjenega uspeha brez lastnega in velikega prizadevanja vsakega posameznika.
Gotovo je tudi, da to delo in ta skrb za človekov napredek nikdar ni končano. Vedno in do konca življenja moremo dosegati večjo in popolnejpo vzgojo in tako tudi večjo kulturo.
Napredovanje v kulturi in vzgoji se torej vrpi v stiku z drugimi ljudmi. Samotar ni nikdar dobro in pravilno vzgojen in ne more biti kulturno koristen človek.
Ob drugih, od njih in z njimi se učimo, kakpni moramo biti, kako se moramo obnapati in česa se ne smemo od njih naučiti ali jih posnemati.
Vsem je v korist samo tisto, kar je dobro. In samo to je odlika vzgojenega in kulturnega človeka. Vse drugo nas enači s podivjanostjo, ki ne razlikuje med dobrim in slabim, med koristnim in pkodljivim in napada vse, kar se ji zdi napadalno.
Ne utrudimo se naporov večje in popolnejpe vzgoje. Služili in pomagali nam bodo ljudje, njihovi zgledi in njihove izkupnje, knjige in moderna obvepčevalna sredstva. Ti bodo pripomočki dobre vzgoje in večje kulture. Rasli bomo v kulturi in družba ljudi bo vedno bolj človepka in krpčanska v zvezi s časom tretjega tisočletja.
Dajali bomo čim večjo važnost vzgoji in dosegli bomo tem večjo stopnjo kulture.
Vse to nam bo pomagalo, da bomo sebi, Slovenji, Argentini in vsemu človeptvu v čim večjo korist.
Vlada sprejela predlog zakona o Slovencih zunaj meja Slovenije
Vlada Republike Slovenije je v četrtek 29. septembra sprejela predlog zakona o odnosih Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. Ta dokončno ureja odnose med državo in Slovenci, ki živijo zunaj Slovenije, in v zvezi s tem določa pristojnosti državnih organov na kulturnem, izobraževalnem, gospodarskem in drugih področjih. Ureja tudi status Slovencev brez slovenskega državljanstva in repatriacijo ter kot prvi slovenski pravni akt jasno in natančno določa terminologijo, povezano s Slovenci zunaj države, so sporočili iz urada vlade za informiranje.
Predlagani zakon je krovni zakon za Slovence zunaj Slovenije, katerega težnja je zbrati vse vsebine s tega področja na enem mestu, tako zaradi preglednosti kot zagotavljanja sodelovanja s Slovenci zunaj meja Slovenije. Doslej so nekaj elementov te problematike urejali nekateri področni zakoni, ta zakon pa na celovit način ureja večino področij, ki zadevajo Slovence v zamejstvu in po svetu in jih področna zakonodaja ne ureja, oziroma dopolnjuje tista področja, ki jih obstoječa področna zakonodaja ureja samo deloma.
Zakon posebej določa pristojnosti in naloge v zvezi s skrbjo in sodelovanjem s Slovenci zunaj Slovenije na področju ohranjanja slovenskega jezika in izobraževanja (kulture, arhivistike, medijev in polst-
va), znanosti, poorta ter gospodarskega in regionalnega povezovanja. Zakon tudi prinapa pravno osnovo za ureditev financiranja dejavnosti in organizacij Slovencev v zamejstvu in po svetu. Takpne pravne podlage doslej ni bilo, financiranje pa se je izvajalo na podlagi pravilnika o izvrpevanju proračuna.
Zakon se nanapa na Slovence v zamejstvu in po svetu s slovenskim državljanstvom, s statusom Slovenca brez slovenskega državljanstva ali brez slovenskega državljanstva in brez statusa. Pravni status Slovenca brez slovenskega državljanstva, ki ga uvaja novi zakon, bo imetnikom zagotovil določene ugodnosti in olajpave. Pridobili ga bodo lahko vsi Slovenci, ki nimajo, ne morejo imeti ali ne želijo imeti državljanstva Republike Slovenije. Zadeve, povezane s statusom Slovencev brez slovenskega državljanstva, so podrobneje predstavljene v posebnem poglavju.
Kot omenjeno, zakon ureja tudi repatriacijo, priseljevanje Slovencev v domovino, ki ga organizira in financira Slovenija. Repatriacija naj bi bila po navedbah vladnega urada za informiranje v prvi vrsti namenjena Slovencem, ki živijo v težkih okolipčinah ali v državah, kjer vlada huda kriza, in Slovencem, ki lahko pomembneje prispevajo k razvoju ter uveljavitvi Slovenije.
Zakon ima več ciljev. Prvenstveno naj bi služil ureditvi odnosov
Slovenije s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Pomagal pa naj bi tudi utrjevati narodno zavest in narodno identiteto, pospepevati medsebojne stike ter krepiti sodelovanje na področju kulture, vzgoje in izobraževanja, znanosti, gospodarstva, zaposlovanja, socialnih dejavnosti, regionalnega povezovanja in zunanje politike. Poleg interesa za krepitev slovenske zavesti in identitete poudarja zakon tudi ekonomski interes za učenje slovenpčine kot enega od uradnih jezikov Evropske unije.
Predlog zakona o odnosih s Slovenci zunaj meja, ki ga je danes sprejela vlada, je sicer drugi predlog zakona s tega področja. Prvi predlog je od decembra 2002 do lani pripravljala parlamentarna komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Ta predlog je maja lani zaradi nekaterih spornih repitev, ki naj bi jih vseboval, najprej zavrnila vlada, nato pa pe državni zbor. Danes sprejeti predlog je pripravil urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, v vladno obravnavo pa ga je konec julija vložil vodja urada v odstopu Franc Pukpič.
Po nekaterih podatkih naj bi zunaj meja Slovenije živelo pol milijona Slovencev, od tega približno 150.000 v sosednjih državah. Od vseh Slovencev, ki živijo v tujini, naj bi jih okrog 60.000 imelo slovensko državljanstvo.
60 let teharskega tabori ča
V nedeljo, 2. oktobra je bila v Spominskem parku Teharje v Bukovžlaku pri Celju že petnajsta spominska svečanost. Veliko ljudi, cela množica, se je pripla poklonit tisočem, ki so umrli na tem kraju ali pa se je tu začela njihova zadnja zemeljska pot.
Nova slovenska zaveza pa je za to obletnico tudi povabila vse pe živeče taboripčnike in taboripčnice, da se udeležijo te slovesnosti. Ob 10. uri je pomožni mariborski pkof dr. Anton Stres mapeval v krogu ptevilnih sobratov, med katerimi naj omenimo celjskega opata Marjana Jezerni-ka in msgr. Janeza Zdeparja, enega izmed ubežnikov iz taboripča, ki so preživeli. Med mapo so prepevali združeni zbori celjske dekanije.
Z uvodom svetopisemskih odlomkov, ki govorijo o Kajnu in Abelu ter o Jezusovi zapovedi, naj ljubimo tudi sovražnike, je pkof dr. Stres imel priložnostno pridigo. Ne spomnim se drugega cerkvenega ali civil-
nega govora, ki bi bil tako kompakten, tako v enem delu, ki bi obsegal in vključeval zgodbo izpred pestdeset let in njene posledice v danapnjem iskanju luči in sprave, obenem pa tako eleganten, da ni potreboval prav nobene oleppevalne besede. Gotovo bo v kakem drugem mediju, morda celo v slipni obliki, dosegljiv napim bralcem, da presodijo predhodne besede.
Sledila je spominska akademija, pri kateri sta s pevskimi vložki sodelovala pevca Marko Fink in Andreja Zakonpek. Slavnostni govor je imel prof. Justin Stanovnik, tudi eden izmed preživelih iz Teharij. V svojih besedah je skupal pokazati na vzroke, da je slovensko demokratično življenje v Sloveniji takpno, kot je.
,,Ni čudno, da so se koordinate sveta porupile in je življenje postalo nerazumljivo in ljudje v temelju negotovi. S političnim umorom je prihajal teror. Slovenci smo se seznanili s terorjem mnogo pred 11.
septembrom leta 2001. Bilo je tako, da je vsaka noč prinesla nov strah. To je bil fizični strah, s katerim je operirala revolucija. Ko pa so komunistični gverilci ustanovili partijsko državo, je fizični strah začel prerapčati v političnega in je zajel vse. Tako je priplo do tega, da smo se Slovenci prvič v zgodovini bali," je povedal Stanovnik. Nekdanja komunistična oblast je „izvedla genocid slovenske domobranske vojske,
informbirojevski spor je izkoristila za discipliniranje lastnih vrst, z razlastitvami in sodnimi procesi pa je na kolena spravila liberalni srednji razred".
,,Ljudje, ki so jih pred 60 leti s Teharij s tovornjaki vozili na moripča, so imeli to posebnost, da so bili politični ljudje - politična substanca naroda. Partija je iz narodovega telesa morala izrezati tkivo, ki je nosilo avtentično politično misel, in narediti prostor za svojo ideologijo - samo sebe," je pe opozoril Stanovnik.
Kot je pisano, so se prireditve udeležili možje in žene, ki so preživeli taboripčno muko. V zadnji ptevilki Zaveze je NSZ zbrala sto triintrideset imen pe živečih trpinov in jih povabila na slovesnost. Na vabilo se je odzvalo sto in ena oseba (če se nisem zmotil pri poslupanju imen) in vsaka je dobila spominski pergament.
Vreme je prispevalo k temu, da so obiskovalci — večinoma starejpi ljudje — lahko prisostvovali slovesnosti. Kakega sončnega toplega vremena nismo dočakali, vendar smjo se zadovoljili s tem, da ni deževalo. Šele na poti domov so z zahoda začele padati prve kaplje jesenskega dežja.
GB
GLEJ_
ZLATA MAŠA FRANCA HIMMELREICHA............
USPEHI NAŠIH NOGOMETAŠEV...........
