Prvi slovenski dnevnik v
Zjeiinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.


List slovenskih delavcev v cAmeriki
L
VSe first Slovenic DaDy In
the United States. Issued every day Sundays and Holidays.,

Entered as Second Class matter, September 21, 1903, at the Post Office at Nkw York, N. Y., uksxb th* Act of Cokouu of Maboh 3, 187».
Stev. 56.
NEW YORK, S. marca, 1904.

Leto XI.
i
Linčarji v Springfieldu, Ohio, nameravajo linčati necega zamorca.
Hočejo maščevati smrt policaja.
Se ne zmenijo z a svarila šerifa.
Spring field. O.. 8. marca. Včeraj zvečer zbralo se je pred zapori tukajšnjega count,rja kacih 500 linearjev, kteri so sklenili obesiti zamorca Kit-hard Dixona iz Cynthiane, Ivj., kateri je ustrelil policaja Chas. Collisa, S.-rif liuuthzalm je naprosil množico, naj se iazide. toda na njegove jesedc- .se r.i nikdo oziral, radi česar se je moral umakniti. .Med množico ni pijancev, kljub temu se je pa vodji linčarjev posrečilo nabrati toliko množico. Vendar se pa li ičarjem ne bode posrečilo zapore osvojiti. Policaj je vsled zadobljene rane umrl in po vsem rut-fstu vlada mnenje, da moreč ne bode obsojen v smrt, ako km množica sama ne obesi.
Zamorec je streljal na policaja v nedeljo dopoludne, ko je bil v svojej sobi v nekem hotelu, kterega je nameraval ostaviti, ker se je spri z svojo ljubico Ano Corbinovo. Zamn-re<- je naprosil policaja, naj gre z njim v hotel. Tu se je pričel z Corbinovo ponovno prepirati in je streljal na njo. Na to ga skušal p "lica j aretirati, radi česar je tudi rjega vstrelii.
5 umore? radi 25 centov.
Jackson. Mass., 7. marca. Semkaj se danes poroča, da so se v Doddsville minolo soboto zvečer pri igranju na k^eke sprli zamorci. Pri tem je prišlo do pretepa, v kterem je bile pet zamorcev usmrtenih. Prepirali so m-radi 20 centov. Oblastim se še ni posrečilo dobiti podrobnosti o krvavej Aferi, kajti morilci 90 brez sledu zkinoli.
Pripoznai je svoj zločin.
Mexico Ciudad, Mexico, 7. marca. Iz Sulina Cruz so semkaj dovedli ubeglega kanclerja francoskega poslaništva. Charles Laroussie, kteri je poneveril $10,000 vladinega denarja. Pri sodišču je priznal svoj zločin, toda prosil je za milost in za priložnost, da bi zamogel po never jeno svo-to zopet nadomestiti.
T *mrt obsojen.
Philadelphia, Pa., 8. marca. Sodnik Martin je obsodil zamorskega zdravnika G. P. Hosseya v smrt. — Hossey je v juniju m. 1. soprogi Wm. G. Daazeja strup, s kterim je ime-imenovana zastrupila svojega soproga. Morilka je tudi zaprta, teda še ne obsojena.
Sladkor se j« pedražil.
Vse vrste rafiniranega sladkorja so se z današnjim dnem podražile za 5 centov pri 100 funtih.
V pouk.
Kdor rojakov namerava odpotovati v staro domovino, naj se preje obrne na podpisanega, kteri mu vse potrebno naznani in svetuje in to glede potovanja po kopnem in morju. Pri meni bode pošteno postrežen in si prihranil marsikak dolar.
Vsakemu potniku odposljem brezplačno gumb v slovenskih barvah z mojim naslovom, pošljem svojega človeka po njega na kolodvor, ako mi navede ča» in železnico po kterej pride. Ako se ne ve potnik kam obrnit^ naj na postaji gre na telefon in pokliče številko 3795 Cortland in govori slovenski z nami ter se vse domeni.
Vsak potnik naj si pripne moj poslani gumb, da ga naš Človek laglje spozna.
Ne pojdite drugam nego na številko 109 Greenwich St., ker mnogo je navihancev, ki vas drugam tirajo in odero. Pazite, da ste res pri meni in ne dajte novcev preje iz rok. dokler niste prepričani, kje da ste. Sedaj, ko je čas potovanja, nikoli lovcev na ljudi n? postajah in potujoče odvlečejo v slabe in drage hotele ter jih dobro odero. Pazite na ta pouk.
FRANK SAKSER.
109 Greenwich. St, New York. 1778 St. Clair St., Cleveland, O.
ODPLJULI
Japonsko vojno brodovje je odpljulo iz
pred Vladivostok^
Rusko vojne brodovje čuva gibanje ruskih čet na kopnem.
Japonski bombardement ua Vladivostok je bil popelnoma brezvspeien. — Koxaki na Kitajskem ozemlju. — Rusko srenozemske brodovje prihod tiSkega brodovja t Cadixu.
Pctroerrad, 8. marca. Podkralj Ale-ksejev potrjuje uradoma japonski bombardement na mesto Vladivostok. Japonci so streljali na trdnjavi Su-varov in Linjevič, kakor tudi na mesto in na dolino ob reki Obisnenje. Sovražno brodovje je zvečer oc »Ijulo in zginilo za obzorjem. Včeraj zjutraj pojavilo se je japonsko brodovje ponovno na obzorju, na kar se je približalo Usurskernu zalivu. Na to je zopet odpljulo.
Tokio, 8. marca. Tukaj so mnenja da je rusko vladivostosko brodovje odpljulo k ustju reke Tumen, med Korejo in Mandžurijo, kjer čuva gibanje ruskih čet na kopnem. Ruske čete so na potu iz Posjetskega zaliva v tumensko dolino.
Ruske patrulje so nadljevale do Siungsunga. V Koreji je v ostalem mnogo več Rusov, nego se je prvotno domnevalo. Največ jih jc ob reki Tumen. Poročila o ruskem gibanju v severnej Koreji prihajajo semkaj le poredkoma lil so vrhu tega tudi nezanesljiva. Čete severno od reke Yalu doHvajo vedno pomoč. Koliko Rusov je v Koreji, še ni mogoče dognati
London, 8. marca. Iz Pingyanga poroča dopisnik tukajšnjej "Daily Mail", da je minolo sredo potovalo 200 kozakov iz Sonchona proti Wiju v Ko reji. Kozaki so razdejali brzojavne naprave.
Jinkov, 8. marca. Rusi so kupili deset svetiln'li ladij, kar znači, da nameravajo z njimi blokirati kanal reke Li iio. Rusko kitajska banka je poklala svoje knjige v Tientsin.
Peking, 8. marca. Tekom minolih 10 dni šlo je skozi Peking 288 vozov
kitajskega vojaštva z topničarstvom v Tunchov.
Vladivostok. 8. marca. Japonsko vojno brodovje, ktero je streljalo na tukajšnje mesto, odpljulo je proti Koreji.
Petrograd, 8. marca. Brodovje admirala Virenija, odpljuje v juniju" v Cadix, kjer se bode združilo z baltiškim brodovjem.
Tokio, 8. marca. Japonski prestolonaslednik, princ Arisugava, odide kmalu v glavni vojaški stan v Korejo.
Chefoo, 8. marca. Semkaj se poroča, da je bilo včeraj videti pred vhodom v luko Port Arthur šest japonskih torpedovk. Straže s.o signalizirale trdnjavam, da se pripiavijo na napad. Ker pa Japonci le niso prišli, odpljule so vojne ladije "Pobjeda', "Novik". "Bojan" in "Askold" na prosto morje, ne da bi našle sovražnika.
Tientsin, 8. marca. Vest, da so Rusi zasedli Sinmintunsko železnico in brzojav, ni resnična.
Tokio, 8. marca. Semkaj so dovedli Japonci razi*e dele ruske vojne ladije "Varjag". ktero so Rusi pri Chemulpo razstrelili.
Petrograd, 8. marca. Pri včer j-šnjem vrhovnem zborovanju družbe rudečtga križa, so uradniki naznanili da ima družba dosedai pripravljenih za odpošiljatev 30,000 postelj, za $700,000 kruha in zfi. $20,000 mesa. Družba ima dosedaj na razpolago $7,O00,000.
Obi, Sibir, 8. marca. Aleksandrov-skij, kteri nadzoruje delovanje družbe rudečega križa na daljnem iztoku potoval je včeraj skozi tukajšnje mesto. On poroča, da je na potu srečal ve vojaških vlakov. Vojaki se dobro počutiio in jim ničesar ne manjka-
Paris, 8. marca. Tukajšnje mestno zastopstvo je sklenilo poslati v Petrograd adreso, s ktero naznanja
Rusiji simpatije v vojni.
♦ • •
Petrograd, 7. marca. Tukajšnje "Novosti" so objavile članek, kteri je Angliji dokaj m.klonjen. List dokazuje, da zamore sporazum Rusije in Anglije napraviti na iztoku mir, brez kterega ie razvoj ruskih in angleških koristi na iztoku nemogoč. Ako bi bila Anglija zadovoljna s tem, da bi si dobila Rusija pristop do Indijskega oceana, ootem bi Rusija jamčila za varnost angležke posesti v Indiij. Tudi "Novoje Vremja" omenja an-gležko prijateljstvo.
druge škode Japonci v Vladivostoku niso napravili. Jedna granata je tudi j razdejala leseno kočico necega delavca.
V mestni del, kteri je znan pod imenom "umazani kot", priletela je tudi jedna granata, ne da bi se razletela. Padla je na hišo polkovnika Sukova. Ker se je pa bilo bati požara. je neki vojak gr:tnato jedno-staviio polil.
Druzih zgub Rusi nimajo, tudi nikjer v mestu ni gorelo.
ti bojliča na iztoku.
1
^ j
Mesto Fusan v Koreji.
Riga, 7. marca. Razne tukajšnje tovarne so dobile iz Anglije poziv, naj sedaj hitro naroče premog, ker kasneje bode morda Anglija prepovedala izvoz premoga,
London, 7. marca. Sedaj se tukaj zopet zatrjuje, da preti svetovna voj, ska. ktera zamore nastati radi rusko-japonske vojne. V angležkem časopisju je že opažati vznemirjenje. Sedaj je časopisje prenehalo zabavljati proti Rusiji in tudi Japoncem ne želi več zmage, kajti Angleži čutijo nevarnost v svojej lastnej hiši.
Listi "Spectator", "Times" in drugi, pričeli so es sedaj radi Rusije pri-toievati. Anglija sedaj sumi Avstrijo da je zato deloma že mobilizirala, ker je Rusija tako želela. Ako bode imela kaka velevlast od bodočega razvoja balkanske politike, kako korist, bode to gotovo Avstrija, ktera čuva sedaj ruske koristi na Balkanu. Ako Angliji to ne ugaja, in ako proti temu protestira, potem jej bode Rusija odgovorila z rusko-avstrijsko zvezo, kamero tudi Nemčija podpira.
Radi tega ni čudno, da se Anglija nepopisno jezi na Rusijo. Rusija Angliji niti malo ne bode ugodila in ne bode njim na ljubo niti za las odstopila. Pametni listi so radi tega že drvno uvideli, da Anglija ne more storiti niti jednega koraka, pa bodisi na Balkanu, ali v iztočnej Aziji, kajti Rusija gotovo ne bode storila ničesar, da bi odvrnila nevarnost svetovne vojne.
Vladivostok, 7. marca. V minolej noči je vladal tukaj popolai mir. Med vojaštvom in prebivalci je opažati mir. Patrulje iščejo po okolici Japonce. Policija je potom lepakov razglasila, da plača vsakomur nagrado, kdor jej naznani, kje se mudi kak Japonec. Onim pa, kteri skrivajo Japonce, zapretile so oblasti z vojnim sodiščem.