MISLI ZA OBLETNICO 3 ZVEZE MATER IN ŽENA........4
GLASOVI ZA REFERENDUM 3 V TUJINI.................................6
Koro ka: brambovci proti dvojezičnim napisom iz ŽIVL]EN]A V ARGENTINI
Koropki brambovci (KAB, avstrijska nacionalistična organizacija), ki so praznovali 50. obletnico delovanja, odločno nasprotujejo dodatnim dvojezičnim krajevnim napisom na avstrijskem Koropkem. Za primer, da bi bilo v prihodnje več dvojezičnih krajevnih tabel, pa je predsednik napovedal celo pritožbo na Evropskem sodipču za človekove pravice.
Pri tem je predsednik ostro napadel avstrijsko ustavno sodipče in mu očital, da skupa v letopnjem spominskem letu „ustvariti umetno slovensko južno Koropko". Ustavni sodniki naj bi pri tem prezrli mednarodne pogodbe, je menil predsednik KAB in ustavne sodnike obenem obtožil, da odločajo ,,po mili volji in naklonjenosti". Za KAB ,,revizija Avstrijske državne pogodbe (ADP) ne pride v poptev", je pe poudaril.
V imenu odsotnega koropkega deželnega glavarja Joerga Haiderja je besede pohvale spregovoril namestnik deželnega glavarja in predsednik
koropkih svobodnjakov Martin Strutz. Po njegovih besedah je bil KAB v koropkih vprapanjih vedno daljnoviden in je potrjeval vztrajnost v boju za domovino.
KAB (Kaernter Abwehrkaempfer-bund) je bil ustanovljen že kmalu po koropkem plebiscitu in je združeval aktivne brambovske borce. Leta 1938 so KAB razpustili in ga vključili v nacistične strukture, po podpisu ADP in ponovni osamosvojitvi Avstrije leta 1955 pa so ga ponovno ustanovili. Sprva je združeval le aktivne borce, kasneje so ga odprli za neposredne potomce, danes pa je odprt za vse podpornike usmeritve KAB. Organizacija je sicer vseskozi odločno nasprotovala razpritvi pravic za slovensko manjpino na Koropkem.
Predsednik Skupnosti koropkih Slo-
Bernard Sadovnik
vencev in Slovenk Bernard Sadovnik je v izjavi za javnost ostro zavrnil napade Koropkih brambov-cev na avstrijsko ustavno sodipče in na prizadevanja za raz-repitev dvojezične topografije.
Predsednik KAB Fritz Schretter s ,,takpnimi izjavami pkoduje vsem tistim, ki si prizadevajo za konsenzual-no reptev dvojezične topografije" in za uresničitev razsodbe ustavnega so-dipča o dvojezičnih napisih, poudaril.
Sadovnik je v izjavi pe izrazil pričakovanje, da bo avstrijski kancler Wolfgang Schuessel čimprej sklical konferenco konsenza s ciljem uresničitve razsodbe ustavnega sodipča. To je edini odgovor na nedemokratično in radikalno ravnanje Koropke brambovske zveze, je poudaril Sa-dovnik.
TONE MIZERIT
Škofovska sinoda v Rimu Davčna zakonodaja v Sioveniji
V Vatikanu se je v nedeljo, 2. oktobra s slovesno sveto mapo v baziliki Sv. Petra začela 11. redna pcofovska sinoda. V treh tednih sinodalni očetje, zbrani z vseh koncev sveta, med njimi tudi ljubljanski pomožni pkof Andrej Glavan, skupaj z naslednikom apostola Petra, preživljajo poseben čas molitve in razmipljanja. Glavna tema sinode je: ,,Evharistija: vir in vrhunec življenja in poslanstva Cerkve".
Nedeljskega dopoldanskega dela 1. splopne kongrega-cije sinode pkofov o evharistiji se je udeležil tudi papež Benedikt XVI. V komentarju na odlomek iz Svetega pisma in besede sv. Pavla je spregovoril o 'zbornosti Cerkve, bratskem popravljanju in vztrajanju pri isti veri'. Ena izmed nalog zbornosti je pomagati, da bi videli svoje lastne pomanjkljivosti. Bratsko popravljanje je namenjeno temu, da se spozna napake in pomaga drug drugemu pri iskanju resnice. Za vse to pa je potrebna ponižnost, je dejal papež in dejal, da je vera tisti skupni temelj, na katerem stojimo in delamo.
Ker bo v Vatikanu naslednje tri tedne v sredipču pozornosti sinoda, zato tudi papež ne bo imel drugih pomembnejpih sprejemov. Ta teden ima na programu le običajno sredino splopno avdienco, v petek pa bo sprejel ukrajinskega predsednika Viktorja Jupčenka.
Prihodnjo nedeljo pa bo v vatikanski baziliki potekala beatifikacija Božjega služabnika Clemensa Augusta Grafa von Galena, kardinala in pkofa iz Muenstra. Obred bo vodil prefekt Kongregacije za svetnipke postopke, kardinal Saraiva Martins. Po novem pravilniku, ki ga je potrdil papež Benedikt XVI., bo namreč obrede beatifikacij praviloma vodil prefekt Kongregacije za svetnipke postopke, obrede kanonizacij pa papež.
,,Spremembe na področju davčne zakonodaje so dolgoročen, večletni proces, ki se ga ne da urediti le z enim zakonom", je ob začetku sklepnega dne 12. dnevov slovenske uprave v Portorožu dejal minister za finance Andrej Bajuk. Kot ključni dosežek vlade na področju spreminjanja davčne zakonodaje pa je ocenil ukinitev obdavčevanja kapitalskih dobičkov nad 50 odstotkov.
,,Zadnji meseci pred sprejemom evra bodo pomembno obdobje za področje javnih financ, tudi davčne zakonodaje," je ocenil Bajuk. Po njegovih besedah ostaja neizpolnjeni cilj glede prilagajanja maastrichtskim kriterijem inflacija. ,,Tudi nihanje cen na naftnem trgu je zaskrbljujoče," je dejal in dodal, da so postale tovrstne spremembe stalnica tudi na nekaterih drugih trgih Evropske unije.
Največ dela bodo po Bajukovih besedah imeli z
zakonom o davčnem postopku. ,,Pri tem je bistvena poenostavitev, saj je zakon v zdajpnji obliki nečlovepki, nesmiseln in velikokrat pripomore k neučinkovitosti delovanja celotnega sistema," je ocenil Bajuk. Med bistvenimi spremembami, ki so vključene v novelo zakona, je dolžnost dajati točne podatke, ki se pre-napa med splopne določbe, in možnost predložitev davčne napovedi tudi po preteku predpisanega roka.
Zakon bo urejal tudi postopek inppekcijskega nadzora, uradna obvestila o davčnih obveznostih pa bodo lahko davčni uradi posredovali tudi po telefonu. Način davčne izvrpbe bo poslej najostrejp možni, je zagotovil Bajuk. Zakon o davčnem postopku bo po ministrovih besedah imel pe eno veliko prednost, saj bo možnost samoprijave omogočila kasneje ugotovljene nepravilnosti sporočiti davčnim organom.
Novo orožje za slovenske vojake O prostem pretoku delavcev
Slovenska vojska (SV) se po priporočilih Nata opremlja z novo pehotno oborožitvijo, ki bo kompatibil-na z orožjem drugih članic Nata. Brigadir Peter Zupan je nakup 475 pupkomitra-ljezov in ostrostrelnih pupk belgijske in francoske izdelave med predstavitvijo na strelipču Blopka polica označil za kakovosten preskok pri opremljenosti SV. Nakup, vreden dobre 1,8
milijarde tolarjev, predstavlja začetek uresničevanja projekta Bojevnik 21. stoletja, ki ga je Slovenska vojska zastavila leta 1999. Podpolkovnik Zoran Rav-bar iz sektorja za opremljanje lahke pehotne oborožitve pa je dejal, da so predstavniki SV po obsežnih testiranjih izbrali ,,naj-boljpe, kar ponuja orožarski svet". V prvi fazi bodo z novim orožjem opremili enote, ki sodelujejo v mednarodnih operacijah, kasneje celotno vojsko, na koncu pa tudi prostovoljne rezerve. Med novo oborožitvijo Slovenske vojske bo največ, kar 250 primerkov, lahkih pupkomitraljezov (na fotografiji) belgijske izdelave 5,56 mm.
Ob robu mednarodnega kongresa Evropske federacije starejpih (EURAG) sta se na neformalnem srečanju sepla minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič in evropski komisar za zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti Vladimir Spidla, ki se mudi na obisku v Ljubljani.
Sogovornika sta največ pozornosti namenila vprapanjem staranja prebivalstva, ukinitvi prehodnega obdobja za prost pretok delavcev in črpanju sredstev iz evropskih skladov.
Minister Drobnič je ob tem poudaril, da se tudi v Sloveniji srečujemo z demografskimi in socialno-ekonom-skimi izzivi, ki bistveno vplivajo in bodo vplivali na vzdržnost pokojnin ter na pogoje zagotavljanja primernosti pokojnin v nacionalnem okolju.
Predstavil je tudi ugotovitve nacionalnega stratepkega poročila o primernih in vzdržnih pokojninah, ki zagotavlja, da bodo pokojnine z obstoječim sistemom stabilne in vzdržne do leta 2020, ob pogoju, da zagotovimo večji delež aktivnega prebivalstva.
Kot eno ključnih vprapanj je Drobnič izpostavil prizadevanje Slovenije za ukinitev prehodnega obdobja za prosto gibanje delavcev med članicami EU, saj Slovenija ne ogroža trgov dela nobene od starih članic EU in zato pričakuje, da bodo slednje sprostile svoje trge dela za državljane Slovenije, kot so to že storile Svedska, Irska in Velika Britanija. Spidla je ocenil, da delavci iz novih članic EU ne predstavljajo grožnje tujim trgom dela in da se sam osebno zavzema, da bi EU čim prej začela uresničevati vse ptiri temeljne svobopčine.
Z vso silo je v zadnjem tednu vdrla na plan politična stvarnost. Dva dogodka sta jasno pokazala, da realno stanje ni to, kar vsak dan sli imo na volilnih tribunah in prihodnost ne bo taka, kot nam jo ri ejo.
Viharna zgodovina. V nedeljo so bile krajevne volitve v provinci Corrientes. Ta je izmed najbolj zapletenih volilnih okrožij. Sploh je njena politična zgodovina temna. Zemlja kaudižev in bojev, je živela dolga desetletja dejansko v fevdalnem sistemu, ki je omogočal izkoripčanja vseh vrst. Kar sedemnajstkrat je zvezna vlada intervenirala provinco in tja poslala komisarje (interventores). Tako različni predsedniki kot so Iri-goyen, Peron, Menem in De la Rua so segli po tem orodju, ko so skupali vzpostaviti red in zakon v razburkani provinci. Po osmih letih bo sedaj znova nastopil na svobodnih in pravnih volitvah izvoljen guverner. Pozornost vseh je bila obrnjena tja. So pa te volitve tudi izraz sedanje politične zmede. V Corrientesu niso nastopale stranke ampak sedaj moderne povezave. Glavna kandidata sta bila radikal Colombi, v povezavi s peronisti, ki je užival vso podporo predsednika Kirch-nerja, in pa uporni peronist Rub^n, s podporo krajevnega mogotca Romera Ferisa. Zmagal je Colombi s 60% glasov.
Staro in novo. Predsednik Kirchner si je hitro pripisal zmago. Te volitve je prikazoval kot spopad med staro in novo po itiko, kar je sedaj njegova priljubljena fraza. Romero Feris namreč predstavlja preostanek tistega fevdalizma, ki je hudo prizadel politiko argentinskih provinc. Tak je primer družine Saadi v provinci Catamarca, Sapag v Neuqu-enu, in pe vedno Rodr^guez Saa v San Luisu. A ni vse zlato kar se sveti. Na zmagoviti listi je bil kot podgu-verner izvoljen Ruben Pruy-as, prej oproda Romera Fe-risa, sedaj kirchnerist, eden izmed zloglasnih ponarejenih senatorjev (senado-res truchos), ki jih je ustoličil Menem in njegovo vrhovno sodipče. Vidimo tako, da se staro vrača v novih oblačilih. In tista zahteva ,,Naj izginejo vsi!" (Que se vayan todos) iz leta 2001, je dobila nov usoden udarec.
Sedanji uporni parlament. Volitve v Corrientesu so razgalile eno stran realnosti. Drugo je pokazala poslanska zbornica, ko je pretekli teden proti Kirch-nerjevi volji glasovala za zakonsko besedilo, da se dodatno za ptiri mesece prepove na dražbah prodati imovine, ki so zapadle hipotekam. Ta zadeva se vleče v nedogled od pesifi-kacije naprej. Ljudje, ki imajo hipotekarni kredit v dolarjih, sedaj ne morejo
plačati svojega dolga. Ko sodni postopek pride do konca, se jim lastnina odvzame in proda na dražbi. Ne vlada ne opozicija tega problema nista resno v zeli v roke, da bi poiskali za obe strani pravično reptev, in eksekucija dolgov se prestavlja zakonsko v nedogled. Pravzaprav je bilo izglasovano besedilo dogovor med kirchneristi in duhal-disti. Ko pa je predsednik zvedel o tem dogovoru je ukazal, naj ga ne volijo. Logično — ne more dopustiti, da bi se sredi volilne kampanje, ko vsak dan udarja po duhaldistih, vlada z njimi dogovarjala. Opozicija pa je zbrala zadostno ptevilo glasov, da so zakonski osnutek potrdili. Seveda, zakon se bo spotaknil v senatu in vse bo ostalo pri starem. Kirchner pa je dobil nov argument, da mu du-haldizem nagaja in ne pusti, da bi mirno vladal.
Bo prihodnji parlament poslu en? Ob tem pojavu pa kar nekaj pomislekov. Kirchner lahko na volitvah prepričljivo zmaga. A to pe ne pomeni, da mu bo prihodnji parlament poslupen. Tudi doslej se je večkrat dogodilo, da so kirchneristi volili proti vladnim besedilom, duhaldisti pa zanje. Kljub domnevni lastni večini (če jo bo imel) se bo moral predsednik boriti za vsak zakon posebej in za vsakega tudi plačevati drago ceno. Zmes različnih po-itikov, ki polnijo vladne volilne sezname, je neverjetna: bivp menemisti, duhaldisti, pristap provincijskih gibanj, uskoki desnice in levice ... Duhalde je imel za sabo poslupno četo, del novega parlamenta pa bo neurejena tolpa, vedno pripravljena na poganjanja, a vedno pod dragimi pogoji.
Glas vpijočega v pu čavi. Te dni je znova spregovorila cerkvena hierarhija. Glasovi niso bili ravno pohvalni. Različni pkofje so ostro izrazili svoja mnenja o politični stvarnosti. Pohvalili so razvoj gospodarstva a kritike so poudarjale, da vlada (in tudi opozicija) ni storila nobenega koraka v smeri izvedbe politične reforme. Tudi te zahteve temeljijo na vzdupu decembra 2001. Tedaj so druga za drugo padale obljube o globokih spremembah. Celotna politična skupnost je priznavala, da je treba osodobiti strukturo strank in pogoje volitev. Različni osnutki so želi podporo in vzbujali optimizem. Vse je ostalo pri obljubah. Jasne so besede pkofa Martineza iz mesta Posadas: „Politične stranke izumirajo in nadomepčajo jih kaudiži kot graditelji oblasti. Ni spopadov strank in programov, samo voditeljev. Oni sami so program. Personalizmi so tako močni, da imamo občutek da smo na milost in nemilost v njihovih rokah." Do kdaj pe?
SLOVENCI V ARGENTINI
PRISTAVA
Zlatoma no slavje župnika Franca Himmelreicha
župnik fare Senor de los Milagros v moronski Fkofiji, g. Franc Himmelreich, je tudi eden letopnjih duhovnipkih jubilantov, zlatomapnikov ljubljanske nadpkofije. O njegovi pestri življenjski poti smo lahko brali v napem Duhovnem življenju in tudi v ljubljanski Družini. Obe publikaciji sta objavili med drugim tudi njegovo ,,slučajno" srečanje pred 25 leti z münchenskim nadpkofom in kardinalom Ratzinger-
jem, sedanjim papežem Benediktom XVI., v letalu, ki je letelo iz Rima v München.
Jubilant je obhajal prvo zlatomapno slovesnost 31. julija 2005 v fari, kjer župnikuje od leta 1970 in kjer je zgradil novo cerkev ter druge župnijske prostore. Njegove zlate mape so se udeležili poleg novega moronskega pkofa, ki je msgr. Luis Guillermo Eichorn, tudi generalni vikar Santiago Olivera, glavni kurat federalne policije ter 13 župnikov moronske pkofije, med njimi tudi rojaka Anton Pintarič in Janez Pintar. Med argentinskimi župljani, ki so napolnili cerkev, je bilo veliko tudi slovenskih rojakov iz Morona in Castelarja, ki so v začetku mape zapeli slovensko ,,Zlatomapnik, bod' pozdravljen!", ob kon-
cu evharistične slovesnosti pa ,,Marija, skoz' življenje". Tudi pozdrav zlatomapniku ge. Albince Kopač pred mapno daritvijo je bil slovenski. Slovesnost sta poleppali s svojim petjem pe Ani Rode, Marupka Klemenčič in Marika Geržinič, z orglanjem pa gospa Anka Savelli Gaser.
Naslednjo nedeljo, 7. avgusta, je bila ponovitev zlate mape za rojake na bližnji Slovenski pristavi. Tam jubilant občasno mapuje, da pomaga slovenskim dupnim pastirjem, katerih ptevilo v Buenos Airesu se je po letu 2000 skrčilo za več kot 40%. Jubilejnega cerkvenega slavja se je udeležilo veliko rojakov od blizu in od daleč. Gostje iz drugih krajev so tudi ob tej priložnosti lahko doživeli tisto domačnost, ki je tipična za Pristavčane in jo rojaki od drugod lahko odkrivajo na vsaki njihovi prireditvi.
S slavljencem so somapevali delegat dr. Jure Rode, pristavski dupni pastir p. dr. Alojzij Kukovica, ter gospodje Marjan Bečan (iz Nemčije), Franc Cukjati, Pavle Novak, Janez Pintar in Anton Pintarič. Pred začetkom sv. mape so zlatomapnika pozdravili polarji Alep Grohar, Nadja Mavrič in Matjaž Roža-nec v narodnih nopah. Ob vstopu v bogoslužni prostor so udeleženci zapeli ,,Zlatomapnik, bod' pozdravljen"! Ljudsko petje je spremljala na orglah ga. Anka Savelli Gaser, vodili sta ga pa gospe Mojca Jelenc in Nadica Grohar. Zlatomapni pridigar je bil p. Kukovica.
Po končani mapi so udeleženci napolnili gostinske prostore pristavskega doma, kjer je sledilo slavnostno kosilo. V imenu Pristavčanov je imel priložnostni govor Janez Jelenc, za njim pa je spregovoril zlatomapnik in se zahvalil vsem, ki so mu pripravili tako lepo slovesnost.
Biv i so olci tabori čne gimnazije
Uspehi na ih nogometa ev
O Nogometni ekipi Zedinjene Slovenije v tem letu niste veliko brali, ampak to, da letos ni kakega turnirja v Sloveniji, ne pomeni, da napa ekipa ne obstaja. Fantje se prav tako redno zbirajo na treningih, čeprav začasno le enkrat na teden v San Justu na igripču nogometnega kluba ,,Huracan" . Ob nedeljah pa ekipa sodeluje v amaterskem turnirju ,,Northchamp", ki se odigrava v naselju Ing. Maschwitz in Benav^dez na severnem predelu Velikega Buenos Airesa. Ta turnir je verjetno največji amaterski turnir v Argentini kjer igra okoli 7000 nogometapev v 250 ekipah , v ptirih različnih turnirjih, vsak s kategorijami A, B, C in D. Več o tem turnirju si lahko ogledate na spletni strani: www.northchamp.com.ar .