Pri včerajšnjem streljanju na mesto je bila jedna čsnska nsmrtena,
R.:si niso tsreljali, ker niso hoteli sovražniku pokazati, kje so njihove baterije.
Rusija i« Balkan.
Petiograd, 8. marca. Car je brzojavno čestital knezu Ferdinandu bolgarskemu, povodom obletnice, ko je sultan Abdul Hamid pripoznal Ferdinanda bolgarskim knezom. Carevo čestitanje tolmačijo tukaj kot iskreno zvezo med vsemi slovanskimi narodi. Ruski časopisi pišejo o tem dogodku kot o dokazu, da Rusija kljub vojne na iztoku ne bode pozabila Jugoslovanov.
Zopet pretč porod nji.
Harrisburg, Pa., 8. marca. Ker je zopet zavladalo južno vreme, pričeli sta reki Juniata in Susquehanna zopet naraščati. Led, kteri se je nabral nad mestom, se bode kmalo pričel pomikati dalje. Položaj v preplavljenih pokrajinah je zopet res-neji. V jeklarnah v South Harrisbur-gu in v Steeltonu bodo pričele z delom še le potem, ko bode voda odtekla.
York, Pa., 8. marca. V Yorkhaven prihaja vse polno ljudi, da si ogledajo led. kterega se je tamkaj nabralo v ogromnej količini in kterega veličastnost ni mogoče popisati.
Mnogo letu se je nabralo tudi pri Hartmans Islandu, od kjer se bode pričel kmalo pomikati po reki na vzdol, kar bode napravilo veliko škodo.
SI. irtva.
V razvalinah hotela Darlington v New Yorku, kteri se je podrl minolo sredo, našli so včeraj dopoludne že 21. mrtveca. Truplo je ležalo blizo vspenjače sredi poslopja, kjer bodo našli najbrže še več trupelj, ktera so sedaj pokrita še s železnim tramov-jrm.
S preiskavo bodo takoj pričeli, ko odstranije vb© ruSevin«.
Newyorika kroiika.
Končno so ga prijeli.
Crook je hodil toliko časa v sinagogo, da tamkaj krade zimske suknje dokler ga niso vjeli. Na ta način je zmanjkalo petim članom sinagoge št. 25 Ludlow St., njihove zimske suknje, ne da bi se jim posrečilo tatu prijeti. Ko je pa prišla ni vrsto šesta suknja, dohitela je tatu njegova osoda. "Vi nameravate najbrže pričeti trgovino z gotovo obleko?" vprašal ga je sodnik v sodišču na Essex Market, toda 201etni Isidor Miller iz Scrantona. Pa., je tajil, češ, da on ne krade suknje, dasiravno je Aaron Rosenbaum spoznal jetnikovo suknjo kot svojo last. Tatu so stavili pod $300 jamščine.
Ropar las pri sodišču.
Take vrste lopovi, kakoršen je zamorec Clarence Brown, ki stanuje v hiši 232 Navy St., Brooklyn Borough i?i kteri je I31etnej deklici Josepini Flynnovej z ostrim nožem odrezal kito raz glavo, morali bi iti za dalj časa v ječo. Browna bi minolo nedeljo skoraj linčali, ako ga ne bi policija energično čuvala. V tem pogledu je policija postopala izvestno prestrogo po predpisih, kajti boljše bi bilo, ako bi ljudstvu za nekaj časa prepustila zamorca. Napadalca je stavilo sodišče pod $1000 jamščine.
V dobrem družtvu
Na desnej strani jeden angeli, na levej zopet drugi; — tako je namreč obhajal trgovski potnik Charles F. Knox sobotni večer. Ko se je pa poslovil od svojih ženskih spremljevalcev, pogrešil je denarnico, v kterej je imel $94 in zopet drugo denarnico, v kterej je bilo denarnih nakaznic in menic za $500. Povsem naravno je, da je postal nervozen, pričel je razgrajati in posledica temu je bila, da so • bile njegove "gracije" kmalo v ječi. Večjo denarnico oasli so policaji na uliei, toda "eaih", kteri je bil v manjej denarnici, je zginol. Tridesetletno Ido Frankovo iz Hobokena in 261etno Lillian Newmanovo iz New Yorka, kteri obe sta po poklicu liliji, kteri ne sejeti, ali vendar ža-njati, so pridržali v zaporu.
Ženska ga je aretirala.
Lopov Andrew Finn, alias Dev-inu, čegar slika že dalj Časa krasi galerijo lopovov, niti sanjal ni, da ga bode pri tatvini prijela — ženska in ga nato izročila policiji. Finn je dospel v neko trgovino na 23. ulici, Manhattan, s svojim tovarišem, kjer sta ukradla pet ovratnih igel v vrednosti $35. Pri delu ju je pa zasačil neki ženski detektiv, kteri je oba vjel. Ker se jima pa ni poljubilo iti zopet v ječo, sta všla. Finnov tovariš je zginol, toda Finn se ni mogel iztrgati iz ženskih rok. ktere so ga držale, dokler ni prišel policaj. Sedaj pričakuje obsodbe in se sramuje v dno svoje duše, da se je pustil vjeti od — ženske.
Ima še zdravo pamet.
Dvaintridesetletni Hugh Evers, 392 zap. 45. ulica, je sklenil umreti in si je radi tega s pomočjo kladiva zatolkel dleto v svojo lobanjo. Pri tem so se pa njegove misli spremenile in je hipoma sklenil, da bode še v nadalje živel v dolini solza. Njegovo desno sence izgleda sedaj kakor sito, toda inače se počuti izborno. Človek z neopustošljivo lobanjo je sedaj v bolnici Bellevue; ko pa ozdravi, ga bodo sodili radi poskušenega samomora.
Umoril je soprogo.
Dvajsetletni čistilec Čevljev, Giuseppe Ferreno, je včeraj zjutraj v svojem stanovanju, 206 is točna 44. ulica, dvakrat streljal na svojo soprogo, ktera je obležala na mestu mrtva. Lopov je svojo žrtev brez-dvomno napadel v postelji, na kar je ušel in ga do 3«daj še niso vjeli.
Dsbrs rein j a.
Parnik <4La Lorraine" je imel zelo ugodno vožnjo iz Havre v New York. Odpljul je v soboto iz Havre,, a v New York dospel že v petek zvečer. "La Lorraine" odpljuje v Havre v četrtek, dne 10. marca ob 10. uri.
Z* $50,000 diamantov nkradel.
Newyorski detektivi iščejo di ' amante v vrednosti $50,000, kteri so na Waahingtonov rojstni dan zginoli iz stanovanja neke bogate newyor ške obi tel ju Posestniki zastavljavnic so dobili natančen popis ukradenih j draguljev in druzih dragocenosti, med kterimi je Sest briljantnih prsta . nov in pet diamantnih breč.
Washingtonske novosti.
Washington. 7. marca.
Od leta 1859 do 1903 pridelalo se j« v Zjed. državah 1.165^80,727 sodov petroleja. Tako je izračunal F. H. OHphant, od geologičnega oddelka naše vlade. Ako bi te sode postavili jednega kra jdruzega v vrsto, segala, bi ta vrsta dvakrat okrog sveta ob ravniku.
V državah Pennsylvania in New York pridelali so 53.9% vsega petroleja, v Ohio 24,3%. v West Virginiji 11.3%, v Indiani 3.6% in v Texaau 2.1%. Ostalih 9 odstotkov so dobili v Kansasu, Coloradu. Louisiani, Illinois. Missouri, Indian Tirritory, Wyomingu in Oklahomi. Prideleh petroleja narašča še neprestano in tudi fabrikati, ktere izdelujejo iz petroleja in njegovih odpadkov se vedno množe.
+ + +
Tekom tega tedna se bodo bavili senatu večinoma z proračunskimi predlogi, pred vsem naravno z proračunom vojske in vojne mornerice. Po tem proračunu pride na vrsto proračun za distrikt Columbijo. Ako bode ostalo še kaj Časa na razpolago, se bodo bavili tudi z imenovan jem brigadnega jrenerala Leonard Wooda generalnim majorjem. Wooda bode zastopal senator Foraker, dočim bode nasprotno stranko zastopal senator Sedt.
Is damih tatov.
University of California, CaL, 8. marca. Profesor Andrew C. Lawson, učitelj geologije v californijskem vseučilišču, je s pomočjo daljšega proučevanja in natančnih preiskav, izdal spis o geologičnej formaciji tukajšnjega dela Zjed. držav. On je iz-računil, da je minolo 3koraj 3 milijone let od pričetka kvarternarske dobe. Takrat se je zemeljska skorja ktera se je jedva strdila. vzdignila in tako se je takrat gorovje Sierra Nevada povišalo za 2500 čevljev. Prof. Lawson deli kvarternarsko dobo v dve perijodi: v ono, ko so nastale gorske planote in v ono, v kterej bo nastali prelazi in sedanji caioni.
Tovarna zgorela.
Conway, Mass., 8- marca. Predilnica Burkeville, ktero ima v najemu James Hennessey iz Garfield. N. J., je včeraj zgorela. Škoda cnaŠa $75,-000.
Dre gledlSčl zgoreli.
Elmira, N. Y., 8. marca. Gledišči Lyceum in Auditorium sta zgoreli. Goreti je pričelo v pritličju Lyceja po noči. Požar so še le zjutraj ob 5. uri omejilL Ogenj se je razširil na sosedno poslopje Realty, kjer je tudi gledališča Auditorium, ktero je popolnoma zgorelo. Škoda znaša $200,-000.
Nekaj Časa gasilci niso zamogli ničesar epraviti; Še le potem, ko so dobili pomoč iz predmestja Elmira Hights in Horsehaeds, posrečilo se jim je požar pogasiti. Kako je ras tal požar, še ni znano. Nekteri trdijo da je požar nastal vsled razstrelbe naravnega plina v podpritličju, dočim zopet drugi trdijo, da so našli na odru gledišča Auditorium v petrolej e namočene cunje, iz česar je sklepati, da je nekdo gledišče zažgal. kar velja tudi o gledišču Lyceum.
Is BaltiMore.
Mr. Jo«. 1 WallU, 408 N. ICaduoa St., Baltimore, Md.. nam piia: Tri-oarjevo amoriake crsriw vin* desete j« vedno najbolj!« vspehe, kadar beli smo ca rabili ▼ naiaj ehitelji Ibim* van« vino je vedne najbolj i« oftravil« v slučaju bolne** želode« *K nsffiata krvi. Vsakomur j« sedaj Man. da krvi ni mo*oče očistiti drocade. n—po • pomočjo želodca, kteri mera biti sdrsv. Pr*te£ka Kalodona zdravila pa 5««tokrat vso ikodnjejo. bom koristijo, ker one potlačijo adravUaa ialodao postan« slaboten in ni ti napravljati čiste krvi, —ir—ir krvi Česar posledica je. da ie hrt p*» ■labia, in da poateu njena kalifi— maniia. Pri tem na ni potrebno rfi> vati Is tihiim kričistita*, kav ta zdravila dalujsja prati felodcn fes proti krvi. Kajpreio nramt« atrčftl Val ialodaa a TrinerietSaa amnrištim grenkim vrooro, na kar bedo vafi er-gani copet siifli svoj« doliaeefi ravnim petem. Dobili tek. sdravo spanje in kri. T Tasfe lekarnah, Je* 780 8a Ashland Ai

'Glas Naroda
idaro&r w
K
ZMAG06LAV TAUAVBO.
ihajtk: SAX en.
€tro«ieh St., N«w Ymrk Oitj.