Ker je nape prvo leto v turnirju smo morali pričeti ,,od spodaj" v kategoriji D. Tako je v prvi polovici leta ekipa ZS osvojila to kategorijo v ,,Torneo Apertura 2005" s 37 točkami od 39 možnih. Claudio Spinella je ob končanem turnirju prejel odlikovanje kot najboljpi vodja ekipe, medtem ko sta napa vratarja, Janez Urbančič in Marko Kocjančič, prejela odlikovanje zaradi najmanj prejetih golov v turnirju. Dobili smo poleg lepega pokala, veliko pohval zaradi organizacije in obnapanja.
Tako, zdaj ekipa ZS pod imenom ,,Eslovenia" igra v drugi polovici leta v vipji kategoriji C, kjer ponovno vodi lestvico po petih odigranih tekmah. Kot zanimivost, v petih tekmah, ekipa pe ni prejela nobenega gola proti. Najboljpi strelec je pa nap Javier Grbec z trinajstimi streli. Čeprav se v teh amaterskih turnirjih večina ekip poimenuje s kakim smepnim neformalnim imenom kot ,,Amigos de Laiman" ali ,,Efedri-na" ali ,,Pesquero Wanka", sodeluje v turnirju mnogo manjpih klubov, ki ne nastopajo profesionalno. Prav tako nastopa nekaj izseljenskih skupnosti v tej ligi. Kot ste morda že brali v prejpnjem poročilu, smo imeli letos namen pripraviti turnir izključno za izseljenske skupnosti, a ker je večina teh skupnosti že vključena v takih turnirjih ali pa sploh nima pravega moptva, bomo morali verjetno ta načrt zaenkrat opustiti. A že s tem, da nastopamo v turnirju z imenom ,,Eslovenia" z dresi nogometne reprezentance Slovenije, predstavljamo domovino napih starpev v tem pportnem okolju.
Nogometapi, ki trenutno sodelujejo so:
Luka Skale, Damijan Omahna, Marko Kocjančič, Luka Su ter ič, Sandi Gaser, Javier Grbec, Čufi Urbančič, Gabi Urbančič, Gabi Senk, Jure Cestnik, Jorge Mustar, Pavel Rado , Mauro D'Agostin, Matija Jako , Maksi Jako , Nicolas Milharčič, Damijan Čampa. Hernan Berčič, Dani Medve ček, Damijan Črnak, German Kovač, Damian Bevčar, Roman Spinella, Ivo Panaino, Matija Maru ič, Hermi Zupan. Kristijan Rant je do preteklega tedna sodeloval v ekipi a zdaj je od el v Slovenijo na tudijsko tipendijo. Tam ima že prostor v nogometnem klubu Factor, kjer bo imel možnost tekmovanja v 2. slovenski nogomenti Ligi, kakor to že eno leto počne nogometa iz na ih vrst, Lucas Horvat.
Vodstvo ekipe je nespremenjeno od njenega nastanka. Glavni vodja in selektor je Heri Zupan, v čigar odsotnosti prevzame mesto selektorja Claudio Spinella. Janko Šmalc poleg dela kot fizi-oterapevt je tudi pomočnik v treningih in tekmah. Jure Urbančič je kondi-cijski trener, Franci Urbančič, blagajnik in Marko Vombergar, tajnik.
IZ MOJIH SPOMINOV
(8)
FRANC ZOREC
Vojni ujetnik
Takpnega so me poslali na fronto, da sem nosil vodo za 600 vojakov. Na eni strani so bili Amerikanci v tankih, na drugi strani Nemci, zakopani v hribu. Spodaj pa planota. Bil sem lahka tarča za vsakogar, tega sem se zavedal. Nemcem sem moral iz doline nositi vodo v hrib. Vojapko kuhinjo, kjer je bilo moje delovno mesto, so prestavili v vapko cerkev, tik pod zvonik. Nekega jutra je pripel tam mimo župnik. Z nogo sem zastavil vrata, da sem mu lahko rekel: ,,Io niente tedesco, io volio..." in z gesto pokazal, da hočem pobegniti. Dal je samo prst na usta in me pahnil ven. Mislil sem si: „Kakpen duhovnik, nič mi ni pomagal!" Ob ptirih popoldne pa se je prikazalo morda sedemnajstletno dekle in se začelo smukati okrog kotla. Namignilo mi je, naj grem za njo. Gledal sem za njo, kam je ona pla, in ji sledil. Na koncu sem se znapel v isti hipi, v kateri so spali Nemci. Zaprla me je pod stopnice in ostal sem tam do mraka. Takrat me je priplo dekle spet iskat in peljalo na vapko pokopalipče. Prineslo mi je tudi nekaj hrane, da sem povečerjal.
Noč sem prespal na pokopalipču. Drugi dan me je dekle priplo spet iskat in povedalo, kako pridem do čepkih delavskih bataljonov, ki so jih Nemci formirali iz nekdanje čepke vojske. Ti so kopali strelske jarke, delali utrdbe in druga dela, ki so jih Nemci potrebovali na fronti. Vse to je organiziral župnik, da mi je omogočil pobeg in s tem repil tudi gotove smrti.
Ko sem srečno pripel do Čehov, so me takoj poslali na ambulanto, ker so videli, da sem popolnoma izčrpan. Biti tolikokrat brez vsake hrane, v stalni nevarnosti, dupevno ubit, brez počitka in na koncu pe tista služba vojnega ujetnika na fronti! Kotle sem moral pomivati do treh zjutraj, ob petih sem pa že vstajal, da sem spet prenapal hrano in vodo gor in dol! Vse to me je izčrpalo do konca. Pri Čehih sem ostal tri dni, da sem se malo pozdravil in odpočil, saj sem po dolgem času spet spal v postelji. Potem so mi dali hrano za na pot in mi pokazali, kje naj grem čez hribe. Pot me je pripeljala do italijanskih partizanov, ki so imeli stike s Čehi. Povedal sem jim, kako sem pripel do njih, in da želim priti do Amerikancev. Pokazali so mi pot, da sem potem pripel v dolino, v Bologno, kjer so bili takrat že zahodni zavezniki.
Proti Rimu
Zadnje mesece pred koncem druge svetovne vojne je bila Italija zejo rdeča, komunistična. že Štefan me je opozarjal, da se je treba po Italiji (zasedeni po zahodnih zaveznikih) predstavljati kot vojni ujetnik, ne kot Jugoslovan ali begunec pred komunisti.
Iz Bologne sem se peljal na kamionu do Firenc. Tam sem se moral javiti na anglepki komandi, da so mi dali potrebne dokumente, brez katerih ne bi mogel potovati naprej. Dali so mi tudi hrano. Na komandi sem se slučajno srečal z uradnico, Slovenko, ki je dobro poznala dr. Kreka. Opozorila me je, naj pazim, kaj bom govoril z oficirjem na zaslipanju, čep da simpatizira s partizani. Ko sem ji povedal, da ne znam anglepko, je rekla, da mi bo že ona pomagala. Naučila me je, kako naj odgovarjam Angležu, da bo prav. Kadar bo npr. rekla: ,,Kajne, da ni bilo tako," naj jaz samo zanikam. Kadar bo pa vprapala: ,,Ali je bilo tako?", naj jaz odgovorim: ,,Ja, tako
Želimlje. Leta utrjeni partizani, umik civilistov jansko ,,bredo"
1943 so bili v tej vasi in v zvoniku cerkve ko so četniki pod vodstvom Berlota čitili s Turjaka. Zorec je bil takrat s težko itali-v kapelici, kjer stojita na sliki njegova žena in nečak.
je bilo!" Zaslipanje z Angležem je res poteklo brez problemov.
Od tam naprej sem se vozil z vlakom in skozi Livorno v treh dneh pripel do Rima. Bil sem v tistih hlačah, srajci in pkornjih, ki so mi jih dali Nemci, ko so me proglasili za vojnega ujetnika.
Zadnji dnevi Janeza Pavla II
Vatikan je pred dnevi objavil kroniko o zadnjih dneh življenja aprila letos umrlega papeža Janeza Pavla II. Njegove zadnje besede naj bi bile: „Pustite me oditi v očetovo hipo", ki jih je izrekel v poljpčini.
220-strani dolgo kroniko o zadnjih tednih življenja Janeza Pavla II. je objavila vatikanska založnipka hipa. Dogodki so opisani v kronolopkem zaporedju z začetkom 31. januarja 2005, ko je Sveti sedež odpovedal avdience pri svetem očetu, ker naj bi ta kazal simptome gripe.
Gre za uradni zapis dogodkov med 31. januarjem in 2. aprilom, ko je papež umrl, zajema pa tudi nekaj dni po njegovi smrti. Vatikan želi z objavo dela zavreči vsakrpne dvome glede tega, ali je bil Sveti sedež odkrit glede bolezni in smrti Janeza Pavla II.
V	zadnjih letih so se namreč vedno znova porajala ugibanja o tem, kako so umrli nekateri predhodniki preminulega papeža, zlasti Janez Pavel I., ki je bil poglavar rimskokatolipke cerkve vsega 33 dni.
V	kroniki so med drugim podrobno opisani simptomi papeževe bolezni, nega in terapija tako v bolnipnici kot tudi kasneje v njegovem vatikanskem stanovanju, kjer je 2. aprila umrl.
Za nadzor celotnega Piranskega zaliva
Navdu enje nad slovenskim gledali čem v Montevideu
Svetovni slovenski kongres (SSK) in Zavod za oživitev civilne družbe sta v skupni izjavi za javnost izrazila podporo ukrepom slovenske vlade, ,,da brani in ubrani ter ohrani (zgodovinsko) celovitost slovenskega ozemlja, da na njem vzpostavi suverenost ter pravno in sodno oblast (jurisdikcijo)". Od vlade pa pričakujeta, da bo čim prej vzpostavila ustrezen nadzor nad celotnim Piranskim zalivom in na delu slovenskega morja razglasila zapčitno ekolopko cono.
,,Slovenija je v preteklo-
sti pod tisočletno tujo nadvlado izgubila veliko svojega nacionalnega ozemlja; danes ima pravico in dolžnost, da kot samostojna država in članica EU ubrani nacionalne in ozemeljske pravice in da zagotovi svobodno življenje vsem njenim državljankam in državljanom, ki živijo ob meji z rojaki za mejo njenih sosed," so pe zapisali.
Ob tem so vlado pozvali, naj razmisli, ,,do kdaj pe neomajna podpora Hrvapki pri pogajanjih za vstop v Evropsko unijo".
SKRBIMO ZA ZDRAVJE
Sadje in zelenjava za močne kosti
Rezultati nove ptudije so pokazali, da sadje in zelenjava poleg drugih pozitivnih lastnosti prispevata tudi k močnejpm kostem pri otrocih - zlasti pri dečkih.
Fantje, ki so uživali največ sadja in zelenjave, so v svojem otroptvu in najstnipkih letih imeli največjo mineralno gostoto kosti, kar pomeni, da so bile te bolj močne in trdne. K podobnim rezultatom je prispevalo tudi gibanje in uživanje kalcija, je pojasnil dr. Hassanali Vatanparast iz kanadske univerze v Saskatchewanu. Vodja ptudije je opozoril pe, da so najstnipka leta najboljpe obdobje za pridobivanje kostne mase, vendar otroci v tem času pogosto ne uživajo dovolj kalcija.
Če v mladosti ne poskrbimo za svoje kosti, obstaja večja verjetnost, da bomo imeli kasneje težave - poveča se na primer možnost za razvoj osteoporoze. Znanstveniki so sedem let preučevali 85 fantov in 67 deklet starih med 8 in 20 let. Vsakih pest mesecev so beležili njihovo vipino in težo, enkrat na leto pa so jim izmerili tudi mineralno gostoto kosti, poroča tiskovna agencija Reuters. Poleg tega so si raziskovalci beležili pe, kakpno hrano so otroci pretežno uživali, svoje rezultate pa so objavili v reviji American Journal of Clinical Nutrition.
Skoraj vsi sodelujoči otroci so užili dovolj mlečnih izdelkov, kar pa ni držalo za sadje in zelenjavo. Tisti fantje, ki so na dan pojedli največ sadja in zelenjave, so imeli v kosteh povprečno kar 48,6 gr več mineralnih snovi kot fantje, ki teh živil skoraj niso uživali. Splopno stanje se je poslabpalo, saj otroci pijejo namesto mleka gazirane pijače.
Omenjena raziskava sicer ni potrdila povezave med uživanjem sadja in zelenjave ter močnejpimi kostmi pri dekletih, vendar se je po besedah dr. Vatanparasta to izkazalo v drugih ptudijah. Vodja raziskave si to dejstvo razlaga s tem, da dekleta pogosto zamolčijo dejansko količino užitih živil. Sadje in zelenjava vsebujeta kalcij in pomembne minerale, ki uravnavajo količino kislin v telesu ter s tem preprečujejo izgubo kostne mase. Poleg tega živila rastlinskega izvora vsebujejo pe vitamin K, ki igra pomembno vlogo pri nastajanju kostnih celic.
,,Z gotovostjo lahko trdimo, da sadje in zelenjava celo življenje pozitivno vplivata na kostno maso," je dodal Vatanparast. ,,Če otroke že zgodaj navadimo na zdrava živila, bodo te vzorce ohranili tudi v odraslosti. S tem pa ne poskrbimo le za zdrave kosti, temveč jih pomagamo obvarovati tudi pred debelostjo in kroničnimi boleznimi, ki so z njo povezane, kot na primer diabetes tipa 2 ter bolezni srca in ožilja," je zaključil znanstvenik.
Z navdupenim aplavzom je publika v urugvaj-ski prestolnici Montevideo nagradila prvi nastop Slovenskega mladinskega gledalipča na tokratni turneji po Latinski Ameriki. Slovensko gledalipče je na prvem mednarodnem festivalu gledalipča El Gal-pon uprizorilo prestavo Kdo se boji Tennesseeja Williamsa? v režiji Matjaža Pograjca in že na začetku poželo navdupenje urugvajske publike. V polni dvorani so bili tudi čla-
ni slovenskega izseljenskega druptva Transmurana, najstarejpega slovenskega druptva v Latinski Ameriki, ki ravno v teh dneh praznuje 70-letnico svojega obstoja.
Osrednji urugvajski mediji slovenskemu nastopu posvečajo veliko pozornost, saj se Mladinskega gledalipča pe vedno drži sloves iz leta 1996, ko so v Montevideu gostovali s predstavo Roberto Zucco režiserja Matjaža Pograjca.
Ljubezen izražena v dejanjih
Razstava ob 400-letnici Don Kihota
V	razstavni dvorani Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) so odprli razstavo ob 400-letnici prvega izida Bistroumnega plemiča Don Kihota iz Manče Miguela de Cervantesa. Na ogled bo izbor izdaj tega dela, ki jih hrani NUK, ter izbor likovnih upodobitev Nikolaja Pirnata in Jožeta Ciuhe.
Predstavili bodo izdaje romana v slovenskem in ppanskem jeziku, prvo slovensko izdajo iz leta 1890 ter tiste, ki so opremljene s tehtnimi spremnimi besedili.
NUK je za razstavo uspela pridobiti tudi izdajo iz leta 1608.
V	času razstave si bo mogoče ogledati reprodukcije ilustracij Nikolaja Pirnata, s katerimi je bil opremljen prevod Stanka Lebna, ki je leta 1935 izpel pri Slovenski matici. Časovno poznejpi je obpiren ciklus slikarja Jožeta Ciuhe na temo Don Kihota. Dela Ciuhe niso spremljala kake knjižne izdaje.
Don Kihot, s katerim je Miguel de Cervantes položil temeljni kamen moderni zahodni literaturi, je med bralce pripel leta 1605. Roman so prvič natisnili v madridski tiskarni Juana de la Cueste. Spominsko leto bo v Španiji prineslo več kot 2000 dogodkov, s katerimi se bodo po zamisli pokrajinskih oblasti v Manči (Castilla la Mancha) poklonili romanesknemu antijunaku.
Don Kihota se z različnimi prireditvami letos spominjajo tudi drugod po svetu.
Za čititi ali ne
Zaradi zanemarjanja oziroma uničevanja bosta enoletno zapčito dobila ljubljanska Plečnikov nogometni stadion za Bežigradom in palača Kolizej.
Plečnikov nogometni stadion naj bi imel izjemen kulturni pomen za državo, saj zaznamuje nekdanje predmestje Bežigrad in območje glavne mestne vpadnice ter je hkrati najstarejpi stadion v Ljubljani in edini tovrstni objekt, ki ga je načrtoval arhitekt Jože Plečnik. Da bi stadion obvarovala pred morebitnimi stihijskimi prenovami ali uničevanjem, je država odredila, da se vsi posegi na območju spomenika podrejajo prvinam spomenika.
V primeru že vrsto let zapčitenega spomenika Kolizej se je ministrstvo za kulturo odločilo za njegovo dodatno in strožjo začasno državno zapčito.
Konzervatorka z ljubljanske enote Zavoda za varstvo kulturne dedi-pčine Marija Režek in direktor Direktorata za kulturno dedipčino na minis-
trstvu za kulturo Damjan Prelovpek zdajpnjemu skoraj stoodstotnemu lastniku Kolizeja - družbi Kolizej, očitata, da že nekaj časa zanemarja spomenik. Z dodatno zapčito Kolizeja je država tako vsaj za eno leto preprečila načrte, da bi objekt zaradi dotrajanosti podrli in na njegovem mestu zgradili Novi Koli-zej.
Usoda ljubljanske Cukrarne, nekdanje rafinerije sladkorja ob Ljubljanici, ki je neizbrisno povezana s slovenskimi literati, je že več let v zelo slabem stanju, je pe vedno nejasna.
Slednje naj bi bilo razvidno tudi iz elaborata dveh strokovnih mnenj, podjetja ELEA in gradbenega inptituta ZrMK, so sporočili iz službe za stike z javnostmi MOL.
O problematiki Cukrarne - ali stavbo ohraniti kot kulturni spomenik ali začeti s postopkom razveljavitve razglasitve stavbe za spomenik lokalnega pomena - so se na občini pogovarjali.
MARIJA URBANČIČ GRBEC
(Govor na 39. obletnici Zveze slovenskih mater in žena)
Vsako leto na prvo nedeljo v septembru obhajamo nap dan, dan slovenskih mater in žena. Letos pa se spominjamo tudi 60-letnice zdomstva. Vi ste bili priča grozljivim dogodkom vojne in revolucije. Veliko teh napih dragih prič je že pri Bogu. Koliko razbitih družin; hčere, sinovi, nekateri pobiti drugi pa so priromali sem v Argentino ali so bili raztreseni drugje po svetu in si s tem repili življenje.
S trudom ste gradili lastni dom, ustanovili skupne Domove in druge organizacije, da bi tako imeli kopček domovine. Iz ljubezni do domovine in do vsega, kar ste tam zapustili, ste že od rojstva z nami molili, govorili in peli v materinem jeziku vse kar ste čutili v svojih srcih! Vsaka družina lahko pove svojo življenjsko pot. Kakpna bremena so nosile nape žene in s kakpno ljubeznijo in zgledom so si ustvarile dom in skrbele za družino. Očetje so prijeli za vsako popteno delo in prinapali vsakdanji kruh!
Tako bi se ob tej priložnosti pe posebej rada spomnila mame Cilke, ki je bila odbornica nape Zveze. V družini je prejela prvo krpčansko vzgojo. Tej vzgoji je ostala zvesta do konca; ta podlaga jo je spremljala skozi vse življenje. Triind-vajsetletno dekle je zadnjič videla starpe, brate, sestre. Njen oče je bil v Logatcu ustanovitelj prosvete in kmečke zadruge. Bil je požrtvovalen mož za božjo stvar in trudil se je za verska druptva. Že doma je bila mama članica Marijine družbe, sodelovala je v prosvetnem domu, bila je dobra igralka, navdupena orlica in voditeljica mladenk. Izučena pivilja, je naredila gospodinjsko polo v Šentjerneju na Dolenjskem.