Ta late velja list sa Ameriko
M pel leta...........
m Evropo sa th leto . . « " " pol leta . . . SJt "	že trt 1st*. . . 1.7»
W Evropo pošiljamo lift skupno dve številki.
"Qiaa Naroda" iahaja vsaki dan «-
vsemii nedelj in praznikov.
"glas naroda"
(HYoiee of tk« People")
laeued every daj, except Sunday and Holidays. Subscription yearly 18.
Advertisements on agreement.
Za czlase do 10 vrstic se plača BO centov.
Dopisi kres podpisa in oeobneeti ee ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poslati po Honey Order.
Pri spremembi kraja narefeiinv prosimo, da se nam tudi prejšnje ki raUii* naanani, da kitreje najdp—n ■aaiovnika.
Popisom In poiiljatvam n s redite
"GLAS NARODA",
108 flhreecwich St.. New York. Ofcy. — Telefon 8784 Oortlaudt. —
Razodetja.
Vojna med Rasi in Japonci.
Zanimivo je v prvi vrsti, kako sodijo Rusi o nastali vojni na skrajnem iztoku. "Xovoje Vremja" pravi med drugim: Vihar, ki nastane na daljnem iztoku, bo strašen in je svetovnega pomena. Zdaj se vidi samo nasprotje med interesi Rusije in med interesi Japonske in Angleške. Ali to ne sme nikoprar premotiti. Vojna med Rusijo in Japonsko ne bo le vojna med dvema državama za lep kos azijske zemlje, tudi ne vojna dveh plemen, marveč to ho v bistvu vojna med staro Evropo in med Združenimi državami severoameriškimit četudi se Združene države morda ne bodo direktno vpletle in l^o boj dobo-jevan samo med Rusijo in Japonsko. V rusko-japonski vojni prre se za prevlado sveta, to ie boj med sta-im in med novim svetom. Evropa pa je tekom stoletij velik del sveta pridobila za svojo obrtnijo in trgovino. Trgovina in obrtnija sta vir evropskega bogastva, evropske sile in evropskega vpliva. Amerika išče sebi podvreči dotična trgovišča in zato so ameriški bogataši začeli boj na življenje in mrt proti evropski trgovini in obrt-nosti. Začeli so bo jI. 1897. s tem. da o z Dingleevskim zakonom zaprli -voje meje uvozu iz Evrope. Evropski izdelki ne morejo več na trg v Ameriko; za evropsko obrtnost in trgovino je Amerika izgubljena. Ko so se Amerikanci na ta način odkrižali evropske konkurence na domačih tleh so začeli delati na to. da tuje dežele podvržejo svojemu vpljivu in za svoje izdelke pridobe novih trgov. In obrnili so svoje 6či na nasprotno stran, na Tihi ocean in na Azijo. Najprej so se polastili Havaijskih otokov.
vse, zato je velik šovinist, ki misli, da je Japonska prva dežela na svetu. Sicer je Japonec zelo nevaren in hraber, predvsem pa ljubi snažnost. v kterem oziru se odlikuje pred vsemi azijatskimi narodi. Kar se tiče značaja, je Japonec nezaupen, lažnjiv, in maščevalen ter zelo udan nenrav-nosti. Najbolj razširjena vera na Japonskem je Sin-to ali Kami-no-mitsi, kar znači v prevodu pot duha, Kot najvišje božanstvo se smatra solnce, kteremu se izkazujejo božje časti. Iv ar se tiče šolstva, se Japonska v zadnjem času trudi, da bi ga preuredila popolnoma na evropski način. V glavnem mestu Toki ju se nahaja vseučilišče Dai-Gakko, šola za tuje jezike Go-Gakko, učiteljišče Ši-Ham-Gakko in razni drugi učili zavodi, ki so vsi urejeni na evropski način.
Resna situacija v Srbiji.
Od vrlo odlično in visoke polii"čne srbske ličnosti v Belemgradu je dobil iskren prijatelj, živeči v Trstu, sledeče zanimive vesti:
''Vsler1 rusko-japonske vojna na skr ajnem Vztoku postaja situvacija na balkanskem polotoku v obče, a pri nas v Srbiji posebe, vedno ostreja in resneja. Belgrad danes zedinjuje v sebi vse politične niti, ktere snojajo in osredotočujejo v prestolnici Srbije razvoj bodočih političnih, a morda tudi vojnih dogodkov, ki se razvijejo ne samo v Stari Srbiji. Albaniji in ^raeedoniji, ampak tudi v Bolgarski in v Carigradu.
VspriČo tega i^oložaja se razvija v Belgradu tudi rekoncentracija vseh političnih strank, ki so bile do sedaj ne samo v sporu ena z drugo, ampak tudi v pojedinih strankah, samih. t K;ikor dejstvo iz te rekoncentraeije izhaja združenje obeh taborov radi-
Skušnja uči!
Pod p isani naznanjam rojakom, da izdelujem ZDRAVILNO GRENKO VINO po najboljšem navodilu, iz najboljših rož in korenin, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki ter iz ti-nega. naravnega vina. Kdor boleha na želodcu ali prebavnih organih; naj ga pije redno.
Pošilja se v zabojih po jeden tucat (12 steklenic) na vse kraje zapadnih držav Se v. Amerike.
V obilna naročila se priporoča
josip Rtrss,
432 S. Santa Fe Av. Pueblo, Col.
Kranjsko slovensko katoliško
svete Bartae
Cim »o postali ti otoki njih last, so se
vrgli na staro Evropsko državo, "a	. ,
, ,, .„ T,„ kaleev med seboi od n<*< ne strani, a z Špansko. Prouzrocili so ustaio naj ^ ^ _____ ^ £J	, ...
Kubi, začeli vojno proti Španski in ji 1
Ako bi imeli Američani toliko ami sli za čast, t. j. ako bi dejstva v javnemu življenju v toliko spoštovali, da bi pri tem vse opustili, kar bi bile mogoče smatrati sramotilnim pred svetom, potem bi preiskavo, ktera se sedaj vrši v Washingtonu proti mormonskemu senatorju, \s«*kako drugače vodili, nego je vodijo sedaj.
Kak je namen imenovane preiskave je eenj. čitateljem dovolj znano in kako je bilo mormonsko delovanje na zapadli, hočemo sedaj ponovno navesti. Ko so ameriški "kristjani" uboge Mormone radi njihove "vere" pov-sodi preganjali in morili, kamorkoli so prišli, nastanili so se ob velikem slanem jezeru vdanašnjej Utah. Tamkaj so tekom par desetletij spremenili pustinjo v rodovitno pokrajino, v kte-rej so živeli po svojih običajih in šegah in pred vsem i>o zapovedih svo jega boga, ktere zapovedi so dobili potom "razodetja" boga duhovnom Tako jim je bog tudi potom razodetja napovedal, živeti poligamično. ali tako, da ima mož po več žen, kakor je to bilo od početka človeške zgodovine in kakor je še dandanašnji pri mno-zih narodih običaj.
Tekom časa, zlasti pa po izvršitvi pacifične železnice, naselilo se je pa v pokrajinah mormoncev toliko kristjanov ali "gentiles" (ali poganov iz stališča Morniorov), da je kmalo tudi zadovoljnost utaškili pionirjev zgi-nola. "Gentiles" so zanesli med Mor-monce vse vrste zločine, kteri preje v polukomunističnih naselbinah niso bile znane. Razun tega je prišla Utah vsled železnice v ožjo dotiko z iztokom, kteri se je pričel vmešavati v taraošnje življenje.
Vsi ameriški kristjani pod vodstvom svojih duhovnikov, in nekterih žensk pričeli so napadati Mormonce. Iztočnim državljanom postavno mnogoženstvo ni bilo po volji, dasi-ravno so vsi dobro vedeli, da je n e -postavno mnogoženstvo slabše nego ono v Utah.
Gonja proti Mormonccm ni bila nič drozega, nego divja ljubosumnost krščanskih ver in njihovih vernikov, proti novej tekinovaihej veri. Ljudje vnemormonskih državah so se zgražal i radi "greha" v Utah, — ker so imeli oni isti greh sami na vesti.
Ko je zaprosila Utah washington-sko vlado, da jo sprejme med države (1896), so se stvari v toliko razvile, da so Mormonei in vlada sklenili pogodbo, vsled ktere se od onega časa nadalje v Utah ne sklepajo več poli-gumistični zakoni, dočim naj ostane še obstoječe mnogoženstvo veljavno dokler popolnoma ne izgine.
Zanimivo pa je, da je sedanji mor monski predsednik Jos. Smith, pav o dom preiskav v Washingtonu naznanil, da mu je v času sklenitve pogodbe z vlado, ljubi bog potom ..razo-denja*' ukazal, da mnogoženstve ni baš potrebno in da lahko izumrje. Iz tega vidimo, da se tudi "razodetja mormonskega boga ravnajo po okoliščinah, kakor je to bilo tudi v starejših Mojzesovih časih moderno.
V ostalem je pa bilo v Utah mnogoženstvo bal tako, kakor v vseh dru zih deželah, kjer je to v navadi. Rev nejši Mormonei so se zadovoljili z jedno soprogo, dočim so jih bogatejši po več irneTi.
— Banka v Marblehead, Mas;., katera je obstala 100 let, je napovedala nkf-rot. Njen kapital znaša $120,
vzeli Kube ter velevažne Filipinske otoke tik azijskega obrežja. To ie bil prvi korak, da se vrinejo v vzhodno Azijo. — Ko ie bil izvršen la korak, -o Amerikanci koj začeli pri. rave za boj z Rusijo, dobro vedoč, da mora hiti prej Rusije, uničena, predno za-uiorejo Amerikanci stopiti na Kitajska tla. Združene države pripravljajo ie nekaj let tla za odločilni boj z Rusijo. Da si pridobe simpatizije v Aziji iu v Evropi, so začeli grditi Ri-:ijo. Ameriški pisatelj Kenau je izdai obširno knjigo o "grozotah", ki jih uganjajo Rusi v Sibiriji. Kar je kak ru->ki pisatelj slabega spisal o Ru.iji, se je vse razširilo in ruski anarhistKra-potkin je postal modni lev v ameriških salonil. Ob jednern so Amerikanci prav odločno stopili na stran Kitajcev in Japoncev in jih ščuvali proti Rusiji. Glavni pomočniki pri tem so misijonarji. Ti so v kratkem času razširili toliko Rusiji sovražnih spisov, da bi se z njimi pokrilo vse kolosalno ozemlje Kitajske in Japonske. Samo ameriški misijonarji v Shanghai-u so leta 1899. razširili brošur, ki im.^io skupaj 69 bilijonov strani. Navidezno služijo ti misijonarji Bogu in civilizaciji- Naučiti hočejo kitajskega mandarina, vajenega abrahamskih razmer, da bi se vozil z avtomobilom; stari bonci naj bi svojega Konfusija eitali pri svitu Edisonove lainpe, mesto s čolničev naj bi Kitajci lovili ribe s parobro-dov — Kitajska naj postane trg za amerikanske tabrikate. Amerikanci hočejo Kitajsko pridobiti popolnoma zase. Kitajska naj bo za Združene Iržave to, kar je Indija za Angleško. S tem bi Amerikanci postali gospodarji vsega izhoda — v ta namen so tudi sedaj naščuvali Japonsko proti Rusiji, in zato je predstoječa vojna med Rusijo in Japonsko v istini boj med Evropo in med Ameriko za su-premacijo v vzhodni Aziji.