Maja leta 1945, kot toliko izmed vas, je bežala z reko beguncev proti Koropki, opravila pot čez Ljubelj, nato pa Vetrinje, Monigo, Trevisso, taboripče Servigliano in Senegalija. Tam so zvedeli za tragedijo domobrancev: oba njena brata sta bila ubita v Teharjah.
V taboripču je spoznala mojega očeta Slavkota in se tam poročila avgusta 1947. V Argentino nista potovala skupaj, ata je moral s prvo ladjo naprej, ker je bil zasledovan. Pripla je v Argentino z ladjo Santa Cruz marca 1948, noseča za sestro Tinko. Velikokrat je pripovedovala, kako je bilo hudo prva leta, ker niso znali jezika in v vseh pogledih.
Če bi opisala mamo z nekaj besedami, bi povedala, da je bila verna. Poudarjala je: živeti moramo tako, kot Bog od nas zahteva; za vsa napa dejanja bomo nekoč morali Bogu dajati odgovor. Modra: z modrostjo je repevala vsakdanja vprapanja, veliko nam je pridigala, govorila kaj je življenje. Vse mine, le napa dejanja pred Njim ostanejo. Bila je mama. Koliko obsega ta beseda. Pozabila je nase in se razdajala vsem. Rada je brala. Med delom si je kakpno zapela; rada je poslupala petje. V njej je bil red, red za vse, in tega je tudi nas učila!
Nape matere so se neprestano odpovedovale osebnim ugodnostim in se z vsem srcem posvetile materinstvu, družini. Razdajale so se v polni meri in vzgajale; pridobile so si poklic vzgojiteljice. Možje in žene so se med seboj podpirali v skrbeh za versko vzgojo in telesno zdravo vzdupje družine in skupnosti. Veliko od tega, kar so imele nape matere in očetje, so črpali iz svojih družin: vero, smisel za prosveto, organizacije, tradicije, običaje.
Zveza mater in žena povezuje vse matere, žene in vzgojiteljice, ki soglapajo s slovensko, krpčansko in demokratično miselnostjo. Nap namen je tudi, da ohranjamo nape navade in tradicije, katere bi morali posredovati iz roda v rod. Glavni namen nape zveze je dobrodelnost; stati ob strani osamelim in pomoči potrebnim rojakom. Morda napi možje, nape žene, napi otroci res niso lačni ali brez doma. Ali smo prepričani, da ni nikogar med nami, ki bi se ne čutil v potrebi, osamljen, neljubljen?
Ljubezen se začenja doma. Zamisel o pomoči drugim izvira iz vzgoje v družinah. Smo zgled? Bodimo drug drugemu zgled v besedi, ljubezni, veri, vedenju. Že v družinah se moramo med seboj sprejemati vsak v svoji različnosti. Mnogokrat smo prizadeti, na ta ali oni način ... včasih je to vidno na zunaj, včasih le v notranjosti. Osamljeni ljudje, bolni, zapostavljeni; z njimi moramo biti sočutni in ne iti mimo njih.
Nekaj misli Matere Terezije. ,,Rada bi, da bi bilo več ljudi, ki bi darovali svoje roke za služenje, svoj čas za pogovor, svoje srce za ljubezen; saj krpčanska vera je ljubezen in razpirjanje ljubezni. Ni pomembno kaj in koliko delamo, ampak koliko ljubezni vložimo v dejanje."
Bog je blagoslovil napo ustanovo z mnogimi poklici in vsi strmimo k istemu cilju: pomagati si med seboj. Svojo ljubezen izražajmo v dejanjih. Mladi, napi otroci, napi vnuki, ki so graditelji jutripnjega dne, imajo smisel za pomoč? Nujno je, da to z zgledom privzgajamo v družinah. Poudarjajmo dve zapovedi: ljubezen do Boga in ljubezen do bližnjega. Me bodimo zgled in pristopimo h krajevnim krožkom, ki po vseh domovih zgledno delujejo. Potrebujemo kontinuiteto tej preurejeni in sedaj uradno priznani ustanovi, kot Asociacion Benefica Eslovena de Madres. Potrebujemo mlade moči, ki imajo smisel, da vidijo bližnjega in čutijo z njim!
Zgled so nam žene, ki solidarnost izkazujejo iz leta v leto, in gre že v ptirideseto. Apostol Pavel pravi: ,,Naj nobeden ne gleda samo nase, temveč tudi na druge."
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
BOLEZNI SRCA
V Sloveniji je 39 odstotkov smrti posledica bolezni srca in ožilja, beležijo 2100 možganskih kapi letno, pe 4200 ljudi pa ima težave zaradi možganske kapi, je na prireditvi ob svetovnem dnevu srca opozorila predsednica Druptva za zdravje srca in ožilja Slovenije Danica Rotar Pavlič. Bolezni srca in ožilja so vodilen vzrok smrti po 45. letu starosti, zato je pozvala k čim pogostejpi fizični aktivnosti ter rednim meritvam krvnega holesterola in krvnega tlaka.
ODGROBADOGROBA
Slovenski film je doživel nov velik uspeh: režiser in scenarist Jan Cvitkovič je za film Odgrobadogroba na 53. mednarodnem filmskem festivalu v San Sebastianu prejel nagrado altadis v vrednosti 90.000 evrov za najboljpi prvi ali drugi film. Film (drugi celovečerec) Jana Cvitkoviča Odgrobadogroba je svetovno premiero doživel prav v San Sebastianu in se s tem v novo zgodovino slovenskega filma vpisal kot prvi, ki se mu je uspelo uvrstiti na festival, ki s Cannesom, Benetkami in Berlinom sodi v "veliko evropsko četverico".
MEDVEDI SE UČIJO FRANCOŠČINE
Minister za okolje in prostor Janez Podobnik in francoska ministrica za ekologijo in trajnostni razvoj Nelly Olin sta v Predjamskem gradu pri Postojni podpisala sporazum med vladama obeh držav o sodelovanju za odlov in preselitev rjavih medvedov iz Slovenije v Francijo. "Nape partnerstvo je nepogrepljivo za izvedbo načrta ponovne naselitve rjavega medveda v Pirenejih in za dolgoročno preživetje te vrste v Franciji," je ob podpisu med drugim dejala Olinova.
PO SVETU
OBLETNICA ZDRUŽENJA
Nemčija praznuje 15. obletnico ponovne združitve vzhodnega in zahodnega dela oziroma nekdanje vzhodne Nempke demokratične republike (NDR) in zahodne Zvezne republike Nemčije (ZRN). Ob tej priložnosti je o nempki združitvi spregovoril tudi nempki veleposlanik v Sloveniji Hans Jochen Peters. Ljudje v Vzhodni in Srednji Evropi in Nemci v tedanji Nempki demokratični republiki (NDR) so pred 15 leti napisali enega najleppih poglavij v zgodovini Evrope, ki je v svojem bistvu zgodovina svobode, je v nagovoru ob danapnjem dnevu nempke enotnosti poudaril nempki veleposlanik v Sloveniji Hans Jochen Peters.
IZBOLJŠUJETA SODELOVANJE
Indija in Pakistan sta podpisala sporazum o medsebojnem obvepčanju glede načrtov za preizkupanje balističnih izstrelkov, kar predstavlja ključen korak v mirovnem procesu med obema državama. Sporazum sta v Islamabadu podpisala indijski in pakistanski zunanji minister, Natwar Singh in Kurpid Kasuri, ki sta pogovore o dokumentu označila za „prijateljske in konstruktivne". Nek indijski diplomatski predstavnik je sicer izrecno poudaril, da se sporazum ne nanapa na vodene izstrelke, ampak le na balistične izstrelke, torej rakete, ki so na cilj usmerjene pred izstrelitvijo, nato pa jih med letom ni mogoče več upravljati.
KRVAVI BALI
V terorističnih napadih na otoku Bali je po podatkih policije in bolnipnic 26 mrtvih. Policija je v stanju najvipje pripravljenosti, saj skupa najti organizatorje napadov, za katerimi po oceni Džakarte stojita Malezijca Azahari bin Husin in Noordin Mohamed Top. Malezija je okrepila varnostne ukrepe na meji, saj želi preprečiti njuno morebitno vrnitev v domovino. Oba sta po obsežni operaciji oblasti proti islamskim skrajnežem leta 2001 zbežala iz Malezije v Indonezijo. Indonezijska policija sicer meni, da so trije sokrivci za napade pe vedno na Baliju. Zaradi napadov so v glavnih letovipčih na Tajskem, kamor letno pride na milijone turistov, varnostni ukrepi od na najvipji ravni. Varnost so okrepili, potem ko je premier Thaksin Shinawatra opozoril, da ,,po regiji krožijo teroristi". V najvipji stopnji pripravljenosti je policija tudi na Filipinih in v Avstraliji.
VETO NA ISTOSPOLNE
Guverner ameripke zvezne države Kalifornija Arnold Schwarzenegger je tudi uradno vložil veto na zakon o istospolnih porokah. To je sicer napovedal že septembra, ko je kalifornijski kongres sprejel prvi zakon v ZDA, ki dovoljuje sklepanje istospolnih vez. Schwarzenegger sicer zagotavlja, da podpira ,,zakonodajo skupnega gospodinjstva", ki daje istospolnim partnerjem podobne pravice in dolžnosti kot poročenim parom, a hkrati je tudi napovedal, da bo ,,energično" branil svoje nasprotovanje izenačitvi porok med heterospolnimi in homoseksualnimi pari.
O vetu guvernerja bodo sedaj lahko odločala sodipča, zelo verjetno pa bo o tem vprapanju priplo tudi do referenduma.
SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES
Vse oglapevalce v „Svobodni Sloveniji" in v ,,Zborniku-Koledarju Svobodne Slovenije" obvepčamo, da bomo oglase objavili tudi v ,,Zborni-ku-Koledarju Svobodne Slovenije" za leto 1956. V ta namen smo se nameravali na slehernega napega oglapevalca obrniti pe pismeno, odnosno obiskati jih je nameraval osebno nap zastopnik. V tem nas je pa prihitel čas in moramo Zbornik-Koledar za leto 1956 čimprej zaključiti. Zato nam je nemogoče, da bi se pismeno obračali na vse, ki bi radi imeli objavljene svoje oglase v Zborniku-Koledarju Svobodne Slovenije za leto 1956. Tudi nap zastopnik vseh v kratko odmerjenem času ne more osebno obiskati. Zato obvepčamo vse nape prijatelje, da lahko svoje oglase za objavo v Zborniku-Koledarju Svobodne Slovenije sporoče tudi telefonično na telef. Številko 43-9834, če osebno ne utegnejo priti na Victor Martinez 50. Vse oglase bo sprejemal iz prijaznosti tajnik Druptva Slovencev g. France Perni ek do petka, 14 oktobra 1955.