Kakošna je Japonska? Japonska ali kakor se v japonskem jeziku imenuje: O Dai Nipon, obsega štiri velike otoke Nipon, Kiusiu, Sikoku in Jeso in celo množico malih otokov, kterih število Japonci sami cenijo na 3850. Vse ozemlje meri, kakor smo že navedli, 382,447 kvadratnih kilometrov in šteje nad 40 milijonov prebivalcev. Japonska je toraj kar se tiče obsežnosti skoro polovico manjša, kakor avst. država, ki meri 622.296 kvadratnih kilometrov, a ima prilieno prav toliko prebivalcev, kakor Av-stro-Ogrska. Ne ^elo polovica te dežele je rodovitna, dočim drugo polovico zavzemljejo neproduktivna gorovja, ponajveč vulkanske narave, ki se dvigajo do visokosti 3500 m v nebo. Na teh otokih prebivajo skoro izključno Japonci, narod mongolskega plemena, ki si je med vsemi ljudstvi na svetu ohratll najčistejšo svojo kri in se nikdar pomešal z drugimi narodi. Toda prvotni prebivalci teh otokov Japonci vendar niso, ampak so se še ie semkaj preselili — kdaj, to je zavito v globoko temo. Prvotni prebivalci tega otoka so se še ohranili v Jesu in drugih manjših severnih otokih iu se imenujejo Aimus. Japonci so male rasti, koža je rumenkasto bela v baznih niansah do rjavkasto rumene, lase imajo brez izjeme črne in le redko brado. V duševnem oziru se odlikujejo pred vsemi drugimi Azi-jati. Japonci so vseskozi praktični ljudje, kterim nedo&taje vsake fantazije, zato so predvsem dobr; trgovci. Predvsem pa se odlikujejo po svoji posebni nadarjenosti, se vsaj na zu-
zopet fail aeomplb; (dovršen čin) konečnega združenja radikalcev s 'samo.staler. ki niso druzega, nego razpršeni deli nekdanje liberalne stranke!"
Ostale točke lista, ki smo jih tudi prečitali izpusčamo, ker ne smatramo nujno iz taktičnih razlogov, ^la bi jih danes objavili. Povdarjamo samo. kako izhaja tudi iz tega pisma, da se strankarske razmere v Srbiji konsolF-dirajo kakor posledica ozdravljenja političnega življenja v Srbiji vsled krvavih dogodkov v kraljevem ko-uaku dne 10. junija m. 1.
ROJAKI. POZOR!
Iz Kansasa semi poroča, da v pitts-burškej okolici neki človek, ki izgleda kakor Žid, prodaja žepne ure dvomljive vrednosti in trdi, da je moj agent.
Temu pa ni tako. kajti tamkaj prodajam sam blago, za ktero tudi jamčim. Jaz nimam nikacega agenta.
S spoštovanjem
M. Poporelc, c. o. B. Schuette 52 State St., Chicago, 111.
NAZNANILO*
Podpisani naznanjam Slovencem in Hrvatom, da sem odprl svoj novi, lepo urejeni
SALOON
imenom
"GERMAN HALL",
50 korakov na levo od postaje v Raton. New Mexico-
T o v" i m vedno sveže pivo in najbolje californijsko vino tir whiskey. Za obilen obisk se priporoča
31 ARTIX BUKOV« .
II a t o n Ne w M e x i c o. (3xt 8-3—S-«*»)
v Forest City, Penna.
Inkorporirano dntS 31. januarja 1902 v PeunsylrantfL
ODBORNIKI:
Predsednik: Josip ZaP. O. Box 547, Forest <ty, Pa. Podpredsednik : Josip Zidan, P. O. Box 478, For^c City, Pa. L tajnik: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa. 33. tajnik: Ivan Žigan, P. O. Box 575, Forest City, Pa. Blagajnik: Martin Muhic, P. O. Box 537, Forest City, Pa*
GOSF^ARSKI IN RAČUNSKI ODBOR:
Josip Bucineli star., P. O. Box 591, Forest City, Pa, anton Ovxn, P. O. Box 537, Forest City, Pa. Ivan Osalin, P. O. Box 4<J2, Forest City,,Pa. Josip Goeenc, P. O. Box 509, Forest City, Pa.
POROTNI ODBOR:
Josip Bucineli nil., P. O. Box 591, Forest City, Pa. Karol Zalar, P. O. Box 28, Forest City, Pa. *
Ivan Opeka, P. O. Box 626. Forest City, Pa. Primož Matos, P. O. Box 652, Forest City, Pa.
John Telban, P. O. Box 607,
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ftreafi City, Pa.
Eiropejske m druge vesti.
Dunaj. S. marca. Klub avstrijskih turistov bode komora tivno obiskal svetovno razstavo v St. Lonisn.
Budimpešta, 8. marca. V Sopro-nju kupili so japonski ajrentje 400 konj za japonsko vojsko.
Berolin. S. marca. Semkaj se brzo-javlja, da je postal položaj v jugeoza-padnej nemskej Afriki zopet skrajno resen. Štirideset kilometrov daleč od Okahandije, kjer je sedaj ono vojaštvo, ktero je dospelo na pomoč iz Nemčije, morajo Nemci največ prestati. llereri se bore junaški in mar-sikteri Nemec se ne bode več vrnil v domovino.
Berolin, S. marca. Tukajšnja bančna tvrdka Brendl A: Co. je napovedala bankerot. Tvrdko so vstanovili 1. 177S in je bila najstarejša v mestu. Blagajnik ej ukradel večje svote denarja in je v soboto neznano kam 7.}Zi-nol. Dolgovi banke znašajo 500,000 mark.
Paris, S. inarea. Uradoma se poroča, da je macedonski vstaški odbor naznanil evropskim vlastim, da letošnjo spomlad ne vprizori vstaje.
Paris, 8. marca. Kazenski oddelek kasacijskefta dvora bavil se je danes z preiskavo slučaja Dreyfus. Pri tem so zaslišali kapitana Tarffc, kteri čuva vse arhive vojnega minister-stva.
Bruselj, 8. marca. Upniki bivše princezinje Štefanije, kteri tožijo sedaj njenega očeta na izplačilo njenih velicih dolgov, še niso ničesar dobili. Štefanija je podedovala po svojej materi, kraljici Ilenrieti belffiiskej, $3,400,000 in ne $120,000, ktero svo to ji ni hotel njen oče izplačati.
NAZNANILO.
Slovensko podporno društvo sv. Barbare št. 3, J. S. K. J., v La Salle,' 111., bode imelo svoje glavno zborovanje in volitev novega odbora
DNE 13. MARCA
v prostorih g. Ton.y Kostello, First S ., točno ob 2. uri popoludne.
Opomba. Seje omenjenega dne se i aj blagovolijo udeležiti vsi v La Salle in okolici stanujoči udje. Ako ne, zapadejo po pravilih določeno kazen.
Tem potom se opominjajo druŠtve-niki omenjenega društva, da poravnajo svoj zaostali dolg pravočasno. ^ Društveniki, stanujoči oddaljeno od' La Salle, naj se pismeno obrnejo do I. tajnika: Danilo Badov nac. Box 193, (ali 1243 3rd St.), La SaUe. 111. <
Odbor, i
- j h
i
NAZNANILO.
Odbor društva sv. Alojzija št. 31, J. S. K. J., poživlja vse ude društva, da se udeleže izvanredne seje DNE 13. MARCA 1904, ob 1. uri popoludne v Kečmajerjevi dvorani v Rankinu, Pa. ker se bodo važne zadeve razpravljale. Objednem se vrši volitev novega odbora za tekoče leto. Toraj podvizajte se, bratje, ter pridite v polnem številu. Pozdrav vsem bratom kliče
odbor.
Težko
F*. Saxsef
Japonec ]ju»4 arojo domovina nadl^ew Yevfc*
KJE JKl
Štefan Bahorič, doma iz Za-kanje na Hrvatski strani, dozdevno nahaja se v Loraine, O. Ako kdo rojakov ve za njegov naslov, naj sra blagovoli naznaniti Ludovik Bahorič, 27 Stocken St., Brooklyn, N. Y. (8-3)
Dr. L. H. HERBERT,
dunajski zdravnik in ranocelnik, 120 East Ohio St.,
Indianapolis, Ind. New Phone: 4449.
Tega zdravnika priporočamo našim rojakom; vsak Slovenec ▼ Indianapolis , Ind., naj m zaupljivo nanj obrne. Dr. Herbert razume tudi ilovenski in poljski, f Slane)
zaslužene denaije je najbolje sigurno domu poslati in to ti preskrbi naj prilagoditi tuji evropski kulturi. Jf*. Sakser, 109 Greenwich Street,
NAZNANILO.
Slevensko podporno druitvo sv. Alojzija ž_. 81. J. S. K. J. t Brad docku. Pa., ima svoje redne meeeČn« aeje vsako četrto nedeljo v mesecu, ^ dvorani Mr. Keemajerja, Rankui 1 Pennsylvania.	i
Za tekoče lete bili so izvoljeni sli , deči uradniki:
Ivan Germ, predsednikom, HOJ Cherry Alley, Braddock, Pa.; Hatevi Kikil, podpredsednikont, 8s4 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Jakeb Knez, I tajnikom, 1104 Cherry Alley, Brad dock, Pa.; Anton Sotler, Box 142, II , tajaikom, Linhard, Pa.; Alojzij Hew , vat, blagajnikom, Bex 154, Linhard . Pa.; Ivan Germ, zastopnikom.
Odberniki: Jos. Pere, Ivan Zfonc ' Frank Šetina, Jakob Maček. Zastavo j noša: Josip Troha. Maršali: I vas | Troha, Ivan Martinič in Jos. Žefran J Opombo. Tem potom se društveni j ki društva sv. Alejzija opominjajo j da t najkrajšem času poravnajo svoj ' dolg, ali pa da se pičeno obrnejo de , L tajnika, di se jim podaljša obrok ker inače jih mera društvo suspen diratiL	,
DroitraiJd acitirajta v prid dm
ODBOB , A
NAZNANILO.
Nižje opdpisani naznanjam bratom Slevencem in Hrratem, da son se preselil iz East Helena, Meat, v Aldridge, Meat., in tu edpri aeri urejeni
saloon,
t kterim točim redne SVEŽE PIVO, DOBRO KALLFORNSKO VINO, IZVRSTEN WHISKEY in prodaja« FINE SMODKE.
8 speiteraajeB
MARTIN RAUH, ▲ldridft, Moat.; Park Oe.
Društveno glasilo jo HI las Naroda".

Zakaj trpite?
Zakaj se mučite, ko zamorete
lahko in hitro ozdraviti ? Berite Slovenci spričevala od bolnikov, kteri so se obrnili na prof. Collinsa in so sedaj popolnoma ozdravljeni. Ker nam prostor ne"dopušča, priobčimo samo nekoliko pisem, iz kterih lahko posnamete, da je
prof E. Collins najboljši zdravnik.
Vsak dan dGbi prof. dr. Collins na stotine zahvalnih pisem.
Zahvalna pisma :
Gospa Anna Obešter pi$e: Veleccnjcni prof. Collins: —
Zelo bi mi biloustreženo, da bi te moje vrstice objavili, in da Vas iste pri zdravju najdejo kakor sem i jaz hvala Bogu. Naznanjam, da po Vaših zdravilih se počutim popolnoma zdrava in ne čutim nikakih bolečin v životu. Tek imam dober in sem zelo srečna. Vašo znanost v zdravljenju, v slučajih tako težke bolezni kakor sem jo jaz imela me veže dolžnost Vas vsem bolnim Slovenkam toplo priporočati. Z veleštovanjem Vaša Anns Obešter, 374 Apple St.
Pottstown, Pa.