NOVODOŠLI SLOVENCI V ARGENTINI
Z ladjo ,,Ana C" so prispeli dne 27. IX. 1955 v Bs. Aires sledeči Slovenci: g. Jože Albreht, sin g. Jožeta Albrehta iz mesta Ciudad Evita. Pripel je iz Rovt na Logatcem. Ga. Angela Kovač s hčerko Marijo, žena g. Antona Kovača, učitelja iz Floride. Pripli sta iz Vrha pri Treh kraljih; g. Ivo Vadnjal in žena ga. Ana, oče in mati g. Iva Vadnjala iz Bursaca. Pripla sta iz Ptuja. Vsem ob prihodu v novo domovino želimo mnogo sreče in zadovoljstva.
OSEBNE NOVICE
Družinska sreča. V družini g. Franceta Horvata in
njegove žene ge. Marije roj. Zelenc v Lomas del Mirador se je rodil sinček, ki je dobil pri krstu ime Karel Daniel. Družino g. Franceta Triler in njegove žene ge. Francke v San Justo sta pa prejpnji mesec razveselili dvojčki, ki sta pri krstu dobili ime Marjeta in Terezika. Krstil ju je g. Albin Avgu tin, za botra so pa bili g. Jože Zajec in gdč. Nata a Zajec ter g. Jože Avgu tin in njegova žena ga. Vida Avgu tin. Srečnim starpem nape čestitke!
RAMOS MEJIA
Nogometno moptvo Mladinskega Doma je v nedeljo, dne 2. oktobra odigralo zanimivo tekmo z moptvom kluba ,,Estrella" iz San Justa. Rezultat je bil 7:2 za Mladinski Dom.
Moptvo argentinskega kluba ni bilo zadovoljno z rezultatom, zato so napovedali revanžo, ki se bo odigrala v nedeljo, dne 9. t. m. Vse, ki se zanimajo za tekmo vabimo, da si jo ogledajo. Igrali bodo dopoldne ob pol 11. uri.
Svobodna Slovenija, 4. oktobra 1955 - t. 38.
SLOVENCI IN ©PORT
Ženska zveza Nsi
Predstavnice Ženske zveze NSi so na drugem kongresu razpravljale o vlogi žensk v politiki in družbi nasploh. Temu so namenile tudi posebno geslo kongresa, ki se je glasilo Zaupajte tudi ženski. Velik poudarek je bil tako namenjen sprejemu akcijskega načrta za obdobje 2005-2009 o uravnoteženi zastopanosti žensk in mopkih v političnem odločanju. Kot je razbrati iz načrta, predstavljajo ženske 49 odstotkov vsega članstva NSi. Ob tem imajo 12
predsednic občinskih odborov, v izvrpilnem odboru stranke so od 14 članov tri ženske, v svetu stranke je od 53 članov le osem žensk, nimajo pa podpredsednice stranke.
V državnem zboru ima stranka dve poslanki in eno poslanko v Evropskem parlamentu. S cilji akcijskega načrta nameravajo v NSi nadaljevati prizadevanja za uravnoteženo zastopanost in udeležbo žensk na vseh področjih političnega odločanja.
VZDRŽLJIVOSTNO MOTOCIKLISTIČNO PRVENSTVO
Na zadnji, pesti tekmi svetovnega vzdržljivostnega moto-ciklističnega prvenstva je slovenski dirkač Igor Jerman s svojo ekipo Yamaha Austria in sotekmovalcema na preizkupnji 200 milj Vallelunge osvojil tretje mesto, kar je zadostovalo tudi za osvojitev skupno tretjega mesta v sezoni 2005.
PADALCI NISO PADLI
Zadnje dejanje letopnje sezone padalcev v skokih na cilj za točke evropskega pokala, ki ga je gostil pvicarski Locarno. je minilo v pravi drami in prineslo izjemen uspeh slovenskih padalcev, ki so na zadnji tekmi stali na vrhu v vseh treh konkurencah. Med ekipami je sezono z zmago zaokrožila ekipa Flycom (Roman Karun, Urop Ban, Senad Salkič, Domen Vodipek in Irena Avbelj), med posamezniki je slavil Senad Salkič, med posameznicami pa skupaj Irena Avbelj in Maja Sajovic.
TUDI KOŠARKARICE NA PRVENSTVO
Poleg koparkarjev, ki so si na evropskem prvenstvu v Srbiji in Črni gori s pestim mestom priigrali zgodovinsko uvrstitev na svetovno prvenstvo na Japonskem prihodnje leto, so se izkazale tudi njihove kolegice. Slovenske koparkarice so se prebile v elitno drupčino divizije A, s čimer so si odprle vrata za nastop na 30. evropskem prvenstvu na Švedskem leta 2007.
KOŠARKARJI SO NAPREDOVALI
Po končanem evropskem prvenstvu v koparki je Mednarodna koparkarska zveza (FIBA) objavila novo lestvico najboljpih reprezentanc sveta. Po pričakovanju je napredovala Grčija, novi evropski kralji so zdaj osmi (prej 9. mesto). Na lestvici so pe vedno prepričljivo v vodstvu ameripki koparkarji, reprezentanca Srbije in Črne gore, je druga, tretji pa so olimpijski prvaki - Argentinci. Slovenska izbrana vrsta je po pestem mestu na EP zdaj na 22. mestu lestvice.
DOMŽALE: SKORAJ
Nogometapi Domžal so na povratni tekmi 1. kroga pokala UEFA doma premagali Stuttgart z 1:0 in malo je manjkalo, da ne bi pli v podaljpek. Pred 14 dnevi so na prvi tekmi slavili Nemci z 2:0, zato so pač izpadli.
ŠTIRI KOLAJNE V BALINANJU
Še nikoli doslej se slovensko balinanje ni zavihtelo tako visoko kot na letopnjem svetovnem prvenstvu v Torinu. Slovenija je najuspepnejpa udeleženka med pestimi dobitnicami s ptirimi kolajnami - dvema zlatima, srebrno in bronasto. Svetovna prvaka sta postala med dvojicami Davor Janžič in Gregor Moličnik, ki sta bila v finalu boljpa od Francozov Xaviera Majorela in Frederica Poyeta, Damjan Sofronievski pa je z 21 točkami osvojil srebro v natančnem zbijanju. Velik uspeh sta dopolnila pe Bojan Novak in Jasmin Čaupevič v ptafeti, saj sta premagala Hrvata Anteja Papka in Jopka Mardepiča z 49:43. Jasmin Čaupevič pa je v finalu klasične igre premagal Damirja Brzico iz Bosne in Hercegovine.
GORSKOKOLESARKA MARATONKA
Po bronasti in srebrni kolajni na svetovnem ter zlati na evropskem prvenstvu v gorskokolesarskem maratonu si je najboljpa slovenska kolesarka Blaža Klemenčič priborila tudi svojo prvo zmago v svetovnem pokalu v maratonu. V sredzadnji dirki serije je v St. Wendlu v Nemčiji po 110 kilometrih pripla v cilj z dobro minuto in pol prednosti pred zasledovalkama, obema Švicarkama - vodilno v svetovnem pokalu Danielo Louis (Stoeckli) in Esther Suess (Ghost).
OSEBNE NOVICE
Poroka
V	soboto, 17. septembra sta se v Avstraliji poročila Sonja Benedičič in Domenik Lombardo.
Čestitamo in želimo obilo sreče!
Smrt
V	San Luisu, v kraju Justo Daract, je 28. septembra umrl msgr. Marjan Avgust Jambrovič doma iz Ptuja.
Naj počiva v miru!
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj /
Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Dru tvo ZS: Alojzij Rezelj / Urednik: Tone Mizerit / Sodelovali
so e: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj, France Zorec, Jože Horn, Stane Snoj, Lučka Oblak Čop, Marko Vombergar, Marija Urbančič Grbec. Mediji: STA, Radio Ognjipče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 75, pri popiljanju po popti pa $ 100; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za popiljanje z letalsko popto. Z navadno popto 85 USA dol. za vse države.
Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
MALI OGLASI
ZDRAVNIKI Dr. Klavdija V. Bavec - Nevrolog -Nevropsihiater. Konzultorij na Ca-ballito in Tabladi. Ordinira ob torkih in četrtkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14. ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 1 5-4409-4437.
GOSPODARSTVO Finančne storitve. Tel.: 4482-2633 / 15-4526-9535. Od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure.
CATERING Cocina » Fusion. Srečanja — Praznovanja — Sprejemi. Najboljpa okusna postrežba! Julio Llallire, Chef Ejecuti-vo. Tel.: 4641-6986; mobitel: 15 55642831; e-mail: jullace@yahoo.com.ar TURIZEM . ;■	Letalske karte,
rezerva hotelov,
najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splopna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A ič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks: 4798-5153. e-mail: estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK » asociados -odvetniki. Zapupčinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@sfanet.com.ar
CATERING Kvalitetna kuhinja
Tel.:4720-0038 / Cel.: 15 5743-2360 www.carococina.com Chef Carolina Potočnik
Nove ulice v Ljubljani
Ljubljanski mestni svet je sprejel osnutek odloka o določitvi imen in spremembi nekaterih potekov ulic na območju mestne občine, s čimer so svetniki med drugim podprli začetek postopka poimenovanja nekaterih novih ljubljanskih ulic. Predlog je bil sprejet soglasno.
Mestni svet je tako zaključil 22. in takoj začel s 23. sejo, na kateri bo med drugim obravnaval osnutek odloka o zazidalnem načrtu za območje Potnipkega centra Ljubljana.
Predlog je svetnikom predstavil predsednik pristojne mestne komisije Darko Strajn, ki je pojasnil, da komisija predlaga novo po-imenovanje za 12 ljubljanskih ulic. Gre za ulice na območju Zelene jame in v Sneberjah. V Zeleni jami naj bi tako svojo ulico dobili trije veliki Slovenci, ki so vsak na svoj način in v svojem času prispevali k osamosvojitvi Slovenije. Kot je pojasnil Strajn, so to Jože Pučnik, Zorko Jelinčič in Igor Torkar.
Za Pučnika se je komisija odločila, ker je bil velik zagovornik in odločen pobudnik neodvisne Slovenije. Jelinčič je bil eden od ustanoviteljev in voditeljev narodno-revolucionarne organizacije TIGR leta 1927, Torkar pa pesnik, pisatelj in dramatik, ki je bil zaradi sodelovanja v OF konec leta 1943 interniran v koncentracijsko taboripče Dachau, po koncu druge svetovne vojne pa so ga leta 1949 na dachauskem procesu obsodili na osem let zapora.
Razprave pri tej točki dnevnega reda praktično ni bilo, nekaj pomislekov je sprožila le pripomba Branka Omerzu-ja (DeSUS), ki se je zavzel, da bi na ulične oznake poleg priimkov zapisali tudi imena ljudi, po katerih se ulice imenujejo. Svetniki so s sprejetjem odloka podprli tudi nova poimenovanja devetih ulic v Sneberjah in spremembo poteka ptirih ulic.
Leto dni od parlamentarnih volitev
Deset mesecev po izvolitvi in po komaj sedmih mesecih delovanja, če odptejemo prvih 100 dni, ki jih ima vsaka vlada za seznanitev s stanjem, se vlada lahko pohvali s ptevilnimi dosežki, je poudaril vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko. Volitve po njegovem mnenju niso pomenile le spremembe vodilne stranke koalicije, temveč so prinesle tudi znaten političen in vsebinski obrat. Država je postala mnogo
PRILOŽNOST DODATNEGA ZASLUZKA
za Slovence v Argentini
Mednarodno podjetje izbira za začetek delovanja v Sloveniji poslovne partnerje s strokovnimi, poslovnimi ali osebnimi stiki v Sloveniji in Argentini. Za dodatne informacije pipte na poslovpartner@yahoo.com.ar
OBVESTILA
SOBOTA, 8. oktobra:
Redni pouk na Srednjepolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v Slovenski hi i.
Zveza žena in mater s Pristave vabi na kuharski tečaj pod
vodstvom gdč. Karoline Potočnik, ob 17. uri. Ob 19. pa bo tudi na Pristavi okupanje vina v režiji Poldeta Goloba.
NEDELJA, 9. oktobra:
49. obletnica v Na ega doma v San Justu, s celodnevno prireditvijo.
Misijonska nedelja
ČETRTEK, 13. oktobra:
Redni sestanek Zveze slovenskih mater in žena ob 16,30 v Slovenski hipi. Predaval bo g. Tone Mizerit o volitvah v Argentini.
NEDELJA 16. oktobra:
V	Argentini materinski dan.
SOBOTA, 22. oktobra:
Redni pouk na Srednjepolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v Slovenski hi i.
NEDELJA, 23. oktobra:
V	Argentini parlamentarne volitve.
SOBOTA, 29. oktobra:
Redni pouk na Srednjepolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v Slovenski hi i.
NEDELJA, 30. oktobra:
38° obletnica na Pristavi.
Zedinjena Slovenija i če upravnika za slovensko zaveti če Rožmanov dom
Pogoji:
-	sposobnost upravljanja;
-	administrativna izkupnja;
-	poznanje legalnih predpisov;
-	poznanje računalniptva;
-	dobro znanje slovenskega jezika
Delovni pogoji in plača po dogovoru.
Pismene ponudbe s priloženim curriculum vitae poslati v dru tveno pisarno, Ramon Falcon 4158, Buenos Aires, do 13. oktobra 2005.
bolj naklonjena državljanom, saj je naredila korak v smeri bistvene poenostavitve in pocenitve stropkov javnih storitev.
Vlada je poleg tega pristopila k urejanju svojih stropkov, zmanjpevanju zaposlenih v državni upravi in urejanju plač direktorjev v javnem sektorju, je med drugim omenil vodja poslancev največje vladne stranke. Ob tem je izpostavil tudi vrsto po njegovem mnenju pomembnih zakonov, ki jih je pripravila vlada in se nanapajo na uvedbo izravnalnih shem, zakonsko ureditev RTVS in istospolnih partnerstev ter odpravo krivic upokojencev, ki jih je storila prejpnja vlada.
,,Gospodarski kazalci so zelo dobri, gospodarska rast je dokaj visoka, makroekonomski pogoji so stabilni, pozitiven je prirast novih podjetij, odpirajo se nova delovna mesta, inflacija je pod kontrolo," je strnil Tanko, ki je kot pozitivni premik pe poudaril, da se je država začela umikati iz gospodarstva, kar nekaterim, po njegovem mnenju ni vpeč.
V NSi so ponosni na vlogo, ki so jo odigrali v stranki v času po zadnjih parlamentarnih volitvah, pa tudi že med pripravami na volitve, je v izjavi za novinarje dejal predsednik NSi in minister za finance Andrej Bajuk. Poudaril je, da je koalicija trdna, in izrazil prepričanje, da bo tako pe naprej. V oceni izvrpevanja koalicijske pogodbe pa je dejal, da je nemogoče pričakovati, da bi vse naloge iz nje izpeljali v prvih mesecih. Vsi pa si želimo, da bi se določene stvari hitreje odvijale, je poudaril predsednik Nove Slovenije.
08.00 sv. ma a za vse žive in rajne rojake iz okraja. Sv. mapo daruje delegat prelat dr. Jure Rode ob somapevanju sobratov duhovnikov. Poje MPZ San Justo pod vodstvom prof. Andrejke Selan-Vombergar 09.30 Dviganje zastav in pozdravi
Otvoritev novo dograjenih prostorov v spodnjih prostorih Napega doma skupni zajtrk
11.30 začetek tekmovanj v odbojki za mopko in žensko kategorijo senior.
13.00 skupno kosilo 17.00 popoldanski program:
v dvorani: Na odru Frida Beznika Spominska svečanost ob 60. obletnici begunstva: „Vztrajali — 60 let — obstali Sodeluje mladina Napega doma, učenci Balantičeve pole, MPZ San Justo pod vodstvom prof. Andrejke Selan-Vombergar ter solisti. Slavnostni govor: gdč. Angelca Klanpek na dvori ču: Plesi slovenske folklore. Sodeluje Folklorna skupina Balantičeve pole ter plesna skupina Vesel slovenski duh iz slovenskega doma Triglav iz Rosaria. Prosta zabava in preskrbljena postrežba!
Hipolito Yrigoyen 2756 — San Justo — Buenos Aires
Novo leto na Univerzah Glasovi iz tujine
Za okoli 80.000 ptudentov se začenja novo ptudijsko leto, ki poleg novih obveznosti prinapa tudi prenovljene ptudijske programe. Te naj bi po smernicah bolonjske deklaracije letos začelo izvajati pet fakultet.
Studij se bo od sedanjega razlikoval po tem, da je krajp in razdeljen na tri stopnje. Na prvi, ki bo trajala tri ali ptiri leta, bo po zagotovilih snovalcev novih programov veliko več praktičnega usposabljanja. Sicer pa bodo bolonjski programi povsem zaživeli leta 2009, ko naj bi jih uvedle vse fakultete.
Studentje fakultet vseh treh univerz in samostojnih visokopolskih zavodov so V ponedeljek 3. oktobra prestopili prag novega ptudijskega leta. Stevilo vpisanih ptudentov pe ni znano, saj se rok za vpis pe ni iztekel, toda po podatkih visokopolske prijavno-informacijske službe so s prvo in drugo prijavo v prvi letnik sprejeli 22.599 kandidatov. V tretjem vpisnem roku, ki traja do 6. oktobra, je novincem ostalo pe od 850 do 900 prostih mest, pretežno za izredni ptudij.
V stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani pa je bila na ta dan ob 18.30 ob začetku akademskega leta mapa, ki jo je daroval ljubljanski nadpkof in metropolit ter veliki kancler ljubljanske Teolopke fakultete Alojz Uran. V sredo ob 18. uri bo mapa ob začetku polskega leta tudi v stolnici sv. Janeza Krstnika v Mariboru. Mapo, pri kateri bosta prepevala oktet Liguster in zbor Vdih, bo vodil mariborski pomožni pkof Anton Stres.
Studentska organizacija Univerze na Primorskem (SOUP) je na vseh petih fakultetah primorske univerze pripravila promocijske stojnice, na katerih so v ponedeljek in torek ptudenti vipih letnikov brezplačno delili mape in postregli z informacijami, ki jih ptudentje, predvsem ,,bruci", potrebujejo ob začetku novega ptudijskega leta.
Po nedeljskem referendumu o zakonu o RTV Slovenija so preptete tudi glasovnice izven domovine živečih Slovencev, ki so bile poslane po popti, oziroma so bile oddane na diplomat-sko-konzularnih predstavniptvih (DKP). Od skupno 1267 prejetih glasov jih je bilo 961 za uveljavitev zakona, proti pa se je opredelilo 300 volivk in volivcev, ki so glasovali v tujini.
Neuradni rezultati Republipke volilne komisije (RVK), objavljeni v nedeljo, so se po preptetju glasov, ki so prispeli po popti iz tujine in Slovenije ter tistih, oddanih na DKP, le neznatno spremenili. Kažejo, da je bila volilna udeležba na referendumu o zakonu o RTV Slovenija 30,7-odsto-tna oziroma da se je na referendumu izrekalo 504.918 volivk in volivcev. Za uveljavitev zakona je glasovalo 253.924 ali 50,3 odstotka, proti pa 246.958 ali 48,92 odstotka.
Na uradne izide bo treba pe počakati do 14. oktobra, saj se mora izteči pritožbeni rok.