Cenjeni gospod profesor Collins: Kakor vam znano trpel sem dolgo časa blizo 1 leta' na bolezni v grlu, šumenje v u-šesah in posluh zgubil sem. Zdravniki, na katere sem se obrnil, obe-čali so mi, da me ozdravijo, ali bilo je ravno nasprotno, pokvarili so me do cela in moji živci so bili popolnoma oslabljeni. Obrnil sem se zaupno na Vas g. prof. Collins, Vi ste mi zdravila poslali in po prvi uporabi čutil sem se boljši in sem bil za delo sposoben, sedaj sem pa hvala Bogu in Vam do cela zdrav. Zahvaljujem se Vam tem potom najsrčneje in bilježim z veleštova-
njem Mato Zugežič, Box \2i
Bcllefonte, Pa.

Vsakdo mora pripoznati
da najboljša priporočila za zdravnika so zahvalila pisma od bolnikov, in baš bolniki se imajo zahvaliti g. prof. dr. E. C. Col-linsu, da so sedaj zdravi in srečni. Zdravje je največje bogastvo sveta. Prof. dr. Collins posluje že mnogo let točno in vestno ter on zamore pomagati v vseh slučajih, posebno pri boleznih, ko drugi zdravniki že več niso mogli pomagati :n bolniku odvzeli vse
upanje. Prof. Collins trdi, da se da vsaka bolezen ozdraviti in njegovo prepričanje je, da zamore človek umreti zaradi velike starosti, ali pa vsled oslabenja. Izvrstna zdravila, dobro spoznanje bolezni, točno ravnanje po njegovem navodilu vsakomu zagotovi zdravje. Ako trpite na bolezni, ktero nobeden zdravnik ozdraviti ne more in ni bila pravilno lečena, takoj pišite na imenovanega zdravnika. Ako trpite vsled malobrižnosti, pre-hlajenja, na prsah, želodcu pljučah in druzih boleznih? Ali bolehate na skrivnih boleznih ali nesposobnosti?
Ne prikrivajte ničesar, pišite takoj vse natančno, obrnite se na tega zdravnika s polnim zaupanjem. Bodite si svesti, da vam bode gotovo pomagal.
Prof. dr. Collinsa Dispepsia Cure.
Ta bolezen prouzročuje, da bolnik neznosno trpi in nastane od prehlajenja, nerednega življenja jedi in pijače. To zdravilo je on izumil; pomaga vsakem, ako na tej bolezni trpi.
Bolezen na ledicah ozdravi on zanesljivo, točno, vestno v par dnevih.
Njegov način ozdraviti reumatizem je
neprekosljiv; on ne daje zdravila kakor drugi zdravniki da bolnika preveč na stran ženejo, njegov način zdravljenja pri tej bolezni je drugačen, osvobodi bolnika takoj od neznosnih muk in bolečin. Kteremu ni prilika dana osobno obiskati prof. dr. Collinsa, naj mu takoj piše in dobro opiše svoju bolezen.
Vsaka bolezen se zamore po njegovem načinu ozdraviti, on vsako bolezen ako ni zastarela iz korenine ozdravi z dobrimi zdravili in njegovo točnostjo, bolnik se mora točno po njegovem navodilu ravnati. Pozor Slovenci, ubogajte nas in obrnite se takoj na prof. dr. Collinsa. Naslov tega čislanega in znamenitega zdravnika je:
Prof. dr. E. C. Collins
l^O West, 34 St., New York City.
Uradne ure so vsak dan od 10. ure dopoludne do 5. ure popoludne. Vtorek y v	in petek dq 8. ure zvečer.

►
Jugoslovanska
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI :
Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely Minn. Podpredsednik' JOHN KERŽIŠNIK, P. O. Box 138, Federal, Fa. L tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. II. tajnik: ANTON GERZIN, 2137 Log St., Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC. 5102 Buttler St., Pittahurg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na L tajnika: Geo. L. Brosioh, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan Govše, P. O. Box 105, Ely, Minn., in po svojem zastopniku.
Društveno glasilo je: "GLAS NARODA".
Drobnosti.
r
V Ameriko se je odpeljalo
dne 22. febr. z južnega kolodvora v Ljubljani 1<» Slovencev, 4<> Hrvatov in 24(1 Ogrov.
Solo s« pri Kranju mul uči 1 i*l ja.
» zaprli vŠmailnem zaradi davice v družini
a 7.
P
s St Naj
V nevarn Valvazurjeva koča pokoiičanega.
1 i dne 22. febr. hi; ljudje mislili, da je p< t res. • t\ii plaz je pri>el z Rjavih pečij.
bili pastirska in mnogo drevja je
>t 1
• t ;l
Pol
M a č e janski milini
u a >ti
p :i r a h. V hiši na -t. » v Ljubljani je 'tni torek 14 let stari iiiii.-ek delavke Ane Lokarjeve, ktera je imela mačka tako rada. da ga je
• Iida na pure in trn okrasila z olikini-ini vejami. Do včeraj je ležal maček na parah in je provzroeil po celi hiši smrad. Šele ko so drugi stanovniki grozili Lokarjevi, ila bodo poklicali policijo na pomoč, je ista mačka od nesla in zakopala.
K a 111 1 i š k i vlak že precej čiisn štrajka. Kdo je kriv, ali črnuški rao>t ali pa kamniški "liialeii". ki je baje pre težak za most, so neve. Govori se. da je pred kratkim Sava narasla, most ponižal za 2 mm. To je seveda taliko. da si "Kanniiean" ne upa čez most že dober teden. Tako so čakali nedavno na Črnučah več kot pol ure. da so prenesli v>e škatlje in škratljiet-na drugo stran in drugi vlak. Neki Trzinee ,je bil dosti navihan, ko je zahteval od sprevodnika, da mora prenesti tudi njega. Sploh pa že dolgo eakatim, da se zaradi liov most in da vlak nekoliko hitreje vozi. Ko bi "Kamniean" prevažal rusko čete v Mandžurijo, potem bi gotovo prišle tje — prihodnje stoletje!
M o b i 1 i z a e i j a > Poročase, da j<* prišlo na nekega večjega konjskega trgovca v Ljubljani vprašanje od vlade, ali more v slučaju nenadnega poziva od erarja takoj postaviti tristo konj. Kakor čujemo, je.dotičnik Tionudbo sprejel. — Dalje je dobil Uidi načelnik zadruge izvoščekov poziv. naj odgovori tekom 4s ur, ali zamore v .slučaju potrebe \ šestih urah preskrbeti jednajst vsaj na pol pokritih v<»z z dvema konjema, po poštnem tarifu (24 vinarjev od kilometra za jednega konja). Kakor se je izvedelo, je po<.(iisal načelnik zadruge pogodbo, da bo imel v vsakem slučaju pripravljenih v desetih urah jednajst
V( I/..
L a d j a s e j e p o t o p i 1 a. Ladja "Roma"', jedna največjih gradeškega pristanišča, je vozila pesek v Trst. Na potu se je potopila. Finančna straža je prišla mornarjem 11a pomoč in jih rešila.
"T o vse ljubezen s t 'r i." — 2.sletni J os. Zaletel je čakal na svojo ljubico v ulici Treh kraljev v Gorici, I« imenu Amalija Gorjanec. Nemalo pa se je začudil, ko jo je videl priti mu nasproti z nekim P. Brajdo. Ko ga je ironično pozdravila, jo je oklo-futal. Brajda se je 11a to postavil za dekle, ali ko je Zaletel vzel nož v roke je pobegnil. V teku je padel. Zaletel ga je dohitel, potem pa ga ranil, da je moral v bolnišnico.
Izpred okrožnega sod i -š č a v X o v e m mest u. Frane Perušič je udaril s kleščami najprvo svojo lastno mater, potem pa ;c sestro Marijo. Toženega ni bilo k obravnavi. Perušič je bil obsojen 11a 3 mesece težke ječe. — Jlarija Kle-menčič, roj. Erjavec, iz Velikih Kom-polj. 57 let stara, je kradla več kol 3 leta pri Mihu Grošeljnu fc1a«o in mrvo. Ukradeno blago se ceni približno na 200 K. Miha Grošelj je imel v
ščino, Grošelj ji je bil dolžan. Ker je bila tožena že kaznovana, obsojena je bila zaradi hudodelstva tatvine na 3 mesece težke ječe. — Turk Miha iz Skrjančevega in Rozenberger Jože iz Gorieevega popihala sta jo v Ameriko pred naborom. Sedaj sta se oglasila sama pri oblastvu; obsojena sta bila vsak na sedem dni zapora. — Radi motenja vere bil je France Ra-tajec obdolžen, da je na dan sv. Štefana Martinu ZnidaršiČu stopil na noge. '1 a dva sta se že preje sovražila, Ljudje v cerkvi so culi prepir. Priča Franc Lavrie iz Bučke izpove, da je France Ratajc Zuidaršiča udaril ta pa mu je zaušnico vrnil. Ker pa županstvo da obema slabo izpričevalo, bila sta obsojena obadva radi motenja vere na 14 dnij zapora. Pri tej priliki bodi omenjeno, da so tudi duhovniki, ki so zakrivili taka motenja vere, a obsojen ni bil radi tega še nihče. — S sekiro je hotel zabraniti rubežen Janez Tome davčnemu ekse-kutarju Francu Kramaršiču. Izgovarja se. da je v istlni imel sekiro v rokah, ko je prišel eksekutor. Sekal pa je drva. France Kramaršič pa izpove, da v skrinji ničesar zarubiti ni mogel. Ko je hotel iti v hlev je toženi izustil besede: "Poberi se, sicer te s sekiro mahnem." Nastavil mu je tudi gnojne vile. Prešiči sicer niso bili v hlevu, ampak na vrtu. Kramar-šiča ie sunil v prsa. Tudi Franc Ba-rič izpove, da je toženi grozil prodreti eksekutorja. Obojen je bil na 4 mesece težke ječe.
L e p a h č i. V neki pariški pro-dajalnici se je sesla pred kratkim v pariških krogih dobro znana lahko-živka Aliea Deloy s svojo materjo, ktero že 10 let ni videla. Ko jo je mati, o<l veselja, da jo vidi še živo, hotela objeti, sunila jo jo hči od sebe ter je ni hotela poznati. Mater je žalosti zadela , kap in je bila na mestu mrtva. — Kakšen bode konec tega dekleta?
-— Volkovi. Pri neki trdnjavi liri Przemvslu so napadli volkovi nekega voajka. Ušel jim je 11a drevo, a volkovi so ga čakali pod drevesom, dokler ni prišla na njegovo klicanje vojaška patrulja. Tedaj so šele volkovi zbežali.
— Boj proti k a d i 1 c e m. V Berolinu so pričeli nekadilci hud boj proti kadilcem ter poklicali še celo ženske 11a pomoč. Pred vsem skušajo napraviti prostore, vrte in jedilnice, kjer bo kadenje strogo prepovedano.
— Zaigrani denar — v do-brodelne namene. Ziuni veleposestnik Lazar Dungyerszky je daroval 300,000 K v dobrodelne namene. Njegov sin je namreč pred kratkim zaigral 300,000 K, kterili pa njegov oče ni hotel plačati. Da je pa pokazal, da te svote ne izplača radi nje višine, ampak, ker noče, daroval je dotično vsoto v dobrodelne namene.
— Na odru ustreljena. Pri neki diletantski predstavi v Finy pri Szatmaru je 17. febr. ustrelil igralec Jeršein na svojo soigralko s samokresom, ki je- bil slučajno nabasan, ter jo smrtno ranil.
— Župan izginil. Iz Brna se poroča: Kojetanski župan, Sahanek, je 11. febr. izginil. Dne 15. febr. je došla od njega iz Trsta brzojavka, v kteri naznanja, da se ne ?rne veti, Pri pregledovanju občinske blagajne se je zapazilo, da je poneveril 30,000 K.
— Cigansko maščevanje. Iz Češke Lipe se poroča: Leta 1805 ie cigan Ferdinand Ružička med pretepom zabodel svojega prijatelja Henrika Ružička. Morilea je sodišče prijelo in obsodilo v petletno ječo. Ko je zapustil dne 20. marca 1900 zapor, je rekel, da se boji maščevanja svojih lrugov. In res so ga našli že 23. mar-"a umorjenega v bližini dotične kaznil nice. Štiri letrf skoro je sodniia brez
hisi Marije Klemenčič svojo proda-lvspešno iskala morilca. Končno se je jalno. Tožena se je zagovarjala, da^zvedelo, da sta ga umorila Karol
vse, kar je vzela, vzela za najem-"Klotz in Franc Chalupceky, njegova
lastna prijatelja. Klotz trdi, da je bil le prisoten, ko ga je Chalupecky zabodel.
—	Največje društvo sveta bo letos praznovalo tridesetletnico svojega obstanka To društvo šteje 1102 milijonov udov. Le Abesineev, Afganistaucev. Arabcev, Beludži stancev, Marokaneev, Kinezov in Ni-gerijancev ni v društvu. To društvo je svetovno postno društvo. Zato je izdal Leopold Kalina, kontrolor v Waldheimu zemljevid, na kterem je označeno društveno delovanje. Na t m zemljevidu so tudi označene najvažnejše mednarodne železnične progo, brzojavne z-eze ter najvažnejše pomorske vožne Črte.
—	Slika na pšeničnem — zrnu. Najmanjšo sliko, tako poroča neki angleški list, je naslikal neki flamski umetnik. Slika predstavlja mlinarja, ki gre po stopnicah in nese vrečo žita ra hrbtu. Mlin steji blizu zelenega travnika. Na cesti stoji konj in voz in več skupin kmetov. Vse to je naslikano na jodno stran pše-ničnega zrna. Seveda se mora tosliko da se jo vidi, opazovati z mikroskopom.
—	Pet usmiljenih sester pobegnilo. Iz Granade na Španskem se poroča, z dne 13. jan., da je pet visokošolcev vlomilo v zavod usmiljenih sester izven mesta in da so od-ljali vsak svojo ljubico. Prebivalke samostana so bile prav takrat vse skupaj zbrane, a to ni motilo vlomilcev. Tudi grožnje predstojnice niso ničesar izdale. Poslala je skrivoma po orožnike, ali predno so ti došli. bili so begunci že pred samostanskimi vrati; poskakali na pripravljene konje in brez sledu izginili v temni noči.
—	.Umetnost pri Japoncih Japonci imajo tudi za umetniško lepoto driiK-ačne oči, kot Evropejci. Razobesiti podobe po stenah, se zdi Japoncu barbarstvo. Ako ima Japonec zbirko lepih slik, zaklene jih, kamor ne more priti ogenj. Vsak dan prinese po jotlno podobo v posebno v ta namen napravljeno sobico, kjer si jo ogleduje en dan od vseh srani, potem pa roma nazaj v varno čumnato. Slika, ki 111 strogo po naravi narejena, nima zanj veljave. Izključene so strogo nage podobe bodisi kakršnega človeškega bitja. Kaj takega bi bilo najgrše hudodelstvo proti nravnosti.
—	Požrtvovalne Japon-k e. V neki Japonski mesečnik 11a Xemskem je poslala neka Japonka sledeči dopis: V splošnem je javno mnenje zelo zavzeto za vojno, toda mnogo se toži o našem siromaštvu. Ali smo bogati ali revni, v slučaju vojne z Rusijo moramo biti popolnoma pripravljeni, da se žrtvujemo do zadnjega za svojo domovino. V svetovni zgodovini nam nudi tretja punka vojska ganljiv zgled požrtvovalnosti žen iz Kartage. Ko je pri mor-
ki bitki pri Kartagu 1. 149 pr. Kr. zmanjkalo ladjam vrvi, dale so si kartaginske žene porezati kite, da so jih rabili za vrvi. Ako me japonske žene v slučaju potrebe žrtvujemo svoje laše, pokril bi se znatni del vojnih stroškov iz tega skupila. Japonska je štela 1. 1889 v celem 21,390,681 žensk, ako vsaka proda svoje lase ter dobi zanje povprečno 5 mark, spravili bi brez truda 100 milijonov mark skupaj. Sedaj je pa število žen še mno-■to večje. Naš sklep bo potem splošno navdušenje močno podnetil, in nič potem ne škoduje, ako nastopijo potem Francozi, Nemci ( ?) in Rusi združeni proti nam.
—	Razne male novi ee. —
Zrtva usodne vojaške vaje v Bileku. V Trebinju se je ustrelil stotnik 12. pešpolka Jaroslav Moravec. To je bil isti stotnik, ki je pri zasliševanju pred vojnim sodiščem iz svoje bilež-nice narekoval vse podrobnosti usodne vojaške vaje, pri kteri je pomrlo toliko slovanskih vojakov. Moravec je namreč že v naprej slutil, da mora biti taki vaji usoden konec; ker je imel srce za slovanske sinove, zapisoval si je od začetka vaej vse neredno-sti in krivde vojnih poveljnikov Zaradi tega so ga tovariši tako črtili in preganjali, da mu ni bilo več živeti. — Obglavili so v Magdeburgu nemškega mornarja Koehlerja, ki je leta 1902 v Atenah 11a ladiji "Loreley" izvršil znani roparski umor. — Svojo ženo je zastrupil v Bukareštu zdravnik dr. Jakobson. Žena je bila zavarovana za 50,000 frankov. — Pet otrok je povozil na igrišču v Budimpešti neki splašeni konj. Vsi so nevarno ranjeni, dva tsa že umrla.
Knrz.
Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.50 in k temu še 15 centov za poštnino, ker mora biti denarna pošiljate v registrirana.
Pri odhodu v staro domovino, se tem potom zahvaljujem za uljudno spremstvo g. Fr. Tolarju, ob enem kličem vsem znancem in prijateljem, zlasti udom društva sv. Barbare v Jenny Lind, Ark., srčni
Z BOGOM 1
New Y o r k, 3. marca 1904.
John Šmalc.
: -P-Š
Kretanje parni kov.
V New York so doopeU:
Aurania 7. marca iz Trsta z 1117 pot.
E»o«pet! bajti
Kaiser Wilhelm II. iz Bremena.
bremen iz Bremena. Koenigin Luise iz Genove. Vaderland iz Antwerpena. Graf Waldersee iz Hamburga. Corinthian iz Glasgowa. Celtic iz Liverpoola. St. Paul iz Southamptona. Umbria iz Liverpoola. La Bretagne iz Havre. Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Bluecher iz Hamburga. Kroonland iz Antwerpena. Noordam iz Rotterdama.
Odpljnli se: Ro**«rdam 8. marca v Rotterdam. Odpljnli bodel
Oceanic 9. marca v LiverpooL La Lorraine 10. marca v Havre. Rhein 10. febr. v Bremen. Koenigin Loise 12. marca v Genove. New York 12. marca v Southampton. Vaderland 12. marca v Ar twerpen. Lucania 12. marca v Liverpeol. Pretoria 12. marca v Hamburg. Ethiopia 12. marca 1 Glasgow. Koenigin Luise 12. mar a v Genovo. Kaiser Wilhelm II. 15. marca v Bremen.
Aurania 15. marca v Liverpool. Celtic 16. marca v Liverpool. La Bretagne 17. marca v Havre. Corinthian 17. marca v Glasgov. Phoenicia 17. marca v Genovo. Bremen 17. marca v Bremen. Umbria 19. marca v Liverpool. St. Paul 19. marca v Southampton. Kroonland 19. marca v Antwerpen. Waldersee 19. marca v Hamburg. Hohenzollem 19. marca v Genovo.
Telephenc 24X6—79 St.
Dr. Josip Vilimek,
n«i m. 72d st.,
IN»w Y*rk.
Ordiaira: q4 S. do 9. ure dap., od I. d« 2. ure pop., od 7. do 8. ure zvečer.
Oovot-i slovanski !
Celemu slovenskemu narodu v Ameriki naznanjamo, da se je v zdravniškem zavodu
UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE
ystanovil in odprl oddelek za Slovence ter se je na ta način iznolnila želja m praznota, ktera se je ze davno opazovala med našim narodom v Ameriki; kajti siromaki, ki stanujejo daleč od večjih mest so uvideli, da so bih od nepoštenih zdravnikov ogoljufani ter ne vedo, kam bi se zatekli da ae rc-Mjo bolezni j, ktero jih more.
V tem največjem zdravniškem zavodu v Ameriki se nahajajo ra-zun slovenskega oddelka tudi še oddelki za Cehe, Hrvate, Ruse Italiiane r rancoze, Ogre, Slovake in druge.	'
. UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE ima za vsako bolezen -vojr-ga posebnega zdravnika, taka. da ni bolezni na svetu, za ktero bi se v tem zavodu ne nahajal .ajmanje po en zdravnik-strokovnjak kteri bolezen toeno pregleda in preišče, ter se potem posvetuje z ostalimi zdravniki. Kadar s<, v.-* zdravniki bolezen pregledali, odpošljejo se bolniku zdravila ir si. er p.» ek-presu v vse kraje Združenih uržav. Kanade in Mehike — /A 1 OH A J : Ako ste bolni, ako ste v Xcw Yorku ali daleč i:< New Vorka ako so drugi zdravniki proglasili vašo bolezen neozdravljivim, ako so Vam" nevešči zdravniki pograbili ogromne <vote. ne ila bi Vam bi-i vrnili ljubo dravje. potem pišite 11a UNIVERSAL MEDICAL INSTITUT K v New \<>rk. t« r razjasnite nam svojo bolezen jasno in brez sramožljivosti, pišite nam kakor svojemu prijatelju. Vašo bolezen bode zdravniška konferenca 1 rt skala. t«-r. ako strokovnjak za ono bolezen uvidi, da Vas je mogoče ozdravili, zač 1 Vas bode takoj zdraviti.
Zatorej, ak.: bolujete na:
REVMATIZMU — SRČNI BOLEZNI — OTEKLINO KOŽE — OCIJ — USES — NOSA — VRATU — PRSIJ — IZGUBO LAS — AKO VAS ŽELODEC BOLI — AKO IMATE BOLEZNI NA MATERNICI—HEMEROIDE —ONEMOGLOST PRI SPOLSKEM OBČEVANJU — NERVOZNOSTI — AST MI — KASLJU — OTRPNENOSTI — NEPRAVILNI PRE-BAVI — BOLEZNI NA LEDICAH — ITD.
.,.Ako. bolujete na kakoršnej koli bolezni, verujte, da Vas bodemo ozdravili, kajti zdravniki v tem zavodu, kteri pričuo zdraviti, Vas gotovo ozdravijo, ker njih uesio je: Rrezpogojna gotovost
Tu nekoliko naj 1.0vejih zahvalnih pisem, ktere <1110 te dni prejeli. Slavni Medical Institute! Prejel sem Vaša zdravila, ter čutim, da mi pomagajo. 1'pam. da bom ozdravel. Prosim Vas pošljite mi še takih zdravil in.kadar bodem ozdravel, se Vam bodom javno zahvalil.
Josip Marinko. 11»T Spring S;.. _\\ w York. Velecenjeni Medical Institute! Z veselim srcem Vam naznanjam, da smo se po Vaših zdravilih popolnoma ozdravila od dolgotrajne !n težke ženske bolezni. Bog Vam povrni Vaš trud in Vam ohrani Vašo učenost.	Emilija Zavodnik, 2:)i> Court St., Plymouth, Mass,
Slavni zavod! Bog naj Van poplača, kar ste meni siromaku dobrega storili s tem, da ste me ozdravili. Bolehal sem nad pet let. Zdaj se čutila popolnoma zdravega, ako se mi bolezen ne povrne. Priporočil Vas bom vsem svojim prijateljem in znancem.
Frane Kržišnik, Box 35, Steubenville. Ohio. Vsak bolnik naj nam piše v slovenskem jeziku UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE je najboljši zdravniški zavod t<- vrste na svetu, ter je lahko vsak bolnik popolnoma prepričan, da bode ozdravljen. — Su bolezni, ktere se ne more samo z zdravili ozdraviti in ktero se ne moro samo iz bolnikovega pisma spoznati. Za take bolezni ima ta zavod mnogo električnih naprav in strojev, kteri dajejo slabotnim ljudem, kakor tudi celemu človeškemu organizmu moč in novo življenje. Vsak bolnik lahko v tem zavodu povpraša za stanje njegove bolezni, kar mu bodejo zdravniki drage volje naznanili in ako potrebno, dali tudi do-lična zdravila. — Z jodno besedo, ako ste bolni, pišite samo na
Universal Medical Institute,
30 West 29th Street (blizo Broadway), New York City
in bodite prepričani, da boste ozdraveli, ker v tem zavodu se jamči za ozdravljenje. Ako ej pa bolezen neozdravljiva, dobo Vamto prvi amerikanski zdravniki takoj naznanili in Vam prihranili nop trebno trošenje denarja
Ako pridete osobno, pridite ob delavnikih od 10. do 12. ure dopoludne a1! od 2. do 7. ure popoludne. Ob nedeljah pa od 1". —1. ure pop
i*
i*
01*3 Q k3


*
%
V*

5) g
S?
Q <3
Slovenska dekle oživela!
Neznana bolezen v želodcu spravila je skoraj neko deklico v grob.
Moj namen je naznaniti Vam, kako čudežni vpljiv jc imelo Tri ne r-jevo zdravilno grenko vtr.o v raznih slučajih bolezni v želodcu. Mlada Slovenka, ktera Vam pošilja svojo sliko, je bolehala, kakor ae je dognalo potom temeljite preiskave zdravnikov, na želodčnem raku. Oslabela je tako, da je je bila skoro sama kost in koža, v istini blizo groba. Istodobno dobil sem Vaše vino in odkritosrčno povedano, bil sem vesel ponuditi bolnici del tega vina, želeč si, da isto poskusi. V začudenje zdravnikov in nas vseh postala je vedno močnejša in bolj zdrava, tako da je danes popolnoma okrevala. Evo Vam dokaz njene slike. Pošilja Vamiskrenozahvalo! Kako sem dobil naslov Vašega čudodelnega ina, pišem Vam pozneje; najbolj si dokaz zaupanja do Vas je, da sem naroČil zopet zaboj Vašega vina. Stroški so sicer veliki in eolnina mnogo stane, toda tako zdravilo ni nikdar predrago.
Spoštovanjem
Karol Jančigar,
Doberniče aa Kranjskem.
INeoporekljiva isti na je, t^^Tčl
prebavlja, bolnik slabo spi, postane nervozen, oslabi in ima zaprtje.
TR1NERJEV0 GRENKO ZDRAVILNO VINO	ll\Zrpr0
zdravilo okrepča prebavni organ, očisti kri in utemelji krvni sistem. Čista, zdrava kri prouzro-ča, da je Človek energičen, zadobi rudečkasto zdravo lice, krepči živce in napravi gibčne mišice. Toraj ne pustite se takoj zdraviti, ako občutite bolečine, ali I.ak pojav bolezni.
JOSEPH TRIINER,
799 S. Ashland Ave.	CHICAGO, ILU
Grenka želodčna zdravila, izdelana «d navadnega špirita, so praToata SMET tlo-Ttikim organom. Trinerje?o zdravilno gromko Tino jo EDINO YIN0 in sredstvo za bolne, tvorjono iz pristnega vina in pridodatkov.
t*
si a
Sea
se
tn
T »i stele,
Radi pijaica,
H	Spisal E. Mladč.
Sedela je na kupu slame. Obleka ji je bila raztrgana in umazana. Lase je imela zmršene, lica vpadla in bleda,— niti trohice krvi ni bilo v njih. Boke ao bile suhe, bele, skoro prozorne. V naročju je imela nekaj v cunji zavitega — dete svoje. Tiščala je je k sebi, hote <?a ogreti na svojih prsih, zroča mu bolestno v prepadli, sedaj speči obraz.
Bila je žalostna — obupana.
Zunaj je deževalo, treskalo in gro-melo. Sedaj je udarila strela, — šipe na majhnem oknu borne sobe zažven-ketajo. V sobi pa tika jednakomerno stara stenska ura. Bazun ure in kupa slame, — njeno ležišče, — bila je v sobi le nezakurjena peč in stara omara.
Pri vsakem blisku se je tresla po vsem životu — bilo ji je mraz. Z izbuljenimi očmi je gledala okolu sebe po sobi, pogledovala na omaru, kakor da bi od nje pričakovala rešitve.
Bila je lačna, grozno lačna — že dva dni ni imela gorke jedi v ustih.
Od omare pa ji je uhajal pogled na njeno dete. Gledala je je neizroeno bolestno.
"Kako naj te nasitim, kako — ute-sim, ljubo dete moje — ko sem sama tako bolna, — tako bedna", je mrmrala sama seboj.
<fProklet naj bode tisti, ki je kriv, da tako stradava, tisti, ki nama je vse zapravil, moj mož in tvoj oče!" Skrči se ji roka v pest. kakor da bi hotela provzročitelja tega zla kaznovati — ubiti, ter zaškriplje s zobmi.
Spomni se nekdanjih časov, preži -tih v veselju in sreči. Kako je takrat, ko se je omožila, zaupno gledala v bodočnost! Kako je bila takrat vsa srečna in blažena, predstavljajoča si v mislih srečno življenje na strani svojega ljubljenega moža.
Kolikrat je sanjala, kako bode ž njim pridno aelala, da si zaslužil vsakdanjega kruha, da opomore a, sanjarila. kako da odgoji svoje otroke I
A postalo je drugače.
Njen mož je postal pijanec in za pravljivec. Mesto da bi delal, je pil in zapravljal vse, kar je zaslu.'il, £ svojimi prijatelji. Tudi sedaj sedi v krčmi ter zapiva zadnji novčič, doma pa stradata žena in otrok ter umirata — gladu.
Škriplje s zobmi, ko mora misliti nanj, kterega je tako ljubila, nanj, ki ji je dal to dete — misle si, kako bi lahko bilo vse drugače, da bi lahko živela srečno, veselo. Še enkrat za škriplje s zobmi, ko misli, kako se je grozno varala in kako zdaj sovraži in zaničuje — njega, svojega moža.
Oh, ko bi mogla — ubila bi ga!
A v svesti si svoje slabosti, globoko in bolestno vzdihne.
Tedaj se pa zbudi dete ter začne kričati in jokati, zahtevajoč hrane. In ona? Vide, da ne more nasititi svojega otroka, začne je burno po-ljubovati, upajoč, da je tako umiri. — A dete joče le vedno bolj bolj. Srce ji poka žalosti, ko vidi svoje dete, od gladu zvijati se v naročju. Ona bi že pretrpela glad, a dete, dete ne sme gladu umreti.
In v obupu šine ji grozna misel v glavo.
"Kaj... kaj... ko bi... si vzela življenje... ko bi naredila konec., temu obupnemu stanju... da ne bom več gledala stradajočega... otroka"'. In se strese že ob sami misli na ta grozni čin.
"Ali kaj naj pa hočem še na tem svetu?... Otroka in sebe ne morem nasititi— Ali naj oba od gladu umreva?... Bolje je,... da si sama vzamem življenje!... Ali kaj bode pa... na onem svetu___?"
In zopet se strese.
Take misli ji spreletavajo možgane, dete pa ji joče v naročju vedno huje in huje, tako mu še pojema sapa in glas. In ko sliši ta mili otroški glasek, postaja bolj in bolj zmešana, v glavi ji buči in vedno bolj in bolj bo vgablja v grešno misel.
"A — Bog je pravičen sodnik, on me gotovo ne bode kaznoval, ne — ne, on me ne... more kaznovati... In kdo me bode rešil pogube, kdo mi bode dal živeža za — dete in zame?... Moj mož?... Ali drugi ljudje? Ko eo vsi tako neusmiljeni?... Proč bi me spodili!— Delaj I... delaj 1... bi vpili— saj si zdraval... Kaj bi nadlegoval? poštene ljudi 1... In otroka kam naj dene. otroka 1 Končaj toraj to borno življenje!... Ali hočeš gladu umreti?... In dete?— Ne, ne, jaz ga ne zapustim... Kaj se umreva oba, nego da bi ono stradalo!..."
Otrok joče vedno huje in huje!... Zavrti se ji v glavi. Hitro vstane in kakor besna leti z detetom iz sobe v noč.
Zunaj je ponehela nevihta, — le dež je še polagoma kapljal.
Z razpletenimi lasmi in bosimi nogami je letela v noč, ne veaoča kam. Tresla se je od mraza, noge so io komaj nesle, tako je bila sestradana. Letela je naprej 1... Od daleč f>e za-cuje bobnenje I... »
Predno se je zavedla, je stala na mostu. Pod mostom pa je skrivnostno iumela od dežja narasla voda.
Sklonila se je čez most ter zrla nepremično doli. ____
"Samo en skok in vse je pri kraju*, vse trpljenje — ves glad!"
"Ne — ne — nikar! Ne bodi samomorilka I Kaj poreče Bog, kaj ljudje, ko te potegnejo iz vode."
"Ali ni dosti, da si sama vzameš življenje, še deteta umoriš!" "Ne — nikar!"
"Vendar le vzemi si žiriejnie — vse bode pri kraju."
Stresla se je. Voda je bobnela vabljivo ter dr vila naprej. Dete pa je jokalo in stokalo z milim, utrujenim in hripavim glasom. Krčevito je je pritiskala k sebi ter je poljubljala. Vsa kri ji je silila v glavo, bučalo ji je v glavi in najrazličnejše misli so jo presinjale.
"Ali naj dopustim, da mi gladu umreš v naročju, milo dete moje. Rajši umri z menoj. Bog mi to odpusti. .. On vse ve in vse vidi...
Voda je visoko plusknila, pot?m pa grgraje požrla svojo žrtev.
Valovi so jo odnesli dalje, voda je pa zopet šumela, kakor poprej.
RABI
telefon kadar dospe* na kako postajo v New York in nt veš kako priti k Fn. Sakserjti. Pokliči številko 37t§ Cortland in govori slovensko.
Mala poročila.
—	Gospa W. N. Berthejeva iz Wi-none, Minn., imenovana je za generalno suepriatendentinjo oddelka za med in bučele na svetovnej razstavi v St. Loais. Mo.
—	V Des Moines, la., se je ustrelil La Rue, predsednik od Corning Bank House.
—	Šef Wilkie od državnega urada detektivov p >roča, da krožijo po državah ponarejeni 20dolarski bankovci Ponarejeni denar je le težko ločiti od pravega.
—	Middle Vest Brewing Co. v Jop-lin, Mo., napovedala je konkurz. Dolgovi znašajo $100,000.
—	Parnik "Mary E. Githens"', kateri je last Lebanon Navigation Co., in kteri vozi med Lebanonom, Del., in Philadelphio, je v I.ebanonu zgorel. Goreti je pričelo v prostorih za stroje.
—	V Hartford, Conn., obsodilo je -odišče Frank Pigeona iz Tariffville v loletno ječo, ker je skušal umoriti ->uperintendenta od Connecticut Tobacco Co.. Geo. W. Harrisa, kteri ga ie odslovil iz službe.
Nad 30 let se je obnašal Dr. R1CHTERJEV
SVETOVNI, PRENOVLJENI
t«
SIDRO

Slovenci, ali Vi ne marate denarja ?
Ako ga nočete, ne kupite delnic, ako ga pa tudi ffj	'■	----1--
želite, vložite ga takoj v	^ ft	• A - ' I T	.■ ..
federal gold & gopper mining co, pompape Generale Transatlantiqu*.
V naj boga tej em rudniškem okraju Amerike, kjer je ies priložnost Ji	• FrSIICOSkd DdrOfarOdlld drilŽbd
napraviti premoženje.	~
Delnice stanejo do IS. marca samo
W*T 7 centov,
ako niso preje prodane. Družba je določila samo 25,000 delnic prodati po 7 centov.
Predsednik družbe je: H. M. WELLS, governer Utah.
Pišite takoj:
frank gram,
564 S. Centre Ave.,	Chicago. Illinois.
———-■— Želite kaka pojasnila, pišite !	—
Se jeden zaveže kupiti 3000 delnic, povabim ga pogledati rudnik; ako bode rekel vešČak, da ni za kupiti, plačam jaz stroške in zamudo časa.
Glej dopis št. 6 in 50.
j i mini ++ + ++ H-iMint
Frank Sakeerjeva pisarna v CJLere-landu, O., se nahaja v hiši štev. 1778 St Clair St. Pošiljk denar? staro domovino, prodajajo se paro-brodni listki in prejema naročnine za dnevnik "blaa Naroda" in to vsa
na m« j o odgovornost.
■1"M"I"M"M ■!■ 4- -J-*- ■!■■:■■ M''M-I-M-
PRATIK0
"Z. A. LETO 1904
ja pri nas dekiti im sicer p« moWt koB&ad; ra»prodaj*lci j« dob« 1#0 1m-nasdsv m m ro«raj® saiai a« gtroakft.
Pain Expeller
kot najbolj lek zoper
REVMATIZEM, POKOSTNICO, PODAGRO itd.
in razne renmatične neprilike.
SAHO; 2ScU in 5Oct. v vseh lekarnah
F. A! Richter & Co.
215 Pearl Street, New York.
T salojri imiHM: dlaznikovo pratiko, Družinsko pratiko, Kieinmayerjevo veliko pratiko.
"6LAS KARQDA" 199 gre«wi«h St.. N«w York, H. T. Pratiko je dk>biti tudi v pad^wfeiei 1778 St. Clair St^ Cleveland. O.
Naravna kalifornijska
vina na prodaj.
Dobro črno Tino po 50 do 60 ct,
galon s posodo vred. Dobro belo vino <><1 60 do 70 ct.
galon s posodo vred. Izvrstna tropa v i ca od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego 10 galon nuj nihče ne naroča, ker in an je količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom n. j gg. naročniki dopošljejo ienar, oziroma Money Order. Spoštovanj *m
Isfik. Radovich,
594 Vermont St., « SAN FRAVCISCO. CAL.
* " .'.yS/gct
DIREKTNA CRTA DO HAVRE-PARIS-SVICO-INNSBRUK lJUBLJAKA.
POŠTNI PARNIKI	SO t
„La Lorraine", o* d*a r<Uka...........................12.000 ton,	«5.000 konjakih	a»o6l.
ftLa Savoie", „ „ „ .....................12.000	„	25.000	„	M
wLa Tcmraine'", ,, ,, ........................10.000	„	iz.000	,,	n
5,L'Aquitaine", „ ,, ,, .............................10.000	,,	16.000	,,	n
,,La Bretagne",.............................................8.000	9.000	,,	,,
,,La Champagne",.............______...........	8.000	,	9.000	,,	,,
,,La Gascogne",.....................................8.000 ,,	9.000	,,
g0T Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob to.
ari dopolucne.
Parniki odpljujejo i« priit&nii&a itv 42 North River, ob Morton 8treet:
•La Lorraine
La Bretagne *La Savoie
La Gascogne •La Touraine
If. m area 1904. 17. marea 1904. 24. marea 1904. 31. Marca 1904. 7. apr. 1904.
*La Lorraine
La Bretagne •La Savoie *La Tou-aine *La Lorraine
14. apr. 1964. 21. apr. 1904. 28. apr. 1904. 5. maja 1904. 12. maja 1904.
POZOR ROJAKI!
Bratom Slovencem ia Hrvatom nagnanim, da sem »tvoril na
285 Wilson Ave., Cleveland, Ohio,
tretja hiša od vogla J t. Olair St., pri Germanic. Garden, svoj lepo urea en
SALOON, pod imen oca
"GOSTILNA Piti NOTRANJCU",
kjer imam rarun rarnovr»taih ixbor-nih pijač ter fforkih is	jedil
ob ▼aakem eaau tudi na raspelage
t«-ostorno prenožiiie
ca rojake potujoŽe po A ■uaiti ali novodoile ia Evrope.
Poatrežba vaeetramako aelidjui in
točaa.
Za obilen obiak m pnperefte John M«dem. Mi WillMn 4tbl. Cleveland. O.
"GLAs NARODA"
prodaja po 1 eeat številko:
Anton Bobek, poslovodja podružnice Frank Sakaer, 1778 St. Glair St., Cleveland, Ohio. Chas. Derrane. 215 N. Con-
rrese St., Kenosha, Wis. John Sustaršič, 1208 N. Centre St.. Joliet, 111. Frank Gabrenja, (19 Power St., Jehnstown, Pa. Ake želi kdo rojakov list prodajati, aaj ee oarlaai rrri uvravaiitw.
ht pozor rojaki!
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po 7-jed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri „Triglavu",
617 So. Center Ave., blizu 19. Ulice, kjer točim pristno uležane ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in dišeče cigare, so pri men: na razpolago. Nadalje je vsakemu v zabavo na razpolago dobro ur- jeno keglišče in igralna miza (pool table).
Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem v prvej vrsti za točno in solidno postrežbo. Vsak potujoči Slovenec dobrodošeli Končno priporočam ožjim rojakom, da me blagovolijo v;£krat počastiti s svojim obiskom!
Mohor Mladic,
617 So. Center Av., Wizo 19. ul.9 CHICAGO, ILLINOIS.
Telephone! 17*» Mmv^.


|15,$20 ISO
JOHN KRASKER
119» St. Clair St., Cleveland, 0.
Priporoči rojakom svoja IZVRSTNA VINA, kura t kakovosti nadkriljujejo vsa druga amerikanaka vina. Kudeče vino prodajam po $oc. galono; belo po 70c. Najboljši DOMAČI TROPINOVEC Al/i galone za 112, STAR IZBOREN DROZMK galone ia$l3. BRINJEVEC, ta kterega sem importiral bri-nje ia Kranjskega, welja 12 buteljk $iS. Vino j« najbolje« vrste ker je pridelana kapljica v fastnik vinogradih. Isto tako je tudi iganje naj joljle vrste, ker je na isti na£in kuhano kakor doma na Kranjskem. Za države :Ohio, Pennsylvanijo in Dlinois plačam prevozne stroške, posodo ne računam. Za mnogotera naročila m priporoča:
JOHN KRACKEH 1199 3t Clair St., Cleveland, 0.
^	Svira vse vrste glasbe.
Učenje kacega inštrumenta je
javi Depotrebp"-
Columbia Records.
Stroj govori razločno.
Pišite"po bretplačne cenike 53, v kterih so oznamenjer.i glasbeni in pevski komadi.
VALČKI (CILINDER).
Sedem palcev 50 ct. komad; $5 ducat. — Deset palcev $1 komad; $io ducat.
BLACK SUPER-HARDENED COLUMBIA MOULDED RECORDS 25 centov komad; $3 ducat.
Povsem novi proces. Mnogo bolj trpežen, nego vsak drug cilinder.
COLUMBIA PHONOGRAPH CO.,
93 Chambers Street, New York City.
Kojakum v Clevelanda, Ohio,
in okolici priporočam »voj
SALOON,
1776 St. Clair St.,
tik bančne podružnice g, Frank Sakserja it New Yorka,
kjer točim izvrstno Leysy-jevo pivo, domača m importirana vina, whiskey, likere in pivo v steklenicah ter prodajam dobre smodke in je na razpolago sveži prigrizek.
Ob jednem se priporočam rojakom za
TOLMAČA,
ake kedo ponesreči in s# poškoduje v tovarni, da mn iztirjam odškodnino, ker imam v tem že večletne skuinje in postopam z rojaki pošteno ter jih varujem brez-ve8tnežev.
GAŠPER KOBČE, 1776 Clair St., Cleveland, Ohio.
Rojaki, podpirajte rojaka!
Podpisani priporočam svojo dobro urejen*
GOSTILNO,
v kterej točim vedno SVEŽE TIVO, prodajam DOBRE SMODKE in LIKERJE. Pri meni se tudi dobi vsak dan DOBRA HRANA. Ako kak rojak pride v Forest City, Pa., naj na postaji vpraša za mene in gotovo bode prišel do mene in do znancev. Ako kedo potrebuje kak svet, naj se name obrne. Naše »jeslo toraj bodi:
svoji k svoiim!
Martin Muhič, lastuik.
Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka, ^ft
Hlm* Jteieijt: » BR0A0WAV. NEW YORK.
Holland »America Line
(HOLLAS H-A >1 Kit! ft K A 1KTA) vozi kraljevo nizozemsko in poštn Zjedin]er:«ii držav
med NEW YORKOM in ROTTERDAMON preko Boulogne sur-Mer.
NOORDAM, paruik z dvojnim vija. STATENDAM, pariiik z dvojnim
kom 12,500 ton.	vijakom, 10,500 too.
RYNDAM painik z dvojnim vija kom, 12,500 ton.
POTSDAM, parnik z «ivojnim vijakom, 12,500 ton.
ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton.
3P Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrye.
Kit 'i (.'»*ne gluj im posebej objavljenih listinah.
Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih:;
DUNAJ. I. Kolowratring 10. INOMOST, 3 Rudolfatrasae.
TRST, št. 7 Prosta luka. BRNO, 21 Krona.
I* ji r n i k i od p 1 j u j »• j o: Iz ROTI KRPAMA vsak »Vtitek in iz XKW YORK A vsako sredo ■■ -~ -^	<,)>: pi. uri zjutraj.	.	. . ,
holland-america LINE,
39 Broadway, S K« YORK. 90-2 Dearborn St., CHICAGO, ILL.
R IE m STAR ILINE
(Prokciiiorska [»arobrodna družba ,,Rudeca zvezda")
posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med
i
New Yorkom in Antwerpenom, + * + + * + * * ¥ * * Philadelphia in Antwerpenom,
Prev a/a potnike s sledečimi postnimi parniki:
VADERLAND dva v jaka 11899 ton. ZEELANB............11905 ton.
KR00NLAND.......... 12760 toa
FINNLAND............ 12760 ton.
Pri cenah za medkrovje so vpožtete ?se potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba.
Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših iu najprijetnejših za letnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije.
Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto ob 10. uri dopoludne od pomola štev. 74 ob vznožju Fulton Street. — Iz PHILA-DELPHIJE vsako drugo sredo od ]>omola ob vznožju Washington St.
Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov se je obrniti na:
Office, Z3 Broadway, New York City.
Cor. Dearborn & Washington Sts., CHICAGO. — Cor. 3rd & Pine Sts. ST. LOUIS. — 30 Montgomery St., SAK FRANCISCO, ? ali fia ujene af^topaike.